185. Stnflta.                                     I I)«)*, i mk, U. npti m                                       XLT. Itlo.

.Stovaufci Nancf* vd}*:                                         .
v Hrt^ml na dom dostavim:                      v uptavni&vii piejemaii:
ttto teto ........   K 24-—          cclo teto.......K 22-—
Mi tete  •   •fV-4*i-**    •  12"~          pol teta   ..   *J.im*m   .    .  11 —
teM teta     -f-I.W-i. #.   6-—          Četrt leta     . ♦-*-«• >   •    •    55°
Dopisi ruj se franktrakL    Rokopta' se ne vrača ta Vi*tfnl*tvo: KaaflOT* mlica ftt S   v ;>ritlič)u levo), telefon ŠL 34.
UMafa vuk 4aa %wtmr Uvstaaal mm4ml\m !■ prauUk*.
Tnserati  veljajo.   pelerostopna  petit  vrsta za enkrat  po   14 viiu,  za  civakrat po 12 vio, za trikrat ali većkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri več tih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ud.
to ie administrativne stvari.
-------------  Pimmui sttvilka ▼•4|a 10 vinari«*.  -------------
Na pismena naročila hrez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ,Nar«taa tiskanu" tctelon *L SS.
»Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstfo-Ogrsko:                                                za NemOjo:
ćelo leto .......   K 25-—           ćelo teto.......K 30-^-
po4 leta   .......    »  13-—                                                                          j - i
četrt leu     .  .?„*vM.    ,    6-50             za A*enko m vse drage dezele: na mesec     .   • :.   •   . *.    w    2*30         ćelo levt»......K 3Sr—
Vprasanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UpraTSittvo (spodaj, dvorišče levo), KnaHova ulica: ft. 5 telefon St. 85
Ibuki in sveti.
Ce bi bik> narodno - napredni stranki z dobrimi sveti, lepimi nauki, energičnimi pozivi in ostrimi očitanji kofičkaj pomagano, potem bi ji lahko čestitali, da bodo koj po jutrišnjem prazniku premagane vse ovire in te-žave, klerikafizem bo ležal premazan na tleh in stranka bo lahko brez vseh zadržkov urcsničila svoj program. Narodno - napredna stranka je narnreč v srečnem položaju, da ima v svojem taboru preveč ljudi, ki ji dajejo dobre svete in lepe nauke fer io bombardirajo z energičnimi pozivi in ostrimi ocrtami in časih tuđi z na-tolcevanji. in zopet premalo ljudi, ki bi hoteli delati.
Z veseljem konstatiramo, da je v vrstah narodno - napredne stranke mnogo ljudi, ki delaio za narodno stvar in za stranko. So Ijudje. ki de-lajo in se izpostavljajo za stranko in so Ijudje. ki delajo in žrtvujejo za stranko in za narodno stvar, pa se ne morejo izpostavljati sovraštvu in preganjanju političnih nasprotnikov. ki so uvedli v naše politično življenje kanibalizem. A to je premalo; dela je preveč. delavcev premalo in sredstev že ćelo premalo.
Najnriljubljenejsl -šlager*. ki ga je snšati v vsaki krčmi in vsaki ka-varni, koder sede strogi kritik i narodno - napredne stranke je: ven med fjudstvo — ljudstvo je treba na >hodih poučevati, politično izobraže-vati in je potem organizirati.« To je zlata resnica, ki ji živa duša ne ugo-varja, ki jo vsakdo uvideva in pri-znava:*to je resnica. ki jo prežveka ze vsak dijaček — ali kaj pomaga prekuhavanje take že do kosti od najbolj banalnih kričačev. oglodane resnice. če ni za dosti delavcev in ni zadosti sredstev.
Kaj je treba storiti. kako je treba delati. to vemo že davno, vsi, to ve vsaka kuharica, to so sveti in nauki, o katerih velja zaničljivi izrek: pet krav za groš. Možindenarjaje treba za vsako agitacijo in za vsako organizacijo in koder ten ni ali ne dovolj, ram vsi ceneni nauki in sveti nič ne zaležeio.
Klerikalci imajo lahko defo. Ti imajo v vsakem farovžu. v vsaki ka-planiji m v vsaki mežnariji svoje naravne agitatorie in organizatorje. -i so odvisni edirr Vc  ^>đ škola, torej
od vrhovnega poglavarja vse klerikalne stranke, sicer pa neodvisni od vseh javnih faktorjev in neodvisni tuđi od ljudstva. Oboroženi so z veliko cerkvenomin versko avtoriteto, materijelno sijajno preskrbljeni in dele/ni vsakovrstnih visokih in vplivnih protekcij. Ti seveda lahko agitirajo in organizirajo. Da v takih razmerah nišo spravili nič boljšega skupaj, kakor je ta organizacija, s katero razpolaga klerikalna stranka, to je samo dokaz, da naše kmecko ljudstvo vendar se ni tako do kosti poklerikaljeno, kakor trde sedanji iz-koriščevatci linđskeea 7niimnja.
Narodno - napredna stranka seveda nima mož. ki bi se mogli tako svobodno gibati, kakor se gibljejo duhovniku ne dobiva od nikoder tajnih podpor. nima nobenih protekcij in svojih delavcev ne more nagrajati s sinekuranri, kakor delajo klerikalci. Kdor dela za narodno stvar, kdor dela pri naprednih kulturnih in političnih organizacijah. kdor dela za družbo sv. Cirila in Metoda in za sokol-stvo, ta dela iz čistega idealizma, ta se žrtvuje iz spoznanja, da dela za dobro stvar in ravno tako, kdor agitira za narodno - napredno stranko, da je takih mož premalo — za to ne zadene nikogar krivda; so pač raz-mere take in tefi razmer se z dobrimi sveti in lepimi nauki ne da pre-menitL Narodno - napredna stranka se gotovo ni nikoli branila delavnih liudi — kdor je le kolickaj dobre volje pokazal. tega je stranka sprejela z odprtimi rokami. — Časih se je ćelo prenaglila, a žal, da je takih ljudi premalo.
Takih. ki zalagajo narodno - napredno stranko z donrimi sveti in lepimi nauki, ki jo vzpodhadajo z energičnim! pozivi in jo obsipajo z očitanji, da je lena in gnila. je bilo seveda vedno dovolj, a s takimi Ijudmi ji ni nič pomagano.
Naši šoiski boji na Koro-šhem in klErifalci.
V sobotnem ^Siov. Narr-uu« je hila opisana trnjeva pot stavi f slovenske sole v Vodičji vaši fra Oičji) na Koroškem. Ta šola bi bila velike narodne važnosti, ker je krtn tako-rekoČ pred pragom f^Jeljaka. Vodičja vas je v občini Bekštanj, bliz ' dveh želez. postaj   Mlinarji     in     F^ckstanj.
(losto naseljene vaši so bile oddalje-ne od ponemčevalnih sol v Maloščah in Brnei, zato so se dolgo borile za lastni šoiski okoliš, obenem pa prosile O. C. M. za pomoč. Pomoč jim ie bila zagotovljena, družba je kupila prav primerno stuvbišče, oddala delo, ki se je deloma že izvršilo. Stavbenik je izkopal temelj, navozil gradivo, izkopal vodnjak itd. Tedaj sele so se pričele zapreke od župan-stva, kakor so bile opisane. Med tem pa je dobil brž »Schulverein« stavb-no dovoljenje, zgradil je naglo lepo trirazrednico z napisom Rosegger-Schule« v pruskih barvah. Občina, ki se je poprej vpirala dovoliti lastni šoiski okoliš, je sedaj z okrajnim šolskim svetom hitela, da je dobila nova šola svoj okoliš in lastni krajni šoiski svet. Tako so slovenski otro-ci primorani hoditi v Šulferajnsko solo. Iz sobotnega članka je razvidno, da so se proti D. C. M., oziroma proti slovenski soli zarotile vse ob-lasti. Naravnost impertinenca pa je, da se je k lokalnemu ogledu za slov. solo povabil zastopnik nem. »Schul-vereina«, k lokalnemu ogledu za nemško solo pa ni bila vabljena D. C. M.„ čeravno je prosila poprej za stavbno dovoljenje ter imela takrat že kupljeno stavbišče. torej je bila družba nele interesentinja, temuč tuđi neposredna mejašinja. In ti nem-čurski »Muhoborci«. na čelu jim vaski kovač, ki je .''T^^1 bekštanj-ske obeine. se upajo naravnost nor-čevati z vsemi c. kr. oblastnijami in s tako uglednim možem. kakor je prvomestnik P. C. M.! Sedaj pa po-glcjmo. kakšno vlogo igrajo pri tem slov. klerikalci, ki ^rešujejo« koroško slovenstvo in obmejne Slovence sploh. Beljaški ncmškutarji bi gotovo ne diviali tako proti P. C. M.. ako bi je ne smatrali iz prejšnjih časov za klerikalno (crno). Ravno v belja-ški okolici je svoječasno P. C. M. pogosto zborovala pod klerikalnim geslom ter se zaradi tega zamerila nemškutariji. Ako bi se takrat. ko je delovala družba na Koroskem le s sii.odi in veselicami. drznil kdo tako sovražno nastopiti proti nji, vzdignili bi se s protesti Slovenci v Celovcu in po celi deželi. Sedaj pa. ko je imela družba tako blagi namen ne boje-ča se ogromnih žrtev, pa se klerikalni oditelji škodoželjno pnsmehujejo, <"iU:silu koroških Slovcncev »Miru« se nikoli ni vredno zdelo le z bese-dico omeniti naših bojev ali grajati nemčursko  nagaiivost.   ^e   več!   Vo-
dilna klerik - oseba je svarila va-ščane v Vodičji vaši, naj bodo pre-vidni pred družbo, tako da so potem s strahom poizvedovali. ali se bo na nameravani soli pač tuđi učil kršćanski nauk. Ko se je morala družba obupno boriti proti nemški zaroti, raztrosili so slov. klerikalci med va-ščani obrekovanje, da se je družba le ponorčevala iz njih, da je bil vse skup le liberalni švindel«. Občudu-jem D. C. M., da vkljub vsem kleve-tam še vztraja pri svojih plemenitih, nesebičnih težnjah za zasleplje-ne koroške Slovence.
Ljudske knjižnice in ponem-čevanje feorošfeifi Siovencev.
Mnogoteri so vzroki ponemče-vanja koroških Siovencev ter se stri-njajo večinoma s temi po drugih de-želah slovenskih. Glavni činitelji pa so gotovo pri nas uradniki. podpira-ni od raznih ponemčevalnih društev, kakor Schulverein, Siidmarka, ki so ob vsakem migljaju radevoljno na razpolago. Pokler je uradništvo bilo navezano na mesta, še ni moglo toli-kanj škodovrati kmetskemu ljudstvu, ko pa je prodrlo tuđi v vse manjše kraje slov. ozemlja. kakor n. pr. uči-teljstvo, in ko je postalo pridno de-lavstvo Sudmarke in Schulvereina, začelo je cveteti ponemčevanje tuđi po km etili, skoraj v vsaki vasici. Go-stilničarji, krčmarji, večji posestniki, ki so postali po vplivu tega uradni-štva zagrizeni pristaši, pridobili so zopet od njih odvisne manjše posest-nike in rokodelce. Ni pač skoraj nai-ti občine. kjer bi se v večji ali manj-ši meri to ne pojavilo, tako da je slov. obzemlje z imenovanimi dru-štvi že prenapolnjeno. Treba nam je samo pogledati »Freie Stimmen«, katere nas o tem natančno pouče, koliko judeževih grožev, da se na-here širom slovenske zemlje, speci-jelno koroške. Ni čuda torej ako »Slov. Branik« toži, da so keroški Slovenci brez idealov! — Ali to del-stvo ne mora pretresti vsakega iz-ven koroskega Slovenca? — Eđini 13. majnik je dal Schulvereinu toliko dohodkov, da je glavno vodstvo Schulvereina izreklo odseku za Koroško posebno pohvalo, kajti Koro-ška je bila izmed vseh dežel najpo-žrtvovralnejša! In kdo je činitelj vse-ga  tejra  delovanja?    Netnškega   mi-
šljenja učiteljstvo, katero lahko delu-Je v vsaki slovenski vasici, kajti še čez 50So učiteljev, ki so nameščeni po slov. krajih niti slovensko razume ne, ker so trdi Nem cl vrhu tega ima vse učiteljstvo nemškega mišljenja izvrstno oporo v raznih obrambnih društvih, dočim mora slov. učiteljstvo službovati med nemškim prebi-valstvom.
Skoraj na vsaki vaški soli vidiš tablico: »Sudmarkische Biicherei«, v vsaki gostilni nabiralnik »Sudmarke ali Schulvereina«. Skoraj vsaki soli po slov. delu koroške priskoči Schulverein z denarci na pomoč. Mladin-ske, šolske knjižnice imajo knjige od Schulvereina in Sudmarke ali drugih nemških rodoljubov; ljudske knjižnice se izpopolnujejo na isti način.
Ni čuda torej, ako nemški živelj posebno med mladino v enomer vstrajno napreduje. Ni Čuda ako marsikateri sol. svet ali občina v boju napram Nemcu obmaga, kajti —• »denar je sveta vlada« — in tega jim ravno primanjkuje. Vzorno gospodarstvo je velike vrednosti in vzo-ren gospodar je ugleden. To se pa lahko zgodi s pomočjo društvenega denarja, ki ga daruje Siidm. ali Schulver., od slov. strani se pač ne more pričakovati podpore. Tuđi nemški denarni zavodi se spominjaio še vsako leto raznih knjižnic in sol.
Naše ljudstvo, skozi leta in leta olužečo ni predmet poskusov raznih političnih strank, sad slabih sol — ne pozna značajnosti. Sploh tega pre-greška ni prištevati prestopkom, kajti prebujeno je še vse premalo narodno, kljub vsega »Fortschriitlich Elemente« zelo nazadnjaško.
Ako se hočemo uspešno bojeva-ti proti takemu delovanju društev, treba se nam je posluževati istih sredstev, treba nam je dušne hrane, katero črpa naše ljudstvo dosedaf skoraj edinole iz sedaj vztrajajočih nemškutarskih časopisov in nemških knjig, treba nam je slov. ljudskih knjižnic, ki naj bi popravile Jeloma to, kar so zakrivile slabe sole. ter zboljšale skažen okns ljudstva glede čtiva. Ne samo v vsakem ogroženem kraju naj bi bile male knjižnice, r»e, tuđi v varnih slov. krajih koroške (kolikor se more o ten govoriti) se rabijo še tembolj, kajti tam čuti ljudstvo potrebo izobrazbe potom knjižnic in od tam tuđi prihajajo oživija-joči žarki v ogrožene kraje. Dejstvo pa je, da naše ljudstvo jako rado čita.
LISTEK.
Moj počitniški dom.
Spisal dr. V. Korun.
Nič se ni izpremenilo. Vse ie ta-o, kakor je bilo lani, predlanskim in 'i-d leti: bela hišica z zelenoharva-ii \rati in oknicami, tik nje bratić in košat oreh, za njo gosta ga-rova seč, da varuje cestnega prahu n brani voznega ropota. Hodnik na ^ročelni   strani   vabi   v   grđem   vre-nenu in toplih večerih, vrtič za hišo, -aztezajoč se na eni strani do ceste, la drugi do malega potočka. pa na->aia vzduh s svežostjo in cvetličnim vonjem.
Kamor nese pogled, samo zele-nie, bujno zelenje: travniki in gozdi. /a njimi pa z jelovino in bukovino jbrastlo gorovje Dobrovlje.
Ej, to je biserov nastlanih po : lanem in gričffi! Ko se je vsako <*e-blice nadelo z blestečo nizjo rosnih kapljk. ki se v njih kopljejo zlati pra-meoi jutranjega solnca, in ko cvetke proti nebesni svetlobi obračajoć drobne glavice, razgrinjajo po tleh pisane preproge. Listje na bližnjem hrastiću, orehu in drugih dre-vesr. se predramlja iz spanja; lahno se ziblje ter stie^a iaz se oočoo mo-kroto.
V gnezdu. visećem v podstrešju nad hodnikom, navsezgodaj začvrče široki kljunčki mladih lastovij; bli-skoma Švigata samce in samica nad slemeni, med hišami in ob tleh. loveč drobne mušice. Kako mlaJiJi i/te$ru-»ejo vratove, kriče in odpirajo kljunc, kadar se vrneta s plenom! Kajti njihova telesa potrebu je jo zdaj mnoeo snovi, ko raste jo in se jim mršavi puh pretvarja v gladko perjiče. Stara dva vesta to, zato se ves bo/ii dan ne utrudita lova za mrčesorn. V skrbi za zarod pozabita naše.
Komaj ko se na daljnem vzhodu zasvita. zvezda za zvezdo obledi in b!edi, dokler ne ugasne. se začno od-pirati vezna vrata mojih sosedov. Na velih obrazih. na utrnjeni hoji, se jim vidi. da se nišo dodobra pospnli, da se nišo dovrolj izpočili: kajti noči so kratke, dela obilo. Medtem. ko pola-gak> živini in pripravljaio orodje, se vije sivkasti dim v vitkih stebričih iznad streh. Oospodinje pripravljajo zaiutrk; in preden je živina oskrb-Uena, stoji skledfca kave na mizi.
Čim bolj ko se krči senca pred hišnimi pragi, tem hujše pritiska vro-čina. Solnce peče in žge, kakor bi hotel« v enem samem dnevu ves svoj žar izžariti. Tedaj je božjega daru preveč za ćloveka, živad hi rastline. Cvetlice klonijo glavice in novešajo listke; tuđi lasto vici oma-gujeta pri lovu; sedeta na rob gnezda in žvrgoleč učka žvrgokti mladice. >
Delavci na polju se kopljejo v potu: s čela jim curljj, ohleka se jim ovija telesa. Ooreče paščice iim pa-dnjo na tilnik; maniijo iih. da se opo-tekajo. kakor bi bili pijani. Koprneče se ozirajo po senci, kamor posedejo, kadar lim gospodinja prinese malico ali južino.
Najboljšc ima še zgubančena starka. ki pleve v koruzi. Ćcpe in sede ruje kokelj in slak. medtem ko jo široki koruzni listi vsaj za silo braniio solnčnega pala.
Kesno ponoldne se pa kaj radi začno vrhovatiti oblaki. Tam izza kranjskega kota, izza Babe, najprej priskakljajo mrenaste megiice. Na-mah se vse obzorje zakrije, nekate-rtkrat zablisne, nato pa začnejo padati kaplje, odkraja posamezne in debele, da odskakujejo od tal; v ta-istem hipu se pa že tuđi ploha vlije, ki v trenotku poplavi cesto in dvo-rišče. Grom pa neprestano hobni in jek od Pobrovelj sem ga podvoja, potroja, da se trese moj dom in sipe klepečejo v oknih.
V tako ohlajenih večerih je blažena slast s hodnika dol zreti pa vaši, ko iz premočenih tal puhtijo ma-meče vonjave. Čim kasneie na večer gre, tem globlja tišina zavlada; lučica gasne za lučjo, dokler okoli desetih, enajstih zadnja ne ugasne. In zdaj zakral.iuje božanski mir okrog in okrog po sosesku Le kak štirinožni
čuvaj se še oglasi izza ogla. iz spal-nic se pa zasliši kak vzdih ali pa rezko smrčanje.
Veličastno plava po nebeškem svodu nočna kraljica, spremljevana od prozornih oblačkov. Nje medla svetloba srebri spečo ravan, da je liki odeta z motnobelo tančico. V fantastnih oblikah kvišku strle samotna drevesa. Pripogibljajo se, večajo in manjšajo ter tajinstveno sušteč iztegujejo veje proti poz-nemu potniku.
V temnih obrisih se odčrtavajo v rhi in vršiči bližnjega hribovja. Kakor sajast velikan ie. ki se je zvalil počcz čez dolino, kjer zdaj mirno leži: tu ima mršavo glavo in ostasti nos. ondi silni bok in orjaški palec na nogi. Enakomerno šumenje Savinje tam od iezu sem mu pa poie uspavanko.
Tako je na mojem počitniškem domu in tako je bilo že pred dvajse-timi in več leti; letos je lani enako: hišica, hrast, oreh in vse — še ćelo iste lastovice menda gnezdijo pod streho. Kakor da bi se kolo Časa pri nas ne vrtelo. ampak bi bilo na zarja-veli osi neznano kdaj obtičalo.
Toda ne! Samo videz je, ki vara.
Kakšen je bil Ožganov fante še pred nekaterimi leti! Pretepač in po-nočnjak, da nič hujšega: Viržinko v ustih, rženico za ušesom, klobuk na juhe,  pa bahavo je stopal  po cesti,
kakor da bi vsa dolina bila njegova. In danes? Odkar je Ožgan, je najpo-hlevnejši človek na svetu. Da bi se pretepaval in ponoceval, kaj še! Na-mesto slame za ušesom in krivca za klobukom pa vlači svojo umazano otročad po naročju.
