DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 102 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, APRIL 29TH, 1936 LETO XXXIX. - VOL. XXXIX. Zanimive vesti iz življenja ameriških , Slovencev The White Co. Martin Ocepek, ki je prišel 30. aprila s svojo družino iz Coalton-a, Okla. na obisk k svojemu svaku Martinu Krušiču, je nagloma zbolel za pljučnico in 18. aprila umrl v bolnišnici. — Truplo je bilo odpeljano v Okla-homo. Pokojni je bil star 39 let in doma iz Tirne pri Litiji. V Ameriki je bil 22 let. Zapušča ženo in tri nedorasle otroke. V Franklin, Kans., se je smrtno ponesrečil pri delu v jami 20 letni John Femee, rojen v Ameriki. Zapušča mater dva brata in štiri sestre. V Forest City, Pa., je umrla Katarina Kotar, katero je zadela srčna kap. Stara je bila 45 let in doma iz Gorenje vasi pri Logatcu. V Forest City je bila 29 let. Zapušča moža in hčerko. Smrtno se je ponesrečil v rudniku v Davis, W. Va., .rojak Joe Sluga. Delal je skupaj s svojim sinom Frankom in še z nekim drugim rojakom, ko je Sluga naenkrat zakričal: "Fanta, bežita, nekaj bo padlo!" Komaj je te besede izrekel, se je že vsu-la plast premoga in pokopala Slugo. Njegov sin Frank je dobil težke poškodbe. Ranjki Sluga je bil doma iz vasi K ožja ne liiit Primorskem. V Ameriki je bival 31 let, in 25 jih je preživel v Davisu. Zapušča ženo in 11 otrok. V prvih treh mesecih tega leta je vstopilo v Jugoslovansko Katoliško Jednoto 327 novih članov in sicer 97 v mladinski in 230 v odrasli oddelek. Oporoka Jos. Svetiča iz Flint, Mich., ki se je enkrat lani vozil z avtom v svoj rojstni kraj Calumet in med vožnjo ziaspal ter tako treščil z avtom ob drevo, da se je ubil, je bila razveljavljena pred sodiščem v Flintu. — Dva eksperta v pisavi ki so ju najele sestre pokojnika, sta Pričala, da je podpis oporoke Ponarejen. V Leadville, Colo., je umrl za vodenico rojak Josip Gačnik, ki je bil star 60 let in doma iz Polja pri Zatični. Zapušča ženo in tri hčere. V Evelethu, Minn., je bil pri delu v železnem rudniku ubit rojak J. Oberstar, star 50 let in doma iz Sodražice. Zapušča že-tto in več odraslih otrok. -o- Obiskovalci ogromne Jezerske razstave v Clevelandu bodo ime-I li priliko videti najbolj pomembno, pa tudi največjo razstavo busov, traktorjev in trukov. To razstavo priredi znana pionirska avtomobilska družba The White Motor Co., kjer je usluž-benih mnogo naših ljudi. Generalni ravnatelj kompanije se je včeraj izjavil: "Skoro dva meseca sem potoval po raznih državah Amerike in vsepovsod sem naletel na ogr.omno zanimanje za Jezersko razstavo v Clevelandu. Dobil sem toliko navdušenja, da sem predlagal kompa-niji, da tudi White Co., priredi razstavo ob jezeru. Najeli smo še enkrat toliko prostora, kot smo ga imeli na chicaški razstavi. Najmanj 25 različnih trukov, 25 raznih traktorjev in 25 raznih busov bomo imeli na razstavi. Zanimivost naše razstave bo gotovo prvi avtomobil, ki ga je White Co., naredila v letu 1900, ki je imel pogon na paro. Nahaja se zdaj v Smithsonian zavodu v Washingtonu, toda ga bomo dobili na posodo za razstavo. Naša razstava bo obsegala 10,000 čevljev prostora. -o- Starši kanadskih petork trdijo, da njih otroci stradajo Callander, Ontario, 28. aprila. Mr. in Mrs. Oliva Dionne, oče in mati znamenitih petork, sta danes