m MENGŠAN -''^Siíí/ GLASILO OBČINE MENGEŠ SEPTEMBER 2009 / leto XVI OGLASI KARO inženiring d.o.o. Mengeš tel: 01 / 723-09-86; 723-09-87 Slovenska cesta 24, 1234 Mengeš fax: 01 / 723-80-15 www.karo.si GSM: 041/ 635-172 PRODAMO: Stanovanja - Mengeš - Glavičeva, trisobno stanovanje z delovnim kabinetom, 78 m2, v 2. nadstropju, delno mansardno, balkon, S, J, Z lega, v šeststanovanjski stavbi, l. 2008. Stanovanje je svetlo, sodobna razporeditev, v kopalnici je vgrajena večja masažna kad. Velika shramba v kleti, pripadajoča dve parkirni mesti na zunanjem parkirišču, mirno naselje. Cena: 175.000,00 EUR - Trzin - Ljubljanska, enosobno, 40,82 m2, V lega, 1. nadstropje, nizek blok, dvigalo, l. 2002, svetlo in ohranjeno. V hodniku je vgrajena nova, večnamenska omara, ki po dogovoru ostane v stanovanju, opremljena kuhinja. Plinsko etažno ogrevanje, samostojni priključki, lastniško parkirno mesto v garažni kleti. Cena: 117.000,00 EUR - Domžale - Bistra, l. 2005, dvosobno, 68,29 m2, 1/5 nad., velik zaprt balkon, izredno ohranjeno, opremljena kuhinja, lastniški gara- žni box v kleti. Cena: 159.000,00 EUR - Ljubljana Bežigrad - Linhartov dvor, garsonjera, 34,00 m2 skupaj s kletjo, odprt pogled, francoski balkon, ohranjeno in vzdrževano, zgrajeno l. 2001, 2. nadstropje od petih, dvigalo, urejen blok, vsi priključki, bližina centra, mirna lokacija, lastniško parkirno mesto v skupni garaži. Cena: 120.000,00 EUR - Ljubljana - Zalog, v dvostanovanjski hiši, l.1968, zgornja etaža, dvosobno z dvema balkonoma, 74 m2, s pripadajočo garažo in pomožnim prostorom v kleti 16 m2, podstrešjem 36 m2 in zemljiščem 127 m2. Stanovanji imata ločena vhoda s stopnišča. Cena: 115.000 EUR Hiše - Kamnik - Šmarca, samostojno enodružinsko hišo, 178m2 z garažo, P+1 N+podstreha, l. 1977, 755m2 zemljišča. Hiša je kvalitetno grajena in zelo ohranjena. Objektu je prizi-dana podkletena delavnica (mirna obrt) s samostojnimi priključki in vhodom, tlorisni gabarit 48 m2, možnost preureditve v bivalne namene. Zgornji del prizidka je samostojna enota z lastnim vhodom, veliko sobo s kuhinjo, balkonom in prehodom v hišo. Na dvorišču je nadstrešek za 4 os. avtomobile, za hišo vrtna uta. Objekt je končen, odprt pogled. Cena: 330.000,00 EUR ■ Radomlje, v bližini Arboretuma Volčji potok in golf igrišča prodamo samostojno hišo, neto tlorisna površina 240 m2, gabarit: delno K+P+1 N. V kleti se nahaja kotlovnica in večnamenski prostor, v pritličju vhodni vetrolov, kuhinja, dnevna soba z izhodom na teraso cca. 27 m2, kabinet, shramba, kopalnica z WC-jem, v 1. nad. 3 sobe, večja kopalnica, balkon. Hiša je bila nadzidana in prizidana l. 1971 in 1984. Na zemljišču 946 m2 je prizidana garaža za dva osebna avtomobila in vrtna uta. Naselje ni strnjeno, odprt pogled, zelena okolica, vredno ogleda. Cena: 360.000,00 EUR ■ Dol pri Ljubljani - Vinje, zazidljivo zemljišče, 1000 m2, ob javni cesti, cca. 500 m nadmorske višine, področje je redko poseljeno, lep razgled, neokrnjena narava, ni javnega vodovoda. Cena: 70 EUR/m2 ■ Dol pri Ljubljani - Podgora, zazidljivo zemljišče v izmeri 1.251 m2 (skrajni južni del kmetijsko) s pripadajočim deležem dostopne poti, komunalni vodi na, oz. ob parceli, sončna lega, mirna lokacija, bližina gozda, prodamo. Cena: 150.000 EUR ODDAMO: Poslovni prostor - Domžale - Oddamo poslovni prostor, 57 m2, razdeljen na dva ločena prostora, prvi pri vhodu 12 m2, drugi 45 m2 + sanitarije. Prostor je lepo vzdrževan, svetel, primeren za skladiščno dejavnost ali mirno obrt. Višina stropov 2,70 m, leto zgradbe 1988. Dovoz in parkiranje urejeno. Cena: 5 EUR/m2 neto. Vikend - Šenturška gora, bivalni vikend, novogradnja na lepi lokaciji, v izmeri cca. 80 m2, v dveh etažah, v pritličju so bivalni deli, v mansardi pa trije spalni prostori. Popolnoma opremljen, ogrevanje na trda goriva - kamin. Oddamo v dolgoročni, večletni najem. Cena: cca 630,00 EUR/mesec s stroški, za daljši najem možnost popusta. KARO INŽENIRING D.O.O. MENGEŠ ^àTigoAvlD prod. BURNIK Mengeš, Prešernova cesta 3 tel.: 01/729-68-70 E-pošta: menges.2485@trgoavto.si Del. čas: 8.00-18.00, sobota: 8.00-12.00 NOVO: HITRI SERVIS KOLES, MENJAVA ZRAČNIC, PLAŠČEV, NASTAVITEV ZAVOR IN PRESTAV, MENJAVA VERIGE... AKCIJA: KOLESARSKA DODATNA OPREMA MERIDA - 30 % ROTACIJSKE KOSILNICE - 15 % SKUTERJI IN ŠTIRIKOLESNIKI SYM - 15 % VSA KOLESA - 20 % KOLESARSKI ČEVLJI - 60 % KOLESARSKA OBLAČILA MERIDA - 50 % KOLESARSKE ČELADE LAZER DO - 40 % MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DOSTOP DO TRGOVINE JE MOŽEN Z AVTOMOBILOM. 01 I i m tí/a/i//. dne 21. 9., 5. 10. 2009 ob 19.00 uri pričnemo BREZPLAČNI tečaj CPP VABLJENI!!!!! LbL.: o Lim 10 iS raiL niiisů ID £7 esm: C4a,' 71 ic aa X e-miH: lettis.&TtoBol&^^maLLjDani __liLtp/i'iww.KLoa.al__, A UVODNIK Spoštovani občani, dragi bralci! Številka, ki je pred vami, je na nek način prelomna, saj boste lahko od sedaj naprej glasilo Mengšan prebirali v barvah. Mengšan je bil namreč eden redkih občinskih glasil, ki je izhajal v črno-belem tisku. Pripravljamo pa tudi oblikovno prenovo, ki bo zaživela malo kasneje, da se bralci na spremembe navadite postopoma. Želim si, da bosta barvna in kasneje oblikovna preobleka pripomogli k bolj prijetnemu branju ter večjemu zadovoljstvu, vas občanov in bralcev. Seveda oblika nikakor ni dovolj, zato se bomo v uredništvu še naprej trudili z ustvarjanjem zanimive, kvalitetne ter raznovrstne vsebine. Zagotovo pa Mengšan ne bi bil takšen, kot je, brez prispevkov društev, zavodov ter občanov, zato se velja na tem mestu zahvaliti vsem, ki pridno pišete in izražate svoja mnenja. Tokrat jih je za odtenek manj, k čemur je verjetno pripomoglo zatišje dogodkov v času počitnic in dopustov ter sprememba roka oddaje prispevkov. Pri tem bo verjetno potrebno še nekaj časa, da se bo stvar ustalila. Pa nič zato. S potrpežljivostjo in željo se vse da. Tako, čas počitnic, dopustov, brezdelja in uživanja je za nami. Velika večina vas je že bila na oddihu, verjamem pa, da nekateri tja šele odhajate. Upam, da ste si prvi nabrali dovolj energije, moči in elana za vse obveznosti, ki vas čakajo v prihodnjih mesecih. Predvsem seveda to velja za naše osnovno- in srednješolce, ki so, tako kot vsako leto, s prvim septembrom zopet napolnili šolske učilnice ter zakorakali novim izzivom naproti. V tem času leta ponavadi v medijih bolj pogosto zasledimo mnenja, kako je naš šolski sistem za otroke preobremenjen. Verjetno bo že kaj na tem, čeprav mislim, da k preobremenjenosti otrok ne prispeva zgolj šola, temveč tudi izvenšolske dejavnosti. K šolskim obveznostim namreč sodi čas, ki ga otrok preživi v šoli, ter čas, ki ga porabi za učenje. Vse ostalo je njegov prosti čas. Dokler otrok dejavnosti, ki niso neposredno vezane na šolo, dojema kot svoj prosti čas, zadeva zanj ni problematična. Z veseljem kuri energijo pri športnih dejavnostih, hodi na učenje inštrumenta, jezika, k verouku in drugim aktivnostim. Zatakne pa se običajno, ko otrok dejavnosti v prostem času začne enačiti s šolskimi obveznostmi. Takrat ne gre več za izvenšolske dejavnosti, temveč za izvenšolske obveznosti. Zaradi njih se otrokov prosti čas občutno zmanjša, kar vodi v njegovo preobremenjenost, stres ter bolezen. Slednje pa je, bolj kot ne, vzrok za slabše rezultate v šoli. Torej je v izogib temu ključno poiskati pravo mero izvenšolskih dejavnosti. Te so za otroke pomembne ravno toliko, kot so za starše pomembne izvenslužbene dejavnosti. Vsem šolarjem želim uspešno šolsko leto, s čim več veselja pri učenju. Ni neuspeh, če vam spodleti, uspeh je, ker poskušate in se trudite po svojim močeh. Vedite, da se učite zase, čeprav se vam zdi, da se učite za svoje starše. Bodite strpni in se imejte radi. :) VSEBINA Občinska uprava Dogodki meseca . Novice iz sosednjih občin Tema meseca............... Intervju.................................. Društva.................................. Obrazi ...................................... Zdravje.................................. Politične stranke . Kultura................................ Šport...................................... Športni portret....... Razvedrilo...................... Lep pozdrav, Urban Ropotar Pisma bralcev .... Obvestila .................... Zahvale ......................... . 4 . 6 11 . 12 . 13 . 14 . 18 . 19 . 20 . 21 . 22 . 25 . 26 . 27 . 28 . 30 SPOROČILO DOPISOVALCEM Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronski obliki doc- ali txt- formatih, brez vnesenih fotografij. Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v wordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorni urednik: Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si Uredniški svet: Peter Škrlep, Janja Verbančič, Smiljana Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek Uredniški odbor: Tina Drolc, Nataša Vrhovnik Jerič, Branko Lipar, Barbara Ahačič Osterman, Luka Ropotar, Mojca Volkar Naslovnica: Prvi šolski dan 1. c razreda, foto: Barbara Ahačič Osterman Lektorski popravki: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, tel. (1) 839 64 00, e-pošta: info@ir-image.si Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: 01 423 88 00, faks: 01 422 88 95, e-pošta: info@schwarz.si Distribucija: Primož Kržan, tel: (1) 723 72 96 Trženje in zahvale: Občina Mengeš, Irena Podboršek, tel. (1) 724 71 06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, (1) 724 71 06 Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 1. oktober 2009, do 12. ure. OBČINSKA UPRAVA UVODNIK Kako hitro mine vse tisto, kar je lepo. Tudi šolske počitnice so se za večino šoloobveznih otrok prehitro iztekle. Verjamem, da ste jih preživeli lepo in si že želite sesti v šolske klopi. Vam in vašim učiteljem želim vse lepo in dobro v tem šolskem letu. Ko prebiramo dnevno časopisje, se nam pogosto dogaja, da preberemo samo tisto, kar je po vsebini slabo. Pretresljive zgodbe in kriminal polnijo časopise in revije. Tudi elektronski mediji so velikokrat polni tovrstne tematike. O dobrih stvareh pa se vse premalo piše in govori. Tudi v občinskem glasilu se pojavljajo članki nekaterih avtorjev, ki o vsem, kar se dogaja okrog nas, vidijo ali pa želijo prikazati v čim slabši luči. Spoštovani pisci, upam, da se vam v življenju ne godi tako slabo, kot pišete o vseh tistih, ki ne delijo podobnega mišljenja kot vi. Treba pa je dodati, da vsem ljudem ne moremo izpolniti njihovih želja. Dobra novica je, da smo v vrtcu Sonček odprli še en oddelek in tako lahko sprejeli trinajst otrok v zadovoljstvo njihovih staršev. Za vse ostale pa si želimo in delamo na tem, da bi jih sprejeli v čim krajšem možnem času. Največja investicija v letošnjem letu je Prešernova cesta, ki je v fazi zaključnih del. Še v mesecu septembru bomo pričeli z izgradnjo kanalizacije v Topolah. Za ta projekt smo pridobili evropska sredstva v višini 100.000 evrov. Bliža se jesen in s tem tudi najbolj znana prireditev v Občini Mengeš - Mihaelov sejem. Organizatorjem želim veliko uspeha pri njihovem delu. Naj vam moč in volja služita pri premagovanju vsakdanjih težav. Lep pozdrav, župan Franc Jerič Uradne ure Občine Mengeš: PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00 - 13.00. Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri ga. Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81. ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v Občini Mengeš 7. in 8. oktobra 2009 opravljalo jesenski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaža škropiv, olj in barv, lakov in podobno, ki jih odstranjujemo v posebni akciji odvoza nevarnih odpadkov. Ravno tako med kosovne odpadke iz gospodinjstva ne sodijo avtomobilski deli, akumulatorji, gume in sodi, poleg že naštetega tudi ne bomo odstranjevali gradbenega materiala, vej drevja in živih meja. ZBIRANJE IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV Obveščamo vas, da bomo v Občini Mengeš v četrtek, 22. oktobra 2009, izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo sprejemali od 16.30 do 18.00, za Kulturnim domom, Slovenska cesta 30, Mengeš. Med nevarne odpadke sodijo: akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila in gume osebnih avtomobilov. Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta. Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano. Odpadki iz iste skupine se ne smejo združevati v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije. Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, pridobljena ob nakupu izdelka. JKP Prodnik OBČINA MENGEŠ - telefonske številke, elektronski naslovi Delovno mesto/področje Telekom GSM Elektronski naslov Župan 01 723 70 81 040 852 350 franc.jeric@menges.si, zupan@menges.si Splošne zadeve, vložišče, tajništvo župana in uprave 01 723 70 81 01 724 71 00 040 852 352 marta.kuret@menges.si Direktor občinske uprave 01 724 71 02 040 852 360 marija.kos@menges.si Občinski svet 01 724 71 06 040 852 355 irena.podborsek@menges.si Pravna služba 01 724 71 06 040 852 356 urban.kolar1@menges.si Investicije, okolje 01 724 71 04 040 852 357 andrej.urbanc@menges.si Prostor, lokacije, zazidljivost, zemljišče 01 724 71 09 040 852 359 robert.spenko@menges.si Vzdrževanje, nadzor 01 724 71 01 01 724 71 05 040 852 353 040 852 354 boris.kavcic@menges.si mitja.dolinšek@menges.si Računovodstvo, finance 01 724 71 08 / / Družbene dejavnosti 01 724 71 07 / erika.lavric@menges.si Podžupanska pisarna 01 724 71 03 / ales.janezic@menges.si joze.vahtar@menges.si OBČINSKA UPRAVA Šolska ulica je ponovna odprta za promet. GRADBENA DELA V OBČINI MENGEŠ i I Nlii^ F Itl^ prSvdtKit Kanalizacija Prešernova, Glavni trg, del Šolske ulice Gradnja se nadaljuje. Kanalizacija je bila na celotni trasi že izvedena, pregledana ter spojena na Šolski ulici. Izdelujejo se še priključki že priključenih objektov na novo kanalizacijo in pripravljajo za tiste objekte, ki še niso bili priključeni. Prav tako se izvajajo posamezni priključki - vodovod, plinovod in drugi. V izgradnji so porušeni in predvideni novi zidovi ob razbremenilniku Pšate, zamenjuje se nosilna plast ceste. Šolska ulica je že zaključena in odprta za promet. Kanalizacijska cev je priključena na zbirni jašek (povezava za smeri Topole, Gorenjska cesta in Veselovo nabrežje). Kanalizacija Topole Občina je na javnem razpisu za izbiro najugodnejšega izvajalca za izvedbo prejela osem ponudb, v začetku meseca septembra bo tudi znana odločitev o izboru. Če bodo uspešno zaključeni vsi potrebni postopki, skladno z Zakonom o javni naročilih, se bo izgradnja lahko pričela v prvi polovici meseca oktobra 2009. Občinska uprava, Andrej Urbanc OBJAVA REZULTATOV NATEČAJA za izbor rešitve zbiranja idejnih rešitev ZA PROSTOR POD TONHOVIMA KOSTANJEMA, ki je bil objavljen v majski številki Mengšana in na spletni strani Občine Mengeš. Namen zbiranja je bil pridobiti idejne rešitve za ureditev prostora v križišču Slovenske ceste, ulic Stara pot in Trdinov trg, ki predstavlja eno od osrednjih lokacij v centru Mengša. Komisija, ki jo je imenoval župan Občine Mengeš, v sestavi: Franc Zabret, Urška Mihelčič, u.d.i.a., Franc Jerič, župan, in Andrej Urbanc (predsednik) je pregledala prispele rešitve. Na natečaj sta v roku prispela dva elaborata, in sicer: pod šifro 5101 - Na mladih svet stoji; pod šifro 0863 - Turistično informacijska točka. Opis rešitev in obrazložitev komisije Na razpis Občine Mengeš za ureditev zemljišča pod Tonhovima kostanjema sta prispela dva elaborata. Po analizi obeh idejnih rešitev se je komisija odločila, da prve nagrade ne bo podelila, prispelima projektoma pa bo podelila 2. in 3. nagrado. Komisija je med dvema prostorskima rešitvama kot boljšo izbrala varianto, ki predlaga bolj »odprto« rešitev; to je projekt pod šifro 0863. Idejna rešitev pod šifro 0863 namreč predlaga parkovno ureditev, lahko bi rekli tudi ureditev manjšega trga (delno tlakovane površine, delno zelenice z elementom vode), s postavitvijo enega oz. dveh manjših objektov - paviljonov, ki bi služili kot TIT točka, in kot manjši razstavni prostor z značilnimi mengeškimi produkti - harmonikami. Komisija se s prostorsko ureditvijo načeloma strinja, predlagana vsebina objektov pa po mnenju komisije ni primerna. Turistično-informacijska točka bi se morala nahajati na mestu, ki je bližje centralnemu parkirišču, v bližini bodočega TlC-a, ki naj bi bil poleg knjižnice. Vsebina predvidenih objektov lahko nadaljuje že uveljavljeno dejavnost - manjšo slaščičarno s sezonskim vrtom (ki bo imela samo peš dostop, brez parkirišč), lahko pa se del objekta nameni tudi manjši razstavni izložbi (z značilnimi mengeškimi produkti oz. razpoznavnimi predmeti) ali elektronski informacijski tabli, ki bi pripomogla k promociji kraja in aktualnih dogodkov v kraju. Lokacija je namreč dobro vidna, tik ob glavni cesti. Idejna rešitev pod šifro 5101 je po mnenju