In Orehkova Micika! Predlanskim se je na bregu še valjane igrala. Potlačila si je krilo med noge, legla na klanec in se kotljala navzdol. Tu-, di lani se je še družila z otroki; todaj kotljala se ni več, ob strani stoječ je gledala in se smejala, pa skrivoma se je ozirala na cesto, kadar so sli* fantje po njei. srce ji je pa koprnelo: Letos pa je že ćelo dekle zaokrože-nih bokov in zvrhanih prsi, in ne ozi-ra se samo ona za fanti, ozirajo se tuđi fantje za njo.
In kadar zvonovi zabrne žalo-. stinko! Tedaj se zbere tropa resnih ljudi, kakor nanese, danes pred to, jutri pred ono hišo. Zbijajo deske, da votlo bobni; denši krsto na rame, jo pa odnesejo tja sredi žitnega polja, odkoder ni pota nazaj. Oh, kolika dragih sosedov so mi ti mrki možje že odnesli! In ni se nadejati, da bi kdaj prenehali, češ: Kolo časa je to.
Oj ti presneto vreteno! Homo-taš se tuđi pri nas, počasneje sicer, ko drugod, pa homotaš se! In trikrat presneto, ker crtaš gube in sivis lase tuđi na meni. —
StraTI *________________________________________                    SLOVENSKI   NAROD.___________________________________________________185 štev.
Kar se tiče kBjtžnic, smo koro.
9ci Slovenci zelo na slalom in Se te obstoječe so z malhni rzjetnarm n©» zadostne. Pi i—JI uje pa nam de-naraih sredstev knjižnice tzpopolni-ti ali ustanoviti Obraćamo se tortj do sknr. javnosti, do Slov. po Majer-skem. Kranrskem. Primorske m, do SAovencev. katerira ni dana prilika poteći v narodni boj, ka kor se bi)e pri nas, ter jln prosimo pomoći. V vsaki domaji knii/nici ? 7 obra žene« a Slovenca se bo našlo nefcaj knijg. kl bi se tafeko pogrešale. zatiranim Slovencem po Koroškem* pa bi se ž ifiimi veliko koristilo. Prosimo vs* rodoljube, posebno č. g. urednike, učitelje, duhovnike, kakor sploh vsa-kega zavednega Slovenca ter vsa slov. društva, sploh vsakesa. komur je za bodočnost koroških Slovencev, da pregleda svojo knjižnico ter se nas sporan s kako knjigo. Sila Je velika, — pomoć redka!
Knjige sprejema društvo »Goro-tan« (društvo učiteljev in akademikov) Sv. Peter pri Vašinjatu pošta tVeiikovec, Koroško.
__________       Odbor.
Čubulada.
Š u J u r o b J. ž«, 12. avg.
Obljubili smo, poročati o poteku nedeljske čukulade y našem trgu. Svojo obljubo s tem izpolnjujerno — in hoćemo biti v svojem poročilu čisto objektivni. Ćela ta »Slomškova slavnost — dan štajerske katoliško-narodne mladine* se je razvila v ne-nopisno — nofomilo. Ce se spomni-mo na <r.                       o v kicnkal-
mih listih u u. >,a\ nosu se   res   ne moremo uhraniti veselega nasmeha! Od severa in juga je došlo samo — 98 čukov v kroju! {■<"-■■'-■-    govori v svojem poročilu o >-..._:„:>:-:i Cuku-ladi, » da so prišli Orli v impozantne številu od blizu in    daleč.«    Op. ur.) To je vse, kar so mogli postaviti štajerski čuki s   pomoCio    Kranjcev fteh je bilo itak več ko polovico) v Št.  Jur  ob  J. ž.!  Toliko  moštva  se zbere  brez vse     amerikanske,    več tednov traiajoče reklame na    najpo-nižnejši    lokalni    sokolski    veselici! ^entjurski liberalci smo se muzali — klerikalci so pa bili že vsled te ^pre-sijaine c udeležbe čisto konstemirani. Na kolodvoru je čakalo čuke kakih — 200 ljudi, tore] ne prevelika mno-žica za našo »odlično katoliško-na-rodnoc okolico. Po precej ponižncm sprejerrju so korakali   čuki   —   ne vprašaite   kako — v   tr^   k    masi. Spremljali so jih novocerkovški god-ci pod vodstvom kapelnika, katolike - narodnega župana Lipovška iz Višnje vaši.    Po masi je bU    nekak shed v Katoliškem domu. Tam so čuki tuđi obedovali.    Med obedom so neznani  zlikovci  ukradli  eno    kolo. eno uro in 10 K denarja. Popoldne je pa biia na travniku poleg Katoiiškega doma javna   -telovadha^. Na  »slav-nostnem prostoru* ri bilo poleg čukov. kaplanov in neka] možakariev\ katere zmerjaio klerikalci za poslan-ce slovenske^ra naroda,    skoro    nie ljudi. Kmetje so raje stali na cesti in od daleč gledali. Tu ni prostora dc-volj za razmotrivanje, ali jim je bilo žal za vstopnino ali pa ne čutijo toliko globokesra navdušenja za tcato-liško - narodno stvar, da bi  »žrtvovali« — 30 vinarjev vstopnine. Čuki so nastopili. neki načelnik iz Ljubljane — mož se menda piše za Jeloč:1*-ka — je nekaj poveljeval in komedija se je pričela. Godci se namreč nišo končaii predtakta. ko so čuki že stegovali roke in noge, vsak po svoje in brez kakršnegakoli ozira na rT-tern  in  takt.   »Holt    — in  načelnik pribeži kregat   —   muzikantov.    Se enkrat začetek — in zopet isti prizor. Ko so mu godci pojasnili, da čuki nič ne vedo, kaj je predtakt — se je zopet pričela »telovadba<". Navdušenja je bilo za tako »telovadbo* se-veda jako  malo.    Se  veteranci    in ognjegasci se boljše postavijo ko ta *cvet katoliško - narodne stranke*. Se ćelo kmetje so godrnjali, da pač znajo sokoli bolje, edino tercijalke so v svetem vzhičenju povzdigovale oči k nebesom — ne toliko vsled pogleda na čuke, kolikor vsled    razgleda na precejšnjo množico rejenih božjih namestnikov. Na travniku je bilo postavljenih 5 šotorov, a v enem edi-nem je bilo nekaj darovanega vina in gnjati na prodaj. Pred ta šotor je dr. Verstovšek — štajerski višji čuk — komandiral po   sijajno« potekli javni telovadbi godce, da so piskali in milo vabili kmete, naj gredo kaj kupit. A ti so sli raje v liberalne gostilne in prepustili užitke v  dotičnem  sotoni — fajmoštrom in kaplanom v pravil-nem prepričanju, da ti itak    najraje od bernje živio. Čuki bodo nedvom-no plaćali ćelo vrsto maš — zato, da je deževalo. Itnajo sedaj vsaj proba-ten izgovor. Radovedni smo samo, ali bo »Slov. Gospodar« zopet pisal kakor popreje v reklamnih   noticah, da  »pešajo sivemu Sokolu    peruti«. F>ragi čuki — pojte v svoje dupline in se ne blamirajte nikoii več z jav-
no     tdoVftdbO    Hi    iftVOUMI   BSfiftDBil
Amca
Jirja" taCsMi* tlsifiki.
Zagorjeob Savi, 12. avg.
Zadnji čas sem phobčuje »Zar-ja« same lopovske napade na »Slovenski Narod« in na tiberalec sploh. Ne bi tega konstatirali, čc bi ne vi-deH, da imajo te lopovlčiae svofe posebne namene na mene.
Slovenska Javnost gotovo Še ni pozabila, da je »kristalni značaj Cobal tožil leu 1910 >SL Nar.« radi dveh člankov, pri tej tožbi je pa kre-meniti »socijamo - demokratični« mučenik (po dr. Tumatu* po svoUk lastaili priCaM smrtno uUostno pogo* reL
Srd na list in zagorske liberalce nj mngel ugasniti v Cobalovem srcu. Cakal je časa, da se mašćujje po »svoje«. In res! »Zarja« je prišla v financijelne stiske, in Ktbm Kristan je no šimi Sloveniji tskal mecena... NaSel ga je v Cobalovi osebi...
Cobal kot omejen človek, pri tem r«a vendar prav dobro z tisoćaki »založen«, lio je postranska stvar, če so mu iih delavci skupaj nanosili) je takoj z radostnirn srcem dal na oltar par tisocakov za procvit »svo-hodomiselnihc napadov, misleč si pri tem pa vendar prav dobro s tisočaki
rod« — da bodeš pomnil-----------in
— morda ćelo še podlegel »Zarji« za tvoje dopise, katere si svoj čas in še sedaj priobčeval iz Zagorja ob Savi o mojem delovanhi-
Naivno je to a mi, poznamo mo-?ice!ia Cobala no njegmih lepih in nelepih lastnostih. se ne čudimo, da je dal par tisočakov v to, da ni »Zar-ja« katera zastopa delavske interese (žalibožje. da se tega ne opazi) po-ginila.
Po našem, ali bolje po Cobalovem, je res dolžnost dotičnika, da ščiti tistega. kdor ga podpira. — Zelja njegova je pa ta. da bi se »Slov. Narod« in pa zagorski liberalci uni-čili. (Mi se tu ne norčujemo, kajti svoj čas, kadar je bila kakova stvarna kritika o delovanju Cobalovem v *Slov. Nar.«, je ta mož vrgel list ob tla in ga teptal z nogami in pri tem rabil besede. katerih ne priobčimo.)
To je kratka crtica, katero podamo javnosti o delovanju jugoslo-vanskih socijalnodemokratičnih vo-diteljih.
*CobaIova družba« je priobčila v »Zarji« z dne 7. t. m. ćelo kolono otroćarij o zagorskih liberalan, pri tem pa ni pozabila. da je nje najhuj-ši trn v peti g. Weinberger.
Kakor smo že omeriili, je gosp. We:nberger razpisal nagrado .^oo Kf če mu kdo dokaže, da je to resnica kar govore infamni nanadi v ^Zanjir z dne 20. m. m. — Tu pa je prišla »Cobalova družba« v škripce. Kakor je navada pri uzmovičih, da beže in pri tem kriče »primte ga — ta je ukrade!« samo da se izognejo pravici postavi.
Ravno tako dela Cohalova družba v »Zarji«. Prav po otročje pravi, češ, to je veliko premalo za tak dragoceni značaj kakor je g. Wein-berger; če kaj razpiše. naj razpiše =5.^00 K — potem se bode mo^r^>če ocrlasil vendar kdo. Ali vam ni \ za-do^čenje. če morate dokazati. ć:> m ste potvarjali resnice — in da d<»kažete, kar ste pisali, da ie to resrsca. Resnicoljuben človek se zadosti /e s tem. če piše kaj, da tuđi lahkr, to ne priprajšate svojega, za prospeh balova družba* se široko usti v »Zarji". da je premalo .^oo K; kadar pa bodete razoisali 5500 K potem pa ^e bode morda kdo oglasil. Ali ni to vrhunec nesramnosti!!
Poleg te^a pa še prav cinično omenja »Ej g. Weinberger nikar se ne razburjate po nepotrebnem, da si ne prikrajsate svojega za prospeh sloven^kega naroda tako dragocene-ga življenja ...« Kratko naj podamo, da je bil letos g. Weinberger smrtno nevarno bolan in menda se je takrat ta »Cobalova družba« veselila, da bode konec tega kremenitega značaja, kateri je v Zagorju oral ledino v prid slovenskega življa.
Tuđi nad vami »Cobalova družba« pazi smrt s svojo koščeno ro-ko ... Pazite, da se ne maščuje mrzla žena nad vašimi defanji...
»Cobalova družba« hoče hiti pi-jonir koruptne zagorske »socijalno-demokratične« stranke, pri tem pa ne vkft, da je dal general Cobal na žrtevnik par tisočakov, da bi njihovo glasilo »Zarja« ne zaspalo. Res, da smo mislili, da je ta družba gentel-manska, in hode vendar porabila tako lepo priliko, da pomore finan-cijelno slabo podkovani »Zarji« s par sto kronami na račun zagorskega li-beralca (ali po njihovem zadnji čas nemško - bavarskoga nacijonalca) in pri tem bi imela ta >Cobalova družba« tuđi lepo zadoSčenje, kajti kakor hitro bi prišla z dokazi, M latako tožlla g. Weiabergetia rmdi razžalienia časti, ker oo faaieauie ▼ svoiem razglasi! doplsalka »Zaiie« % dae 20. m. m. podlega Uiaika.
Torej klika na delo, dvojno pla-čilo, odnosno zadoičenje te caka!
Tam, kar omenja Cobal o libe-ral ci h, poHenjaklh pripomnimo Ie to* liko, da naj ta »čedna« družba resi zadevo od 20. m. m. potem smo pa ji za nadalje vedao na razpolago in tuđi rade volje bodemo pojasnili od kod je eden ali drugi priromal v Zagorje. Med tem bodemo pa tuđi ome-nili, kdo je prišel s zakrpanimi hlači
in s ćulo   na    rami-------ali    pa    z
otročjo — domišljavostjo, katero še danes vedno kaže. — Danes pa v resnici razpolaga ta »družba« s tiso-caku katere je izčrpala raz ubozega delavca — bodisi na ta, ali oni način.
Tuđi omenja Cobal, da so naši napredni ohrtniki mu očitali to,kar je »Slov. Nar.« pisal — m da so morali preklicati. — Ne vemo ali se je Cobal skregal s pametjo ali kaj? Kdaj in kje, je kateri napredni obrtnik pre-klical, kar se je pisalo v »Slov. Narodu* ? Bodimo pošteni, potem vas vsaj smatramo za poštenoga na-Sf-rotnika!
Štajersko.
Iz Cei ja. (Neprijetna afera zvojaškogodho.) Že več dni so vabili — dvojezični lepaki (ni šio torej za kako slovensko narod-nostno prireditev) na koncert voja-ške godhe pri >belem volu«. Igrali bi godba bosansko - hercegovinskega pešpolka št. 2 iz Gradca. Popoldne (v ponedeljek) pa se je nenadoma ohvestilo gostilničarja g. Stelzerja, da se koncert pri njem ne vrši. češ. da so godci preveč utrujeni. To je bil pa samo izgovor, ker so se godci pripeljali v ponedeljek dopoldne v Celje z vlakom in so sli polku ie do Skofje vaši naproti. Informirali smo se po vzrokih te čudne prepovedi in izvedeli. da je hojda — celjsko okraj-no glavarstvo obvestilo korno po-veljstvo v Gradcu o velikih demon-^tracijah, ki so se izvršile — prejš-njo noč (!) v Celju in da se je hati ponovitve, ako bi igrala godba v slo-venskem hotelu. To ie seveda neres-nica. Ne vemo in ne moremo trditi, da bi imelo haš celjsko okrajno glavarstvo tu svoje prste zraven. fak-tum pa je. da ie bila j^odba odpove-dana vsled nemskih intrig. Radovedni srno. ali bo godba pešpolka Št. 7 iz Gradca ijrrala. kakor je na-povedano. v — Nemškem domu?
li Celja. Očividci nam zatrjuje-io, da je bil med onimi nemškonaci-jonalnimi pobalini, ki so demonstrirali proti Sokolom na celjskem kolodvoru, tuđi zdravnik dr. Negri na Graški cesti v Celju. In sicer je ta fini mož ćelo — žvižgal. Bodemo videli, če se bo javno opravičil ali ne. kakor je to njegova dolžnost Iz njegovih mlajših let nam je na pr. znano, da ie v času velikih demon-stracij proti celjskim Slovencem v 90. letih nastopal in deloval za celjsko Nemštvo 7 — gumijem. Take »prijatelje^ nas Slovencev si je treba seveda dobro zapnmniti.
Učiteljski koncert v Celju. Zaradi previsoke vstopnine se je mnogo cenjenih Celjanov pritoževalo, kar je dalo povod, da je >Slov. Narod« prinesel opomho: »Za celjske razmere malo vnsoka vstopnina«. In res smo opazili, da več cenjenih obitelji, ki redno podpirajo vse celjske slovenske nrireditve. pri našem koncertu ni bilo zastopanih. Učjteljstvo. ki se je sešlo v Celju, je kliub velikim drugim stroškom rade volje vplačalo vstopnino, za katero smo era obremenili, brez obotavljanja bi bilo plačalo tuđi več, ker ve, koliko truda in žrtev stane taka prireditev. Ce je bila vam cenjenim Celjanom vstopnina za vaše razmere previsoka, bi temu nasproti učiteljstvo, ki je sodelovaln pri koncertu lahko reklo: *Za naše razmere smo pa žrtvovali desetkrat preveč.« Učiteljstvo vedno podpira vse celjske narodne prire-ditve. Oni. ki stanujemo izven Celja, imamo razven vstopnine Še drujre večje izdatke. Ali smo vam pa že kdaj očitali previsoko vstopnino. če-ravno je bila znabiti višja kakor smo jo nastavili mi? To pribiti se nam je zdelo potrebno. — Priprav-ljalni odbor. (Op. uredništva. Ljudje so sicer zabavljali, a vendar v veli-kem številu prišli kakor je bilo v so-boto na obisku videti. Sicer pa je pripravljalni odbor itak vpošteval naš, gotovoda dobrohoten, nasvet in nam vstopnino znižal.)
St. Vkl pri Ptuiu. Ljudska veselica, ki bi se imela vršiti v nedelio, se te radi slabega vremena presta-vila na nedeljo, dne 18. avgusta. Spo-red ostane isti. To nedeljo se vrši veselica ob vsakem vremenu in bo v slučaju slabega vremena v prosto-rih prvega nadstropja gostilne gosp. V. Pernata. Slovenci, pHdite v obil-nem številu, da pokažemo tuđi naše življenje.
Od J«iae ietezaice. (U r a d -niske spremembe.) Na novo ie nastavljen kot uradniški aspirant Rudolf Vrba v Vuhredu. — Prestav-ljeni so: postajenačelnik Kar I Hanže~
Hč iz Hoč v Belj&k, uradniški aspirant Armand Sohr, iz Vuhreda v Vrbo poleg Celovca, pristav Ernest Je-ras iz Trbovelj kot postajenačelnik v Hoče, proviz. asistent Ivan Zorko iz Sevnice v Trbovlje, uradniški aspirant Rudolf Mejak iz Zaloga v Sevnico, astistent Leopold Kučera iz Donawitza v Celje, asistent Fride-rik Schonberg iz Spielfelda v Dona-witz, uradniški aspirant Franc 2e-kar iz Verda v Račje-Fram.
Ciril-Metodove podružnice na Štaferskem so se začele po prestani krizi zopet lepo gibati. Povsod pre-vladujtjo trezni elementi, da pri na-rodnem reševalnem delu ne smemo gledati na osebe, temuč Ie na blage namene, ki pridejo v korist vsemu slovenstvu. V nedelio 11. t. m. je proslavila moška podružnica v Or-možu ob sodelovanju vseh sosednih podružnic in narodnih društev krasno obiskano in uspelo jubilejno veselico. Zbral se je cvet narodnega razumništva iz Ormoža in bližnjih krajev, Ie kmečko prebivalstvo je bik) redko zastopano. Sodelovali so veterani v obrambnem delu. kakor g. dr. 2 i ž e k itd. — V nedeljo 11. t. m. je priredila veselico framska podružnica. Dne 18. bo slovesno zbo-rovanje ženske podružnice v St. Jurju ob J. ž. Dne 26. t. m. bo usta-novni shod ženske podružnice za Slov. Gradec in okoL v Smartnem obenem z obč. zborom moš. podr. Isti večer bo najbrž ustanovni občni zbor nove podružnice za Mežo, Otiški vrh in Št. Janž. Dne 15. t. m. bo prvič zborovala odobrena po-Iružnicn zn K^averil-Ljubno v Rad-injrju. Veselice se pnpravljajo v Ru-sab, Sredi^ču itd.
