tno ZfEL, VRV. RS
Izda. j a ld iuk. casopisno-iaiiiluiki) podjetje šJoveaaki poro*
Cevalec — Direktor; Radt Janhuba — Glavni to odgovorni
urednik; Sergej VoSnJag — Za tisk odgovarja Frane Pie v e)
— uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulic* Stev 3. teletoc
Itev .23-522 do 23-526 — Uprava; Ljubljana. Tomšičev* ulica itev. S-n. telefon Stev. 23-322 do 23-326 - Oglasni oddelek:
Ljubljana. Kardeljeva ulica štev s. telefon itev. 21-696, aa
ljubljanske naročnike 20-463. z* tu nanj e 21-832 — Postni
predal 29 — Tek. r. co-kb s	—	Mse^na oarotnlna 200 din
Cena ID d&t
T Flota Je pripravljena
Poveljnik francoske sredozemske flote admiral Barjot je potrdil vest. da je sredozemska flota pripravljena v danem trenutku izpluti. Lahko potrdim, je rekel admiral Barjot, da je to res, nisem pa pooblaščen povedati. kakšen pomen ima ukaz. Ukazi prihajajo iz Pariza in so odvisni od razvoja diplomatskih rszgovonov.
Z vprašanjem priprav sredo-temske flote se ukvarjajo tudi francoski listi, ki trdijo, da obstoja »tajni vojaški načrt« francoskega generalnega Štaba o morebitnih pomorskih in letalskih operacijah na Sredozemlju. V pariških krogih pa prevladuje prepričanje, da vlada še ni sprejela nobene odločitve glede vojaške akcije. Ti krogi opozarjajo na dejstvo, da so ZDA odklonile udeležbo v kakršnih koli dejanskih operacijah in da to
vsekakor vpliva na stališče Pariza.
SPORAZUM 0 GRADITVI INDUSTRIJE ALUMINIJA MED FLRJ, SZ IN DR NEMČIJO
Sto tisoč ton aluminija
Letos se bo začel graditi aluminijski kombinat s kapaciteto 100.000 tca na leto — Vladi SZ in DR Nemčije bosta dali vladi FLRJ dolgoročni kredit v znesku 175 milijonov dolarjev
II. GASILSKI FESTIVAL
MOSKVA, 3. ',vg. (Tujug). ■— Po razgovorih, ki so bili v Moskvi, so danes podpisali sporazum med vlado FLRJ. Sovjetsko zvezo in Demokratično republiko Nemčijo o sodelovanju pri graditvi podjetij industrije aluminija v Jugoslaviji. Sporazum določa, da bo vlada FLRJ leta 1956 začela graditi aluminijski kombinat s kapaciteto 100.000 ton aluminija na leto.
Vladi Sovjetske zveze !n nemške demokratične republike bosta sodelovali z vlado FLRJ pri graditvi prvega dela kombinat« s kapaciteto 50.000 ton aluminija letn.o in hidrocentral. ki jih bo potreboval pri povečanju proizvodnje boksita, sode in katodnih blokov v obstoječih podjetjih v količinah, ki so potrebne za zagotovitev proizvodnje aluminija.
Najkasneje leta 19*1 bo prvi
del kombinata za proizvodnjo aluminija začel obratovati.
Za izgradnjo prvega dela kombinata, hidrocentral in podjetij, pomožne industrije bosta vladi Sovjetske zveze in nemške demokratične republike dali vladi FLRJ dolgoročni kredit
v znesku 700 milijonov rubljev, odnosno 175 milijonov dolarjev v enakih delih z 2 odstotnimi
Vabila so razposlana
Na mednarodno konferenco o Sueškem prekopu so povabili tudi Egipt in SZ — Različni odzivi in mnenja*
LONDON, 3. avg. (AFP) Sinoči so poslali povabila vladam 14 držav za udeležbo na mednarodni konferenci o Sueškem prekopu. Po predlogu treh zahodnih velesil naj bi se konferenca začela 16. avgusta. Povabila so poslali po britanskih veleposlaništvih. Med drugim so poslali povabili tudi Egiptu in Sovjetski zvezd. Konferenca naj bi bila na ravni zunanjih ministrov-
Uradni* krogi v Londonu izjavljajo, da ZDA, Velika Britanija in Francija sedaj sestavljajo načrt za mednarodno nadzorstvo nad Sueškim prekopom. Tr*i zahodne velesile se po diplomatski pot; posvetujejo v pričakovanju odgovorov povabljenih držav. Velika Britanija in Francija istočasno vsklajata svoje vojaške priprave »za vsak primer«.
V ameriških krogih izjavljajo. da ZDA ne ukrepajo ničesar na vojaškem področju, da pa jdh Velika Britanija in Francija obveščata o svojih pripravah.
Londonski »Times« piše, da bosta Velika Britanija in Francija začeli z akcijo, če ne bo dosežen pameten sporazum. List trdi, da se s tem stališčem strinjajo tudi ZDA.
V pooblaščenih krogih v Rimu izjavljajo, da bo Italija sprejela povabilo * za londonsko konferenco 0 Sueškem prekopu. Isti krog; poudarjajo, da je Italija prepričana, da je mednarodno upravljanje nad Suezom nujno, da pa upa, da je možno tp izvesti s pristankom vseh zainteresiranih strani, tudi Egipta.
V indijskih uradnih krogih Izjavljajo, da bo Indija verjetno eprejela povabilo na londonsko konferenco. Indijo bi na konferenci zastopal minister brez listnice Krišna Menon.
Predsednik novozelandske vlade je v Welljngtonu izjavil, da se do Nova Zelandija udeležila londonske konference. Iz dobro Obveščenih krogov v Ankari se Je zvedelo, da bo tudi Turčija
sprejela povabilo n« londonsko konferenco.