komisije sicer atraktivna v smislu prepoznavnosti in inovativnega pristopa pri oblikovanju objekta, vendar Občina Mengeš za izvedbo tako velikega projekta trenutno ne more zagotoviti finančnih sredstev. Poleg tega predvidena vsebina (mladinski center, lokal, galerija) ni najbolj primerna za to lokacijo, saj zemljišče ni dovolj veliko za ustrezno servisno podporo takšnega objekta (parkirišča, dostava _). Natečajna komisija je soglasno podelila: 2. nagrado rešitvi pod šifro 0863, avtorja Katja Keržan in David Zorenč, Ulica bratov Greifov 20, 2000 Maribor; 3. nagrado rešitvi pod šifro 5101, avtorice Valerije Zabret, Erjavčeva 1/b, 1234 Mengeš. Rezultate skladno z natečajnimi pogoji objavi v glasilu Mengšan in na spletni strani Občine Mengeš. Andrej Urbanc, predsednik komisije DOGODKI MESECA TOPOLSKI GASILCI DO ZLATA NA GASILSKI OLIMPIJADI Pa jo imamo. Dobro uvrstitev, ki je poplačala ves naš trud in upravičila našo udeležbo na gasilski olimpijadi v Ostravi na Češkem. Tako smo razmišljali v soboto, 25. julija, po koncu tekmovanja, kjer smo med 39 ekipami iz 17 držav v konkurenci članov B (povprečna starost ekipe nad 30 let) osvojili odlično 5. mesto. Radost in veselje sta se stopnjevala z vsakim nastopom slovenske ekipe, saj so bili vsi brez napak in odlične uvrstitve so kar deževale. Z vsako ploho dežja, rositi je začelo že zjutraj, nato pa je dež bolj in manj močno padal vse dopoldne, je bila zbirka odličnih uvrstitev slovenskih ekip vse večja, saj smo kar v štirih kategorijah dosegli naslov olimpijskih prvakov, vse ostale uvrstitve pa so bile tik pod vrhom. Objemi, stiski rok, solze ganjenosti in iskreno izrečene čestitke so deževale od zvestih navijačev, ki so oba tekmovalna dneva bučno spodbujali nastopajoče, sotekmovalcev in vodstva reprezentance. Vsi smo bili ponosni, da smo Slovenci, in to smo pokazali tudi na zunaj, saj se je ubrano petje ob zvokih harmonike razlegalo po okolici stadiona tudi po tekmi. Veselje in ponos sta nas prevevala ves dan. Marsikdo ni mogel verjeti, da smo dosegli tako dobre uvrstitve. Zaključna slovesnost je ponovno potekala v dežju. Podelitev kolajn, zaključni govori, ugašanje olimpijskega ognja, mimohod mimo slavnostne tribune in borba za olimpijsko zastavo kot spomin na olimpijado je zaključila našo udeležbo na olimpijadi. Na koncu napornega, a uspešnega dneva smo obiskali še pivnice. Zadnja noč je bila kratka in glasna, saj se je pesem in vriskanje po študentskem naselju, kjer smo prenočevali, razlegalo dolgo v noč. Odhod domov je pomenil konec nekega dolgega, napornega, vendar lepega obdobja. Druženje v avtobusih in na počivališčih je bilo prijetno, saj je postala reprezentanca v tednu dni, kar smo bili skupaj, ena velika družina. Svečan sprejem in slovo ekip je bilo v Slovenski Bistrici. Pozdravili so nas predstavniki Gasilske zveze Slovenije (GZS), Ministrstva za obrambo, predstavniki lokalnih oblast in godba ter mnogo prijateljev gasilstva. Po uradnih govorih pa slovo in odhod proti domu, kjer so ekipe nestrpno pričakovali domači gasilci in sorodniki. Prihod v Topole je bil nepozaben. Na sredi vasi je olimpijska ekipa izstopila iz avtomobila, razvila zastavo mesta Ostrave in jo svečano ponesla skozi vas do gasilskega doma, kjer nas je sprejela navdušena množica ob spremljavi mengeške godbe. Oči so se udeležencem olimpijade orosile, saj nismo pričakovali tako slovesnega sprejema. Pred nami je bil v našo čast postrojen uniformiran oddelek gasilcev GZ Mengeš z razvitimi prapori. Prisotni so bili člani iz vseh društev. Poročilo o uspešnem nastopu tekmovalne ekipe je poveljniku društva PGD Topole Tomažu Grilcu predal desetar naše ekipe Franci Hribar. Na sprejemu so spregovorili podpoveljnik GZS Jože Berlec, častni občan Mengša Franc Blejc in podpredsednik mengeške gasilske zveze Štefan Borin. V imenu ekipe pa se je vsem zahvalil desetar Franci Hribar in član ekipe ter obenem tudi župan Franc Jerič. S solzami v očeh, močno ganjen, se je ekipi za izvrsten nastop zahvalil tudi mentor, trener in obenem tekmovalec Janez Koncilija. Vsi govorniki so poudarili, da so prijetno presenečeni nad odlično uvrstitvijo Topolcev in ponosni na tekmovalce, saj so ponesli ime kraja in občine daleč preko meja Slovenije. Vsem ženam za njihovo potrpežljivost in pomoč pri pripravi na tekmovanja pa se je na koncu zahvalil še tekmovalec in obenem Izvedba vaje predsednik topolskih gasilcev Franc Bergant. Prisrčen je bil tudi nagovor in darilo navijačev iz Šinkovega Turna ter pozdrav domačih navijačev. Vsakemu tekmovalcu so poklonili rožo, k čestitkam in darilu pa sodi tudi poljub, ki se ga nismo branili. Uradnemu delu je sledil neuradni. Udeleženci smo komaj čakali, da pozdravimo svoje domače. Teden dni odsotnosti je dolga doba tudi za odrasle može in smo komaj čakali, da lahko objamemo svoje domače. Sprejem je bil enkraten. Gospodinje so se potrudile in napekle zvrhan koš dobrot, gasilci so primaknili dobro pijačo in mengeška godba je igrala poskočne viže. Čudovito je bil okrašen tudi gasilski dom. Gasilci so postavili mlaje in na njih je bil napis »Dobrodošli zlati olimpijci«, nad vhodom v gasilski dom je bil razvit transparent z napisom »Topole - Slovenija - Mengeš«, s katerim so nas v Ostravo prišli bodrit naši navijači. Balkon na gasilskem domu pa je bil okra- Prihod na tekmovalno progo Zaključek vaje DOGODKI MESECA šen z občinskimi in državnimi zastavami. Bilo je tako prijetno, da smo si zaželeli, da slavja ne bi bilo konec oziroma smo vsi v en glas izrazili željo - vidimo se Diploma in medalja Prihod olimpijcev v domači kraj na naslednji olimpijadi v Italiji. Prijetno druženje je trajalo dolgo v noč. Pri gasilskem domu je bila zbrana skoraj vsa vas in vsak vaščan je hotel stisniti roku vsakemu tekmovalcu, malo po-kramljati in slišati vtise z olimpijade. Zbranim se je s čestitkami pridružil tudi mengeški župnik Janez Avsenik, ki je prav tako gasilec, zato je z zanimanjem spremljal dogodke, povezane z olimpijado. Nepozabni trenutki so bili tudi, ko smo vsi skupaj gledali posnetek našega olim- Mengeška godba in obiskovalci na sprejemu pijskega nastopa: izvedbo vaje in štafeto. Udeležba na olimpijadi pa ni mačji kašelj. Potrebno je bilo zbrati precejšnja finančna sredstva. Vsaka ekipa je morala sama poskrbeti za opremo in tudi udeležba ni bila brezplačna. Za stroške bivanja in prevoz na olimpijado je bilo treba odšteti kar zajeten znesek. Da smo zmogli finančno breme, gre velika zasluga našim donatorjem, ki so prisluhnili našim prošnjam in nam pomagali s svojimi fi- nančnimi sredstvi, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali pri pripravah in udeležbi na olimpijadi, še posebej pa našim navijačem za res enkratno podporo s tribun, ki nam je nalagala odgovornost, hkrati pa ogromno spodbudo za uspešen nastop. Hvala tudi vsem, ki ste pripravili in sodelovali pri slavnostnem sprejemu in nam s tem pokazali, kako visoko cenite naš dosežek. Peter Jemec Sponzor zlatih olimpijcev PGD Topole lek član skupine Sandoz Moč znanja, toplina čustev in giobina vrednot nas ženejo že šest desetletij. Predani živijenju, sl^rbni do okolja in odgovorni do družbe soustvarjamo zdrav danes in jutri. Inovativnost in ustvarjalnost sta stalnici na naši poti. Zdravje in blaginja posameznika, družbe in planeta v celoti so vodilo za boljšo prihodnost. Zavedamo se, da lahko s svojim delovanjem prispevamo k uresničevanju vizije trajnostnega razvoja. Ker smo del širše zgodbe, ki jo delimo z vami. osnovni certifikat E2 TJ Orulinl piiiazno podjelje Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova 57,1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si DOGODKI MESECA PRVI ŠOLSKI DAN V prelepem septembrskem jutru so se mengeški otroci ponovno zbrali pred osnovno šolo, saj je po poletnih počitnicah zopet nastopil čas za prvi šolski dan. V prijetnem vrvežu in veselih glasovih smo, tako kot vsako, leto poleg vseh ostalih učencev v prvi razred pospremili tudi prvošolčke. V avli šole je otroke in ponosne starše lepo pozdravil in nagovoril ravnatelj Osnovne šole Mengeš Milan Burkeljca ter kar hitro predal glavno besedo razredničarkam prvih razredov. Nekaj besed pa sta zbranim namenila še župan Franc Jerič ter Andrej Jordan s Policijske postaje Domžale. Prvošolčke sta pozdravila tudi učenca devetega razreda, ki sta s sproščenostjo in humorjem razbila še zadnje strahove prvošolčkov. Letos je v prvi razred stopilo 58 malih nadobudnežev, ki so jih razdelili v tri oddelke. Vsaka razredničarka je otroke poklicala po imenih in jih z majhno pozornostjo sprejela v svoj razred. Ko so bili vsi otroci razvrščeni v svoje razrede, so z veselimi obrazi in polni pričakovanj odhiteli v svoje nove razrede ter svojim novim šolskim dogodivščinam naproti. Otroke, starše in učitelje pa sem vprašala, kako se počutijo na prvi šolski dan, kako so se pripravili na novo šolsko leto in česa se najbolj veselijo. Vsem šolarjem, še posebej pa prvošolcem in njihovim staršem, želim uspešno šolsko leto. Tekst in foto: Barbara Ahačič Osterman Starši in otroci v avli šole Nagovor ravnatelja 4. a z učiteljico Majo Prvi dan šole je super. Na prvi dan se nismo kaj posebej pripravljali. Veselimo se, da bomo spet videli sošolce in učiteljico. Najbolj pa se veselimo angleščine. TJAŠA KUMER, ZALA URAN-KAR in BLAŽ ARH, vsi 4. a razred Zelo sem vesela, ker letos prvič ponavljam razred. Do sedaj sem učila prvi, drugi, tretji in četrti razred. Letos pa sem ponovno v četrtem razredu in zato se še toliko bolj veselim novega šolskega leta. MAJA ZUPANČIČ, razredničarka 4. a razreda Ob prvem šoi-skem dnevu se počutim zelo dobro in sem ponosna mama dveh šolarjev, ki sta že komaj čakala, da se znova prične pouk. Zelo sem vesela in ponosna nanju, zaradi čustev pa mi gre tudi malo na jok. PETRA MAJCEN Prvi dan v šoii se počutim veselo. Za prvi šolski dan mi je vse pri-praviia in izbraia mami. Najbolj pa se veselim, da bom ponovno videla svoje prijatelje. NINA AGAPITO, 3. razred Prvega dne v šoii sem zelo vesela in spet sem videla svoje prija-teijice. Super je. Pa malo mi je tudi nerodno pred novo učiteljico, ker je še ne poznam. NIKA SMOLE, 3. razred Prvi dan v šoii se počutim v redu. Z mamico sva kupila svinčnike, barvice, copate pa vodene barvice. Najbolj pa se vselim - vsega v šoli. MATIC KLEMEN, 1. razred Na prvi šolske dan se počutim v redu. Z mamico sva kupila novo šoisi(o torbo in puščico. Najbolj pa se danes veselim šole. MARTIN JEREB, 1. razred Počutim se dobro. Za prvi šolski dan smo kupili torbo, barvice, peresnico, zvezke, copate in superge. Najbolj se veselim šole in novih prijateljev. LANA VRHOVNIK, 1. razred Prvi šoisid dan se počutim dobro. Imam novo torbo, barvice in svinčnii^e. Veselim se vsega kar me čaka v šoli. JAN JERMAN, 1. razred Z mamico sva za prvi dan šole kupila vse. To so zvezki, puščica, barvice, torba. V šoli se pa najbolj veselim novih prijateljev in učiteljice. ŽAN BURKELJCA, 1. razred Prvi dan šoie zaenkrat poteka v redu. Zelo sem ponosna na svojega maiči^a. Na šolo sva se dobro pripravila. Kupila sva torbo, zvezke, mape, flomastre, puščico, copate, barvice in šilček. V šoli se najbolj veselim novih sošolcev in učiteljice. ANDREJA IN ALJAŽ HEINE Prvi dan v šoii se počutim dobro. Z mamico sva kupili torbo in zvězte. Najboij pa se vselim novih prijateljev in naše učiteljice. MAJA ZUPANČIČ, 1. razred DOGODKI MESECA GASILSKO TEKMOVANJE V LOKI Letošnje gasilsko tekmovanje za pokal Loke in člansko občinsko prvenstvo Gasilske zveze Mengeš, ki je potekalo hkrati v Športnem parku v Loki, je z manjšimi presledki močno zaznamoval dež. Pa kljub temu so prizadevni loški gasilci celotno tekmo uspešno pripeljali do konca in skupaj z GZ Mengeš podelili 17 lepih pokalov. Žal smo med udeleženci pogrešali kar nekaj ekip, predvsem najboljše slovenske (razen moške olimpijske desetine Topole B) - nekaj zaradi napovedanega slabega vremena, nekaj pa zaradi dopustov, a rezultati so bili kljub temu kar zadovoljivi. Razveseljivo je, da se je v moški in ženski konkurenci v kategoriji A in B za najboljša mesta v Občinski gasilski zvezi Mengeš potegovalo kar deset ekip: pet iz PGD Loka, tri iz PGD Topole in dve iz PGD Mengeš, od tega tudi tri ženske ekipe - dve iz PGD Loka in ena dva pokala sta za drugo in tretje mesto pripadla članicam PGD Loka, članicam PGD Topole pa eden za prvo mesto. Topolkam in Jaršanom sta pripadla tudi prehodna pokala. Jože Brojan iz PGD Topole. Štiri pokale so osvojili članice in člani PGD Loka, tri pokale članice in člani PGD Topole, dva pa člani PGD Mengeš. Za pokal Loke se je pomerilo skupaj šestnajst ekip, v moški konkurenci trinajst in v ženski tri. Tudi tu so se predstavili v lepi luči člani PGD Loka A-1, ki so zasedli drugo mesto, in člani PGD Topole B, ki so osvojili tretje mesto, oboji pa so si prislužili pokale. Zmagala je ekipa PGD Jarše-Rodica A-1. Pri ženskah je bil vrstni red enak kot v občinski konkurenci, TEKMOVANJA GZ MENGEŠ MESTO Članice B 1 2 3 Člani A 1 2 3 4 Člani B 1 2 3 Rezultati 2 MESTO Članice 1 2 3 Člani 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ENOTA PGD TOPOLE PGD LOKA 1 PGD LOKA 2 PGD LOKA 1 PGD TOPOLE PGD MENGEŠ PGD LOKA 2 PGD TOPOLE B2 PGD LOKA PGD MENGEŠ VAJA Z MOTORNO BRIZGALNO Cas Točke Skupaj 67,2 67,2 61,6 25,0 86,6 70,8 45,0 115,8 44,7 44,7 52,4 52,4 53,6 20,0 73,6 54,9 50,0 104,9 41,6 41,6 58,5 30,0 88,5 60,2 55,0 115,2 ENOTA VAJA Z MOTORNO BRIZGALNO Cas Točke Skupaj PGD TOPOLE B PGD LOKA B1 PGD LOKA B2 PGD JARŠE RODICA A1 PGD LOKA A1 PGD TOPOLE B PGD HLEBCE PGDTOPOLEA_ PGD ZAZAR 2_ PGD JARŠE RODICA A2 PGD ROVA A2 PGD ZALOG pri CERKLJAH PGD MENGEŠ A PGD LOKA B PGD LOKA A2 PGD MENGEŠ B 67,2 67,2 61,6 25,0 86,6 70,8 45,0 115,8 38,5 5,0 43,5 44,7 44,7 41,6 41,6 40,4 15,0 55,4 52,4 52,4 42,0 25,0 67,0 44,7 20,0 64,7 42,6 25,0 67,6 61,0 10,0 71,0 53,6 20,0 73,6 58,5 30,0 88,5 54,9 50,0 104,9 60,2 55,0 115,2 ŠTAFETNI TEK BREZ OVIR Ca^ Točke Skupaj 77,2 77,2 77,0 77,0 87,3 87,3 58,5 58,5 61,5 61,5 60,7 60,7 61,2 61,2 62,9 62,9 68,7 68,7 69,5 69,5 ŠTAFETNI TEK BREZ OVIR Ča^ Točke | Skupaj 77,2 77,2 77,0 77,0 87,3 87,3 57,7 57,7 58,5 58,5 62,9 62,9 56,4 56,4 61,5 61,5 56,7 56,7 60,5 60,5 58,3 58,3 56,5 56,5 60,7 60,7 68,7 68,7 61,2 61,2 69,5 69,5 SKUPAJ TOCK Pozitivne I Negativne | Dosežene 1015,0 144,4 870,6 1006,0 163,6 842,4 1011,0 203,1 807,9 1000,0 103,2 896,8 1000,0 113,9 886,1 1000,0 134,3 865,7 1000,0 166,1 833,9 1020,0 104,5 915,5 1012,0 157,2 854,8 1019,0 184,7 834,3 SKUPAJ TOCK Pozitivne I Negativne | Dosežene 1000,0 144,4 855,6 1000,0 163,6 836,4 1000,0 203,1 796,9 1000,0 101,2 898,8 1000,0 103,2 896,8 1000,0 104,5 895,5 1000,0 111,8 888,2 1000,0 113,9 886,1 1000,0 123,7 876,3 1000,0 125,2 874,8 1000,0 125,9 874,1 1000,0 127,5 872,5 1000,0 134,3 865,7 1000,0 157,2 842,8 1000,0 166,1 833,9 1000,0 184,7 815,3 Jože Brojan DOGODKI MESECA ZLATA POROKA ZOFIJE IN FRANCA BERGANTA IZ LOKE PRI MENGŠU Na veliki šmaren, praznik Marijinega vnebovzetja, sta si po pol stoletja zaupanja in zvestobe drugič nadela zlata prstana Zofija in Franc Bergant iz Loke pri Mengšu. Ob 14. uri sta prav na isti dan kakor pred petdesetimi leti obnovila dane zaobljube - takrat ju je poročil zdaj že pokojni Janez Zibelnik, tokrat pa sta izrekla »da« na matičnem uradu pred županom Francem Jeričem, uro pozneje pa še pred Bogom v idilični in lepo okrašeni loški cerkvici, ki je bila polna veselih obrazov tistih, ki so jima želeli stisniti roko. Poročni obred, med katerim so za angelsko glasbo skrbeli pevci loškega cerkvenega zbora in zvoki citer, je vodil župnik Janez Avsenik. Po slovesni obnovitvi zakramenta sv. zakona - to je bila prva zlata poroka v zgodovini cerkve svetih Primoža in Felicijana v Loki - se je slavnost nadaljevala pred cerkvijo v senci košatih dreves, kjer so jima znanci, prijatelji in loški gasilci, v katerih vrstah še vedno zelo dejavno in z veseljem sodelujeta, France šestdeset, Zofi pa triinpetdeset let, pripravili mogočen špalir, jima izrekli besede zahvale in izročili lepa darila. »To so nepozabni trenutki, tako na matičnem uradu kot v loški cerkvi. Povsod toliko lepih besed in želja, da se človeku mora orositi oko,« je strnila svoje misli presrečna Zofi. Slavljenec France je domačin. Na svet je privekal leta 1932, šest dni po Miklavževem obisku, kot četrti izmed petih otrok; pred njim so ugledali luč sveta: sestri Tilka, ki živi v Avstraliji, in Ana, ki je zdaj v Godiču, nato vsem dobro znani mengeški frizer Ivan, po Francetu pa je prišel na svet še najmlajši brat Pavel, ki svoja samska leta preživlja pri Francetu in Zofi. Kot tkalec, kurjač in voznik viličarja je France delal v podjetju Slamnik in tovarni Induplati, kjer je dočakal tudi upokojitev in tisto, kar je najvažnejše - spoznal svojo Zofi. Slavljenka Zofi, z dekliškim