Z5E. Številka.
V UuNlanl, v torek 5. novembra 1907
XL leto.
lakaja Tsaklatn sveder, lzimš) nedelje tafrrraik*, ter vena po posti prejeman za a tati o aaiano dežele aa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto $4 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50«h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje delete toliko več, kolikor znasa'poštnina. — Na naročbe Urez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, Če se tiska dvakrat in po 8 ta, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati ?okopis>fse ne vračajo — Uredništvo In nnravnlatvo Se v Knaflovib ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa V pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Sredaišhra telefon it 34
Posaamezae »iovUko po 10. h.
Sprarnlstva telelon it 85.
9i
M^ti „Narodne stranke" u Celju.
V Celju, nov.
Jedva eno leto je poteklo, odkar je stopila »Narodna stranka za Štajersko« v življenje, a že v tej kratki dobi si je pridobila toliko uspehov in zaslug za narodno stvar in za gospodarski razvoj slovenskega naroda na Štajerskem, da ji je zagotovljeno eno najodličnejših mest v zgodovini slovenske politike.
V zadnjih letih, ko je še stala slovenska politika na Štajerskem v znamenju sloge, je zavladalo v političnem življenju štajerskih Sloven-eev popolno mrtvilo. Narod je apatično motril delovanje takozvanih narodnih voditeljev, ki so ljudstvo poznali samo začasa volitev, sicer pa so se kaj malo zmenili zanj. Ljudske mase so pač korakale oh volitvah v hoj, toda brez vaškega navdušenja, hrez tistega čuvstva, ki dviga človeka, ako gre v hoj za vzvišene ideje. Voditelji, ki jim je bila proslavljena sloga višek vse politične modrosti, niso poznali ljudstva razen za časa volitev in narod jim je bil zgolj molzna krava, mrtev stroj, ki je imel stopiti v akeijo takrat, kadar so ga potrebovali.
V takšnih razmerah se pač ni bilo čuditi, ako je narod jel obračati hrhet svojim voditeljem in prestopati trumoma v tabor, kjer so vsaj navidezno kazali več smisla za težnje in stremljenje ljudstva.
Pričet se je proees, ki hi imel za narodno stvar najusodepolnejše posledice, ako hi v zadnjem ugodnem momentu ne stopila na plan »Narodna stranka«, ki je z močjo svojih idej zbrala v svoj krog vse, kar misli narodno in kar ima resno voljo delati za blagor in dobrobit slovenskega naroda.
Ne s cenenimi frazami, ampak z vztrajnim pozitivnim delom je stranka započela svoje delovanje. In to delovanje je obrodilo sad: danes, ko se stranka ozira nazaj na dneve truda-polnega dela in težke borbe, danes ob svoji prvi obletnici ima v svojem taboru zbran cvet slovenskega naroda na Štajerskem in v svoje vrste šteje dva državna poslanca, ki zastopata njene ideje in njene težnje v centralnem parlamentu.
Nedeljski njen shod v Celju je bila revija izbrane njene armade, prvih njenih bojevnikov.
Vsi narodni sloji so bili zastopani: Lnteligent, kmet, trgovec, obrtnik in delavec, a kar je posebno veselo znamenje, tudi narodno ženstvo je bilo na zboru zastopano dokaj častno.
Shod je otvoril predsednik izvrše valnega odbora »Narodne stranke« g. dr. V e kosi a v K u k o v e c , ki se je v svojem govoru ozrl na strankino delovanje v preteklem letu ter iskreno pozdravil sobojevnike, ki so prihiteli iz vseh krajev slovenskega Štajerja, da se udeleže 1. letnega občnega zbora »Narodne stranke«. Na to se je spominjal pokojnih odličnih somišljenikov gg. R. Škofleka in Vek. S t r m š k a ter dal prečitati brzojavne pozdrave, ki so bili shodu poslani z raznih strani slovenske domovine.
Med temi je omeniti pozdrav n a r o d n o - n a p r e d n e s t r a n -k e n a K r a n j s k e m , akad. teli. društvo »T r i grla v a«, brzojavko 100 somišljenikov iz »rornjegraškega okraja po gg. Levarju, Zmavcu, Za-volovšku in Pornatu itd.
O najvažnejši točki programa -— o k m e t s k e m v p r a š a n j u — je govoril dr. A. Božič, ki je v stvarnem govoru označil temeljne zahteve > Narodne stranke« glede uspešne rešitve za gospodarski napredek slovenskega naroda toli važnega kmetskega vprašanja.
V njegovih izvajanjih, ni bilo nobenih fraz. ki jih tako radi rabijo razni klerikalni »osrečevatelji«, ki s praznim besedičenjem in z neizvedljivimi fantastičnimi načrti skušajo dobiti ljudstvo v svoje mreže, marveč zgolj dejanskemu položaju odgovarjajoče zahteve, katerih uresničenje je predpogoj napredka na narodnoga »j m tdarskem polju.
Med splošnim odobravanjem so bile sprejete soglasno te-le resolucije, v katerih je podano tudi jedro dr. Božičevega govora:
Narodna stranka« vztraja pri svojem kmečkem programu in sicer posebno glede zahtev nasproti državi, deželi in javnim zastopom.
Posebno pa povdarja I. nujno zahtevo, da se uredi postopanje pri političnih oblastvih tako, da bo ustrezalo narodnostnim in gospodarskim koristim slovenskega ljudstva.
JI. smatra za nujno potrebo, da se ustanovi za    slo\'enske    dežele v
obrambo slovenske posesti in v pospeševanje kmečkih koristi posebna »Poljedelska banka« za nakup in parcelacijo posestev.
III. odobrava, da se snujejo pod okriljem nad političnimi strankami stoječe »Zadružne Zveze« celjske večji in manjši kreditni zavodi.
IV. vidi v kmečkem zadružništvu važno oporo kmetijstva, zato si stavi nalogo, ustanavljati in vzdrževati kmetijske zadruge najrazličnejših vrst. Pred vsem se naj obrača vsa pozornost živinorejskim, pašniškim, sadjerejskim in vinorejskim zadrugam.
V. »Narodna stranka« priporoča ustanovitev kmetijskih podružnic kmetijske družbe štajerske na slovenskem Spodnjem Štajerskem.
O splošnem političnem p o -1 o ž a j u s posebnim ozirom na Slo-venee je poročal, navdušeno pozdravljen, drž. poslanec g. Fran Rob-1 e k.
V nvodu svojega govora se je dotaknil vprašanja skupnega jugoslovanskega kluba ter naglašal, da sta akcijo glede ustanovitve skupnega ki ti ha, v katerem bi naj bili združeni vsi jugoslovanski poslanci, preprečila v prvi vrsti dr. Susteršič in dr. Korošec, ki sta v svoji strankarski borniranosti odklonila vsako sodelovanje s slovenskimi poslanci, ki ne prisegajo na klerikalni evangelij. (Ogorčenje med zboro-valci. Klici: Tako delujeta dr. Šuster-šič in Korošce za i.arod! Sramota jim!) Ker so Slovani na Dunaju razdeljeni v številne frakcije v parlamentu, ki se vrhu tega še pobijajo, mesto da bi se podpirale v boju proti skupnemu sovragu, je njih moč oslabljena in gospodarji parlamenta so Nemci, ki imajo tudi odločilen vpliv na vlado. Nemški minister-ro-jak P r a d e odločuje pri nameščanju uradnikov na slovenskem Štajerskem, a Slovenci nimamo nikogar, ki bi mogel z uspehom preprečiti to pogubno delovanje. Faktor, ki bi edini lahko preprečil Pradejevo delovanje, bi bil edino j u g o s 1 o v a n s k i m i-n i s t e r , katerega pa je onemogočila ista stranka, ki je tudi razbila možnost skupnega jugoslovanskega kluba. G. poslanec je na to razpravljal <» slovenskem srednješolstvu ter naglašal. da se bo »Zveza južnih Slovanov« z vso odločnostjo zavzela pri vladi za to, da se v najkrajšem času ugodno rešijo vse zahteve štajerskih
Slovencev glede šolstva v obče in glede srednjega šolstva še posebe.
Zelo interesantna so bila poslan-čeva izvajanja o npr a v n i h okrožjih, katerih ustanovitev je vlada napovedala. Vlada je bila primorana, je rekel govornik, na decentralizacijo deželne uprave, ker so se uradni posli pri namestništvih tako pomnožili, tla jih je le težko zmagovati. Vsvrlio decentralizacije se imajo ustanoviti upravna okrožja, ki hi ti e 1 o v a 1 a v zakonodajal-nem ozira, kakor deželni z 1) o i- i. Na Češkem in Moravskem misli vlada razdeliti deželo v narodnostna okrožja. Razmere pri nas so prav take kakor na Češkem, z a t o j e treba tudi na Štajerske m z a h t e v a ti n a r o d n o s tn a
o k r o ž j a. To naj zahteva slovensko ljudstvo na vseh shodih, občinski in okrajni zastopi se naj oglase, s tem dobe poslanci krepko zaslombo in o-poro, da z vso energijo zastopajo to zahtevo pri vladi. Izvajanja g. državnega poslanca so zborovale i spremljali z   burnim tnlobrovanjem.
O slovenskem trgov-s t v u je govoril g. Jos. Smrtnik. Njegov govor se je v bistvu strinjal z njegovimi izvajanji na »Trgovskem shodu« v Ljubljani.
V tozadevni resoluciji se zahteva ustanovitev trgovskih in obrtnih šol, posebne trgovske in obrtne zbornice za Spodnje Štajersko, zgradbo železnice na eni strani do Gornjega grada, na drugi strani pa do Kamnika in ustanovitev »Trgovske akademije« v Ljubljani.
O ljudskem š o 1 s t v u je referiraj nadučitelj g. Brina r. Kazal je na borbo, ki jo složno vodijo proti narodnemu učiteljstvu Nemci in klerikalci, ter dokazoval dobrodejen vpliv novodobne šole v vzgojevalnem in narodnem oziru. Vse tozadevne resolucije, med katerimi je zlasti omeniti resolucijo proti ponemčevanj u slovenskega šolstva, so bile sprejete soglasno.
Urednik g. Lj. F u r lani je v vrlo zanimivem govoru poročal o delavskem vprašanju.
Popoldne je govoril drž. poslance g. V i n k o J e ž o v n i k o na rod-no-gospodarskih težnjah in o dogodkih v drž. zboru. Naglašal je, da stoji na stališču, naj prevzame država plačevanje učiteljstva, da s tem odvzame deželam neznosna bremena deželam. Končno je poljudno razpravljal o lov-
skem zakona ter žel za   svoja izvajanja vsestransko priznanje.
G. dr. Lj. S t i k e r je referira] o strankinem glasilu »Narodnem Listu«. Sedaj ima »Narodni List« 2400 plačujocih naročnikov in nadejati se je, da to število z novim letom poskoči na !i000. Da se da trdna opora listu, se je ustanovila »Narodna založba«, ki bo izdajala list in razne knjige. »Narodna založba« ne pristopi celjski »Zadružni Zvezi«, da se tej ne bo moglo očitati, da vzdržuje »Narodni List«. G. dr. Vek osla v Kuko v e c je podal pregledno sliko strankinega delovanja v preteklem letu. Organizacija stranke je končana in stranka sloni sedaj na trdnem temelju. Pravo delo za njo pa se šele prične. Stranka bo šla nasproti svojim ciljem ne oziraje se na desno, ne na levo. Boja ne bo iskala, a kjer se ji bo vsilil boj, bo ga z vso odločnostjo izvojevala do konca.
V debato o tem predmetu so posegli gg. dr. K a r h a , tir. Z a h u -k t> v š e k in drž. posl. R t) h 1 e k. O srednjem šolstvu na Štajerskem je poročal prof. .J o Š t , ki je stavil to-le resolucijo:
»Glede srednjega šolstva na Sta-jerskem vztraja »Narodna stranka« pri vseh zahtevah, katere je stavila na ustanovnem shodu v Celju, voči-gled temu pa. da je vlada z vso naglico 20 tisoč Nemcem na Kranjskem ustanovila dve popolni nemški gimnaziji, poživljamo vlado, naj popravi to Slovencem storjeno krivico s tem. tla pol milijona štajerskim Slovencem otvori takoj s p r i h o ti n j i m šolskim letom p o p o 1 n o g i m-n a z i j o v C e 1 j u.«
C) kmetijski šoli v Št. J ur ju je govoril g. učitelj Čule k, g. dr. Fr. M a v e r pa se je zavzemal za ustanovitev kmetijske šole v Šoštanju. Gg. •I. Lesni č a r in V. S p i n d 1 e r sta sprožila vprašanje glede »Družbe sv. Cirila in Metoda« ter bodrila somišljenike, naj širijo zanimanje za to družbo med ljudstvom. Ako kleri-rikalei ne odnehajo z gonjo proti šolski družbi, naj naprednjak] na to odgovore z bojkotom »Družbe sv. Mohorja«. Ko so še govorili gg. dr. Božič, R e h e k in G o 1 a v š e k , je predsednik dr. Kukovec zaključil ta pomenljiv] shod, ki je živa priča, tla je »Narodna stranka« faktor, s katerim je treba v slovenskem političnem življenju resno računati.
Poleg načelnikov 32. okrajnih in
LISTEK.
Čez trme do mit
Povest. (Dalje.)
XII.
Kar je krošnjar povedal Pavli o svojem življenju in o svoji hčeri je bilo precej vsakdanje, a pretreslo je Pavli dušo in srce. ker ji je odkrilo za njenega očeta strašno gotovost.
»Z velikim trudom in težkim delom.« je pripovedoval krošnjar, »sem si v dolgih letih prihranil toliko, tla sem bil za vse slučaje zavarovan vsaj proti najhujši bedi. Žena mi je bila umrla že drugo leto po poroki in tedaj sem se iz svojega kraja preselil v Ljubljano, ker sem hotel dati svoji edini hčerki boljšo vzgojo in ji zagotoviti prijetnejše življenje, kakor je imajo navadno dekleta revnih stanov. Moja edina skrb je bila moja hčer in rad sem delal, se trudil in se pehal, saj sem vedel, da delam zanjo. Rasla je in se razvijala na moje veselje, jaz pa sem deval krajcar h krajcarju, samt) da hi ji motfel kaj izdatnejšega zapustiti. V št>li je dobro napredovala in ker sem videl, da je ukaželjna, sem ji znašal otl vseh strani knjige, vsake vrste knjige in prav mi je bilo, da jih je čitala hlastno, takorekoč požirala.