Izraelski veleposlanik v Londonu Elat se je danes sestal z britanskim zunanjim ministrom Lloydom. Iz izraelskih virov se je zvedelo, da je razgovor potekaj okoli dejstva, da Izrael ni bil povabljen na mednarodno konferenco v London. Z britanskim zunanjim ministrom L’oy-dom sta se danes posvetovala o sueškem - problemu tudi iraški ministrski predsednik Nuri Said, ki je trenutno, v Veliki Britanija, in sudanski veleposlanik v Londonu Ava Sati.
Iz krogov blizu pakistanskega zunanjega ministrstva se je zvedelo, 'da pakistanska vlada pozdravlja londonsko sporočilo o Suezu, kolikor ustreza težnjam Pakistana, da bi bil zagotovljen prost prehod skozi prekop. Isti krogi pa menijo, da je londonsko sporočilc sestavljeno tako, da so upravičeni dvomi, ali bo Egipt sprejel povabilo na konferenco.
Predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se bo vlada šele odločila, ali naj se udeleži londonske konference. Poluradni krogi v Bonnu in Stockholmu menijo, da se bodo vlade obeh držav konference udeležile. Isti krogi izražajo zadovoljstvo, da v londonskem sporočilu »ni gnožnje s si-io«.
Japonska bo ugodno odgovorila na inioiaitivo o mednarodni konferenci v Londonu, to je izjavil včeraj na tiskovni konferenci minister za gospodarska vprašanja Takasaki, ki je v odsotnosti šigemicuja tudi zunanji minister- Minister Takasaki j«
dejal, da Japonska na konferenci ne bo razpravljala o načelih nacionalizacije Sueškega prekopa, da pa se bo zavzemala za prosto plovbo po prekopu. Po besedah Takasakija se bo Japonska tudi uprla morebitnemu povečanju tarif zp plovbo skozi prekop. Takasaki je tudi povedal, da bo Japonsko zastopal japonski veleposlanik v Veliki Britaniji,-
obrestmi na leto; Dolg • bo vr- J njen Sovjetski zvezi in nemški demokratični republiki z dobavami aluminija, ki ga bo proizvajal kombinat in 'z valjano pločevino iz aluminija.
Sovjetska zveza bo rv breme odobrenega kredita dobavila Jugoslaviji ustrezno količino pšenice, ki jo bodo v Jlugosla-viji prodajali, dobljena snedstva pa porabili za finansiranje notranjih izdatkov v. zvezi z oz-gradn.io' omenjenih : podjetij.
Vladi Sovjetske zveee in nemške demokratične republike se strinjata, da bosta dafe vladi FLRJ kredit za graditev drugega dela kombinata za proizvodnjo aluminija, vendar pa bo čas in obseg kredita določen . sporazumno kasneje.
. Po sporazumu bodo podpisnice sodelovale pri izdelovanju načrtov za podjetja, ki jih bodo gradili in sovjetske organizacije ter nemške organizaciji bodo zagotovile dobavo opreme, tehnično pomoč med graditvijo, montažo opreme, sodelovale pa bodo tudi pri preizkusnem pogonu pod j e ti j. Obe. vladi bos ta dali Jugoslaviji licence in tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za organizacijo proizvodnje. Dokumentacija bo brezplačna.
Pogajanja so potekala v duhu razumevanja in želje, da bi. sporazum /služil ne samo interesom podpisnicam, ampak ljudi krepitvi in ra-zvoju medna-
rodnega gospodarskega sodelovanja.
Sporazum »o podpisali voditelji delegacij,' dn sicer za Jugoslavijo Avdo Humo. za Sovjetsko zvezo K. Kovalj, za nemško demokratično republiko pa F. Selbmann.
Emigracija v Avstralijo
Trst, 3. avg. (Po tel f.) Nova skupina 150 Tržačanov je zapustila Trst in odpotovala v Avstralijo. Vkrcala se je na ladjo »Flaminia«, ki pelje tudi številno skupino avstrijskih emigrantov. Iz Trsta je odšlo v Avstralijo od novembra leta 19F4 skoraj 9000 oseb, v glavnem delavcev z družinami. Samo v tem letu jih je od pot o-lo 1550.	M.	K.
Stavka tramvajskih uslužbencev
Trst, 3. avg. (Po telef.) Sinoči od 18. do 20. ure in danes od 7.30 do 9. ure so stavkali v Trstu vsi tramvaji in trolejbusi. Osebje zahteva namreč ureditev odškodnine v primeru odpusta in končno objavo plačilnih list. To vprašanje se vleče od 1953. leta in še ni rešeno kljub številnim sestankom med predstavniki Delavske zbornice in podjetjem ACEGAT, ki.opravlja javno prometno službo.
M. K.
Bitka vseh Arabcev"
Sirijo in Libanon trdno na strani Egipta —7 Iraška vlada se je »zdaj dokončno znašla ¥ protiarafafskem taboru«
KARAČI, S. avg. (AFP). Jemenski prestolonaslednik Emir Mohamed, ki je na uradnem obisku v Siriji, Je izjavil predstavniku sirijskega Usta »Alealam«, da Jemen brez vsakršnih ifrierv podpira predsednika Naserja glede nacionalizacije Sueške#druž-be. »Vse arabske države se bodo osvobodile in uresničile,,svoje želje s tem, da bodo likvidirale zaroto imperializma,« je dajal Emir Mohamed.
V komentarju o naeionallzacd-jd družbe je sirijski obrambni minister Abdul Ruslan v istem listu izjavil, da je »bitka za Sueški prekop istočasno tudi bitka vseh Arabcev«. Po njegovih besedah je Sirija za vsak primer takoj ukrenila vse potrebno za zagotovitev varnosti. »Mi * smo na strani Egipta in ga bomo podprli pri ohranitvi suverenosti na vsem ozemlju,« je dejal obrambni minister.