priimkom Grošelj, pa se je rodila leta 1933, v januarju, na praznik svetih treh kraljev, kot deseta izmed dvanajstih otrok, od katerih so živi le še trije. V Loko se je primožila iz vasice Šentlambert (Kolk) pod obronki Zasavske svete gore, v Občini Zagorje ob Savi. Tudi Zofi si je, kakor njen mož, zaslužila pokojnino v dveh službah - najprej na krajevnem uradu v Šentlambertu, kjer je štiri leta delala kot administratorka, in nato kot tkalka v tovarni Induplati. Takoj po poroki, 15. avgusta 1959, sta si slavljenca uredila skupni dom v hiški Francetovih staršev, leta 1967 pa je na vrtu zrasla nova hiša, v kateri preživljata jesen svojega razgibanega življenja še danes in ki je dajala varno zavetje in srečno otroštvo trem hčeram - Sonji, Lidiji in Jani - ter štirim vnukom, trem vnukinjam in enemu pravnuku. Vsi se še vedno z velikim veseljem vračajo v dom svoje mladosti, tako pa izkazujejo ljubezen in hvaležnost svojima staršema za dar življenja. Zofi in France, še dolgo ostanita takšna kakor doslej - nasmejana in židane volje. Jože Brojan TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ V DOLINI VRAT V nedeljo, 30. avgusta, smo na povabilo Turističnega društva Dovje-Mojstrana člani TD Mengeš obiskali dolino Vrat, kjer so se zaključevali 18. Aljaževi dnevi. Zorka, Miha, Jožica, Marta, Rok in moja malenkost smo šli predstavit turistični utrip v Občini Mengeš, dogodke in seveda bližnji Mihaelov sejem. Sprejeli so nas izredno ljubeznivo, nam dali prostor za našo predstavitev, mi pa smo jih povabili na piškotne dobrote in dobro medico mengeških čebelarjev. V prekrasnem naravnem okolju Aljaževega doma v Vratih so za zaključek Aljaževih dnevov pripravili igro Kekčeve ukane v izvedbi Jeseniškega gledališča. Čeprav znano besedilo, nas je zgodba kar posrkala vase, posebno na koncu, ko je spregovoril starosta sloven- skih igralcev, Aleksander Valič, in čestital igralcem za doživeto in predvsem dobro izgovorjeno slovensko besedo. Njegovi 90-letnici kot tudi njegovi 61-letnici skupnega življenja z ženo je zaploskalo več kot 500 obiskovalcev prireditve. Maša v popoldanski uri z gospodom Urbanijo ter srečanje z bivšim mengeškim župnikom Francijem Juvanom, ki je sedaj župnijski upravitelj v Dovjem, je le še polepšalo naše bivanje v tem prekrasnem kotičku Slovenije - naše domovine. Naša pot je bila zaznamovana tudi s povabilom, da člani TD Dovje-Mojstrana na Mihaelovem sejmu letos predstavijo svoj kraj in bogato izročilo besede, ki jo čuvajo v sebi in prenašajo na mlajše rodove. Jože Vahtar NOVICE iZ SOSEDNJIH OBČIN VESELO DOGAJANJE NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Učenje za življenje je projekt, ki poteka na CSD Domžale, o katerem si lahko več preberete na spletnih straneh www.csd-domzale.com. Projekt je namenjen otrokom in mladostnikom z različnimi življenjskimi zgodbami, ki jih nosijo s seboj. Preko projekta strokovni delavci in prostovoljci organiziramo različna srečevanja, izlete, pohode, igre, ustvarjalne delavnice in še marsikaj. Zakaj to počnemo? Zadnja leta opažamo, da so otroci in mladostniki soudeleženi najrazličnejšim pritiskom. Zato so željni pogovora, sprostitve in predvsem opore. Za otroka je to najbolj pomembno v času odraščanja. V današnjem svetu je namreč veliko dobrin, nakupovanja, zabave, blišča, ki pa ne prinese sreče in nasmeha na obrazu. Zato smo med poletnimi počitnicami na CSD Domžale organizirali kar nekaj dogodkov z otroci in mladostniki. Ta srečevanja so bila tiha, brez blišča in brez »dogajanja« na velikanskem zabaviščnem odru. To so bili dragoceni trenutki, ki so se nam vtisnili v srce, predvsem otrokom in mladostnikom. Najprej smo vzpostavili odnos, ki je zaupen. To je za strokovne delavce/ke najbolj pomembno in pa seveda za otroke. Kaj smo torej počeli? Že pred poletnimi počitnicami smo imeli priložnost spoznati vadbo Bothmer Moment International pod vodstvom vadite-ljice Mojce Beguš. »Omenjena vadba vzpodbuja stik s samim seboj, kar pomeni tudi boljši stik z naravo. Povezuje tradicionalne veščine vzhoda ter boljše prijeme zahodne kulture, ki sta jo razvijala v svojem času Rudolf Steiner in grof Bothmer. Torej nazaj k naravi je na nek način moto dejavnosti, ki povezuje vse najboljše iz vzhodne kulture in vse najboljše iz zahodne. V tem času je stik z naravo nekaj zelo pomembnega, ko nam stvari v tem smislu uhajajo iz rok in je zelo želeno, da naredimo ta notranji obrat zase in za življenje, ki je pred nami. To je za otroke, ki se udeležijo te vadbe, gotovo ena boljših spodbud, da gojijo odnos do narave in življenja nasploh ter da se ta razdalja, ki jo imamo v življenju zmanjša. Prijetno druženje smo zaključili z izmenjavo občutkov in mnenj ob osvežilni pijači ter sladoledu, ob katerem so se otroške oči zaiskrile.« (Leonora Mugrli) Med poletnimi počitnicami smo ustvarjali razne ročne spretnosti, se potepali po Domžalah in Kamniku ter se igrali najrazličnejše igre, ogledali smo si film »Flicka«, si prebrali zgodbe na določeno temo (ljubezen, solidarnost in se o tem tudi pogovarjali, odšli smo v kino in si na velikem platnu ogledali risanko Garfield, bili smo tudi v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik, tam nam je prijazna gospa Dada Lavrič predstavila življenje konjev, kako se jih čisti in seveda smo konje tudi jahali. Otroci in mladostniki so bili navdušeni. To je bil naš naj-pogumnejši podvig, saj je konj žival, ki sprošča in zbudi v nas vse čute, odpravi strahove in nam povrne ponos, da smo si nekaj upali narediti. Na otroke in mladostnike, ki pridejo k nam na Center, ne gledamo, kot bi se utegnilo hitro reči - »problematični«, »brezupni«, »poredni«, »tečni« in še marsikaj znamo odrasli pripisati otroku ali mladostniku. Naš pristop je popolnoma drugačen. Najprej si skušamo pridobiti zaupanje otroka in nato se z njimi veliko pogovarjamo, karkoli. Teme, ki jih odpiramo, so vedno odprte in iskrene. Opažamo, da to otrokom in mladostnikom veliko pomeni. Skušamo jih razumeti in jim ne očitamo stvari. Delo je zahtevno, saj se skupaj z otroki poglabljamo, kot bi plavali v neskončnem morju, tako imajo otroci občutek, da nam lahko zaupajo in mi njim, ter se veliko naučimo drug od drugega. Na CSD Domžale preko projekta Učenje za življenje iščemo prostovoljce z veseljem do dela z otrokom/mladostnikom, nudimo možnost študijske prakse, pridobivanja novih izkušenj, začetnega usposabljanja za prostovoljce, supervizije (mesečnih srečanj prostovoljcev) in strokovne pomoči pri izvajanju prostovoljnega dela, povračilo potnih stroškov, možnost sodelovanja pri organizaciji in izvedbi skupinskih aktivnosti za otroke ipd. Za vse dodatne informacije pokličite na tel. št.: 01/ 7246- 387 ali 031/302-217. Prisrčno vabljeni! Veronika Rajk, nosilka projekta Marina Ostrogović in Simona Krempl, izvajalki projekta Pogumno na konja IZMENJAVA DOBRIH PRAKS V okviru projekta Srce me povezuje, ki ga sofinancira EU iz Evropskega socialnega sklada, so se na Domačiji Rus v Lukovici srečanja udeležili predstavniki nevladnih organizacij Osrednjeslovenske regije. 23. julija se je na prireditvi Poletje v Srcu Slovenije odvilo drugo srečanje nevladnih organizacij, ki je bilo namenjeno izmenjavi dobrih praks med nevladnimi organizacijami iz osrednje Slovenije. V prijetnem vzdušju smo spoznali osem društev in en zavod, njihovo delo, izvedene in načrtovane projekte ter primere dobrih praks. Predstavnica informacijske pisarne Evropa za državljane je predstavila možnosti pridobivanja evropskih sredstev, ogledali smo si primere izvedenih projektov in tako dobili nove ideje. Spoznali smo, da marsikatero društvo tovrstne projekte že izvaja, zdaj pa smo se seznanili še z možnostmi za njihovo sofinanciranje. Srečanje je bilo tako odlična priložnost za mreženje in povezovanje. Spoznali smo dobre prakse s področja pridobivanja novih članov, uspešno prijavljenih in izvedenih projektov, povezovanja prebivalcev celotne vasi, sodelovanja, promocije, zaposlovanja in pridobivanja novih idej za projekte. Tudi v prihodnje načrtujemo srečanja nevladnih organizacij, kjer bo priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj. 12. septembra 2009 bo v okviru izmenjav dobrih praks nevladnih organizacij organiziran celodnevni izlet na Štajersko. Klara Kržišnik Izmenjava dobrih praks TEMA MESECA TEDEN AKTIVNOSTI ZA PREPREČEVANJE KAJENJA Organizacija UNICEF je teden med 14. septembrom in 21. septembrom 2009 razglasila kot teden aktivnosti za preprečevanje kajenja. Ker so se v tem mesecu naši otroci ponovno podali za šolske klopi, smo se v uredništvu odločili izpostaviti to problematiko med mladimi. Večina ljudi nas ve, da kajenje ubija. Če že samo pogledamo cigaretne škatlice in napise na njih, nam postane jasno, da so cigarete resnično nevarne. Vendar kljub temu še vedno kadi milijone ljudi po vsem svetu. Med njimi je vsako leto tudi vse več mladih. Poglejmo pa, kako se je vse sploh začelo. Zgodovina kajenja sega precej dlje, kot bi si marsikdo mislil. Prvi ljudje, ki so kadili, so bili ameriški Indijanci. Ugotovili so namreč, da se, če vdihavajo dim iz posušenih listov tobakovca, počutijo bolj sproščene in pomirjene. Prvi Evropejci, ki so kadili, pa so bili člani Kolumbove odprave v Ameriko. Prvih nekaj desetletij so ga uporabljali v strogo medicinske namene. Okrog leta 1600 je postal družbena navada bogatih mož, ki so bili prepričani, da si z njim krepijo zdravje. Cigarete do poznega 19. stoletja, ko so postale širše dostopne, niso pomenile donosnega posla. Okrog leta 1920 so začele kaditi tudi ženske, saj so oglaševalci spretno začeli kajenje povezovati z glamurjem in vitkostjo. Druga svetovna vojna je gradila imidiž cigaret na patriotizmu. Vojaki so dobili zavojček cigaret kot del svoje osnovne opreme. Nekatere tobačne tovarne so šle tako daleč, da so kajenje izenačevala z uspešnostjo in družbenim spoštovanjem. Vzporedno s širjenjem tobaka in cigaret so se pojavile tudi prve zdravstvene raziskave, ki so že leta 1600 opozarjale na škodljivost cigaret, vendar jih niso upoštevali vse do leta 1962, ko je Kraljevo zdravniško združenje objavilo prvo veliko poročilo, v katerem so predstavili jasne dokaze o neposredni povezavi med kajenjem in rakom na pljučih. Leta 1971 so se pojavila prva opozorila o škodljivosti kajenja. Prodaja je za nekaj časa upadla, kar je proizva- jalce in oglaševalce le še vzpodbudilo, da povečajo oglaševalske akcije in kot alternativo začelo promovirati cigarete z nižjo vsebnostjo katrana, kar je bilo samo metanje peska v oči potrošnikom. Danes poznamo vse mogoče akcije proti kajenju in tobačnim izdelkom, stroge zakone in še mnogo tega, vendar število kadilcev še vedno narašča. Predvsem so izpostavljeni otroci in mladostniki. Postavi se vprašanje, zakaj otrok ali mladostnik sploh prižge svojo prvo cigareto. Po navadi iz radovednosti in vpliva okolice. Zanima ga, kaj je pri kajenju tako prijetnega. Predvsem pa cigareto največ otrok prižge z mislijo, da jim bo cigareta pomagala do popularnosti med vrstniki, da bodo tako postali bolj »kul«. Dandanašnji otroci »odrastejo« prej kot njihovi vrstniki izpred 20 let. Mnogi mladi kadilci se zavedajo škodljivosti kajenja, vendar to počnejo še naprej - zaradi vključevanja v »popularno« družbo v njegovi okolici. Najbrž ni fanta, ki ne bi želel ugajati drugim (in sebi) s svojo telesno podobo. Visoka postava, široka ramena in razvit prsni koš so sen skoraj slehernega mladostnika. Vendar pa je zdravniška znanost empirično dokazala, da zgodnje kajenje zavira telesni razvoj in rast. Dokazali so, da imajo osebe, ki so začele zgodaj kaditi, manjši obseg pljuč kot nekadilci. Kajenje torej vpliva prav nasprotno od tistega, kar bi najstniki in mladostniki radi. Še manj razumljivo pa je ravnanje deklet, ki s cigareto v ustih dokazujejo svojo enakopravnost s fanti. Sploh pa je bizaren izgovor, da jim kajenje pomaga shujšati in če bodo opustile kajenje se bodo zredile, kar pa v današnji družbi ni sprejemljivo. Nasilje nad lastnim zdravjem, smrdljiva obleka in lasje, zadah iz ust _ Res nena- vadno dokazovanje ženske enakopravnosti. Vse to so lastnosti, ki jih normalen moški najmanj pričakuje od simpatične in privlačne ženske. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja - če do leta 2020 ne bomo opustili kajenja, bo na svetu zaradi tobaka umrlo 100 milijonov ljudi! Kajenje je odvisnost in jo je potrebno zdraviti, kot vse ostale odvisnosti, ki jih poznamo. Ko sem sama zaključevala osnovno šolo, smo pred začetkom osmega razreda podpisali peticijo, da v prihajajočem šolskem letu ne bomo prižgali cigarete. Ko smo odhajali iz osnovne šole, so nas še enkrat vprašali - saj niste prižgali cigarete? Vsi smo v en glas zatrdili, da ne. Vsak sam pri sebi pa je vedel, da nas je večina osmo-šolcev ob tej izjavi lagala. Sprašujem se, koliko otrok danes laže glede cigaret in koliko njih in njihovih staršev si zatiska oči, pa niso še niti v devetem razredu osnovne šole. Vem, da je to samo še eden izmed mnogih prispevkov, ki jih lahko zasledimo v časopisih po vsej Sloveniji. Vem, da je to mogoče samo kaplja v morje. Če pa si bo samo en otrok ob tem premislil glede prve cigarete, je namen dosežen. Veliko koristnih podatkov, ki ste jih prebrali v tem prispevku sem povzela po knjigi Droge - modri priročnik, avtorice Anite Naik. Priporočam jo vsem otrokom in staršem, mogoče v njej najdete rešitev za nevarnost, ki na nas preži za vsakim vogalom, tudi v mestu na deželi -Mengšu. Barbara Ahačič Osterman Foto: Slike so simbolične INTERVJU INTERVJU Z GABRIJELO KOVAČ - MOHAR, zdravnico v ZD Mengeš Simbolna raven kajenja se je razvila že pri Indijancih, pri katerih so poglavarji uporabljali tobak pri posebnih obredih in je zanje pomenil statusni simbol. Prvi Evropejci, ki so kadili, so bili člani Kolumbove odprave v Ameriko in so ga kot zdravilo prinesli v Evropo. Kmalu se je razširil med pomembnejšo gospodo in kajenje je predstavljalo statusni simbol, povezanost. Tudi danes naj bi kajenje predstavljajo določen status, povezanost ljudi. Kaj za naše zdravje pomeni ta odvisnost od kajenja cigaret, kakšno marketinško sporočilo ima in kako prenehati, pa smo se pogovarjali z znano mengeško zdravnico Gabrijelo Kovač - Mohar, ki ima svojo ambulanto v Zdravstvenem domu Mengeš. Kaj povzroča odvisnost od kajenja cigaret? Odvisnost od cigaret povzroča nikotin. To je brezbarvna, vodo-topna spojina, ki jo v obliki soli najdemo v listih in semenih tobaka. Je močan strup, ki v majhnih dozah deluje spodbujevalno, v velikih pa povzroča ogromno zdravstveno škodo. Zakaj prav vnos preko nikotina preko pljuč? V pljučih se nikotin hitro vsrka v kri in kadilcem v majhnih dozah daje občutek sproščenosti ter hkrati spodbuja presnovo. V večjih dozah deluje zavirajoče na možgane, dihanje, prebavo in delovanje srca. Kaj pa še druge snovi, ki jih vsebuje cigareta? Druge sestavine tobačnega dima lahko povzročijo bolezni dihal, vključno s pljučnim rakom, ter motnje v delovanju srca in krvnega obtoka. Kajenje med nosečnostjo lahko povzroči prezgodnji porod in je vzrok za majhno telesno težo novorojenčka. Ali bi torej lahko rekli, da sta pljučni rak in kajenje povezana? Povezava je znanstveno potrjena. Čeprav za pljučnim rakom lahko zboliš tudi, če nisi nikoli kadil, je večina bolnikov kadilcev ali bivših kadilcev. Mnogi s kajenjem povezujejo tudi druge bolezni: nenadno srčno kap, bolezni pljučnega tkiva, moško impotenco Znano je, da je kajenje dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni, je odgovorno za nastop kronične obstruktivne pljučne bolezni, poveča tveganje za možgansko kap in pri moških vpliva na prezgodnji nastop erektilne disfunkcije. Kaj pa to pomeni za vse pasivne kadilce? Pasivni kadilci so z vdihovanjem dima izpostavljeni istim boleznim v skoraj enaki meri kot aktivni kadilci. To pomeni, da je kadilski zakon pravzaprav usmerjen v zaščito pasivnih kadilcev. Ste zagovornica tega zakona? Menim, da je kadilski zakon potreben in pozitiven. Se pa ne strinjam z najnovejšimi pobudami nekadilcev, da bi kajenje prepovedali tudi doma, ker se mi to zdi diskriminatorno do populacije, ki kadi. Za način življenja in posledice, ki jih le-ta prinaša s seboj, je odgovoren vsak posameznik sam. Kakšna je po vašem mnenju razširjenost kajenja v Občini Mengeš? Menim, da je z razširjenostjo kajenja v Mengšu tako, kot v vseh drugih občinah. Določen odstotek kadilcev bo vedno obstajal, pa če nam je to prav ali ne. Kaj pa med mladimi? Večina mladih prične kaditi zaradi želje po tem, da bi bili videti odrasli, nekatere premami radovednost, drugi pa imajo slab zgled doma. Kot sem že omenila, ni nepomemben občutek sproščenosti, ki ga prinaša majhna doza nikotina. In ker vemo, da je odraščanje za marsikoga težaven proces, lahko lažje razumemo, da