Naj reč j i slovenski dnevnik V Združenih državah Velja za vse leto • - m $6.00 Za pol leta ... . . $3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list islovenskih delavcev v Ameriki* The largest Slovenian Daily m the United States. ItrH wqj day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 1 J TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Fost Office at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON; CHtlifa S—9878 NO. 129. _ ŠTEV. 129. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 2, 1932. — ČETRTEK, 2. JUNIJA 1932 VOLUME ZXXX. -a- LETNIK XXXX DAVČNA PREDLOGA PRED KONFERENČNIM ODBOROM Vroč spopad pri premogovniku PO ZATRDILU POSTNEGA MOJSTRA, BODO NA KONVENCIJI RAVNALI S PROHIBICIJO ZELO LIBERALNO Danes bodo skušali spraviti v soglasje nasprotujoče si sklepe poslanske zbornice in senata. — Boj za desetodstotno znižanje plač. — Zaupni Hoover jev svetovalec je nakratko nojasm! orogram republikanske stranke. — Mladi republikanci zahtevajo od Hooverja preklic osemnajstega a-! mendmenta. KAKO JE PISAL I ROMUNSKO HOOVER ZADNJO MINISTRSTVO POSLANICO WASHINGTON, D. C., I . junija. — Ko je davi malo po polnoči sprejel senat revidirano davčno predlogo, je bila takoj izročena poslanski zborni-1 < i. Poslanska zbornica bo izročila danes dopoldne zakonski osnutek konferenčnemu odseku c-beh zbornic. i _ i Speaker Garner je imenoval v odsek demokrate Collier?, Crispa in Reineya ter republikanca Haw-leya in Treadwaya. Podpredsednik Curtis je kot predsednik senata imenoval republikanske senatorje Smoota, Watsona in Reeda ter demokrata Har-risona in Kinga. % Konferenčni odsek se bo podal takoj na delo v namenu, da odstrani razna nesoglasja, ki so nastala «*!ede davčne preloge med obema zbornicama. Senat se je začel baviti s predlogo, ki določa šte-denje na vseh koncih in krajih. Velik odpor se je pojavil proti nameravcjiemu skrčenju plač vseh vladnih uslužbencev. Plače jih hočejo skrčiti za de- .set odstolkov. WASHINGTON, D. -C. 1. junija. — Generalni poštni mojster Brown, ki velja za enega najintimnejših svetovalcev predsednika Hooverja, je rekel danes, da se bodo na republikanski narodni konvenciji bavili s prohibicijo na ta način, da bosta obe stranki zadovoljni, namreč suhači in mokrači. Brown je eden onih redkih članov kabineta, ki ro odločni nasprotniki suhaških postav. Podrobneje ni hotel razpravljati o zadevi, rekel je le, da sestavljanje strankinega programa dobro napreduje. S prohibicijo bodo ravnali na konvenciji zelo liberalno, tako da se ne bodo mogli pritožiti ni-11zagovorni ki, niti nasprotniki osemnajstega amend menta. Med obiskovalci Bele hiše je bilo tudi več zastopnikov newyorskih mladinskih republikanskih klubov, ki so izročili predsedniku Hooverju ročno pisan protest proti prohibicijskim postavam. V imenu delegacije je govoril George H. Sibley, ter rekel med drugim: — Po našem mnenju je rodila neizvedljiva ustavna prohibicija splošno omalovaževanje postav ter padanje javne morale. Na-?a generacija je dozorela, toda nihče, ki ni danes star sedemintrideset let, ni imel dosedaj še nikdar prilike, da bi zavzel svoje stališče napram temu vprašanju. Zastopniki newyorških mladinskih klubov so zagotovili predsedniku, da bodo delovali za njegovo ponovno izvolitev, za kar se jim je prisrčno zahvalil. WASHINGTON. D. C., I. junija. — Narodna oblast za prohibicijsko strategijo izjavlja, da je napočil čas za ostro prohibicijsko kampanjo. V posebni okrožnici svari vse priključene ji organizacije, naj ne podpirajo nasprotnikov prohibicije. American Hotel Association je poslala vsem delegatom republikanske narodne konvencije okrož- Ob petih zjutraj se je odločil, da bo osebno stopil pred senat. — Takoj je pričel pisati. — Spal ni celo noč. JE ODSTOPILO Romunska ni mogla dobiti posojila. — Finance v zelo slabem stanju.— Titulescu bo sestavil kabinet. Washington, D. C., 1. junija, j Bukarešta, Romunska, 1. juni Dol »m i-:» /riiiiss! jal predseiknik ' ja. — Ministrski predsednik Xi-Hoover in slednjič se je ob petih kolaj Jorga je s celini svoj m ka-zjutraj odločil, da bo oso'iio pre-' bi.netoni odstopil. ker vlada ni bral v senatni zbornici svojo po- mogla nikjer dobiti pos<* ila. ki bi slanico glede proračuna ter podal, rešilo Romunsko \z velike finanč-poziv na narod, tla zaupa v Zdru- ne stiske. i ženi* države. | Romunski poslanik v Lon loiui Ob petih zjutraj se dvignil s Nikolaj Titulescu. ki se sedaj na-postelje. ne da bi spal celo noč. liaja v Ženevi in ki je bil že prej je šel v svojo pisarno, vzel papir enkrat ministrski predsednik. je in svinčnik ter pričel sestavljati od kralj r Karola sprejel nuj« 11 poslanico na senat. Ko so luž 1>-' poziv. da se takoj vrne na K<>-niki .Ude hi>* vstajali, j«* imel munsko in sestavi novo mini-tr-že precejšen del poslanice d o go- stvo. tovljen. lu pisal ,;e dalje in pre-j O« M o p Jorgovega miiist rstva nko ministrstvo in dobiti v kaki drugi državi tako zelo potrebno po-ojilo. Četudi Romunska ni nikdar za-nikove poslanice je podal eden kasnila z odplačilom svojega dol- ZAGONETEN UMOR V HIŠI L0RD0VE HČERE Bankirjev sin je bil umorjen n a domu lordove hčere. — Prej je bi!a žena nekega Amerikanca. London, Anglija, T. junija. — Veliko razburjenje je zavladalo med angleško visoko družbo, na • Scotland Yard in med angleško kriminalno policijo vsled umora Michaela Scot t Stephen, sini po-; znanega londonskega bankirja. I'mor je bil izvršen na domu lepe gospe Klvire Dolores Barbey. hčere bogatega lorda in ločene že-, ne ameriškega pevca dolina- Sterling I'miey. Sosedje mi v jutranjih urah s!i-! šali ob čajno trkanje s kozarci.; Xato pa pride nenavaden ropot, in izva.11 redno glasno vpitje. Sli-' Sati tje bilo nekaj strelov, nato je bilo vsp tiho. Xekaj minut zatem' so slišali kričati neko ženo. Sosedje so natančno slišali, da je klicala:— Pridite takoj! * Poklicana policija je našla na ^ divanu truplo 33 let starega 1110-j ?.kega. ki je bil ustreljen. 1'rad-i niki Scotland Yard (največja an-| gleška detektivska služba), so ta-kuj poklicali slavnega patologa' Sir Bernard Spillburyja. ker polagajo na ta umor veliko važnost. RAZBURJENI STAVKARJI NAPADLI STAVKOKAZE S KAMENJEM COLUMBUS, Ohio, I. junija. — Wolf Run Mine v Jefferson okraju, ki je vsled štrajka dva meseca počivala, je zopet začela obratovati in sicer s stav-kokazi. Pred vhodom v rov je bila zbrana velika množica štrajkarjev. Ko so se približali stavkoka-zi, so pričeli štrajkarji metati nanje kamenje. Le tridesetim se je posrečilo priti v rov. predsednikovih tajnikov. KRASTAČA UBIJA NA DALJAVO Washingtc-fl, D. C., 1. junija. Preiskava Smithsonian zavoda je dognala, da vcl'ikan^ka krastača v Mehiki more z i/brizganjem strupene tekočine n 111 rt it i živali tudi na večjo razdaljo. zlasti, kadar je razdražena ali pa ram ena. T i krastača živi ob meji Mehike in Združenih držav. Profesor Sniitlisoiioiun zavoda M. K. Mnsgrave poroča. da je jiek pes zgrabil neko tako krastačo in, je v nekaj dneh pogrnil. Drugi j pes pa in profesor Musgrave sam J sta zbolela, četudi se živuli nista dotaknila. ga in tudi ni prosila za morato*-1 i.j. je b'l notranji finančni položaj vendar ta"»<) Karol vniil iz izgnanstva in je za-sedH prestol. Nikolatj Jorga je bil profesor na vseučilišču v lluk;i-rešti ter je bil tudi Karolov učitelj. Kje je gospa Barney, ni znano. Xjen mož es nfcijbrže nahaja nekje v Združenih državah. Barnev je prišel leta 1!*2S iz Amerike v London in s»> ije kmalu spoznal z lepo Klviro Dolores Mullins. ki je pod imenom Dolores Ashley nastopala na gledališkem odru. Xjena mlaj« sa sestra Avril je žena kneza Jurija Imeritinskega. Kaj se je dogodilo v stanovanju lepe ločene žene. je za /avnost še tajnost. Parna piščal se je oglasila tudi J pri Deep Shaft Mine v Cnioirville,» Harrison County, ki je istotako počivala »uradi št raj k a dva meseca. Parna piščal i/e piskala, toda nobenega delavca ni bilo na izpregled. Pred vhodom v Bull Run premogovnik je bilo zbranih kakih tristo štrajkarjev. Pridrvelo je več avtomobilov, napolnjenih s stavkokazi. Štrajkarji so jih ob-suli s kamenjem. Pobitih je bilo le nekaj šip. ranjen pa nt bil n'.lice. Pri vhodu v premogovnik so stali šerif \Y. -J. Yost, šest pomož- ' nih šerifov in štirje člani narodne garde. Pozneje so sporočili, da so se f-tavkokazi ustrašili štrajkarjev in ! da jih je veliko število pobeg- [ nilo. Vodstvo Deep Shaft Mine. ki je last Ohio & Pennsylvania Coal Company, je izjavilo, da se bo. danes zopet pričelo z obrat ova-1 lijem, toda niti en delavec se ni prijarvil. pa tudi piketov ni bilo opaziri. PREMOGOVNIK SO ZOPET ODPRLI Dunaj, Avstrija, 1. junija. — Iz I »tika rešte prihajajo poročila, da je prišlo do ostrega nastopa „ mod romunsko kraljico-vdovo UDECA PARADA V PARIZU ....... ..... ...... Mi, . --{ Karolom II. aaradi g«*q»e Magdo Pariz. Francija, 1. junija. — V Lupescu. parado, katero priredijo pariški Do spora je prišlo, ko je*I\arol komunisti vsako leto. je koraka- naznanil, da bo poleti bival z golo 30.01 M) komunistov pred "zvez- spo Lupeseu v gradu Kimpolurg nim zidom" k j-r so bili leta IHTI , v Karpatskih gorah, obglavljeni voditelji komune. Za j Kraljica Marija ga je skušala r«*d je skrbela vsa pariška poTi-; pregovoriti, da bi preživel polet-cija. pa ni prišlo do nikakih iz- *ne im+^ece na gradu Sinaja ob Cr-gredov Unlontown, Pa., 1. junija. — A| mmgnwf* Nemacolin rudnik. ki je last KRALJ KAROL IN MARIJA Buckeye Coal an I Coke Co. in ki ---je bil zaprt šest mesecev, so zopet odprli, in bodo v u*em delali po pet dni na teden. Uradniki zatrjujejo, da bo ta d« lovni ras ostal v veljavi za nedoločen čas. nem morju. nice, v katerih zahteva preklic osemnajstega a-mendmen.a. V okrožnici je rečeno, da je v hotelski industriji dežele zaposlenih šeststotisoč oseb, da je v nji in; vestiranih pet milijard dolarjev ter da plača dvesto milijonov dolarjev davka na leto. Hotelska industrija je ustvarila močno organizacijo, ki se bo borila za preklic osemnajstega amendmenta. Hotelirji ne bodo glasovali za republikance, ako ne bodo vpoštevali njihovih zahtev. SMRTNI SLUČAJI ZADNJEGA PRAZNIKA Chicago, 111, 1. junij a. — Pri obhajata ju "Spominskega dneva" po vs'li Združenih državah je izgubilo žVIjeuje 130 ljudi, bodisi pri avtomobilskih nesrečah, pri kopanju, pri vožnji z aeroplani ali v drugih nezgodah. V Los Angeles nek igralec golfa padel "mrtev na tla. V Ala-bami je nek deček v soan.ru korakal naravnost v reko in je utonil. 