Odprto pismo. Gospod urednik! Me Grlice in Dekliške zvezarce smo zvedele, da pridejo 18. avgusta iz Maribora g. dr. Anton Medved v Rogaško Slatino naše fante organizirat. G. dr. Medved nišo nikak organizator mladine. To še ni bilo sli-šati. Gospodje so bili pri Smehu v Mestinji skupaj in so se smejali in govorili: »Gospod Medved je blaga duša. pa sem v Slatino bodi zastonj. Tukai ni lovorik za njega. Tu je daleč naokoli že davno vse popasel $>entpeterski župnik.« Tako je. Naše Orle in fante zna organizirati Ie naš gospod Gomilšek. Me tuđi moramo vedeti. kako so organizirani naši bo-doči možje. To ne gre, da bi kdohte iz Maribora prišel in jim pravi!: »Tako in tako moraš vzeti, take in take pa ne!« To ne pre. Take nas moralo vzeti, kake smo. Me smo me! Me gremo naprej, me mlade! Me smo na naših dekliških shodih že dostikrat povedale v tistih »govorč-kihft, katere so spisali sf. Gomilšek. kaki morajo fanti za zakon biti. Če bo pa g. dr. Medved govoril dvakrat zunat in z?iotra.i, bo pa naš g. Gomilšek govoril šestkrat. Tako mora biti. Če pa ne bo tako, pa me nočemo no-bena tistih fantov. ki bodo sli na fantovski shod v Rogaško Slatino. To je moja zadnja beseda. — A. V. predsednica.
Drobne novice. Umri je v Mariboru 10. avgusta vpokojeni inženir J. ž. J. Fischer, star 83 let. — Umrla je na svojem posestvu v Kostrivnici gospa Helena Gotscher. žena radgonskega odvetnika Got-seherja. — Pravosodni mini-ster dr. pl. Hnchenburg se je odpeljal iz Rogaške Slatine v Lonč. odkoder se poda v planinsko letovišče Glashutten. — VGradcu se je sestavil pod vodstvom dež. po-slanca Krebsa poseben obrtniški odbor za jesenske občinske volitve. — Iz B r e ž i c. Blizu Dobove je zadel avtomobil grofa Kulmerja iz Zagreba s tako silo v voz, na katerem so sedeli kmetje F. Cetine. ToporišiČ, Starin, Perkovič in M. Cetine, da so padli vsi z voza in se hudo poškodo-vali. Krivda zadene šoferja, ki na-vzlic znamenjem voznika ni počas-neje vozil. — Iz Maribora. Že naznanjeni zrakoplovni vzlet se izvrši v četrtek dne 15. avgusta ob 8. zjutraj.
RoPOŠho.
Slovenci   v   Spod. Dravogradu
so sicer ločeni v okoliško občino, toda solo Še imajo vedno skupno, in sicer popolnoma nemško v trgu. Slov. okolica je velika, da bi lahko imela vsaj 3razredno solo, a tuđi Štajerska stran, posebno kolodvor, bližnja Meža itd. je primorana poši-Ijati otroke v trsko ponemčevalnico, ker je do St. Janža predaleč.
Nesreća na vlaku. V bolnišnico v Beljak so pripeljali včeraj iz Pon-tabla nekega Schenkerja. ki ima ne-varne poškodbe na glavi. Mož je vstopil v Pontablu v zadnji voz vlaka in ostal na hodniku zunaj voza. Ko je peHal vlak čez križišče tirnih promen, je nadel Schenker raz voz in obležal na tiru.
Zftorel avtomobil. Nedaleč od Beljaka se je vnel vsled eksplozije bencina avtomobil posestnika Rau-teria. Voc je popolnoma zgoreL
Primorsko.
Imenovanje. Strojni vodja Josip Š t i k 1 e r je imenovan za strojnika v 11. činovnem razredu in strojniški pomoćnik R. C o c za stroinega moj-stra tuđi v 11. plač. razredu državnih uradnikov.
2upni zlet hrv. sok. župe Vitezi-čeve v Lovranu se je vršil v nedeljo, dne 11. trn. a zletu je bilo zastopano tuđi slovesko Sokolstvo po čilem Sokolu v Ilirski Bistrici in po našem znanem zmagovalcu Stanetu Vid-marju. Ob pol 4. je bil sprejem došlih bratov iz II. Bistrice, Sušaka, Cerk-venice in Pulja. Godba je svirala, ljudstvo je burno pozdravljalo došle goste in br. dr. Postič jih je v izbranih besedah pozdravil, posebno Slovence in br. Vidmarja. V imenu Slovencev je pozdravil br. Hrvate br. Janko Kovaoič. Nato so odkorakali Sokoli na telovadišče, kjer je nasto-pil tuđi naš il.-bistriški Sokol na bradlji in na drogu. Vzorno vrsto, v kateri je telovadil tuđi br. Vidmar je vodil br. Kovačič. Navdušenje za Slovence je bilo naravnost velikan-sko in so v resnici v polni meri uživali zasluženo pohvalo. Lovranske narodne dame so poklonile Vidmar-ju, ki je vodil potem vzorno vrsto na bradlji, lavorov venec. Nebroj gle-dalcev mu je burno aplavdiralo. Z na zdar-klici na slovenski in hrvaški narod so nam ga odnesli telovadci na rokah iz telovadišča. Tuđi druga telovadba je povoljno uspela; posebno ženska, kjer so telovadile tuđi naše bistriške Sokoliće. 2upa Vitezi-čeva je pokazala zadnje leto velik napredek in mi ji čestitamo k uspeš-nemu delu.
Umri je v Gorici občinski svet-nik Anton Franc.
Ponarejene krone in dvajsetvi-narske novce so dobili v Gorici v več uradih in trgovinah. Policija dosedaj še ni prišla nobenemu na sled, ki razpečava ponarejen denar. Krone kakor tuđi novinarski novci so prav dobro ponarejeni in se razliku-jejo od pravih Ie v teži.
Avtomobilska zveza med Gorico in Postojao. Poštni erar namerava vpeljati avtomobilsko poštno zvezo med Gorico in Postojno. Erar stavi na prizadete občine edin pogoj, da občine garantirajo, da se bo to pod-jetje obneslo.
Samomor. V Gorici se je ustre-lil ISletni čevljar Alojzij Malič, in sicer pri svoji sestri omoženi Furla-novi v Dolgi ulici. Ustrelil se je v desno sence. Prepeljali so ga v brez-upnem stanju v bolnišnico. Vzrok sa-mornora še ni znan.
Prj trganju planink ponesrečena vojaka iz Kobarida. Iz Kobarida sta šla pred par dnevi vojaka tam dislocirane 4. stotnije 27. domobranskega polka Anton Pirs in Franc Gregorin ob 2.zjutraj na krnsko pogorje po planinke. Že ob 9. dopoldne je dobilo vojaško poveljstvo v Kobaridu obvestilo. da se je eden izmed vojakov ponesrečil. drugi pa da je v pogorju zasel in se izgubil. Poslali so takoi rešilno ekspedicijo, ki je obstojaia iz 20 mož. katere se je udeležil tuđi vo-jaški zdravnik dr. Horrak. Ekspedicijo je vodil nadporočnik Viktor Langer. Po dališem iskanju so našli Gregorina popolnoma onemoglega v nekem jarku. Gregorin je izpovedal, ico so ga spravili k zavesti, da o svojem tovarišu ne ve ničesar, ker sta se takoj pri prvih pianinkah ločila in hodila vsak svojo pot. Gregorina so poslali domov, ekspedicija pa je svojo pot nadaljevala. Na Škriljah so našli po vecurnem iskanju v nekem iarku pod 60 metrov visoko pečino Pirsa mrtvega. Pirs je bržkone ple-zal ob strmini navrzgor in pri tem pa-del. Truplo ponesrečenca so odnesli nato v Kobarid.
Smrtna nesreča v Škednju. Pri nalaganju žlindre s pomočjo hidrav-ličnega dvigala. je mehanik Šimen Pišek vzdignil dvigalo. še predno je dobil za to potrebno znamenje. Za-kaj je to storil, še ni dognano. V dvi-galu je delal 301etni delavec, oženjen, ima dva otroka, Florijan Prah iz Ptuja. Prah se je zadel v visini 15 do 20 m v neki železen tram in padel na tla. Obležal je na mestu mrtev. Razbil si je lobanjo in dobil več no-tranjih poškodb. Truplo so odpeljali v mrtvašnico, proti lahkomiselnemu mehaniku pa je uvedlo sodišce ka-zensko postopanje.
Konferenca tržaških pa rob rodnih družb, ki se je vršila v Trstu in katere so se udeležili zastopniki vseh parobrodnih družb, ki vzdržujejo promet z Dalmacijo, je vzela na zna-njft novo parobrodno zvezo z brzo-voznimi pamiki, ki jo vpelje Llovd iz Trsta do Kotorja. Parnik odpluje iz Trsta ob nedeljah ob 10. zvečer in se vrne v Trst v sredo ob 6. zjutrai, tako da dobe potniki še vse jutranje brzovlake južne in državne želez-nice.
Državni brzojavni uradi na par-nlkih. Na parnikih »Afrika« in »Habs-burg« Lloydove družbe in na parni-ku »Atlanta« »Austro - Americane« so uvedli državne krovne brzojavne
185 &<*-                                                                                                  SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                   Stran   3.
postaje. Tako ima sedal avstrijska trgovska mornarica sedaj že na H paraikih brzojavne postaje.
Pnljsko raestoo gospodarstvo pred sodišćem. V ponedeljck se je vršila pred okrožmm sodiščem v Rovinj« obravnava proti bivšemu skiađtščniku v mestni plinarni v Pu-Iju Rudolfu Schalmajerjn. Schalma-jer je obtožen krivega pricevanja. — Kakor smo že pisali, je uvedena preiskava tuđi proti inženiriu Leba-nu u Pirija, ki je kot ravnatelj mest-nih naprav osleparij občino za več tisoč kron na ta način, da je jemal iz mestne piinarne razni materijal, kate re ga je porabil zase. Schalmajer je seveda za to vedel, vendar pa je pri obravnavi ocHocno taji I in hotel na vsak način Lebanu pomagati s svoji-mi lažmi. Toda preiskava je dognala nasprotno. Schalmajer je bil o te| umazani manipulaciji inženirja Leba-na dobro poučen in je tajit pri pre-iskavi kot priča le zato, ker ga je Leban sam prosti. Schalmajer je pri obravnavi pripoznal svojo krivdo. Sodišče ga je obsodilo na 3 mesece težke ječe.
Prvi avsirijski dreadnought »Vi-ribaš L nitts« je odplul včeraj po za-dovoljivi prvi poskušni Surni vožnji v tržaškem zalivu v Pulj, kjer se bo-do vršili zadnji poskusi. predno pre-vzame vojna mornarica novo Ltdjo v svojo last.
Razpuščeno     Iaško      teiovadno
društvo.  Namestništvo  je  razpustilo
v Zadru Iaško    telovadno    društvo.
Vzrok razpustitve je. da je društvo
iaio pona tisni ti in razširjevalo neko
v Avstrrji prepovedano falško nacijo-
a?rto pesem.
Nevanri roparji. V okolici Rovinja so napadli triie nernanci. ki so bi-/akrinkani. kmeta                  a. ki je
pasel m šamoti veliku ^reuo ovac. Izstretifi so nanj dva strela. ki sta oba zadela Brajnovića, in stcer ga je rani! en strel na roki. drugi na tre-'fhu. Brainović je kljub opasnim pogibam bežol in klical sosedne pa-stirje na pomoč. Napadalci so ustre-titi se enkrat za njim, toda ga nišo zadefi. Nato so hoteli roparji odpe-ijari čredo, toda preiznali so jih so-^edni pastirji. ki so čuli strele in klice Brajnovićeve. O predrznih roparjih ni majo se nobenega sledo.
Dnevne vesti.
— Še eno resno besedo je izpre-gjovonl »Dan*, a ta je zopet tako rrflačna in tako aelojataa, da je ne
moremo prezretL 2e mesece sem je ^Dan« narodno - napredno stranko ■apadal. ne kritikoval, kajti očitania tenohe, gnilobe. korupcije itd. so napadi in ne kritika. »Dan je tuđi po svoje sodelovaf pri poskusu ustanoviti posebno narodno - socijalno stranko in s tem ustvari ti razkol v narodno - napredni stranki. Sicer se je s tem hudo blamira!, a polemika je vendar nastala, kajti če list, čigar BStanovitev in izhajanje je izvrše-vaftii odbor narodno - napredne stranke pozdravi!, poskuša v tej stranki delati razdor in stranko napada, je gotovo potrebno, da se raz-merje med stranko in tem listom pojasni. Nastala je polemika, v kateri si je >Dan - priredil posebno taktiko: predstavlja namreč stvar tako, kakor da bi se bila le ena sama oseba ti iz čisto zasebnih in nizkotnih na-sjibov vprla početju >Dneva". Poznamo ta načm polemiziranja še izza prejširjih časov in vemo, da je posebno simpatičen g. Dimniku, a tako polemiziranje je otročje in se nam zdi preneumno, da bi se spusčali v take debate. Pribiti hoćemo le zvi-jačo in nelogajnost. ki jo je »Dan* zagrešil v svoji najnovejši resni be-sedL V tej pravi, da »Slov. Narod* — >na vsak način hoče prepričati javnost, da pomeni naš klic k skup-nemu delu, za nveljavljenje načel narodnosti, naprednosti in demokratiz-ma — napadanje narodno - napredne stranke . — Ta »klic- je seveda tista izjava, ki jo je »Dan« priobčil. Tako zavijanje kakršno si je v tem dovolil »Dan« je nehonetno in ne-vredno spodobnega lista. Mi nikoli nismo rekli, da je »Dan« v svoji izjavi napadal narodno - napredno stranko, da jo je pa napadal v raznih drugih noticah m v člankih, to vendar vsak do ve, kdor »Dan« čita. Ravno taka nehonetna zvijačnost je Dnevova« trditev: »Konstatujemo temu nasproti, da nismo v svoji izjavi niti hujskali niti napadali, nego samo poudariTi svoja načela, klicali na skupno deloi in kazali na vejiko korist in najno potrebo širjenja naprednih idej narzdol med maso naroda.« — Tu imamo zr>pet tisto zvi-jačno zamenjavanje izjave same z mnogoštevihiinTi v >Dnevu« priob-čenimi in časih že zavrnjenimi napadi na stranko. Z listom, ki tako grdo zavija, z listom, ki pravi, da je na-preden, pa tako nehonetno polemizira proti raprednemu Hstu, se sploh ne da debatirati. Tak list naj kar na-prej deluje s podtikanji in z oseb-nosttni, m v tein oziru kolikor hoće i
in kolikor more, sa) tiči v njegovi polemiki najbolji dokaz, da mu sploh ni za napredno stvar. — In s>   tem:
basia!
-f- »Stovenec« nadaljuje svojo gonjo proti »Društvu lastnikov hote-lov in zdraviliških naprav za Bled in okolico*, ki si >e nadelo hvalevredno nalogo, podpirati in organizovati tujski promet. Društvo je nepolitić-bo, ima zgolj gospodarsko stran pred ocrni ter šteje za svoje elane pristaše obeh nar odnosit, slovenske in nemške ter pristaše obeh slovenskih strank. Povsem naravno je torej, da društvo ne išče zaslombe samo pri eni, klerikalni stranki, kak(»r to hoče »Slovenec«, ampak pri zastopnikih \%eh strank. Postopalo je torej poli-ftčno taktno, da je v spremstvo deputaciji k ministru za javna dela po-vabilo merodajne zastopnike tako S. L. S. kakor narodno - napredne stranke. Vsak trezno misleč in raz-sode« človek bo pritrdil, da je b^o to rH'^topunk- iMmetno in preudarno. Napredna stranka ima prav tak interes — če tk' većji — kakor klerikalna, da se povzdigne tujski promet zlasti na kraju, ki priđe za tujski promet v prvi vrsti v poštev. Ze s tev:a razloga je dana zastopniku narodno-napredne stranke legitimacija, da podpira težnje mlađega društ\ a, zlasti pa ako je ta zastopnik državni '^anec, ki ima kot tak predvsem >tika z ministrstvi. Ne glede na to je poudariti, da ie poslanec Ravnihar zastopaik deželnega stolnesa mesta in kot tak p<                    »vati  koristi
ne samo svouha ,, .^^a volilnega okraja, ampak Kranjske sploh. Toliko v odgovor na očitek, da ljubljanski drž. poslanec nima z EMedom nič o?-a\ ^t;.    S      ■             r    <>. :ek       .J
čuden, ako č             v    isti    številki
^Slovenca* izvajanja dež. poslanca Pibra. da za deželno zvezo 7a promet tujcev reflektuje na podporo — dež. stolnega mesta Ljubljane.
— Klerikalna infamija. Včeraj-Šnji -Slovenec je zagresil infamiio, kakršne se ni zakriviL odkar je izsel v njegovih predalih zloglasni članek Cirilmetodarija <. Priobčil je namreč članek proti jutrišnjemu sokolsketnu zletu na Bkdu in v tem članku — ud perpetuam rei memoriam ga hoče-nio priobčiti v izvlečku — piše med drugim: ^Nemsk1* TUti naravnost boj-kotirajo Bled, \ ^ 10 Dunajčanov, ki so jako mirni, dobri in prijemi gosti, je vsako leto manj. Bled trpi vsled tega po nedolžnem, ker Blejci, ako so tuđi narodnu dosedaj tujcev nikofi nišo provocirali s kako — politiko. Sokolu pa se )e v tej krizi zde-fc» potrebno, da razmerje še pooštri in napravi ztet na Bled dne 1S. avgusta, torej v dobi, ko je na Bledu naj-več mednarodnega občinstva, od ka-terega nišo vsi prijatelji Sokolov. Že sedaj se slisi, da se mnogi gosti nad tem izletom v sredi sezone čudijo in izjavljajo. da jih prihodnje leto več ne bo. ako se na Bledu prirejajo — politične slavnosti ob času sezone. Kaj takega bi se v nemških letovi-ščih gotovo ne pripetilo, Irjcr je med-narodno občinstvo, da bi nemski tur-nani med sezono delali trušč. Ćelo liberalni gostilničarji obsojajo to ne-taktnost, inozemski listi se pa. kakor ćuiemo. (»najbolje infonn rani« list »Slovenec ima seveda b-czžič-ne zveze z — inozemskimi lis . kaj-pak!) že pripravljalo, da bod Bled zopet razglasili kot politično i :strp-no gnezdo." — In v tem tonu fcre na-prej! Politični lopov, ki je z r«rrešil ta napad, skuša to svojo infamijo opravičiti s skrbjo za blagor n na-predek Blcda, v resntei pa zija iz vsake njegnve vrste zgolj brezmei-na strankarska strast in šlep politični fanatizem, ki hoče v blato potep-tati in uničiti vse, kar ni po njego-vem perverznem okusu. Trditev, da bi letoviŠčarjem bit .sokolski zlet ne-Ijub in neprijeten, je prosta laž, ki jo je mogel zagrešiti samo kak pobe-sneli derviš, ki se je laži že tako pri-vadil, kakor berač lazic v svojem kožuhu. Nasprotno je res, vsi letovi-ščarji in naj bo6V> to Nemci, Italiiani, ali Slovani, z veseljem in zadosče-njem pozdravljalo sokolsko priredite v kot dobrodošlo spremembo v sicer enoličnem letoviškem življenju in stavimo sto proti eni, da si bodo vsi gostje, naj si bodo slovanske ali druge narodnosti, najmanj to privo-ščili, da si bodo ogledali sokolsko javno telovadbo, o kateri so že toliko pohvalnega slišali in čitali zlasti po letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi. Zato smo prepričani, da bo "Slovenčev« nesramen napad na sokolski zlet na Bledu obrodil isti sad, kakor svoječasni napad na družbo sv. Cirila in Metoda. Uverjeni srno namreč, da bo jutrršnji sokolski zlet prav radi »Slovenčevega« napada mnogo sijajnefsi, kakor bi bil sicer, takisto pa smo tuđi prepričani, da bodo vsi letoviščarji s svojo udelež-bo pri sokolski prireditvi dokazali, da se ne dajo izrahljati v — umazane klerikalne strankarske namene. V ostalem pa ne homo polemizirali z očividno poblaznelimi fanatiki, a eno jim lahko po vemo, da bomo skrbeli
za to, da se »Sftovoačev« Claa«k raz-pošlje po vsem stovaaskem svetu, da se bodo ziasli C«W ta Poljak! iabko oa svoje oči prepričali, kakšni Slovenci in Slovani *o tišti propadli elementi, ki se pred njimi izdafajo in hlinilo za narodno-radikalne Slovence in navdušene Slovane!