odstotek kadilcev med mladimi narašča. Poleg tega, da je odločitev povsem individualna, pa med kadilci krožijo različne govorice, da se bo s prenehanjem kajenja povečala telesna teža. S prenehanjem kajenja je nevarnost, da pridobimo kakšen kilogram, resnično večja. Upočasni se namreč metabolizem, ki se stabilizira nekako v roku šestih mesecev po prenehanju kajenja. Namesto po cigareti segamo po priboljških, ki nam pomagajo premagati abstinenčno krizo, in to je tisto, kar skoraj vsakemu bivšemu kadilcu prinese ob prenehanju kajenja kakšen kilogram več. Poleg nadomestne terapije z obliži in zdravili obstajajo tudi alternativne metode. Katera se vam zdi najbolj učinkovita? Za to, da prenehaš kaditi, moraš imeti predvsem dober motiv in željo. Vse metode so samo pripomoček, ki pomaga, da je tako imenovana abstinenčna kriza ob ukinitvi mamila kar najmanjša. Le redki so posamezniki, ki se lahko odpovejo svoji razvadi samo po eni akupunkturni ali hipnotični seansi. Med drugim obstajajo tudi homeopatska zdravila? Da, obstajajo tudi homeopatski pripomočki, ki so naravnega izvora. Izdelajo se z večkratnim pretresanjem in redčenjem, v procesu, imenovanem potenciranje (jačanje) zdravila. Dobro izbrano homeopatsko zdravilo sčisti telo in posameznika ozdravi nagnjenosti k odvisnosti, zato ga pri odvajanju od kajenja toplo priporočam. Kaj se zgodi, ko se telo prične razstrupljati? Ko se telo prične razstrupljati, nastopi tako imenovana abstinenčna kriza. Le-ta se kaže s potenjem, nemirom, slabostjo, ostalimi telesnimi simptomi, npr. glavobolom, bruhanjem. Večkrat je, bolj kot telesna odvisnost, problem psihična odvisnost, saj redno nepretrgano uživanje ma- mila lahko postane čustvena opora. Obred kupovanja in kajenje samo dobi pomembnejšo vlogo, kot njegovi učinki na telo. Kaj sami kot zdravnica predlagate tem ljudem? Vsakodnevno se srečujem s stiskami ljudi, ki poskušajo opustiti neko odvisnost. Predvsem jih spodbujam, naj ne obupajo. Čim bolj naj se usmerijo k drugim dejavnostim, ki jim bodo dale občutek zadovoljstva, čim več naj se o svojih stiskah pogovarjajo. Zanimivo je, kako malo odtegni-tvenih simptomov imajo ljudje, ko zbolijo za neko resno boleznijo, in se morajo odločiti med odvisnostjo in življenjem. Pri večini je odločitev za življenje tista, ki jim pomaga, da abstinenčne krize praktično ne občutijo. Kakšni so vaši nasveti vsem, ki se želijo odvaditi? Predvsem potrebujejo motiv, ki bo dovolj močan, da bodo vztrajali na začrtani poti. Premagovanje odvisnosti je vedno tudi odraz naših značajskih kvalitet. Se vam zdi, da je pogled bivših kadilcev na družbo drugačen? Veliko bivših kadilcev sčasoma prav zasovraži tiste, ki se kajenju niso odrekli in postanejo bolj papeški od papeža. Največje zagovornike protikadilskega zakona imamo prav v ozdravljenih kadilcih. Bi si upali trditi, da kajenje tudi danes predstavlja statusni simbol oz. označuje ljudi, ki so si med seboj podobni? Menim, da kajenje danes ne predstavlja več statusnega simbola. Ga pa pogosteje srečujemo pri določenih skupinah ljudi, npr. pri mladostnikih, pri bolnikih s psihičnimi boleznimi, pri brezdomcih _ Ste sami kdaj kadili? Da, tudi sama sem kadila. Kaditi sem začela v študentskih letih, prenehala pa sem šele, ko sem se vprašala, s kakšno pravico bom od svojih otrok zahtevala, da bodo nekadilci, če sama kadim. To je bil zame dovolj močan motiv, da sem brez večjih odtegnitvenih simptomov cigareti rekla: »Ne, hvala!« Tina Drolc DRUŠTVA AIA NA AKTIVNIH POCITNICAH V POMURJU V času od 2. do 9. avgusta so potekale aktivne počitnice v Pomurju, ki so se jih udeležili energije polni najstniki in spremljevalci. Počitnice so potekale v prijetnem ritmu, polnem zabave, smeha, pa tudi časa za počitek je bilo dovolj. Zbrali smo se na sedežu društva in se odpeljali proti Pomurju. Pot nas je vodila iz Mengša, mimo Celja, Maribora, na izvoz Turnišče, do Razkrižja, kjer smo prečkali mejo s Hrvaško. Po vinski cesti smo se čez Železno goro zapeljali do kraja Grka-veščak, kjer smo taborili. V dopoldanskem času smo počivali, ob popoldnevih pa so potekale razne aktivnosti. Pomerili smo se v odbojki, ročnem nogometu, badmintonu in pikadu. Zmagovalci so prejeli simbolične nagrade, poraženci pa so morali izpolnjevati kazni. V ustvarjalnih delavnicah s slikanjem na ukrojeno laneno blago, s krompirjevimi štampiljkami in čopiči, smo se prepustili domišljiji. Obiskali smo toplice Sv. Martin na Muri in uživali v termalnih bazenih, za vožnjo po toboganih pa je kmalu zmanjkalo moči. Ogledali smo si tudi tradicionalno prireditev Sam svoj čolnar, vseslovensko tekmovanje čolnov lastne izdelave ter si privoščili piknik ob bližnjem gozdu. Ob zvokih kitare smo preizkušali svoje glasilke. Ob večerih smo obiskovali Poletni pomurski festival v Veliki Polani. V velikem šotoru, ki sprejme okrog 6000 obiskovalcev, se je vedno trlo ljudi. Prvi večer je z uspešnicami V Dolini tihi, Stari čebelar in drugimi občinstvo navdušil narodno-zabavni Ansambel Lojzeta Slaka. Sledili so Big Foot Mama, ena najbolj popularnih slovenskih rock skupin, ki so udeležence ogreli s pesmijo Črni tulipan. Zapeli so vse svoje uspešnice in nastop zaključili s pesmijo Rola se mi zdej. Naslednji večer sta za ogrevanje poskrbeli predskupini The Dazzled in After end. Neučakano smo pričakali Siddharto, ki je z nastopom pričela v svojem stilu. Svetlobni efekti so osvetljevali oder, tako da so imeli fotografi težave, da bi jih ujeli v objektiv. Zapeli so največje uspešnice, kot so Platina, Samo edini, Na soncu, na koncu pa predstavili dve pesmi z nove zgoščenke, ki bo izšla jeseni. Tretji večer je prva nastopila trans-slovenska glasbena skupina Kontrabant, za njimi pa skupina Langa z romsko glasbo, tudi v slovenskem jeziku. V sredo nas je pričakala godbena skupina Dej še'n litro, nastop pa je nadaljeval priljubljeni izvajalec turbo folka Mile Kitić, ki je predstavil pesmi Plava ciganko, Šampanjec, Zemljotres in druge. V četrtek se je najprej predstavila Emina, sledil pa je večini dobro poznan narodnozabavni ansambel Okrogli muzikantje, ki glasbo začinijo z vragolijami na odru in med občinstvom. Naslednji večer je ob našem prihodu publiko že ogrevala skupina Modra cona. Nastop je zaključil Boris Novković, ki je navdušil s svojimi uspešnicami Kuda idu izgubljene djevojke, U dobru i zlu, Vukovi umiru sami ... Zadnji večer nas je na prireditvenem prostoru prijetno presenetila predskupina Free for cash, za njimi pa je nastopilo Prljavo kazalište, ki je privabilo okrog 6000 obiskovalcev. Vzdušje ob hitrih zvokih punck in rock'n'roll skupine je bilo nabito s pozitivno energijo. Kvalitetno odigran nastop je tako navdušil množico, da je spodbujala skupino, naj nadaljuje. Po ritmih in zvokih Mi plešemo in Ružo se je bilo težko posloviti. Na koncu so za prijetno presenečenje poskrbeli organizatorji, ki so izžrebali eno od naših udeleženk. Prejela je 6. nagrado: vikend paket v Hotelu Resort v Ljubljani. Za zaključek pa misli ene od spremljevalk: »Ker premalo pozornosti posvečamo mladim, ki hrepenijo po zabavi, druženju in samostojnem preživljanju prostega časa, mislim, da je naše društvo AIA naredilo pravi korak v to smer. To dokazuje preprosta beseda hvala v njihovih pogledih in nasmehih. Name so vsi naredili prav poseben vtis, saj je večina izredno glasbeno, športno in umetniško nadarjena. Med enotedenskim druženjem smo doživeli veliko lepih trenutkov in sklenili mnoga nova prijateljstva in znanstva. Vsak izmed nas ima priložnost narediti nekaj lepega in dobrega za drugega ter ga s tem osrečiti. Sama sem bogatejša za novo izkušnjo in veliko lepih trenutkov«. Blanka Tomšič in Alenka Miklavčič OPTIKA \J W GOLAVŠEK s.p. 20 let Vida Golavšek mojstrica očesne optike Slovenska 30. Mengeě (v stavbi občine) tel: 01/723-79-68 Delovni čas: pon. - petek: 8 -12 in 16 -18 sobota: zaprto Hvala za zaupanje, se priporočam DRUŠTVA TABORNIŠKE NOVICE Poletnih počitnic je konec in šolsko leto se je pričelo. Z njim pa se bodo prav tako pričeli vodovi sestanki. Vendar med počitnicami taborniki nismo samo počivali. Spet smo organizirali tabor v Bohinju in tam preživeli teden v naravi. Tabor se je pričel v petek, 17. junija, s pripravo tabora za prihod udeležencev. V nedeljo so se nam pridružili še drugi udeleženci, ki so prispeli z avtobusom. Tema letošnjega tabora je bila I FEEL SLOVENIJA. Osnovno vodilo je bila zgodbica o listu Lipe in njegovem prijatelju bolhi Frenk, ki sta potovala skozi slovenske pokrajine. Skozi pokrajine pa smo vsak dan potovali tudi taborniki. Na Primorskem smo se dodobra zmočili, za malico jedli pršut in imeli Festival melodij, morja in sonca. Naslednji dan je bila na vrsti Dolenjska - opravili smo pot preživetja, odšli na Rock Otočec, kjer smo se kopali v blatu, zvečer pa smo lovili Dolenjce in izdelovali cviček. Tretji dan je bila na vrsti Gorenjska. In ker je Gorenjska dežela naših Alp, smo se odpravili na pohod in ogled. Pohod je trajal ves popoldan. Na koncu smo se ohladili v Bohinjskem jezeru, kjer smo imeli tudi kosilo. Zvečer pa smo posneli nov slovenski film Kekec 4, ki bo v bližnji prihodnosti objavljen na naši spletni strani (www. rup.si). Četrti dan je bila na vrsti osrednja Slovenija. Na ta dan smo imeli taborniške poroke, katere je budno spremljal Povodni mož. Zvečer smo razrezali poročno torto in nadaljevali svatbo z različnimi poročnimi igrami. Peti dan nas je zaneslo v Prekmurje. Ta dan smo počeli razne naloge, povezane s taborništvom ali Prekmurjem. Tako smo črpali nafto (malinovec), izdelovali gnezda za štorklje, postavljali ogenj, postavljali šotor iz šotork ipd. Zvečer pa so se posamezni vodi odpravili na vodov izhod v Bohinj, kjer so si privoščili pico ali sladoled. Šesti dan smo bili na Štajerskem in na reki Dravi. Preko mostu čez Dravo smo lahko prišli le, če smo opravili različne naloge, ki so nam jih naložili štajerski čuvaji: hitrostno etapo v plavanju s kanuji, postaviti čim lepši ogenj in v določenem času postaviti šotor, pokazati izkušenost v vozlih in na koncu odigrati bowling. Za opravljene naloge so taboreči dobili potrdilo za opravljeno nalogo. Tistim, ki ni uspelo opravit vseh nalog, so morali prinesti dodatne stvari, s katerimi so odprli prehod na ''Dravskem mostu''. Čeprav nekateri niso opravili vseh nalog, je most uspelo prečkati vsem. Zadnja tema je bila Koroška. Kot vedno je predzadnji dan namenjen pohodu in bivakiranju. Na pohod smo se odpravili takoj po zajtrku. Ker smo imeli en pohod že v torek (Gorenjska), je bil ta bolj lahkoten. Odpravili smo se na ogled planšarskega muzeja v Starih Fužinah. Po ogledu pa se nam je prileglo kopanje v Bohinjskem jezeru. Po kopanju nas je pot vodila do prostora, kjer smo postavili bivak in ognjišče. Tu smo preživeli prijeten taborniški večer in prespali pod zvezdami. Naslednji dan smo se vrnili v tabor, kjer so že čakali starši. Po zaključnem zboru, podelitvi nagrad in bomb so se taboreči odpravili domov. Vodstvo in starejši taborniki pa so imeli še cel teden prostega taborjenja. Z začetkom šolskega leta se tudi taborniki pripravljamo na nov začetek vodovih sestankov, zato bo prvi vpis organiziran 11. septembra, od 17. do 18. ure, v LGM-ju. Za več informacij pokličite na tel. št.: 040/350-421 (Rok). Tisti, ki ga boste zamudili, pa ne skrbite, saj bo 18. septembra, ob 17. uri, organiziran propagandni tabor pred OŠ Mengeš, kjer se boste prav tako lahko vpisali. Tabor se bo končal v nedeljo, 20. septembra, ob 10 uri. Cena propagandnega tabora je 10 evrov. Za več informacij ali za prijave pokličite na tel. št.: 041/369-889 (Sašo) ali pa nam pišite na elektronski naslov info@rup.si. Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Domen POROČILO GZ MENGEŠ Četrtek, 23. julij 2009 Ob 18.30 so gasilci PGD Mengeš nudili pomoč reševalcem ZD Domžale pri prenosu obolele osebe na Zora-nini ulici v Mengšu. Sobota, 1. avgust 2009Ob 05.04 so seiz-mografi Agencije RS - Urada za seizmologijo in geologijo, zabeležili šibak potresni sunek. Po ugotovitvah je bilo žarišče potresa v okolici Mengša, ocenjena magnituda pa je bila 2,5 stopnje. Sobota, 8. avgust 2009 Ob 18.10 so gasilci PGD Mengeš s stanovanjskega objekta na Slovenski cesti v Mengšu odstranili dve osji gnezdi. Ponedeljek, 11. avgust 2009 Ob 09.00 so gasilci PGD Mengeš zaprli vodo v stanovanjskem objektu na Grobeljski cesti v Mengšu, nato pa izčrpali vodo iz kleti, ki se je natekla iz okvarjene vodovodne napeljave. Ponedeljek, 17. avgust 2009 Ob 08.22 je po prometni nesreči na cesti Mengeš-Kamnik iz rezervoarja tovornega vozila pričelo iztekati dizelsko gorivo. Posredovali so gasilci PGD Mengeš, Loka in Kamnik, ki so preprečili iztekanje goriva v kanalizacijske jaške. Namestili so pivnike in skupaj s cestnim podjetjem po razlitem gorivu posuli vpojno sredstvo. Iz rezervoarja je izteklo približno 600 l goriva, ki je bilo po vozišču razvoženo na cca. 300 m dolžine. Posredovali so tudi delavci podjetja Kemis, ki so izvedli zaključno sanacijo s pobiranjem pivnikov, odstranjevanjem absorbcijskega sredstva in čiščenjem jaškov. Sobota, 22. avgust 2009 Ob 20.17 je Mengeš z okolico zajelo močno neurje z vetrom. Posredovalo je 35 gasilcev iz PGD Mengeš, Loka in Topole, ki so opravili 10 intervencij: večkratno črpanje vode iz zalitih kleti stanovanjskih prostorov, črpanje vode iz kletnih prostorov Zdravstvenega doma Mengeš, odstranjevanje podrtih dreves, prekrivanje streh in postavitev podrte zaščitne ograje delovišča ter prometne signalizacije. Sobota, 22. avgust 2009 Ob 01.42 sta zagorela dva zabojnika za ločeno zbiranje odpadkov na ekološkem otoku na Šolski ulici v Mengšu. Požar so pogasili gasilci PGD Mengeš. Nedelja, 23. avgust 2009 Ob 9.47 so gasilci PGD Loka v Loki prekrili 3 m2 strehe stanovanjske hiše, ki jo je odkrilo sobotno neurje. Ob 15.00 so gasilci PGD Loka v drevoredu lip proti Grobljam odstranili in razžagali podrto drevo. Ponedeljek, 24. avgust 2009 Ob 11.48 so gasilci PGD Mengeš in Loka izčrpali meteorno vodo in izsušili približno 200 m2 kletnih prostorov trgovine Tuš na Kolodvorski cesti v Mengšu. Gasilska zveza Mengeš DRUŠTVA NOVICE IZ KOLESARSKEGA DRUŠTVA MENGEŠ 21. dirka na Črnivec 15. avgusta dopoldne je na regionalni cesti med Stahovico in prelazom Črnivec potekala že 21. kolesarska dirka na Črnivec, ki jo organizira Kolesarski klub PRO M TEAM racing. Enajst kilometrov dolge proge, ki je štela za slovenski pokal, z višinsko razliko 506 metrov, se je udeležilo kar 17 mengeških tekmovalcev. Prejeli smo pet pokalov v posameznih kategorijah in pokal za 3. najštevilčnejšo ekipo. Rezultati po kategorijah (tekmovalci z licenco): Dacar Boštjan, masters B - 1. mesto, Kotnik Herbert, masters H - 1. mesto, Lukan Gorazd, masters A - 4. mesto, Lipar Rolando, masters B - 5. mesto, Jeretina Primož, masters C - 7. mesto, Slatnar Peter, masters C - 9. mesto, Prešeren Janez, masters F -11. mesto Rezultati po kategorijah (tekmovalci brez licence): Kepic Tone, rekreativec do 50 let - 2. mesto, Porenta Ciril, rekreativec do 60 let - 3. mesto, Lož Drago, rekreativec do 60 let - 4. mesto, Dolinšek Franci, rekreativec do 60 let - 9. mesto, Juteršek Miha, rekreativec do 40 let - 10. mesto, Keržič Janez, rekreativec do 40 let - 18. mesto, Klemenčič Pavle, rekreativec do 50 let - 21. mesto, Jeretina Katja, dečki/deklice do 14 let - 3. mesto, Jeretina Saša, ženske rekreativec - 7. mesto, Muhvić Nina, ženske rekreativec - 8. mesto Svetovno prvenstvo v krono-metru - St. Johann in Tirol V prečudovitem z gorami ob-danem Tirolskem mestu St. Johann se je od 25. do 30. avgusta odvijalo Svetovno prvenstvo v kolesarstvu v vseh kategorijah. Proge za kronometer, ki je bila dolga 20 km, sta se udeležila tudi dva predstavnika KD Mengeš, in sicer Herbert Kotnik in Primož Jeretina. Med skupno 800 prijavljenimi sta nastopila v naslednji kategoriji: Herbert Kotnik, MASTER 1940-1944, zasedel odlično 22. mesto, Primož Jeretina, MASTER 1965-1969, zasedel 59. mesto. Kolesarsko društvo se zahvaljuje obema donatorjema - Občini Mengeš za delno povračilo stroškov pri udeležbi na svetovnem prvenstvu, Maksu Slaparju s. p. pa za kombi, s katerim smo lahko peljali vso potrebno opremo. Saša J., KD Mengeš 10. ŽENSKI TURNIR V BALINANJU Kot vsa pretekla leta smo tudi letos 18. julija 2009, s pričet-kom ob 9. uri, organizirale balinarski turnir trojk. Vsa leta smo imeli srečo z vremenom, letos pa nam ni bilo prizaneseno. Vremenska napoved je bila slaba, a smo vseeno upale, da se ne bo uresničila taka napoved. Že ob 7 uri zjutraj, ko smo pripravljale skromen zajtrk za tekmovalke, je lilo kot iz škafa. Občinsko zastavo je dež dobro opral. Po vodi so splavala tudi sponzorska sredstva. Po zajtrku in žrebanju ekip, ki jih je bilo deset, smo se s sodnikom Dušanom Prijateljem odpeljali na pokrito balinišče BS Budničar na Količevo. Po pozdravu in otvoritvi tekme smo z minutnim molkom počastile spomin na Vido Marolt, ki je bila ena izmed prvih balinark in nas je žal v lanskem letu zapustila. Do 13. ure smo tekmovale na Količevem - do polfinala. Kosilo smo imele v Trdinovem hramu. V tem času se je nebo malo umirilo in posijalo je sonce, a to samo za kratek čas. Naši vrli fantje so nam igrišče pripravili za nadaljnje tekmovanje, a kaj, ko nam je vreme tekmo zopet prekinilo, saj se je zopet ulilo in nič ni kazalo, da bi dež prenehal. Tako smo polfinale in finale izvedli pod dežniki z bližanjem, da smo turnir lahko zaključili. Zelo prijetno nas je presenetila balinarska sekcija Partizan, ki nam je za obletnico podelila veliko torto. Zahvaljujemo se UO sekcije in predsedniku Ludviku Mikoli. Rezultati tekmovanja: 1. mesto in prehodni pokal: ekipa VIR iz Domžal 2. mesto: ekipa DU Komenda 3. mesto: 1. ekipa DU Men- geš (Aleš Mimi, Gena Kr-žan, Cvetka Kuhar, Marjana Tomšič) 4. mesto: ekipa DU Predo-slje 5. mesto: 2. ekipa DU Mengeš (Sonja Jerše, Angelca Koželj, Marija Urankar) 6. mesto: ekipa DU Moste -Ljubljana 7. mesto: ekipa DU Kamnik 8. mesto: DU Lesce 9. mesto: ekipa DU Škofja Loka 10. mesto: ekipa DU Bičevje -Ljubljana Vse kaže, da smo s turnirji zaključile in je bil ta, jubilejni, tudi zadnji, kajti sponzorjev ni več, naše pokojnine pa so premajhne, da bi toliko ekip financirale same. Marjanca Lavrič, vodja sekcije DRUŠTVA PRED PRICETKOM NOVE NAMIZNOTENIŠKE SEZONE Najprej pregled uspešne sezone 20082009 NAMIZNOTENIŠKA ŠOLA Po dolgem času je namiznoteniško šolo obiskovalo več otrok, 7 deklic in 17 dečkov. Večina je osnove igranja namiznega tenisa zelo hitro osvojila. Vadba je potekala enkrat tedensko, po dve uri. Po treh mesecih pridobivanja osnov namiznega tenisa je večina pričela vadbo dva- do trikrat tedensko, najboljši pa so se že udeleževali tekmovanj v okviru Medregijske namiznoteniške zveze, kjer so dosegli lepe rezultate in kar nekaj odličij. Če bodo mladi tekmovalci tako zavzeto vadili še naprej, bodo kmalu vključeni v tekmovanja višjega ranga na državnem nivoju. 