'Največ smrtnih avtomobilskih nesreč mtd vsemi državami ima Pennsylvania, namreč petnajst. California ima vsled avtomobilskih smrtnih nezgod devet in osem vsled drugih nesreč. Vsled splošno prevladujočega hladnega vremena je utonilo samo okoli štirideset oseb. PAPEŽ JE OBHAJAL 75-LETN1C0 Vatikansko mesto, 1. jiuiia. — Papež Pij XI. je sprejel več tisoč čestitk k svojemu 7.1. rojstnemu dnevu, ki je bil obhajan z velikimi svečanost mi. Papež je pričel dan kot obieaj-no s tem. da je bral mašo v svoji privatni kapeli in je bil pozneje še pri dveh mašah, kateri "»ta služila njegova dva privatna kaplana. Papež je sprejel v avdijenca državnega tajnika, kardinala Pee-eelVra. svoje dvorjanike in kardinale. civilne uradnike Vatikanskega mesta, diplomatične zastopnike pri pa peški st olivi. Vsi so bili v pestrih uniformah s peresi okinčanimi kapami in kratkimi sabljami. IDvonii žandarji in švicarska garda so defilirali pred papežem na trgu pred Vatikanom. Dijaki katoliških šol so imeli ta dan praznik. VELIKE STAVKE _ NA ŠPANSKEM Po mnogih španskih mestih s o sindikalisti n a stavki. —Prišlo je do velikih izgredov. Madrid, Španska, 1. junija — Stavke sindikalistov, ki se vrše po mnogih španskih mestih ^o imele za posledico zelo resne izgrede. V Ceuti so stavkarji tri mornarje neke španske bojne ladje pretepli in v Algeciras so tako zelo kamenjali avtomobile, ki so vozili iz mesta, da so tujci na svojih avtomobilih razobesili zastave svoje države, da so bdi varni pred jezo domačinov. V Ceuti so stavkarji oropali v>e trgovine in v Algeciras so vojaki streljali na stavkarje. Ker v mestu tudi za-tavkali peki. je prebivalstvo navezano samo na kruh. ki ^ nahaja v vojaških skladi-čih. Valencina je brez luči. ker stavkarji z dinamitom razstrelili vse droge za napeljavo električnih žic. V Kadizu je sicer provincinjal-ni governer naznanil, da so se Markarji spokorjeni zopet vrnili na delo. toda izvoščeki in vozniki poulične železnice večinoma stavkajo m po dvajsetih okrajih provinci je prevladuje splošna stavka. V Kar celoti i je bil z dvajset drugimi aretiran tudi Rus Andrej Nin. o katerem se zatrjuje, da je bil nekdaj privatni tajnik pregnanega ruskega vojnega ministra Leona Troekega Policija je vdrla*v poslopje 'komunističnega lista "Sovjet" in je aretirala Nina. I V Sevilli so aretirali 40 oseb, ko je nek vojak dobil kroglo v hrbet. Izven Seville so ■stavkarji zažgali dvanajsti mlntilnih strojev in pri tem je bil n<-k kmet nevarno ranjen. Promet v mestu počiva. JAPONCI SO IZPRAZNILI ŠANGHAJ Šanghaj, Kitajska, 1. juni a — Krvavi "dogodek v Šanghaju'" ki je tri mesece razburjal svet. je sedaj končan, ko so trije transportni parniki odpeljali zadn}/e J vojake japonske armade iz Sang-j haja. Izmed 100.000 japonskih voja-j kov. ki so s<* udeležili bojev pri Čapej. Kiangwaoi. Woosung. ill' Hongkew ter na drugih krajih o--koli -Šarrghaja. ije ostalo samo 2o(M> \ mornarjev, ki tvori ji stalno japonsko posadko v mednarodni na-, selbini in je njih število isto, kot. vsake druge tuje države. Japonska je odpoklicala svoje KRVAVI NEMIRI V INDIJI .Bombay, Indija, 31. maja. — V nemirih med Mohamedanci in Indijci je bilo ubitih šest oseb in 40 ranjenih. V času nemirov je zastala vsa trgovina. vojaštvo iz Šangha(ja na podlagi premirj a. ki je bilo s pomočjo tujih držav med Japonci in Kitajci podpisano v maju v Šanghaju. Japonska vlada je izjavila, da je poslala vojaštvo na Kitajsko zato, ker so Kitajci bojkotirali japonsko blago, ker je Japouska vpadla v 31aadlurijo, 1BLA1W4 B ODA" NBWYOBK, THURSDAY, JUNE 2, 1932 OffMd ud PnbMM by ptoraoo rinuiDNo COMTAHX .(A Corporation) L. Bawtttk, Ttm of btutoea ol the corporation and addresse* of above officer* • n< W. Ittt Hmt, Bwnh of Manhattan. Mew York City, N. T. Q L A ft NAIOD1 (▼•lea mi tha Peepie) Day Bzcept Sundays and Holiday* Cft eak> leto valja Hal la Kanado _____ te pol leta _ te četrt lete ____________ .$6.00 Za pol leta — -$3.00 I Za Inozemstvo u celo leto —JI JO 1 Za pol leta ___________________ .$3.50 ....$7.00 —$3 JO Subscription Yearly $5.00. Advertisement on Agreement. "Qla» Naroda" Ubaja vaafcl dan laraemil nedelj in prasnlkov. Dopisi brea podplaa In osebnosti ae ne prloMuJeJo Denar naj m blagovoli poilljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, eraimo ee nam tudi prejtnje blvalliče nacaanl, da Hitreje najdemo naatomUca. ALAS NAKODA", SI« W. lSth Street, New York, H Y. Telephone: CHelsea S—3871 PERSHING IN PROHIBICIJA JAPONSKE ZAROTE THE LABQ*BT 8LOVgNg DAILY In U. S. A. Poveljnik :»inciišk<' fksjwdirijKkc armade v svetovni \ojni, Jolni J. Pershing j<- pogumen in lnahcr vojak ter x»a ]>roti nasprotniku tako nastopiti kot se spodobi. Prav ni«- se ne li< ji, povedati resnieo in strgati liiiiav-«'ii krinko z obraza. Pred kratkim je ^dvoril na sestanku ameriških klubov v Parizu, in njegov govor je bil nadvse znaeilen. Kvetohlinske politike, ki skušajo natvesti javnosti, da .ie prnliibicija izraz ljudske volje, je opomnil, kako je pro-liibieija nastala. Povedal je. kako jt* razpravljal jeseni leta 1<)17 s'fran eoskini maršalom Fram-hetoin d'Esperevem. ter že takrat izrazil bojazen, da 'bo v osotnosti ameriške mladine prohibieija vsiljena ameriškemu narodu. To se je zares zgodilo. Ko so se vrnile ameriše eete iz Franeije, je bila dežela že obdarjena s tem blagoslovom.' Opisujoč poslediee proliibieije. je Pershing dokazal, j da je z jasnim pogledom premotri] položaj. Opozoril je na nepostavnost, bunditstvo in raketir-sfvo v tej deželi ter rekel, da je vzrok tega. ker drve Ame-rikanei samo za denarjem in ker neprestano iščejo prilike za zabavo. V tej gonji za denarjem in želji po zabavi se premalo brigajo za politične dogodke. Posledica tega je prohibieija z vsemi svojimi strahotami. Namestu da bi se narod sam vladal, prepušča vlado pešeiei cenenih politikov. Sama sreča, da je še vedno nekaj takih mož kot je general Pershing, kojili beseda nekaj zaleže in ki se ne boje po pravici povedati. Brezbrižnost državljanov je izvor vsega zla. Vsi preplašeni r-itajo o ropi 11 in umorih, o ovedtmh in izsiljevanju ter o raznih drugih pritiklinah proliibieije, zganejo se pa šele tedaj in zahtevajo pomoč, ko postanejo sami ali pa njihovi neposredni sosedje žrtev zločincev. Kad korupcijo se zgražajo, na dan volitev pa raje vprizarjajo avtomobilske izlete kot da bi šli na volišče in oddali svoj glas za izboljšanje razmer. Vsak narod ima tako vlado, kakoršno hoče imeti. — Potrpežljivost ameriškega naroda pa že presega vse meje. Stanovanje v starem parniku Norveška prestolnica Oslo -hudo j pogreša novih stanovanj. Mestna uprava je sklenila aičasno odpo- j moči krizi s tem, da je kupila na: dražbi velik stoir pa mik. Spremenila ga je v stanovanjsko hišo in zasidrala v zalivu. Stalen mostič bo vezal ladjo z najbližjo posta1,j o električne cestne železnice. Ladja ima seveda centralno kurjavo in električno razsvetljavo. Vsled tega je je priglasilo neštevilo stanovalcev. Število enosobnih in dvosobnih kajut je višje od 600, a kljub temu je moral magistrat zaključiti s ore jem prijav že prvi dan, ko je lrtLpisal stanovanjtai. Ljudje so oblegali pisarno. Stanovanja so bila kmalu oddana. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO ij V ITALIJO Din 200................................$ 4.— Lir 100 ............................$ 5.90 Din 300 ............................... $ 5.90 Lir 200 ........................... $ 11.50 Din 400 ................................ $7.80 Lir 300 ...........................$ 16.80 Din 500 .................................$ 9-50 Lir 400 ........................... $ 22.— Din 1000 ............................ $18.50 Lir 500 ............................ $ 27.— Din 5000 ...............-............. $91.50 Ur 1000 .......................... $ 53.25 Za Isplaftllo V*4J»H zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. * . IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 mora-te poslati........$ 5 70 i« u $10.00 $15.00 $20.00 $40.00 $50.00 $10.80 ------- $15.90 ........ $21.00 -...... $41.10 ........ $51.30 Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo pa CABLE LETTER za prietojbino 91. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU rta west street NEW YORK. N. V. Umor predsednika japonske 'vlade Inukaja in bombe, ki so bile istočasno vržene v poslopja raznih oblasti in strankarskih organizacij, so najzgovornejše priče, da v držaji vzhajajočega solti-ea ni vse v redu. Japonska je daleč od Evrope in njeni politiki so mojstri «v zatajevanju nel jubih notranjih dogodkov, ki bi znali o-slabiti japonski sloves ter škoditi narodnemu gospodarsfovu. Nepre-Irjrana veriga atentatov, ki se pojavljajo zadnja leta, pa kaže o globokem nemiru, prevevajocem življenje japonskih ljudskih slojev. Dokler so atentati izvirali iz »večno nezadovoljnih korejskih ali v novejšem času kitajskih vrst. je bil njihov pomen točno opredeljen, umori odličnih predstavnikov notranje politike in narodnega gospodarstva pa postavljajo te nasilne dogodke v čisto novo luč. Japonska je država, ki jo je prizadela svetovna gospodarska kriza še vse huje neko katerikoli drugi narod. Industrija otoškega cesarstva je imela med svetovno vojno svoje zlate čase. Njen razmah je bil naravnost ogromen in naročila so jo preplavljala od vseh strani. Sto tisoči delovnega ljudstva so imeli pri tem dober zaslužek in v dr.avi je vladalo blagostanje. Seveda pa Se'je s tem povišal tudi življenjski nivo ljudstva m je postal zato po svetovni vojni povratek v prejšnje skromno života r jen je japonskega kmeta in delavca naravnost nemogoč. Z naraščanjem brezposelnosti pa je naraščala od leta do leta tudi beda, ki jt* zadela predlvsem intelektualce in delavce in povzročila med njimi silno nezadovoljstvo. Prejšnja liberalna vlada ie zaman iskala izhoda iz težavnega položaja Vsi njeni ukrepi za omiljenje silne gospodarske krize mi .se izkazali za nezadostne in brezuspešne. obenem pa je bila vlada odločno proti vsaki zunanje politični al van t ur i. ker hi lahko spravila državo v še j več je stike. Zato je rajši odstopila in se umaknila Inukajevi vladi. Tudi sivolasi Inu kaj se je precej časa upiral pritisku vojaških krogov, ki -se jim je zahotelo oborožene ekspanzije na s h ver in jug, končno pa je le prodrlo stališče vojaške kaste. Prišlo je do japonskih operacij v Mandžuriji. nato pa še do tako zvane šangliajske vojne. I)a pa so vladajoči v tem položaju izgubili živce dokazuje ne samo nekoncentriiinost japonskega udarca v Mandžuriji iti na šang-hajskem obrežju, temveč še bolj dejstvo, da so hoteli zlomiti proti japonski bojkot na Kitajskem s silo in brezobzirnostjo, k ista rodili baš nasproten učinek. 1'padek konjukture., kitajski bojkot in prepoved japonskega naseljevanja v vseh deželah, kjer izvaja belo pleme suvereno oblast, vse to je še povečalo brezposelnost, velikanski prirodni prirastek japonskega ljudstiva — okoli MX) tisoč, duš na leto —»pa še poostru-je splošno siromaščimrt Xa drugi strani so razburjali bedne ljudske sloje neprestano finančni škandali v državi in nezadovoljstvo je doseglo svoj višek. Xezadovoljneži so se po orientalskem načinu združevali v tajna drušUva s skrivnostnimi nazivi in .s programi, ki so vabili k pristopu domoljubne množice. Ker pa japonsko ljudstvo zelo ljubi vojsko in je vsa modernizacija Japonske zadnjega dobrega pol stoletja delo vojaško-plemiške kaste, so iniciativo prevzeli zopet častniki, čisto po vzorcu i;> leta 1868, ko fc>* je nižje plemstvo postavilo na cesarjevo stran, vrglo vsemogočno oligarhijo visokega plemstva ter usmerilo državo v novi praivec napredka in osvoboditve vseli tvornih sil naroda. Tudi sedanji atentatorji ^o vojaki, ki poudarjajo zvestobo do cesarja, zahtevajo odstranitev strankarske vlade in pozivajo na boj ves narod. Tem nasilnim reformatorjem so baje naklonjeni tudi široki sloji meščanstva in kmečkega, ljudstva, le delavstvo, proletarizirano intelektualst vo in konservativci, ki ne ljubijo radikalnih prijemov, so proti njihovemu početju. Siloviti napad na finančno in gospodarsko oligarhijo si daje značaj skrajnega državotvornega nacijonalizma. poznavalci prilik v mikadovem cesarstvu pa trdijo, da tvorijo njega temelj daleko opasnejše komponente. Glavni iz-izvor je vsekakor neznosna beda, poleg nje pa so odločilne razne evropske socijalne teze, ki pridobivajo tla na Japonskem, prelom s staro tradicijo patriarhalnega domoljubja in žalovanje po staro-slavni vojaško-plemiški uredbi, ki umira ob zmagovitem pohodu moderne industrijske civilizacije. Japonska je čisto vojaško organizirana država in mora se reči, da je vojska napravila cesarstvo za. eno izmed prvih velesil sveta, i z vo je vala ra v nop ravnost mika-dovega ljudstva z belim plemenom ter otvorila japonski industriji obširno polje za izvoz. Zato gotovo ni Japonca, ki ne bi smatral. da je vojska v prvi vrsti poklicana. da stopi ,na branik naroda v najrevnejših položajih. Isto-tako pa se tudi vojska zaveda hvo-jega poslanstva in najnovejša vojaška zarota zato močno >t.niku bokal vina. Med obema se je pričel razgovor o vsakdanjih stvareh. Kmalu sta se pridružili tudi Lužarjeva žena in soseda Ana Kranjčeva. V prijetnem kramljanju se neznancu met. Ponarejeni denar je izdelan tako dobro, da ga je po zunanjosti zelo težko ločiti od prajvega. le kovinasti zven k ga izdaja za nepravega. Zadeva se je odkrila takole : V Dravogradu se je pojavil pri nekem mehaniku ponarejen dvo-dinarček. Xeki moški je kupil električno žarnico in plačal znesek z drobižem. Šele zvečer, ko je oddal bilanco dnevnega izkupička, je mehanik našel med drobižem ponarjeni dvodinarček. ki ni nikamor ni iveč mudilo in pridno imel običajnega zvenka. Pri na je segel po kozarcu. 