izjavila, da sta prepričana, da petorke ne dobivajo dosti hrane in da bi se morala tudi njih hrana spremeniti.1 Oče in mati ki obiščeta petorke dvakrat na dan, sta tudi izjavila, da otroci ne'morejo še spregovoriti nobene razumljive besede. Temu nasproti se je pa izjavil dr. Allan Dafoe, zdravnik otrok, da imajo otroci popolnoma dovolj jesti, toda pristavil je, da Sijajen uspeh Sinoči je bila podana v mestnem avditoriju prva opera v korist kulturnih vrtov v Clevelandu. Uspeh je bil sijajen. 8,512 oseb se je udeležilo predstave, nekaj nezaslišanega, kot se je izjavil vodja opere in ravnatelj mestnega avditorija. Godba, see- Republikanci so dozi* veli malo zmago v senatni zbornici Washington, 28. aprila. — Republikanski isejiator Arthur; Vandenberg iz Michigana, je nerija, petje, vse je bilo veličast-l Vceraj zrnagal s svo-'im Predl°-no. Med navzočimi si videl od gom v 'senatlli zbornici, ko je governerjeve žene pa vse doli do zahteval, da vlada priobči v jav- priprostih delavcev, ki so prišli v ponošenih jopičih, toda se obnašali enako sijajno in enako pazljivo poslušali kot profesorji in glasbeniki. Nocoj večer bosta nosti imena vseh posameznikov in korporacij, ki so pod AAA Primarne volitve podani dve Rusticana in Pri primarn]h volitvah, ki so se vršile včeraj v državi Massachusetts je, kar se tiče republikanskih kandidatov, zmagal z ogromno večino governer države Kansas, Alf Landon. D očim glasovi še niso vsi prešteti, pa ima dosedaj v 956 volivnih okrajih izmed 1,529 Landon 41,026 glasov, Borah 2,436, Hoover 3,858, Knox 1,173, Vandenberg 1,147. Primarne volitve so se vršile tu-, , , , , di v Pennsylvaniji. Tu je imel kontrolo dobah od vlade izpla-j Roosevelt nasprotnika v osebi canih $10,000 ali več. j CoL Breckinridge, ki je Lind- Niti en demokratski senator, berghov odvetnik. Toda Roose- operi: Cavaleriami glasoval proti temu predlo- velt ga je tako posekal, da so glasovi za Breckinridga brez po- Španija bo dobila najbrž komunističnega predsednika . Madrid, 28raprila. — Pri volitvah, ki so se vršile na Španskem za predsedniške elektorje, so se katoličani in desničarji popolnoma umaknili v politično ozadje. Izdana je bila parola, da desničarji in katoličani ne glasujejo. Španija je izvolila 473 predsedniških elektorjev, ki bodo skupno s člani parlamenta izvolili novega predsednika republike 9. maja. Volitve so bile ja-ko burne. Deset oseb je bilo ubitih in nad sto ranjenih. Mnogo požarov je bilo zanetenih in izvršilo se je mnogo ropov in tatvin. Samo 30 odstotkov vseh volivcev se je udeležilo volitev, ki so seveda prinesle zmago levičarjem in radikalnim socialistom in komunistom, ki so vsi divji od veselja, ker so prepričani, da bo Španija lahko v najkrajšem času proglašena za sovjetsko republiko. Za predsednika republike bo skoro gotovo izvoljen sedanji ministrski predsednik Manuel Azana. --o- Obisk Cunardarjev V torek popoldne so se oglasili,1 v našem uradu Mr. A. Wy-lim Evans, poslovodja Cunard Parobrodne linije V Zagrebu, Mr. Milutin Ekerovich, poznani jugoslovanski zastopnik Cunard linije v Ameriki, Mr. Twombly, Priljubljeni zastopnik iste linije v Clevelandu in Mr. Jos. Mi-haljevich, zastopnik iste parobrodne črte. Povedali smo si Marsikaj zanimivega in se prijazno poslovili. Pooblaščen zastopnik