Ko je bila stara petnajst let, je začel zadobivati njen značaj vse vidnejšo izrazitost in tedaj se je začela tudi moja žalost. Spoznal sem, da ima moja hči pri vsi svoje lepoti in lju-
beznivosti mnogo slabih lastnosti. Bila ji nečimerna in domišljava, a tudi sebična in brezsrčna. Poznala je le -;i!:io sebe, ljubila le samo sebe. S svojo brezobzirnostjo je odbila od sebe vse prijateljice in vrstnice, tako da je bila čisto osamljena. A nič ni vpraševala za to, nego le vedno čitala ali pa sanjarila, kako poštam' odlična, bogata in veljavna gospa, ki se ji bo klanjalo celo mesto.
Seveda sem jaz le polagoma spoznal njen pravi značaj, saj sem bil vsled svojega poklica le mah) doma.
V hiši, kjer sem stanoval, je prebivala vdova, ki je imela malopridnega sina. Ta je bil edini prijatelj moje hčere, edini človek, s katerim je občevala in ta je tudi kriv moje in njene nesreče. Dasi jako nadarjen, se fant ni hotel učiti, tako da ga je morala mati vzeti iz šole. Postal je risar pri nekem stavbeniku, a kar je zaslužil, to je sproti zapravil z malovrednimi prijatelji in povrh še delal dolgov,kolikor jih je le mogel narediti. Ta fant, kako leto starejši od moje hčere, je odločilno vplival na značaj, na okus in na mišljenje mojega otroka. Prepozno sem zapazil, da se je njiju otročje prijateljstvo premenilo v ljubezensko razmerje. Preselil sem se takoj v drugo hišo in prepovedal svoji hčeri občevanje s tem fantom. Navidezno je to občevanje tudi res prenehalo, a samo navidezno, kajti v resnici je ostalo vse pri starem. Pozneje sem izvedel, da je moja hčerka, kadar sem bil odsoten, uhajala z doma in imela sestanke s svojim ljubincem.
Nekega dne sem prišel truden in
upehan šele pozno /večer domov in našel vrata v svoje stanovanje zaklenjena. Ker je bilo moje trkanje brez uspeha, sem se oglasil pri sosedi in ta mi je povedala, da je moja hči že dopoldne odšla z doma. Odprli smo stanovanje in na mizi sem našel pismo, ki mi je povedala, da je moja hči ušla s svojim ljubimcem.
Pisala mi je hladno, da fanta ljubi in da ga ne pusti za ves svet. Pisala mi je, naj je nikar ne iščem in naznanila mi je, tla je svojo doto kar seboj vzela, da ne bom imel zaradi nje nepotrebnih skrbi. »Kar boš odslej zaslužil in prištedil,« mi je pisala »to lahko vse zase porabiš, jaz si bom že sama najprej pomagala in boni čez nekaj let tudi zate lahko skrbela.«
Lahko si mislite, kako me je beg moje hčere potrl. Otl žalosti sem obolel in ležal več mesecev v bolnišnici, a ko sem okreval, sem moral zopet zadeti krošnjo in hoditi po svetu služit si kruha.
Obenem sem pa šel iskat svojega otroka. Preroinal sem različne dežele in izpraševal in poizvedoval povsod po svoji hčeri. Samo enkrat sem jo slučajno videl in   potem nikdar več.
»Kje ste jo videli«, je hlastno vprašala Pavla.
»V Trstu sem jo videl. Bila je krasno oblečena in peljala se je v lepi kočiji, a ni me videla ali pa me ni hotela spoznati, dasi sem jo klical po imenu.«
»Ali je niste poiskali — saj Trst ni kdo ve kako velik.«
»Iskal sem jo mnogo mesecev, a
nisem je našel. Gotovo je živela tam pod drugim imenom. Tudi za fanta sem izpraševal, a tudi njega ni nihče v Trstu poznal.«
»Kaj ste potem opustili poizvedovanja 1«
»Kaj še. Niti za trenutek. Ostal sem v Trstu. Ves dan sem se potikal po ulicah, tla bi našel svojega otroka, poizvedoval sem po hišah, a brez uspeha. Leta so trajala ta poizvedovanja. Končno sem našel neko sled.«
Krošnjar je umolknil, kakor bi mu bih) težko nadaljevati svoje pripovedovanje.
»In kaj je bilo potem?« je silila Pavla.
»Potem — sem šel po tej sledi in      /daj — sem tu.«
»Vi mi hočete nekaj prikriti in za molčat i,« je s trdim glasom rekla Pavla, »a tako se nisva /menila.«
»Gospodična . . .« je prosil krošnjar in milo pogledal SVOJO rešiteljico, ki pa se ni tlala omehčati.
»PoVejte mi vse, če hočete, tla Nam pomagam, ali pa grem.«
Naglo je krošnjar prijel Pavlo /a roko.
»Ostanite, prosim vas . . .« ►Povejte mi vse, drugače grem.«
»Ko je pa takt) težko . . . kako naj vam, angelu, povem tako grde reči.«
»Govorite,« je zapovedujoče rek la Pavla. »Vedeti morem vse, drugače vam ne morem svetovati in pomagati.«
Krošnjar je sprevidel, da se mora vdati. Zavzdihnil je globoko, si zakrit z rokO obraz in skoro ih teč nadaljeval svoje pripovedovanje.
»Meti ljudmi, s katerimi sem navadno občeval, sem nekega dne slišal čuden prepir. Govorili so. da je umrl neki grof Rotta. ponižen slikarček. ki je umrl v velikem siromaštvu, ljudje pa so se prepirali /aradi njegove hčere. Eni so trdili, da je njegova hči /e davno umrla, drugi so pravili, da še živi, eni so rekli, tla tista ženska, ki je šla za njegovim pogrebom, ni njegova hči, drugi so trdili da je. Iz posamičnih opazk, ki sem jih ujel, se je vzbudil v nami strašen sum. Začel sem slutiti, tla je tista ženska, ki se izdaja za hčer grofa Rotte — moja hči.
Seveda sem skušal tej stvari priti na sletl. Poizvedoval sem previdno in res kmalu dognal, tla je bila moja slutnja utemeljena. Prežal sem preti hišo, v kateri je stanoval umrli grof Rotta in nekega dne sem res videl priti iz hiše — svojo hčer. A nisem se ji približal; hotel sem prej vedeti, kaj da je ž njo, a ker ni nihče nič vedel, ker so jo vsi ljudje smatrali za hčer umrlega grofa, sem se naposled odločil, da stopim pred njo.
Ko sem pozvonil na njenih vratih, mi je sama odprla, a nič ni bila presenečena, ko me je zagledala.
»Dober t lan oče,« mi je rekla ravnodušno in mi dala roko ter me peljala v sobo. »Zdi se mi, da ste že dolgt) časa v Trstu.«
Pri spominu na ta sprejem le je krošnjar razjokal in trajalo je precej časa, predno ga je Pavla nomirila in ga pripravila do tega, da je nadaljeval svoje pripovedovanje.
(Daljo prihodnjič.)
kraj ni h odborov »Nar. stranke« j bili izvoljeni v glavni odbor tile gospodje: IV. A. Dolar, Ljud. Furlani, Arm. Gradišniki Franjo Jošt, dr. E. Kalan, dr. Josip Karlovšek, dr. Vek. Kukovec, dr. St. Rajh, Iv. Rebek, Iv. Prekoršek, Vekoslav Spindler, dr. Gvido Sernee, dr. Janku Sernee in dr. Ljudevit Stiker. Ta glavni odbor st tanke voli še izmed sebe izvrševalni odbor.
teden — da stoji vse na njej, ker hči-poštarica in njen mož — da hodita vsako jutro in vsak večer poslušat lepe pridige svetih gospodov misijonarjev v Dolino.
Na dan Vseh svetnikov je molil župan ob 4. uri popoldne na pokopališču za umrle duše.
Ministrska kriza.
Dogodki v RlcmonP.
R i e m a n j e , 2. nov.
V teku osmih dni smo imeli tri civilne pogrebe. Dne 22. m. m. je Umrl v tržaški mestni bolnišnici št i riin polletni sinček tukajšnjega narodnjaka krčmarja in trgovea Antona Svara. Gospod Švara, obveščen o smrti svojega sina, se je podal v mestno bolnišnico v Trst in tam izjavil, da bode svojega otroka pokopal na svojem riemanjskem pokopališču.
Vodstvo mestne bolnišnice se je želji g*. Svare upiralo in ga je nagovarjalo, naj mrtveca pusti pokopati na tržaško pokopališče pri Sv. Ani. .češ, da bode mrtvec vsaj spodobno pokopan, on pa, (Švara namreč), da si bode prihranil velike stroške.
Svara se pa ni vdal njihovim besedam, t e m v e č jim je o s o r -n o o ti g t) v o ril, da je le o n o č e svojega otroka, to r e j d a o n n kaže, kak o b o o t r o k p u k o -]> a n. K a r je s t r O š k o v , d a j i h i z s r e a r a d p 1 a č a , a njegov otrok ti a m o r a biti p o k o p a n v R i c m a n j i h.
Ker st> uvideli, da je in da bi bilo vse njih nagovarjanje brezuspešno, so se končno vdali zahtevi gosp. Svare. Xo. tretji dan, ko so krsto vzdignili, je hotel duhovnik moliti. Švara mu je rekel, tla mu ni treba moliti, tega on ne potrebuje, ker mrtveca pričakuje riemanjski župan, kateri bode že mrtveca lepo opravil in gotovo bolje kakor katoliški duhovnik. Ako pa prav hočete moliti, je rekel Švara, molite, toda v slove n-s k e m jeziku.
Duhovnik je odgovoril, (seveda v italijanskem jeziku), da v slovenskem jeziku ne more moliti, ker da ne ve in da nima — slovenske knjige, akt) bi ravno hotel moliti v slovenskem jeziku. Nato je samo krsto poškropil in odšel.
Ta pogreb se je vršil takole: Ob 3. uri popoldne je krsto pripeljal iz mestne bolnišnice do istrsko-tržaške meje brez duhovniKa voz podjetja »Capellau« iz Trsta.
[stotam so krsto položili na tla in župan Berdon je opravil molitve, nakar se je pričel urejevati sprevod. Domača jrodba svirajoča žalost in k«', i- stopala spredaj, za godbo sta nesli dve deklici venec opremljen z narodnimi trakovi — za vencem so nesli otl meje naprej krsto štirje mladeniči in dolg sprevod se je razvijal proti Logu.
V Logu. kakor tudi v Ricmanjih se je sprevod pomnožil. Pred cerkvijo, pred Svarovo hišo in pred pokopališčem je župan krsto blagoslovil. Na pokopališču je župan zopet opravil molitve. Po pogrebu so tujci odhajali, domačini pa so šli k g. »vara.
Drugi pogreb spletne Ivane Žuljan se je vršil minulo nedeljo ob veliki ndeležbi.
Pokojnica je zapustila svojega 891etnega soproga še zdravega in čilega. Ta par je bil najstarejši v Ricmanjih in je živel 68 let tlo zadnjega dne v ljubezni mirno in dostojno, zatt> je uživa] od domačinov največje spoštovanje.
Dne 30. oktobra pa smo pokopali (JI letno Antonijo Berdon iz Loga. Tudi tega pogreba se j»' udeležilo veliko občinstva iz Bicmanj, Loga, sosed njih vasi in okolice.
Pri vseh pogrebih je svirala godba in društvo >Slavec« je pelo žalo-stinke.
Pred štirinajstimi dnevi sta prišla od Bazovice doli k županu dva misijonarja. Rekla sta županu, da bi si rada ogledala cerkev, [zpraševala sta nadalje, kako sedaj to vprašanje stoji in ako bi se ne dalo rešiti.
Župan jima je kratko odgovoril, <ia naše dogodke čitajo v listih in ako hočeta prav vedeti, da naj gresta k škofu Naglu, kateri da jima bode gotovo postregel tudi s ključi.
Na vprašanje odkod prihajata, odgovorila sta, da od Sežane. Župan jima je zopet odgovoril, naj le gresta svojo pot naprej, ker da ljudje v Ricmanjih so se popolnoma razvadili občevati z duhovniki, še manj pa hočejo imeti opravila z misijonarji.
In tako sta jo nič rekši popihala od župana. Minoli teden je bilo slišati v Dolini nepretrgano zvonenje. Ljudje so mislili, da gori, a ko so šli gledat, ni bilo videti nikjer dima. Končno smo pa izvedeli na pošti v Borštu, da so prišli v Dolino misijonarji.
Do tega pa je prišlo takole:
Slučajno je prišla neka oseba na pošto v Boršt in vprašala mater po uradnici. Mati je odgovorila, da s pošto še toliko dela ni imela kakor tisti
Praga, 4. novembra. Izvrševalni odbor mladočeške stranke je danes sklenil, tla pritrdi imenovanju agrarni Praška za ministra; za drugi ministrski setlež pa je odbor predlagal znova ministra dr. Pacaka. Vkljub temu pa bodo Mladoeehi podpirali vlado le tedaj, ako jim vlada zagotovi izpolnitev znanih narodnih zahtev. Izvrševalni odbor staro-češke stranke obelodani komunike, ki izjavi, da je izid zadnjih volitev napravil obžalovanja vredno zmedo med češkimi poslanci, ki st) vsled tega izgubili svojo pomembnost. Zato se naroča predsedstvu, naj se začne pogajati zaradi skupnega postopanja vseh čeških poslancev v državnem zboru, kakor tudi pri predstoječih deželnozborskih volitev.
Izvrševalni odbor čeških agrar-ee\ je sklenil soglasno, da odobrava vstop poslanca Praška v poljedelsko ministrstvo. Vsled teh sklepov je zagotovljena mirna rešitev delne ministrske krize že v teku tega tetina. Dr. P a c a k ostane na svojem mestu, poslanec Prašek postane poljedelski minister, dočim dr. F o f t in grof A u e r s p e r g odstopita. Trgovinsko ministrstvo prevzame do popolne pre-osuove ministrstva po dognani na-godbi minister notranjih tlel.
Dunaj, 4. novembra. Imenovanje češkega agrarca Praška za poljedelskega ministra je sklenjena stvar. Posl. Prašek pride jutri na Dunaj k ministrskemu predsedniku baronu Becku.
Državni proračun.
Dnu a j , 4. novembra. Jutri predloži finančni minister vitez K o-r y t o \v s k i parlamentu državni proračun za leto 1908. in obenem večmesečen proračunski provizorij. Proračunske postavke bo obširno utemeljeval. Proračun izkazuje dohodkov 2.135,774,746 K in 2.133,823.108 K izdatkov.
Nagodba.