'Naposled ga je Lužar okrog 8. zvečer opomnil, da bo treba domov. Tedaj pa je tujec naenkrat postal objesten. Meni nič tebi nič je skočil na prag zidanice, izvlekel dolg nož in ga zasadil v bližini stoječi Ani Kranjčevi v vrat. Kranjčeva se je zgrudila v mlaki krni. Lužar pa je ves prestrašen planil proti tujcu, da bi mu odvzel nož in preprečil nadalnje krvoprelitje. Toda tujec je skočil za vogpl zidanice in začel neusmiljeno udrihati z nožem na Lužara. Prizadejal mu je več. ran po obrazu, prsih in rokah. Krvaveč iz številnih ran. je Lužar z zadnjimi močmi pograbil tujca za. roko, njegova žena pa mu je iztrgala nož. Ogorčen nad toliko nehvaležuostjo. je Lužar nato pograbil tujčevo debelo popotno gorjačo in začel udrihati po njem. dokler se ni zgrudil tudi sam in se onesvestil- Lužarja so tančuejšem opazovanju je odkril tudi razliko v listnatem vencu, ki je bila na ponarejenem novcu nekoliko nejasen. Cisto enak novec je bil oddan tudi v trafiki. Orožniki so po dolgem poizvedovanju našli sled. odkod izvira ponarejeni denar. Jasno je bilo. da se mora nekdo v bližini pečati s ponarejanjem, ker so se že tudi v Labiulu v Avstriji pojavili kovani šilingi. Na binkoštni pon-deljek so bili na meji zasačeni delavca S. in H. iz Črneč pri Dravogradu in neki Avstrijec. < >b hišni preiskavi so orožniki našli v klefli pravo kovičnico denarja s potrebnimi stroji, kovaškim mehom in topilnico. C negative iz mavca M a delavca vlivala zineš svinca in aluminija ter izdelovala šilinge in dvodiuarčke precej natančno. Posebno šilinge je spo-znati za falzifikate samo po zven-' ku. Delavca sta priznala, da sta spravili proti polnoči domov in «ra davi prepeljali v kandijsko bolnico. neznanca pa so davi našli mrtvega poleg zidanice. Kdo ie, . in kako se je prav za prav odigral ' '^vanje dvodmarskil. novcev ves dogodek, bo dognala preiska- j kako1* nllh ™dnost. Na.,de- va Neznan če vo truplo je bilo v Imh m uplenjenih je bilo 2«; ši-Mirni peči obducirano. Stanje Lu-jlm?ov 111 trije .dvodinarčki. Do-žarjH je dokaj kritično, ker je iz-' ^anosm. a prepovedan, obrat gubil mnogo krvi in ima več ne ponarejala v glavnem le šilinge, dočim sta dvodinarčkov izgotovi-la samo »nekaj, ker so stroški za S obeh delavcev še ni trajal dolgo varnih ran. Kovačnica dinarjev in šilingov blizu meje. V času hude krize in brezposelnosti si pač žrtve na vse načine prizadevajo, da bi si omogočile eksistenco. Pri tem zaidttio posamezniki tudi na kriva pota. Gu-štanj-ski orožniki so na binkoštni pondeljek prišli na sled dvema delavcema iz Črneč, ki sta se lotila kovanja denarja. Uredila sta wi za ta posel podzemsko klet. ki Zasledovan nesilnež. Varnostna - oblast va zasledujejo 341etnega hlapca Antona Perne-ta. doma iz Rppenj prt Vodicah. Perne. ki ločen od svoje žene. je prišel pred nekaj dnevi v LaIlovice pri Komendi, kjer biva žena ter jo skušal oropati. l»il je nasilen in jo je nameraval umoriti. Zločin pa s<> preprečili sosedje, nasilnež je pobegnil in jra zdaj iščejo varnostni organi Naročite ae n* "ttlaa Naroda" — sta jo izpremenila v kovačnico in • največji slovenski dne~-ntk ▼ Zdrn-livarno ter imela tudi razpečeval-j ienlh driavah. OBISK. Ob pmvratku iz domovine so se zglasili v našem uredništvu: Mr. John Dolčič iz Girard. Ohio, Mr. Anton Turšič* iz Waukegan. 111., lir. John Redenšek iz Cleveland. O. in Mr. Frank Novak iz Greensburg. Pa. Vozili so se s francoskim parnikom ter niso mogli preliva lit i udobnosti potovanja in dobre postrežbe. mtut^ n^ii^i^aaiiniiLiniiiiHcaiiiininiii; Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Modemi parniki Vam nudijo vso po strežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potova nje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo J/ potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz stare-7 ga kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! Metropolitan Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-- brodne družbe. MARJANCA MI PI&E. Predragi moj Peter: Zdi se mi. da ti letos nisem še nobenega pisma pisala. 'predragi muj Zgaga, in stavim, da si mi-slil. da sem nate popolnoma pozabila. Pa ni res. Se vedno se te ra.-da spon^nim in iščem pri tebi u-telie. tolažbe in drugih reči. ki so tako redke in tako dragocene na svetu. Krasni mesec maj je minil, ljubezen je praznovala svoj praznik, le škoda, tla so bili tako mrzli večer'. in da je bila v maju luna dvakrat tako polna kot ponavadi. Blagor zaljubljencem, blagor tistim, ki so se ves mtsee maj pripravljali za sveti zakonski stan, kajti me.see junij je mesec porok in žen it o vanj. in baš to je tiMa kočljiva točka, o kateri ti pišem in ti razkladam svoje srce. Ptički so se že o Sv. Ure gorju pomožiH in po ženil i. jaz sem pa .še -vedli«« »ama in takorekoč delam škandal in sramoto. Petintrideset let bom stara o Malem Smainu. pa nimam še nobenih izgledov za bodočnost. IVtint ride-let še ni taka starost, to so za žensko takorekoč najboljša leta, j ker je že v:ijena življenja in vse-j ;ra. toda njega ni. njega od nikoder ni. To se pravi, do>ti jih je. le 'pravega noče biti od nikjer. Tako ti povem. Zgag-.i. da me je že r«-s začelo skrbeti, kaj bo. < >d •jutra rto večera sem strašno za-jniišl'en*j. Nobena reč mi več ne 'diši. Zjutraj še s težavo použijem tri porkčapske in dve ali tri šale kofVjta. potem mi pa do opohlue ne gre prav nobena jed v sla>t. Oh. kako sem včasi ljubila makarone. .katere me je naučil kuhati in jesti t "M i. ki je bil dve leti. tri mesece in sedemnajst dni solnce mojega siva. Odkar je odšel ne-iznanokam. so mi pa tudi inaka-i i oni odpovedali. <*e sem pa prav dobro razpoložena, jih pojem dva funta, pa mi gredo bolj nazaj nego naprej, in neprestano moram jokati. Po mojem mnenju je t<> I ran jena ljubezen. Večerja mi pa tudi ni dosti mar. Krompirja -e uabašem pa če je še kaj od mesa zraven, pa je konec ivsakda-iiJili sladkosti. Nato pa sedem k oknu in se Z-.4 mislim v pomladni večer. Nekaj časa >edlni v parlor ju ill yrie-dam na ee^to. kako se sprehajajo zaljubljeni pari. potem pa greni v kuhinjo in strmim na jard. kjer si razodevajo mačke in drugi- domače živali ljubezen. Mesec se vozi po nebu in mi poredno mežika, kot da bi hote! reči: — No. kaj pa ti. Marjanca, kaj ne bo nič .* Tako sem jezfla in obupana, da bi se od jeze »a.ira.i«* požrla, pa se v obupu vržeiu na posteljo. kajti ko sem se zadnjič vaga-la. mi je pokazala vaga stopetin-devetdeset funtov Predolgo bi ve morala zreti in zato raje od jeze zaspim. Oli, noči. kako se bojim teh noči. Strašne sanje me mučijo. Strašne in resnične sanje. Sanja se mi. da sem sama. popolnoma nama na svetu. Da je vsepovsod i sam i* puščava, da ni nikjer nobenega živega bitja in sredi te puščave sem jaz tako strašno o-samljena. Vsa potna se prebudim, začnem tipati okolu sebe in se moram v svojo grozo prepričati. so bik* sanje resnične ... Sama. sama . .. In kako neznansko dolgo je noč. Vidiš, predragi moj Zjiaga. to je usoda ženske, ki je vedno pošteno živela, ki se ni nikdar brigala za moške. O well! Navsezadnje sem pa vseeno zadovoljna, da *e mi ni treba ubijati z dedcem, mu kuhati in streči ter mu od jutra do večera prigovarjati, naj bo pameten. pa vse skupaj nič ne zaleže. Oprosti mojemu slabemu pisanju. Pa kaj v vas pridi. Toda ne v četrtek. V četrtek bom imela painterja. V petek tudi ne. V petek bo pluimbar pri meni. Pa tudi v soboto nikar ne bodi. V boto pride gospodar po rent. In kadar prideš, trikrat pozvoni. :Le tisti, ki trikrat p< zvoni, je moj fant. Te prisrčno pozdravlja .. Marjanca. »GLAS NARODA JfEW YORK, THURSDAY, JUNE 2, 1932 THE LARGEST SLOVENE DULY tal U. 8. A. ŽENSKE NA BOJNI FRONTI V zadnjem času vedno bolj po- j ski državlj aaii ne glede na starost udarjano ln gibanje ženskega sve-1 in spol dolžni udeležiti se obrambe ta ta mir jc tembolj razumljivo,'dežele kot bojevniki ali kot nebo-ker ravno žene največ trpijo med j'.vniki na vzdrževanju material-vojno in od vojnih posledic. Civ-Jnih in moralnih dobrin, potrebnih Na Japonskem so prišli že tako daleč, da so se ženski bataljoni aktivno udeležili borb v Mandžuriji. O strašni usodi teh ženskih bataljonov pripovedujejo grozotne stvari; le malo žena in deklet se je vrnilo v svoje domovino. Postale so žrtev borb, podivjane razuzdanosti ja- lienje njihovih moe, sinov, očetov za deželo.'* Francija očivtdno ne bo' P°llskil1 vojakov, najbolj strašna pa i m. denarjem, in bratov je v stilni nevarnosti.1 hotela uporabljati žena na fronti;1 je "soda °nLhnesrečnic,_ ki su prišle- no po Kvropi v Koliko srečnih žena uniči straišna tmpak. samo za pomožno službo. v kitajsko ujetništvo. Ze samo ta | roeile Poljakom. Mesec dni pozneje. pred I »ožičeni, so aretirali' i (»rožniki na istem krajri eetvori-, rieo moških, ki zopet niso imeli j nobenih osebnih izkazov, a so bili ' , dobro oboroženi in založeni z dolarji. Ljudje, ki razpola«rago z ameri-potujejo navad-palnem vozu ter nima <> nava 1 ■ tvegati življenje vojna, koliko družin je pahnjenih Vendar pa je s to določbo aakona,] slacaj naj bi bil resen °P°:rLin' na meji. kjer jih lahko ustreli pr-v pomanjkanje in obup. Dandana-'ki ga v Franciji imenujejo zakon Kajli Solovo ie> bi bila vojna, vj Vojak. T.»rej so imeli tujci po- £nj; pa so ženske tudi neposredno v P„ula Boncourja, ponehala dose- ntvofrnosti v slučaju vojne, kajti v cianja načelna delitev in so ženske vseh državah se vrši mrzlično o bo- zakonsko pritegnjene k vojaški icževanje z letali, s katerimi bo službi, kar je v očitem nasprotju z mogoče bombardirati in skoraj u-posedaj veljavnimi načeli človeko- ničiti sleherno živo bitje daleč v o- Ijubnostj. med vojno. Slične zakon- z;»dju. Ni nobenega upanja, da bi tke določbe imajo tudi druge drža- tc strahote bodoče vojne mogli vt, med njimi Finska, kjer so za preprečiti z mednarodnimi pogod- žene vpeljali neke vrste orožnih v k-Jteri bi si ne stali nasproti sanic moški marveč spolno mešane vojske, najbolj grozotna in naravnost zverinska. Žena v bojni fronti je nekij ne-prirodnega in nenravnega. Že fan-t:35ija starih Grkov se je živahno1 zanimala za ženske vojake. Najbrž1 predvsem tega, ker je bila grška skrivaj obiskati : >i batni. Se bolj razumljivo pa je mi-'vaj. Vse žene morajo več tednov! žena P°vsem izločena iz javne 1 - ------■ življenji, in vezana samo na doma-1 sebne vzrok'*. eeho-,Iovako ozemlje. Primerjanje prstnih odtisov je kmalu upro-j t t<'\"ili>. da >.