• Podržavlienje ljubljanske policije. Socijalno demokratični »Zar-ji* ie bilo pridržano posebno raz-kritje: da bo namreč župan dr. Tav-car kriv, če država katerega izmed sedanjih mestnih redarjev ne bo pre-vzela. Kriva sta dr. Tavčar in vsa inestna uprava. Sicer je znano, da so se dr. Tavčar z mestno upravo vred upirali podržavljenju policije in tuđi onć. svetnik Etbin Kristan e bil vmes; znano je tuđi, da so se na vso moč trudili, da bi država prevzela ne le mestne redarje, nego tuđi policijske uradnike; znano je, da sta župan dr. Tavčar in podžupan dr. 1 nller zaradi mestnega prispevka in pre-vzetja vsega policijskega osebia intervenirala na vseh koncih in kraiih ter tuđi dosegla, kar se je sploh dalo doseći, a po sodbi »Zarje < je vendar kriv dr. Tavčar in mestna uprava. Uspeh intervencije je bilo zniža-nje mestnega prispevka za policijo in ministrska odredba, da je k podržavljeni policiji v prvi vrsti vzeti se-dauje mestne redarje. Več se ni dalo doseći, čudežev pa se škof ne zna delati, še manj pa župan dr. Tavčar. S tem, kar sta dosegla dr. Tavčar in dr. Triller, je bil dozdaj zadovoljen tuđi obč. svetnik Kristan, ki je sicer jako vehementno nastopil zaradi podržavljenja policije, a zaradi prevzetja mestnih redarjev vs<*j doslej ni imel nobenih skrbi. Vlada ima glede prevzetja redarjev in policijskih uradnikov — žal proste roke. Ootičnega zakona pa nišo skle-nili liberalei. marveč klerikalci in Nemci, kakor so ga dogovorili z vlado. l>ež. predsednik baron Schwarz ie takrat podžupanu dr. Trillerju iz-javil, da bo prevzel redarje, policijskih uradnikov pa da ne prevzame in vse nagovarjanje in pregovarja-nje je bilo brez uspeha. Kaj torej hoče »Zaria« županu dr. Tavčarju in obč. upravi. Kar so mogli, so vse storili in več kakor obč. svetnik Kristan, ki je vendar član obč. zasto-pa in torej soodgovoren. Vlada ima proste roke glede prevzetja redarjev in je ta njena prostost le omejena po oinenjeni ministrski odredbi, da je v prvi vrsti prevzeti sedanje redarje. Tragično pa je to le za blagajno mestne občine ne pa za definitivne mestne redarje. Razume se pač samo ob sebi. da noben definitiven redar ne bo stopil v državno službo, če ne bo imel od občine zagotovilo, da ga zopet vzame z vsemi pridob-Ijenimi pravicami v službo, ako bi ga država po preteku provizoričnega službovanja ori drž. policiji ne hotela prevzeti. Definitivni redani so torej hrez skrbi — služba oziroma po-kojnina jim je zagotovljena. naj so v mestni ali dr/avni službi. Bolj koč-Ijiva je seveda za tište redarje, ki so /daj provizorni. Mestna občina ne more žanje ničesar storiti. A ker so se v mestni službi dobro obnesli. je upati. da se bodo tuđi v državni in jih bo država obdržala. V prvi vrsti se gre pri prevzetju pač za starejše redarie, ki hi se jih država rada uhranila in plačevanje penzije žvalila na mestno občino. Ali, kakor smo že fekii. kar je bilo sploh niogoče storiti, da bi država prevzela mestno policijsko osebje, in kar je bilo sploh mogoCe storiti. da bi se mesto olivarovalo stroskov za drž. policijo, to je mestna uprava vse v polni meti storila. Zarja« ve to prav dobro, a gre se ji za demagogičen lov na redarje in zato neče priznati in se zaganja v župana dr. Tavčarja in v mestno upravo, čeprav vsakdo ve, s kako skrajno brižnostjo pazi, da bi ohčino obvarovala vsakega najiitanj-šega nepotrebnega izdatka.
! Shod v Narodnem domu«, rNarodno - napredna stranka« in »Narodno-socijalna zveza«. Snoči se ie nadaljeval in končal v »Narod-nem domu shod«, ki ga je sklical pod S 2. gosp. J u v a n. Član pripravljal-nega odbora »Narodno-sociialne zve-ze<', da se pojasnijo razmere med narodno-napredno stranko in med narodno-socijalno zvezo posebno z ozirom na intrige, ki so jih izvršili v zadnjih dneh nekateri nezadovoljne-ži, ki so si, naleti in nahujskani, ustanovili ćelo svok) narodno-socijalno stranko? Shodu je predsedoval gosp. J u v a n. (lovorili so gg. R a d e -ček, Rasto Pustoslemšek, Zirkelbach, Mlakar, Pe-š č e k , Rasto Pustoslemšek, Tomažič in Fiala. Debata je bila zelo živahna in vrlo zanimiva. Končno je bila sprejeta z veliko ve-čino resolucija, ki jo je stavil gospod Pustoslemšek in ki se glasi ta-ko-le: »Zaupni shod slovenskega de-lavstva, zbranega dne 10. in 13. t. m. v Narodnem domu, odklanfa ustanovite v nove politićne stranke in se izreka za to, da se osnuje čim najpreje tesna stanovska strokovaa organiza-
cija slovenskega delavstva narodno-naprednega mišljenja. Ob enem se pooblaščajo tovariši: Juvan, Re-povš, Mlakar, Jakopič, Bav-dek, Jermolj, Drenovec, Ferrant in Rus, da sestavijo pravila te organizacije ter jim izposluje-jo  vladno odobrenje.
r Čuki se hoćejo napol zastonj voziti. V nedeljo se je vršila v Št. Jurju na Štajerskem čukovska slav-nost. Več čukov je imelo samo poto-vične vozne Iistke. In ko je službu-joči sprevodnik zahteval doplačila, je začel neki kaplan skakati ter praviti, da jim je dal uradnik v Št. Jurju polovične karte in da imajo torej Čuki pravico voziti se s polovičnimi kartami. Ko je sprevodnik videl, da ne more ničesar opraviti, je vso stvar naznanil brzojavno na postajo v Zidanem mostu. Na postaji v Zida-nem mostu je službujoči postajena-čelnik pozval čuke, naj plačajo ćele vozne Iistke, toda ti so se še vedno upirali. In moralo je intervenirati orožništvo. Toda ker je kaplan še vedno trdil, da jim je uradnik v St. Jurju dal polovične karte, ga je po-stajenačelnik pozval, naj se o tem napravi protokol. In tako se je čuka-rija odpeljala proti Litiji, kjer je iz-stopila. Vender se je pa čukom oglasila njihova kosmata vest in sprevodnik je kmalu nato dobil na postaji v Litiji doplačilo. Nam se zdi, da je čukom denarja zmanjkalo in da so se hoteli napol zastonj ali kakor pravimo, »švarc« voziti. To se je zgodilo v nedeljo zvečer pri vlaku, ki priđe v Ljubljano ob devetih. »Slovenec«, ki je bil o tej stvari dobro poučen, je pa hotel takoj vso pozornost odvaliti od čukov in je zaradi tega ne-sramno napadel neke izletnike, ki so baje odhajajočim čukom klicali: Pfuj crni, pfuj čuki! Prvič je to ne-sramna laž, drugič bi pa ti čuki — ki so bili člani odseka Smartno pri Litiji — zaslužili še kak drug pri-imek, vsaj se je le energičnemu na-stopu službujočih železniških nastav-ljencev zahvaliti, da ni bila Južna železnica po teh čukih   oškodovana.
t Zlet čeških Cukov se je vršil, kakor smo že zabeležili, preteklo nedeljo v Kromerižu na Moravskem. Ta zlet, o katerem so preje pisali, da se bo lahko z uspehom kosal z vse-slovanskim sokolskim zletom v Pra-gi, je bil tako klavern, da so bili vo-dilni klerikalni krogi s prireditelji vred naravnost konsternirani. Preie so zatrjevali, da se bodo njihove pri-reditve udeležili vsi slovanski narodi, zlasti pa da bodo na čukarski zlet priliiteli v velikanskem Številu Polja-ki, Slovenci in Hrvatje. In prišel ie dan zleta. Zaupajoč klerikalnim tr-ditvam. se je pričakovalo, da bodo silne čukarske čete in nepregledne množice ljudstva preplavile Krome-riž. In jeli so prihajati vlaki in ž njimi gostje: iz kraljestva Češkega je prišlo v celem 40 Čukov, z Dunaja par mož in s Slovenskega piši in beri ce-lih 11 Cukov. To je bilo vse. prav vse! Poljakov nič, Hrvatov nič, Bol-garov nič, Rusov nič, Američanov nič, sami samcati češki Čuki v družbi z enajsterimi slovenskimi »jogri«. Za zlet so klerikalci najeli po sokol-skem vzoru ćelo vrsto posebnih vla-kov. Toda vsi ti posebni vlaki so bili večinoma praznu S posebnim vlakom iz Olomuca se je pripelialo v celem 36 oseb, s posebnim vlakom iz Ostra-ve 14 oseb in s posebnim vlakom iz Napajedlov 18 oseb. Torej pravcata polomija! In Čuki sami! Olomuški >Pozor« poroča, da so bili med njimi grbasti in hromi, ter z ogorčenjem vzklika, da bi bilo treba take Orle pustiti pri taki priliki vendarle doma, ker so v sramoto vsemu narodu, ako že po mnenju priredite-Ijev nišo v sramoto prireditvi sami. Potem pa telovadba! »Nekoliko okretov. obratov in počepov brez vsake ideje — to je čukarska telovadba,« tako ♦iše »Pozor«. In vzpri-čo vsega tega je slavnostni govornik na Čukarskem zletu pater Sramek imel smelost, prispodabljati čukarijo s Sokolstvom ter izražati prepriča-nje, da bodo Sokoli pod pritiskom mogočne čukarske organizacije vze-li v roko otjkino vejico ter v vsi poniznosti prosili Čuke za mir, prijateljstvo in ljubezen. Hoher gehfs nimmer! Pred vsem svetom so se Čuki nesmrtno blamirali, a kljub temu se napihujejo kakor žaba pred volom. Bojimo se, da se jim ne bo zgodilo tako, kakor tišti žabi v basni.
+ Ka} se vse na Hrvaškem konfiscira? Dne 13. julija t. L je bil »Ri-ečki Novi List« zaplenjen med drugim tuđi zaradi te-le dnevne vesti: »t Dr. Kare! Strekelj. Dne 8. ov. m. umro je u Štajerskom Gradcu volični učenjak — jedan od najznamenitijih slavista — sveučilistni profesor dr. Karei Strekelj. Najveće si je zasluge stekao sabiranjem i kritičkim izdavanjem slovenskih pjesama, koje je izdala »Slovenska Matica« pod naslovom »Slovenske narodne pesmi.« Pokojnik ie bio profesor slavistike na gradačkom sveučilištu, a napisao je nepregledan niz studija iz struka slavistike.     Smrt ga je spriečila, da
završi svoje djelo »historičnu gramatiku slovenskoga jezika«. Pokojnik bio je porietlom iz Gorjanskoga u Komnu, a završio je svoj viek u muževnoj dobi od 52 godine.« — Clo-vek z zdravimi možgani bi mistil, da je enostavno nemogoče, da bi bila na svetu — ražen na Turškem pod Ab-dul Hamidom — državna oblast, ki bi mogla konfiscirati najnedolžnejše nekrologe, in če se kaj takega prigodi, bi to pač pripisoval nepaznosti in pomoti dotične oblasti. Toda, kar ni nikjer drugje mogoče, to je danes mogoče na Mrvaškem! Državna oblast ni samo konfiscirala gori citirani nekrolog, marveč to zaplembo je okrožno sodišče v Ogulinu tuđi po-trdilo. češ, da tvori dotični nekrolog hudodelstvo motenja javne ga miru in reda v zmislu § 65. lit. a k. z. Stavimo, da se sedaj še na Turškem ne smešijo državne oblasti in sodišča samih sebe tako, kakor na Hrvaškem!
-f Premeščen. Sodni višji ofici-jal v Novem mestu g. Ivan Kristan je premeščen v Kamnik. Na svoje novo mesto je odšel dne 10. t. m. Bil je mi-ren in tih značaj.
—   Zanimivo Aškerčevo   pismo. Pod tem naslovom    smo    v    zadnji (sobotni) številki  »Slovenskega Naroda«    natisnili    pismo,    ki    ga    je Aškerc pisal dne 6. decembra 1888. tedanjemu   uredniku   »Ljubljanskega Zvona«.   Naprošeni smo objaviti, da je to pismo prišlo v nas list brez ved-nosti in brez dovoljenja    tistega gospoda,   ki mu   je Aškerc   pisai   to pismo, in da smo ga dobili v porabo cd druge strani.
—  Sokol vzor Ćukom. Po klerikalnih listih beremo dannadan ostud-ne napade na Sokole, ki da so naravnost izvržek človeštva   in   najslabši element človeške družbe. Nikdar še ni  »Slovenec« ali kako drugo klerikalno  trobilo  vedelo  niti  pičice do-brega o Sokolih. Zadnja »Zlata doba-pa piše:   »Sokolski telovadec Stane Vidmar, ki je dobil prvenstvo na te-lovadni tekmi v Pragi, je abstinent. To nam je naročeno naj povemo našim Orlom<:. Sokol vzor Ćukom! Ne verjamemo pa, če bodo Čuki posne-mali Vidmarja. Sokolski kroj, sokoU sko koračnico, sestav vaj ukrasti, to znajo, da bi pa posnemali dobre last-nosti, tega ne znajo in tuđi ne morejo, ker imajo učitelje kot sta    Krek   in Trseglav.
—    Gojenci   vojaškega deškega zavetišča v Meidlingu    so    priredili snoči v deželnem gledališču zabaven večer, ki je pri vab il številno gledaU cev. Gojenci so izvajalj najprej otroš-pe plesne vaje, nato žive slike, ki so predstavljale ižvljenje v zavodu, na-kar so vprizorili igro,    dvodejanko: »Vrnitev«. Vsa izvajanja mladih deč-kov so bila dobra in tuđi igra je ob-činstvo zadovoljila. Pri vseh točkah in med pavzami je igrala godba go-jencev, ki je tuđi v polno zadovolj-nost izvršila svojo nalogo.      Danes zvečer prirede gojenci koncert v hotelu   »Bellevue«,     jutri  popoldne  pa javno telovadno produkcijo na dirka-lišču v Lattermanovem     drevoredu.
—  Vojaški   nabor    v    Ljubljani. Dne 12. in 13. t. m. se je vršil nabor v Ljubljani in sicer za domaćine in pa za tište tujce, ki stanujejo v Ljubljani. Za dan 12. t. m. je bilo klicanih 213 fantov, prišlo jih je 164, asenti-i anih jih je bilo 67, v bolnico pa 8 od-danih. Za dan 13. L m. je bilo klicanih 192 fantov, prišlo jih je 160, potr-jenih jih je bilo 55, v bolnico pa 9 od-danih.  Skupaj  je  bilo  torej  klicanih 405 fantov, prišlo jih je 324, potrjenih i'"h je bilo 121, v bolnico pa oddanih 17. Dozdaj je bilo pri naborih potrjenih navadno 20% došlih fantov, letos pa skoro 40%.
—  Velika poletna veselica v Po-stojnski jami. Na veliko poletno jam-sko veselico, ki se vrši pri vsakem vremenu v četrtek dne 15. t. m. v Po-stojni, se p. t. občinstvo s tem še enkrat opozarja. Cene raznih posebnih vlakov so polovične ter se na ta način nudi p. t. zletnikom izredna prilika ogledati si največji in najkrasnejši čudež. Torej v Četrtek vsi v Postojn-sko jamo!      Posebni vlak odhaja is Ljubljane ob 12, uri 32 minut pop.
—  Za hišne posestnfrke ter odda-jalce stanovanj novo    in    praktično stvar v podobi kovinastih   okvirjev, kateri se lahko na hišne vrata, zidove itd. za oznanila praznih stanovanj stalno uporabiti dajo je izdala kot reklamo špedicijska   družba   »Balkan« v Ljubljani. — S tem odpade neprikladno lepenje ter nepraktično obe-šanje oznanilnih listkov   popolnoma. — Ti čedni okvirji    so    pri    tvrdki »Balkan«, Dunajska cesta 33 ter tuđi v pisarni »Društva hišnih    posestni-kov    ljubljanskih«    Gosposka   uk'ca^ brezplaČno na razpolago ter se iste na željo popolnoma brezplačno  dostavi in na označeno mesto pritrdi.
—  V članku: »Po smrtni obsod-bi«, priobčenem v včerajšnji številki, se mora v 18. vrsti mesto »za ideal-nega alternista glasiti   »za idealne-ga altruista«.
Pretenačl v kranjskem sodnem okraKi so dandanes brez dvoma prvi
Stran 4.                                                                                                      SLOVENSKI   NAVOD.                                                                                                    185 Stev.
v naši dežeii in dalo orožništvu In sodniji naj več posla. Ni ie nedelie. da bi v tem okrahi ne tekla kje kri. Ća-sih so imeli poleg roženk ranca samo nože za nedelisko zabavo, zadnji čas pa so jiui postali zelo priljubljeni re-volverji. Skoro vsak fant. pretepaš-kih let, kna že revolver. Zdaj se čuje, da je oblast vendar zasledila, kje so dobivali famje revolverje, in je v neki vaši pri nekcm klerikalnera kra-inarju zapienila 172 revolverjev, ki jih je imel se v zalogi — koliko jih je pa že prodal, se niti približno ne ve.
V Škofji Loki imajo poticaja« ki si
je za svoj uradni instrument izbral — bikovko. Mož je seveda jako mo-gočen ki oblasten in se čuti časih po-k ličan ega igrati — preiskovalnega sodnika. Tako je pred kratkim areto-val neke^a fanta in ga v zaporu za-cei zasiiševati. Fant ni bil kriv deja-nja, katerega ie bil obdolžen — to se je pozneie pokazalo — a ko je na po-licajevo vprašanje, će je kriv, odgo-voril zanikalno. ga je mog očni poli-caj začet obdetaviti z bikovko in ga je grozovito pretnikastiL Fant se je — prišedši iz zapora, seveda ogLasil najprej pri zdravniku in je potem poiskal tući zastopnika, da stori proti poticaju primerne korake. Se ko se je fant oglasi! pri odvetniku, je bil od udarcev z bikovko ves crn in otekeL Advokat je imel izvrstno misel, da je dal fanta — fotografiratL S fotografijo bo dokaza], da je bilo se čez več dni po zdravnikovi preiskavi na fan-tovem hrbtu vse polno tistih vidnih znakov, ki i majo pri odmeri kazni po-seben pomen. In tako poide škofje-loški poficaj sam v luknjo in bo ote-pal riče*, kaiti da bo nm? dobil za svoje nečuveno posiopanje eksem-plarično kazen. o tem pač ni dvomiti. Za take suroveže bi bilo sploh dobro, če bi se zopet upeijal nekdanji običaj pa načelu: kdor z bikovko za-sliš&k. bo z bikovko kaznovan.
Z Bleda. Po večletnih prosnjah )e vendar dovolilo c. kr. poštno rav-nateljstvo v Trstu, oziroma mini-strstvo nstanovitev poštnega urada na Bledu pri kolodvoru (Zaki). ki se odpre v petek 16. avgusta pod imenom Bled 2 v hotelu »Triglav«. Pošt-ne razmere v Zaki so postajale ved-no bolj neznosne. čim več je tujcev prihajalo tu sem. Zakasnele pošiljat-ve m vsled tega pritožbe so bile na dnevnem redu. Tam na Bledu pri starem poŠtnem uradu je bilo, posebno v sezoni, vse prenapolneno in prostori premajhni. Ćakal si pol ore. da si na vrsto prišel. čeprav je 7 nradnikov. Zdaj bo boljše. Ondotni urad bo nekoliko razh remen jen. domaćini in tujci ob kolodvoru in na Rečici bodo pa zadovoljni, da lahko doma opravijo svojo pisemsko stai-bo in ni treba romati pol ure daleč in zsrubiti vsled tega skoraj cei dopol-dne. Hvala torej poštni upravi, ki je dovolila ustanovitev pošmega urada v Zaki. in g. J. Peternelu, ki se ie nafboff trudil za to stvar.
Ropar na Planini. Zadnje dni je Planina - Sv. Križ nad Jesenicami prizorišče velikega razburjenja, katerga pa ni povzročil prvi avto-mobil (\ 347). ki je 29. julija L ' po-seti! ta kraj, temveč kriv ga je pre-drze* ropar, ki kar ob belem dnevu v         I je no davi in mori svoje žrtve.