D u n a j . 4. novembra. Industrijski svet je pozdravil nagodbo kot sprejemljivo; posebno pa je pozdravil, da se je z odrsko vlado vendar doseglo sporazum ljenje jrlede železniške zveze z Dalmacijo. Glede skupne banke pa je želeti s stališča industrije, da vlada ne doprinos*' za ohranitev take skupnosti nikakih žrtev.
B r n t) , 4. novembra. Nemško-radikalna stranka je imela v Moravskom Novem mestu shod, na katero m je poroča] posl. W o 1 f , ki je izjavil, da nagodba ni sprejemljiva, ne z obrtnega ne s kmetijskega stališča.
Ogrsko hrvaški dr*, zbor.
B u d i m p e š t a , 4. novembra. Nadaljevala se je proračunska razprava. Prvi je govoril hrvaški delegat B a b i č - G j a 1 s k i . ki je odgovarjal izvajanjem ministrskega predsednika in ha iona Banffvja. Čudil se je. da je zbornica diametralno nasprotne nazore teh dveh govornikov sprejela z enakim pritrjevanjem. Dr. VVekerle je govoril o Hrvaški, ako tudi ne iz srca, pa vsaj dobrohotno, dočim je baron Banffv označil Hrvate za revolucionarje, ki zasledujejo svoje namene preko deželnih mej. Nadalje je izvajal govornik, da ima Hrvaška zgodovinske dokaze O tem, da je samostojna država in ne provincija. Najboljši dokaz za to je nagodba sama. In ta nagodba je vendar delo D e a k a in grofa A n d r a s-s y j a . ki sta bila gotovo tako dobra patri jota kakor baron B a n t f v. Železniška službena pragmatika krši te temeljne zakone, zato bi tiste, ki st) sprejeli in odobrili ta zakon, imenovali z večjo pravico izdajalce in revolucionarje. S teko politiko mora Ogrska na Hrvaškem vse izgubiti. Sedanja vlada popolnoma ignorira pravo in zakon na Ogrskem ter hoče obnoviti stari režim iz dobe grofa Klmena-Hedervarvja pod tvrdko pl. Rakodczavja. Ministrski predsednik dr. \Vekerle noče poznati srbske narodnosti. Mi Hrvati pa pripoznnvamo Srbe kot nam prijateljski narod. Končno je govornik med ploskanjem svojih tovarišev odklonil proračun. — Potem je govoril posl. L e n g y e 1 (divjak), ki je odklonil proračun, ker nima zaupanja do vlade. Kritikova] je narodnostno politiko sedanje vlad«1 ter dal v marsičem prav kritiki romunskega poslanca Lukacina.
Trgovinska pogajanja s Srbijo.
Dunaj, 4. novembra. Danes popoldne je bila zopet skupna seja zarati i trgovinske pogodbe s Srbijo. Razpravljalo se je o podrobnih vpra-
šanjih. Do odločitve pride šele proti koncu meseca.
Srbska opozicija.
B e 1 g r a d , 4. novembra. Socialisti so imeli včeraj shod, da se izrečejo proti Pasićevi vladi. Shoda se je udeležilo nad 4000 oseb. Poslanec Lapčević je dokazoval, da je gospodarska politika Pašieeve vlade obupna in da se Srbija s slabo trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko poniža do kolonije. V resoluciji se je zahtevalo odpravo stalne vojske, splošna volilna pravica in sklicanje velike skupščine, da se preosnuje ustava. — V Nišu je bil istočasno protestni shod združene opozicije, ki je tudi obsodil vladno politiko, posebno odgoditev skupščine ter zahteval,   naj se takoj vrše nove volitve.
Volitve v rusko dumo.
P e t r o g r a d , 4. novembra. Dosedaj je izvoljenih 417 poslancev, od teh je 11)5 članov desnice in mo-narhistov, 124 oktobristov in zmernih, 4 člani stranke mirne obnovitve, 35 kadetov, 14 poljskih narodnjakov, 6 mohamedanov, 11 socialnih demokratov, (J članov levice in 2 divjaka.
Dopisi.
Z Dunaja. V »Slovenskem Narodu« št. 429 »Razmere na krščanskem Dunaju«, je pisec posvetil nekoliko v klerikalno gnojišče, dasi je opisal razmere vse premih); kajti to st) razmere, ki že presegajo višek klerikalne civilizacije. Kranjski klerikalci st> še pravi otročaji napram dunajskim krščanskim tovarišem. Tu sem naj bi se prišli učit, akt) hočejo doseči najvišji stadij klerikalne popolnosti. V svojih lumparijah še dolgo ne bodo tt>, kar st) dunajski sobojevnik] že. Poznam to drhal in ker imam vrhu tega št' dan za dnevom opraviti s temi ljudmi, naj podam o njih malo slikt). Nepretirano smemo prištevati tri četrtine dunajskih prebivalcev klerikalni stranki. So pa to klerikalci iz različnih Vzrokov. Ako začnemo odzgoraj, dobimo klerikalce, kateri klečeplazijo za karijero, ker le kot takim je zagotovljena. Srednji, uradniški stan je še najboljši na tem, toda uradnik, ki ne nosi klerikalizma javno, ostane Le majhen uradnik. Slu-jre in uslužbenci, izvzemši del želez-niearjev, ki pripadajo socialni demokraciji, so večinoma klerikalci; vsi od komune nastavljeni pa morajo klerikalci biti. Obrtniki so tudi primorani stopati s to strujo, ker bi drugače ne imeli eksistence. Najbolj smešno pa je, da se ceh) Židi silijo biti krščanski socialisti. Poznam Žida, kateri hodi s klerikalci na božjo pot v Maria Zeli. Seveda je to le »kšeft«. Ali vendar tuli ž njimi, ker nese. Toda o vseh teh ne mislim govoriti, omeniti hočem le propalice, izmeček, lenuhe in slično drhal, katera ima v klerikalcih najmočnejšo zaščito in tudi gmotno podporo. Ako vstopimo v kateremkoli zunanjih krajev dunajskega mesta v souterensko stanovanje, dobimo zadostno pojasnilo te družbe. Stanovanje brez vse oprave, slamnice po tleh ali pa kar sama slama, polomljena miza. par polomljenih stolov, je vsa oprava takega stanovanja. To pa ne i/, revščine, ampak iz zanikrnosti in pa. da se jim kot revnim deli miloščina. Hrano si privoščijo boljšo, kot jo ima srednji stan, kje dobe denar, to je vprašanje. Da kradejo vse. kar jim pride pod roko. s tem se še ne da tako živeti. Delati pa ne marajo. Podnevu so stanovanja po cel dan prazna, zvečer pa leži po teh brlogih po 10 (h) 15 ljudi v enem kabinetu. Moški, ženske, otroci, oženjeni in samski, vse povprek.kak šna morala mora tu biti. prepuščam sodbo posamezniku. Žalostno vplivajo pa te razmere na vzgojo otrok. Da iz takih okoljščin ni moč vzgojiti dobrih otrok, se razume. Otrok posnema le to. kar vidi doma. to pa je človeško živalstvo. In tako raste rod za rodom, ko doraste. je pa verno krščansko Ljudstvo, steber klerikalizma, mase, na katere s ponosom kažejo: »glejte, to so naši.« Vsaka druga stranka bi se z gnjevom obrnila od tako korumpirane bande, klerikalci pa jih stavijo za zgled drugim. Vse te pokvarjenosti je pa kriva klerikalna družba sama. kirjti trna potrebuje ravno take; ker ta drhal gre za njo v hoj, bodisi pri volitvah ali shodili. To je štafaža, ki povsod rjove: Hoch Lueger!« Ves ta izmeček glasuje za nje, zato pa ji je tudi stranka naklonjena. Dobivajo od mesta mastne podpore in miloščine, in kar nič se jim ni bati roke pravice, ker je tudi ta v klerikalnih pesteh. Redarji se teh roparskih tolp ne ugibljejo brez vzrokov, kajti akt) ima s to družbo opraviti, je že izgubljen, ker ga tako dolgt) denunciraju, da je kot socialni demokrat izpoden iz službe. Društvo krčmarjev se je že večkrat pritožilo, naj se bolje skrbi za javno varnost, toda vselej brez vspeha. Klerikalci hočejo imeti to tolovajsko tolpo, saj je to sad njih dela. Vsako drugo me-
sto bi take razmere kar najhitreje odpravilo, ter skrbelo za varstvo prebivalcev. A Dunaj? Ne sme! Seže naj po njih, pa si izpodnese tla in kleri-kalizem bi se zvrnil za večne čase. Zato jih neguje, kar najbolje zna in more, ker ve, da stoji le na teh stebrih. Toda fundament je trhel in gnil in v doglednem času se začno rušiti ta stavba, počasi sicer, toda nevzdržljivo. Mnogim se že studi to početje in se s studom obračajo proč, zavedajoč se, da so ljudje, in iz teh se tvori socialna demokracija, kate-ra je pri zadnjih državnozborskih volitvah pokazala, da eksistira. Klerikalci pa si sami s svojo korujicijo kopljejo grob, na katerem bodo prej ali slej jadikovali: Fortuna est eaeca.
Liberale
Dnevne vesti.
V LJubljani 5 novembra.
— Cebaškova zadeva. Pred par dnevi je priobčil »Slovenec« Čeba-Škovo zadevo zavito in pristransko, kakor drugače ni bilo pričakovati; po tem poročilu je seveda župnik Ceba-šek popolnoma nedolžen, žrtev justič-nega umora; obsoditi in zapreti hi bilo skoro treba edino Le J. Peternela. posestnika v Zirovskein vrhu, ki j«* imel pognm tožiti župnika, dalj«' njegovega zastopnika in še ceh) sodnika! Resnica o celi zadevi pa je na podlagi kazenskih spisov tale: Župnik Ceba-šek pridiga na Trati svojim ovcam. Z razsodbo c. kr. okr. sodišča v Škof ji Loki z dno 5. junija 1907 opr. štev. L 107 7 je bil vsled tožbe J. Peternela obsojen na 50 K denarne globe, ker je dne 28. aprila 1900 med pridigo, v kateri je slikal ljudem grdobo laži, govoril o J. Peternelu: »Ja, ja. celo tak se dobi, ki ceh) to laže, tla je spoved 300 let stara, čemu pošilja človek otroke h krščanskemu nauku.« Pri razpravi je seveda Cebašek najprvo tajil, da je »tako« pridigal, če je pa takt) pridigal, ni hotel na nobeno osebo meriti. Ko se mu je pa tudi po njegovih lastnih pričah dokazalo, da je »tako« pridigal in da je imel pri tem v mislih Peternela. ki je par tednov preje 2 drugi osebi radi iste žalitve tožil, kar je bilo Čebašku in župljanom znano, je pa nastopil Če-bašek dokaz resnice, da je Peternel res okoli Lagal, kakor je Cebašek na prižnici o tem pridigovaL Sodnik c. kr. sodni pristav Dev, je pripustil in izvedel v celem obsegu ponuđeni dokaz resnice. To dokazovanje Čebaško-vo pa je dalo Peternelu sijajno zadoščenje, ker se je po pričah skazalo, da nihče ne ve za takt) Petemelova Laganje, kakršno je Cebašek temu na prižnici očital in s katerim ga je v očeh ljudi hotel označiti kot lažnika.ki trosi neresnične stvari, čeprav o spovedi, ter ga s tem dolžil vsaj zaničljivih lastnosti. Zoper sodbo je zastopnik Cebaška J. Vencajz takoj prijavil vzklik radi krivde in kazni. Ko se mu je pa razsodba dostavila, zaprli so mu razlogi sapo tako. da je že prihodnji dan umaknil vzklic ter prosil, da se naj nasprotniku stroški odmerijo. Cebašek je na to po svojem zastopniku št1 dvakrat predlagal, da se naj kazensko postopanje obnovi, ker je dobil prvič eno, drugič 2 priči, ki bodo potrdile, tla je Peternel res tako govo-ril lagal, kakor je Cebašek o njem pridigovaL Sodnik je izvedel v obeh slučajih obširne poizvedbe in v obeli slučajih predlog na obnovo zavrnil. Zoper 1. sklop se je .1. Vencajz pritožil na c. kr. deželno sodišče, ki je pa pritožbo zavrnilo iz »»umestnih prvo-sodnih, stvarnemu in pravnemu položaju popolnoma odgovarjajočih razlogov.« Zoper drugi sklep prvega sodnika se pa .L Vencajz oziroma Cebašek niti pritoži] ni, ker je bila glasom jasnega utemeljevanja sodnikovega vsaka pritožba brezupna. — Naj prijavita Vencajz in Cebašek ta sklep, da izve občinstvo, kako izpovedujejo Peternelove in Cebaškove priče: eni priči župnikovi je obljubil mežnar dober Lon, ako gre /upniku »povedat o Peternelu«; vsa akcija in vse poizvedovanje Cebaškovo pa je bilo brezupno — kef je Peternel na stvari po polnoma nedolžen. Po tem stvarnem položaju naj blagovoli občinstvo soditi, koliko vere gre poročilom »Slovenca«, ki zatrjuje; tla st) obsojeni župniki in klerikalci nedolžni, krivci le 1. tužitelji ali od klerikalcev toženi in od sodišča oproščeni ter 2. sodniki. - V Ljubljani, 4. novembra. Dr. N.