<» trije izmeti četvori-' j ee potepuhi, ki jih pred enim ni"- osumljeni vojnega vohunstva. I Sp e s ni k h BANDIT Spisal AL. JENNINGS roljubno stremljenje ženskih or- letno obiskovati razne tečaje za j Kamzacij, če upoštevamo, da po i.jegovanje bolnikov in ranjencev, ognjišče. Grki so prišli do spo svetovni vojni v mnogih državah zi izdelovanje streliva in slično. n.ilitarizirajo tudi ženske, da je tudi za nežni spol u pel j an a obvezna vojaška služba. S tem ne misli- Zakon kaznuje sličen zloein z do-; življenjskim zaporom. V tej sili so postali jetniki zirovorne:ši. POLJSKA Najbolj temeljite priprave so šo- tna morda samo nn sistematično delovanje žene med vojno so na m.ltarizacijo duha in miselnosti, ki Poljskem. Organizacija je do poje v večni držav največja zapreka diobnosti izpeljana in urejena. Že miroljubnim stremljenjem, marveč v šolah poučujejo deklice v vseh vojno obveznost v pravem smislu vojnim vežbitm sorodnih panogah nas?roti- Uničene bi bile s tern besede IcJkor nam to l-^l-af h^l-^ m m« ' nravne in etične vrednote, katerih zgledi iz raznih držav. dokazujejo kakor dečke. Pouk je obvezen. Neobvezen pa je pristop v ženske Vo-' chr:nitev m gojitev je svcta dolž" j*ške bataljone, ki so organizira-1 u-st človeštva in človeškega dosto- ni na. isti način kot moški. Nad-' JL'lA5tva- SOVJETSKA RUSIJA Zemlja boljševiskega raja je pr- zorujejo in vodijo ter poučujejo v va pričela in prednjači vsem. V, teh bataljonih zastopniki ženskega Kusiji je družatoen položaj moških oddelka za telesno vzgojo. Večino-in žena enaic. Z zakonom o obram- ma so to starejše ženske, oddelek bt dežele so moški in žene v enaki, pa je sestavni del vojnega mini-i.teri podvrženi prisilni obrambni itrstva. V teh bataljonih ne učijo s.užbi. Ženske se urijo v orožju, deklet s;mo v negi ranjencev, mar-imajo posebne ženske vojaške ba- več tudi v streljanju in v vseh iz-tuljone, ki so oboroženi kakor vsi lasikih strašnih frontnih borb. diugi, službena doba je celo daljša znanja, da bi samo -pohabljeno j lz],ovr ]:!,:i so v]]. spremeniti večni red Previdnosti. Za materinstvo gre; izgubljeno b: zaklad izvira. Kui izmeti njih so pravili, da je zakupa! zlato ni povelje ear.;evega brata, velikega kneza Alihajla. neki general, di-vizi ski poveljnik, pri naglem n-1 miku ruske vojake v Karpatih le-j ta l!U-">. Dne* i so zopet slišali. «i i izvira x!al<> iz zakladniee ki-' banke. P<> zidu' v Parizu predla-) v g'»z»!:"a 'r 1 žhorod. Izkazalo st* je. tla iskalci zlata -ami ne vetlo, odbilo, če bi pošiljali matere bodečih rodov v srelske jarke in jih postaviti možem sovražne vojske s pu- 31 Okrenil se jo k meni ter je naenkrat onemel. Ziiea um je padla iz roke. — Za božjo voljo Al, kaj ti pa je i Prvi hip nisem ničesai spravil iz sebe. Ko smo sedli za mizo, so vsi začeli tiščati vame. Pa sem jim povedal o Joen. Jaz te stvari kratkomalo nisem mogel ohraniti zase. Pe.rter je planil pokonei ter je treščil ležnosti je bil pripravljen. da se da pretepati in razsekati namesto mene. V luknjo so ga bili vtaknili kot 'zločinea iz navade". < e v Ohiu človeka tretjič zasa- + . , - i o • 4. • i 1 < * i p > pri protizakonitem dciainn, tra < bsoih- stnl ob zi. [idor ni l-mel prilike, da hi dan za dnem p« slušal krike mučenih soljudi, ta pač ne 1» > ino,^ei razumeti. kaj je ]iomenila obsodba, kakršne i je bil deležen Dirk. Bilo mu je blizu dvajsel let. ko je pn svo- tn imja.jo tudi posebne oddelke, v katerih so same mladostne deklice,i ki so se prostovoljno prijavile še p/ed zakonsko določeno dobo. FRANCIJA Francoski zakon o deželni obiam-bi določa že v svojem prvem členu: 41 V času vojne so vsi franco- se borijo z meči in s puškami! —. Ce^oslovaškrm. oblasti navedbah. A zdi se. < obmejna gi prepričani ( ki -e je Lani pozimi s<» Tako je tudi v mnogih drugih brez potnih listov vtihotapila iz oriavah. samo da so morda zuna- Poljske. Zato s,, imeli potniki p.» nje oblike drugačne. Lahko govo-|30 dolarjev v gott.vini in težke rimo o nekakih modernih Amiaicon- j avtoni Ltieno samokrese. Navedli t-ah, o težnjah žena k vojevitosti s<» očitno izmišljena imena ter ni-is. srednjeveškemu viteštvu. Ženske. .morali povedati, ka i iščejo na jih iz- !a so v Pranjih resničnosti, vrtali delavci v gozdu tla. kopali irloboke jarke in iskali b^je v a s:i!'g. so se baje dela fa. štirje iskalci za-l>reznni!i v t"žht»rodu. Vdihavate? XI* Molčanje je znabiti zlato ♦ . • toda ali vsledtega oglaševanje drugih cigaret splošno molči glede tega vprašanja? A KO resnica boli - je le naravno, izogniti «6 predmetu! Vdihavanje je dolgo bilo v oglaševanju cigaret "nedotakljiva" zadeva. In ni čuda! V vsakem tobačnem listu — celo najfinejšem najmilej^eni — skriva narava gotove nečistoče, ki so, če niso odstranjene, neprijetne nežnim glasovnicam! In ker, vede ali nevede, vsak kadilec ali kadilka vdiha del dima iz cigarete, so Lucky Strike razvile ta slavni znanstveni proces, ki odstranja gotove nečistoče. Luckies so ustvarile ta proces. Edino Luckies ga imajo! Ali vdihavate? Več kot 20.000 zdravnikov, katerim so bile dane Luckies v preizkušnjo, je temelječ $voje mnenje na izkuinje v ha ji, ugotovilo, da Luckies manj dražijo grlo kot druge cigarete. "It s toasted" Voio Zaščito - proti droiljqjem - proti fcollju O. K. AMERICA NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 moJernib minut t »»■^»/jimi plesnimi koncerti nm si rtu in list nimi Lucky Strike na v*i tisk toiiA, četrtek in toboto :iečer po N.B.C. omrežju. iBBfc — Meni se zdi. a bo letošnje poletje ,.rav ftretje1in1 v kaznihi.eo. toplo. —- je rekel kar tako. * " i1,1 kvr tn l,n zr .Toda Carnot ni oiljenjal. .11,11 .......................V>;,ko ^»vi^kn «1« sto- j i» * • "i • i. ■ '.janstvo. Nidiene knjige, nonenpoa Ji-Ta ni — itosptxl 1'orter. vi hi nntrali ves svoje . . . v. . ' . V, . . , ■ ..,t i- t. i , 4 4 *.. smel hrati. Nobenega p»sina ni smel n:li pi- pisateljske sposolniosti zastaviti za to re«- ' 1 \'es svet morate spraviti na noy;e. Napisati boste morali elanck <> tem in L^a povsod objaviti. Hladni lWterjev pogled bi bil oirenj vsa-ko»ai' diii^eijfa pogasil. — Ne razumem vas. gospod moj. je mrzlo odvrnil. Jaz nisem tu nameščen kot dopisni!:. Jaz si nočem nakladiti nobene odgovornosti. Kiij se mene tiče ta kaznilniea z vso svojo sramoto in škandalom. Vstal je odšel v kuhinjo. Stopil sem za njim. — Nekateri ljudje med nami so pa že tako nezaslišano neprijetni, — mi je dejal. — Nekako se jih bova morala rešiti. To je bila ena redkih prilik, da sem videl Bilia Porlerja tako očitno užaljenega. Mrzli j<* dobro mišljene nasvete od takih ljudi. kakršen je bil Carnot. Nikoli ni moi;el prenesti, da bi ^a kdo opozarjal na kakšen tema. On je nigral snov za svoje spise zmi-roin sam odkriti, kakor je pozneje zapisal v enem svojih del: "j sati niti dobiti, pa čeprav imel zunaj >vo- jei^a (lra^e^a. skibereua r-loveka, ki je iire-penej, «la bi ^a videl ali vsaj kaj «'ul o njem. Šestnajst let ni prodrla do nje^a nobena beseda iz sveta, nobena, pa eein""' še tako majhna tolažba. Jaz nisem videl v svt jem življenju niee-sar tako strašnega, kakoi je bila t;» u^oda, ki mn je j m du i^oma žrla in trla sree. Neprestano jr prosil in zahteval kakšnega >pt»rodila t»*l svoje matere. rTt> hrepenenj«' mil ni-koli ni dalo miru. Tako rad bi bil vedel, ali ona še živi. ali mora >e zmirom tako trdo tlelati. ali še kaj misli nanj. Tako silna je bila ta njegova želja pt» kakšni besedi <»d nje, da j4,a je gnala skoraj v blaznost. Jaz sem mu pomagal do te besede <>d matere in on bi bil pripravljen, da iz hvaležnosti zame umre. Zaradi tevja sporočila je odprl blagajno v Poštni založbi. Prvikrat sem so srečal v. I)i<*kom. ko sem nekega večera taval po hodniku. To je bilo komaj par meseeev potem, ko sem prišel j Bil sem tedaj v pisarni za selitve in sem bil — Vse življenje je moje. Jaz jemljem tako eden zadnjih, ki so morali v eeliee. — od njena, kar mi je po godu. In potem ga! Dirk je bil že tak > dolgo v kaznilnici, da so po svoji moči dajem nazaj. I se pazniki zanesli nanj ter mu dovoljevali. Z Billvjem Raidlerjem in z menoj je bi-]«i stvar čisto drugačna. Naju je Porter rad videl. Sedel je v poštnem uradu ter je nalašč vlekel iz naju dogodke najinih bandi1-s'vli dni. Popisovati sva mu morala roparje na železnici in s svojimi spretnimi vpraša- da je šel še malo iz svoje eeliee in se je po hodniku šetal sem in tja. Mene je že od vsega začetka zanimala njegova majlma, nervozna postava, kadar je takole hodil gor in dol. Bil je ostrega, temnega obraza in ne-I mirnih, sivih oči. Tako sem naletel nanj ne- Aii hočeš košček, kamerad i mi je nji je vse podrobnosti spravil na dan. Nikoli ke^dnp, ko je sedel v kotu in ie.M košček ga nisem videl, da bi si kaj zapisoval, toda kolaea. njegov spomin je bil neizprosen. j ^ ^ Ko sem mu nekega dne pripovedoval * r*.., : ; . .. t»; i- . i- .... «u„ .. i - , • 1 Drugi letniki so se llieka nekam izogihfi- zgodbo o JJieku l rieetl, enem nasi h soiet-!i; , i * a i: ♦ i. . ; i ;i , .i. v. . . . , . J_ n. malo i»a najbrž tudi zato, ker je hi I tako nikov. ie za dolgo easa molee obsedel. In , » , • • „ „„. , • ... , , ostrega, skoraj izrednega razuma, ki ga ie nazadnje ie rekel: . • ,' . • , ' i - . , ■.. w _ . visoko dvigal nad povpreene arestanl,*. — lo ho lahko eudovita liovest. t^ i ' i ; _ , 1 „ . Dal sem se pogostiti od njega in ]>ri tisti Colter ie ravno prišel v i »ost ni urad. ko -i-i • • • i i ; ! ..... . 1 ». , .priliki lin je pripovedoval osvojeni hrope- .ie hi h > izvisenti tisto neverjetno dejanje.' - , Diek Priee, paznik in jaz snio se pravkar vrnili iz pisarne Poštne tiskovne založbe. Priee je bil v desetih sekundah odprl blagajno. nenju po kakšni besedi od matere. — Lahko mi verjameš, jaz moram obupati, če mislim na to, kako trpi. Morda sf< ji po eelo noč pred temile prokletimi zidovi. Jaz sem prepričan, da bi si dala sree iztrgati ii ČLOVEK IN VLOMILEC DICK PRICE. ,:,ko <1" kak5Mt'«a ^ " DICK PRICE POSTANE DRŽAVNI j T ; ; . , v , , - VLOMILEC IN NAPRAVI ČUDEŽ . V /'"'< l \ '' V"?" ei ljudje znnrom stradajo ponienka. In ta-Ves čas od sv »jega enajstega leta dalje, ko vsakomur, kdor jih le lo če ]>oslušati. i»ri-je Diek Priee prebil v jetnišniei. Par ža-| povedujejo povest svojega življenja, lostnili let je sieer preživel zunaj, pa to ni j Diek je bil kot otrok ptiček brez gnezda, je pripovedoval. Njegov oče je bil vojaK Unije. Umrl je za delirijum tremens, ko je bila svoboda zanj. Diek je bil to. čemur jetniki pravijo "u pomik". Bil je že tako dolgo v ječi. da j< bilo Dieku komaj par let. In po tistem je postal ves čemeren in nezadovoljen ter je j'*nt sPadal ua ulieo kakor zaboj za smet; venomer tuhtal in kuhal sam v sebi. Pa je bil venarle tako pošten človek, kakor je Njegova mati je prala za druge ljudi. Prizadevala si je. da 'bi mogla svojemu otroku mogel Beg samo enega postaviti na svet. — Sueški Invalid .......................................85 Št. 32. Skrivnost najdenke..........................35 Skozi širno Indijo ..........................50 Sanjska knjiga, inula .........................60 Sanjska knjiga, velika .................90 Sanjska knjiga, (Arabska) ..........130 .60 .68 .130! Zdravilna zelišča .......................... v fino usnje ....................1.56 i Zel in plevel, slovar naravnega v najfinejše usnje trda ' zdravilstva .............................. ............................t........