Mr. Joseph Grdina, lastnik slovenske knjigarne na 6121 St. Clair Ave., je pooblaščen pobijati naročnino od novih naročnikov in sicer zastopati podjetje "Ameriške Domovine" v Clevelandu in okolici, pa tudi v vseh mestih države Ohio. Vsem prav toplo priporočamo. *Irwing Couse znameniti ame riški slikar, je umrl na svoji farmi v New Mexico. Pagliacci. Jutri j gu, o katerem se je razpravlja večer je pa zaključna predstava, j lo tri tedne v senatu. Toda kot mena. V 1,907 volivnih okrajih' ko bo podana "Aida." Ves dobi-; koncesijo', da demokrati glasu-j izmed 7,983 je dobil Breckin-! jim nalašč ne dajejo preobilo; predstav gre vj jejo za predlog Vandenberga, so ridge 10,927 glasov, Roosevelt! hrr ne ker ne želi' da bi postali kulturnih vrtov raznih, demokrati zahtevali, da zvezna i pa 180,804. Strahovito je bil po-! otroci' pretežki; ker ket tiki so! na™d"ostl. v Clevelandu. Kdor j tarifna komisija priobči imena razen demokrat Jos. Ely v bolj izpostavljeni bolezni j naših kupi vstopnico, naj zapiše j vseh kompanij, ki so vlekle do-'' Massachusetts. V 106 volivnih' Mr. in Mrs. Dionne se nista f f v'stopnice "Ju"jbiček, ko so republikanci zgra 'okrajih je dobil 40 glasov. Ely je1 mogla še nikdar strinjati z va-j^f^dit prime'j zahteval njegov prestiž. Ostane pa še ves ostali program, o katerem smo tik pred abe-sinsko afero čitali že dolge "znanstvene" razprave in geopolitične študije, ki jih je tudi "Istra" že nekajkrat prikazala v pravi luči. Loize Beltram: VIGRED čez poljane mlada vigred tiho je priplula, « drobnih cvetk in sončnih žarkov je povsod nasula. , Mednarodni povojni red, ki naj bi bil na razvalinah porušene Evrope ustvaril nove in boljše pogoje za mirno sožitje med narodi, ni rešil nobenega izmed osnovnih problemov iz- Da se Mussolini svojim osnovnim zunanjepolitičnim po-istulatom noče odreči, to so nam najboljše pokazali nekateri najnovejši dogodki, izmed katerih omenjamo zlasti—obnovo tiranskega pakta in značilno demonstracijo takozva-nega "italijanskega trikota" ob drugi obletnici "rimskih i Hm, bogvedi kje metuljčke bele je dobila — morda v raju? —, da jih v polja naša je spustila. Tam iz bajnih krajev ptičke k nam je pripeljala in je rekla, da še dolgo j Ce verjamete a(' pa ne Novoporočena gospa je dostojanstveno stopila v kuhinjo ter strogo velela kuharici: "Poslušajte Micka, kadar boste še kako prijateljico imela na obisku, morate biti bolj tiho. Sinoči nisem mogla zaspati, ker ste se v kuhinji tako smejale." "Da, gospa, ampak jaz tega nisem kriva. Svoji prijateljici sem pripovedovala, kako ste zadnjič poskušali peči potico." A Mati pripelje svojega nado- ogrele in se zelo pridno priprav- za predvojne dobe. Tudi naš nekaj dni sledila kot prva ge- protokolov," ki ji je že čez budnega sinčka k fotografu in odjemalcem, globlje spoznavati potrebe odjemalca, dati mu gotov delež v dobičku, a predvsem dati odjemalcu priznanje za naklonjenost, ki jo ima prodajalec od njega. Trenutno, hočejo člani Progresivne trgovske zveze to pokazati potom nagradnih listkov, katere mi jc baš izročil. Še nikdar v življenju nisem bila deležna nobene nagrade. — Lahko si mislite veselo iznena-.denje, ko sem naslednji teden ugotovila, da je eden izmed mojih listkov bil deležen nagrade pet dolarjev. Moja družina ne živi v razkošju