Njt;<w>  nastop je nara\iK>Si    never-jetno (.retirzen: priđe kot misel sredi v vas. izbere svoj plen in ga odnese, ne nitneč se za vik in krik, ki nastane na to.   In vse to se godi   i :dno v prv^i pofoldanskih urah na javnem kraju! Izrred domaćega praga je bi-Jo najpre; ugrabljenih nekaj  nridnih gospocinj:    enaka usoda je doletela mli sosedovega gospodar ja, k.T je v misli zatopijen stopal    po domaćem dvorišču.    Sel je po isti poti,    kakor njegova nepozabna tovaršica. Vsled teh predrznih ropov — dozdaj jih je bik) blizu 30 — se je polotil prebival-s:v£ velik strah in nemir. Da se pre-prečijo nadatjne    morije,    so    zaceli pridno zaklepati svojce,   kdor    pa si vzlic temu še upa na plano, tega pograbi in odnese krvoločni    ropar — zviti lisjak.    Zadnjič    ga   je zalotila neka kmetica ravno v trenotku, ko je popadel pred hlevom    tolsto kokos. Ker je imela ravno   grablje v rokah, ga je z vso jezo   loputnila   po grbi. Lisjak je sicer izpustil svoj plen ter pobegnil. toda čez nekaj minut se je po ovinkih vrnil, ker mu je bila oči-vidno odvzeta   kokoš   posebno   pri srcu. Videč, da je prišel tuđi to pot zastoni, smuknil je k sosedu, kjer je pograbil kar tri piščance hkrati ter jih odnese!   v svoj brlog.   Par   dni kasnefe   se je v vaši mudil    lovec z nabasano dvocevko, ki je moral poslušati vse te in enake    zgodbe pre-drznega lisjaka. Ogorčen vsled glasnih pritožb vašcanov, ki morajo ime-ti kuretino vedno zaprto, je obsodil požrešno zver na smrt. Toda obsod-ba s tem še ni bila    izvršena,    kajti komaj je bil lovec oddaljen kakih 50 korakov od hiše,    plane    izza plota lisjak, pograbi najlepšo jarco in izgine ž njo proti gozdu. —   Radovedni smo. koliko časa bo ta spak Se uga-njal nekaznovan svoje hudotme!
Pfanfavlui poi ob BaloL lx tairi-s*ovskih krogov se nam poroda! V naših Karavankah menda ni bol] za-nemarjene in zanikarne poti, kakor je pot, ki pclje iz Dovjcf a ob Bclci na Kepo ali, kakor ji pravijo Korošci, na Zepo. Pot je v oskrbi Kranjske sekcije nem. in avstr. Alpcnvereina. Pa kakšna je ta oskrba! Mestoma je pot naravnost življenju nevarna. Mosti-čev, ki so bili nekdaj, ni več; Ie še posamezna bruna, vsa preperela in trhla, pričajo, da je bilo tu nekdaj nekaj. mostu podobnega. Kdor ne zna jezdć plezati ali liki akrobat voltiži-rati, ta naj se ne podaje na to »nem-ško« pot. Sicer se nekdo baš v ne-deljski številki »Deutsche Stimmen« baha. da so pota nemškega planin-skega društva najvzornejša. Kako drugačne opaske se bere v planinski kniigi v Bertini koči na Zepi, kjer se Nemci sami norčujejo ali škandalizi-rajo nad to planinsko potjo! Toliko je gotov^o, da si ni nihče življenja va-ren. kdor se drzne na to pot. Ker pa kranjska sekcija ne stori ničesar za popravo, bi morala poseči vmes politična oMast. Ali naj se *Alpenve-rein« prisili, da pot popravi, ali pa naj okrajno glavarstvo v Radovliici pot kratko malo zapre. To je zahte-va javne varnosti! Ali je morda treba še čakati, da se dogodi smrtna nesreča. da bi imela politična oblast povod vmes poseči?
Iz Mirne smo dobili sledeči do-ris: I>ne 4. t. m. je priredilo naše nrostovoljno ga^ilno društvo veselico y to s\Tho, da plača dolgove, ki »ih ima vsled nabave raznega orodja. To druitvo dela marljivo in nepri-strnn^Vo. Toda ^a ćnn sr ie : a del i.ašcga ljudstva izkazai. Ker drugače nišo mog** delati proti društvu, je laje neki Marinčkov Jože raznesel govorico. da je udeležba samo zara-ai tega tako majhna, ker je Bule načelnik in da zadotženo društvo tuđi zaradi tega ne bo dobilo nikake de-želne podpore. V tem smislu se ie, kakor govore, haje tuđi dr. Lampe iziavil. Pri veselici so se klerikalci in njihovi kimova izkazali s tem. da se je sploh nišo udeležili. Navzlic temu, da so župnik Koojančič in njegovi privrženci najhujši nasprotniki požarne brambe, so vendar razni blagi in dobrosrčni pripomogli, da je dobilo to čiovekoljubno društvo okoli ,100 kron čistih dohodkov. Mislili smo. da je to nasprotstvo samo v ?t. Rupertu. toda pri tej veselici sn-o v:deli, da \r Mirni ni nič drugače. Ćudno se nam rudi zdi. da so prišli ^an:o ognjegasci iz 5t. Ruperta, drugih gestov pa ni bilo. Župnika Koci-jančiču bi pa. svetovali. naj ne hujska ljudstva proti požarni bramoi, tern-veČ naj raje zbere svoje mannartce !n ra fotografa ter jih naj da skupaj slikati z nikdar pozabljeno Balanto-vo Francko. Ne vemo, kaj župniku Kociiančiču tako zelo ugaja v Mirni, ali kakor jo »Oomnljub« imenuje -v Blatni vaši. Vsa i se je vendar sam škof z besedo zavezal nabrani 24. možem. da prestavi župnika do sv. Jurja iz Mirne. Pa prišel bo menda tuđi še sv. Mihael z mečem in Koci-jančič se tuđi temu svetniku ne bo umaknil. Jako sumljivo ie tuđi, za-kaj tako pogosto bodita v Mirno kaplan ^trajhar iz St Ruperta in župnik Bukowitz iz Mokronoga. Samo 4. t m. ni bilo nikogar, ker je šel župnik Kocijančič baje na božjo r»ot k skofu. Za danes dovolj, kmali se pa znpet v^dimr..
Nove trotoarje bo napravila državna uprava ob tistem delu državne ceste, ki vodi skozi Novo mesto. Mirjenje in druga preddela so se začela.
Prevelika naglica ni nikoli prida. Dne 1. avgusta je bilo zelo vroče in je trpel posestnik Vidic iz Smolinie vaši hudo žejo. Poslal je svojega de-vetletnega sina Antona po steklenico piva. DeČek pa ni bil prav nič žejen, zato se mu ni kar nič mudilo po pivo, Prišedši mimo sosedovega skednja, se je ustavil in gledal, kako mlatiio s strojem. Ko se >e nagledat, je šel proti gostilni čez travnik. na katerem ie kosil njegov sovrstnik Janko Šu-šteršič klajo. Vidic je zopet obstal in pomagal ŠušteršiČu grabit. Tedaj za-doni prav od blizu mogočna beseda Vidičevega očeta. Sinko se tega glasu tako prestraši, da kakor brez uma skoči kvišku \n se zaleti ravno pod koso Janka Šušteršiča, ki mahljaja ni mogel več ustaviti in je prereza! Vidicu na levi nogi nad peto vse kite do kosti, da so ga morali oddati v bolnišnioo usmiljenih bratov v Kan-dijo, kjer so mu sešili kite.
Ob denar je prišeL France Ko-cjan je po pokliču hlapec in Je služil nazadnje v Novem mestu v gostilni Janeza Kosak. Ker je bil varČcn in priden, si je prištedil okoli 220 K. — Dne 21. julija t. 1. se mu je pa zaho-telo nekoliko pokrokati. Sel ie z več hlapci v Oačnikovo gostilno na Lo-čenski cesti, kjer je plačal zapitek % bankovcem za 50 K, kar so njegovi tovariši seveda videli. Pozneje so šli v 2abjo vas, kjer so se oglasiti skoraj v vsaki gostilni nekoliko in so se preveć nabralj sladke kapljice.
Ko to odkaiali iz Seđarieve rmtilne, se ie Kocian na stooniicah izpodtak-nil in fe padel. Nato je odšel proti 2. ponoći domov in m vlegel v posteljo, ne da bi bil zaklenil vrata svoje sobe. Ko se prebudi zjutraj, ni imel ne denarnice, ne denarja. Dognano ni, ali mu je izmaknil kdo denar že v gostilni ali pa potem, ko je doma spaL Prav mogoče pa ie, da je izgubi! denarnico z denarjem vred, ko je padel na Sedlarjevih stopnjicah.
Mlad zlocinec. V potoku pri ža-gi posestnika Mlinarja v Martinjem vrhu se ie igralo dne 29. julija t. 1. več otrok, starih okoli 1G let. Med njimi sta bila tuđi France Mlinar in France Molek. Slednjemu nekaj ni bilo po volji, ter je odšel iz potoka gor na cesto. Od ondot je pa metal precej debelo kamenje dol na svoje tovariše v potoku. En tak kamen je zadel Franceta Mlinarja s tako silo na nos, da mu je ubil in zmečka! vso nosno kost. Molek je sploh slabo odgojen in hudoben dečko.
Vlomi in tat vine. V Mihovcu pri Novem mestu ie bilo izvršenih v zadnjem času, posebno pa v noči med 24. in 25. juliiem več tatvin in \ lo-inov. Neki Neži Bele so odnesli do-sedaj še neznani zlikovci iz kašče za okoli 50 K ohleke, Neži Mukose tuđi iz kašče obleke za okoli 170 K in par vinarjev denarja. Janezu Radoviče-viču tuđi iz kašče mnogo obleke, žepno uro z verižico in čez 2 K denarja, skupaj v vrednosti čez 110 K ter Janezu Šimcu ravnotako iz kašče mnogo ohleke in 20 parov mese-nih klobas, tako da ima $imc škode vrč ko 2*4» K. Storilci so najbrže od-puščeni delavci belokranjske želez-niče.
Nad vse zagoneten slučaj. Kakor smo pred dvema letoma poročali, je dne 2. novembra 1900 popoldne v mraku šla poldru^o leto stara dekli-ca Alojziia Mausar \r Travnega dola k svojemu bratu, ki je pasel živino komai sto korakov od hiše. Ker ie bila pa silno gosta megla. se je ubogo dekletce izgubilo in ni prišlo k bratu na pašo. Iskali so otroka vso sledečo noč. ki je bila občutno mrzla, toda o otroku ni bilo nohenega sledu. Prihodnje dni ie padel sneg. Orožniki in občinstvo so iskali v strnjenih vr-sfah po ijozdu. ra vse zaman. Oovo-rili so. da so ukradli otroka cigani, drugi so vedeli povedati, da so ga odnesle lisice, lovci pa. ki so nili ubili v tistem času helo^lavega jastreba, drugi pa iim ie odnesel pete, so trdi-ii, da je gotovo hclo^lavi iastreb odnesel otroka. Tekom časa so na siroto nekoliko pozabili, ko najde dne 2T>. juliia t. 1. Andrej Sprajcar. ki je podiral smreke kake pol ure dalcč od Travnega dola, med smrekami loba-njo, oziroma popolno glavno okostie kake^a poldruj2:o leto starega otroka. Kosti so bile nedotaknjene, !e na tc-menu črepinje ie za 2 cm široka štin-oglata luknja. Ražen lobanje ni bilo tam prav nič. Ni dvoma, da ie to lo-hania izjrubivše se deklice, toda kako je prišla tia lobanja. kjer ni debelih kosti rok in nog. to ie vsekakor zagonetno vprašanie, ki se bo dalo menda Ie prav težko resiti.
»Elleo«. tako lepa, senzacijska drama iz življenja mlađega neizku-Šenes:«i dekleta, predvaja se še danes in jutri pri večernih predstavah v Plektroradiografu »Ideal«. Med ko-mičnirni slikami je posebno zanimiva in vesela ^Potej^njeni oče^ in se more vsak od srca nasmejati, ki si jo ogleda.
Zopet fieurie. Kakor zadnjič, je tuđi danes ponoći grmelo. treskalo ir deževalo. kakor bi lil iz škata. V Trnovem je trešČilo v streho hiše trgovca %. Sokliča ter razbilo nekaj opeke. Strela je šinila v neko shram-ho. kjer hi bil lahko nastal ogenj, ko bi domači takoi ne prihiteli in pogasili. Tuđi telefonsko in električno omrežje je precej trpelo. Vihar in ploha sta bila tako močna, da so v Sodnijski ulici zablodile tri divje race in popadale na cesto, a so kmalu zopet prišle k sebi in odletele v burno noč.
S ple$iSča. V noči od 11. na 12. t. m. sta bila v neki gostilni na Tržaški cesti poleg drugih gostov tuđi neki delavec in neki hlapec in pet dragon-cev. Ker je neka ženska plesala, so bili vojaki vsled tega jezni in se je vnel prepir, pri katerem so začeli oba civilista pretepavati, naposled so ju pa porinili iz gostilne. To je hlapca tako razjezilo, da je stekel na dvori-šče po gnojne vite ter z njimi oboro-žen priSel nazaj in zaČel pretepavati enega vojakov, katerega pa k sreči ni nič poškodovaL sam je pa v pre-tepu vendar zadobil na glavi nekaj lahkih poškodb. Ko sU civilista zbe-žala je 2opet nastal mir.
PrHcta iatlca. Včeraj zjutral Je prišla v neko trgovino na Kongres-nem trgu neka ženska ir Spodnje Siške ter si dala naložiti v pogled na proda jalno mizo već raznega blaga. V tem, ko se Je prodaialka obmila, ie navihanka porabila priliko in smuknila pod pelerino nekaj čipk, trakov in drugega blaga, kar je pro-dajalka Se pravoćasno opazila in ob-
vestUa o tem fttražnikau da K> je are-tiraL Ker Je navedenka zaradi ena-kih tatvin je znana, naj se oškodo-vanci čimpreje zglase pri policiji.
Izgubila }e služkinja Terezija AJekšičeva črn slamnik s pajčola-nom, vreden 34 K. Pošteni najditelj naj ga odda pri magistratu.
Promenada! koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši ob ugodnem vremenu v petek, 16. t m. od pol 7. do pol 8. zvečer v Zvezdi.   Spored:
1.    Lehar:      »Ballsirenen«,    valček.
2.  Wagner:    Slike iz »ParsifaU.   3. Schubert:    »Moment   musicale«.    4. Puccini: Fragmente iz opere »Mada-me Butterflv«. 5. a) Mašek: »Blesko jezero«,    b)    flajdrich:     »Mladini«, pesmi.   6. Bizet:    Fragmente »Car-men«.
Narodna obrambo.
Družbi sv. Ciriia  in  Metoda  je
poslal g. Makso Fock v Kranju 14 K 50 v, nabranih v veseli družbi pri Knedelnu«. Odč. Ela Lavrenčakova je odpustila gospej M. M. žaljenje za ceno 50 K družbi v korist. »Ruska koča« se je zavezala pobirati za en obrambni kamen. G. učitelj Davorin Lesjak je poslal prvo delno vsoto 29 kron. Iz Poljč pri Begunjah je preje-la C. M. družba 15 K s poročilom pošiljateljice Milice Janežičeve: -Denar smo mi, otroci, nabrali pri predstavi, ki smo jo priredili na korist družbe.« G. Anton Sever, trg. poslovodja v Semiču, je poslal 15 K, katere mu je izročila gospa Marija Budkovič kot volilo njenega umrle-ga soprogp ^. Fr. Budkoviča. tr^ov-^a v Sciiacu. Poslavljajoč se od po-zorišča tega življenja, poslovil se je g. Budkovič stem volilom spodbudno in iskreno od svojega naroda. Častni mu spomin! G. T. Odinal na Vrdelci pri Trstu je poslal 23 K s poročilom: »Na svatbi gospice Marice Dujčeve z g. Jankcm Gombačem se ie nabra-lo v rodoljubnem domu Dujčevem 23 K za C. M. družbo v Ljubljani. 2i-vela no\oporočenca in vsa zbrana družba, ki ni pozabila v tako resnem in srečnem trenotku dične naše družbe!- G. Zvezd. Sorli iz Medvod je izročil 10 K vsled razpusta kluba >.-Medvodski pipec«. Hvala!
Obrambni kamen so izplačali di-jaki II. drž. gimnazije in s tem postavili časten spomenik o svojem ple-inenitem rodoljubnem mišljenju in delovaniu. Omizte v Moharjevi gostilni v Sp. Šiški je dobilo diplomo in eno številko obrambnih kamenov za nabrano vsoto 200 K. Vsem bram-bovcem, posebno še darežljivemu rodoliubu g. Sedeju. Hvala!
Častno tekniujeta med seboj omizje pri »Roži« v »Prešernovi sobi« in omizje pri »Belem volku«. Te dni je prejelo rodoljubno omizje pri »Belem voiku< deveto diplomo in tako došlo ono pri »Rožu. Obema cenj. omizjema najiskrenejo zahvalo! Letošnii mesec julij zasluži, da ga pohvalimo in postavimo vsem njegovim tovarišem za vzgled. Družba sv. C. in M. je razpečala namreč ta mesec 50.400 računskih listkov. Naj ne zaostane za to številko noben mesec več!
Vporabljamo predvsemi tisto blago, ki se prodaja v korist družbe sv. Ciriia in Metoda! Tvrdka Golob in Volk v Ljubljani je izročila zopet 175 K od prodanega čistila za kovine in tla ter vazelina za črevlje. Posa-mezni rodoljubi, posebno pa C. M. podružnice naj ob vsaki priliki opo-zarjajo na družbeno blago, ki po svoji kakovosti i« ceni tekrnuje z istim blagom drugega izdelka, družbi sv. C. in M. pa donaša znatne dohodke. Prosimo!
Velika vrtna veselica v Grosup-Ijem. Podružnica C. M. družbe v (jiosupijem priredi dne 8. septembra dan veselja. Ljuba duša! to bo spas: v lepi senci. Če hoČes na soln-cu, nad glavo rdeče-rumena jabolka, na mizi dobra papca in pupca, za srneh Španjolski komedijanti. za mlada srca in noge — ples! Vsega pa povedati ne smemo.
Priprave za veselico pevskega društva »Trst« v Matenji vas] dne 25. t. m. v korist Cirfl - Metodove družbe, so v pol nem teku. Zabave ne bo manjkalo, pripravljajo se razna prijetna presenecenja. Pri plesu pa bode svirala vrla »Postojnska god-ba«, do ranega jutra do beiega dne.
Društvena naznanila.
Halo! Kdo tam? — »Sokol II.«
—  Tu ljubljansko   napredno   občinstvo! Kaj je vaša želja? — Ali ste se je odločili, da posetite v nedeljo, 18. t. m. našo IV. javno telovadbo in veselico? Cc Se ne, vam nujno svetu-jemo, da opustite vse druge nacrte, ker vam je tu pri nas garantiran naj-lepši užitek in neprisiljena    zabava.
— Sicer so stale prejšnje vaše prire-ditve vedno na višku zabavnosti, zato bi tuđi letos   radi    posetili   vašo prireditev,    a letošnja draginja nam veli odrekati se veselicam, ker se ob takih prilikah ponavadi ljudi kar žive
iz kože đevlje. — Ce pa nimate druge skrbi, kot da se bojite odiranja, bodite potolaženi, ker so povsod nastavljene popolnoma normalne cene. V dokaz naj vam služi dejstvo, da smo že vstopnino znižali za en »groš«, pri »krenvirŠtelčkih« pa za dva »solda«. Ce pa ne verujete na besedo, če ste tak neverieten To-maž, pndite in poglejte. Vabimo torej občinstvo, da se najmnogobroj-nejše udeleži naše javne telovadbe in veselice. Na zdar!
Telovadno društvo Sokol v Šte-panjl vaši vabi še enkrat prijatelje Sokolstva v Ljubljani in okolici, kakor tuđi vse napredno občinstvo sploh na svojo prvo javno telovadbo, združeno z veliko vrtno veselico, ki se vršiv nedeljo, dne 18. t. m. popoldne ob 3. na vrtu vsem Ljubijanča-nom in okoličanom dobro znane go-stilne br. Antona Novaka v Štepanji vaši. Po enoletnem obstanku se je društvo lepo razvilo in ima že danes jako izborne telovadske moči, o čemer se bo vsak lahko prepričal pri javni telovadbi. Telovadba bo obse-gala proste vaje in vaje na orodju. Nastopil pa bo tuđi naraščaj »Sokola I.« s prostimi vajami. Priprave za veselico so v rokah domaćih gospo-dičen in nekaterih odbornikov, ka-terih pridnost in spretnost nam je porok, da bo ta prireditev ena naj-večjih, kar jih je dosedaj videla Šte-panja vas. Na sporedu je šaljiva pošta, srečolov, streljanje na dobitke, petje, godba, ples in dr. Koncertne točke bo izvajala društvena godba iz Kašlja, za ples, ki se bo vrsil na nalašč za to postavljenem plesišču na prostem. pa bo igrala Magistrova godba izpod Šmarne gore. Postavljenih bo več paviljonov: za slasči-ce, cvetke, kavarno itd. Zabave bo torej dovolj za vsakega! Za dobro jed in pijaco pa nam jamči ime go-stilnicarja br. Novaka, ki se bo za ta dan še posebno dobro preskrbel, da bo pač vsakega zadovoljil. Pred-no se torej odločite za kak izlet v nedeljo. spomnite se na Stepanjo vas in nas obiščite v kar največjem šte-vilu! Posebno še apeliramo na za-vedne jubljančane, da nam s svojim obiskom pokažejo. da imamo pri njih zaslombo in pomoč! Obisk vam vr-nemo o prvi priliki. saj je znano, da Jtepanjcev ne manjka na nobeni narodni prireditvi v Ljubljani! Torej na svidenje v nedeljo, 18. t. m. na prijaznem gričku br. Novaka v Štepanji vaši! Na zdar!