— Shod državne zveze avstrijskih srednješolskih društev. V dneh 1. in 2. t. m. vršil se je v avli Ivovske ga vseučilišča shod delegatov avstrij-skih profesorskih društev. Shodu je letos predsedoval predsednik češkega profesorskega društva vladni svetnik Fran Bilv, ravnatelj državne realke v Žižkovo pri Pragi. Razun tega st) bili v predsedstvu: dr. Kazimir Twardowski) vseučiliški profesor v Lvovu kot predsednik poljskega profesorskega društva, prof. tir. Fran Ilešič za Slovence, prof. Karel Mentll za nemška društva in obenem za italijansko društvo. Rektor dr. Dembin-
ski pozdravi v i>oIjskem in nemškem jeziku zbrane delegate v prostorih lvovskega vse uči lisca. Vladni svetnik Bily se zahvali v poljskem jeziku za gostoljubni sprejem in pozdravi shod v češkem in nemškem jeziku, profesor dr. Twardowski govori pozdrav v poljskem jeziku, prof. dr. Ilešič v slovenskem jeziku poudarja idealno in kulturno delo učiteljskega stanu, profesor Medl prečita italijan. pozdrav tržaškega društva in pozdravi shod t imenu nemških društev v nemškem jeziku. V imenu gališkega deželnega šolskega sveta ter naučnega m in isti Stva je pozdravil shod dvorni svetnik dr. vitez Dembowski v poljskem in nemškem jeziku. Razun delegatov 19 profesorskih društev udeležili so se shoda gališki deželni šolski nadzorniki srednjih in ljudskih šol ter veliko
število Ivovskih profesorjev. Predsedstvo shoda j*- poslalo udanostni telegram na Njegovo Veličanstvo, izražajoč iskrene čestitke k ozdravljenja. Nadalje je j»redsedstvo brzojavno pozdravilo naučnega ministra eks-celenco dr. Maroheta, sekcijskega načelnika Kanera in dvornega svetnika dr. Huemerja. Mod stanovskimi vprašanji se je povdarjala potreba službene pragmatike in točnih disciplinarnih predpisov, ter se je soglasno sprejela resolucija: Za sklepe odbora kakega društva, torej tudi kakega profesorskega društva je v smislu društvenih pravil in društvenega zakona odgovoren edino odbor. Posamezni odborniki se zaradi izvršitve od borovih sklepov ne morejo osebno kot profesorji in učitelji na odgovornost klicati in disciplinarno kaznovati« Nadalje se je glede izpraznjenih učnih mest izrazila želja, da se ta ne le nemudoma in brezpogojno razpišejo, ampak tudi istotako zasedejo ter se je v siiplentskem vprašanju sklenila cela vrsta predlogov, ki hi naj preprečili grozečo suplentsko bedo. Med šolskimi reformami so se sprejeli predlogi, da se vsem novim učencem prvega razreda edino na podi agi nbožnega spričevala odgodi šolnina do drugega tečaja, da se vpelje zemljepisni pouk tudi v višje razrede srednjih šol, da se zrelostne skn Šnje in zlasti zrelostna spričevala enostavnejšo urede ter označijo le zrelost, ne pa redov za posamezne predmete. Večina delegatov se je tudi načelno izrekla za odpravo mature, Slovenci in Cehi le pod pogojem, da se ne vpeljejo na vseučiliščih in drugih visokih šolah sprejemni izpiti namesto dosedanje mature na srednjih šolah. Sprejel se je predlog, da hi si srednješolsko učiteljstvo prosto volilo svoje zastopnike v deželne šolsko svete, da se naj kazenski zakon spremeni v toliko, tla bi se sodišča smeln v razmerje med učiteljem in učencem vmeševati le tlo iste mere, kakor se sinejo med starše in otroke. Sklepi, ki so se na shodu sprejeli soglasno od delegatov vseh zastopanih narodnosti, bodo se predložili naučnomu ministrstvu in to pač ne bo smelo prezirati soglasnih sklepov delegatov, ki st) zastopali okoli 5500 srednješolskih profesorjev združenih v državni zvezi.
— V znamenju razpara. Dozdaj si menda ni drznil javno nastopiti in ščuvati ljudi zoper družbo s\. Cirila in Metoda Se nihče drugi, kakor lan., tični. zelotski Župnik v Jesenicah, brezdovinski, nemčurski zaveznik Za-bukovec    Temu človeku se je zdaj v
tem oziru pridružil   na zborovanju podružnico Ciril-Metodove družbe same v Hodišah   na   Koroškem dr. Brejc! Z nečuveno predrznost jo je ta usiljivi gost na zborovanju te podru niče nastopil in   ščuval zborovalce, ude podružnice zoper družbo, češ. da je ne moremo več podpirati,   ker je prešla v liberalne roke. Kmetje so za ČudenO gledali in nekateri zbegano se vpraševali, kako to pride, da zdaj ta družba, v katere odboru    sedi prost Kinspioler, naenkrat ni dobra   in da je Fanspieler liberalec. Nekateri so se res tlali zbegati in niso hoteli ničesar dati za družbo, kar pa je odločnih na rodnjakov, so vkljub temu zbrali pri merno SVOto za družbo. Brezvestno je, vaše ščuvanje, gospodine Brejc, brc/
domovinsko in zaničevanja vredno, — naravnost n a r o d e n š k a n d a 1! »Mir« se v zadnjem času solzi in zgraža vsled pretečega razdora, toda toga ne pove. kdo seje razpor in kdo je kriv sedanjih razmer na Koro škem. Kriva je ona hiperklerikalna struja, v katero je zašel »Mir« in nje govi inspiratorji, kriva ji' tista klerikalna nestrpnost, katero hode zanesli meti Korošce kranjski klerikalni agi tator Brejc, ki se je lotil zdaj v svoji strasti celo narodne svetinje nase družbe sv. Cirila in Metoda! Javnost ve zdaj dovolj, llorje narodu, kjer se širi klerikalno brezdomovinstvo 1
— Zopet eden. Uradna »Laiba-oher Zeitung« je prinesla nedavno sledeči oklic: »Zoper »Č. g.« Rudolfa C e puder, kaplana v Gorjah, či gar bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodni j i v Radovljici po č. g. Matiji Mrak. župniku na Bohinjski Beli, tožba   zaradi   1000 K.
(Dalje t prilogi).
Priloga ..Slovenskemu Narodu" St. 256., dne 5. novembra 1907.
Na podstavi tožbe se določa narok na 5. novembra 1907.« itd. S kaplanom Cepudrom  smo ><•   morali opetovano baviti, bil jo petelin prve vrste, vrhu tega pa   Še   najgrsi denuncijant. Za svoj glavni poklic je smatral vež bati   svojo   Marijino   kohorto v streljanju.   Pri   svojih duhovnih so-bratih je bil v čistih, ker so vedeli, da ga senči škofova milost. Zaupljivost je izrabljal na ta način,   da je napampal svoje sobrate, kakor kaže slučaj Mrak,   potem   pa ga je vzela noč. Ako želi sodišče izvedeti za nje govo bivališče, naj st' obrne na Škota Bona v en t uro. k i j e  haje   p o ti a ril     s v o j e m u      ljubi j e n e u 300 g ld., da je mogel pobe g n i t i v A in e r i k o.
— Državni proračun za leto 191KN izkazu i e skupnih p o t r e bš č i n 2,133.823.108 K in 2.135,774.740 K pokritja, torej 1,951.038 K prebitka, ki je proti prebitku za Leto 1907 v znesku 89.907 K za 1,000.731 višji. -V proračunu so sledeče postavke za Kranjsko: Državni donesek za razširjenje Zagrebške državne ceste v Ljubljani (Kožne ulice) (L rok) 15.000 K. Zgradba mostu čez Bistrico v Potlbrezju Korenske državne ceste v političnem okraju Kranj (3. rok) 42.000 K. Zgradba mostu čez Savo pri Kranju v smeri Ljubelske državne ceste, političen okraj Kranj (5. rok) 180.000 K. Poprava Karlovske državne ceste med Zagorjem in Metliko, km 13 do 25, politični okraj Črnomelj (0. roki 20.000 K. Državni donesek za zgradbo ceste v sorski dolini od Podboršta tlo primorske deželne meje pri Petrovem Brdu, kakor tudi za popravo obstoječe ceste med Pod-horštom in Zalim logom v političnem okraju Kranj (6. rok) 20.000 K. Regulacija Save od Brežic navzgor do Jesenic (1. rok) 81.525 K. Regulacija Save 90.000 K. Zgradba ceste Roter-ca - Blattiik ostanek 4400 K. Za pokritje lansko leto vrnjenih izdatkov (nadaljevanje gradnje pekinške ceste) 18.000 K. Gradnja prečne gozdne poti na Opatovi gori l2. roki 5000 K. Konkurenčni donesek za novo zgradbo župne cerkve pri Sv. Križu pri Kostanjevici skupni donesek 7000 K (1. rok) 3500 K. Gradnja ceste v Belici 7000 K. Preložitev dela pota od Fort u nove žage v Trato GOOO K. Za II. gimnazijo in licejsko knjižnico 22.000 K, za zgradbo gimnazije v Novem mestu obrok 80.000 K. za učne pomočke v Kočevju 3000 K. za zgradbo II. gimnazije v Ljubljani (1. in 2. rok) 30.000 K. Adaptacija, oprava in učni pripomočki za moško in žensko učiteljišče 2667 K. Stroški za zgradbo postnega poslopja v Idriji 33.000 kron. Dot teše k državnega zaklada pri namestitvi geometričnega osobja za agrarne operacije 50.000 K.
— Šolske vesti. Daljši dopust so tlobili: Luka K n i t' i c . učitelj v Tr-steniku, Slavko F 1 i s, učitelj v Škof ji Loki. Andrej Kmet . nad-učitelj v Cerkljah in Julija .1 a k 1 i č, učiteljica v Besnici. Za njih namestnice so poklicane sledeče izprašane učiteljske kandidatinje: Ivana Loga r za Trstenik. Ivana V a 1 e n č i č za Škof jo Loko, Franjica B e d e n k za Cerklje in Karolina Zupančič za Besnico. Na vsporednico v Tržiču pride volonterka Marica J e 1 e n c.
— Vzoren deželni uradnik. Upravitelj deželne bolnišnice v Celju, S m a r t s c h a n . kakor ime pove, pristen German, a po svojih izgredih izza njega dni dobro poznan, jo tudi pravi pravcati Don Juan. Mož se rad bavi celo z omoženimi ženskami in je vsled tega ravno zdaj sodni j-s k o z a p 1 e t e n ter se utegne tekom tega tedna stvar dognati. Celo v bolnišnici, oziroma svoji pisarni, j« sprejemal ženske posete. Interesantno, ne .'! Ju tak v z o r e n , n r a v s t v e n m <» ž j o u a tako važnem mestu!! Videti hočemo, kaj vsemu temu poreče veleslavni štajerski ti e ž e 1 n i o d bo i!! Ce bi bil prizadeti po mišljenju Slovenec, no, potem bi bila njegova usoda že določena, to vemo. A tako)!
Prijateljem dijaštva. Leto za Letom se pojavlja v posameznih slučajih med slovenskim dijaštvom stara, lahko trdim, specifično slovenska dijaška tragedija. Idealen dijak dovrši primnazijo in tedaj nastane kolizija. Starši ga silijo z raznimi poštenimi in nepoštenimi sredstvi v semenišč*. Dijak sam bi pa rad študiral naprej
in vztrajal pri svojem prepričanju. Ako se dijak ne ukloni prigovarjanju staršev, ga prisilijo k vstopu v semenišče s tem, da mu odreko vse podpore. Dijaku brez potrebnih sredstev sedaj ne preostaja nič drugega, kakor iti v prerani grob, ali pa ukloniti svoj vrat, razrušiti svoje ideale, ki si jih je zidal tekom svojih gimnazijskih študij o bodočnosti in vpreči se v jarem tuje volje, izgubiti samoza vest in veselje do dela in življenja. Ena tragedija hujša od druge. Prijatelji dijaštva! Zopet se je pojavil en tak slučaj. Dijak z dovršeno osmo šolo in maturo ne dobi od staršev nobenih sredstev, ker ga hočejo s tem prisiliti k vstopu v semenišče. Doma ga nočejo več videti in največja ne-
varnost je, da podleže krutosti svojih staršev, ako se ne dobi kak prijatelj dijaštva in mu ne nakloni kake služ-he. Dotični abiturient bi rad vstopil v kako pisarno, akoravno bi bila služba skromna, da bi se le mogel nekaj časa preživeti. Sprejel bi eventualno tudi kako drugo pripravno službo. Zmožen je nemške stenografije, slovenske bi se lahko v kratkem easu priučil. Prijatelji mladine! Že ideja človekoljubnosti zahteva, da rešite lega mladeniča iz žalostnega položaja in mu naklonite kako službico. Prijatelje dijaštva prosim s temi vrsticami, da se obrnejo po pojasnila eventualno s ponudbami na naslov: s t a non i k Ivan, stud. jur., Dunaj, diiversitat, ker sem iz kolegialnosti prevzel posredovanje v tej zadevi.
IV. redni občni zbor ljudskoiz-obraževalnega društva »Akademija« je hil v soboto zvečer v hotelu »Iliri-ja«.TTdeležba je bila jako pičla. Zborovanje je otvoril dr. Ravnihar, ki je obžaloval neznatno zanimanje občinstva za društvo, češ, da se je tudi med letom pogosto opažalo. Ne sa-n o tla manjka predavateljev, tudi podpornikov je malo v primeri z važnostjo in pomenom društva. Lansko leto je bilo važno, ker so hodili hrvaški vseučiliški profesorji predavat in tako utrjevali kulturno vzajemnost med Slovenci in Hrvati. Njim gre za njih požrtvovalnost in trud topla zahvala, kakor tudi profesorju dr. 11 e-:- i č n , ki tlasi ni bil odbornik »Akademije«, je vendar vedno povsod intenzivno sodeloval in tudi sprožil misel takih predavanj. Na shodu narotl-no-radikalnega dijaštva v Celju se je razmotrivalo, naj bi se vsa slovenska ljudsko-izobraževalna društva centralizirala v eno celoto. »Akademija« jih je pozvala v to, a odzvalo se jih .je h* 12 do 14, s Štajerskega pa, od koder je nasvet izšel, pa ni bih) niti ga odziva! Tajnikovo poročilo je podal profesor tir. L o n č a r. V tretjimi poslovnem letu je bilo 32 preda-vanj, in sieer: v Ljubljani 17, v Tr-.-tu 4, v Nabrežini 3, v Kranju in Idriji po 2, v Celju, Ribnici. Skofji Loki in Zagorjti ob Savi po 1. Blagajnikovo poročilo je podal dr.D e m-š li r.  (U javnih zavodov društvo ni
bilo nobene podpore. Dohodki so znašali 742 K, stroški pa 880 K, torej je 143 K primanjkljaja. Društvo ima še 27s K premoženja. Dohodki predavanj so znašali 163 K, stroški pa 364 K. vsled česar je primanjkljaj. To poročilo se je kakor tajnikovo odo-brilo. Pri volitvah so bili nato z \zklikoui izvoljeni: za predsednika dr. R a v n i h a r , za podpredsednika cesarski svetnik Franke, za tajniška profesor K e n d a , za blagajnika dr. Demšar, za knjižničarja dr. P e s t o t n i k , za odbornike pa prof. (I r o š e 1 j , dr. Stoje, inženir T u r k . urednik Pustoslemšek in prof. dr. Lončar. Namestniki so f. dr. M e r h a r iz Trsta, profesor P i r n a t iz Kranja in avskultant S a j o v i c iz Ljubljane, pregledniki
eunov pa dr. T i č a r, učitelj (i <:; r t n t1 r in dr. K r e v e 1 j. Člana upravnega odbora Simon Gregorčičeve knjižnice sta prof. dr. P e s t o t-n i k in prof. K e n d a. Prispevek rednih članov se je določil za prihodnje 1. na 0 K, podpornih pa najmanj 1 K. Pri slučajnostih je obljubil dr. IJ a v n i h a r , da bodo hrvaški vse-ueiii^ki profesorji tudi v prihodnje hodili v Ljubljano predavat, kar žele sami. Govorilo se je nato o načrtu za prihodnje delovanje društva, občinski svetnik Meglic je pa želel, naj bi bila predavanja kolikor mogoče poljudna, ker le potem se da privabiti ljudi nanja. S tem je bilo zborovanje končano.
Iz Trbovelj se nam piše: Vsled neprestanih napadov ter intrig od strani nekih takoimenovanih »narodnjakov, je odložil župansko čast naše občine tf. Boš. Dotičnim par gospodom »narodnjakom«, ki iz naj dalekosežne j se sebičnosti izdajajo narodne interese, kličemo: Ljudje, prenehajte s svojim peklenskim delom, kajti že dovolj ste škodovali!
Gospodu doktorju Kepi, ki vtika vsepovsod i svoj nos, bi svetovali, tla ga vtakne še v šulferajnsko šolo V Hrastniku. Govori se namreč, da je to poslopje silno vlažno ali bolje močvirnato, da je nndučitelju že skoro vsa oprava segnila. Ravno ta mora baje vžigalice za domačo porabo sproti kupovati, kajti če/ noč se že pokva rijo, Ker se pa o vsem tem nismo sami prepričali, a se nam vendar sinili mladina, ki hodi v te prostore, kajti večina njih staršev je zapeljana, zato res pozivamo gospoda Kepo, da si stvar ogleda. O njem smo seveda prepričani, da bo postopal docela brezobzirno, tako n. pr. kakor postopa, če se gradi kaka kmečka bajta ali oštarija, ne pa, kakor se je obnašal oni gospod, ki je bil poslan od trboveljskega županstva v komisijo, ki je imela odločiti ali je prostor ugoden za šolo ali ne. Temu gospodu je namreč prostor, ki je bil v očeh tudi nestrokovnjaka docela neprimeren za šolsko stavbo, zelo ugajal. Mož se je spozabil takrat (ali pozneje, ne spo-
minjamo se natanko, a če bo treba, se že bomo spominjali prav natanko!) tako. da je dajal še različne nasvete, ki so bili dobrodošli našim nasprotnikom. Ta mož pravi o sebi, da je narodnjak . . .
Svarilo pred izseljevanjem v Ni-karaguo. V zadnjem času so se pojavili elementi, ki skušajo^ pridobiti ljudi za izseljenje v Nikaraguo v Osrednji Ameriki. Lega pokrajine, kjer naj bi se ljudje naselili, ni znana natanko; istotako ne kakovost on-dotnega sveta in druge okolnosti. Dežela ima vročo lego; podnebje je za Evropejca absolutno škodljivo. Avstrijcev je do sedaj v tej deželi še prav malo.Ker ni ondi urejenih cest, pošt in drugih prometnih sredstev in so tudi konzulati močno oddaljeni od tega kraja, je ljudem tudi zelo otež-kočeno dobiti kake pomoči od teh oblasti. Vsled tega moramo resno svariti občinstvo pred izseljevanjem v to ameriško pokrajino, in nihče naj se torej ne da goljufati po kakem agentu, da bi se izselil v te kraje.
Slovensko akademično društvo »Adrija« v Pragi zbrano dne 20. vinotoka na L rednem občnem zboru, je sklenilo sledečo resolucijo: Slovensko akademično društvo »Adrija« v Pragi kar najodločneje protestira proti vsaki delitvi I. državne gimnazije v Ljubljani in z ogorčenjem zavrača vsako nakano od strani vlade, ustanoviti v Ljubljani nemško gimnazijo. Skrajno žaljivo za naš narodni čut je, da bi imeli Nemci, ki tvorijo na Kranjskem le 4fA prebivalstva, dve samostojni gimnaziji, dočim 96% Slovencev nima nobene. Pač pa zahteva imenovano društvo, tla se že obstoječe gimnazije na slovenskih tleh preustrojijo v tem smislu, tla bo učni jezik na njih slovenski.
Tujci v Ljubljani. Meseca vinotoka 1907. je došlo v Ljubljano 4350 tujcev — za 008 manj kakor prejšnji mesec in za 27 manj kakor v istem mesecu prejšnjega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu »Union« 908; »Slonu« 953; »Maliču« 272; »Llovdu« 341; »Iliriji« 248; »Štruklju« 190; »Južnem kolodvoru« 228; »Avstrijskem cesarju« 185; »Graizerju« 134; »Bavarskem dvoru« 143 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 700 tujcev.
Iz gledališke pisarne« Nocoj (par) se ponovi priljubljena Audrs-nova opereta nPunčkau, v kateri nastopi vse operetno osobje. Glavni vlogi sta v rokah gospice Škrdli-kove in gospoda Jastrzebskega. — V Četrtek (nepar) se poje Masse-netova velika opera nManonu, v soboto (par) se ponovi Grillparzerjeva žaloigra rPr ab abica". V nedeljo se uprizori v Celju Schonthan-Kadel-burgova burka „D v a srečna d n e v au.
Profesorski izpit sta z dobrim uspehom napravila na graškem vseučilišču gg. Pran Kobal in I. O z m e c.
Moškerc v Trstu- V nedeljo je prišel „Slovenčev" sotradnik Moškerc v Trst, da bi imel pri Sv. Ivanu predavanje. Na klerikalce ogorčeno ljudstvo je to predavanje z demonstracijo onemogočilo.
Na umetno-obrtni strokovni Šoli v Ljubljani bo poučeval v šolskem letu 1907 8 telovadbo delovodja vzorne delavnice za pletenje košev na Dunaju Josip Baran.
Poročil se je včeraj g. Rihard Koller, davčni asistent v Postojni, z gdč. Pavlo Treotovo iz Ljubljane, čestitamo!
Hotel pri Maliču v Ljubljani.
Restavracija tega hotela je že dlje Časa zaprta. Kranjska stavbna družba kot lastnica je vložila na magistrat prošnjo, naj ji dovoli hišo prezidati in v pritličju napraviti prodajalne, hotelske prostore pa preurediti za stanovanja. Danes se govori, da je stavbna družba to hišo prodala g. Deghenghiju za 135.000 gld.
Stavbena družba v Radovljici
se razide, kakor se je sklenilo na zadnjem občnem zboru. Njeno hišo 08 v Radovljici je kupila mestna hranilnica radovljiška za 27.000 K.
Obesil 80 le v Srednji vasi pri Radovljici 501etni posestnik Lovrenc Ar h. Bil je velik pijanec in je živel pod kuratelo in v vednem prepiru z domačimi.
Novi klerikalna posojilnica
se ustanovi v Kranju. Nastanjena je v župnišču pri mestni župni cerkvi.
0k0 |0 IZtOklO 651etni posest-nioi Uršuli Libano v Dobrni pri Celju, ker jo je krava sunila vanje.
Zastrupila se le v Bukošku pri Brežicah Marija Novak iz Žalosti nad smrtjo materino.
Utonil Je v Dravi 501etni hlapec K g i d i j Antoni č, ki je pri Beljaku padel vanjo. Bil je pijan.
Aretirali SO v Št. Andrežu na Goriškem Jožefa Nanuta, predsednika klerikalnega tam b u vaškega društva. Zakaj, ni znano.
Krvav bol med redarji in vojaki. V Zagrebu so v petek o polnoči pijani vojaki hoteli po vsej sili priti v kavarno „Zvonimir", kamor sta se skrili pred njima dve dekleti,
zaradi katerih je preje nastal prepir med njimi. Kavarnar vojakom ni hotel odpreti, ker je bila že naznanjena policijska ura. Ker so vojaki s silo vdirali v kavarno, poklical je lastnik na pomoč policijo. Redarja Kuhar in Bajcer nista nič opravila pri razdivjanih ljudeh, zato sta jim rekla, da pokličeta vojaško patruljo, če se ne spametujejo. Ta so vojaki potegnili sablje in bajonete ter padli po redarjih, ki sta seveda tudi zgrabila za orožje. Ker je bilo vojakov veliko, sta kmalu ležala redarja težko ranjena na tleh. Videč svoj čin so vojaki pobegnili. Prihiteli tretji stražnik Laz ari ć je izpulil enemu izmed vojakov bajonet, da se bo dalo zvedeti za napadalce. Ranjenca sta smrtnoranjena in bo eden najbrž umrl kot žrtev poklica.
Zastrupiti se jo hotela v Trstu
31letna Alojzija Pipan, ki je pila vitriol. Rešili so jo še o pravem času.
Kap le zadela v Trsta 6oletno gospo Zofije Janovec. Bila je takoj mrtva.
Zopet so znižali cene mesu
v Zagrebu To je že peto znižanje v dveh mesecih.
OČO in Sin« V Trnju pri Zagrebu je kmet Ivan Hararninčič zabodel sina Josipa z nožem v levo stran prsi in ga smrtno ranil.
Ustrelil se je v Zagrebu Blletni magistratni risar Ivan Koval, ker se je življenja naveličal.
Nov odvetnik v Kranju. V Kranju se naseli dr. Leskova r, sedanji vodja dr. Šusteršičeve pisarne.
Mrtvo 80 našli v Trstu 361etno Marijo Gulič iz Ljubljane. Počila ji je srčna žila.
Nagla smrt. V Trstu je zadela kap GOlctnega penzijonista Evgena Peharja. Bil je v par trenutkih mrtev.
Tat V vlaku. Podčastnika vojne mornarice Rudolfa Ardeloje med Puljem in Trstom 181etni mehanik Anton K. okradel. Ardela je tatvino in tatica izročil tržaški policiji.
Roparski napad. V Trstu sta dva lopova napadla čevljarja Josipa G e r g i č a in mu vzela uro in verižico. Prijeli so dva osumljenca.
V pokritje deficita pri Glasbeni Matici" so darovali gg. uradniki banke „Slavij eu 24 K mesto venca na krsto g. Josipa Pavška.
401etnico svojega učiteljevanja je praznoval včeraj nadučitelj gosp. Anton Žibert. Na mnoga leta!
Zgorela je v Hrastniku ( -letna rudarjeva hči Antonija Salomon, ker si je hotela pri ognjišču peči krompir. Bili so majhni otroci sami doma.
Električno razsvetljavo so dobili včeraj v Zagrebu.
Ljubljanski  sekstet na lok
igra  danes  zvečer  v kavarni „Av-strijau. Začetek ob 9. Vstop prost. Neprevidnost vzrok smrti. V
Celju je J. Kolar p. d. Kegl vzel pred spanjem neko zdravilo. Nekaj kapljic se mu je zdelo premalo, zato je spil vse in za vselej zaspal.
Požar. Posestniku Krušiču p. d. Svedrcu v Medlogu pri Žalcu je pogorela hiša in kozolec.
Zakonska drama. V Vukovarju
na Hrvaškem je v petek dninar D. Cvetic v nekem hotelu zabodel v prsi svojo ženo Zorko in jo smrtno ranil. Cvetica sta bila ločena drug od drugega in je bila glavni vzrok žena, ki ni hotela živeti z možem.
Regulacija ozemlja Bohinjskega Jezera. Kakor se nam poroča, vršil se je dne 24. oktobra letos ob Bohinjskem jezeru ogled v svrho presoje splošnega regulacijskega in uravnalnega načrta ozemlja Bohinjskega jezera. Napravo tega načrta je provzročil okrajni glavar g. pl. Detel a, ter s tem rešil ugodno za-zidavanje cele okolice imenovanega jezera. To bo zdaj prvi slučaj, kjer se je pravočasno bkrbelo za to, da se bo ta lepo prihodnjost obljubujoči kraj začel sistematično in pravilno urejati ter zazidavati. — Regulaoijski načrt je izvršil po naroČilu okrajnega glavarstva g. Ciril M. K o c h, arhitekt v Ljubljani. Presojevalna komisija se je izrekla o načrtu zelo pohvalno, tako da osnutek v celem obsegu splošno ugaja. ArhitektoniČni, sanitarni in prometni oziri so tako rešeni, da bode Bohinjsko jezero, ko bode enkrat zazidano, kras naši lepi Gorenjski, tujcem pa brezdvomno priljubljeno letovišče.
NOV komet Astronom Mellisb na zvezdarnici Washburn v Madison je našel v prvi polovici meseca oktobra t. 1. nov komet, ki je že peti po številu v letošnjem letu. Posebno srečo ima tudi astronom Mellish v opazovanju, kajti ta komet je že drugi, ki ga je označeni astronom našel letos. Prvega je našel meseca maja, drugega, in sicer najnovejšega pa 13. oktobra 1907, ki se označuje kot komet 190 7 e. Ni še minulo par mesecev, kar je bil sadnji komet najden, namreč 9. junija 1907 in že se je pojavil nov. Komet od meseca junija (tudi zvan Danielov komet ali komet 1907 d) je bil zlasti meseca
julija tako svetel, da se je lahko s prostim očesom opazoval, kajti bil je svetlobe 4. reda. Svetloba njegova sedaj polagoma pojema, ker se oddaljuje od zemlje in se more samo še z daljnogledom opazovati. Tudi ni vzbudil nikakega posebnega vznemirjenja med ljudstvom. Vkljub temu, da je bil močno svetel, se je mogel opazovati samo zjutraj; sedaj se še lahko opazuje pred solnčnim vzhodom v ozvezdju „Devioe" Tako imamo sedaj kar dva gosta v našem sistemu. Že ravno imenovani se poslavlja — oddaljuje od naše zemlje — in novo napovedani se polagoma približuje naši zemlji. Sedaj je njegova svetloba še jako slaba, in sicer 9. reda. Povečala se pa bo Še tekom tega meseca (novembra) tako, da ga bomo mogli najbrže še s prostim očesom opazovati v večernih urah. Sedaj se pomika severnozahodno proti ozvezdju r Ori ona", in se bo 6. t. m. nahajal nekoliko severno od zvezde Beteigenze v ozvezdju „Oriona" ter se nato nadalje pomika proti ozvezdju „Gostosevcev (Plejade), kjer se bo 14. t. m. lahko opazil s prostim očesom nekoliko južneje od označenega ozvezdja „Gostosevcevu, to seveda za slučaj, da se svetloba dovolj ojači.