in nagrada je bila, kaj dobrodošla. Od tedaj naprej sem tudi, v kolikor se tiče drugih trgovcev, s katerimi poslujem, postala bolj izbirčna, \ kjer sem kaj kupila, sem zahte-1mi Ijamo za našo veselico, ki se bo vršila na Materinski dan, to je 10. maja. Imamo zelo lep program pripravljen z lepim petjem in tudi igra bo vprizorjena "Tri sestre." Vloge so v prav dobrih rokah in imeli boste mnogo dobrega užitka od te lepe igre. Zato prosim že danes, da pridete na 10. maja v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Igral bo Eddie Seskov orkester, ki zna postreči mladim in starim. Pozdrav vsem čitateljem. Frances Rupert. ---o--- Dr. Branko Vrčon: HA KOli LE VA 1914? . . . Svet se spet maje v svojih temeljih. Ves povojni mednarodni red se ruši, na njegovih razvalinah pa vstajajo problemi, ki so močno podobni problemom izza zadnjih let pred svetovnim klanjem. Zdi se, da se spet vračamo v usodno leto 1914 . . . Senca londonskega pakta z vsakem kraju, ijeta 1915 še vedno visi nad na- "jadranski problem" je v letu 1936 še zmerom nerešen. Zamenjan je sicer eden izmed dveh njegovih glavnih protagonistov — Avstrija in nagrajena je Italija ,za svoje "zmage," a ostrina spora jc ostala. Da, še povečala se je, ker si tudi v meddržavno-pravnem pogledu stojita končno nasproti — prava nasprotnika . . . Ostal jc nemški "Drang nach Osten" in "most do Ad-rije" Nemci še zmerom grade. Ostal je torej boj Slovana in Romana na našem jugu, ostal na severu je boj Germana s Slovanom . . . Francijo — in ž njo Evropo —- še vedno straši "nemška nevarnost," Rusija spet stopa v Evropo . . . Vse kakor leta 1914 . . . Avstro - Ogrsko in njenih sta "pomlajenega" sporazuma — uvedba splošne vojaške dolžnosti v Avstriji. ■ Ne da se torej utajiti veliko aktivnosti italijanske politike na vseh frontah. V-zmedi zaradi Porenja in v splošni napetosti, ki jo povzročajo čedalje bolj agresivni izpadi Nemčije, Japonske in Italije, je položaj Italije še posebno ugoden. Značilno je že samo dejstvo izrednega francoskega zavzemanja za italijansko zavezništvo. Ženevska zavora med tem že zdavnaj ne funkcionira več. Vprašanje izvajanja in poostritve sankcij je stopilo nekam daleč v ozadje. Na bojiščih v Afriki pa krvavi narod, ki ima samo ta greh, da se bori za svojo svobodo . . . Ženevska ustanova ga je v tej nadčloveški borbi podprla sa-kupom učenih raz- Habsburžanov sicer ni vee.lmo s Ostali pa sta nebogljenki A v- prav. strija in Madžarska, ki okolij Zdi so, da bo dal čas šc en-nas še vedno pridno rovarita.'krat prav vsem tistim, ki sva- vr.ila listke Progresivne trgovske zveze. Kjer listkov ni bilo, Vse, kar je zraslo po vojni v Evropi, hočeta za vsako ce tutU mW(rn1T)il(rTečT*'Ppiliko pa no zrušiti ' dve sili, ki. kakor Z Dunajem in Budimpešto pa že spet koraka — Rim. Torej tudi tu je vse po starem . . . Rim—Berlin, Pešta -Duttaj—Rrt rijo naše merodajne kroge na nevarnosti italijanske ekspanzije v — našo interesno sfero. Kar je naš veliki pokojni Italiji Su pilo zapisal 14. decembra da napravi nekaj slik. "Toda mama," ugovarja fotograf, "v tejle zamazani obleki in tako umazanega .vendar ne boste dali sinčka fotografirati?" "Veste, fotografijo bom poslala svojemu možu v Ameriko in ta ne bi sina spoznal drugače." A Voznik taksija dopelje p»" sažirja pred justično palačo v Ljubljani. "Ali naj z vozom počakam, gospod?" je vprašal voznik. "Da, če imate čas, lahko počakate." "Kako dolgo pa?" "Ce bom imel srečo, bom v dveh letih zunaj," mu pojasni pasažir. 