Izlet društva slov. trg. sotrud-nikov se v nedeljo, dne 11. t. m. vsled slabega vremena ni mogel vršiti. Z ozirom na to vabi odbor vse ^. kolege, znance in prijatelje društva, da se udeleže zleta v Šmartno pri Ljubljani v nedeljo 18. t. m. Zbi-rališče ob pol 3. pred sv. Petra cerk-vijo v parku. Odbor je pripravil za udeležnike posebno iznenađenje. Pridite v velikem številu.
V korist Sokolskega doma v Li-tiji vršila se je zadnjo nedeljo popoldne v gostilni *pri Lojzki« v Litiji tombola, ki je vrgla svojemu name-nu 40 K. K temu koraku ojunačila se je popolnoma iz lastnega nagiba mladina. Ltoš in Milena 2un z Dunaja ter Lojze Grm iz Litije so sprožili misel, zagotoviti si primerne dobitke in hajdi na delo. Brez obotavljanja preskrbeli so vse predpriprave ter igro samo vršili popolnoma pravilno. Gostilniški prostori bili so zase-deni. mladina pa o rnnogoštevilnih dobitkih nad vse srečna. Prireditev znači vsekako veseli pojav ter je živ dokaz, kako se že mladina zanima za zdrave sokolske misli in dela. Bil bi res zadnji čas, da bi pred leti že vlo-žena pritožba v zadevi mladinskega naraščaja v telovadnih društvih bila rešena.
Sokol v Idriji vabi vse brate in sestre, da se udeleže slavnosti raz-vitja prapora Sokola v Cerknici v nedeljo, dne 18. avgusta. Odhod iz Idrije ob polu 1. uri opoldne z avto-mobilom. Zbirališče pred trgovino br. Valentin Lapajneta. Vožnja v Cerknico in nazaj stane 3 K 50 v. Po-vratek iz Cerknice ob 10. uri zvečer. Zglasila za avtomobilno vožnjo spre-jema društveni načelnik br. J. Novak. Priglasiti se morejo tuđi nečla-ni, ki se nameravajo udeležiti slavnosti cerkniškega Sokola.
Telovadno društvo »Sokol« v Radečah pri Zidanem Mostu priredi, kakor znano ob priliki zleta Zagor-skega okrožja dne 18. avgusta t. I. svojo javno telovadbo združeno z veliko ljudsko veselico. Spored bo sledeči: Ob 3/4ll. dopoldne sprejem br. Srbov in Hrvatov; ob polu 2. popoldne sprejem članov Zagorskega okrožja in gostov prihajajočih z vlakom iz Ljubljane in Celja. Ob 2. nastop k izkušnji za proste vaje; ob 3/44. sprejem društev iz Posavja. Ob 4. javna telovadba in sicer: 1. proste vaje članstva, ljubljanske za 1. 1913; 2. proste vaje radeškega nara-ŠČaja; 3. telovadba vrst na orodju. Pri prireditvi svira si. godba iz Zida-nega mostu. Paviljoni za pivo, vino, jestvine, kavo, cvetlice, pecivo. Ple-šišče. Vrtiljak.    Vstopnina 20 v   za
1S5. Stev-                                                                                              SLOVENSKI   NAXOD.                                                                                                 Stran 5.
I flsebo. Ker }c železniška zveza na vse strani iako ugodna, ie upali ve-like udeležbe. Vabimo še enkrat vsa bratska društva iz okolice, kakor tu-Ji vse narodno občinstvo na obilno udeležbo. Na zdar!
Gasilno društvo ▼ Postoini priredi v nedeljo 18. t. m, v prostorih :iotela »Jama« veselico s koncernom, plesom in tombolo. Začetek ob
-   popoldne. Vstopnina 50 v. Oasilci v društveni obleki prosti. Cisti dobi-
|:ek je namenjen za društvene po-rrebščine.
Razne stvari.
* Vsled izgubljene igre ga je kap rađela. Iz Budimpešte poročajo: Po->cstnik Nikolaj Propper ie izgubil pri nakaratu  v debrecinskem    trgoskem :nmu naenkrat 200O K. Od razburje--ia ga je zadela kap in se Je rnrtev -^rodil s stola.
*  Samomor pri vojakih. V Gyuli «e ie 221etni honvedski enoletni pro->>ovoljec Emerih Bellenta ustrelil  s vvojo službeno puško. Govore, da se
: ustrelil, ker ga je stotnik prevee kaniral.  Zadevo prciskujc  avditor.
*  Šlepa rski hankir.     \z Berolina ročajo: Pred kratkim je umri ban-
kir Hugo Gradenitz. O zapuščini so r-orali otvoriti konkurz. Gradenitz ie večji del zaupanih mu depotov po-neveril. Pasiva znašajo baje tricetrt
- ilijona mark. Zdaj so tuđi dognali, oa je Gradenitz izvršil samomor.
*  Učitelj posilil šolarico.      Učitelj •u  ljudski  soli  v   Belovaru.  Kranjec, -. posilil v šoti neko 121etno šolarico, k\ je bila nenavadno  razvita.  Ko ie a e klica čtitila, da je mati. te zaužila -: ~asvtt  "voje r'.n*c        - -j  r:"-'-'. \Nied česar je zboleia. Morali so jo rrepeljati v bolnico. Kranjca so prišli in zaprli.
*  Nezgoda na jezeru. Iz Schwe-rina poročajo:  Operni  pevec  Budin-cer je    napravil    predvčerajšnjtm  s
voio ženo. sinom, svakom, svakinjo dvema dečkoma na jadrnici izlet ?o Schwerinskem jezeru, čoln se je orebrnil in vsi so padli v vodo. Uto-nili so vsi ražen Budingena in enega dečka.
*   Avstrijski     vojni    zrakoplovi. Vojaška uprava ie dobila vče^aj sti'i Etrichove aparate z motorji 90 konj-skib sil. To je en del serije štirinaj-
* h aparatov. ki jih ie naročilo vojno
nistrstvo.   Povelinik   zrakoplovne-
ea oddelka. podpolkovnik Uzelac, je
r aparati narravil več p  '        . ki so
|?e vsi posrečil!. Novi zt - »vi se •"-<*> uporabljali že pri letošnjih ma-Tievrih. * Grozna nesreća na čest ni že-fenricL Iz Bochuma poročajo: Pred-včerajšnjim zvečer ic pri nekem vlaku cesrne železnice. ki je imel dva voza. odpovedala zavora. Vozovi so bili prenatlačeni. Voz je skočil s ti-*a. zapeljal v neko gostilno ter se razbil. Drugi voz se ie odtrgal ter zapeljal v neko trafiko. Tri osebe so bile smrtno nevarno ranjene, sedem ::Vi je bilo težko. de^et pa lahko ranjenih. Z vlakom so se vozili po-^rebci, ki so se udeležili pogreba po-
Inesrečencev v boehumskem premo-Velika nesreća vsled eksplozije. Iz Dortmunda r>oročajo: Včeraj oh pol 9. so delali delavci tvrdke Lotz za montiranje na kupu žlindre v dveh < ddelkih. Zaradi vlažnosti $o se razvili v žlindri plinu ki so eksplodira!]. Hel kupa se je podrl. resili so se Ie trije dejavci. Izpod kupa so izvlekli V- mrtvih. Trupla so bila popomoma žgana. Nekaj delavcev še nišo do-bilL
*  Baronica Hobenau in romunski časMki.      Iz    Konstancc  poroćajo: Med neko damo, ki je prišla iz Cari-;-ada,  in   već   častniki.  ki   so  damo radlegovalL, je prišlo do prepira. Natopiti ie morala policija. Pri policiji ^    je izkazalo. da ie dama  baronica hohenau  in  sestrična nemškega  ce-^rja. ćastniki so bili kaznovani. po-
ijski  prefekt  odpuŠčen.    distriktni račelnik ie pa podal demisijo.
*  Sleparski klerikalni poslanec — turski vosak. Pred par leti je ogrski Klerikalni    poslanec    Franc Udvary /aradi raznih velikih sleparij pobeg-r I v Smvrno, kjer so ga pred kratim aretirali. Ogrsko mstično mini-
" *vo ie zahtevalo. naj ga    turske
^5ti izroče, na kar pa te sploh ni-
^ odgovorile. Udvarv, ki je bil hu-
-ski   nadporočnik  v  avstro-ogr^ki
^3di, je vstopil v tursko armado
Jšel na tripolitansko bojišće.
*  Trpinčenje vofakov.   V PfaLz-r irgu na Nemškem    je neki prapor-
čak zagreši!  težko telesno poškod-
^o na prostaku.    Na    dvorišču    vo-
>nice je imel manjši oddelek vo|a-
vaje,    eden izmed njih je storil
j nespodobnost.    Praporščak ga
^ tiato vprašai: »Kaj ti je Ijubše: ali
-1 dni zapora, ali zaušnica?« Vojak
cc je odločil za zaušnico.    ki je bila
'ako krepka, da so morali vojaka ta-
•   i prepeljati v bolniŠitico. Zdravnik
-  kotistatiral. da ima vojak pretrga-o ušesno mrenico.
*  Potres v TurćijL Iz Carigrada X/roćato:   V krahh, od potresa po
škodovanih, se še vedno dogajajo potresni šunki. Hribovje med Oano-som in Choro se je ponižak). Govore, da se ic na hribu Teksurdagh napravila razpoklina, iz katerc prihaja dim. V Myris Tito so eno uro pred potresnim šunkom slišali eksplozijo. Pod razvalinami je Se mnogo tru-pel. Boje se, da bi zaradi trohnenja ne nastale kake bolezni. 50.000 oseb je brez strehe. Vsak dan prihajajo v Carigrad ladje z mrtveci in ranjenci. Na hribu preroka Elije se je napravila velika razpoklina. iz katere prihaja lava. Tuđi na drugih hribih so se pokazali vulkanični pojavi.
* Policijski skandal v Novetn Jorku. Javno mnenje v Amenki ie vsled policijskega skandala v Novem Jorku vedno bolj vznemirieno in no-vojorško časopisje skoraj soglasno zahteva, naj župan Garznov takoj odstopi. Župana smatrajo za presla-bega, premalo energičnega in prevec odvisnega, da bi temeljito prerefor-miral novojorško policijo. Več uglednih novojorških meščanov, med temi Pierpont, J. Morgan in Mrs. Clarence .Mačkav pozivajo meŠčanstvo na veliko zborovanje. Gospa Rosenthalo-va, soproga umorjenega lastnika igralnic, je imela razgovor z nekim žurnalistom. Izjavila je, da ie bil njen soprog že več let prijatelj s pol;cij-skim poroenikom Beckerjem. dokler rnu ni mogel več daiati denarja. Be-cker je vedno več zahteval. tako da je končno ves ^običek pravzaprav dobivat Becker. Vdova je prepričana, da ie Becker sam ustrelil njenega soproga.
Te!pfn«$ip in brzojanea •oročili
Bodoći   prestotoaaslddiiik   —  aui}or. Dunji. 14. avgusta. Listi iavljajo, da bo bodoći prestolonasle<1nik nadvojvoda  Karei  Fran  Josip   18.  t. m. ^-     -r^arjev ro: —- Jan imenovan za a  in  prc        .en  iz   Galicije  k dunajskemu polku.
Vlada in bosanski sabor.
Duoaj, 14. avgusta. Korespon-denčni biro priobčuje uradni komuni-ke, v katerem se dementirajo vse vesti, nanašajoče se na zadnjo avdi-je^co skupnega finančnega ministra viteza Bilinskega pri cesarju. V ko-munikeju se zatriuje. da so dispozicije vlade nasproti bosanskemu saboru ostale reizpremenjene in da se bode pogajanja s saborskimi stran-kami še!e nadaljevala, kadar bodo stranke to izrecno zahtevale.
Borba med delavcem in redarjem.
Dunaj, 14. avgusta. V Kajfeževi vinarn: je danes ponoči pil delavec Reischer. V pijanosti je jel tako raz-grajati. da so poslali po redarfa. Na to je Reischer pobegnil iz gostilne, policist Sachcr pa za njim. Na ulici se je ReTseher ustavil ter hotel re-darja napasti z nožem. Redar je po-te^nil sabljo. Ko je Reischer to opa-zil je vtaknil nož v žep ter naskočil redarja ter mu izvil sabljo. Nato je redarja s sabljo strahovito razmesa-ril. Sacher je petkrat strcljal na Rei-seherja, vendar ga ni zadel Reischer je utekel, Sacher je pa kmalu nato na dobljenih ranah umri. Reischerja so danes ziutraj aretirali. Pri p<- ičiji mož ne odgovarja na nobeno \ pra-sanje.
Atentat na pijonirski depot Klosterneuburg, 14. avgust Ob 12. ponoći je neznanec napadel stražo pri pijonirskem depotu. Ustrelil ie na vojaka, kateremu je kroglja preluknjala čepico. Na to je neznanec iz£inil. Ob 4. zjutraj je dotičnik zopet streljal na drugega vojaka, ki je stal na straži, pa ga tuđi ni zadel. Nato je izginil brez vsakega sledu. Ves trud izslediti atentatorja je ostal dosedaj brezuspešen.
Poskušen atentat na smodnišnico.
Praga, 14. avgusta. Listi pišejo, da so neznanci poskušali izvršiti atentat na smodnišnice v Litomeri-cah. Bili so pravočasno opaženi in so pobegnili baje na avtomobilih.
Agrarni nemiri na Ogrskem.
Budimpešta, 14. avgusta. V južni O^rski se ponavljajo izgredi poljskih delavcev. V Dombovaru so poljski delavci zažgalihleve svojemn go-snodarju in pustili, da mu je zgorela vsa rnnogoštevilna živina.
Čuvaj in cesariev rojstnl dan.
Zagreb, 14. avgusta. Običajno je, da priredi ban na cesarjev rojstni dan velik banket, na katerega pova-bi razne dostojanstvenike. Čuvaj pa se ne upa vrniti še v Zagreb, zato je odredil, da naj ta banket priredi nad-škof-koadjutor đr. Bauer, ki naj na banket pozove 80 od Cuvaja določc-nih oseb.
Srbske stranke in su&penziia cerkve-
ne avtonomije.
Zagreb, 14. avgusta. Delegatje srbske napredne stranke na Ogr-skem so imele v Karlovcih sestanek, na katerem so razpravljali o suspen-
lul avtonomfle srtek« pravoslavne cerkve. Dne 30. t m. bodo imele v ĐudimpeSti vse srbske stranke z Ogrskega in Hrvaškega skupno kon-ferenco, ki bo tuđi veljaia temu vpra-šanju.
Demoastraciie radi Juklćevega procesa.
Sptlet 14. avgusta. Radi famozne sodbe v Jukićevem procesu je zavladalo v Spljetu, čim ie došla vest o obsodbi, velikansko ogorčenje. Zvečer proti 9. uri se je zbraia na obali ogromna množica ljudi; bilo jih je nad 10.000. Zbrani množici je govoril dr. Angljelinović, ki je v rezkih be-sedah krniziral Jukićevo obsodbo. Koncem njegovega govora se je množica odkrila in zapela hrvaško himno »Ljepa naša domovina« in srb-sko koračnico »Rado ide Srbin u vojnike!« Ljudstvo je klicalo: »2ivio Jukić! 2ivela Jugoslavija! 2ivelo edinstvo Hrvatov. Srbov in Sloven-cev!« Policija je množico Ie s težavo razgnala. Mnogo oseb ie bilo aretira-nih, med temi tuđi neki Slovenec.
Sarajevo, 14. avgusta. Radi Juki-ćevega procesa je prišlo včeraj do hrupnih demonstracij v mestu. Ljudstvo je klicalo: »Živio Jukić, doli s Cuvajem!^ Zlasti burne so bile demonstracije na Fran Josipovi cesti. Policija je aretirala dva demonstranta, ostale pa je razgnala. Zvečer so hodile po mestu moćne redarske pa-trulie, vendar pa se mir nikjer ni več kalil.
Shod na Reki radi Jukićevega procesa.
Reka, 14. avgusta. lirvaška in srbska mladina na Reki je snoči priredila tu shod, na katerem je spreje-la resolucijo, v kateri 1. protestira proti Škandaloznemu postopanju iz-vedencev in sodnikov v zagrebškem procesu proti Jukiću, 2. poziva ves civihzovani svet. da nastopi v imenu pravice in človečnosti proti pravo-sodnemu razbojnistvu, ki se je dogodilo v Zagrebu, in 3. poziva vse po-slance hrvaškega in srbskega naroda v habsburški monarhiji, da v družbi z ostalimi slovanskimi in drugimi človekoljubnimi poslanci storc na najvišjem mestu vse potrebne kora-kt, da se izvede revizija vsega Jukićevega procesa.
Dogodki na Turškem.
Carigrad, 14. avgusta. Ruski veleposlanik Oiers je obiskal ministra zunanjih del in mu naznanil, da je ruski poslanik na Cetinju opominjal crnogorsko vlado, naj na vsak način varuje mir na Balkanu in naj se vzdržuje vsega, kar bi mo^lo mirno stanje porušiti, zakaj Rusija bi nik-dar ne dovolila, da bi se v sedanjem času spremenil status quo na Balkanu. Minister zunanjih dei je to izjavo ruskega poslanika vzel z zahvalo na znanje.
Carigrad, 14. avgusta. Ministr-ski svet je sklenil, da bo izplačal so-rodnikom v Kočanih padlih ?rtcv 50.000 turskih funtov ali 1,200.000 K kot ođškodnino.
Carigrad, 14. avgusta. Kakor za-trjujejo, odpotuje prestolonaslednik Jusuf Izeddin v 10 dneh na Punai, odkoder se potem napoti v Svico.
Carigrad, 14. avgusta. Volitve v turški parlament se prično 14. oktobra. Zbornica pa se sestane 14. novembra.
Carigrad, 14. avgusta. Minister notranjih del Ziapaša je podal demisijo. Zatrjuje se. da vladajo v kabinetu velika nasprotja in da je v krat-kem pričakovati, da bodo demisijoni-rali ^e drucri elani kabineta.
Skoplje. 14. avgusta. Albanci so brez vsakega odpora zavzeli Skop-Ije. Z vlakom iz Mitrovice jih je prišlo 1200 v Skoplje. Brez najmanj-.^esra odpora s strani vojaštva so se utaborili na gradu, ki ima dominiru-joč položaj nad mestom in vso bliž-njo okolico. V Mitrovici so Albanci obesili nekega stotnika. Mutesarif iz Peči je pobeKnil v Srbijo.
Potres v Dardanelah. Carigrad,   14.  avgusta.  Ob 3. zjutraj so se obnovili potresni šunki v okolici Marmarskega morja.   Potres >e povzročil mnogo škode.
Carigrad, 14. avgusta. V Rodo-su se potresni šunki neprestano ponavljajo. Potres je razrušil ondotno mošefo s Štirimi minareti in razdejal 14 hiš. 13 oseb je bilo težko ranjenih, ena ženska pa ubita. V vilaietih, kjer je bii potres, je zavladala silna lako-ta. Ekumenski patrijarh je pozval tursko vlado, naj proglasi v potres-nem okoli.su obsedno stanje in naj posije tjakaj vojaštvo.
Eksplozija na franeoski oklopnicL Pariz, 14. avgusta. Na oklopni-ci »Veritc« je eksplodirala cev pri kotlu. Mornarji so mislili, da se je vnel smodnik. V velikem strahu so poskakali v morje. 250 mornarjev so na to z velikim trudom jedva resili iz valov.
MooartiistićiNi   flbanje   na   Port«-
Partz, 14. avgusta. Iz Lisabone poročajo, da se po vsi državi množe
monarhistične zarote proti republiki. Vlada je zadnje dni dala aretirati sto častnikov in 400 duhovnikov, ker so na sumu, da so se aktivno udeleževa-li protirepublikanske propagande.
Gospodarstvo.
—  Trafikanti in podraženje vži-galic. Kakor znano, hočejo kartelira-ne tovarnc za vžigalice zvišati ceno vžigalicam.   Vsled   tega   je sklenil centralni    odbor   deželnega društva trafikantov na Ceškem,   kupovati v tem slučaju vžigalice Ie od nekarte-liranih tvrdk.