V odgovornih libanonskih krogih poudarjajo, da je dejanje predsednika Naserja že od vse- -ga začetka dobilo podporo predsednika Libanonske vlade Abdulaha Jafi j« in libanoske skupščine, ki jn danes sprejela sklep, da bo v primeru potrebe konkretno pokazala svojo solidarnost. Po pisanju libanonskih listov pa kaže iraška vlada za sedaj določeno rezerviranost. Listi dodajajo, da bo predsednik
Libanona Samim interveniral pri* iraška, vladi, da bo? poslala svoje predstavnike na izredni sestanek političnega ‘komiteja Arabske lige, ki bo proučil •vprašanje nacionalizacije Sueškega prekopa.
Iz Karačija se Je zvedelo, da bo kralj Saudove Arabije Ibn Saud, ki bo na poti v Indonezijo jutri prispel v Karači, imel razgovore s pakistanskim predstavnikom Mi-rzo in. premi-erom
Mohamedom Alijem o nacionalizacij: sueške družbe.
Pričakujejo, da se bo politični komite arabske lige sestal v Kairu 7. avgusta. Komite bo proučil kolektivno stališče arabskih držav glede nacionalizacije sueške družbe. Doslej so sprejeli povabilo na sestanek Sirija, Libanon, Egipt in Jordan-
Iz pisanja kairskega lista »Al Sab« je sklepati, da se Irak ne bo odzval povabilu na sestanek. »Arabski narodi in njihove vlade so podprle odločitev Egipta«, piše list ter dodaja, da se je iraška vlada »sedaj dokončno znašla v protiarabskem taboru«. List postavlja v zvezi 5 tem vprašanje, kaj bi morali arabski narodi ukrepali proti iraški vladi.
Nevaren
IZJAVE NASE GOSPODARSKE DELEGACIJE FLRJ
Razvoj naravnih bogastev
Dobljeno posojilo dajo Jugoslaviji možnost, da bo brez večje obremenitve notranje bilance začela bolj izkoriščati naravna bogastva
MOSKVA, 3. avg. (Tanjug). — Voditelj Jugoslovanske gospodarske delegacije, ki je sodelovala na razgovorih v Moskvi, Avdo Humo, je dal na prošnjo dopisnika Tanjuga Izjavo. ▼ 'kateri je med drugim dejal:
»Ob tej priložnosti bi hotel opozoriti na nekatere značilnost-; sporazuma. Sporazum predvsem govori o finansiranju izgradnje, kombinata za proizvodnjo aluminija skupaj s hidro-eentralami in drugimi sekundarnimi tovarnami. V okviru posojila bom,o dobili poleg investicijske opreme tudi sredstva za nakup blaga s katerim kri1- dina—=k*e	ts
gradbena dela. Tole določilo j«
nov in pomemben elernen' v
VREME
Stanje 1. avgusta: DotOk hladnega polarnega zreka s severa v srednjo Evropo se nadaljuje Novi val Je dosege; Alpe in bo jutri zajel naše kraje Vreme bo S® nadalje nestalno ln hladno
Napoved za soboto: Hladno oblačno vreme, predvsem zjutraj popoldne. V višini 2200 m sneg Jutranje temperature od S do 13, Bajvišje dnevne do 16, v Primorju ■o 23 stopinj C.
razvoju gospodarskih odnosov med podpisnicami. Sporazum poleg tega stimulira' zelo ugodne pogoje za vrnitev posojila. Posojilo je dolgoročno z 2 odstotnimi obrestmi. Ti pogoja so zelo prilagojeni gospodarskim možnostim Jugoslavije. Posojilo bomo odplačevali z aluminijem in aluminijevimi proizvodi.
Dobljeno posojilo daje Jugoslaviji možnost, da bo brez
večje obremenitve notranje
bilance začela bolj izkorlščevati svoja naravna bogastva, ki so glede na bogata ležišča boksita in ceneno električno energijo zelo ugodna prav za razvoj industrije aluminija.
Poleg sporazuma o aluminiju smo po razgovorih tudi podpisali protokol o uporab-; 40 mili-ionov dolarjev iz neporabljenega dela investicijskega kredita v Sovjetski zvezi. Protokol določa dobavo investicijske opreme z« izvedbo obsežnih melio-
racijskih del v ž/itorodnih krajih Jugoslavije, kakor tudii opreme za kmetijstvo. Dogovor o dobavi melioracijske in kmetijske opreme bo znatno prispeval k naporom jugoslovanske vlade, da hi pospešila razvoj kmetijstva in zagotovila napredek na tem važnem področju nacionalnega gospodarstva. Protokol poleg tega določa nabavo popolne opreme za nov rudnik premoga na Kosovu z zmogljivostjo 2.5 milijona ton lignita na leto. Poleg te opreme bomo iz tega kredita nabavili 6 potniških letal, razno opremo za nafto in zemeljski plin. kakor tudi drugo manjšo investicijsko / opremo.
Poudariti je treba, da so delegacije' med razgovori ugotovile. da sklenjeni sporazumi niso še izčrpali možnosti za nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja Na koncu b’ tud" hoteli* izraziti hvaležnost za prijateljski sprejem ki ga je bila deležna v Sovjetski zvezi jugoslovanska gospodarska delega-
PARIZ, S. avg. (Tanjug). Na svoji danaflnji seji je francoska vlada soglasno odobrila stališče zunanjega ministra Fineauja na londonski trojni konferenci. Zvedelo se Je, da' Je ministrski svet Francije razpravljal danes o možnosti skupne britansko-francoske akcije v primeru, da Egipt ne bi sprejel odlokov londonskega sestavka.
Uradni predstavnik francoske vlade je po današnji seji vlade izjavil, da je minister Pineau poročal o londonskih razgovorih in razložil svojim kolegom osnovne teze deklaracije, ki Jo bodo danes predložili narodni skupščini.