'A' "Kdaj si prišel domov siu°" či?" zahteva žena pojasnila Svojega moža. "Natančno o pol polnoči." "Tako kasno?" "Saj to ni kasno. Tvoj brat' ki je pri nas na bordu je priše pa šele ob pol šestih zjutraj-' "Kako pa to veš?" "Kaj ne bom vedel, saj ga sani domov pripeljal pazduho." AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 29TH, 103G KRIŽEM PO JHTIOVEM r» i«iba trrtrmik* K. Min Kako kuje življenje ■ ■ Ivan Matičič: "Rais iz šorda." "Kako mu je ime?" "Nedžir bej." Nedžir je kurmanglijska be seda in pomeni junaškega lovca. Da si je ta mož pridjal tudi naslov beja, ki med Nestori-janci ni v navadi, je pričalo, da je gotovo zelo vpliven človek. Vkljub temu sem mu dejal: "Nedžir bej, melek ti ni povedal vsega! Mi smo—." "Pes!" me je nahrul. "Kdo pa s teboj govori? Molči dokler te ne vprašamo!" Prijazno sem se mu nasmeh-Ijal, pa namenoma zelo očividno potegnil nož izza pasu. "Kdo ti je dovolil žaliti mele-kove goste?" "Goste—?" je dejal prezirno. "Ali ni melek pravkar povedal, da ste njegovi ujetniki?" "Prav zato sem ti hotel povedati, da se ni čisto točno izrazil. Vprašaj ga, ali smo njegovi gostje ali njegovi ujetniki!" "Bodite karkoli! Njegovi u-jetniki ste! Toda deni nož za pas, sicer te sunem s konja!" "Najbrž se šališ, Nedžir bej! Toda nam ni za šalo. Bodi vljuden, sicer ti pokažemo, kdo bo koga s konja sunil!" "Pes garjevi! Tule imaš!" Dvignil je pest in hotel pognati konja proti meni. Pa bej ga je prijel za roko in ga posvaril: "Pri Bogu bodi miren, sicer si izgubljen!" Velikan je spustil roko in obstal. "Jaz —?" je osupnil. "Da ti!" "Zakaj ?" "Tale gospod ni Kurd, ampak emir iz Frankistana. Močen je ko medved in orožje ima, ki se mu nihče ne more ustavljati. In moj gost je, prosim te, bodi vljuden z njim in z njegovimi tovariši !" Rais je odmajal z glavo. "Ne bojim se ne Kurdov ne Frankov. Pa ker je tvoj gost, mu zaenkrat ne zamerim. Toda čuva se me naj, sicer si bo izkusil, kateri izmed naju da je močnejši. Pojdimo! Prišel sem le, da te pozdravim." Ta orjak je bil brez dvoma močnejši ko jaz. Pa njegova moč je bila sirova in nešolana in ni se mi je bilo treba bati. Zato sicer nisem nič odgovoril na njegove besede, posebno strah pa me ni bilo. Čutil sem, da bova prej ali slej trčila skupaj. Potovali smo dalje in kmalu prispeli v Lizan. Prestolica Nestorijancev leži na obeh bregovih Velikega Zaba. Revna vas je, le nekaj malo hiš je kamolnitih, druge so lesene koče. Zab je na tem mestu zelo deroč, velike skale ležijo v njegovi strugi, ki občutno otežko-čujejo plovbo. Most, črez Zab jc čisto svojevrsten. Spleten je namreč iz vrbja, ta pletenina je napeta na dva zidana stebra in se vdaje pri vsakem koraku. Previdno in boječe je stopal moj vranec črez gugajoča se luknjasta tla. S krikom in vikom nas je sprejelo prebivalstvo, po večini same ženske in otroci. Najbrž so iz vse okolice privreli, da vidijo melekovo zmagovito vojsko, za toliko ljudi je bilo tistih par koč in hišic premalo. Moških jc bilo malo videti, vsi so šli na boj. Melekova hiša je ležala na levem bregu Zaba. Stala je napol v reki, pač