—  Dobava lesa. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda dobavo  rezanega  lesa  za  leto   1913 potom  javnega   razpisa.     Tozadevni podrobni  podatki  so  razvidni     iz  li-stov  AViener Zeitung«  in  ^Osserva-tore Triestino« on 14. aprila 1912.
—  Izvoz sad ja.    Izvoz sadja   na Labi v Nemčiji    se je začel.    Ker je letina jako dobra, so cene za polovico nižje nego v preteklem letu.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za    Ciril -  Metodovo    družbo:
Franja Ludvik v Zidanem mostu, 4 krone, zložila vesela družba Zidan-moščanov in Ljubljančanov na povratku iz Kamniške Bistrice za štruklje od gdč. Ivanke in J. Drol, tu, 5 K, darovali postojnski davčni urad-niki ob priliki odhodnice svojega ko- ] lesr** ^ro^fi   Badiure. — Skupaj 9 K. '■
Za   ^Narodni skiad«:  Jelene Fr., i notarski uradnik na Brd upri Lukovici, 6 K, nabral od gg. ki se nišo ! dne 7. julija t. L mogli odzvati v to svrho prirejeni veselici.
Živcli nabiralci in darovalci!
Koncert dunajskega damskega elitnega orkestra je danes in vsak dan zvečer v kavrni »CentraU, Sv. Petra nasip.
Današnii list obscga 8 stran'.
Izdajatelj   in   odffOTorni   urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Umrli so v Ljubljani:
Dne 10. avgusta: Helena Sta-nislava Majce, hči čevljarskega mojstra. 4 mesece. Radeckega cesta 2. — Marija Strempil, zasebnica, 66 let, Rožna ulica 13.
Dne 11. avgusta: Ivan Stiplo-šek, sin slikarja, 5 tednov, Marije Terezi je cesta 11.
Dne 12. avgusta: Marjeta Hu-bat, žena deželnega oticijanta, 5S let, Zalokarjeva ulica 7.
Dne 13. avgusta: Vinko Novak, sin slaščičarskega pomoćnika, 2 leti, Kolezijska ulica 26. — Uršula Garvas, zasebnica, 63 let, Radeckega cesta 11.
V  deželni  bolnici:
Dne 4. avgusta: Ivan Uršič, ko-Čar, 30 let. — Josip Kenda, sin ko-čarja, 6 let. — Ivan Vesel, kočar, 49 let.
lazsirjeno domaće ldravilo. Vedno večja povprasevanja po „MoU-OTem Iraa-coskem tganjn In soliM dokazujejo usesp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po ■ Zm— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo le-karnar A. BfOLL, c. in kr. dvorni založnik na tanmju, Tnchlanben 9. V zalo^ah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, ; zaznamovan z varnostno znamko in pod- j pisom.                                                    4    22   '
Na^tnjsf aovražnOci otrot so slasti poleti se poJavljajoce želodene iu črevesne bolezni. Najbolja© varstvo. proti temu nndi racionalna prehranat s »Kufeke«, ki organizmu dovaja za njegovo gradnjo potrebna živila in ga torej proti boleznim dela odpor-nejšega. V »Kufeke« obsežene rnd-ninske snovi in beljakovine najugod-neje pospešuje tvoritev kosti in mišić,
Kana imaš i tvojem nantnilni?
I Kruha, klobase, čokalado, konjak in perilo. — Lepo!  Ali pa ne veš, da 7spadajo vvsak nahrbtnik tuđi Fayeve sodenske   mineralne   pastilje,   ki   jih ne smeš pogrešati pri nobenem izletu? Kaj boš napravil, če se prehladiš? Ali j hočeš v kaki kmečki gostilni leci in I se potiti?   Pameten turist ima vedno i za vse   slučaje »Fayeve«  sodenice  s #     seboj    Tore],  pošlii  hitro v lekarno \ ali drogerijo po par škatljic a K 125; zahtevaj  pa odločno »Fayeve prave« I in pazi se pred ponaredbami.
Mnenje gospoda dr. Ivana Stojano-
va, sekundarnega zdravnika   garni-zijske bolnišnice
Plevna.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Veseli me, da Vas zamorem opo-zoriti, da sem jaz, kot sekundarni zdravnik garnizijske bolnišnice v Plevni konštatiral imenitne uspehe Serravallovega kina-vina z železom pri rekonvalescentih.
Plevna,  14. februaria  1908. _____Dr. Ivan Stojanov.
i MOJ STARI
nazor je in ostane, da proti prhljaju, prezgodnjemu osivenju in izpadanju las kakor sploh za racionalno nego-vanje las ni boljšega sredstva nego svetovnoznani Bay-rum s konjičkom, znamko lesen konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L. V steklenicah po K 21— in 4-—, se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, ::        parfumeriiah  in brivnicah.        ::
Žitne cene w Budimpešti.
Dne 14   avgusta 1912. Termin«
Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11*43 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 1V78 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 9-67 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9 65 Koruza za avpust 1912 . . za 50 kg 9 17 Koruza za maj 1913   .    .    .   za 50 kg   7*48
Heteorolotfčno porofflo.
Viiisa sad ■•rje« 3t*2             Srednji zračni tlak 3«-76 nm
ćas     SKtajlje     S«
«     Vanja    t mm    £3___________
13   2. pop. 7311      20-1    si. jzah.    oblačno „    9. zv.   728 8      166    si. zah. !
14.   7. zj.   730-3      160 | brezvetr jsk. obiač.
Srednja    včerajšnja   temperatura    16*4*, norm. 19 03  Padavina v 24 urah 28*8 mm. Po noči močna nevihta.
I     Zahvala.    1
H Povodom smrti in pogreba naše ^B ^m ljubljene soproge, matere, stare roa- ^m H tere, sestre itd., gospe              2879 ^M
I Kristine Petrit roj. Granita I
^M izrekamo za izkazano sožalje in za ^J H častno spremstvo nepozabne rajnice B^ ^M k večnemu počitku, vsem sorodni- ^fl ^B kom, prijateljem in znancem tem ^H ^m potom najprisrčnejšo zahvalo.           |H
H      Ljubljana, 14. avgusta 1912.         H
H                 Žalofoči ostali.    H
I             Zahvala..              .
I               Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti mojega     j
I     nepozabnega soproga, gospoda
ANTONA STRESA
I                   Mtaeiteljft ▼ Cerknom  na florlžkom
I     kakor tuđi za mnogobrojno časteče spremstvo pokojnika k večnemu po-
I     čitku  izrekam tem   potom  vsem sorodnikom,   prijateljem,   znancem in     I
I     udeležnikom sploh, svojo globoko iskreno zahvalo.                                        I
I               Posebej pa se presrčno zahvaljujemo preč. duhovščini za tolažilne     I
I     obiske  v bolezni  in za spremstvo,  vsem mnogobrojnim gg. učiteljskim     I
I     kolegom, posebej  domaćemu učiteljstvu iz Cerknega z gospodom kate-     I
I     hetom  in  onemu iz Goriške in Kranjske, na čelu mu dež. poslanca gg.     I
I     E.  Gangl   in   J.  Ravnikar,  gg.   občinskim   svetnikom,  nadučiteljem   gg.     I
I     Dimniku, Jegliču in Likozarju   in gg.  viSkemu učiteljstvu s šolsko mla-     I
I     dino, si. deputaciji »Slov. Planinskega društva« iz Ljubljane na čelu g.     I
I     ravnatelj Macher in Cerkljanske podružnice, zastopane po g. J. Stravsu     I
I     &• prof. Scidlu iz Gorice, gospodom učiteljem - pevcem za tolažilno petje     I
I     pred hiSo in ob grobu, si. domači godbi, vsem darovalcem prelepih ven-     I
I     cev in sploh vsem, ki so se na ta ali oni način me spomnili v teh tel-     I
I     kih dneh in prihiteli od blizu in daleč izkazati rajnkemu zadnjo čast         I
I              Še enkrat hvala vsem!                                                                     I
I              Ma VUm pri L|mM|aalf 14. avgusta 1912.                               2873     I
I                                        Karla Stres, roj. Lunden        1
Stran   6.                                                                                              SLOVENSKI   NAROD.                                                                                              185 štev.
Mladi psi
7   tednov   stari, pravi  bernhardinci se
dobijo Bstna doli-* pri LlaMiuJ, ¥IU Čtk itev. 2U.                  _832
Pod zels ugodnirai pogoji a wm
učenec
Več  se   izve  pri   g.  Ivu«   Vahtiču CtrkJie pri Krikom.      ?$8o
liče  s«  tako!   ali  ▼ 3  mesecih
Sostllnlški loiial
s koncesijo ali brez nje za mlađega izveibanega gostilničarja. — Ponudbe pod „ffOStilniĆar" na u pravni Štvo »Sloveoskega Naroda«.                  2783
Hekarsul mov motor
skoro nov, model 1912, z dvojno preci     stavo, prostim tekom,  2 HPf      ::
9>e ceno proda.         2837 Več-pove Mili. Kavčič v Kosez-h, gostUna pri „Svedračn".
Ma se nova vila
trdno zidana, z vrtom, na zdravem kraju, s 3 stanovanji, 10 minut od glavne pošte.
Cena nizka. Natančneje pove  2867 P. Matelič,  Skofja  ulica 10.
Kavama
¥ Či-omlju se odda,
z vso opravo in stanovanjem pod ugod-
nimi   pogoji v najem.  —  Natančnei^e
podatke daie                 Znts
Anton Zure w Črnomlju.
Učenka
poštenih, boljših staršev, od  14 do 16 let stara, slovenskega in nemškega jezika kakortudi računstva dobro zmožna, zdrava   in  močna,            1874
se spreime v veliko manufakturno troovin
v ▼ečjeu krain na Notranjskem.
Italijanskega jezika zrnožne učenke imajo prednost. — Ponudbe se posiljajo opravnistvu »SL Naroda« pod .Poštenost*.
Uda u taksi aii za novemerev termin
prođajalna za vsako obit.
Istotam se odda         2834
stanovanje 11 sobama
is pritiklinami za Botembrov termit.
Po izve se na Triaiki  cesti  št 13.
DDDDD
Ha banki „Hi".
Podpisanemu je kot zastopnik u Korošćeve rodbine od St. Trojice pri Rakeku banka „SlaTiJa" izplačala K 5000.—, za katere je bil pokojni gosp. Fran Korošec, uradnik ciežeinega odbora ▼ Ljubljani pri nj ej zavarovan za slučaj doživetja in smrti samo 3 leta.
Ker sem prejel oemudoena ves lavarovani kapital, ko so bile predlo-ie_c potrebne listine, se ▼ imena Ko rotčere rodbine .a__di MSlaTi|iM Mp^re—cje zahvaljujem ter jo v^akomur naftopleje priparofism z željo, da bi se Slovenci ozirali le tu ta kulantni, slo-vanski zavod.
Zahvaljujem se tuđi gosp. JMip« TwfcBf -—itniku »Prvega slovenskega pogrebacga zavoda« za ves trud in kulantno postrežbo.
V Ljubijani, 12. avgusta 1912. Fra« Krapti,
WtŠ                                kavarnar.
_       ____       __________    _____   ^M^^^H^^^M  _MM^_^__
NaznaMllo.
9m% li.  t m. ptdaat izjave *_•*• IvtM   VtrM* i*|. IruaUi
pr^kllteM.                                2886
AJML   vMTlIvi
50 Ifipon tedenskega zaslužka
imajo lahko oni, ki znajo nekoliko nemško
b^!n za prdajo iovc stvari,
katero   potrebuje   bogat  ali   reven.   Prodaja
se lahko kot postranski posel. Vprašanja na
Karol Filtar, ltcap*st, Hm* Mr. 2. Ogrsko.
2881
Zaradi bolezni se proda še skoro nov
pletilni stro]
najboljšega sistema, eventuelno tuđi s poukom Cena jako nizka. Poizve se pri:
Luci|i Grad, D. ML Polje stav. 71, ▼as Zgoraji KaselJ pri Livfe-jaai.
Mm orozđje
naifinejše vrste, za zdravilne namene in desert, sveže potrgano, zavoj s 5 kg K 3'50. Čebelnt Med, zajamčeno naravnočist, naj-finej^a   kakovost,   pusica   s   5   ktj   K   7 —.
L.  Altnem,   Varaaez  43,   Ogrsko.
Moderno       2245
stanovanje
S    4    oziroma    5    ^obami    in    drugimi
pritiklioami se odda za a-gustp- rok . Poljanska  cesta   št.  22.
Večja dobro idoča
trgovina
mešanega blaga in SczdnflipriiJcIkot,
v  okraju Celje  in  Slovenjigradec
se zaradi bolezni imetnika pod ugod-mmi  pogoji   H^F*   takoj   odda«
Potrebnecja kapitala mora biti t>O)^ K drugo pa po  dogovoru.                38S3
Pisma naj  se požlje pod yyPHlo£-ItOSt4'   na   uprav.  »Slov.  Naroda«.
SODE
k o5 olja ali fimeža g
g        kupuje    ^77 g
g Kranjska tovarna fanenega olja ^
V   v   BrEtofu   pni    Kranju   J(
X      —  Zabret & Komp.  —     X
x                          x
xxxxxxxxxxxxxx
Učenec
se sprejme v trgovino ***
JL «ort#l  Vadmat pri L|mkliaai.
H^i-ll        star«   16   let,   ki  je
IIPH|I| ■■ nekoliko izurjeoa v ■PlilnU^lU trgovini, zna tuđi šivati   in   ima   trgovski   večerni   tečaj,
želi prieene slflzbe z vso ukrbo v biši.
Fonudbe pod                2814
„ZAietaica"   poštno    lezeće.    Ljubljana.
trgovski lokal
prostoren,   z  večjimi   izložbenimi   okni
Uće ali takoj pronamo
dunaiska tvoruiška firma za ustanovi-tev trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event skico pod ,Vorw£rts 5000* na Dunaj, Postamt 83.
2|^^^^ Samostojen posestnik in vele- ^H ^1^^^ trgovec, 34 let star, dobro- ^M m^^^T' srčen in mirnega značaja, v ^m ^h^^^^ lepem mestu Notranjske ob ^| ^^B^^ železnici, želi znanja z go- ^M ^^^^^     špico enakega značaja v sta- ^1
■  ^^  rosti 24  do 34  let.  katera bi H ^H    ^r     imela veselje do nadzorstva v ^H ^B trgovini  in   gospodinistva s primer- ^^ ^1 ntm   pr<MTioženiem   (25.000   K);  pri- ^M ^M peltala bi tuđi lahko starše ali sestro ^M ^H v hi5o.  — Cenj. resni dopisi s sliko ^H ^H pod  strogo   zajamčeno   tainostio   se  ^H
■  prost in pod: „Veliki a mini dom" H
H na  upravništvo   »Slov. Naroda« do V
P| 20. avgusta  1912.                      2323 ^M
Teodor Korn
(poprej Henrik Koru)
poKDvalec streh io klepar, vpeijalec Mmtoi ter instalater vodovodov
Ljubljana. M$m cesta št. 8.
Pnporoča se  si. obtinstvu  za izvrSe-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje   z   angleškim,   franeoskim   in tuzernskim škriljem z
asbest-cenefitniin ^nliem (Cteroit) patent Hatscbek
z izbočno in plo^čnato  opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinb.ka   in   galantenjska   kle-parska dela v priznano solidni izvr§itvi.
fin in kuhinjska oprava. Fostekljna ponda.
Poprave   točno m ceno. Proračuni brezplaćno in poSt. prosto.
P- n- gg- sodavičarjem
pripK>roča svoje prvovrstne sadne aromate in izvlečke (brez dodatka kemičnih ali sintetičnih   primesi)   za   izdelovanje   izbornih   šumeČih   limonad   kaknr :
mm mMi iabolini feiser. kUa citronada mslinovka itd.
Pri naročitih najfiaejše kakovosti naj se navede var st vena znam ka „ZUtocvef.
Z odličnim spoStovanjem                                          2689
Pnitiit/   tro^A   destilacija rastt. ia sadnib arom ter eks-rUlIllK   3ICIKU  traktom itd., Ljubi jao a, SlomsKova ul. 27.
^—^——■—^—^^ Od visoke c. kr. namestnije   koncesijonirana
Romercijelna prometna posredovalnica „R9PIĐ"
Posredovanje za nakup in prodajo  posestev,   zemljiSč,   hi§, vilf   obrtnih in industrijskih   podjetij.   Posredovanje   za   kredit   ter  ml   meojavo  posestev.
MARIBOR, Tegethofova cesta št. 11.
Brzojavni naslov:                         ■—=■----_____                     Naslov:
9    *2«    lf mSUmm        Tekfwi tat itev. I7#a       PnaitM pwr«ii»tHiu. ,RAPIV*
nIUpi0       /lartOOl.       -------_______-------       „    Maribor ob DravL    ::
I                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                  i
I 2875                       Iraetnik: Oblasrvcno priznan in zaprisežen civilni geometer
GUIDOH GRUBITSCN.
1^mmmmm^■■M——
MmKu «41tol|l«a sprofaio
4i>c deU}\c\
na hrano in stanovanje — Zglasila pod a>P   71.1*   na uprav.   »Slov.   Naroda«.
Kapi se dobro ohranleii
ftlvalni stroj.
Ponudbe pod              2871
„Gona" na upravništvo >SI. Naroda«.
Pozor brivcUi
Dobro idoča brivnica v lepem kraju na Gorenjskem se radi preveztja po-sestva takof prOda. — Ponadbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „Brivnica".
Hllalll IliVinl Pil
se prodajo         2855
v Kolodvorski ulici m. 11 Ljiljani.
Iščem spretnega         2^^
iirarskepa pomoćnika
pod dobrimi pogoji. Vstopiti mora takoj.
Viekoslav Sinčić, urar in zlatar, Mstolje, Istra.
Išče  se        ^7
mnifiri i_t ri-inin 7_ifin
Illujallu Li Pul uli -Qyll
spretnega v manipulaciji z bukovjem, ki naj govori če mogoče tuđi ogrsko in remunsko. — Ponudbe s spričevali in plačilnimi pogoji na- MGrosstianđlungs-::      haus, Ant. di Demetric, Trst".      ::
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta-vijo   se   na   zahtevanje   tudt   na   dom.
Parna iaga SCAONETTI, za skladiščem državne ga kolodvora.
Naprodaj je
krasne pohistvo
obstoječe  iz:
2  miz, 1 šivalne miže, 1  pre-dalnika za obleko s 5. predali, 1 kredencei pisalne omare
3  omar   xb   obleko, 1   ponoćne   omare,   1   železne    blagajne,  1  nastavka   (Aufsatz) 1 harmonija z  8.   spremeni, 1 naslonjača na verige, 1 zofe, 1 kuhinjske   omare, 1 klečal-nika, 1 umivalnika, 7   velikih prostoročnih oljnatih podob, ćele   garniture   Brockhaus-Leksikona, mnogih knjigdu-hovniškega    in     posvetnega Stanu«    —    Kje,    pove     upravništvo
»Slovenskega   Naroda«.        2850
Suhe jedilne gobe
se kupuje vsako množino proti takojšnjemu
plačiiu. — Nakupovalec se išče. WII_CH. SCHCUERER,   Straubing Ba,
------ - - ■ -^. ...s?     vjir*sko«                  ——----
Gospodična
veŠča strojepisja, slovenske in nemške ::    stenografi je, z enoletno prakso     ::
išče  službe-         2793
Ponudbe pod »eno letoM upravi »SI. Naroda«,
Motor IfeckarsDlm
6 HP z dvojno prestavo, model 1911 12
s priklopnim vozom za 2 osebi
se takoj proda.     2m
Jos. Vesel, Prešernova ul. 20 24.
- Proda se porto
v ŠmarjD pii Unići ob Savi oa Štajerskem.
Proda   se  z opeko   krita   hiša s  4 sobam:,
gospodarskim poslopjem in vrtom.   Pri hiši,
ki leži ob glavni cesti   in v blizini tovarne,
se izvrsiije rudi gostilni.ka obrt.
5 minut oddaljena od kolodvora. Cena 52«?o kron. — Ponudbe na naslov :        2870
Fraoc Steseoiek. posestiik i kaiju pri Sevnkl l\-Odda se        2752
transito skladište
v blizini dolenjskega kolodvora, zelo pripravno za vinskega trgovca, ker je v to že z vsern potrebnim opremljeno. Prostor obsega 93] 2 m2 površine. Skladišče je od dveh strani v zemlji, sicer pa na ravnem, kamor je tud; napeljan vodovod.  —  Natančneje pove
Ivo  Mohorć,  Gruberjeva  cesta  _tev.  3.