2. TEKMOVALNA SKUPINA V to tekmovalno skupino so vključene štiri mlajše kadetinje in petnajst mlajših kadetov. Treninge so imeli trikrat tedensko. Tekmovanj so se udeleževali v okviru MRNTZ, ki je organizirana v petih starostnih kategorijah, v sezoni je šest turnirjev in se točkujejo. Ob koncu sezone so razglašeni najuspešnejši tekmovalci. NTS EDIGS je osvojil 1. mesto za najštevilčnejšo udeležbo in dobre rezultate v sezoni. V skupni razvrstitvi sezone, kjer so štele uvrstitve na vseh šestih turnirjih, je Nejc Erjavec v skupini učencev 4.-5. razred osvojil 3. mesto, Matjaž Osolin pa v skupini dijakov 1. mesto. 1. TEKMOVALNA SKUPINA V to tekmovalno skupino so vključene štiri kadetinje, ena mladinka, trije mladinci in štirje člani. Vadbo imajo vsak dan po dve uri, pred pomembnimi tekmovanji pa tudi po dvakrat na dan. Vsi so tekmovali na treh odprtih turnirjih RS v svoji kategoriji, na dveh TOP 12 RS, na katere se je uvrstilo šest tekmovalcev in na državnih prvenstvih za mlajše kadete in kadetinje, za kadete in kadetinje, za mladinke in mladince in na članskem državnem prvenstvu za posameznike in dvojice, sodelovali pa so tudi na kvalifikacijskih turnirjih za ekipno prvenstvo RS. Kadetinje so se uvrstile v finale med 8 najboljših ekip v Sloveniji, kadeti in mladinci pa so v predtekmovanju osvojili 3. mesto. ČLANSKA EKIPA Ekipa članov že peto leto tekmuje v 1. državni ligi. V sezoni 2008-2009 je osvojila 7. mesto, z enakim številom osvojenih točk kot šestouvrščena ekipa Melamina iz Kočevja, to pa predstavlja najboljšo uvrstitev ekipe v tekmovanjih v 1. državni ligi. Dosegli so nekaj odmevnih zmag, pokazalo se je, da ekipa dozoreva, zato lahko v prihodnje pričakujemo še boljše rezultate. Za ekipo so nastopali David Orešnik, Andraž Avbelj, Klemen Jazbič in Matjaž Osolin. DRŽAVNO PRVENSTVO Tudi tokrat smo uspešno organizirali Državno prvenstvo za člane in članice posamezno, dvojice in mešane dvojice, in sicer v Športni dvorani Komenda in pod pokroviteljstvom Občine Mengeš. Ob odprtju tekmovanja je nastopila Folklorna skupina Svoboda Mengeš in veterani Mengeške godbe. Tekmovanje je trajalo dva dni. Nastopilo je 71 članov in 41 članic iz 26 slovenskih klubov. Pred tem smo organizirali seminar in izpite za namizno teniške sodnike, na katerem je 17 udeležencev uspešno opravilo izpite in pridobilo naziv sodnika. Svoj »ognjeni krst« so doživeli na tem državnem prvenstvu za člane, kjer so svoje delo opravili v zadovoljstvo vseh nastopajočih. Matjaž - 1. mesto v skupni razvrstitvi Mladi Mengšani Ekipa članov Med posamezniki se je Klemen Jazbič uvrstil med 16 najboljših, Andraž Avbelj pa med 32. V igri dvojic sta Klemen in Andraž osvojila 5.-8. mesto. Vsekakor pa je največji uspeh v članski kategoriji 2. mesto, ki ga je osvojil Klemen, in 3. mesto, ki ga je osvojil Andraž na TOP 12 RS v drugi skupini. NOVA SEZONA 2009-2010 Pričela se je nova sezona. Pričakujemo dobre in še boljše rezultate naših tekmovalcev in tudi vključitev novih mladih navdušenih igralcev namiznega tenisa v namiznoteniško šolo. Vabimo na ogled 1. tekme v sezoni 20092010 v 1. SNTL, ki bo 10. oktobra, ob 17. uri, v dvorani ŠD Partizan Mengeš, ko se bo ekipa EDIGS pomerila z aktualnimi državnimi prvaki FINEA iz Maribora. Jože Mlakar, ŠD Partizan OBRAZI KLEMEN LEBEN: SREČA JE V DELU, V USTVARJANJU! Najbrž bi težko našli Mengšana - seveda imam v mislih ljubitelje glasbe in harmonike, nedvomno najbolj priljubljenega inštrumenta na Slovenskem, ki ne bi slišal za Klemena Lebna ali ga celo poznal. To sploh ni čudno, saj se Klemen na glasbeni sceni, kot se temu popularno reče, javlja že od otroških let. Spominjam se ga še iz časov, ko je bilo otroško glavico s širokim, nekam godčevskim nasmehom komaj mogoče videti izza harmonike; nastopal je na vsemogočih prireditvah v domačem kraju, folklorno skupino pa je na vajah in nastopih spremljal skoraj osem let. Danes nastopa Klemen samozavestno, profesionalno. Vidi se, da je za njim dolga glasbena pot. In tudi zelo uspešna. Klemen Leben, šestindvajsetletnik, je osnovno znanje pridobival v domači osnovni šoli. Ni bil samo odličnjak, aktiven je bil na številnih področjih. Sodeloval je na tekmovanjih v znanju iz različnih predmetov, najraje fizike in matematike. »Če se ne bi podal na glasbeno pot, bi si gotovo izbral študij teh predmetov,« je povedal. »Sploh pa imam na osnovno šolo zelo lepe spomine: na učitelje, sošolce, veliko sem se naučil.« Zanimiv utrinek iz svojih spominov mi je povedal Klemenov učitelj fizike, gospod Jože Kosec. Ko so se v zadnjem letu šole peljali s tekmovanja iz fizike, se mu je Klemen zahvalil z besedami: 'Hvala vam, tovariš, da ste me toliko naučili.' »Kaj takega mi v vseh letih moje službe še nihče ni rekel, zato mi je to tako ostalo v spominu.« Po končani glasbeni šoli v Mengšu se je Klemen vpisal v gimnazijski program na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Izbrani inštrument je seveda harmonika. »To je bil zame velik preskok. Imeli smo obsežen predmetnik - gimnazijskega in glasbenega, veliko nastopov, ogromno vaj. Po cele dneve sem bil v Ljubljani, ker je bil takšen urnik. V prostih urah sem našel v šoli kako sobo, da sem lahko vadil in nisem izgubljal časa. Vseeno pa sem se zelo dobro počutil, saj so imeli profesorji do učencev zelo lep odnos.« Kljub vsem težavam je glasbeno šolo končal z najboljšim uspehom, za izjemne zasluge pri umetniškem uveljavljanju šole (SGBŠ Ljubljana) pa je v prejel še ugledno nagrado za mlade glasbenike - Škrjančevo nagrado. Ne pozabi povedati, da mu je družina med šolanjem zvesto stala ob strani, oče - kot zanesljiv šofer - pa se je izkazal še kot posebej dragocen »sodelavec«. V letu 2003 je začel študirati na glasbeni akademiji Franz Liszt v Weimarju v Nemčiji. »V Weimar me je pritegnil profesor, ki sem ga spoznal v Ljubljani. Posebnih problemov nisem imel: na pouk v nemščini sem se kar dobro pripravil in tudi pogoji za študij so bili zelo dobri. Obilica študijskih in drugih obveznosti je pomagala, da je bil prehod iz domačega okolja lažji. Še najhuje je bilo glede denarja; stroški za študij in življenje so v Nemčiji zelo visoki. Zelo sem hvaležen Občini Mengeš, da mi je dala študijsko pomoč. To sem razumel tudi kot dokaz, da zaupa vame.« Klemen ostane zvest tradiciji: po štirih letih (2007) zaključi študij z odliko in si pridobi naziv akademski glasbenik. Odlični študijski dosežki mu omogočijo, da nadaljuje študij v podiplomskem programu, katerega želi čimprej zaključiti. Klemen očitno daje znanju veliko težo. »Nadarjenost je za kvalitetno glasbeno ustvarjanje premalo. Potrebno je tudi znanje, izurjenost,« pravi. Tako ni čudno, da je že sicer odlično igranje harmonike v zadnjem letu »pilil« še pri specialistu na akademiji Sibelius v Helsinkih. Zaradi vsega - nadarjenosti, znanja, delavnosti, zaupanja vase - je prepričan, da je zmožen veliko doseči. Doslej se je že izkazal v igranju, v bodoče pa se bo posvetil še komponiranju. Nekaj uspešnih začetkov ima že za sabo, vleče pa ga v klasiko, skladbe za različne instrumentalne zasedbe. Tudi za Mengeško godbo bi rad ustvarjal, ker ima kvalitetno zasedbo in odličnega kapelnika. Klemen sodeluje z različnimi ansambli doma in v tujini, njegovi posnetki pa so bili predvajani na mnogih radijskih postajah. Na koncertih v številnih kulturnih prestolnicah Evrope je imel priložnost spoznati pomembne skladatelje, delati z njimi in premierno izvajati njihove skladbe. Je nagrajenec mnogih mednarodnih solističnih in komornih glasbenih tekmovanj. Najbolj je ponosen na svoj največji uspeh doslej: prvo nagrado na 46. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Klingenthalu 2009. Naj navedemo še nekaj dosežkov: 1. nagrada in zlata plaketa na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov 2002, naziv Martinov godec leta 1998, 1. nagrada s triom Marakle na tekmovanju komornih skupin moderne glasbe Koper 2004 in 1. nagrada z istim triom na mednarodnem tekmovanju komornih skupin Pula 2005, 1. nagrada na svetovnem prvenstvu do 13. let (1996), nagrada Antona Tarsie Koper 2003, šestkrat zlata plaketa na tekmovanjih harmonikarjev v Ljubečni (1995-2000). Za izjemne dosežke na glasbenem področju in v zahvalo za vsestransko ustvarjalnost je leta 1997 prejel častni znak Občine Mengeš. »Klemen, mlad si še, a si že ogromno dosegel. Si srečen?« ga vprašam. »Sem. Sreča ima veliko obrazov. Zanjo se je treba potruditi. Sreča ni le v prejemanju, ampak tudi dajanju. Srečen si, če v življenju počneš stvari, ki te izpopolnjujejo. Hlastanje za materialnimi dobrinami? Ne, v tem ni sreče. Sreča je v delu.« »Kaj bi rad še počel v življenju?« »Igral, seveda, pa komponiral. Pa s pedagoškim delom bi se rad ukvarjal, če se bodo stvari na Akademiji za glasbo ustrezno uredile. Tudi osebne, družinske zadeva se bodo uresničile. Svoje otroke bi rad vzgajal odgovorno, v pozitivni klimi, kot je sedaj v naši družini, skupaj s starši. Včasih me glede tega navdaja tesnoba. Bom znal otroke vzgojiti, da bodo znali živeti v prihodnosti, ki najbrž ne bo prav prijazna?« Klemen Leben: Vse kaže, da bomo o njem še veliko slišali in da je eden od sokrajanov, zaradi katerih je oziroma bo Mengeš večji, kot je v resnici. Tekst: Branko Lipar Foto: Lastna zbirka ZDRAVJE ALI PREHRANSKI DODATKI IZBOLJŠAJO ŽIVILA? V današnjem času največ hrane kupujemo v trgovinah, zato kot ozaveščeni potrošniki lahko vplivamo na njeno ponudbo. Ker pretežni del živil zaužijemo v predelani obliki, moramo biti pri nakupu pozorni na vsebino, saj je lahko iznajdljivo zapakirana v embalaži, ki polepša njen videz. Preden živila končajo na naših krožnikih, velikokrat prepotujejo zelo dolgo pot, ki od proizvajalcev vodi skozi številne postopke predelave, katerih glavni namen je povečanje njihove obstojnosti. S prepotovanimi kilometri hrana ne izgublja le svežine in okusa, njihova prehranska vrednost se v celoti zmanjša. V zgodovini predelave hrane so se razvili številni tehnološki postopki, s katerimi živilom povrnejo njihovo prvotno aromo ter barvo in preprečijo, da bi se pokvarila. Pri doseganju vseh navedenih lastnosti igrajo pomembno vlogo prehranski dodatki ali aditivi. Slovar slovenskega knjižnega jezika ponudi razlago, da z dodatki izboljšamo jedi. Ali to res drži? Velikokrat potrebujemo nekaj pristnega detektivsko raziskovalnega duha, da si razjasnimo, kaj se skriva za različnimi kraticami in oznakami na etiketah živil, ki se ponujajo na naših prodajnih policah. V nadaljevanju pa poleg že omenjene raziskovalne žilice porabimo še precej časa, da se vplivu aditi-vov na naše zdravje informiramo iz literature, preko interneta. V Evropski uniji je registriranih okrog 1700 aditivov, ki so označeni s črko E in ustrezno številko. Obravnavani so kot snovi, ki ne sodijo med običajne, tipične sestavine živil. Uporaba aditivov ne sme biti nevarna za zdravje, dodajanje pa ne sme zakriti slabe kakovosti ali zavajati potrošnikov. Testi glede toksičnosti aditivov niso zanesljivi, zato je dovoljenje za njihovo uporabo časovno omejeno. Naravne in sintetične arome, ki sicer spadajo med aditive, zaenkrat še nimajo predpisanih E-jev. V prehranskih izdelkih so pogosti tudi encimi, vendar njihovo označevanje v Sloveniji še ni obvezno. Če so aditivi, arome ali encimi pridelani iz gensko spremenjenih organizmov, mora biti to navedeno v deklaraciji. Pa začnimo s prvimi neznanci, ki se skrivajo pod oznako E in številkami iz serije 300. Gre za antioksidante, ki preprečujejo spajanje s kisikom in tako varujejo maščobe pred žarkostjo, sadje pa pred obarvanjem. Najpogostejša antioksidanta sta vitamin C ali askorbinska kislina in citronska kislina. Konzervansi so snovi, ki imajo zaviralen vpliv na mikroorganizme, zato podaljšujejo trajnost živil. Imajo serijsko oznako 200. Suho sadje, zelenjava in vino so pogosto obdelani z žveplovim dioksidom (E 220), ki uničuje vitamine B-kompleksa in povzroča prebavne težave. Mesnim in ribjim izdelkom dodajajo nitrite (E 249 in E 250), ki poteg trajnosti ohranjajo tudi lepo barvo. Oba navedena dodatka sta dokazano rakotvorna. Med škodljive konzervanse spadata tudi nitrata (E 251 in E 252), ki jih, razen v mesu, dobimo tudi v sirih. Lepo obarvani izdelki z veliko verjetnostjo vsebujejo barvila s serijsko oznako E 100. Na slovenskem trgu je največ barvil v prigrizkih, žitih za zajtrk ter v sladkarijah. Najbolj obarvane so osvežilne pijače in bonboni. Ker je v tej skupini več zdravju škodljivih barvil (E 102, E110, E 131, E 132, E 173), je na mestu ugotovitev, da je dodajanje barvil večinoma nepotrebno in zavajajoče za porabnike. Zanimiva skupina dodatkov so sladila (serija E 900). Imajo intenziven okus in nizko energijsko vrednost, zato jih pogosto dodajajo gaziranim pijačam, jogurtom, žvečilnemu gumiju in dietnim živilom. Med znana sladila spada saharin, ki je 500-krat slajši od običajnega sladkorja. Nespremenjen se izloča v urinu, potencialno je rakotvoren. Tudi sladili aspartam in ciklamat imata dokazano škodljive vplive na zdravje. Emulgatorji, stabilizatorji, gostila in različni utrjevalci preprečujejo ločevanje vode od maščobnega dela živila in tako vplivajo na njegovo stabilnost. Čokoladi in majonezi je dodan lecitin (E 322). Je emulgator -maščobo razprši na drobne kapljice. Pridobivajo ga iz soje, koruze, arašidov in rumenjaka. Marmeladam, pudingom in sladoledom je dodan pektin. V svežih klobasah (hrenovke, obarjene klobase itd.) so emulgatorji in želirna sredstva ter stabilizatorji, ki omogočajo, da mesu dodajajo vodo. Z njihovo pomočjo lahko pripravimo majonezo brez jajc, nujno potrebni so tudi pri proizvodnji margarine. Karagenan (E 407) povezujejo z rakom in čirom na želodcu, ma-nitol (E 421) pa je potencialen alergen. Ojačevalci okusa so kemikalije (E 600), ki stimulirajo okušalne čutnice na jeziku ter tako okrepijo okus. Med njimi je najbolj pogost glutamat, ki ga dodajajo juham v vrečkah, mesninam, pripravljenim jedem in začimbnim mešanicam. Ima škodljive vplive, med drugim povzroča omotico, slabost, trebušne krče, motnje v srčnem ritmu. Med priljubljenimi sladkarijami, bogatimi z različnimi E-ji, so sladoledi. Njihova barva, vonj in okus so lahko zelo prepričljivi, žal pa izvirajo iz umetnih dodatkov. Sladoled pravzaprav nima zahtevne priprave. Vzamemo mleko, maščobo, sladkor, sadje ali čokolado in vse ob mešanju zamrznemo. Tak sladoled, brez dodatka aditivov, lahko naredimo doma. Z malo dobre volje, mogoče ob pomoči otrok, nam bo gotovo uspelo. Zdrave sestavine za sladoled so sojina smetana, ekološko pridelano sadje ter naravni sladili kot sta javorjev ali agavin sirup. Na koncu vidimo, da negativni