V krogih, ki so blizu vladi, zlasti poudarjajo, da je vlada ponovno potrdila pripravljenost napravit; učinkovite in energične korake proti egiptovski vladi, če bo Kairo smatral, da so odloki londonske konference nesprejemljiv. Francija v nobenem primeru ne bo plačevala tranzitnih taks novoosnovani nacoina-Hzirani eiptovski družbi. Je izjavil francoski zunanji minister Pineau.
Francoski minister za informa- * cije Gerard Jaquet je tudi izjavil, da bo trajanje mednarodne konference v Londonu omejene in da bo ta mednarodni sestanek, ki bo delal ne glede na to ali bosta Egipt in Sovjetska zveza sprejela povabilo, trajal največ 4 dni.
Vlada so je odločila, da bo nocoj razpustila skupščino na redni letni parlamentarni dopust. Ne izključujejo pa možnosti, da bi sklicali skupščino na izredno zasedanje. Poleg tega je vlada svetovala francoskim državljanom v Egiptu, naj odpotujejo domov, čo raioo nujno zadr-
lanL Menijo, da jo v E«ipe« Olovonskl oktet ls Ljubljane
S
Danes in jutri bo v Mariboru pod pokroviteljstvom Predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije II.
Slovenski gasilski festival.
15.—20.000 slovenskih gasilcev in gasilk bo pohitelo iz cele Slovenije v mesto ob deroči Dravi, da manifestira in pokaže svojo ustvarjalnost na
področju humane gasilske organizacije, ki je najbolj množična v naši deželi.
V preteklem stoletju, ko so se začela organizirati gasilska društva, so bili narodni voditelji pionirji slovenskega gasilstva. Tako je pisatelj Janko Kersnik ustanovil gasilsko društvo na Brdu 1888 in napisal pravila zanj, bil je tudi vnet ustanovni član gasilskega društva. Ignacij Merhar, čigar stoletnico so slovenski gasilci pred kratkim praznovali v Ribniški dolini, je spisal prvo poveljevanje gasilcev v slovenskem jeziku in tako prišel v. spor s takratno vladajočo nemško oblastjo. Iz tega je razvidno, da so tudi gasilci odigrali važno vlogo v dobi narodnostnih bojev.
V sedanji dobi industrijskega in gospodarskega razvoja je izredno važna požarna varnost in preventivne mere tako v tovarnah kot na javnih stavbah in na podeželju.
Ena izmed najvažnejših dejavnosti v gasilskih društvih je požarna varnost. Takrat, ko vse teka sem in tja, brez glave, prihite organizirano gasilska društva, s svojo opremo in rešujejo v prvi vrsti ljudi, nato pa ljudsko premoženje. Tudi takrat, kadar velika neurja in nalivi prestopajo bregove in vdirajo v stanovanja mirnih državljanov, prihite gasilci in rešujejo za ceno lastnega življenja ljudi in njihovo opremo. Pri tem je potrebno omeniti, da imamo v gasilskih vrstah mnogo tihih junakov, ki.fo se hrabro in požrtvovalno obnašali na požafiščih in pri raznih poplavah. Saj se je samo lansko leto pri reševanju poškodovalo 82 naših gasilcev. To jasno dokazuje, kako odgovorno in humano vlogo* vrše slovenski gasilci.
Posebno množično je gasilstvo razvito na Štajerskem v izrazito kmečkih predelih, kot sta okraja Ptuj in Murska Sobota. Saj je samo v Murski S obo,ti okrog 250 gasilskih društev.
Nobena evropska dežela ni tako na gosto posejana z gasilskimi društvi kakor je Slovenija. Po drugih državah imajo večinoma poklicne gasilce. V Jugoslaviji imamo 199.000 gasilcev; od tega jih ima naša republika 65.000, ki so organizirani v 1324 gasilskih društvih. Zena gasilk je v Jugoslaviji 12.000, od tega jih je v Sloveniji 10.000, mladine do 25. leta je 25.000, od tega je gasilskih pionirjev 5.000.
Kakšen odnos imajo naši ljudje do gasilskih organizacij, kaže dejstvo, da je več tisoč ljudi, ki so že po 30 let člani gasilskih društev; več
stotin jih je, ki imajo pa ž* 40 in 50 let članstva za seboj. Tako je v gasilstvu poleg starih osivelih veteranov tudi mnogo mladine od 10 leta starosti dalje.
V preteklosti so jemali v gasilska društva močne mladeniče od 17. leta dalje.; žensk pa sploh niso jemali.
Zenska, če je samo eno leto v gasilstvu, se mnogo nauči glede preventivne službe, sanitete, higiene in telovadnega udejstvovanja. Tam, kjer so ženske v gasilskih društvih, po tistih domovih je malo požarov in drugih nesreč. Gasilsko organizacijo sestavljajo delavci, kmečki ljudje, nameščenci, učitelji, obrtniki, inženirji, zdravniki, gospodinje, tehniki, kmečka dekleta mladina raznih poklicev in slojev. Gasilska društva so samo lansko lefo obvarovala pri 544 požarih ljudsko imo-vino za 1,375.000.000. Te številke jasno dokazujejo o vlogi politični in gospodarski važnosti dela gasilskih društev.
Slovenski gasilci razpolagajo s 700 gasilskimi domovi, kjer imajo shranjeno opremo; tam se tudi strokovno in prosvetno izobražujejo, pri čemer je treba omeniti to, da kljub temu, da je dala naša oblast v zadnjih 11 letih precej milijonov za opremo in gradnjo gasilskih domov, da so mnogo gasilskih domov zgradili in popravili gasilci sami. Vsa povojna leta vložijo v obliki prostovoljnih del več desettisoč ur v gradnjo in popravilo gasilskih domov in opreme. Razumljivo je, da imamo še kraje, kjer je gasilstvo komaj v razvoju, n. .pr. na Primorskem, posebno v koprskem okraju, bodo gasilci naredili še mnogo pionirskega dela, da bodo dohiteli v gasilskih pogledih razvitejše, pokrajine; v primorskih krajih se še pozna, kako je fašizem dušil društveno izživljanje tudi na področju gasilstva.