Proda se tako] biSi
s staro trgovino
vse v  lepem, dobrem stanju v velikem trgj   I
na spodniem  Štajerskern.  Prodajalna je en.i   ■
r.ajstareiših v trgu in na zelo lepem promet-   m
nem krau. Cena nizka ali   pa se tuđi odda   I
v    najem.    —   Vpraša   se   na   upravništvo   L
»Slovenskega Naroda« pod L R-             2800  1
Izurjeneg-a         -844 m
Konteutnesa uraflnika;
::    (zlasti v zemljeknjižnih stvareb)    ::  i
spreime tako]
odvetniška  pisarna dr. Abrama
in  dr.  Ribara v Trstu. .              Plača po dogovoru.             '
Đeklišln internat ill-Daln
Đanaj  Vin.,   Wickenbnrggasse  _tev.   3.
Kuhinjska  in gospodinjska  šola I
v zvezi z Schwarz\valdovo solo kakor tuđi I z drujrirm zavodi za deklice ki ne obisku- I ::     jejo nobene javne sole v internatu.     ::   I
Dobra  oskrba.   Skrbna  vzgoja. Lepi zračni prostori. Zmerne cene.
Sprejme se za ćelo leto kakor tuđi za kraišo dobo Cenike in poizvedbe v zavodu, Vili., VVickenburggasse 3. (Uradne ure 1 211. do 5:1. ure, >24. do 5. ure, telefon 18025) in v Schwarzwaldovem zavodu, I. Wallnerstrasse 2 itel. 19227).  Lastnica:  gospa  Ivana Moll-
Halmpr  At?, dini   kiihini<;ka in crf><in   učiteljica.
1       ■___________
C^ 4 1 jl        I         prizaćLevanj. najti najboljše in na]
^^mmsm^mmammmmmmBaM            iziatnejše  sredstvo   za   izboljšanj«
kave   —        .           .
dosežejo vedno  le one  gospodinje
ki  kupujejo kavini pridatak v salDojČkili ali v za vitkih, ozna-             f*J čenih  s   „kavinim  mlinčkom*.          \. *    * J One so izbrale najbelie, kajti pridatek            I         1 za kavo s „kavinim mlinčkom*         ^[L-_--J^ je najjedrnatejši, najokusn9jši in      Tvomiska znam__ najizdatnejši izdelek te  vrste, ker je                               70&-IV. _____________
I                 „pravi Franck".       | Twama! mm.
Sprcjema zavarovanja '"loveškejra Živ-                                                         ^S^ JC_/__T__^^^_-.  ■ __?%_.                                                    Zavaruje poslopja in premičnine proti
ljenja po najrazĐOvrstnej&ib kom bina-                                                   **                                                 *^                                                              požarnim škođatn po najnlžjHi cenah.
I cijah pod tako ugo4nimi  pogoji, ko   •••   -   •*•    VZajtMilO   IltaPOtallia   banka   V   Prigl.     .«.   m   .".   Škode cenjuje takoj in najkulantneje.
I         Dobcna druga zavarovalnica.           !<■■■ ■■! tmmM S tl,Tf t tf f**-. —  Isplate—« --t_rfl<Bl-_ te kapitali)« x 113f3t0.ft03*€l.    Uživa najboljši si0ves, koder posluje.
Zi.sU   je   ogodnr~zav.rov.nie   n»   *• TClikosti <»"«« Tg|e«- awr»T-_c« D_« tont z mrtoii sloyMsko-n-t)diio npravo.   o^ „ a^Tdob^ teđatI10
I doživetje  io smrt 2 inanišajočimi  se                     _-____-_■____---—---     •••  p«|a»Miia  4mim     __-_-__-_-_—__-_»■■■«                    podpofo v narodne  in občookori-tae
185 ****'                                                                                                  SLOVENSKI   NARO3.________________________________________________________Stran 7.
TeUfo« *%•». ts.                                                       Leta 1SST« nImisvHmm dslniika dmtbai                           ^27                         T*i«f©i» **•«. te.
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavfeno iKMljetitiitvoi pltarna za arliitoktar« Im stavbMetalmlftfca d»te| Ummmmkmm lm mizarstvo s strojnim obratom za atavbna in fina dela j opekarne s strojnim obratom v Kosctzafc Im m V§*wi kamaolaml v Po4pa£i ia w Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vtake vrste,
'■^■^—^^—^^^^^^^-^ ^^——.^——————.——^^___-----------------------                                                                                                                      .....—...          —
Županstvo Tr bovi je raspisuje
slii DbtiDskega zdravnika
r   etno plačo  3000 kron  in  stanarino  75O kron.  —  D plomirani zdravoiki  obeh deželnih jczikov   zmožni   naj   svoje   opremljene   prošnje   pošliejo   na   županstvo
do 21. kimovca i. L                         Župan: VođvJek.
®H H Hl [Uli] [Uli] Sli] gnusni EHU milili]
§   Pozor!                 ^17           Pozor!   !§
i Klor ie kupili lo i vrtom i
[B]     ia sadnim  drevjem,   ki  se  jako   dobro  obrestuje,  pod   ugodnimi     I**! r_7|          .      plačiln^mi pokoji, nai vpraŠa ▼ posredova'ni ptsarni   =====     Tmmi
pd     Peter Matelič,   Skofja   ulica št. 10.   Telefon 155.     pd
BHB HHH® HSS H® BIH dl Hl ® ® ®
Ugodna prilika.
V litiljani, Trsovska ulica 12 prodaja ss ncteni 17. avgusta pop. ia pribodnle dneve:
raznovrstna hišna oprava
omare za knjige,   kn]ige   (Q>terr.   ung   Monarchie   tn Wort   und Bild\ blagajne, kopirna preša, mi za za risanje, stelaže za akte, narnizne priprave, kuhinjske priprave   klavir, okraski za sobe,
razno orodje za stavbno obrt
(dvigala, škripci za opeko. defereociiaiai itd)
lim tam n odda \m stanovanie v mm, M\ ćela enonadstr. bila z vrtom
Natančnejša pojasnila   daje                                    2854
odvefniika pisama  đr. Frana Fočck, Lfvbliana, Stari trg fttev. 30.
Zaradi opustitve I
raznih   vrst   perila   in     švicarskih    vezenin   posameznih                I
prtov in spodojih kriL, se prodaia po zelo nizkih cenah.                I
Opreme za neveste     I
Platno,   sifon    in    Švicarske    vezen ine    se   kupnjo   zelo                 I
ugodno,   dalje  rjuhe,   brisaJkc,   prti,   prtići,   oprave  za                 I
/ / .• #" / .* kavo, nogavice in žepm robei. .* / .- / / .*                 ■
Glavna zaloga l kr. * p. tovaren platna I
in vseb platnenih izdelkov Norbert Laager 4b Sdha#                I
zsano   DajboljŠi   izdelki,    originalne    tovarmške    cene.                I .
Opreme za nooorolenčke.    I
i~lllllJll ^3CirC bardova alka 5  I
V«6 d«brih         ^
dobi d«lo
v I4«U|rai, ■laska —trn šL 1«.
Kontoiiijo
2794                    Slovenko.
spr«lai«   pr^ti   tmk«|s«|«n«   aa-
staa«    tvrdka   Vydrova    tovaraa
araail v Prafi VIII.
Prepisi izpnčeval iz mešćanske in tr-govske sole je priložiti k pooudbi. Mesečna   plača   v   začetku    90   kron
mmm.   Najboljša in  najzdravejSa ——
barvas za lose in brado
je dr Drallea 9VMEBILuf k. daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava \n crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan  Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo St. 1.
Poulićne iadlaka   n padar najiineje
po zmernih cenah.
Tapetnik
Dragotin Puc
LjnlliHi Marije Tenzije testa štei. 16
na dvorišeo.  levo           3856
se priporoča  za vsa v  to  stroko spada-
joča dela Velika Iiber zgotovijeaih
: divanov :
otomanov in modrocev.
^Aaaaaaaaaaaaaaw
2a.i3zx3.doza.o   pxistxa.e
slivovke
s: tropinovec si
hrušowec
brinjevec
vinsko ±ganje
se dobi v mnoiinah  od 25 I naprej  pri
▼atoifaalaral aaata      1199
M. hm i Kg.
liiMiiu.ml(ipiimni.Diiin'.
Prostovoljna razprodaja!
Oskrbništvo graščine „Loka pri Zidanem   mostu" :i       proda del imenovanega posestva, kakors      »
njive, mnike, mim ii
Začetek rasprodaje dne 19. avgusta in se vrši ista vsak dan do 25. avgusia9 poćenži ob 8« uri zjutraj«
lopnstv g v lilmliali iste redarla
in sicer za Hrastnik veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi
z   mesečno   plačo   100   kron,   redarsko   obleko   in   prostim   stanovanjem.  —
Dosluženi orožniki, oziroma vojaki  i majo pred drugimi prednost.
Prošnje naj se vložijo do 25. t. m. pri županstvu v Trtvovljah.
Župan;  Vodušek.
BlBBfcBBMaaaafaaa|Bw^>l»»<»|l*« x* gp'^^^aaaaaaaaaaaaaaTjljfla^PIM H                      Lekarnarja Schaumanna                       H
i£ želodčna sol 2j
jt                                                              ______              51
%•           =====    in ielodčne pastilje             —            *\
»■    ^^^-»    je   30   let   preizkušeno   sredstvo   proti  vseh   vrst  želodčn'im.  «^^aw    «•! |    Bapr      li   boleznlm,  motenju   prebave in   shnjšanju.    i»: ^ vP£    ®|
|                 Schaumannova želodčna sol                 ||
•                                                                                                                                                                                                                                                        ■
Škatljica K 1*50. ZelOdČse pastllje omarica K 1-50. Razpošilja po povzetju I ^m Od 2 ŠkatljiC naprej. — Lekarna Schaumann, Stockerau pri Dunaju. am] H                        DoblTa se po vseh Ukamab In arogerijati.                  3902 H
BaaaaaVaaaaaaaaaaaaaaaV   Meprimeren ućinek   ■.■aaaaaaaaavaaaaaaaaaaaaan
■■aaaaaaa>«BaBBBBaBaBBaiHBBBBaaaai —1—^—i— ■.  ■   ■ —^»^* ^^^^^^^^^^^v^HBBaaaaaHBaaaBBBaajS
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^aaaaaaavAajBaaaaa
19.0000001
HBaaaaaaaa9^^aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaBaaaaaaa^aaaaajMBBaa
^^^kiadratiiih metnu letnega siftovsega Ymma mA^^Jh
WT        Ruberoid.         ^S
H Najboljše kritje 1 Ruberoid   rdeč Wš
§am x« vse   stavbet  tvornica, I xa    staaovaaia   te   iole    ^K ^n gospodarska poslopfa Itd. > s       cerlrre Tlle ttd.          -K>
j^^ aav-   Varujte  se  ponaredb.   -taa ^§|
|wA,    Brošure,    tzopcI    in    proračuni    arastoAJ.   ^^H^^l
^JaWB. Avenarius, Ounaj  Ill2^g#||§|
l^^^^^^9Jaaa^^MB.i^^^^aaaa9ls^^^^^ s^^^šiS^saaaaaaaMiR^^^i^^g
aaBBBaBBBBBBBBaB»«B«»»»»»»«««««B«»»M«««B»W«««««««"«^"«^^i™^i^"^""""M«^"l^"""^""^"^i^"i^
Trgovci!
Dne 16. i. m. ob 9. uri se začne
prisilna prodaja
Tsega koBfekciiskega blaga
v fakturni vrednosti 62.000 K         ^58
v trgovini Oilai Jezeršeka, Ljiiafla, Mestni trg.
PosoiilDiu t (elji
I v lastni hiši — „Narodni dom"
[ Obrestiile hranllne vloge i|j (I
I  počaailsL septembrom 1912   li   n    Ifl I od dne ¥lege do dne d¥lga po    1 |L    \u
I in plača rentni davek sama.
S*™ 8-________________                 •______________________________SLOVENSKI   NAROD._______________________________________________________*«5 Star.
Priporočamo našim    jjgj^   I/AI I MCI/A   ril/ADI IH   *■**    iz edine slovenske * I r   gospodinjam   -   |^j| IVvFLlllJIMJ    V* IIV UK U U J|=g|   tovarne v Ljubljam   |
J- Zamljen
čevliaraki a»]iter
y Llmblianl, Gradišće 4
izvršuje vsa  čevl/arska   dela   do   najfi-nejŽe izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Iz d« Inje   tuđi   prave   gorske   in telftvatoke čevlje.
Za   mračila  z  dežtie   zadostuje   kot   mera iprposian čevelj.                  245
iliri
na Đnnajski cesti v Ljubljani pred
deia^s^im   hi sami tn  ra Olincall talcoi ob   tnestni   meji   na   TriaŠki   cesti,
vse   z   najlepšo   lego   so   po   izberi   za
\~.------  primerne  cene   ~—— ■—-—
na prodaj.
Ve\* se   poizTe   pr:   lastniku   Jm.
Tribuč, na Gliacah 37«           2416
eksportna tvrdila ur, zlatnine in srebrnine  *sS^
|| H- Suttner, Ljubljana
~~p^    | Mestni trg 25, nasproti rotovža I     Š^T
Jj^tT                 Nudim svojo veliko izbiro  draguljev,   zlatnine,   srebr-                J^jlT
^£^-—3^1^           nine   in   vseh v to   stroko   spadajočih   predmetov. —         jŠ$SSK3£k
fp^-%                       Ccnc brcz konkurencc-                     šmWm
;{:.=^w^tt   IS-|B         P. n. ođjemalcem se priporočam za vsa zadevna naročita.       t2^0l¥ I0R*S
K^f_____________^-.mm
Lokal
vogalfl Koogresiiega trga iD Vepre nlitt
»daj   uradniško   konsumno   društvo)
otMa v najem j l. minu
Natančneje se izve            2059
pisarni stavbenika g. Baberta nielowskega,  Rimska  cesta 2.
krila, kostume, pla^e, pele-rioe,  predpasnike,
otroške oblekice
plaSčke, klobućke, havbice, čepiće,
higiieiiicDE potrebštine za Dovorojencke
in vsako modno  blago pošilja na izbiro
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana,   Stari trg iL 9.
IS- V^AZĐIIBRE TOPLICE ™
I        "                                              Lai = i:nlika,  poitno.  tt!e!oaska.  in brxo|C7na posta}«,
I      mF"    1oV|  zdravili^ki  hotel  je  električno  r»aatsvet!javo.     "HKM
I                 ^-.^^rt^^^A _—^                             Scaroslavne   r»<ik>kuvac   ivvplMM   toplice       ->>   58    C l1"-
I         ^tf^fl^B*2*^1^.                                                                poročljtvo Vra*i
I      jBlv^ *S   ^W^t           prMniit rcvmi, ischiaa i. t. 4.
I             Ia! A i* A fi     ?Tt       2> !■«, '" *          W^m   1^9«iiaaia     r    "'lovratn-: tn> «nin  v vratu, jabclku, pnth,
I          I   ' m*                          »^        -                            Mfinj!                  na  ledic*h. vielodcu « e^rresih
I          y^A^ ■■       9 |f?^        Hlcktrić. masaža. ?ožae. o^Hkovokislinske in solnčnekopeli.
I          ^^^^S^Cf^SJ- ViUiUiS       7mb *•*• mtvmr^om.                                               Modaren komfort
I                               -^        ^Urr  i        T^pOBd ztfrcvntk *r. J. L^cher*.                         Prospekti iAmfn\.
Anton   Baiec
nmetni in trgovski vrtnar
mamin sL f. i. »ttiBtu, ča u nkija Tijefav
^ cvetlični salon
Pod Trančo.     4i
Veli žalo o soi nm
= zdsiovaaje šopKcv. veacev. trakof itui
;      Okusno delo  in  zmerne   cene
Znnanja n^ročila točne.
Mm ni Iržai c^ii ši. )i
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najbolj ih koles „KINTA" modeli 1  12
Karei Csisernik & Ko.
I 1 iuhlmna.   Dunaiska   cesta   9—12.
Spcaalna trgovina s koicsi, motorji, avto-^^ motrili in posamcmimi Seli. ^=
■ehanifna delavnica  prvega razreda za
vsa v  to   strok >   spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobile.   Zaloga pnevma-
^^^^—     tikov zci aviomobiiL.mi'tnrjc in kolesa
■f^^SŽP      Popravila   pnevinatikov   potom
flflV            vulkaniziranja.   Bencin  in   oljo za
5^9^**        vse vporabe. Izposojevalnica ko-
J&^f-'          los.   Sola za vožnje z vsemi vo-
^$3)             žili. Interesentom smo s strokov-
^—^sW             nimi pojasnili brezplačno na razpolago.
Krepkega dečka
pndnega  10    zaaesl^ve^a,   kl   bi   pol ni 1 vrče za mleko,              2851
siirgjme Centraina mlekarna v SKafii Laki.
Istotam se spreime
:: ženska s:
Ui bi oskrtHivaia ca« 100 praaičev.
——...- --   Plača po dogovoru. ==
Fotografske uprt
kakor   tuđi  vse v  to stroko  spadaj oče potrebščine ima v zalomi
lotamanufaKlura in drogerija
pilili IBCl
:MiW mmmum uradala stranov
279s            ¥ ijanijaiii,
SeSenburgova ulica št- 5.
Temnica na razpolagu.
Zunania    naročila    z    obratno    pošto Zahtevaite  crnike '
IfV  Volika saloga  najmodernejiih   slamnikov. "^p^
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
24                __      pnp.i'ura     —————
IVAN SOKLIČ.
MfT   Prlstnl Panama-slamniki  od  9 K do 50 K.  "^PI. I
Zdr^vilišče JAMlS£O Dolenjsko.
Zelezrtiška  postaja VP       Straža-Toplice.                               1715
T>pli vr lci 58° C,   pltno In kopaino xdrav!)enie.   izredacga  učinka pri protinu,   revm«tlxjaix,   ti^'^T!1, nevral-siti, kotnffc la tiiihlh bolertd. Veliki kopalnl basiiil,   posebne kopell tn makovnate kopell.   Udobno urejtn*
tujske, »gralnc in druiabne sobe.   —   Zdravo podnebje.   —   Gozdovita okolica.   —   Dobra   in   cena   restauracija.   —
9S«Kffm   ««*   m.   maja   do   m.   oktobra.
S^T*    Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališki upravi.    ~^H
Prva borovsKa oroznotovarniska dražba
I Borovlje Petef Wemig KoroSko
Na 1. me3narodni lovski razstavi cdlik. z državno kolajno, i
Iirte'nje  najnovejše in primano prvovrstne puške vseh 5estav9 za drob in krogio z nalboljšim strelnim učinkom.
Bogata zaloga hrow- K ^■^■mp'-v^^^^Be^i11™?11 .fa^wrđH niDP%Steyerin!lni9iiiia%^«pu^4  ^Mv popravila in piedela-
avtiraiatitnf^ diteisa-    ^y      )A flllliis «    ™ia 'Ol1 P0'11'™ 'a.ffl; mmv. miti ja-        VlB (A ^a^al   stvora iD po ujDRji
ške. iM «e * stre-                       \i^gHki  [eDL ~ ^8^'toz"
ko inim mm.   csm            \^SJJJ4 PlatBo ie paJijraslo.
KilBvalti, posesiniRi pozor!
Mlatilnice za ročni pogon ter pogon s silo, navadne in kombinirane s čistiino pripravo, mlini za sadje, za. moko in za Srotati, stiskainice za grozd je in seno. ge-peljni, *lmraorexnicc, motorfl rnamk.i IHC in kotle za žganjekuho, ter sploh vse poljedelske strofe naj-boljše sestave, zajamčeno brezhibnega delovanja, v naj- , večji izbili  ter po  najzmernejših  cenah dobavlja  obče-
znana tvrdka        *• <Eh?~~'~'   ~ \ -^*fMm&ž. s poljedelskimi stroji in ieleznino
. Fr. Jtupicn
liilm »i Iw tHi i
Največja zaloga orodja in  žclez-l> :: n*ne ter stavbnega materijala. -.:
Proračanu m\l\ in B&isk zastoĐsika na želio brezplačno
IBJBSJJSBEM ••• T1SHNIČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE ::
I Saj^^^^^'^r'^MMiKI    lletUjeva cesta M. 3« (polog pt*tu*n%t>)                                  IZHELVJE:                                   Ite«ljeva cesta št. SO {poUg pUnarne)
j^aSŽs^j^l^SPSŽil   Beton * šelezobeton         Strokovna izvršitev         Vodovodi   *    elek-        moderne  apnendee.
I j«S!f^3?ŽJ6«Sil  * nu>HU*ve * ntrope *        vseh vrst načrtov *        trične centrale * tur-                    * * *
flSliL^^ifflBlil  dvorane * zazidke         preuzet je  zgradb ♦•       bine * tntoni + žage *        Obisk   strokovnih
1 K^n iifRiTANAg^l   ""•       turbin.      :::::        ; U Imuna mnenja.        :::; opekame in  ;:::       . inženirjev na željo.