• Zgod«« ina tinetnosli pri Slovencih. IIri al ill in Srbih ............1.90 Hrvatski molitveniki: i zdravje mladine................................1.2.1 /dni v je in bolezen v duuiači liiši. Juan i.Mserija 'Povesti iz španskega življenja .............................................50 Kako se sem jaz likal (Ahwovw) -*L zvezek ........... K:ik» sem se jaz likal (Alešovec) II. zv. ____________ Kako sem se jaz likal (Alešnvee( III. zrezek .............60 Korejska brata, povest iz ni i sij ono v f Koreji .........................................30 Krvna osveta ............................„....30 Kmečki punt (£' noa) .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji nožicl ...50 Kaj se jc M ar k aru sanjalo .............25 Ivam ki .................................................66 Križev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................90 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; So-net je; Romance, balade in legende; Tolmač (Levstik .......70 5. zv. S'.ika I mm stika in njegove kritike in polemike ........................70 "PTdo vezauV...............................— Svetlobe in jence ..............................1.20 Slike (Meško> .....................«......60 t'tjeliii jslaiosti, fina ver..............1.— Slava llogu. a mir ljudem, fiua vez 1.50 iiajflnej&i vez .........................1.60 ZvwnCec i »H h* ski. v platno ..................80 fiua ci-z ....................................I.— Vienac, najfinejša v«-* ...................1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child'* Pra> erbouk - Ljubljanske slike. Hišni lastnik, j Trgovec. Kupčijskl stražnik, i ITiadnik, Jezični doktor. Clost 11-ničar. Klepetulje, Natal^rca, l>u!n»Ttik. itd..................................60 - zvezka ....................................I--" j Lov na ženo (roman) .......................80 Zgodovina Srbov. Ilrvatovin Slo- Lucifer ..............................................I.— ' SHAKESPEAREVA DELA: Machbet. trdo vez................................98 Materina žrtev .....................................50 .Moje življenje .....................................75 Mali I-ord ............................................30 .Miljouar lire/ denarja ..........—.........75 Tarzan sin opic ...................90 Tarzan sin opic, trdo vez....1.20 Roka roko .............................25 Živeti .....................................25 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljea. 1914—1918 _______________________1.23 Sredozimci. trd. vez. .........................60 Uroš. .........................................40 Stranotc vojne ...................................30 Štiri smrti, 4. zv............-....................35 Smrt pred hiš« ...................................65 Stanley v Afriki ................................50 Spomin znanega potovalra ............1.50 Stritarjeva Aiithologlja, broš .........80 Sisto Šesto, invest iz Abrucev .........36 Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ...............................................30 Študent naj bo, V. Sveta Noiburga ..... Spisje, tnale i«ovesti Stezosledec ............... Šopek Samolarke Sveta noč ............... zv......................35 ............................35 .............................35 .............................30 ...........................35 ............................30 vencev (.Meiik) II. zvezek .....................................80 l*rorukova!nr karte —-.................i-— POVESTI in ROMANI Spake, humoreska, trda vez..............90 70 Amerika, povsod dobro, doim najbolje ......................... r b.ir»:isit> platni«-«! vezano .....30; \gitat9r (Kersnik) broš. v ln>ln ko*t vi>7.ni»o ........ ( onif t 'nt o Me ...»................... fino vezano ...................... Key of Heaven: fill" vi zaiio ...................... v ii- Cvetina Borograjska .......................45 Amerika In Amcrikancl (Trunk) 5— ■ ~ .. •»- t vciue ...................................................»J Narod, ki izmira .................................40 Naša vas, II. del. 9 povesti ...............9G Nova Erotika, trdo vez .....................70 Naša leta, trda vez .............................70 broširana ...................................... Na Indijskih otokih.............................50 Naši ljudje............................................40 Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih iwhodov blvSe- sra slovenskega polka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 broširano .............................. Othelo.....................................................70 Sen Kresne noči ....................-...........70 Skrivnost najdenke...........................50 Splošna Knjižnica: Št. 1. (Ivah Albre« ht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., briširano ......................................35 Št. L'. (Rado Murnik) Na Bledu. Izvirna povest, 181 str., broš. .50 St. (Ivan Rozmani ljudska drama v 4 105 straui .............. ..Testament dej., foroS. .....................35 Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, izbrane i«esmi, 184 str., brošvrano ......................................^0 Št. 5 St. St. (Fran Mileiuski) Gospod. Fridolin Žolna in njegove druži žina. veselomtHlre crtice I., 72 straui. broširano .........................25 U. (Novak) Ljuobsumnost ...-30 sit. 35. (Oaj SalURtij Krisp) Vojna x Jugurto, poslov. Ant. Dok-ler, 12J strani, broš.....................^0 Št. 36. (Ksaver Meško) listki. 144 straui .................-......................65 Št. ::T. Domače živali .....................30 Št. ."iS. Tarzan in svet ..................1.— Štev. 30. La Hoheme .......................90 Št. 47. Mister i j duše ............-—1.— Štev. 48. Tarzanove šivali ............JO štev. 40. .Tarzanov sin, trd vez ....1.20 Št. 30. Siika De Graje ----------------1.20 Št. 31. Slov. balade in romance.....80 Št. 54. V metežu ............................1.— Št. 55. Namišljeni bolnik .................50 Št. To in onkraj Sotle.................30 Št. 57. Tarzanova mladost, trd vez .................................................I-*« Št. 58. Glad (Hamsun) ..................JO Št. Sit. (Dostojevski) Zapiski iz jiu tvega doma, I. del ....................1.— Št. 60. (Dostojevski) Zapiski iz .mrtvega doma, II. del .................1.— št. (Ji. (Golar) Bratje in sestre.....75 Št. G"-'. Idijot. I. del (Dostojevki .90 Št. Idijot, II del ......................,90 Št. G i. Idijct. III. del ...........-........-90 Št. 05. Idijot. IV. del .....................90 Vsi 4 deli ............................... 3.25 Št. 6G. Kamela, skozi uho sivan- ke. veseloigra ...................................45 Slovenski pisatelji'II. zv.: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ..................................................2.50 Tigrovi zobje .............................-.....-1—— _______________70 ...............75 ...............30 ............1.20 ................J»0 ...............30 ..50 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske ftege in navade. Ne* zadovoljstvo, 3 zvezki skupaj 1.— PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2.54 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1. 2., In 3. *v. skuuaj .................................1.— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .......15 Št. in. Što čutiš. Srbine tuini .....15 št. 10. Na planine .............................15 Št. 11. Zvečer ...................................15 Št. 1-. Vasovalec ...............................15 št. 13. Podokpica ...............15 Slavček. zbirka šolskib pesmi — (Medved) .........................................2J Narodne voja.ške (FerjančiC) ...........31 Lira. srednješolska, 1. in 2. zvezek po .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali niožki zbor. 15 pesmic. 1 Pregel) ......1,— Mešani in moški zbori (AljaS) — 3. zvezek: Psalni 118; Ti veselo poj: Xa dan; l>ivna noč —........40 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje l'J povesti ............................................... 4. z v. trdo vezano. Vsebuje S. povesti ...................................................50 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 G. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 i»o- vesti ...............................................50 IGRE Beneški trgovec, Igrokat r 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Herična komedija v j)elib dejanji!). Trdo vezano ................................................1.70 , Edcla, drama v 4. dej.......................60 j G *vt'žokr Opomin k veselju; Sve- Gospa z morja. 5. dej........................75! ta Stražniki: Hvalite Go- LoUalna železnica, 3. dej..................50; SIwla; 0bCutki; Gesl° ...................11 Marta, Semenj v R.ciimondu, 4. j- zvezek. slavček; Zaostali ptič; dejanja ..............................................30 j i,oniorodna iskrka ; l*ri svadbl; Ob vojski. Igro^az V štirih slikah .....3« 1>ri IMI tvaški-n. sprevodu; Geslo .40 Tončkove sajno na Mikluvšev večer. Mladinska i«ra s litjem v 18. zvezek: Ti osrečiti j.» botl (me- 3. dejanjih ........................................60 I šan zbori; Prijatelji in sen- B. U. R. Drama v 3. dejanjih s ' t-a (mešan zl»or> : Stoji, solnčice pre. vez..................45 i stoj; K met ski bi>l .........................40 Revizor. 5. dejanj, tri'a vezana .......7.»' Veronika DeseniSka. trda vez ........1.30 i rrDi/irrvir DITCIV/II Za križ In svobodo. l^rokaZ v r». ' LH.KK V H.1NH. rlLJlTi l dejanjih ...........................................35; j Domači ^lasi. Cerkvene pesnil za ! meš: 111 zbor ....................................1,—1• Ljudski oder: . _ . . . 12. Tantuni Krgo (Premrl) ............Jit 4. zv. Tihotapec, o. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........CO Maille pt.snii m4šan zbor — (Sattuen .........................................51 Zbirka ljudsliih iger: 3. sno[>ič*. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje .....................................00 13. snopič. Vestaika, Smrt Marije Device, Marijin otrok .................. .30 Angcljnka triiižba ali nauk kako m> Čebelica .................................................25 naj Mreže k sv ma*i .................10 Črtice iz življenja na kmetih -------351 - .......... Drobiž, in razne povesti — IIoJ nalezljivim bol,x.»im ................ 75 s jga, MilčiD^i ........................60 Cerkniško jezero ................................1.20 „ . , ^ Darovana, zgodovineka povest .........50 IWiiH«fi iiviiHi/dravnik broftirauo .1.25 Domači zdravnik p« Knaipu: ...............-.........—.1.25 ...............................1.20 ...............................1J0 ...............................1.20 ________________________________75 1.50 1.80 brošk rano Domači vrt .. Govedoreja ...... Gospodinjstvo Hitri računa r Jugo*!avija ( Melik) 1. zvezek 2. zvezek, 1 —2 snopič ...... Kletarstvo (Skalicky) ....................2.— Kratka schaka frramatlka ................JO Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov In Srbov .........................SI Kako m postane državljan Z. U. .25 Kako i« poslane ameriiki državljan .15 Knjiga e dostojnem vedenju .........50 Kubična Računica .............................75 Liberalizem .............................-.......--50 Ljubavna lu snubiIna pisma ...........35 Materija in eneržija ........................ Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, 1. zv................-...........50 II. zv.........................-...............50 'Oba skupaj 9* centov) Mlekarstvo ...................................—1.— Ncariko-angleški tolmač ................1.40 Nasveti za hlio in dom ................1.— Najboljša slov. Kuharica, 068 str. lepo vez. (KalinAek) ................5.