V Mariboru bodo slovenski gasilci pokazali ves razvoj, kakor tudi uspehe st>oje humane organizacije od I. festivala dalje. Poleg starih gasilcev bodo nastopali mladinci, gasilski pionirji, gasilke-žene in dekleta s svojimi izbranimi točkami in programom.
Okrajni odbori Socialistične zveze po pretežni večini zadnja leta resno obravnavajo in pomagajo gasilskim društvom na svojem področju. Saj je v mnogih krajih gasilska organizacija najbolj številna in najbolj močna.
Naj bo II. gasilski festival mogočen mejnik za še večji razvoj slovenskega gasilstva na vseh področjih požarnovarnostne službe, družbenega in društvenega delovanja, kakor tudi za večji uspeh političnega, strokovnega in kultumo-prosvetnega izživljanja.
Pozdravljeni slovenski gasilci in gostje na 11. Gasilskem festivalu v Mariboru!
Matevž Hace
v-
Slovenski oktet
se ie nekaj časa mudi na Kitajskem. — Na sliki vidimo dva • iusl tttsjakaj* OMt*alnega glasbenega ansambla.
, I siv. J SLOVEffSK moesvmc J •*.*»-* mmrra tm
VI. Gorenjski sejem odprt
Ha Gorenjskam i«)ma razstavlja 188 razstavi Jalcav Is vseh gospodarskih strok /
Kranj, S. tvf. Dopoldne ao svečano odprti vi. Gorenjaki Sejem, največ jo gospodarsko prireditev na Gorenjskem. Otvoritve so se udeležili poleg številnega prebivalstva tudi mnogi gostje, med njimi »vezni ljudski ponlanee Bori* Ziherl, rveanl ljudski poslanec in sekretar sekretariata za dele zveznega izvršnega sveta France Popit, republiški poslanec Tone Fajfar, predsednik MLO Ljubljane Marijan Derinastia, predsednik ob.
čine Kranj Vinko Hafner in drugi.
Pozdravni govor je imel predsednik Gorenjskega sejma Drago Šiling, ki je v svojem govoru dejal, da je letošnji Gorenjski sejem veren prikaz ustvarjalnosti delovnih ljud; Gorenjske, ki se lahko ponaša z izrednim delovnim uspehom. Sejem Je izraz gospodarskega stanja in vsakoletnega napredka obrti in
Industrije na tem pomembnem gospodarskem področju naše dr-
Goreniski gasilci na gasilskem festivalu
Kranj, 3. avg. Drugega gasil-ilkega festivala, ki bo iutri in v nedello v Mariboru, se bo udeležilo tudi okoli 1500 gorenjskih gasilcev. Gasilska društva so »e dobro (pripravila. Gorenjski gasilci bodo sodeiova'11 na vseh prireditvah - pri nastopih s saniteto, pri reševanju v rudniku in na oa-radi.	J-
Nesreča turške ladje
Split, 3. avg. V šibeniški luki je turška- ladja »Umran« raztovarjala premog. Včeraj je Izplula iz Šibenika, se na področju Paklina preveč približala obali, se zadela ob podvodni greben in dobila precejšnje poškcdlbe. Ladja se je vrnila v Split, kjer jo bodo popravili. Pristaniške oblasti preiskujejo vzrok te nesreče. Zanimivo je, da je na istem mestu L 1939 doživela nesrečo ladja jugoslovanske vojne mornarice »Ljubljana«, ki se je prav tako zaletela in se potopila.	L. M.
Industrijska šola za kemične strokovnjake
Split, 3. avg. Tovarna »Jugo vinil« v Kastelu Sučurcu bo odprla industrijsko šolo za kemične strokovnjake. Za to šolo so že prijavile vpis tovarne cementa »Partizan« in »Prvo-borac«, tovarna olja v Omišu in »Jugoplastika« v Splitu. Industrijska šola bo imela vse potrebne elemente za izobrazbo novih strokovnih delavcev in ima tudi velike možnost; za nagel razvoj. Poleg tega namerava tovarna »Jugovinil« Organizirati j tudi dvoletno' vi-goko industrijsko šolo, tako Imenovano mojstrsko šolo. Z ustanovitvijo teh šol bo omogočeno usposabljanje naših bodočih kemičnih strokovnjakov.	-	L.	M.
žave. Gorenjskega sejma ee udeležuje največ samostojnih pbrtnikov Slovenije, pri razstavljenih predmetih pa • sta
glavno izbira in kakovost. Po pozdravnem govoru je VI. Gorenjski sejem odprl podpredsednik OLO Kranj Dušan Horjak. Nato so si gostje ogledali sejem.
Na letošnjem Gorenjskem sejmu razstavlja 188 razstavljalcev iz vseh gospodarskih strok. Za razliko od prejšnjega leta je med njimi največ obrtnih podjetij in zasebnih obrtnikov (139), ki j'm sledita industrija (40) in veletrgovina (9). Po strokah je
zastopana letos najbolj usnjarska m gumarska industrija (47), nato kovinska in elektroindustrija (41). lasna (40). tekstilna (26) itd. Razstavljanih je vrata novih izdelkov, izmed katerih bodo nekateri šel#' prišli na trg. Omeniti moramo ročni pletilni »trojček, izdelek mladega	in
mnogo obetajočega podjetja »Kovinar« iz Kranja, hlad lni kompresor, hladilno omaro, poliraj in- brusilni stroj, ki jih je izdelalo podjetje »Motor«	iz
Škofje Loke. Med izdelki lesne industrije pa moramo omeniti v prvi vrsti izdelke, ki jih razstavlja podjetje »Roleta-mizar-stvo« iz Kranja. Poleg sodobne šolske opreme razstavlja to podjetje lesene, drvonitne in platnene rolete, dvižne table	in
markize. Podjetje »Elan« iz Begunj razstavlja med novimi izdelki tudi badminton-rekete * žogicami za nov iport.