T.—
„Llubljana in okolica11. Pod
tem naslovom je ta teden v pano-rami-kosmoraminaDvorskem trgu pod „Narodno kavarno" razstavljenih 50 slik, ki kažejo najlepše stavbe slovenske prestolioe ter nekaterih drugih krajev po Kranjskem, kakor Vrhniko, Kamnik, Št. Vid. Slike je izvršil litijski fotograf gosp. Rožun tako dovršeno in umetniško, da mu je le čestitati, kajti tako krasnih in čistih slik še nismo videli nikdar v kaki panorami. Ko pojde ta serija po svetu, videli bodo tujoi, da je Ljubljana mesto, ki stopi lahko v krog vsakega večjega modernega kraja in da ima Kranjska naravnih krasot na vsak korak. Opozarjamo le na prekrasen pogled s Šmarne gore na gorenjsko stran, na slap pri Borovnici, na romantični Kamnik in okolico itd. Naj si torej vsak ogleda to serijo, ki je vredna najmnogoŠte-vilnejšega obiska. Tudi precej znanih obrazov vidimo tuintam.
Mednarodna panorama pod TranČO ima razstavljen ta teden sestanek med nemškim cesarjem in ruskim carjem na morju pri Swinemunde z zanimivimi manevri nemškega vojnega brodovja. — Prihodnji teden se razstavijo romantične pokrajine Tirolske, kakor dolini Langtauferer in Sulden, Ort-ler itd.
Ogenj v dimniku- Snoči okoli 9. ure so začele iz sušilnice parketne tovarne na Krakovskem nasipu leteti po dimniku mnogoštevilne iskre, ki so padale na strehe sosednjih hiš. Delovodja Mihael Jereb in dimnikarski mojster Jožef Spitzer sta ogenj naglo pogasila. Gasilstvv ni stopilo v akcijo.
Sirov pastorek. Včeraj zjutraj je prišel policiji znani vagant Anton Penkov k svojemu očimu v Hrade-ckega vas št. 26. Najprvo je sirovež na tla vrgel SGletno gospodinjo ter jo osuval z nogami, potem pa je lomastil v kuhinjo ter tam začel razbijati posodo. Domačim je tudi grozil z opeko v roki, da jih pobije. Ko je zavohal, da se bliža hiši stražnik, mu je sroe padlo v hlače, ter jo je naglih korakov odkuril v Golovec.
Tri, katerim ne diši vojaški kruh, je včeraj na južnem kolodvoru prijel nadstražnik Večerin. Fran Škulj, roj. 1888 v Vrbjem pri Kostanjevici, Ivan ŠintiČ, roj* 1886 na Vrtačah pri Kostanjevici, in Ivan Kodrič, roj. 1886 v Brezju pri Sv. Križu, so se hoteli odpeljati v Ameriko, ne da bi bili zadostili vojaški dolžnosti, a jih je še pravočasno prijela roka pravice. Vsi skupaj so imeli 1058 K denarja. Vse tri so oddali deželnemu sodišču.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 395 Maoedonoev, 128 Hrvatov, 100 Črnogorcev, 98 Slovencev in 90 Poljakov. V Heb je šlo 70 Maoedonoev in 80 Hrvatov, v Inomost je šlo 40, v Bad Gastein pa 60 Hrvatov.
Izgubila Je gospa Helena Suš-nikova zlat, star prstan, v katerem je vdelan briljant, vreden 72 K. Kuharica Ivana Mežnaričeva je izgubila pleteno denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 K.
Kavarno „Evropa11 na Dunajski je prevzel g. Anton Tonejo.
Trgovino z otroško konfekcijo je otvorila gospa A. Ju van na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarni „Evropau).
Vojaški koncert se vrši jutri v restavraoiji hotel „Južni kolodvor".
Koncert vukovarske godbo je danes gostilni pri „Crnem orlua, gosposke ulice.
Književnost
— Koledar družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1908. je v lični opremi in priročni obliki ravnokar izšel iii velja 1 K 20 vin., s posto 20 vin. več,
Poleg: običajne koledarske vsebine obsega ta koledar tudi popolni ves! nik družbe sv. Cirila in Metoda, namreč porodilo o letošnji veliki skupščini, porodilo o društvenem delovauju in o denanuMii stanju, imenik podružnic z denarnim izkazom, imenik flaat-nih članov in pokroviteljev, pregled društvenih zavodov, imenik knjig, ki jih je izdala družim in imenik založnikov blaga, ki se prodaja na kovst šolski družbi. Ti podatki so važni T\ vsakega prijatelja družbe bv. Cirila in Metoda, kajti kdor si bode napi", viti sliko o družbi ali potrebuje o njej podatkov - vse dobi v tem kole darju. Zanimiv je pa ta koledar tudi zaradi svojega poueiio-zabavnega dela. Na prvem mestu tega dela prinaša životopis bivšega dolgoletnega predsednika družbe sv. Cirila in Metoda monsignora Zupana in njegovo podobo, povrh pa še naslednje prav nie-ne sestavke: Anton Medved: Umrlemu pevcu (Simonu Gregorčiču), pesem,
Ksavcr Moško: V pomladanski no "i: Ksaver Moško: Bolnikova velikonočna; Ksavor Moško: Pot z zaprekami; V (rhovnik ) : Simon Gregorčič — boli Ljubljani; Fr. S. Pinžgar: \a rodno grndo; Potovalee: Beneški Slovenci; dr. Gregor Žerjav: Vzorna podružnica. Priporočamo prav toplo ta koledar vsem prijateljicam Lil prijateljem družbe sv. Cirila in Metoda.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem tr^u st. 3.
Telefonsko in trzojauns florofllo
Dnnaj 5. novembra. V današnji seji poslanske zbornice so bili vloženi trije nujni predlogi. Prvi nujni predlog je vložil grof Kolowrat radi pomnožitve parka na državui železnici, dva druga nujna predloga pa se tičeta častniških plač. V razpravi je sedaj Kolowratov predlog. Seja še traja. Kdaj bo prihodnja seja, še ni določeno.
Dunaj 5. novembra V državnem proračunu za 1. 1908. se nahajajo Še tele postavke tičoče se slovenskih dežela : Prispevek za most med M a -renbergom in Vuhredom 10.000 kron, za zgradbo mostu v Mariboru 30.000 kron, za zgradbo mostu pri Brežicah (6 obrok) 13 397 K, za preložitev ceste med železno Kapljo in Kranjem 50.000 K, prispevek za zgradbo ceste od Doline do Cernega kala 5000 K, za razširjenje ceste med Lovrano in Iko 10 000 kron, za popravo ceste Bazovica-Š koflj e 3000 K, za preložitev ceste Trnovo-Srpenica 40.000 kroo, za most preko Lijaka v goriškem okraju 4636 kron, ea gradbo cest v goriškem in tolminskem okraju 20.000 kron, prispevek za regulacijo Savine pri Celju 10.000 kron, za regulacijo Save od Brežic do Jesenic 81.525 kron, za regulacijo Drave od Maribora do Središča 124.500 kron, za regulacijo Save 90 000 kron. za zgradbo uradnega poslopja v Postojni 11.000 kron, za nakup uradnega poslopja v Tolminu 10.800 kron, za nakup uradnega poslopja v V o 1 o s k i 21.505 kron in za podržavljenje ljudskih šol v Trstu 20 000 kron.
Dnnaj 5. novembra. Finančni minister dr. Korytowski je v 2 urnem govoru, s katerim je komentiral predlogo o proračunu za 1. 1908, med drugim tudi omenil, da znašajo drž. prihranki iz 1. 1906 83 milijonov. Ta svota se porabi takole: 57 milijonov kron za razširjenje kolodvorov in za pomnoženje voznega parka, 6 milijonov za izpopolnitev telefona, 4 milijone v melioracijske namene, 1,800.000 K za pospeševanje obrti in industrije, 8 milijonov kron za klinike, 300.000 K za nRdeči križ", 4 milijone za stanovanje drž. uradnikov, 1 milijon za delavce v salinah in 500.000 za fond v prid mladinski oskrbi.
Duna| 5. novembra, V nagodbe-nem odseku je bil izvoljen za predsednika dr. Kramar, kandidat krŠč. socialoev bivši minister Wittek je ostal v manjšini. Pri volitvi podpredsednika so se glasovi razcepili; največ glasov je dobil nemški liberalec dr. L e c h e r. Ker so kršč socialci propadli s svojim kandidatom, je nastalo silno razburjenje med njimi. Baron Morsey je kričal: „Pojdimo ven, tu nimamo ničesar več opraviti, vlada je na strani naših nasprotnikov." Nato so kršč. socialci zapustili dvorano razen posl. Steinerja. Dr. Kramaf a ni bilo pri seji. Baron Beck je imel nato konferenco z dr. Lnegerjem. Po konferenci je imel kršč. socialni klub sejo, ki je ob 3. Se trajala.
D on a i 5 novembra. Domobranski minister Latsoher je Šel na daljši dopust in sodi se splošno, da se na svoje mesto ne bo več vrnil. Latscher se včeraj ni več udeležil ministrskega sveta. Danes ga je v parlamentu zastopal sskcijski načelnik Reuter.
Gospodarstvo.
Sleparjenje s Tomasovo žlindro.
Ces. kr. kmetijska družba nam piše:
Nekateri trgovei, zlasti eden iz Trsta, ponujajo pri nas na Kranj skeiu in na Primorskem Tomasovo žlindro po 5 K 75 vin. 100 kg postavljeno na kolodvor v Trst in pravi, da je ta žlindra 17 do 19 odstotna.
Kdor pozna kupčijo s tem bla-iiouj, tisti ve, da je ponujanje žlindre, ki nune imeti dva odstotka manj ali več fosforove kisline, samonasebi že eisto navadno sleparstvo. in kdor tako ravna, se mu ne sme zaupati, da l»i tudi drug-aee ne sleparil.
V vsej Evropi imamo tri velike skupine, ki prodajajo Tomasovo žlindro na podlagi skupnega dogovora pod enimi in istimi pogoji. Ena taka sknpina je v Pragi, ki pa zaradi drage voznine za južno Avstrijo, torej za . ne hodi v pošte v. Druga skupina je na Angleškem, in ta glasom dogovora v Avstrijo sploh ne sme prodajati. Tretjo skupino tvorijo nemške in belgijske tvornice, ki imajo največ blaga v roki, ki pa pošiljajo čez morje v Trst, in tega mi dobivamo. Tomasovo žlindro, ki jo ponujajo pri nas tržaški in drugi trgovci, je vsa od berolinskih tvoruie.
Vse tvornice Tomasove žlindre prodajajo svoje blago po cenah, ki
jim je podlaga vsebhm, to so odstotki fosforove kisline. Cena torej velja za 16-, 17-, IS- itd. odstotno Tomasovo žlindro, in nobena tvornica ne ponuja blaga za enotno ceno, če ima žlindra 1 7 do P* odstotkov. T r g o v e i s a m i dela j o tak e n e u m n e in obenem sleparske ponudbe, ki imajo namen e d i n o 1 e k m e t a sle p a r i t i.
Trg-ovee je kupil od berolinskih fcvornic Tomasovo žlindro z natanko zaznamovano vsebino in jo je moral tako plačati, kakor kaže na vreči zaznamovana vsebina, ki pa, mimogrede bodi omenjeno, tudi ni vselej zanesljiva.
Ce tržaški ali kateri drug fcrgo vec ponudi 17- do 19odstotno blago, potem sme kupec biti zagotovljen, da bo dobil v najboljšem slučaju le 17-odstotno blago, kajti lOodstotna žlindra je danes za 67 vinarjev dražja kakor 17odstotna. Iz tega sledi, da je omenjanje 19 odstotkov le limaniea. ki nanjo kmete lovijo.
Označeni fcrfeovei se sploh zanašajo na nebrižnost ali pa na ne ved-nosi kmetov, češ. tla prejetega blaga sploh ne bodo dali preiskati po kakem kemijskem preskušnlišču. Oni pošljejo zato račun v trdni nadi. da bo kmet Tomasovo žlindro plačal, ne da bi jo dal preiskati in ne da bi prišel na sleparijo.
Mi n. pr. dobro vemo, da danes \ Trstu sploh ni nobene druge žlindre kakor samo lOodstotna, in če kak tamošnji trgovec pošlje 17- do 19od-stotno blago, bo prav gotovo v resnici poslal le lOodstotno. Ti trgovci tu-id ne jam«" i jo za vsebin«) fosforove kislim', in če jih k«lo trd«> prime, pa pravijo, tla naj s«> da žlindra preiskati in k«)likor vsebina kaž**, tako naj s** plača. Pri tem imajo zopet svoje sleparske nakan«'. Presknšnjn stan«1 de nar, in le tisti, ki vzame cel vagon, ima pravico do brezplačne presknš-kmetovalce pred takimi t r-četudi kupijo cel vagon, niso poučeni, kako m pravilno iz celega vagona vzame vzorec za preskusu i o, in ker ga navadno pravilno ne ■ /amejo, in sicer proti predpisom berolinskih tvornie, pa trgovci potem ugovarjajo resničnosti preskus«, ker vzorec ni bil prav vzet. in v slučaju pravde krnel podleže.
V prav zadajem časa se je do gnal«), «la je neki tržaški trgovec proti dogovoru poslal namesto lHodstot-ne žlindre L7odstotno, vreče so tudi bih- zaznamovan«' s številk«) »17«, a pravilna presknšnjn je dognala, da poslano blag«) ni imel«) niti celih 161/a «)dst«)tkov fosforove kisline. P«) določilih berlinskih in vseli drugih tvor-nic Tomasove žlindre, ki jamčijo za vsebino, je dovolj*«);« razlika'/2 odstotka, in če j«' veejn. jo mora tvorni-ca povrniti.
C. k r. kmetijska d r u ž b a «> žigosa to sleparjenje s T o m a s «> v o ž I i n d r o v «1 o g o -v «> r «« z »(J o s p «) «1 a r s k o z v e z o« v L j ubijani in t o r e j s v a r i kmetovalce pred takimi i r-go V C i in agent i s T o m a s o v o ž I i ti d r o.
fmen«>vana zastopa jamčita za vsebino fosforove kisline «>«! predane Tomasove žlindre in zato imata obe iste eene, ki so danes soleh mogoče, in j«' izključeno, da bi kdo na pošten način mogel Tomasovo žlindro cene j«' oddajati.
Vsled dobljene izkušnje smo upravičeni izreči sumnjo, da izvest ni trgovci devljej«) slabše blago v vivče, ki s«) zaznamovane z višjo vsebino fosforove kisline. Preiskala s«' je n. pr. Tomasova žlindra takih tr-gocev in je imela manj 1'osf. kislin«* kakor je bilo na vreči zaznamovano, dočim  tisto blago,  ki  ga prejema
Kmetijska družba ali »Gospodarska zveza«, ima redno večjo vsebino kakor kaže vreča. Iz tega sledi, da so tvornice poštene in vsaj kmetijskim zastopom v bojazni pred preiskavo pošiljajo zajamčeno dobro blago. Kdor torej noče biti osle-p a r j e n , ta naj ne k u p u j e T o-rn asove žlindre od ožigosanih t v'g o v e e v in agentov l e r n a j se rajši obrne d o kmetijskega z a s t o p a , k a m o r j e v č 1 a n j e n.