— Nemtčina brez učitelja: 1 del .............................................30 - .2. del .........................................30 Največji spisavnik Ijnbarnih in drugih pisem ______________________________35 Ojačen beton ..................................M Ohrtaa knjigovodstvo................230 Peratninarstvo. broširano ............l-»0 Pravila za oliko ................................65 Učna knjiga la berilo laškega jc- Dekle Bliža .........................................40 Dalmatinske povesti .........................35 Dolga roka...............-............................50 Do Ohrida in Bitolja ........................'0 DoU z orožjem ...................................50 Dve sliki: — Njiva; 8tarka ........< Menko) .....'..................................60 Devica Orleanska ..............................30 Duhovni bui .......................................50 Ded«>k je pravil; Marinka in 6kra-teljeki ............................................40 Elizabeta .............................................35 Fahijola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk................................35 Filozofska zgodba ............................-.60 Fra Diavolo .........................................50 Gozdovnik (2 ZVEZKA) ..............1.20 Goispodarica sveta .............................40 Gostilne v stari Ljubljani .................60 Grška Mitologija .........................., .1.— Gusarji ...........................................*-75 Gusar v oblakih .................................80 Hadii M11 rat (Tolstoj) ................40 Hči papeža, vez.................................1— llektorjev meč .................................. Hedvika ...............................................40 Hudi rasi. Blage duše, veseloigra .75 Helena (Kmetova) ...........................40 Hudo Brezdno (11. z*.> .................35 Psihične motnje na alkobolski pod- lagi «.75 Praktični računar ...............................75 Pravo in rovoMja (PitaMk) ........M rn-_________1M llumorskc. Groteske in Satire , vezano ............................... • broširano .......—.................... .80 .60 Izlet g. Broučka .............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 Iz tajnosti pri rode .............................50 Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ....................................1.50 Igračke, broSirano ...............................80 Igralce ................................................75 Jagajc....................................................30 Janka ki Metka (z« otroke) .............30 Jernač Zmagovač, Med plazovi —.....50 Jutri (Strug) trdo vez .......................75 broS. ..eo Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vezala .............................J»6 Praprcčanove zgodbe ...........................35 Pasti in zanki ..................-.................25 Pater Kajetan....................................1<— Pingvinski otok ...................................60 Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ..................................-50 Pabirki iz Roža (Albrecbt) .............25 Pariški zlatar .......................................85 Prihajar, povest .................................60 *ožigaiec....................-............-...........Ji Papcžinja Fausta ........................ l."60 Povesti, iiesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano .................................. Po strani klobuk ................................-50 Plat zvona .............................................40 Pri stricu ..........................-......—.....60 Prst božji .............................................30 Patria, povest iz irske junaške dobe ................................................JO Prva ljubezen ..................................50 Po gorah in dolinah ..........................JO Pol litra vipavea .................................60 Poslednji Mehikanec ...........................30 Pravljice H. Majar ...........................-88 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .......................JS5 Prigodbe čebelice Maje, trda vez 1.— Ptice selivke, trda vez_____________________75 Pred nevihto .....................................35 Popotniki .......................................—60 Poznava Boga .................................JO Pirhi ...................................................JO Povodenj .......................................Ji Praški judek ........................................25 Prisega Huronskega glavarja ........JO Pravljice in pripovedke (KoSutmkt 1. zvezek .....................................40 2. zvezek ....................................48 Prvič med Indijanci.............................30 Preganjanje indijanskih misjonar- jev.........................................38 Robinzon ..........................................36 Robiaaen Crusoe--------------------...-------.68 Revolucija na Portugalskem ------.38 Rdeča in bela vrtnlea, povest___.....30 Roman zadnjega cesarja Raba«, buriana --------------------------------138 7. Andersonove pripovedke. Za sloveusko mladino priredila Utva. 111 strani. l.roS. ................35 Št. 8. Akt štev. 113 ...................„..75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filo-zofijer 317 straui, broš. ...........70 Št. It). (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, relijefua karikatura in minulosti, 55 str., broš........25 Št. 11. (Pavel Golla) Pcterckove poslednje sanje, božična povest Št. 12. (Dr. Kari EngUš) Denar narodnogospodarski spis, i*osIc venil dr. Albin Ogria, 236 str., broš..................^..........................80 Št. 1^. (Fran Milčlnski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 strM broš.................JO Št. i:;. (V. M. Garšln) Nadežda Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broS. ..............JO Št. 14. (Dr. Kari Rngliš) Denar, narodno gospodarski spis. poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str., broš................................................JI Št. 15. Edmond in Jules jie Gon- court, Rcnee Mauperin ...................40 Št. 16. (Janka 8au.ee) Življenje, pesmi, 112 str.,-broš....................«45 Št. 17. (Prosper Marimee) Verne duše v všcah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, SO stra...........^.........30 Št. IS. (-Tarosi. Vreblieky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 strani, broširano .........................................J3 Št. 10. (Gerbart Hauptman) Po-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek. 124 strani, broš.............38 št. 20. (Jul. 3eyer) Gompači In Komurasaki. japonski roman, lz češčlne prevel dr. Fran Bradač, 154 strani, brofi. ______......'........45 Št. 21. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, IL. 73 str. broS.................................................. Št. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva sonata .60 Št. 23. (Sophokies) Antigono, žal na igra, poslov. C. Golar, 00 str. broširano ..................................-.......30 5t. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 335 str., broš. ..................................................JI Št. 25. Poslednji dnevi Pempeja, II. del________________________________________»8 Št. 26. (L. Andrejev) Črno maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broš. iT..iirir-Trr-.,.i..r.i----------------------------^ff Tik za fronto ................. Tatič, (Bevk), trd. vez. . Tri indijanske povesti ... Tunel, soc. roman ........... Trenutki oddiha ............. Turki pred Dunajem ..... Tri legende o razpelu, trd. vez......65 Tri rože ................................................-80 Tisoč in ena noč: I. zvezek ..................................1-30 II. zvezek.................................1.40 III. zvezek..................................130 3 K^CJiGE SKUPAJ ................3.75 Tisoč in ena noč (Kai-e) vez. mala izdaja .......................1.— Ugrabljeni milijonar ................ 1.20 V krempljih inkvizicije ..................1.30 V robstvu (Matičič) .......................1.25 V gorskem zakotju ...........................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ............................................JO 2. del.............................................J8 OBA SKUPAJ ............................1.60 Veliki inkvizitor ..............................1-— Vera (Waldova), broS......................35 Vojska na Salkann, s slikami .........25 Vrtnar, (Itabindranath Tagore), trdo vezano brc^irano ..... .75 12 Panse ilaigna Tantum Ergo Ge-nitori. 1 Foerster 1 ...........................58 12 Pange IJngua Tantum Ergo Ge-nitori (GerbičJ ................................J® Hvalile Gospoda v njegovih svet- 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška JK>smi uu ^t svetnl- dekiica. Materin blagoslov .............30 j kom < i»rt>mrl» .................................W 15. snopič. Turki pred Dunajem. | Fabjola in Neža ...............................30 10 obliajilnih in 2 v častpresv. Sr- ! cu Jezusovemu (Grmu) ...............35 20. snopič. Sv. Just; ljubezen i , .. Marijinega c'roka .........................30 , Missa in honorem St. Josephi — I (Pogarhuiki .....................................4« i Kyrie .................................................—6fl K svetemu Kešnjemu telesu — PESMI in POEZIJE Aitropolis in Piramide ....................... broširano .....................................-86 Azazel, trdo vez.................................1-— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............10 i Foerster 1 S%*. Nikolaj ..... Kraguljčki (Utva) trdo vezauo ... NOTE ZA CITRE I Koželjski: Poduk v igranju na Volk spokomik in droge povesti....l.— trdo vesano ................................1.25 Vlšnjefa rcpatica, roman, 2 knjgl 1.30 Vojld. mir ali poganstvo, 1. zv. —35 V pustiv je šla, III« zv.....................-35 Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu .....................25 Vodnikova pratika 1. 1927 ................30 Vodnikova pratika L 1828 —.—.....-30 Yqdniki in preporokl —---------------.68 Zmisel smrti ................................-...JO Zadnje dnevi nesrečnega kralja —-68 Za kruhom, povest ............................ 35 Zadnja kmečka vojska —-----------—75 Zadnja pravda, vez.................-...«...70 Zgodovina o nevidnem človeka ....—35 Zmaj Is Besne --------------------------—?0 Življenje slov. trpina, Isbrani spisi AleSovec, 3. sv. skupaj------138 Zlatokopi ...................—--------------—-20 Ženini naše Koprnelo ------------------45 Zlata vae----------------------------------------58 Zmote In konec gdč. Pavlo------—----45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ................. II. del ------------- • Znamenje štirih (Doyle) -------------30 Zgodovinske aaekdote-----------------J6 Z ognjem in mečem ----------------------3.— Zločin in kazen: I. In II. zvezek ---------------------1-— vezana .............—......—...-.1J5 Moje obzorje, (Ganili ...................1-25 Narcis (Gruden), broš......................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slntne (Albreht), broš......................30 Pohorske poti (Glaseri. broš...........--0 Oton Zupančič: - I Sto ugank..........................................50 Vijolica. Pesmi za mladost ^...........60 Zvončki. Zbirka i>esnij za slovensko mladino. Trdo vezano .....-......90 Zlatorog. pravljice, trda vez -.........60 PESMI Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: K) zvezkov. Vsak zvezek po .........30 10 zvezkov skupaj ........................