radi hlada in da so prebivalci bili varni pred komarji, ki so tod prava nadlega za ljudi in živino. Hiša je bila zidana čisto v kurdijsko-kaldej- dvorano nas je peljal melek, ko smo oddali konje Halefu v oskrbo. Lično spletene rogoznice so pokrivale tla, čisto udobno smo se nastanili. Melek seve ni imel mnogo časa za nas, poslovil se je. Kmalu za njim je prišla priletna ženska s širokim, iz ličja spletenim pladnjikom, obloženim z jedili in sadjem. Z njo sta prišli dve dekleti, krog dvajset let stari, z manjšim pladnjikom. Ponižno so pozdravile ženske in položile jedila pred nas. Dekleti sta odšli ženska pa je ostala in nas v zadregi gledala. "Ali česa želiš?" sem vljudno vprašal. "Da, gospod!" "Povej svojo željo!" "Kateri izmed vas je emir iz Frankistana?" "Dva sva, tale tukaj in jaz," sem pokazal na Angleža. "Tistega mislim, ki ni samo bojevnik, ampak tudi hekim." "Tcrej najbrž misliš mene." "Si ti tisti, ki je v Amadiji ozdravil neko dekle?" "Da." "Gospod, mati mojega moža bi te zelo rada videla in s teboj govorila." "Kje stanuje? Obiskal jo bom." "O ne, gospod! Velik emir si, me pa smo le ženske. Dovoli, da te ena obišče!" "Seveda dovolim." "Pa slabotna je in v letih. Ne bo mogla stati —!" "Prisedla bo k nam." "Ali ne veš, da pri nas ženskam ni dovoljeno sesti v navzočnosti takih gospodov?" "Vem. Pa vkljub temu ji bom dovolil." šla je pa prišla spet s starko, ki so jo leta že globoko upognila. Njen obraz je bil gubast, pa njene oči so bile še mladostno živahne in bistre. "Blagoslovljen bodi vaš prihod v hišo mojega sina!" je pozdravila. "Kateri izmed vas je emir, ki ga iščem?" "Jaz sem. Prisedi!i' sem pokazal poleg sebe. Dvignila jc roko in odkimala. "Ne, gospod! Ne spodobi se, da bi sedela poleg tebe! Dovoli, da sedem tule v kotu!" "Tega ne dovolim. Si krist-janka?" "Da." "Tudi jaz sem kristjan. Moja vera uči, da smo si vsi enaki, bogati in reveži visoki in nizki, Brjanski Rajanj 'živi (Odlomek iz rokopisa izviri") Konec. Višinski konjiki so dirjali z Zoranja naokoli na Jasinje. Tu je pričenjala "metev." Fantiči in dekliči: obraz proti obrazu, par poleg para, okrog in okrog lipe. Stopicaje in gugajc se so peli s spremljevary'em godcev neskončno pesem o prosu in lanu. Zdaj se upirali ob rame, zdaj se držali oberoč. Vmes so se smejali, vriskali. Zatem je prišel "pogorski nagelj' in poslednji še "brjanski zibaj" v kolu. Potem je bilo rajanje v kraju in ljudje so šli narazen. Matere so silile hčere in male domov, možaki in fantje so se pa nagnetli v krčmo. Vojake so pa kar naprej oblegale gruče, vsak posamezni je bil obdan od ljudi, ki so nestrpni [vlekli iz njega to in 0110. — Bo res vojna? — Nu, tako kmalu še . ne. Res, z Alemanci stoji slabo. Br-janijo žugajo pomanclrati prej ko prej. Ali brjanska vojska se pripravlja in vsa dolina je budna. Vse sluti spopad, vse ga prerokuje, in borba bo strahovita, take še ni bilo. Na oni plati, od Vrhunja, pa škilijo Li-gurci, kako bi vpadli v deželo. Če se vname boj, bo zagorelo tudi Pogorje. Vse preži. In koliko stane ta neznosni mir! Kaj vedo Pogorci, koliko daje država goltu sosedov! Koliko j več kovanih klasov mora čez mejo ,Pogorci ne vedo! — Vi-šinjci so poslušali te zle vesti kar mirni, niso se vzburili, še zamahnili ne z roko. Nu, Po-gorjani se ne boje nikogar, odbijejo