učinki aditivov izhajajo iz človeških zmot o tržni uspešnosti. Ko se je sladoled iz domačih kuhinj razširil na svetovno tržišče, so veliki proizvajalci s pomočjo kemije sicer dosegli zaželeno obstojnost, vendar na račun zdravja številnih sladkosnedih potrošnikov. Tako kot v primeru sladoleda, je odločitev glede naše prehrane in zdravja v naših rokah. Pripravila Maja Polak, prof. biol. in sodelavka CKZ Na trgovskih policah najdemo pisano paleto barv in obilico pijač, bogatih z aditivi. POLiTiCNE STRANKE Id 'Ô III £ «o = TJ m LDS MENGEŠ V LETU 2009 PRAZNUJE SVOJO 15-LETNICO LDS Mengeš je bil ustanovljen na zboru članstva oktobra 1994, ko je bila Občina Mengeš še v ustanavljanju. Poleg ustanovnih članov, Terezije Korošec Potočar, Tomaža Li-povška, Milice Tomšič, Romana Kalušnika, Kostje Modca, Petra Gubanca ter Frenka Javorška in Staneta Jakliča, ki sta že pokojna, so se ustanovitvenega zbora članstva udeležili tudi nekateri občani ter predstavniki sosednjih občin. Najbolj odmeven je bil dogodek mesec dni pred samo ustanovitvijo, in sicer iniciativno srečanje, ki je bilo osnova za ustanovitev Občinskega odbora LDS Mengeš. Poleg izvedbe vseh pomembnih postopkov za kasnejšo ustanovitev občinskega odbora so se prisotni zapomnili obisk predstavnika Policije, saj je dogodek nekdo anonimno prijavil kot nelegalno zbiranje občanov. Člani Iniciativnega odbora LDS in drugi prisotni občani so bili presenečeni nad sicer neupravičeno prijavo, hkrati pa jih je še dodatno spodbudila, da so odbor ustanovili pred volitvami in tako volivcem ponudili novo možnosti za odločanje na prihajajočih lokalnih volitvah. Mesec dni kasneje, 24. oktobra 1994, je bil sklican Zbor članstva LDS v Mengšu, kjer je bil sprejet pravilnik o delovanju občinskega odbora LDS Mengeš, izvoljeni organi vodenja in kasneje vodstvo odbora; izvoljeni pa so bili tudi kandidati za listo (16 kandidatov, nosilec liste je bil Milan Jenčič) in kandidat za župana (Roman Kalušnik). Na prvih volitvah sta bili osnovni - nosilni temi izgradnja Športne dvorane in obvoznice Mengeš, kar je po 4 županskih mandatih ostalo nerealizirano. V letu 1994 so bili z liste LDS v Mengšu izvoljeni 4 svetniki; Milan Jenčič, Branko Lipar, Roman Kalušnik in Peter Gubanc. Tako je bila lista OO LDS Mengeš druga najuspešnejša, prav tako naslednje lokalne volitve, nato pa je na naslednjih dveh postala najštevilčnejša svetniška skupina v občini. Peter Gubanc, predsednik OO LDS Mengeš, je volilne izide komentiral: »Svetniška skušina LDS je imela vpliv na zakonodajno vejo oblasti, ni pa imela vpliva na samo izvršilno oblast - se pravi ni imela izvoljenega župana. V zadnjem mandatu imamo podžupana, ki uspešno sodeluje z županom za realizacijo projektov, ki jih LDS spodbuja in zagovarja kot pomembne za razvoj Občine Mengeš.« Ob svoji 15-letnici OO LDS Mengeš pripravlja slavnostno akademijo »Prvih petnajst«, ki jo bo zaznamovalo druženje, obujanje spominov. SDS ČAS JE ZA NOV PUNT? -RESNIČNO! Naslov sem povzel po kolumni Jureta Mikuža, direktorja podjetja RSG Capital, v Delu FT, z dne 31. avgusta 2009. Menim, da je novodobni punt nujen, tudi lokalno in seveda globalno. Poleg slovensko državnega nivoja ter tudi in predvsem v bistveno drugih vsebinah, kot jih navaja direktor Mikuž. Enostavno nam manjka dolgoročnega in inovativnega razmišljanja, kaj šele ukrepanja. Tudi daleč od na primer »Za Občino Mengeš in njen razvoj« oz. za t.i. javni interes. »Oblast« enostavno ignorira vsa dobrohotna opozorila in jasne navedbe o spornostih in nezakonitostih ter se na koncu, po velikem sprenevedanju in brez slabe vesti, le ojunači in prepreči izražanje ljudi z ljudsko voljo. Prav bojazljivo so se skrili pred »glasom ljudstva«. V ozadjih pa so nezakonitosti in tudi, za mnoge edina logična razlaga, korupcija, podkupnine in povsem zasebni interesi. Bomo videli, kako deluje v tako »onesnaženem« okolju t.i. pravna država. Razumite! Razumete? Se boste oglasili? Dvignite svoj puntarski glas! Več na: http://sites.google.com/site/stebetomaz mag. Tomaž Štebe, član Sveta, izvoljen na listi SDS LCD-TV SERVIS Mengeš, Hribarjeva ul. 38 Tel.: 01/729-13-03 www.informacija.net/kenwood-sharp-servis/ E-mail: avs,menges@siol.net odprto od 9-12 in od 15-18 ure Tina Železnik OO LDS Mengeš KULTURA IVAN SIVEC, pisatelj in pesnik Letos je pisatelj, pisec, novinar in nekdanji urednik, popotnik in navdušen planinec, Ivan Sivec, praznoval 60. rojstni dan. Ob tej priložnosti so v Galeriji Repanšek pripravili literarni večer, ki se ga je udeležilo več kot sto njegovih zvestih bralcev. Pisatelj pravi, da je na tak način lepo praznovati. Zase pravi, da je zelo discipliniran. Ceni spoštovanje, slovenstvo, slovenski jezik in njegovo zgodovino, rezultat pisateljeve tovrstne ljubezni pa je tudi njegovo novo delo, ki bo bralcem predstavilo slovenske korenine, na katere je tako ponosen: trilogija o Karantaniji, ki jo Sivec zaključuje te dni. Ste zelo plodovit književni ustvarjalec in med najbolj branimi slovenskimi avtorji. Se vam zdi, da ste med Men-gšani kar nekoliko prezrti? Res je, na leto imam okoli šestdeset nastopov po Sloveniji in tujini, v Mengšu pač ne. Med vsemi slovenskimi pisatelji sem po podatkih cobissa vedno tretji oziroma četrti najbolj bran pisatelj, zato sem pač zaželjen po vseh knjižnicah, ob jubileju pa so tudi v mengeški pripravili razstavo in se ob tem zelo potrudili, česar sem vesel. Kako je minilo vaših prvih šestdeset? Lepo. Izdal sem že knjigo Mojih prvih petdeset, v tem smislu je narejena tudi Mojih prvih šestdeset, ki na humoren način popisuje, kaj se mi je zgodilo v teh desetih letih. Ste predvsem pisatelj, novinar, pisec besedil ... Je med vašimi različnimi dejavnostmi sploh možno izpostaviti najljubšo? Vsak človek počne v življenju kaj posebnega, igra tisoč vlog. Sam sem oče, mož, dedek, pisatelj, pisec besedil, fotograf, prijatelj dobrim ljudem, deloma Mengšan ... Včasih ste v mengeškem kulturnem življenju sodelovali več ... Se vam zdi, da je podoba kulturnega življenja v Mengšu preveč skomerciali-zirana, saj se mnoga kulturna društva pritožujejo, da so zaradi zasebnega mengeškega gledališča kar nekoliko prikrajšana za ustvarjanje v kulturnem domu, zato se za kulturno delovanje ne odločajo več tako pogosto? Tako je, veliko sem sodeloval, a prišli so mlajši. Pisal sem scenarije za kulturne prireditve, za občinsko glasilo, pripravil več ducatov izvirnih prireditev ... Takrat je bil Mengeš tudi v kulturi precej bolj povezan, danes je to drugače, kultura se deli po strankah. Če smo Mengšani bolj ali manj kulturno dejavni, je to naša napaka. Špas teater je v Mengeš pripeljal precej ljudi, ki so na ta način naš kraj bolje spoznali. Tudi sam sem si ogledal precej predstav, med njimi dobre in tudi take na nižji ravni, a menim, naj se take predstave ustvarjajo, če so ljudem všeč. Kaj radi berete? Vse. Rad imam žanrsko literaturo, berem velike pesnike ... Zadnje čase sem bral in študiral predvsem zgodovinske knjige, saj v teh dneh končujem svoj veliki projekt - napisal sem trilogijo o Karantaniji. Nanj sem se pripravljal dvajset let, zelo sem si želel zapisati tisto pravo, slovensko, zgodovino o Karantaniji, saj me zgodovina zelo privlači. Do sedaj so slovensko zgodovino pisali na Dunaju ali pa s stališča, ki je bil všeč politiki v Beogradu, torej vedno pod vplivom določene ideologije. Za vsako knjigo preiščem in pregledam veliko materiala, tokrat sem pregledal vsaj sto knjig in ogromno različnega arhivskega gradiva. Izdali ste zelo obsežen fond knjig, ki so po tematiki in zvr-stno zelo različne: kmečke povesti in romane, pravljice in knjige za otroke in mladino, biografske, pustolovske in zgodovinske romane ... Je tematika knjige, ki jo začnete ustvarjati, načrtno izbrana, ali gre le za naključje in nastaja sproti? Naključje. Včasih pridem do materiala čisto po naključju. Neka gospa mi je tik pred smrtjo izročila zasebna pisma Karla Destovnika - Kajuha, kar je draž za vsakega slavista. Ko sem jih dobil, ponoči nisem mogel spati. O Kajuhu sem napisal knjigo, pisma pa je lastnica preko mene podarila NUK-u. Zgodilo se mi je, da me je po službi večkrat čakal Tone Kozlevčar, član Slovenskega okteta. Končno me je prosil, če lahko o njegovem delovanju napišem knjigo in to sem z veseljem storil. Pišete preprosto in poljudno, na ljudem čimbolj razumljiv način. Tako je, želim, da ljudje čimveč izvedo o tematiki, o kateri pišem, da jo res preberejo. Včasih ob mojih delih celo kdo »poskoči«, ker pač slabo poznamo svojo zgodovino, in verjetno bo tako tudi tokrat, ob branju trilogije o Karantaniji. Vesel bom, če bo res tako. Svojo poklicno pot ste preživeli na Radiu Slovenija. Na radio imam zelo lepe spomine, delal sem kot urednik uredništva (Dokumentarno-feljtonskega uredništva, op. p.) in o delu tam sem napisal tudi knjigo. Žal mi je, da so slovenski mediji še vedno pod vplivom politike ... Radi tudi potujete. Katera potovanja so vam ostala v najlepšem spominu? Bil sem na Aljaski, mesec in pol. To je bila ena mojih velikih želja. Šel sem po natanko isti poti, kot je šlo leta 1896 sedemdeset tisoč zlatokopov - peš po stari indijanski poti Chilkoot, s čol- nom po reki Yukon do Dawso-na. O tem sem kot mlad fantič bral v knjigah Jacka Londona. Ko smo prispeli tja, se mi je zdelo, da sem v nebesih. Še bom šel tja, želim si, da bi tja lahko odpeljal svojega vnuka. Tam sem odkril tudi dokumente o slovenskem zlatokopu iz Litije Antonu Stadlerju, enem izmed šestih najbogatejših Američanov tistega časa, ki je na Aljaski kopal zlato in njegovo zgodbo sem popisal v knjigi. Bil sem tudi v Namibiji, kjer se je človeštvo pravzaprav začelo - tam ljudje še vedno živijo v bakreni dobi - pa v Argentini, kjer živi ogromno prijetnih Slovencev, ki so se tja umaknili, ker niso verjeli v komunizem. Šel sem po poteh etnologa Janka Benigarja, ki je ušel v Ameriko, se poročil z Indijanko in o Indijancih napisal najboljše etnološke spise, ki jih ceni ves svet. V Južni Ameriki je zelo poznan, pri nas ga, žal, sploh ne omenjajo, zato sem tudi o njem napisal knjigo. Poleg Jacka Londona je moj priljubljeni pisatelj iz mladosti tudi Jules Verne, zato sem šel tudi po njegovih poteh - na Mont Blanc. Zelo rad hodim v gore. Moja zadnja uspešnica pa je knjiga o Prešernu - Ribčev Dohtar. Za razliko od drugih sem šel po Prešernovih poteh - z ljubeznijo! V tej knjigi sem objavil tudi svoj Sonetni venec, ustvarjen natanko po Prešernovem vzoru. Tekst: Nataša Vrhovnik Jerič Foto: www.ivansivec.net SPORT NA NOVI 30-METRSKI PLASTIČNI SKAKALNICI ŽE PRVI SKOKI Naj začnem tole pisanje s športnim dosežkom, ki ga je prispeval Anže La-nišek - Žaba. Hinterzarten v Nemčiji je gostil prvo tekmo otroške poletne velike nagrade. Naš tekmovalec se je v močni mednarodni konkurenci zavihtel na zavidljivo 12. mesto v svoji kategoriji. Čestitamo! Sedaj pa nazaj k delovnim in v pričakovanju organizacijskih dosežkov. Naša velika skakalnica je že sprejela prve skakalce. Poleg domačinov so jo preskusili tudi avstrijski in turški skakalci. Očitno je prestala test, saj se na njej obeta prva tekma že prvi vikend v oktobru. Tako bo 4. oktobra na njej tekma za pokal Cockta, za dečke do 12 in 13 let. Obenem se bodo pomerili tudi prekaljeni veterani. Pričetek je predviden ob 11. uri, s poskusno serijo in dvema serijama v konkurenci. Po končani tekmi sledi razglasitev zmagovalcev, ob 13.30 pa bo slavnostna otvoritev prenovljene in s plastično maso prekrite skakalnice K-30, HS-33. Po otvoritvi je pripravljeno veselo druženje z živo glasbo (Po domače: veselica. Postavljen bo tudi šotor). Člani kluba vabijo vse Mengšane in okoliča- ne, da se tega veselega športnega dogodka udeležite v čim večjem številu. Ne bo vam žal. Vidimo se v Skakalnem centru Mengeš, na Zalokah pod Gobavico. Dobrodošli! Podrobnosti in fotografije najdete tudi na spletu: http://skakalni-klub-menges.s5.net. Tekst in foto: Jože Trplan Skakalnica je dokončana, tako da so jo najpogumnejši že lahko preskusili. ^mučantko^kjtkalni MENGEŠ iuh na Zalokah pod Gobavico prireja tekmo v smučarskih skokih za pokal Cockta. Nastopili bodo dečki do 12 in 13 let, napravo pa bodo preizkusili tudi veterani. Program: Ob 11. uri: poskusna serija, nato dve seriji v konkurenci. Sledi podelitev. Ob 13.30: Slavnostna otvoritev skakalnice Po slovesnosti bo na sporedu veselo druženje z živo glasbo. Vabljeni vsi Mengšani in okoličani, sponzorji in donatorji, predvsem pa vsi privrženci smučarskih skokov v Mengšu. ZABAVA ZAGOTOVLJENA! SANKUKAI KARATE - SEKCIJA MENGEŠ Dragi bralci Mengšana! Nekateri od vas mogoče že veste, za ostale pa je to prvi stik s Sankukai karatejem. Odločili smo se napisati nekaj o tem športu. V Mengšu poteka letos že peto leto, odkar se je pod okriljem Sankukai karate kluba Radomlje ustanovila sekcija Mengeš. Sankukai karate je veščina, kjer treniranje pomeni v prvi vrsti borbo s samim sabo oz. spopadanje s svojimi mentalnimi in fizičnimi slabostmi. Z njihovim ozaveščanjem in odpravljanjem z različnimi metodami treninga napredujemo po poti karateja ter istočasno izgrajujemo svojo osebnost, pridobivamo samozavest in samo-zaupanje. To nam prinaša pozitivne rezultate na vseh področjih življenja. Osnovna filozofija karateja je nenasilje, kjer borba ni namenjena izključno dokazovanju posameznikove superiornosti, temveč predvsem soočanju s samim SPORT VZPODBUDEN ZAČETEK SEZONE Sočasno z začetkom novega šolskega leta se je začela tudi nova tekmovalna sezona za nogometaše NK Mengo 28. Za razliko od lanskega leta letos nastopamo z novo selekcijo dečkov U-12, ki so zaradi drugačnega, napornejšega tekmovanja s svojimi pripravami začeli že 1. avgusta in so pod strokovnim vodstvom trenerja Štefana Kovača ter pomočnika Simona Marjetiča že odigrali dve prvenstveni tekmi. Glede na to, da so naši fantje vsi letnik 1998 oz. mlajši in igrajo proti leto starejšim vrstnikom (U-12 - letnik 1997), sta rezultata prvih dveh tekem zelo vzpodbudna. Doma so proti Svobodi Kisovec dvakrat zmagali in dvakrat izgubili, v gosteh pa so proti Termit Moravčam dosegli 2 zmagi, poraz in neodločen izid. Trenerski tandem je prepričan, da bo v prihodnje s še večjo uigranostjo in kančkom sreče, ki si jo bodo fantje morali izboriti, mogoče doseči še VABILO K VPISU Če imaš rad nogomet in bi ga rad treniral, se nam pridruži v nogometnem klubu mengo 28. Poleg strokovno vodene nogometne vadbe, ki poteka na naših lepo urejenih igriščih v športnem parku, boš spoznal nogomet tudi preko tekmovanj in se naučil tekmovalnosti v skladu z zdravim športnim duhom. V kolikor si radoveden, kako potekajo naši treningi, si jih oglej v ponedeljek, sredo ali četrtek, ob 18.00 uri, v Športnem parku, kjer boš izvedel tudi, kako se nam lahko pridružiš. Seveda lahko s seboj pripelješ tudi starše! Za dodatne informacije lahko pokličeš na tel.: 031/354 979 (Boštjan) oz. obiščeš našo spletno stran www.nkmengo28si. Veseli bomo, če se nam boš pridružil! »Golgeter« in motor ekip Nejc Levec boljše rezultate. Za borbenost in pristop na prvih dveh tekmah velja pohvaliti vse fante, še posebej pa Nejca Levca, ki je v tem trenutku v izjemni formi, saj dosega gole na vsaki tekmi in je poleg tega pravi motor in motivator cele ekipe. Mlajše selekcije U-8, U-9 in U-10 so s pripravami začele konec avgusta. Poleg »legende« trenerjev - Aleša Dimca, se nam je v tem letu pridružil kot trener Darko Karapetrovič, še vedno aktiven igralec nogometa (Kalcer Vodoterm), ki bo s svojim nogometnim znanjem in izkušnjami, tako s terena kot tudi s trenerskega zornega kota, pripomogel k dodatnemu dvigu kvalitete dela z mladimi. Vse selekcije se bodo domačim navijačem predstavile v nedeljo, 13. septembra, ko bo v Športnem parku potekal veliki nogometni turnir, z udeležbo ekip iz cele Slovenije. Pridite in podprite mlade žogo-brcarje ob vstopu v novo, najuspešnejšo sezono. Boštjan Marinko, NK Mengo 28 sabo in s tem premagovanju svojih slabosti in izkoriščanju svojih potencialov. V Mengšu potekajo treningi vsak torek in četrtek v OŠ Mengeš, kjer trenirajo otroci po različnih stopnjah, ki jim v karateju pravimo »kyu« in jih označimo tako, da nosimo pasove različnih barv. Prične se z belim pasom in nadaljuje do črnega pasu. Treningi so prilagojeni stopnji znanja in starosti. Trener je Franci Učakar, nosilec rjavega pasu, ki se že pripravlja na mojstrski izpit. Poleg tega se terminsko izvajajo tudi preizkusi znanja, kjer se »polagajo pasovi« in tako postopoma napredujemo. Če vas zanima, kako pridni so naši člani na treningih, nas pridite pogledat, vsekakor pa se nam lahko pridružite in spoznate veščine karateja, ki nas učijo predvsem samodiscipline, strpnosti, krepi pa tudi našo samozavest in duha! G. J. Ob začetku šolskega leta vas vabimo na VPIS ZA NOVE ČLANE. MENGEŠ: OŠ Mengeš, Šolska ulica 11, torek in četrtek, od 17. do 18. ure. Vpis poteka do 17. septembra 2009. Vabljeni! SPORT MLADI GORSKI KOLESARJI V MENGŠU V sklopu slovenskega pokala mladih se je v soboto, 29. avgusta, v Mengšu odvijala deseta letošnja tekma, v organizaciji ŠD Energija in KD Mengeš. Pozitiven trend gorskega kolesarstva se tudi ob koncu poletja nadaljuje, kar so prireditelji dokazali z letošnjo rekordno udeležbo otrok in mladine na tekmah pokala mladih. V mengeškem športnem parku se jih je zbralo 54. Kot je že v navadi, je bil spet najštevilčnejši klub KD Calcit iz Kamnika, ki je tudi odnesel največ medalj. Kamničani so domov odnesli 5 zmag in še dodatnih 6 medalj. Zmage so za Kamnik priborili Blaž Novak, v kategoriji do 9 let, Špela Jeglič, v kategoriji do 11 let, Tamara Sitar, v kategoriji do 13 let, in Peter Zupančič, v kategoriji U-15. Ekipa domačega kluba in organizatorja - ŠD Energija pa je poleg uspeha z organizacijo tekme dosegla tudi drugi največji uspeh med klubi. Gregor Dimic je v najmočnejši in najpomembnejši kategoriji do 17 let suvereno zmagal, Luka Mihalič in David Ivartnik pa sta osvojila srebrni medalji v kategorijah do 15 in do 11 let. Kot tretji najuspešnejši klub po zlatih in ostalih medaljah lahko zapišemo KK Završnica, ki je s Tino Perše odnesel zmago v kategoriji mladink. Zmago so kot klub odnesli še predstavniki MBK Orbea, priboril pa jo je Blaž Govekar, v kategoriji do 13 let. Preostali dve zmagi sta odnesla David Novak, v kategoriji do 7 let, in Bine Ne-meček, v kategoriji do 11 let, ki nastopata brez kluba. KD Calcit Kamnik je bil s 25 tekmovalci daleč najštevilčnejši klub, sledila je domača ŠD Energija s 7 tekmovalci, idrijska Sloga 1902 s 6 tekmovalci in KK Završnica s 5 tekmovalci. Ostali klubi so pripeljali po manj kot 5 tekmovalcev. Pokal mladih se nadaljuje v nedeljo, 6. septembra, s tekmo v Lokvah na Primorskem. Najboljši trije po kategorijah: U-7: 1. Novak David; 2. Vrhovnik Žiga U-9: 1. Novak Blaž; 2. Lahajner Matej; 3. Gantar Gašper U-11: Nemeček Bine; 2. Ivartnik David; 3. Kotnik Nejc U-13: 1. Govekar Blaž; 2. Zupan Ciril; 3. Žvan Grega U-15: 1. Zupančič Peter, 2. Mihalič Luka; 3. Poljanec Miha U-17: 1. Dimic Gregor; 2. Korošec Rok; 3. Trebušak Sašo U-11 deklice: 1. Jeglič Špela; 2. Kotnik Anja U-13 deklice: 1. Sitar Tamara; 2. Trebušak Vita; 3. Jagodič Eva U-15 deklice: 1. Novak Zala U-17 mladinke: 1. Perše Tina; 2. Sušnik Sonja Jaka Tancik ŠUBLJEVA ULICA POSTAJA VEDNO BOLJ ŠPORTNA Mengšani se že od nekdaj radi pohvalimo z odličnimi športniki. Šubljeva ulica je, poleg že večkrat omenjenih mladih tekačev na smučeh in košarkašice, pridobila še plavalko. Anja Šuštar Finžgar, učenka 4. c razreda OŠ Mengeš, se je s plavanjem začela aktivno ukvarjati s sedmimi leti pri Plavalnem klubu Kamnik. Kmalu je pokazala nadarjenost v tem športu. Že na njeni prvi tekmi (Pokal Ježek), aprila 2008 v Ljubljani, si je priplavala lepe rezultate. Po letu dni plavalnih treningov v Kamniku je Anja prestopila k PK Ilirija. Skoraj vsakodnevni treningi v bazenu v Tivoliju in so Anji prinesli še dodatni motiv za še boljše rezultate. Vztrajnost in delo na treningih je prineslo uspeh na letošnjem državnem prvenstvu mlajših deklic in dečkov, ki je potekalo 18. in 19. julija v Kranju. Na tem prvenstvu je Anja tekmovala v skoraj vseh disciplinah, izstopala pa je v prsnem slogu, ki je tudi njena najljubša disciplina. Tako je že prvi dan stala na najvišji stopnički, ko je v svojem mlajšem letniku (2000) v disciplini 100 m prsno, s časom 1.41,44, osvojila 1. mesto. Osvojila pa je tudi dve drugi mesti (50 m in 200 m prsno). V absolutni kategoriji mlajših deklic letnik 1999 in mlajše pa je na 200 m prsno priplavala do bronaste medalje. Njen čas je bil 3.33,10. Vrhunec državnega prvenstva pa je bila štafetna preizkušnja, v kateri je Anja blestela. Ilirjanke, v štafeti 4 x 50 m mešano, v postavi: Leskovar Neža (hrbtno), Šuštar Finžgar Anja (prsno), Hojan Ana (delfin) in Mohar Mastnak Ernestina (kravl), ki so bile ekipno tudi najmlajše, so postale podprvakinje. Po dobrem mesecu počitniškega premora je Anja, pod budnim očesom njenih trenerjev Tineta in Tomija, ponovno v vodi, kjer se pripravlja na nove izzive. Brane Šuštar ŠPORTNI PORTRET ŽELIM, DA SE MOJA HČERKA UKVARJA S SPORTOM, KI JI BO VŠEČ -NENA RIFELJ, DEMONSTRATORKA DESKANJA NA SNEGU Nena Rifelj je izjemno prijazna in topla oseba, po izobrazbi vzgojiteljica. Vendar ima šport in vse, kar je povezano z njim, tako rada, da se je odločila, da bo to tudi njen poklic. Men-gšanka, ki v Mengšu ni tako znana kot izven občinskih meja. Pozimi jo največkrat srečate na slovenskih smučiščih, poleti pa v družbi vedoželjnih turistov z vsega sveta. Kaj si trenirala, ko si bila mlajša? Že kot otrok sem bila zelo aktivna, zato so se starši odločili, da me vpišejo v smučarsko društvo. Takrat je bilo smučanje najbolj popularno. Trenirala sem devet let, celo osnovno šolo in prvi letnik srednje. Ko sem nehala smučati, sem začela trenirati atletiko. Želela sem skakati v daljino, vendar ni bilo trenerja, zato sem tekla na 800 in 1000 m. Trenirala sem samo eno leto, ker teka nikoli nisem pretirano marala. Kakšne rezultate si dosegala? Bila sem kar dobra, ker sem imela še precej kondicije od smučarskih treningov. V smučanju pa sem imela povprečne rezultate, ker nas je bilo takrat res veliko in je bilo težko biti najboljši. Odvisno je bilo od količine treningov, kar pa je bilo pogojeno s finančno zmožnostjo staršev. Kako to, da si smuči zamenjala za »board« (desko)? Ko se je deskanje začelo v Sloveniji (okoli leta 1990), sem takoj želela poskusiti. Na smučeh sem se malo dolgočasila, pa me je mikalo začeti nekaj novega. Moram reči, da me je že prva vožnja čisto zasvojila, čeprav sem bila več na zadnjici kot na deski. Kot vzgojiteljica nisi nikoli delala, učiš pa, in sicer smučanje in deskanje na snegu. Kmalu po tem, ko sem nehala trenirati smučanje, sem opravila izpit za učitelja smučanja. Takrat sem dobila naziv vaditelj smuča- nja, sedaj pa se imenuje učitelj 2. stopnje (od treh). Opravila sem tudi izpit za 2. stopnjo učitelja deskanja (takrat 1. še ni bilo) in po nekaj letih učenja še 3. stopnjo. Vmes sem učila v Sloveniji in tujini (Italija in ZDA). Si kdaj tekmovala tudi v de-skanju na snegu? Resno nikoli, sem pa bila na nekaj tekmah. Ko sem ravno prišla iz Amerike, kjer sem učila smučanje in deskanje, pa me je tukajšnja demonstratorska vrsta povabila, da se jim pridružim. Odločila sem se, da ostanem v Sloveniji in postanem demonstra-torka. To počnem že šest let. Demonstrator pomeni, da si eden najboljših poznavalcev nekega športa v svoji deželi (in na svetu), saj bodoče učitelje učiš tehnike in veščine, da lahko učijo druge. Tvoja »izobrazba« in status v svetu deskanja je primerljiva s položajem profesorja na fakulteti - vsi ste vodilni strokovnjaki na svojem področju. Se v demo krogih čuti kaj pritiska ali celo zavisti, glede na to, da si ženska? Moram reči, da se v naši demo vrsti odlično razumemo. Družimo se tudi kot prijatelji, ne samo po službeni dolžnosti. V demo vrsti sva dve dekleti in fantje so naju vedno podpirali in spodbujali. Se učenje deskanja kaj razlikuje glede na spol? Koga je težje naučiti, dekle ali fanta? V naši vrsti smo se veliko pogovarjali o tem, da smo si različni in da je učenje deklet malo drugačno kot učenje fantov. Dekleta dostikrat potrebujemo več spodbude in nekoga, da nam natančno razloži, kako se določena stvar izvaja. Treba je tudi vedeti, da smo fizično šibkejše in da zato potrebujemo pravo opremo (ne trdih deskarskih čevljev od brata ©). Na tečaju deskanja na snegu za učitelja 2. stopnje imamo tudi predavanje o deskanju žensk. Ženske smo namreč ravno tako dobre v deskanju kot moški, le da se stvari lotevamo na malo drugačen način. Kako izgleda tvoje delovno leto? Kaj dejansko delaš? Sem samostojna podjetnica, ki dela kot demonstratorka deskanja na snegu, turistična vodička po Sloveniji in inštruktorica v adrenalinskem parku. Poleti vodim angleško govoreče goste in Italijane, delam pa tudi kot inštruktorica za »team building« (skupinsko sodelovanje) za podjetja. Pozimi imam tečaje za učitelje deskanja na snegu na različnih smučiščih. Imam pa tudi privatne ure, če je povpraševanje. Je težko uskladiti takšen razgiban poklic z družinskim življenjem? Odkar imam hčerko, je mogoče res malo težje, ampak imam na srečo veliko pomoči. Najbolj mi je v pomoč moj partner Matic ter obe babici in dedka. Če mi ne bi pomagali, bi zaradi različnega delovnega časa (dostikrat so to tudi vikendi) težko opravljala to delo. Zaenkrat pa še lahko usklajujem delo in materinstvo. Večji problem trenutno je recesija, ker je vedno manj dela v turizmu. Se kot družina ukvarjate s športom? Seveda, poskušamo se čim več. Hčerka Niki je stara 19 mesecev in veliko časa preživimo v naravi. Počasi jo že usmerjam v šport, vendar je še premajhna za kaj resnega. Mislim, da je pomembno, da vidi tudi mene in svojega očija, da bo imela vzor. Pozimi je že bila na smučišču (seveda v nahrbtni- ku), vendar malo časa, da je ne bi zeblo. Zelo rada se vozi v sedežu na kolesu. Nekajkrat pa je bila že z nama po nižjih hribih. Všeč ji je bilo tudi čofotanje po morju. Zagovarjaš usmerjanje otroka v vrhunski šport? Če gledam skozi mojo izkušnjo, je vključevanje otrok v vrhunski šport pozitivno. Mene so v klubu naučili reda, discipline in samostojnosti. Veliko sem potovala in se morala znajti sama, brez staršev. Moram pa reči, da v šoli žal nisem imela veliko pomoči in spodbude, zato je bilo tam malo težje. Se pa stvari spreminjajo in mislim, da je v šolah zdaj veliko več razumevanja. Strinjam se, da se otroka usmeri v vrhunski šport, vendar le, če sam kaže močno željo po tem, ker je treba vedeti, da je tu precej odrekanja. Bi si želela, da Niki uspe v kakšnem športu? Želim, da se Niki ukvarja s športom in to s tistim, ki bo všeč njej. Če bo želela resno trenirati, jo bom spodbujala in ji stala ob strani, vendar bo to njena odločitev, ne moja. Ti poleg razgibane službe in materinstva sploh še uspe najti čas zase? Kaj bi rada počela, če bi imela več prostega časa? Zelo rada berem knjige in to počnem vedno, ko imam čas. Odkar imam Niki, to počnem malo bolj poredko. Vedno sem tudi rada potovala, vendar že kakšni dve leti nisem bila na daljšem potovanju. Želim si predvsem več potovati, se pa veselim, da bom s sabo lahko vzela tudi Niki, ker je zelo prilagodljiv otrok in rada spoznava nove kraje. Želim se tudi več ukvarjati s športom in začeti kakšnega novega. Trenutno sem veliko na DH kolesu (kolo za spust), za kar me je navdušil Matic. Rada bi še kdaj deskala na valovih _ To bo verjetno naslednje potovanje. Mojca Volkar RAZVEDRILO Rešitev julijske Icrižanice KREVSAČ, OIRATKA, IVIN, TRAK, PAR, ODA, POLETJE V, MENGŠU, MŠ, SPAČEK, DEIT, SIČ, OSVOBAJANJE, OČI, JALTA JALTA, IVAN, ARA, NA, OA, MARA Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 1. oktobra 2009 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 2. oktobra izžrebali dve nagradi. Nagradi podeljuje trgovina HA-NI iz Mengša. Glavno nagrado julijske križanke prejme Vanja Močnik, Mengeš, tolažilno pa Milena Velepec, Mengeš. Nagrajenki bosta o nagradi obveščeni po pošti. Čestitamo! Ime...... Priimek. Naslov.. Pošta.... 1 2 3 4 5 6 7 5 1 4 7 2 7 8 9 8 7 9 4 6 3 5 Tadejev znakoskop za mesec SEPTEMBER ljubezen posel denar zdravje Oven V V V J J € € € « Bik J € € « « « Dvojčka J J J € € « Rak v V V J J € € € « Lev J J J € « « « Devica J J € € € « Tehtnica J J J € « « « Škorpijon J J J € € « Strelec J J € € € « « Kozorog J € « « « Vodnar V V V J € € « Ribi J J € € € « 1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično PISMA BRALCEV Spoštovani bralci! Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicer za izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala. VODOVODNI SISTEM KRVAVEC -NEZAKONITO DOPUŠČANJE IN ODVZEMANJE LASTNIŠTVA Javnosti posredujemo dele naznanila o nezakonitih ravnanjih, ki smo ga v zadnjem tednu julija poslali šestim županom občin, ki so solastnice Vodovodnega sistema Krvavec ter trem ministrstvom. Zaradi (nerazumne) cenzure, ki jo izvaja mladi urednik in pač ne objavi, če je več kot 3000 znakov in presledkov, kar velja samo za našo nevladno organizacijo, posredujemo izvlečke. Celotno naznanilo in vse drugo je objavljeno na naši spletni strani https://sites. google.com/site/civilnamenges/. »Iz javnih glasil smo občani izvedeli, da ste župani imenovanih občin (Cerklje, Kranj, Šenčur, Vodice), razen Občine Mengeš, podpisali pogodbo o obnovitvi krvavškega vodovodnega sistema skladno z velikostjo lastniškega deleža in se s tem obvezali, da se zagotovijo potrebna finančna sredstva. Pri tem ste svojim dosedanjim količinam neupravičeno dodali verbalno pridobljen delež mengeške količine pitne vode. Pri podpisovanju ni sodelovala Občina Mengeš in se s tem začela nezakonito »de facto« odpovedovati pravicam na vodovodnem sistemu ter opuščati oskrbo z alpsko pitno vodo iz Izvirov pod Krvavcem. Razen Občine Komenda ste si protipravno začeli »jemati« 30% lastništva in pravic Občine Mengeš. In to kljub temu, da je Svet Občine Mengeš tako leta 2008 kot januarja 2009 potrdil ohranitev lastniškega deleža v sistemu vodnega vira in sistema Krvavec.« »Vztrajamo pri dolžnosti, da se odnos in zrelost ter razumevanje pomena samotekoče oskrbe z alpsko pitno vodo odločno varuje in zavaruje. Žal se tega ne zavedajo trenutno odgovorne osebe - nerazumne in ambiciozne, ki iz pomanjkanja sposobnosti vrednotenja pomena samodejnega pritoka pitne vode z območja Alp ter pri tem še z nezakonitim dejanjem razveljavljajo delo generacije, ki je pitno vodo uvedla v naše domove. Brez uradnega sklepa in odločitve občanov vam samovoljno in nezakonito, z odstopom od dolžnosti in skrbi do svoje lastnine, preda- jajo mengeško količino alpske pitne vode. Pri tem pa si jo, razen Občine Komenda, samovoljno in nezakonito s podpisom pogodbe že začenjate lastiti ter jo dodajati svojim dosedanjim količinam (in pravicam!?). V tem prednjačita pri »osvajanju« Občina Cerklje z dobro polovico in Občina Šenčur s slabo četrtino, ostalo si delita Občina Vodice in MO Kranj.« »Opozarjamo vas, da bomo uporabili vsa legalna sredstva, da občanom naše občine ostane poleg lastništva tudi oskrba s pitno vodo s Krvavškega vodnega vira. In vztrajali, da smo dolžni pri obnovitvi in sanaciji sedanjih razmer ustrezno lastniškemu delu prispevati potrebna denarna sredstva ter biti deležni sofinanciranj.« »Proučili bomo strokovni del pri pripravi dokumentacije projekta obnove, še posebej nujnost izgradnje drage filtrirne tovarne s posledično bistveno višjimi obratovalnimi stroški, namesto sanacije vodozbirnega in vodovarstvenega območja ter uveljavitve predpisov na le-teh.« Za Civilno iniciativo Mengeš: Matej Hribar, Aleksander Markovčič, Tomaž Štebe, Anton Zorman ODGOVOR UREDNIKA Žal mi je, da sem bil neposredno javno izzvan s strani Tomaža Štebeta ter Civilne iniciative (CI), saj sem si želel, da bi naše razprave potekale zgolj preko elektronskih sporočil. Ker se to z njihove strani ne da, na tem mestu občanom in bralcem podajam še moje razmišljanje. Po mnenju g. Štebeta nedemokratičnost in negospodarnost ravnanj temeljijo (med drugim, op. U. R.) na obvladovanju glasila Mengšan (urednik je sin člana županove liste, brez predhodnih izkušenj in brez dokončane zahtevane izobrazbe).« Iz citirane teze bralci ne izvemo, v čem se kaže obvladovanje glasila Mengšan ter prav tako ne, v čem so moja ravnanja nedemokratična. Pa vendarle _ Na svoji predstavitvi občinskemu svetu sem jasno povedal, da »volilne kampanje« kot urednik ne bom delal ne posameznim svetniškim skupinam ne županu. Odkar sem urednik, se nisem v svojih uvodnikih ali prispevkih nikdar oprede- ljeval do dela župana ali (njegove) liste, poleg tega je slednja v tem času imela objavljenih le par čestitk in prispevek o čistilni akciji. Odkar sem urednik, občina v pregled ne dobiva več celotnega glasila, temveč le strani, na katerih so oglasi, zahvale ter prispevki občinske uprave, kar skupaj znaša pribl. 30 % vsebine. Za mesto odgovornega urednika Mengšana je bil objavljen javni razpis, na katerega sva se prijavila dva kandidata. Moja vloga je bila popolna, prav tako sem izpolnjeval razpisne pogoje (izkušnje, izobrazba), medtem ko je bila vloga protikandidata nepopolna. Zakon o medijih ne navaja (čl. 19) nobenih predhodnih izkušenj ter zahtevane izobrazbe, ki naj bi jo po njegovem odgovorni urednik imel, tako da ne vem, od kje mu ta ideja. Prav tako ne vem, kje je dobil podatek o omejitvi prispevkov na 2000 znakov s presledki?! V rubriki »Pisma bralcev« je ta pribl. 3000 znakov s presledki, medtem ko imajo politične stranke oz. svetniške skupine v vsaki številki na voljo pol strani, kar znaša pribl. 