Zavedne kmetovalce, kmetijske podružnice in zadruge opozarjamo na tu opisana dejstva ter jih prosimo, naj v tem zinislu pouče svoje manj zavedne tovariše
Tvornice za Tomasovo žlindro jamčijo le za pošiljatve v eelih vagonih. Vzorce za preskusu j o je vzeti na nakslcdnji način: Z nalašč za to prirejenim svedrom je iz vsake pete vreče vzeti poskušajo, ki naj se potem na suhi podlagi dobro zmeša in spravi v primeru«) suho steklenico, ki se zamaši in zapečati s pečatom prejemnika in priče. Poskusu j o naj vzame kupee, oziroma prejemnik ali njegov pooblaščenec, v navzočnosti nepristranske priče, ki se mora o namenu VSe zadeve poprej poučiti. Na steklenico je prilepiti listek, kamor je zapisati števil«) vagona, železnišk«) postajo, od koder je bila Tomasova žlindra poslana, tlatnm in ime tvornice, potem število vreč, težo, znamko in za jameeno vsebino fosforove kislim*. Za \sak vagon je vzeti posebno po-skušnjo v tri steklenice ter mora biti v Vsaki najmanj 'JaU g na popisani način vzete žlindre. Vse tri steklenice za vsak vagon j«1 pravilno popisati in izpolniti je tri svedočbe o vzeti poskušaj i, ki jih mora podpisati prejemnik ali njegov pooblaščenec in omenjena nepristranska priča Ena steklenica s poskušajo se mora takoj poslati na kako kemijsko preskušali-šee, ki je v to svrho pooblaščeno. Z a K r a ii j > k o j e p o «) b 1 a š č e n o k i n e t i j s k o - k e m i j s k o p r c -s k n š a 1 iŠCe /a Kranjsko v L j u b l j a n i. To je na kratko in površno povedano, kak«) je postopati, a podrobno navodilo za to postopanje ,|e dobiti s tiskanimi g«)licami vred pri tvrdki »Tlumiaslosfatfabriken«, Berolin \\\, Karlsbad 17, in tudi vsak trgovce jih ima dovolj v zalogi. Tisti trgovec, ki b i n e h o t e1 Tomasove žlindre z jamstvom p r o il a t i in p o s t r e č i s tozadevnimi navodili in tisk a u i m i sve d o č b a m i . k a-ž e s te m že naprej s v o j o s n m 1 j i v o s t in se lahko s m a-t r a za sleparja, in z a t o m o -r a m o p r e d n j i m svarit i.
— Ljubljanska kreditna banka.
Meseca oktobra t. 1. se je vložilo pri rLjubljanski kretlitni bankiu na vložne knjižice in na tekoči račun 1,137.730 K 63 v, vzdignilo pa 1.595.865 K. Skupno stanje vlog je bilo koncem septembra t. 1. 7,894.935 K 20 v.
— Mestna hranilnica v Kamniku V mesecu oktobru 1907 je 215 strank vložilo 55.448 K 71 v, 116 strank dvignilo 36.0:37 K 71 v, 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7300 K, stanje hranilnih vlog 1,611.608 K 59 v, stanje hipotečnih posojil 1,268.109 K 68 v, denarni promet 214.511 K 55 v.
— Mestna hranilnica v Kranju.
V mesecu oktobru 1907 je 418 strank vložilo 148.244 K 63 v, 243 strank dvignilo 200.216 K 06 v, 17 strankam se je izplačalo posojil 89 050 K, stanje hranilnih vlog 4,428.236 K 87 v, stanje posojil 2,637.452 K 73 v, denarni promet 621.238 K 54 v.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu oktobru 1907 je 217 strank vložilo 73.897 K 48 v, 201 stranka vzdignila 65.651 K 63 v, 25 strankam se je izplačalo posojil 24.718K — v, denarni promet302.701 K 12 v.
— Mestna hranilnica v Novem mostu. V mesecu oktobru 1907 je 292 strank vložilo 123.730 K 70 v, 244 strank vzdignilo 96.997 K — v, torej več vložilo 26.733 K <0 v, 5 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 2900 K — v, 299 menic se je eskomptovalo za 103.226 K, stanje vlog 3,050.760 K J>3 v, denarni promet 481.142 K 39 v. Vseh strank je bilo 1237.
Za otroke Izvrstna hra-
na za zdrave in slabotne otroke vsake starosti, kateri so v razvoju zaostali. — Pospešuje m odrasle rast miši-
čevja ln kosU. Zabranjuje In odstranjuje kakor nobena druga stvar drisko, bruhanje, Črevesni katar itd
„Der Sdugllng" jako poučna knjiga, je dobiti brezplačno v proda|alnah ali pa pri R. KUFERE, Dunaj I.
/r/v* m ttkoč*
*J mm jtf
balo in nežno.
Prof, Pavlov označuje
u« podlagi točnih preiskav zdrav tek xi» najmo-
ffočuejšega zbujevalea aekretorskib želodčnih živcev. Prav odlično pa zbujajo tak, krepe želodec in  olajšajo bolečine   priatue   Brad yj a ve
želodčne  kapljice.   Pospešujejo opravda
prebavnega dela, alast do jadi, odstranjuju tele«-
Dtfiiiu dobrobiti! škodljivo napenanje, čezmerno
tvoritev kisliu. telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugo motenje prebava. Dobi se v lekarnah. C Brad), lekarnar,Dudaj I., FJetchmarktl /366
razpošilja 6 steklenic za K 5-—, 3 dvoj nate steklenica za K i 50 franko.
fldeoTOlojltno poročilo.
» nad ncrjfzn KM.  Bradojl tračni tlak tm 0
rzna porodila
Ljubljanska
..Jradnf fcarSl Č^n. fc-tva« 5 novembru I
i-fii aiafafri rw».   . -veorna . .
K Avatr kronska tmMn •C   ,   zlat« . Spsfcl kron*x» rent*
K     u    *b»J»   „ -h% pesnilo de*   Kr* w acKOJila mesta SpiK
!**    v 7'p'\'
,0 bo«..-heic. Setezss&lu posojilo 1^02 . .
^  *   5   • . h 5
*«!«t. ptem« j»ai. tfe>: R?pc.tečri£ har.rie . PUJ« t ži*   kerr..   k   « B
10 \ pr.....
SMtt :nn<rr^ krftnilnice ... E2*l pisma cg* con. aež Mraniinica . .
k*U X   P**'  °8r   hip fcP*B
©bi. ogr lokalnih i? krnic d df.    . . M.#€ ©bi. češke >nd baaiu frii prior. lok. £ei»x. Trsi
Poreč .... f*, arior dt>!enj3k»ri f*» PL prior. jni. žel klip. : <
V«viw od 1. '^SCv, . . 9 ©d L 18S4 . . . . tizske .... «   htin k:»d. *. saaalli
ff * u ■
a      »gT£k«J hip.  b$ " *tC
9    srbski a fr*. 108 .    tur?'xc..... »rev1*?
■aslMai
■psio&iie
Krakovske Utttrtjara k*
^vđoUOVV « I -.rajske- Vem p
irtavoe £e?sz»ica
*P9tt£4•f.ok»»p v NtlJ^Hi
->cl  w£ «V. •; ina ---v\-.'f A«}'?   .   . -
S k». celrla ....
■ Mkrfac > » » « -9av4Pft|iia. . . -
96 HU V7 tO; i 5 96 1 .M S* 9S*45 J09 'U
1104
90 30
3i 70 96
>6 lu 9
3P 75 SB-7.
Bfrfi
!• ^> •• r
. sSd 1)
99 SO
19ft -
£51 M*
m
67- -2i* 60 9765
19 5 >
9 50 95 — €0 75
^6 25 63 ~ 227
484
47- -4
67 30 9615 '4 I
^2 65 10r3o
US*7fi II 6'J Bc
c870
:6 60
9'C'ti J 10V--112 8 i 98
Wl 70 j9 7:
M
10 -7:
39110
10 :-2
202 155^0 143 — 27 —
273 — 6 >-b0 i03"; 5 18*
il 50 445-95 5 J 1C1 ~ tf4 75 46 5 28 5 7t -?3l -49 J -
HS-646 —
1.-85	179-V -
i 27	6=8 —
737 —	7SS--
?9	:Cy
'• 2 '*—	26 -
"9* —	SM
«6 >7 -	261/ -
18 —	-K-
5* -	■54
.60	-
•4 -	147 -
• 6 : i: r." 4?
4 04
mu
5 ? ■
3 3V5
»• m j
4
?0 88 '• 2 21 1 i ; ;7 47
96 tn
«4 25
novembre |9Qf.
ti
ti
m
april   , , april
maj M i\ april .
« •  M i - . 5 v viSje.
10 kg
t r
sd »
sj
. i
11 98
7 .*0
8 60
h. £2 § ► o ca	Oaa »paso-»anjt	H tanja barometra ▼ mm	ii IS	VotroTi	tUbm
4	9. m	7419	2-6	sr. avsh.	Jasno
6.		74«4	—06	ar svzh.	Jasno
	i Uf i	74U6	6 6 sIJvEabd		Jaano
Brednja vieraJSnJa temperatura: •". 'i o< a. a!« 6 4. — Padavina w mm 0 0
Zahvala.
Ganjeni po premnogih dokazih so l u tj i ob bolezni in smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere, sestre, svakinje in tete, gospe
Marije Burier
;    *  roj. Komatar
se zahvaljujemo za obilno spremstvo pokojnice na poslednje počivališče, dalje darovalcem krasnih vencev, posebno se pa zahvaljujemo slavni Čitalnici, Sokolu in ženskemu telov. društvu za častno spremstvo.
Šiška, 5. novembra 1907.
3747 Žalujoči ostali.
Občinski tajnik
37,6
ss sprejme takoj
Kj>, pove upravn fctvo „Slov. Naroda".
Kupiti se želi i
rabljeno stelaža
s preda i, za špecerijsko trgovino.
Cenjene ponudbe sprejema Eliza Šustersič, Sarlovska ceata št. 5.
M       «f- mM m±
klet v najem
o Sp. Juri, blizu kolodvora.
Več se izve v „Ooriški vinski kleti" na Starem trgu št 13 : - i
Mlss»Farler
Sives Ensiisti lessons.
Ustmeno od 4. do 5. ure popoldne.
Dalmatinove nlice 5, priti.
V najem se odda
It 3 na Viru pri Domžalah.
Pripravna je za gostil t o in trgovino, feie—2
Več se izve istotam, ali pa pri Fr. Stupicu, trgovca v LJubljani, Marilo Terezije cesta št. 1.
Gostilna Črni orel.
Danes dne 5. novembru 11-
Vukovarska godba
s sodelovanjem umetnika na gosli
Ferd. Grunca
in umetnega tviigaica =r
Grunvvalda. Začetek ob osmih.      Vstop prosi.
Z ve!e8po*tovanjem
5740 Anton VVeber
podjetnik.
mm b
Naznanilo.
kavarno
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila
na Dunajski cesti štev. 20. SJEJ}."!
otroško konfekcijo
ter imam v zalogi vsakovrstne otroške obleke, površnike plašče, na|nove|ie predpasnike, čepice, razno otroško perilo, ter vse k temu spadajoče blago. Sprejemam nabavo nogavic po naročilu,
kakor tudi v podpletenje.
Potrudila se bodem, da postrežem vsakemu z dobrim in solidnim blagom, ustrezajoč vsem zahtevam.
Pričakujoč obilnega poseta bilježim z odličnim spoštovanjem
3741 1
A. JUVAN.
!Pozor tamburaši!
Izili so najnovejši ceniki
tamburaških skladb
prvih in najboljših skladateljev, kakor Broia, FarkaSa, Tomu-i, Jirke, Hruze, 6 zottia itd. — Dobe se edino pri prvi
sisački tovarni tambur
J, Stjepušin, Sisak. ■
Podružnica u SpUcsta. „Ljubljanska kreditna banka v Uuoljanr  Podružnica v Celovcu
»1. glii
celo h
Promeso na •grško promllake srooko polovice k
Promese na 4% ogrsko nlnoteono arooko Promoso na 3% zomoljsko srooko I.
12  127 ^a
a a
Strttavjeve
1 Žrebanja 15.
I 4- „   , 15.
- 5— „ 16.
ulice At
novembra
€rlavnl dobit.
II II
99 99
99
99 99
1000 K nagrade.
Iz blagajnice stavbnega podjetništva Chierici * Ticha v Kranju je bil v noči od 30. na 31. oktobra ukraden znesek 33.400 K, ki je obstajal iz bankovcev po 1000 in 50 K.
Darilo 1000 (tisoč) kron prejme tisti, ki r ajde pravi sled za storilcem.
310S 3
Redita prilika za nakup!
Prav lepo posestvo v dvojezičnem industrijskem kraju na Koroškem, jivr«ten kraj za trgovca z glavnico, se zaradi starosti in bol«bm>sti proda z vsem živim in neživim inventarom. Sem spada poleg gozdov in zemljišč 10 objektov, med njimi gi-st lua, veliki veselisčni pr-stori i t. d. in pa *e neizrabljena \odca oroč, velika zaloga pe»ka, dalje dober zaslužek s tovrroo voŠojo za več parov konj. Cenilna vredm-st 180.000 K.
Naslov pove npravništvo nSl<>veuskf ga Narrdau 57?6-S
I
J
Cea. kr. avstrijsko
e
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1, Odhod ti Mubliane |ui. ieL:
7-06 x|utraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak Čez Podrožčico, Celovec, Prago.
707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
oreipoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
?i*o predpoidn© Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel, Gorico drž. žel.. Trs drž. ieL, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
:-05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
3.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
t-IO zvečer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
I0-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica-drž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž.^žel., (čez Podrožčico).
Odhod iz L|nbl|ane dri. kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-OB popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7 lO zvečer. Osebni vlak v Kamnik lO'OO ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra »907. leta.
Oohod ¥ L|abllaoo lat. ieL:
8-S8 zjutraj. Osebni vlak Iz  Beljaka juž.
žel., Trbiža, Jesenic, Gc rice, Trsta. 8 34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-
Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. u-10 predpoldne.   Osebni  vlak   iz Prage,
Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico
in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne.   Osebni vlak   iz Kočevja,
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka
juž. žel., Trbiža   Celovca, Beljaka (čez
Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsu drž.