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih itesml (Prelovec) ...................................®0 Šest *>aroduih pesmi (Prelovec) 30 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek....................................... 11. zvezek .......-....................-.......... Pomladanski odmevi, II. zv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1 — Orlovske himne (Vodoplvec) ........1J0 10 moških In mešanih zborov — (Adamič) ................-................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) Izdala Glasbena Matica .........-40 Narodna nagrobnica (Pavčič) ........Jo Gorski odmevi (Laharcar 2. zv......45 DVOGLASNO: Naši himni............................................30 ...........................80 1 citrali. 4 zvezki Buri prideio. Iieračiiica ......18 ......60 .....3.5« ........2« Zgodbe Napoleonovega huzarja-------.68 vezana —------------------—--------J6 Zgodbe zdravnika Mtiznlka---- Zlati pantar —...-------------— k ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI .76 J6 1. zv. Vpjnomir ali poganstvo -......35 2. zv. Hudo brezdno ----------------------J5 3. zv. Vesele povesti .............—..—..-38 4. sv. Povesti io sliko —--------------34 5. zv. Študent naj bo. — Nai danji kroh «... HIŠAMI ZBORI: Planinske, II. av. (Laharnar) .. Trije meftanl short, IzdaU Glasbo- eee tseeaeesee On n • »4$ .40 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini, (Foester) ................... Izdala Glasbena' Matica Gorske cvetlice (I>aharnar) četvero in petero raznih glasov ---------45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor s bariton solom in priredbo za dvospev ...................................... NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tambn- raški zbor in petje iltajuk) ....1.30 Bom šel na planince. Podpurl slov. narodnih |K?sini (Bajuk) ............1.— Na Gorenjskem je f let no ................1.—• RAZGLEDNICE Nevvjorške, Različne, riui*at .............40 Velikonočne, božične in novoletne ducat ................................................44 Is raznih slovenskih krajev, ducat .48 Narodna noša, ducat ..........................4* posamezne po .................................05 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Movenije nn moč nim papirju s platnenimi pregibi ....................................................730 r okrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ............-........—...39 Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje .......................................30 Ljubljanske in mariborske oblasti J>0 Pohorje, Kozjak .............................30 Celjska kotlina, Spodnje aloven- sko pasa v je ....................................34 Prekmurje in Medunrarje .............30 Canada .............-_____________________________48 Združenih držav, veliki ....................41 Mali ...................................................15 Nova Evropa ____________________-...............30 Zemljevidi: Alabama. Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi. Washington, Wyoming, vsaki po ............... Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York —■ Virginia, Ohio, New York vsa« ki po ......................-................ .30 V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor in orkester izdala Glasbena Matica .............75 .JO Dve pesmi (Prelovec), aa moDd abor In bariton solo ............... .25 .41 Naročilom je pritožiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 all 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajto pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni o ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA*1 216 W. IS Street 1 NEW YORK "GLAS USODA" NEW YORK, THURSDAY, JUNE 2, 1932 THE LARGEST SLOVENS DAILY ta U. TL To in ono IZ VSEH DELOV SVETA Gospod Petrina je dobil na cvetni petek od svoje ta^če. ostro pi-fmo. Oštevala ga je, da je lahkomiseln in zapravljiv. Nič več da1 ne do cblačila njegove žene — svoje hčere — in njunih dveh otrok. Cas bi že bil, da bi skrbeli sami zase, njegov zaslužek vendar ni slab, še prihranili bi lahko kaj. Nejevoljno je zganil gospod Petrina list in poskušal zaničljivo za-k:iviti usti-. Najrajši bi ji bil odpiral: Nisem te prosil, ljuba mama, arijo je istot;iko močno razvita venije z morjem. Vozili smo se stražo in nadaljeval pot ^kozi -So- v Žužemberku. Ker pa m' trgovi- trsko. Ton sem zagleda! ogromno na zelo. ujrodn«> razvija, je za-grašemo Auerspergov. Dvesto let znamovati dotok tujcev in ojače- jencev pomorske akademije v Ko- skozi Grosuplje, kjer je ena naj-danju nabirajo zdaj denar, da bi večjih industrij za motvoz, opremili posebno ladjo, ki naj bi se Drveli smo skozi prijazne podate na neizmerni ocean. To je Šmarje, po serpentinah proti Viš-zadnja poskušnja ugotoviti eno iz- nji gori. Tod se nam je odprl nov med najbolj skrivnostnih nesreč, svet. Že smo spoznali ono lepoto, k&r jih pozna zgodovina morja. — ki jo opisujeta Jurčič in Levstik. Šolska jadrnica "Kopenhagen'\ ki Mirna in prijazna pokrajina z se je nahajala na potovanju okoli'močno zaraščenimi in bukovimi sveta, je zapustila na povratku v'gozdovi nas je zadivila. Ob po-čomovino 14. decembra leta 1928:gledu na Višnjo goro smo opazili Buenos Aires. Dne 22. decembra je j na griču grad Smereka. nato < 'o-srečala dva parnika in njima iz- ^ dellijevo in Auerspergovo graš-menjada radio pozdrave. To je zad- eino. Višnja gora je eno uajsta-nje poročilo, ki so ga prejeli na rejših dolenjskih malomeščanskih Danskem. Od tedaj je izginil **Ko- gnezd. Slovi po svoji polževi le-penhagen" brez sledu. Samo šolski gendi in Sala mono v i razsodbi, učitelj na samotnem otoku Tristan Vendar pa nisem opazil nobenega da Cunha je pozneje javil, d: je napredka. Ostala je maloineščan-opazoval o priliki hude burje "Ko- ska kakor ie bila. penhagnu" slično peterojamborko.' Zdelo se mu je, da je bila ladja več i Novo mesto! Dolenjska metro- „ , pola nas pozdravlja, preti njo pa ah msinj poškodovana. Prvotno ju ' * . . . . J ..t Trska jrora. ki slovi plula proti otoku, a pozneje radi Nesreča ne počiva! Tuta!o poljedelsko orodje dolenjskega kmeta. Dvor je domovina Iloršt-nika. prvaka slovenskih igralcev. Dasiravno je oddaljen od železnice. vendar vsled prijazne okolice Jkoro četrt Dolenjske v svoji roki. Tako ivodi |»a> njihovih posestev oil Turjaka skozi ktičev-ske gozdove cv Ztlžeinhelk. Sotesko. Straže n novomeške toplice. Povsod se opaža ogromne koin-pi-kse !< >a. /li!'ti ko se bližaš ko-čcv^keniu okraju. Deloma so objekti. k j« r še ni pela sekira. Oddaljenost oil železnice je vplivala n;i irospodarski napredek kraja. Projektirana ie železniška proga. d Kočevja v Žužemberk v Stražo, ki bi inu la direktno zvezo z Novim mestom. Človeška noga se je spremenila Na starogrških klasičnih kipih opazujemo, da je na vsaki nogi drugi prst najdaljši, daljši od palca. Dandanašnji pa imajo navadno ljudje na nogi najdaljši palec. Nekaj časa so sodili, da so sta>-rogrški umetniki nalašč delali tako oblikovane noge, češ, da so lepše. Madjaarski učenjak baron Fejer vary pa je preiskavai okostja človeka iz kamenite dobe, okostja F.gipčanov, srednjeveških prebivalcev južne Amerike itd. ter našel, da je v davnih časih na človeški nogi res bil najdaljši drugi prst. Zato so starogrški kiparji upodabljali tudi človeške noge po naravi. Od tistih dob pa se je človeška noga spremenila. Oplenjen muzej pregnanega kralja Pregnani portugalski kr3jj Ma-Luei živi na svojem posestvu v Tedding tonu na Angleškem. V soboto zjutraj pa je njegov grad obiskala tolpa predrznih vlomilcev. Iz njegovega muzeja*, v katerem hrani dragocene umetnine, so odnesli mnogo dragocenosti, med drugim znamenito Romneyevo sliko in zbirko minijatur, starin in 12 (Nadaljevanje.) Ko s prijaznimi poslovilnimi besedami obe dami 'odideta iz ateljeja, stoji Lorbac se dolgo zamišljen in okoli ust se lihi ziblje zadovoljen nasmeh. — Pija! Tiho izgovori njeno ime iu s posebno nežnim povdarkom. Nobeno ime ni b lo r \ n ;o bolj primerno, kot to pobožno ime. Pija je bila ideal njegovih umetniških >aiij. Nobene druge lj ni imel vre, samo da jo je >mel slikati. Lorbar je skončaval sliko. Z veliko natančnostjo je pa.zil na vsako potezo. Tu je napravil malo svetlejše, tam malo potemnil s' neo. Kako so se mu posebno po-rečila u-.ta z lahnim, uialo bolest-n 11» nasmehom. V pogovoru / njim se je gospa Iledvika prepričala, da je imel globoke mixli. ki mi presegale njegovo starost. Videla je. da je kmalu zrastel iz ozkega in omejenega otročjega življenja in ga je že navdajal sveti ogenj navdušenja za vse lepo in je tudi imel železno \n!jo premagati vse življenjske razmere. Gtvar in se je počutila kot bi bila go*t. Njen prostor je bil okrašen s cvetlicami in 'vsakdo ji je stregel s tako prijaznostjo, da so ji giiijenosti prišle solze. In med starimi gosti je bilo toliko novih obrazov! Skoro l.i jo mogla obiti nevošljivost nad tem. kako dobro je v-e šlo brez nje in da zaradi bolezni ni trpela nikake škode, ako ne bi opaaila veselja svojih gostov, ko so jo pnvikrat zopet videli. Razgovor je bil zelo zabaven in živahen in gospa Zadn kova .je s svojo šal jivost jo napravila mnogo smeha. pO obedu, ko -.o se gostje zopet razšli, pristopi h gospej Iledvi-ki. jo iskreno poljubi na lice in pravi: '— Kako se naj vam za v se to zahvalim ! — Najboljše s tem. tla n.kdar ne dovolive, da bi v najinem razmerju prišlo do kakega nesporazuma in da vsaka drugi takoj pove. kal ji ne ugaja, ali da česa ne razume, da ne bova delali nasproti. temveč skupno. — odgovori go treba, da bi se javnost zopet pečala z imenom Hrast lii-fcovib. Hedvika se spomni pripombe gospe Zadnikove. Ostro opazuje Lorbarja iu Pijo. ki je mirno sedela na svojem prostoru. Nobenih ljubeznjivth iu skrivnih pogledov ni bilo. 4udi ne najmanjšega ljubim kovanja. Mirno sedi Pija. prijaznega obraza in Lorbar je ves zamišljen v svoje tlelo. Poznala je to zatopljeno umetniško tlelo, saj ga je videla pri »vojra možu. Opazi pa. ti« je Lorbar zelo prepaden in izmučen. Njegove velike očise kopale v vročici. —• Ne počutite se dobro, gospod Lorbar; zdelani ste. — ga opominja. — Saj se ne mudi. tla bi sliko naglo morali skončati, — Toda vendar; meni se mudi. — odgovori tiho. Ako bi vetlela. kako sr- mu je mudilo! Kako goreče je hrepenel po tem. ker je čutil, da je bil na koncu svojih moči. Že nekaj dni -M* ni počutil dobro. Pri vlažnem vremenu se je preldadil in se je bal hripe Toda ni hotel "v posteljo, dokler ne s konča slike. Še nekaj dni se je moral siliti. Sumo tla ne bi čutil omotice! Toda 'vsem napenjanjem moči se postavljene meje in kdor jih prekorači, zadene kazen. Naenkrat mu pride, kot bi se soba vrtila in slika se mu je zdela, kot bi bjla zakrita a pajčolanoiu. V ušesih mu šumi in iz daljave mu pride glas gospe Hedvike, nato prasketajoče šumenje, paleta mu pade iz roke; roka mu mrtvo omahne — zakaj se mu je vse zavrteli* v glavi.' _Čutil je. da «ra nekdo podpira in napol ne>e — nato ni ničesar več vedel. Gospa Hedvika. ki je opazila nenadno izpremembo v njegovem obrazu, ga je položila na divan; pobriga se zanj, odpne ovratnik in poškropi obraz z vodo. Iu kako vroče so njegove roke — kako razbeljeno oelo! Plaho stoji Pija poleg matere, ki je reče: — Pokliči llinka. Zdraivnik mora na vsak način hiti tukaj. Mogoče pride sam, ali pa bo poslal koga drugega. Za ta čas pa jaz o-stanem tukaj. (Dalje prihodnjič.) SANJE, KI SO SE URESNIČILE S sanjami so se pečali ljudje v najstarejših časih in se