Hkrati »o odprli tudi turistih.
aa razstavo. Tri ato obiskoval^ sev ta rasatava bo jrtrebanih la nagrajenih. t-»»*»« »s bodo brezplačno peljali v razne turistične kraje Gorenjske a posebnimi avtobusi, trije pa se bodo lahko z aero-tafcsijem' vozili nad Gorenjsko.
V času Gorenjskega sejma bo v Kranju vrsta prireditev. Jutri 'dopoldne bo strokovno ocenjevanje obrtnih Izdelkov, v nedeljo pa javna razdebtev nagrad in drnlom za najbolje ocenjene izdelke. Za nagrade so pripravili okoli pol milijona dinarjev. Med prireditvam' moramo omeniti vrsto strokovnih predavanj o razvoju varienia. o vlaknih .in tkaninah itd. Poleg tega bo tudi morda revija ter vrsta kulturnih ,;n špontn h prireditev. Obiskovalci sejma imajo na železnici 25% popust. J.
Znizevanle	cen
Slabo izpolnjevanje planskih obveznosti v celjskem okraju
Industrija celjskega okraja v	»tajimi gospodarnimi panogann
prvem poiietju letošnjega leta t	p* 42%. V primerjavi z istim raz-
celoti ni izpolnila svc<;ih planskih	dobjem v lanskem letu je bij letei-
obveznosti niti po koiližhii, niti po	Jnjj (polletni plan realiziran t
realizirani vrednosti. Industrija je	90.4%. Tako je proizvodnja elek-
plamke obveznosti po količini iz-	trične energije izpolnila Jetrni plan
polnila v prvem polletju s 44,/», dočim je znašala izvedba plana po vrednosti 40%, vkJijučno z o-
UdeleSba Jugoslavije na mednarodnih sejmih
Meseca septembra bodo jugoslovanska podjetja razstavljala »veje izdelke na mednarodnih sejmih v Plovdivu, Solunu in Bariju.
Na sejmu v Plovdivu od 2. de 25. septembra bo Jugoslavija sodelovala prvič po letu 1948. Na razpolago bo imela 470 kvadratnih metrov pokritega in 300 kvadratnih metrov nepokritega prostora. pristojne bolgarske oblasti so dovolile poseben sejmski kontingent 240.000 levov. Jugoslovanska podjetja bodo razstavljala na tem sejmu končne izdelke strojne, kovinske kemične in električne industrije.
Podobni izdelk; bodo razstavljeni tudi na mednarodnem sejmu v Solunu, ki bo od 2. do 23. septembra. Gr Sike oblasti so dovolile kontingent 22.000 obračunskih dolarjev. Na razpolago bo 830 kvadratnih metrov.
po količini 36.5*'», proizvodnja in predelava premoga 47%, enako še črna metalurgija barvnih kovin 41.5% prredelava nekovinskih rud 44%, kovinska industrija 43.7 odstotkov, kemična 34.5 odstotkov, industmja gradbenega materiala 37.5 odstotkov, lesna 45.5 odstotkov, papirna 41.6 odstotkov, tekstilna 39.4 odstotkov, usnjarska 38 odstotkov, živilska 49.5 odstotkov.
V glavnem je na »lalbo izpolnjevanje planskih Obveznosti vplivaj jo pomanjkanj« električne energije, razen tega pa pri posameznih strokah (črna metalurgija, proizvodnja barvnih kovin, p rote vodni ja nekovinskih rud, kovinska industrija, kemična, industrija gradbenega materiala, -tekstilna industrija .. .) nastajajo prekomerne zaloge surovin in gotovih izdelkov, ki zmanjšujejo izvršitev plana - po vrednosti, zlasti pa kar se tiče dobička. Na drugi strani pa nekatera podjetja glede na prekomerne zaloge gotovih izdelkov, nerealno znižujejo cene‘svojim proizvodom predvsem v breme planiranega dobička, namesto, da bi to
proizvodni (proces razvijal v skladu z realizacijo, bi morali materialni -*tro3ki fctrezati vrednosti proizvodnje in se gibati vzporedno s planom družbenega bruto proizvod* (realiziran v letošnjem prvem polletju pri industriji s 40 odstotki, pri vseh dejavnostih skupaj pa 42 odstotkov, dobiček pa bi ipa planu tnoral bitil realiziran s 46-7 odstotkov. Kar se tiče realizacije dobička kaže ugodno sliko 'proizvodnja 'električne energije, nadalje proizvodnja in predelava premoga, kjer to se materialni stroški zmanjšali z* 8.5 odstotkov, za kolikor »e je povečal dobiček, ne da b pri Tem zvišali cene. Glede .realizacije dobička in zmarnjša-nl* materialnih stroškov kaže u-podno oliko tacfcj živilska induatiri-)*-
Slabo izjpečnjevapje planskih
obveznosti • »trani gospodarskih organizacij:	ogroža izvršitev
predvidenih okrajnih dohodkov. Zato je pred organi delavskega u-pravljana ©dgovomost, da (posvetijo večjo pozornost ne samo razširitvi pr«z.vodnje ter rejeni prilagoditvi zahtevam tržilšča, da bo na t* način dosežena planirana realizacija, temveč tudi zniževanju cen na osnovi zmiževairuja materialnih stroškov in večje storilnosti ne pa v breme planiranega dobička.	M.	B.
Vrhovni komandant oboroženih sil Burmo bo obiskal Jugoslavijo'
Beograd, 3. avg. (Jugopres) Vrhovni komandant oboroženih sil Burme generalipolkovnik Ne Win bo prišel ta mesec na povabilo
načelnika generalnega štaba JLA general-polikovnilka Ljube Vučkoviča na lo-dnevni obisk v Jugoslavijo.