samega zlomka, če pride. Alem^nce naj raztrga Pe-run, naj jih posekajo bivoli! — Ligurcem naj sesi izpijejo kri! Prav, ali Pogorje bo pogorelo in brjanske dežele bo konec. V nižavju vre, tam slutijo opasne čase. Ljudje so postajali tihotni in se poslavljali od brancev. Bi jih da bi jokala in se pognala sko- se je kadilo, tako jo je smodila pošta j na. Da, videl je celo ogenj pod kolesi, tir sam je bil čisto žareč. Sam zlodej je kuril pošast. Potem pa morje je videl v pristanu in ladje, tako velike kot Svetovit. E11 sam dimnik na ladji je izbruhnil več dima, kot ga premore vsa fara sv. Vida. Saj ta svet se mora končati. Avemarijo je že odzvonilo. V krčmi je bil vrišč in trušč, skozi odprta okna se je valila sopara. Z miz je curljalo vino, objestni pivci pa so metali po mizah srebrnce in ržence. Potem je pa vstal možak da bi udušil objestnost fantinov, pa je potrkal z zlatim kovancem po mizi. Hej, na Jasinju je moč! Na Jasinju žanjemo kovane klase! Na vaseh so peli fantje. Na široko so zatezali in globoko ba-sirali razigrani fantje pogorski, ki jih je bil razmajal veliki dan. Dekleta so pa drhtela v čum-natah in niso mogle zaspati. Od časa do časa se je kdo odtrgal od fantovske gruče pa izginil v bledi mesečini. Kolarjev Jer-nejče se je motal mimo Kreso-vega kozolca pa vlekel lestev. Kresova Nežika mu je bila razkopala srce. Kako in kje naj ji razodene svojo bolečino? Mar kar pri belem dnevu sredi vasi? Ne, ni mogoče, saj bi bilo tA: ■»'Wj w.~"iw»>|!iia.'i,"4 jj' •'n't.i'wiU'i.Hi * "ill 'Jim i,i! : '' l1. 1 [l ■ ,1 !■ jai Blood: "O, kajpak!" mu je zabrusil . Easterling. Blood je zdaj izprevidel, da ga hoče Easterling zapeljati v im-pulzivno dejanje nasilstva, v katerem slučaju bi jih Easterling-ovi pirat je enostavno poklali, in governerjev reprezentant ne bi mogel poročati governerju ničesar drugega, kakor da -so pretep in pokolj izzvali gostje sami. Toda v tem trenotku se je oglasil Francoz Joinville: "Tak dajte, no, dajte kapel an Easterling'! Na ta način ne boste nikoli prišli do sporazuma. Ladja kapelami Blooda vam nudi ugodnosti in prednosti, in za to je tre-ba.plačati. Ali mu ne morete ponuditi osmino ali celo sedmino plena?" "Hm, kaj pa pravi kapetan Blood na toV" je vprašal Easterling. ■ Po kratkem molku je kapetan Blood odvrnil: "Dobro veste kakšen je moj odgovor, da ne morem namreč obljubiti ničesar, dokler nisem govoril s svojimi ljudmi. Karkoli tu sklenemo, utegnejo moji ljudje ovreči. Taki so običaji med člani Bratovščine obali. Zato pričakujem tudi od vas, da boste spoštovali te običaje. In da imam to pravico, to vam bo lahko povedal monsieur Joinville tukaj-le." Francoz je nemo pokimal, Easterling pa je naprej grmel: "Pri Bogu! Mi nismo nobeni otroci in nismo prišli sem, da bi se tu igrali, marveč da se zedi-nimo glede pogojev. In, pri Bogu, pristali boste na moje pogoje, preden zapustite to ladjo!" "Ali pa ne, kakor pač kane," je rekel kapetan Blood mirno. "Ali pa ne? Kaj, pri vseh peklenskih hudičih, pa mislite s svojim 'ali pa ne'?" Easterling je grozeče vstal. "Mislim: 'ali pa ne,' mar ni to povsem enostavno? Blood je izprevidel, da je napočil čas, da pohištva in vseh potrebščin za hišo in dom se še nadaljnje za nekaj dni pri nas in še vedno i tnale priliko prihraniti si lepe denarje,