300 znakov več. To mu dopovedujem že od samega začetka, a kot kaže zaman. Podpisnike CI pa bi na tem mestu vprašal, ali so tudi ostale izdajatelje medijev, ki so pokrivali tematiko krvavškega vodovoda, obvestili o neobjavi izjave za javnost? V Delu je ni bilo, v Gorenjskem glasu in na javni televiziji pa prav tako ne. Vsi trije mediji so, tako kot Mengšan, objavili prispevek o novinarski konferenci z dne 2. 3. 2009, v katerem so izjavo tako ali drugače tudi povzeli. Pritiski in dejanja CI kažejo na nerazumevanje neodvisnosti javnih glasil ter se žal oddaljujejo od koncepta demokracije. Seveda pa razumem, da je takšno ravnanje za njih nujno, saj se lokalne volitve nezadržno bližajo. Naj pa jih za konec pomirim, da jaz nisem tisti, ki bo aktualnemu županu priskrbel še en mandat, in prav tako nisem tisti, ki bo podpisniku CI in bivšemu županu preprečil vnovično izvolitev. Strah in paranoja pred menoj ali morebitna zarota z moje strani so na tem mestu odveč, saj imam povsem druge ambicije. Imejte se radi in lep pozdrav. Urban Ropotar ZAHVALA Zadnje močno deževje nam je poplavilo stanovanje. Za hitro in učinkovito posredovanje in nesebično pomoč se iskreno zahvaljujemo PGD Loka pri Mengšu. Hvala tudi vsem ostalim, ki so pomagali po svojih najboljših močeh. Marolt Mojca, Jensterle Anton, Marolt Tadej OBVESTILA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA LJUBLJANSKE URBANE REGIJE PONUJA SVEŽO ŠTIPENDIJSKO SHEMO IN JASNE IZOBRAŽEVALNE PRILOŽNOSTI Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je septembra objavila Javni razpis enotnih regijskih štipendijskih shem (Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije) za šolsko/študijsko leto 2009/2010. RRA LUR je spomladi povabila delodajalce v regiji, da se vključijo v program posrednih kadrovskih štipendij za novo šolsko leto 2009/2010, deloma sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada. Rezultati poziva so spodbudni, saj je 20 delodajalcev Ljubljanske urbane regije, med njimi so tako mala kot velika podjetja, prijavilo več kot 60 potreb po ustreznih poklicnih usmeritvah oziroma srednješolskih in študijskih izobraževalnih programih. Rezultati javnega poziva so pokazali, da podjetja v regiji iščejo raznovrstne kadre: od natakarja do inženirja strojništva, od oblikovalca kovin do fizioterapevta - seveda za oba spola. Na podlagi evidentiranih potreb je agencija na svojih spletnih straneh prve dni septembra objavila razpis kadrovskih štipendij, ki jih bo sofinancirala v okviru izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem za šolsko leto 2009/2010. V letu 2008/2009 je povprečna štipendija za dijake znašala 154 evrov, za študente pa 243 evrov. Štipendisti Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije imajo po zaključku izobraževanja zagotovljeno zaposlitev pri podjetju, ki njihovo štipendijo sofinancira med časom izobraževanja. Sofinanciranje štipendijske sheme je ena izmed pomembnih aktivnosti, s katerimi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije spodbuja podjetništvo in kadrovsko prilagodljivost ter načrtno lajša finančna bremena izobraževanja dijakom in študentom. Podrobnejše informacije o štipendijski shemi in rezultatih poziva so dostopne na spletni strani Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije www.rralur.si . Kontakt: Maša Resinovič, tel.: 01/3061-914, 01/3061-902 Občina Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš, objavlja v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 37/98, 1/99) RAZPIS za oddajo poslovnega prostora v najem na Slovenski cesti 30 in Zoranini 3 v Mengšu. Predmet razpisa je: • poslovni prostor v velikosti 44,95 m2, v središču Mengša, v pritličju poslovne stavbe na Slovenski cesti 28, Mengeš; • poslovni prostor v velikosti 28,20 m2, v kletnih prostorih Zdravstvene postaje Mengeš, Zoranina 3, Mengeš. Celotna razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani Občine Mengeš www.menges.si pod rubriko Objave/Razpisi. Interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije na Občini Mengeš, tel. 724-7106. Številka: 3520-1/2009 Datum: 3. 9. 2009 Občina Mengeš Franc Jerič, župan ENOTA TRZIN ODPIRA SVOJA VRATA V NOVEMBRU 2009 ^ jK Re^onaina razvojne a^ndja j^y^X ijuhijanskr urianc regije RRA LUR JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ ENOTNIH REGIJSKIH ŠTIPENDIJSKIH SHEM regijske štipendijske sheme ljubljanske urbane regije za šolsko/študijsko leto 2009/2010 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije je objavila javni razpis štipendij za dijake in študente za pridobitev kadrovske štipendije v okviru Regijske štipendijske sheme Ljubljanske urbane regije. Rok za oddajo vlog je 10. oktober 2009. Vsebino razpisa in prijavni obrazec ter vse ostale informacije najdete na spletni strani www.rralur.si. Enota Trzin, ki spada pod okrilje Javno socialno varstvenega zavoda Doma počitka Mengeš in leži v središču starega dela Trzina, bo prvim stanovalcem odprla svoja vrata predvidoma v drugi polovici novembra 2009. Na razpolago bo 57 prostih mest, ki bodo namenjena osebam, starejšim od 65 let. Na voljo bo 5 enoposteljnih in 26 dvoposteljnih sob. Občani Občine Trzin bodo imeli pri nastanitvi v enoti Trzin prednost. Poleg institucionalnega varstva bo enota Trzin nudila tudi druge alternativne oblike varstva starejših oseb v okviru dnevnega centra, kot so dnevno in začasno varstvo, pomoč na domu, samopomočne skupine in različne delavnice za starejše občane Trzina. Obrazce za sprejem v domsko varstvo v enoto Trzin lahko pridobite na spletni strani Doma počitka Mengeš ali osebno v Domu počitka Mengeš. Izpolnjene obrazce, skupaj z mnenjem osebnega zdravnika o trenutnem zdravstvenem stanju ter izjavo o plačilu stroškov oskrbe, pošljite na naslov: Dom počitka Mengeš, Glavni trg 13, Mengeš, najkasneje do 30. septembra 2009. Dom počitka Mengeš OBVESTILA DAN GODBENIŠTVA SLOVENIJE 2009 obvestilo O MIHAELOVEM SEJMU 2009 27. september Program: Ob 11.00: GODBENIŠKA OKROGLA MIZA: Seniorsko gibanje Vodja: prof.Milan Pavliha -Godbeni dom Mengeš Ob 14.00: 3. FESTIVAL VETERANSKIH GODB SLOVENIJE Za strpno in socialno sožitje generacij Sodelujejo veteranske godbe Maribor, Mozirje, Ljutomer, Ljubljana in Mengeš - Mihaelov sejem Soorganizatorji: Zveza slovenskih godb, Mengeška godba in Mihaelov sejem Lado Kosec PRICETEK VADBE V ŠD PARTIZAN MENGEŠ Vse skupine pričnejo URNIK VADBE Ponedeljek 16.30 - 18.00 18.00 - 20.00 20.00 - 22.00 20.00 - 22.00 Torek 08.30 - 10.00 16.30 - 18.00 17.00 - 17.45 17.30 - 18.30 18.00 - 20.00 19. 00 - 20.00 20.00 - 22.00 20.00 - 22.00 Sreda 15.30 - 16.30 16.30 - 18.00 18.00 - 20.00 19.00 - 21.00 20.00 - 22.00 20.00 - 22.00 Četrtek 16.30 - 18.00 17.00 - 17.45 18.00 - 20.00 20.00 - 22.00 Petek 16.30 - 18.00 18.00 - 20.00 18.00 - 19.30 20.00 - 22.00 20.00 - 22.00 Sobota 16.00 - 18.00 Nedelja 09.30 - 11.00 17.00 - 19.00 19.00 - 21.00 z vadbo 1. septembra 2009. Namizni tenis - 2. skupina Namizni tenis - tekmovalna skupina Namizni tenis - rekreacija Odbojka mladi (telovadnica OŠ Mengeš) Rekreacija upokojenke Namizni tenis - 2. skupina Hip-hop (AIA) - mala telovadnica Gimnastika - telovadnica OŠ Mengeš Namizni tenis - tekmovalna skupina Fitnes (mala telovadnica ŠD) Rekreacija ženske Badminton (telovadnica OŠ) Namiznoteniška šola Namizni tenis - 2. skupina Namizni tenis - tekmovalna skupina^ Splošna utrjevalna vadba (mala telovadnica) Košarka ženske Odbojka - rekreacija (telovadnica OŠ) Rekreacija - upokojenke Hip-hop (AIA) - mala telovadnica Namizni tenis - tekmovalna skupina Rekreacija moški Namizni teni 2. skupina Namizni tenis - tekmovalna skupina Košarka ženske (telovadnica OŠ Mengeš) Namizni tenis - rekreacija 2 Badminton (telovadnica OŠ) Ligaška tekmovanja namizni tenis Namizni tenis - rekreacija Rekreacija moški Joga Fitnes, splošna utrjevalna vadba in gimnastika pričnejo z vadbo v mesecu oktobru. Vabimo nove člane, da se nam pridružite! Jože Mlakar Vse mengeške obrtnike in podjetnike obveščamo, da bo v času sejma za potrebe podjetništva in obrtništva na voljo stojnica, na katero lahko prinesete svoje prospektno gradivo (poslovne vizitke, reklamne letake). Vabimo torej tudi ostale obrtnike in podjetnike - poleg tistih, ki smo jih uspeli obiskati za donatorska sredstva, da se pridružijo mengeškemu prazniku ob sejmarjenju in si tudi na ta način izberejo pot do svojih uporabnikov. Prospektno gradivo se bo oddajalo urejeno, preko hostese na stojnici. Usluga je brezplačna in jo pokriva organizator. Pokličite na znane številke KD MS. Upravni odbor KD Mihaelov sejem PODJETNIKI, OBRTNIKI, ZASEBNIKI IZ OBČINE MENGEŠ VABLJENI NA SKUPNO STOJNICO NA MIHAELOVEM SEJMU 2009. Prinesite poslovno gradivo. Imeli bomo WWW_INFO točko, bazo podjetnikov, skupno spletno stran, svetovanje, anketiranje, klepetalnico ter zanimive goste in obiskovalce. Podjetniško združenje Mengeš Pokrovitelj: Društvo Mihaelov sejem VABILO Rdeči križ Mengeš in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana vabita občane in občanke, krvodajalce in krvodajalke, na odvzem krvi, v ponedeljek, 28. septembra, od 8. do 12. ure, v Kulturnem domu Mengeš - ŠPAS TEATER. Pred odvzemom boste zdravniško pregledani. Prinesite osebni dokument.Po odvzemu prejmete darilo in malico, sok, sadje.Po zakonu imate ta dan dela prost, izdamo vam potrdilo, da ste bili na krvodajalski akciji za delodajalca. Informacije na tel. št.: 7292-333 ali na spletni strani www.domzale.ozrk.si. OZ Rdeči križ Domžale VABILO Kulturno društvo Mihaelov sejem, sekcija HARMONIKARSKI ORKESTER, vabi na PREDSTAVITEV PRVE SAMOSTOJNE ZGOŠČENKE. Predstavitev bo v nedeljo, 13. septembra, ob 11. uri na Mengeški koči. Harmonikarji nas bodo z igranjem in presenečenji vodili ob prijetnem druženju. Torej v nedeljo, 13. septembra, vsi na Mengeško kočo! Člani Harmonikarskega orkestra in UO KD MS ZAHVALE ŽUPNIKU IN PRIJATELJU MATEJU Dve leti po slovesu Še vedno mi je težko in besede kar nočejo na papir, kakor da ne bi razumel ene in edine Resnice! Matej, še vedno Te pričakujem pred oltarjem, a Te zaman iščejo oči. Nič več ni slišati Tvojega mogočnega glasu, Tvojih pridig, kratkih in jedrnatih, ki so me včasih razveseljevale, včasih opominjale. Šestnajst let najinega poznanstva in prijateljstva je pustilo v meni močno vez in spoštovanje do Tebe. Za vedno mi bodo ostali v spominu najini pogovori, pri nas doma ali v župnišču. Bili so sproščeni in dolgi, zaupljivi in odkriti, včasih nenadejano kratki. Postal si moj dobri prijatelj. In boš to tudi ostal. Ne, nisi bil gospod, čeprav bi lahko bil. Ni me sram povedati: ko sem zvedel, da si tisto ponedeljkovo jutro odšel k svojemu Odrešeniku, sem jokal kakor otrok. Božji načrt je bil drugačen od mojih pričakovanj in upanja. Rekli so mi, da si odšel tiho in mirno. Toda premlad in prepoln načrtov si bil, da bi z veselim srcem, kakor pred petindvajsetimi leti, ko si stopal na pot mašništva, rekel: »Tukaj sem!« Vem, da Ti je bilo težko, ko si odhajal, ker vem, kako si ljubil duhovniški poklic in kako živo si razpredal o župnijskih nalogah, ki so bile še pred Teboj. V teh dneh bi moral praznovati srebrni duhovniški jubilej, žal se to ne bo zgodilo. Mi bo pa v zadoščenje, da bo na Tvoje mesto v cerkvi sv. Mihaela stopil najin prijatelj in Tvoj sošolec Stane Kerin. Matej, ne bom Te pozabil - v mislih in molitvi bom vedno s Teboj. Jože Brojan V mislih vedno si z menoj, v srcu nosim te s seboj. Simon ZAHVALA Ob prezgodnji smrti drage žene, mamice, hčerke in sestre Nataše Kuster se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja vsem sodelavcem tovarne Eta Kamnik in Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Hvala dr. Dolenčevi in sestri Jani za skrb v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za lep cerkveni obred, pevcem bratom iz Tržiča, Evi Černe ter izvajalcu poslednje žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Pesem še izpeta ni, veja že se obleti. (Oton Župančič) Ob zadnjem slovesu našega zlatega moža, očka, brata, strička in svaka Jožeta Kralja učitelja strokovno-teoretičnih predmetov Čutimo, da delite bolečino z nami vsi prijatelji, sosedi, sošolci, sodelavci, učenci, nogometaši in vsi, ki ste nam stisnili roko in nas tolažili, ustno ali pisno, darovali rože, sveče ali svete maše in nas spremljali na pogrebu. Zahvaljujemo se duhovnikom, gospodu Janezu Kvaterniku, gospodu Andreju Bendi in gospodu Janezu Avseniku za božje ozdravljajoče moči za vsakdanji življenjski križ pri pogrebu, maši in hvala ministrantom. Zahvala profesorju Branku Liparju, uredniku publikacije 80 let nogometa v Mengšu, za predstavitev našega očka kot dolgoletnega srčnega nogometaša in prav takšnega predsednika NK Mengeš, prav tako zahvala inženirju Damjanu Pavšiču, sodelavcu na SPSŠB Ljubljana, za topel prikaz očkovega poklicnega pedagoškega dela; hvala pevskemu kvartetu pod vodstvom gospoda Dominika Krta in hvala profesorju Štefanu Mauriju za poslovilno orglanje, hvala Pogrebni službi Kamnik in hvala zastavonoši. Velika zahvala dr. Marti Bregar Rižnar in sestri Simoni ter patronažni sestri Sabini Belšak; velika zahvala tudi prim. doc. dr. Ludviku Vidmarju, nevrokirurgu Radu Preglju, prof. dr. Miru Denišliču, fizioterapevtu Matiasu Clauserju, dr. Barovičevi, dr. Mušiču in zaposlenim na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja za dolgotrajno zdravljenje, vendar _ očkovo zlato srce se je odločilo drugače _ Strti od žalosti: žena Franja, sin Gregor, hčerka Sava, sestra dr. Marija z družino in ostalo sorodstvo. Očka, Tvoja ljubezen nas bo vedno grela. ZAHVALE Tiho, tiho si trpela, da so te angeli objeli in te čuvajo. Ob smrti naše žene, mame, babice, stare mame, sestre in tete Milene Klopčič Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, obrtni zadrugi Zora iz Mengša ob smrti moje mame. Hvaležni smo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali za svete maše in gradnjo župnijskega doma. Zahvaljujemo se tudi župniku gospodu Janezu Avseniku in pevcem Mengeškega zvona. Hvala tudi praporščakom. Žalujoči: Vsi njeni Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Albert Likar iz Loke pri Mengšu. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se njegovi najožji zahvaljujemo zdravnikom in zdravstvenemu osebju ter Lekarni Mengeš za pomoč v času bolezni. Njegovi: Vera, Andreja, Mojca, Sandi in Nika y V Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. i m ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 70. letu sklenila Dragica Sabolovič iz Mengša. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Posebna zahvala dr. Jerneju Benediku in osebju oddelka za paliativo Onkološkega inštituta. Žalujoči: mož Peter, hčerki Smiljana in Suzana z družinama y v Olimpijsko ekipo so sestavljali: (zadnja vrsta od leve proti desni) Peter Jemec, Franc Jerič, Slavko Černivec, Martin Aleš, Bogdan Urankar, (spredaj od leve proti desni) Franc Hribar, Janez Černivec, Franc Zabret, Franc Bergant, Janez Koncilija KULTURNO DRUŠTVO MIHAELOV SEJEM MENGEŠ vabi na 17. tradicionalni v Mengšu, ki bo od petka, 25.septembra 2009, od 19.ure dalje, do nedelje, 27. septembra 2009, z zaključkom ob 22. uri. Občina MENGEŠ PROGRAM NA MIHAELOVEM SEJMU 2009 PETEK, 25. SEPTEMBER od 19.00 do 1.00 ure zabava za mlade in mlade po srcu VEČER S TANJO ŽAGAR Vstopnina s l(onzumacijo 5,00 eur SOBOTA. 26. SEPTEMBER od 9.00 do 10.00 ure Slavnostno odprtje 17. MIHAELOVEGA SEJMA -Fanfare, dvig sejemske in občinske zastave -Nagovor in začetek sejmarjenja z melodijami Mengeške godbe od 10.00 do 11.00 ure Koncert tamburaškega orkestra KD TIHOŽITJE iz Lokvice pri Metliki od 11.00 do 13.00 ure Nastop harmonikarjev KLUBA STOPAR od 13.30 do 15.00 ure Tradicionalno VLEČENJE VRVI od 16.00 do 18.30 ure Dežela Slovenije: GORENJSKA Predstavitev Kekčeve dežele Dovje Mojstrana Nastop godbe GORJE Ans. mladi STOPARJI ^^_ Povezovanje programa: Kondrad Pižorn -Kondi od 19.00 do 24.00 ure V glasbi in plesu z ansamblom VESELI BEGUNJČANI NEDELJA, 27. SEPTEMBER ob 9.00 uri SV AAAŠA OB PRAZNIKU FARNEGA ZAVETNIKA SV. MIHAELA Maša bo darovana za vse gasilce in farane. Sv. mašo bo daroval mengeški župnik Janez Avsenik. Pri maši bodo sodelovali Mengeška godba, pevci zborov sv. Mihaela, Gasilska zveza Občine Mengeš od 10.30 do 13.00 ure Koncert članov sekcije HARMONIKARJEV KD Mihaelov sejem, pod vodstvom Fi-ancija Veiderja, in ansambla KOSCI, pod vodstvom Marjana Urbanije od 14.00 do 16.00 ure Srečanje VETERANSKIH GODB SLOVENIJE Maribor, Mozirje, Ljutomer, Ljubljana, Mengeš od 16.00 do 17.00 ure KONCERT MENGEŠKE GODBE ob 18.00 uri Podelitev priznanja najbolj Bwrni stojnici domače in umetne cbrti. od 17.00 do 22.00 ure V glasbi in plesu v zaključek sejntiarjenja z ansamblom SVETLIN