pečajo še dane.3. Najstarejši opis sanj je gotovo oni o Faraonovih s; m j ah, ki &a beremo v starem testamentu, lo so znamenite sanje o sedmih debelih in sedmih suhih kravah. Te sanje je egiptovski Jožef pravilno lvJožil, tako pomenijo sedem rodovitnih in sedem nerodovitnih let. Tudi v Utinskem slovstvu večkrat beremo o sanjah zgodovinskih osebnosti, ki so se potem tudi u-rtsničile. O takih sanjah piše Valerij Maksim. Njegov prijatelj Ute-je sanjal, da se je udeležil gladiatorske preaj-ave v gledališču v Sirakuzah. Sedel je med gledalci v prvi vrsti amfiteatra ter gledal boj dveh borečih se gladiatorjev. Naenkrat pa ga je eden teh gladiatorjev prebodel. Te sanje so se čez r.ckaj let čudovito točno uresničile. Uterij, ki je na te sanje že zdavnaj pozabil, je res prišel nekoč v v.n del. Naenk NAROČIL IN PLAČAL SVOJ UMOR seznanil in jo vzel za ženo, s katero je ž:vel v srečnem zakonu. Zanimive sanje pripovedujejo iz, življenja Dantejevega sina. Veliki končal ŽivljenJe- Bil Pa ver€n a senzacijonalno in edinstveno a- lero s pečajo te dni orožniki v Pro-stejevu na Češkoslovaškem. V ta-mošnji bolnici je namreč te dni u-mrl 62 letni Jožef Pollak. Preden so ga pokopali, so orožniki izvedeli, da je postal starček žrtev umora. Gre z-i umor, ki je morda edinstven v kriminalni zgodovini, za umor po i-.iiročilu umorjenega samega. V zvezi s tem so orožniki aretirali brezposelnega zidarja Jožefa Kalaba iz Ohrozma, ki je osumljen zločina in je aejanje tudi primal. Pollak je bil že več let hudo bolan, nad 30 let ga je mučila astma Za vsako delo je bil nesposo-£en in često je govoril, da si bo SHIPPING NEWS 8. ju'ija: Majestic Iji platni eherliourg Havre r- -i italijanski pesnik Dante je zapustil sma Petra, ki je nekaj časa upravljal in urejal očetovo literarno r.a-ruščino. Nekega dne je sin ugotovi!. d: ni nikjer očetovega rokopisa enega dela "Raja" iz velike njegove pesnitve "Nebeška komedija". Pretaknil je vse kote v hiji, pa iskanega očetovega, rokopisa ni našel. Neko noč pa se je sinu v sanjah prikazal oče in mu sporočil, da iskani rokopis leži v miznici v vrtni uti, kjer je oče navadno pi-ral. Drugo jutro je sin takoj šel v vrtno uto, odprl tam miznico in človek in je imel zato strmih pred samomorom. Že dolgo je iskal človeka. ki bi bil pripravljen ubiti ga za odškodnino. Ponujal je potepuhom 800 do 1000 Kč, toda nihče ni b;l pripravljen za nenavadno kupčijo. Naposled se je seznanil Pollak & Kalabom. To je bil mož, ki ga je jskai. Kalab pa je bil previden in je pri znancih najprej poizvedoval, — k.-kina kazen doleti človeka, ki u-mt.ri drugega. Ko so mu povedali, da včasih 15 let ječe, včasih pa tudi doživljenjski zapor, se je mož| 21. junija: premislil. Kljub temu je večkrat 3. junija: Majestic v Cherbourg Westernland v Havre 4. junija: Me de France v Havre Rotterdam v ftoul'.Rr.e but Mer T. junija: J.t-vialhan v Cherbourg Ureitien v Cherbourg in Kremen 3. Junija: I*i cs. Harding v Cherbourg AijUitania v Cherbourg 9. Junija: Salurnta v Cobh Iu llav« tO Junija: Ciinle llUiiraniHri'i v Genovo Lapland v Havre 9. Julija: l'e de Fratiie v Ilavrf Tri-mt-n v Cherhourc a rt v Premen Vrenilam v Boulogne fur M«*r 12. Julija: ffot-hambeau v V igo in Havre 14. julija: lbrrt Rulin v Ch«»rhiiirc in l mt-u> K I'-eiliu v Cherbourg m Breium 1C. Julija: Acsečal Pollaka ter ga prosil za de-|22. junija iih je imel neki duhovnik. Duhov- '1. junija: raris v Havre Homeric v Cherbourg Veend »m v Boulogne sur Mer 15. Junija: Olympic v Cherbourg I-erengaria v ChThourg Kun>pa v Cherbourg in Bremen 6. junija: Benin r Bremen 17. junija: Koma v t!enovo I erniUuid v Havre 18. Junija: Slatendam v Boiiloene sur Mer Minnetonka v Cherbourg Lafayette v Havre Julija: ' »lymjd«* \ HairbuVg Slutgart 1 < "herl»oijrg 1 Cherbourg 1 ti Hamburg Cherbourg in Bremen 22 ulija: P: , ris v 11 a vr»-I-elg.-n'a rtd v Havre 2i. julija: 1 :erencaria \ • 1' lul.dll fherb-urg Boi)!ocne sur Mer 2fl. julija: M:ij»-stie v I'lierbourg I'«'(ir;issi' v Havre ! utsi-hland «"hei boitrg in l];iTT»b..i g Bremen v i'l»'r!-omg in v Premen (;» II vun Ste'ji» n v 1'herbourg iu ltr<-men nar, ki mu ga je ta tudi dal. ni gospod se je udeležil koncerta, j kjer so sviraii tudi nekaj H;ydno Neki ponedeljek je Pollak zopet siUli v Kalaba, rraij ga ubije. Ponu- l(e d-- Krance v Havre I*; ej«. U'Ji»seve|t v Cherbourg M a j»»sl ie v Cherlvmrg Jiaureliiniii v Cherhourc ccrta napad Sirakuze in se t-«n udeležil predstave v amfiteatru. Slučajno pa ni nikjer več našel sedeža drugje ka- je. Duhovnik pa je odgovoril: — kor v prvi vrsti. Naenkrat nastopita Sanjalo £3 mi je, da sem umrl in ■nkrat ga je sredi kon-; mu 500 krcn- Kalab se je'pu- » junija: la otožna zamišljenost, ^il pregovoriti in odšla sta v za-| v Chert d, so ga vsi izpraševali, kaj mu je. Puščen skedenj blizu P^ostejevaj kjer je Kalab Pollaka obesil, vrv pa se je utrgala in Pollak je padel | Miure In Bri-mer rbourg iu Bien eu ». Junija: Vu'cania v Be gi-ulaud dvj gladiatorja, od katerih eden je da so mi na grobu zaigrali prav::ia tla- Mož pa ni odnehal. Sam je 25. junija: bj čudovito podoben tisti prikazni t0:e Haydnovo kompozicijo. Sedaj | Prostejev in kupil novo, de-1 Vdendam v sanjah, na katero se je v tem r.em se spomnil na te sanje hipu Uterij z grozo spomnil. Spre- Trst v Havre v Boulogne pur Mer in belejšo vrv. Oba sta obiskala na to 26 junija: več beznic, kjer se je Kalab napil; žganja. Poncči sta zopet odšla ni oditi. V tistem hipu pa, ko je vstal, dni je bil mrlič. Pri njegovem po-i s):edeni- Kalab odrgnil starč mislim n2i svojo smrt. Duhovnik je letel ga je strah, vstal je in hotel ie£ obolel že drugi dan in čez dva žsanja. Ponoči sta zopet odšla na ( ^^ ^^ v f>novo Cooiuiuouj« v Ch»-t tuMjrg in Bremefi 23. Jun:ja: at I.cvialhari v Cherbourg je gladitor z vso silo vrgel sulico, grebu so svirali to Haydnovo kom-! ku vrv okros vratu in ga P°t£enii' E9. Juni., ki je bila n:menjena njegovemu pozicijo. ! kVišku- Ko Vldel> da Pollak \ i.asprotniku, ki pa je zgrešila cilj__j obraz posinjel, ga je postalo strah in predrla nesrečnega Uterija. Bil -T ......, . .„. lin je vrv prereel. je mrtev v 24 urah. I'.iris \ Havre ' * Aquitiiiiia v Cherbourg Rimski cesar Mark Avrel sam sporoča o več Utkih čudovitih sa- j V GUMIJASTEM ČOLNU PREKO OCEANA Nezavestnega Pollaka je nato zavlekel v njegovo stanovanje, odkoder ga je reševalni avto prepeljal v bolnico. Pollak je še nekaj j cini živel in se je celo zavedel, ni pa hotel povedati, od kje izvirajo po- 30 junija: Champ'ani (NOVI) v Havre (ieneial von Hleu»-«Mi v Urwuer. 2julija: IV .b- Fran«-r »'••nt«- CniTiri) Western la ud 30 Ju'ija: S t 1u i s Hotterdatn Havre I Jenov ( Havre I'liei iK-org In Boulogne -i • 11 H mbuig Mer V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parniku PARIS 10. JUNIJA i Opolnoči i 29. Junija — 2:. Juli a ILE DE FRANCE 21. Ju lija — 8. Julija «Opolnoči > LAFAYETTE 16. Julija NIZ K F. CENE DO VSF.II DELOV JUGOSLAVIJE Za DOjniila in potne nate vpra-iajte naie pooblaščene agenta cJrerusK JittB 19 STATE STREET. NEW YORK n;ah. Nekoč se mu je sanjalo, da je prišel k njemu onjentalski zdrav- T;i drzen jtoizkus »ta dosh-j /,<• nik, ki mu je svetoval, naj uživa tvejrala dva-pustolovca, ki st« ho-♦o in to zdravilo, da se bo iznebil t«1'" I>''iji z Lizbone preko Ucca-dušljivega kašlja, ki ga je mučil že ua. Bden izmeti njih je izginil c-olgo časa. Sanje so bile tako žive, l»rez >»lfH da se je Mark Avrel drugega dne dneh blodenja po morju napol še točno spominjal vseh posamez- mrtvpjra blizu lla'.tskih otokov, nosti. Njegov telesni zdravnik mu *"tlaj si j<> pa vte.nel to idejo v je sicer resno odsvetoval, naj nikar jrlavo Avstrijec Theodor Helmer. ne jemlje tega zdravila, a Mark 'ki so mu oblasti izdale dovolu'-Avrel je več verjel sanjam ko 11'hi sme s svojim (i m dolgim zdravniku. Vzel je tisto zdravilo in jrnmijastim t'olnom preko Oi-eana. =e kmalu iznebil nadležne bolezni, ^t a rt al bo vkratkem. seboj bo zelo varčen ter je posojal denar » vzel za tri mesece živeža potrebno beračem in potepuhom. Njegov Cardanus poroča' o sanjah druga- koli.'ino vode. rfn-no lekarno in ene vrste. Sanjalo se mu je, da se V(.r. steklenic vina. Zh orijentacijt. )e sprehajal po vrtu, kjer je srečal nm h(t si„ži]a bu-ola. Ilelmer na-belo oblečeno gospo, ki S2 mu je nirraTfl najprej na Kanarske oto-lako prikupila, da ni.mogel obrniti ,„. j,n pa t;nn prjstal. temvee pogledi od nje. Tri dni kasneje je ho nadaljeval vožnjo na Male Allies srečal na cesti prav tako belo tile. Koin-ni njegov cilj ie Xevv oblečeno gospo, ki je bila popol- york> Xeki dobrotnik mu je po-noma podobna prikazni v sanjah. nuIynipio v Cherbourg Ki: ropa v ClierbtmrR in Bremen \a>nra.stria v Cherbourg Westernland v Havre Iv u t selila ud v Cherliourg iti Hatnbuig julija: čkodbe na vratu. Šele po njegovi Uotterd.im v i^uiogne sur M.r smrti je znanka Pollaka in Kalaba! ^cu^fcui v Cherbourg m lumbvrs izdala skrivndst. Kalaib* je sprva ! 6- Julija: . ... , j i- i. ' Preside i tajil, ko so ga pa odpeljali na mesto dogodka, je dejanje priznal. Zaradi umora so ga izročili sodišču. Pollak je bil v Prostejevu znana osebnost, zanimvo pa je, da je ži-i vel od dobrote drugih. Mož je bil dolžnik je bil tudi Kalab. ČLOVEK, ŽIVAL IN HIGIENA id»-nt Harding v Cherbourg 7. julija: Hultirnia v Trst I erengaria v Clierljourg N»-w York v Cherbourg in llambur: liresden v Cherbourg in Kremen VSE LINIJE in PARNIKE Spodaj iirenovana slovenska tvrdka zastopa vse važne Trans-atfantske Linije in zato lahko odpremi vsakeqa potnika na kateremko'i parniku. V vašem interesu je, da se kadar mislite na potovanje v stari kraj. ali oi tam sem, vselej obrnete na staro, znano in zanes'jivo domače podlctj? LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service 1359 Second Ave.. New York. N. V. 13 LET V TEM POSLU! —^ ITALIAN LINE , Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 1 State Streot, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST in DUBROVNIK RAZKOŠNE IN OGROMNE LADJE — OD NEW YORK A DO TRSTA V 11 DNEH PRIHODNJA ODPLUTJA: 10. JUNIJA.............. Conte BIANCAMANO 17. JUNIJA..........................ROMA 24. JUNIJA ....................... VULCANIA 28. JUNIJA....................Conte GRANDE 1. JULIJA ....................... AUGUSTUS 7. JULIJA........................ SATURNIA ZNIŽAN K (' E X K SIJAJNI PROSTORI TJA TEK TJA IN NAZAJ IZBORNA KUHINJA Vprašajte lokalnega agenta ali družbo. Dunajski medicinski doktorski kolegij je imel nedavno sestanek, na katerim je obravnaval nekatera zelo pereea vprašanja, tieo-ea živali, ki so blizu človeku. Prof. Wirtli je pri tem opozoril I na nekatere {»osebne liedostatke. Med nje šteje v prvi vrsti razvado. da psi ližejo krožnike. Ta razvada je zelo nevarna eloveške-iiiu zdravju, ljudje se pa oeivid-no ne zavedajo tesra. Vsaka žival, ki jo imamo v hiši bi morahi imeti posebno ležišee. ki se da lahko in hitro očistiti. V tem pojrledu ne sme biti izjeme niti pri ptieih. Ziene paličice, ki jih imamo vi kletkah, da preskakujejo ptiči z| njih na tla in zopet na nje. pre-j naša j o pršiee. ki prav rade pre-idejo .s ptiča na človeka Zaradi i ,T , pa pa •raje ve bolezni, ki je strašila' VsP< kar se tl('e ('hs:> po Evropi zadnja leta. je ta oprez- Naroda", to je naročnino, nost še posebno priporočljiva. , dopise, vprašanja itd. pošlji Dr. Schnnerer je govoril o Ban- te na naslov: grovi infekcijski bolezni j>ri človeku. ki močno sliči malteški <«rroz- | niči ob Sredozemskem morju. <'e i se žival inficira z Ban go vim ba- i cilom. se je loti kužna bolezen, kij