žel. Jesenic.
6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca,
Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-48 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. želn Jesenic.
m oo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
e-«G zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. tO-BO predpoldne. Osebni vlak iz Kamnikz 61   zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. _ o ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samr ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
C. in kr. dvorni založnik
Papežev dvorni založnik
Dunajska cesta (lekarna pri angelu)
opetovano   odlikovan,   priporoča   nastopne preizkušeno izdelke:
Salmijakove pastile — preizkušene
olajšujejo hri-
_.................................._.......,_________________pavost In kašelj,
razkrajalo sllz.   1 škatljica stane 20 vin, 11 škatljic 2 kroni. Antirrheumon" najboljše, bolečino gaseče sredstvo proti trganju
in podobnim revmatičnim bolečinam.  Ena stekle-
nica stane 1 krono
Tinktura za želodec l££SSJJ?
tek vzbujajoče, prebavno, Hn odprtje telesa pospešujoče  sredstvo,   i steklenica 2 vinarjev.
Naročila so točno izvrše proti povzetja.
1943-22
w
Zeleznato vino
vsebuje za slabokrvne In nervozne   osebe, blede in sla-
OOtne Otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena pollitrska steklenica 2 kroni Poštni zavoj h 3 steklenicami K 6*60 franko zaboj in poštn na.
NmMMMMiIa    V*em   castitim   gi stom,  prijateljem in
lili IDt ZDaucem   ltr.  8lav'   občiustva vljudno
i aznanjaaa, da sem prevzel
gostilno „pri Topolnucu"
v Ljubljani, Martinova cesta št. 9.
Vodil jo bodem s strogo vestnostjo in ker sem popolnoma izveiban v tej stroki, zagotavljam slav. občinstvo, da bodem skrbel za dobro in ceno postrežbo. 3737—1 fl
Priporočam se torej in prosim, da se mi ohrani isto zanpanje j kakor mojemu prednika. I
Ljubljana, due 1. novembra 1907. I
IGNACIJ BANKO I
večletni uslužbenec hotela „Uove" t LJubljani. I
Bernhardinka
prave pasme, 10 tednov stara, so proda
v Kolodvorskih niicah 7._hist
Stanovanje
s 3 sobami in kuhinjo v I nadstr. se da v na|om takoj ati za februar v Hilšerjevib niicah it 3. wm
Vzamem v najem ati kupim
hišo s trsovlno in gostilno *k±*kik
Ponudbe na Bado Zarnlk v Ljubljani
glav poste restante. 3743— t
Pravnik, vešč tudi solicitaturi, iftčo
službe kot
stenograf
P. nudbe na nnravniStvo „Sl v. NTar...«H- pod „stenograf". 3746
Oskrbnikposestva
32 let star, oženjen, z viSjo strokovno izobrazbo in dolgoletno prakso, bi rad
premenil službo,   ses -4
Ponndtte na upravoistvo „Slov. Narodau u<»d s.ir» „oskrbnik".
Stanovanje
s tremi sobami, pritiklinami in porabo vrta so odda s 1. februarjem.
Več Me izve v Kuhnovih niicah st. 23, II nadstr. 3781 a
Stanovanje
srednjeveliko je oddati za februarjev termin.
Poizve se v Slomškovih ulicah št 23 v I. nadstropju 3735-2
Stalno službo.
dobi v Ljubljani in ok lici 10, v vsakem političnem okraju po eden izobražen, zgovoren mož, ki obiskuje vsako stan o vanje in pridobiva za družbo in Časnik denar — Ponudbe pod naslovom ,,Socialna vprašanja1 na upravnistvo „Slov. Nar jdaM.
Jutri, u sredo, 6. novembra
velik vojaški
KONCERT
Za obilni obisk se priporoča
A. Seidel,
87 i 4 hotelir
Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo11.
Izšla je knjiga
KORISTKA.
Povest Iz gledaliških krogov ljub Ijanskih v polupreteklom času.
(Ponatis ii „Slov. Naroda.)
Ta povest je jako zanimiva ter izborno opisuje  dogodke  neke  koristke izza lasa Moadheimovega gledališkega rav nateljstva.
Cona broširano SO v., po polti 1 K.
Dobiva se
„Narodnni knjigarni
lun  mmi fc ■ II tli
ti
Pravkar je izšlo novo delo    o   o o
= Ivana Cankarja:-
Hlapec Jernej in mm pravica.
V tem svojem delu se je lotil Cankar takorekoč socialnega vprašanja Ne rešuje nikakega socialnega problema, ker to ni naloga pisatelja-umetnika, pač pa stavi vprašanje človeški družbi. Ta se naj zamisli nad problemom in ga naj reši. — Dogodba je pretresljiva slika iz življenja človeka, ki ima pravico zase, postave pa proti sebi. Pisana je s posebno sugestivno silo, kakršne niti pri Cankarju še nismo začutili v tako obili meri. — Oprema knjige je lična, z risbo na naslovni strani. — Cena broš. K 1*40, eleg. vez. K 2-—, po pošti 10 vin. več.
Napadaj pri založniku L. SC H W Ejlf T HER J U 0 Ljubljani
in po drugih knjigarnah.
58—5 J
dame Elegantne klobuke otroke
najnovejše pariške in dunajske modele
3336— 1 priporoča
fi. Uivod- jVfozettč
8SJ Ljubljana, Stari trg štev. 21 H
Modni salon trg. modnega blaga itd. Popravila klobukov se izvriuejo ceno ia fiao. — Zunanja naročila točno.
POKORNEGA
PELINKOVEC
Najboljši želodčni liker sveta.
Od   zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč i -
cisti blUnl destilatT
Eksponira se na vse kraje sveta.
Odlikovan a 60 zlatimi, srebrnimi In častnimi kolajnami.
Dobiva se povsod!
Zastopnik za Kranjsko: g
PRAN REMIC. Ljubljana.
!! Opomba!!
Izvrsten glas našega eli-zira „Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali sličnim 'menom  slabše   — često
zdravju škodljivo — pijače. Radi tega pazite na našo z zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno 3529—1C
Pelinkovac Pokorni/.
Vso ostalo naj so kot ponaredba zavrne.
Edini proizvajalec:
Kralj.povl.dion.tvarnica likera
preje FRANJO POKORNY, Zagreb.
Ustanovljeno 1862.
Trgovina z^išklm vinom na debelo in na drobno
Znana firma
Braća Lučić-Roki
Vis (Lissa) v Dalmaciji
naznanja gg. vinskim trgovcem, da je oskrbelo svoja skladišča z najboljšim
>n n»J£h8'>vitejŠim
viškim vinom
kraliem v*eh vin ter ima na izbiro
3328 11
viško belo vino in opolo.
Cene smerne-        Trgovcem popust.       'Vzorci na zahtevo, j
Jona se za prirodnost. Odpošilja se v lastnih sodih od 30 litrov naprej.
Vsakdo, ki poskusi  samo enkrat, se prepriča o dobroti viškega v na
23
08
Prva domača slovenska pivovarna g. auer-jevih dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Cftanovijena lota 1854.
nporoča slavuemn občiostn in »poštovanim gostilničarjem svoje Hf izborno
4018 147
Številka telefona 210.
marčno pivo v sodcih in steklenicah
Strojnika
izurjenega v svoji stroki, sprejme takoj paraa žaga na Koroškem
Naslov v npravnistvn „Sloven^se^* Naroda11. 36H1-3
in sira]
p
i j
obstoječe is 4 sob, kuhinje, kopalnice« poselske sobe in z drugimi pri t i klina mi, »e da takoj ali 2 a februarjev termin v najem.
Kje, pove iz prijaznosti uprav ništvo ^Slovenskega Naroda".    3718 3
Najboljši # in najmodernejši /
KLOBUKI '
vseh vrst v naj bogatejši izberi po gL 1-20 In više
% ljutit|ndl pri
£.J.HAMM*!i
Klobuki se sprejemajo v popravo.
Blosolne, H
proti požaru in vlomu, „Foxu pisalni stroji, ameriško pohištvo  za pisarnice  ceneje nego
kjerkoli. — Bečko skladište
blagajna,   delničarsko društvo,
Zagreb, Ilica 22.
34*4 —13
v,-
SUKNA
28 ^31 2C.*
Tvomlške cene.
In modno Hla$o za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornioa za sukno v JfitmpoUtt
na češkem. Viorci franko.
I
f» Novosti te sesije! *\
A. Lukić
Pred škofijo št. 19
priporoča svojo novo urejeno
veliko zalogo
zgotovljenih oblek
3572 za gospode, dame, 5 dečke  in deklice
Vfr po najnižjih cenah- ey*
a Kavarne
Vljudno naznanjam vsem Čaatitini gostom ter slavnemu občinstvu sploh, da sem
kavarno „Evropa"
s 1. novembrom t. 1 oddal dobropozna-nemu večletuemu plačilnemu markerju gosp.
^fotonu Cotiejcti.
Zahvaljujem se iskreno za vse dolgoletno zaupanje, ki se mi je izkazovalo v tako obilni meri in prosim, da se obrani to zaupanje istotako mojemu izvežbanemu nasledniku.
V Ljubljani 5. novembra 1907.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Krapš.
Prevzetje kavarne.
Vsem Častitim gostom ter slavnemu občinstvu sploh vljudno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel renomirano
kavarno „Evropa"
katero bodem vodil z isto vestnostjo kot moj prednik. Kot dolgoletni plačilni marker v Ljubljani pridobil sem si v svoji stroki vso izvežbanost, ki je za vodstvo take kavarne potrebna. Zagotavljam, da se bodem trudil z vso vnemo, da zadovoljim Častite goste ter jih prosim, da zaupanje, ki so ga izkazovali mojemu predniku, ohranijo v bodoče tudi meni.
V Ljubljani 5. novembra 1907. Z odličnim spoštovanjem
AntOll TonejC, kovaraar.
373£ 1
i Na hromem konju ni moč dohiteti jelena. I
H5H5E5S5E5E5
O 01
E o
c
E
N O
E
05 cr>
O c
to %Z
Q_ <D
O
E
S) C
o
<D
Takisto ne more nečisto, pdn-eno, slabo milo izpodriniti
ovegn
I
ker vsaka pametna gospooirja ve, da nečisto »rilo kvari perii*
pa peri'a ne razje la, Ver jo zajamčeno cisto.
3 o"
"D
ET o
o> 3 o
N
3
cd =3 O
3
Cfl o
Jomstvo zo popolno fistost: * 25.00 j
2SHEH5H5H5a5
Majhna
z
3680 3
1
v lepi biši in umorit i le^i, jako • rimerra tndi   za   ^ann-sFi žeodko, SO da V
na'em.
Hiša se event tudi proda.
Vorasa pri I. OrobeJniku v Ljubljani, Pred škofijo.
Jabolka
najboljših vrst, razprodaja I. vrste po 24 K in I[. vrste po 20 K sto kilo gramov  postavljena na kolodvor v Litijo.
Ivan Simončič
37 Ij- 2 vrtnar v Litiji.
Spreten, zanesljiv
prodajalec
želez ninske stroke, 1 d brini izpričeval«   in   l   zožujem   *ki e tšč'iie m mmščine, se iSČe za večjo železmnsko trgovino. 3^{j5 3
Ponudbe z navedr»i> vojaftkih razmer in zabtevo plače pod „železninsr" na upravni&tvo .Slov. Nar .da"
Vinarsta zate
Kletarstvo p. Pobacili
poleg Kopra v Istri
naznanja p. n. gg. trgovcem z \ in- m, gostilničarjem, krČmarjiui in zasehoi kom, da je letoa pridelala 700 hI zajamčeno p K stre ga in izbornoga vina, m sicer 500 hl crnoga o tir. rdeč ga namiznega in 200 hI bo lega vino. 3678-2
Imamo Še v zalogi približno 100 hI starega burgnndca in namiznega rdečega vina.
Nt še vino je pripravljeno na raci jonalen način ter po najnovejšem vzoru;
za pristnost jamči zadruga.
Cenovnik in vzorce stavimo na razpolago.
[ berlinski in
=poriiki modeli
kostumov z dolgo, oprijemajočo se jo do, jopice iz gladkega ali stisnjenega plisa in kozusne jope iz perzijskega, sealskinovega, cara« eilovega in različnih drugih krzen so dospeli!       36 9 3
Čudo it o uizke cene!
Angleško skladišče oblek.
O. BERNATOVIĆ I
I Ljubljana Mestni trg štev. 5. | 1    i ■    i ti
Hodna trsouina Pavel Hajdit Ljubljana, Prešernove ulice št. 1
Svilnato blago, bartunl. pilil in tenčlce.
Čipkasto blago, pajčolani, čipkasti ovratniki, čipko, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki In kravate. Svilnati in baršunasti trakovi.
Posamenterija, porte In vrvice, resice, kreplnce in vrvice za tapetnike. Krepi in flori za žalovanje.
===== Zlate in srebrne resice, Sipke in vrvice. =
Šerpe Iz svile, čipk In volne. Nogavice za dame, dekleta in otroke. Jopice, hlačno, otročjo perilo in odejo za vozičke.
i
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge Iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in railiSne igle.
Različne podloge In potrebščine za krojače In
' šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke In vložki. Pajčolani za neveste, mlrtovl venol.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne
obleke. 2618 14
Modrci In potrebščine za modrce.
Olaoe rokovloe In rokovloe za unlformlranoe, pletene, letne In zlmeke rokovloe.
Kopalno perilo, dišave, milo in nstna voda.
-Krtače ms omako, glavo ta seno,-
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnlkl In žepne rute.
Pravo Jagrovo normalno perilo, srajco Tricot, jopico in hlače.
Mrežaste in potne, jopice, srajce, čepice in pasovi za sport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za msnsete.
Za lovce: telovniki, nogovlce, rokovice In dokolenlce.
O gre val cl za kolena, meče, prsi, hrbet, trebah in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in sastave, narodne Čepice, torbice in dragi domači narodni izdelki itd. itd.
S
Gospod! Čitalte novosti, ker so za Vas vatne in koristne. Razpošiljam po postnem povzetju za K 12 50 krasno dobro in moderno opravo, obstoječo iz sledečih stvari: lina bela ali barvasta srajca poljubne številke, dobro spodnjo hlače, lepo spalno srajco, ovratnik no iolji, krasno kravato, par trpežnih nogavic, močno brisalko, izvrstne naramnico, 3 dobro iopno robce, vso v eni skatlji lepo aranžirano. Pošiljam s obratno posto. Za neugajajoče povrnem denar.
Isdajetelj in odgovorni urednik: Rast o P na toal emiek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".
IL