Delegacija SZDL bo obiskala Madžarsko
Beograd, 3, avg. (Jugoipresj Na povabilo Domoljubne fronte bo 9. avg. odipotovaia na Madžarsko delegacija Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, ki jo vodi član zveznega odbora Socialistične zveze in predsednik vrhovnega sodišča Jugoslavije dr. Josip H.mčevič. V delegaciji sta še poslanec zvezne ljudske skupščine, dlan glavnega odbora SZDL in urednik madžarskega testa »Ma-djar SZO« Laslo Rehak ter publicist Jovan Marjanovič. Delegacija bo prisostvovala proslavi 500-let-nitee smrti Slbi.njanina Janka, slavnega madžarskega vojvode, katerega podvigi- so opevani tudi v jugoslovanski Ljudski poeziji.
Izseljenski teden < v Dalmaciji
Split, 3. avg. Vsa Dalmacija »e prilpravlija na proslavo Izseljeniškega tedna, ki bo od 4. do 12. avgusta. Izseljeniška matica v Splitu bo organizirala v okraju 1-n v vseh občinskih središčih umetniške prireditve, ki jih bodo obiskali izseljenci Jizvenevroipskih držav. Prva sk.uipi.na nad 60 izseljencev iz ZDA bo prišla v Split
15. avgusta lzi bo ostala štiri dni.
Okrajni Ljudski odbor Splita bo priredil IzseLjencem slavnosten sprejem, »Putnik« o* bo organiziral ogled zgodovinskih spomenikov Splita in ek o lice- Druga skupina 80 izseljencev bo prišla tz
ZDA 22. avgusta. Izseljenci bodo
poleg obiska dalmatinskih mest in otokov obiskali tudi večje kraje Jugoslavije.	L. M.
Izvoz dalmatinskega cementa
Splft, 3. avg. Tovarne cementa v Solinskem bazenu so pretekli mesec izvozile v Sirijo, Sovjetsko zvezo, Malto, ZDA, Indijo, Cejlon, Etiopijo .:in Libijo 2S.000 ton cementa. S tem je bil dosežen promet 132 milijonov devnrznih dinarjev. Ta mesec bodo dalmatinske tovarne cementa izvozile 40.000 ton cementa.	L. M.
Švicarski sindikalni funkcionarji v Beogradu
Beograd, 3. avg. Podpredsednik zvezne ljudske skupščine Vladi-mr Simič je sprejel dopoldne delegacijo sindikata -javnih služb v Švici, ki se mudi že nekaj dni v naši državi kot gost sindikata diržavnih uslužbencev Jugoslavije. V daljšem razgovoru s podpredsednikom Simičem So se švicarski sind.ika.lni funkcionarji zanimali za našo ustavno ureditev ter za pravice in dolžnosti j u-goslovanskm državljanov.
C lami te delegacije s poslancema švicarske skupščine prof. dr. Valentinom Gltteirmano-m in Maksom Arnoldom na čelu so prispeli. v Beograd davi s potovanja po Sloveniji in Hrvat-6iki.
Tržič praznuje
Na roednai'odn£m-,,seJrnai v.-....Storil*.,na;. osnovi zpjžania mate-	g*	......	^
Bariju' od' V.^dv 25.. septembra riaLnilji stroškov (režije) in veaje fjlggpf za ttrollBT turizma
. •	.	1	_	 1____  -	JZ	  1.1	—	—J	   J	1	_—l— U — m. IfllrA rt Ol-iV 1 O rl .ts/ucH	.*L .7,
bedo jugoslovanska podjetja razstavila končne industrijske izdelke, za katere se zanimajo v južni Italiji ter na trgih Bližnjega in Srednjega vzhoda. (Jugo-pres).	•
Nova mlečna restavracija
Kolektiv Pekarne Galjevica je odprl na Titovi cesti prepotreben in lep lokal
LJUBLJANA. 3. avgusta. Dane* opoldne Je bila na Titovi eesti št- 15 slovesna otvoritev nove mlečne restavracije, ki bo Jutri začela * rednim poslovanjem od poi šeste ure zjutraj do pol desete ure zvečer. Otvoritve so »e udeležili podpredsednik OLO Ljubljana Joško Gorjanc, predsednik občine Moste Ciril Fajn in drugi predstavniki oblasti, direktor podjetja Pekarne Galjevica tov. Dvoržak, čigar last je nova mlečna restavracija, pa je vsem navzočim razkazal novi lokal.
storilnosti. Ker .take neskladnosti v podjetjih Še vedno obstojajo, hi čudno, da so močno načeti, cer.roma že porušeni proporci, v elementih polne lastne cene. To nesorazmerje se n a /bol j očitno kaže v odstotku izvršitve materialnih stroškov, ki znašajo v prvem polletju letos za vse . gospodarske panoge skupaj, za industrijo p* 46.3 odstotke kar 47.5 odstotkov, ko znaša realizacija dobička pri industriji 26.8 odstotkov, pri vseh gospodarskih panogah skuipaj pa 217.7 odstotkov. V kolikor bi f
Državna komisija za ilirizem, Id j* bila nedavno ustanovljena, bo sredi avgusta predložila svoje prve predloge za ureditev položaja v tej panogi našega gospodarstva, Pričakujejo, da se 'bodo ti, predlogi nanašali na problem .akumuliranja v gostinstvu. devizni sistem, carine in ' druge zadeve. Za,to se more pri-iakovatii da bodo letos že v oktobru znani vsi elementi, ki -so potrebni za turizem in določanje cen v prihodnji' sezoni.
ARA_NJ, 3. avg. — Danes, v soboto 4. avgusta "in v nedeljo bodo občani Tržiča proslavili svoj občinski praznik. Pnipra-' vili ao vrsto prireditev. V soboto bo slavnostna seja občinskega ljudskega odbora, žalna komemoracija na grobovih padlih žrtev na pokopališču i.n pod Storžičem. Temu bo sledil promenadni koncert, parada društev po ulicah, zvečer pa bo bengalični ogenj. Praznovanje bo' trajalo vse do nedelje 12. avgusta.
Za letošnji občinski praznik bodo priklopili bistriško elek-
trično napeljavo na- itori transformator. Tako bo 'Bistrica' dobila močnejši električni tok. V okviru praznovanja ..bo tudi proslava 30-letni'ce gorskih dirk na Ljubelj, ki bo'/ združena z velikimi avto-moto 'dirkami. Poleg tega bodo nogometne tekme, namiznoteniški turnir, razstava gorenjskih slikarjev, velika gasilska ' vaja. telovadni nastop TVD »Partizan« in druge prireditve. S temi in drugimi manjšimi prireditvami se bodo občani Tržiča spominjali dne, ko so prvi partizani zagrabili za orožje proti okupatorju.
K*#
To, kar je bilo v središču me-•ta vedno teže občutiti — nam-ječ pomanjkanje lokala, ki bi bil dobro založen z mlečnimi in brezalkoholnimi pijačami, to vprašanje je rešij delovni kolektiv Pekarne Galjevica z otvoritvijo te nove mlečne restavracija. Novi lokal, v katerega ureditev je bilo vloženih okrog sedem milijonov dinarjev »redstev, zbuja izredno prijeten videz. Prostor, kjer je bilo prej podjetje Foto tehnika, je gradbeno podjetje Poljane preuredilo v spodnji lokal in nadstropje, kjer sta dva prijetna ter za kadilce in nekadilce ločena pro-»tera. Pohištveno opremo je izdelalo Pohištveno mizarstvo Ob Ljubljanici, stoli pa so iz to-irame »Stol« v Duplici.
Nova mlečna restavracija bo Imela v prodaji vse mlečne izdelke, brezalkoholne pijače, kruh, peoivo. bonbone in čokolado. Z obširnim jedilnim listom pa bo restavracija lahko ustregla vsem. še tako izbirčnim go-
»tom. ’ V novi restavraciji bo pamreč mogoče naročiti rižev ^arast-ak, mlečni riž In zdrob,
pečene sirove štruklje,-sirov zavitek. rolado, marmeladno pito, razne omlete, soLnograške žličnike, snežne kepe, razne pudinge. palačinke, pečena .in kuhana
jajca, sire na razne načine, žemlje z maslom in sirom, kruh z liptaverjem. mleko, mleko • tolčeno smetano, orehovo, karamelno in čokoladno mleko, belo kavo, belo kavo s smetano, turško kavo, kakao, čaje, malinovec, cocto. jogurt na razne načine (orehov, čokoladni, limonin, lešnikov) vanilij, kavno in čokoladno kremo, ' zmrznjeno, sladko in čokoladno smetano, ledeno kavo, razn« »ladolede, torte m druge sladice.
Nedvomno bo imel« nov* mlečna restavracija na Titovi cesti vsak dan dovolj gostov, saj bodo tudi cene vseh naštetih jedi m pijač zmerne in konkurenčne. Tako obljubljajo. Ce bo v restavraciji še soliclna i-n dobra postrežba, kakor je tudd prič a ko vatii, bo ta novi lokal, ki je prav za središče mesta velika pridobitev, tudi dosegel #voj namen,'	;
Se o
zavarovanju
JI* mnog* vpraSanj«, ki Jih J« prejelo uredništvo »Slovenskega poročevalca«, kako *j pridobe pravico do pokojninskega zavarovanj* po prednačrtu z*k<>na o pokojninskem zavarovanja osebe, ki so prej opravljale samostojne poklice ali pa niso bile naM državljani, objavljamo podrobnejša določila, kot jih o tem predvideva prednačrt zakona o pokojninskem zavarovanju.
Kakor *mo že pisali, določa prednačrt zakona podrobno pogoje in način priznavanja delovnega in pokojninskega staža. Poleg drugega določa, Katere samostojne poklice delavnosti dajejo zavarovancem pravico, da se jim čas v izvrševanju teh samostojnih poklicnih delavnosti-računa v pokojninski staž. Prednačrt navaja taksativno, da se v pokojninski staž računa zavarovancem . čas, kd so ga prebili, v izvrševanju samostojne poklicne delavnosti kot umetnik, književnik, filmski delavec, novinar, advokat, notar, zdravnik, veterinar, lekarnar, dentist, zobni tehnik, babica, arhitekt, inženir, geometer, tehnik ali obrtnik.
Prav tako se računa v pokojninski staž zavarovancem čas, v katerem »o do uveljavljanja tega načrta opravljali na podlagi dovoljenja pristojnih organov uslužne delavnosti kot ulični nosači, nosači potne prtljage, čistilci ulic ali pa kot kolpolterji listov in podobno kot edini in glavni poklic.
Posebno poglavje v predna-čntu je posvečeno pokojninskemu zavarovanju oseb, kd se ba-vijo sedaj s samostojno poklicno delavnostjo. Zakon daje pooblastilo zveznemu izvršnemu svetu, da lahko s svojimi predpisi uvede pokojninsko zavarovanje za vse ali za posamezne kategorije oseb svobodnih poklicev. Tem osebam, zavarovanim
na podlagi tega poglavja, s* čas
v delovnem odnosu, kakor tudi
čas izven delovnega odnosa, ki se vračuna v pokojninski staž zaračuna na istj način in pod
istimi pogoji, ki jih prednačrt
določa za delavce in uslužbence. Cas v izvrševanju samostojne
poklicne delavnosti pred uvedbo pokojninskega zavarovanja na podlagi zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev ter njihovih družin iz leta 1950 se vračuna v pokojninski staž osebam, ki spadajo v pokojninsko zavarovanje do uveljavljanja tega zakona, in sicer pod pogoji, ki »o določeni po dosedanjih predpisih oziroma pogodbami. Cas v izvrševanju samostojne poklicne delavnosti pred uvedbo socialnega zavarovanja za kategorije oseb privatne poklicne delavnosti,, za katere se uvaja pokojninsko .zavarovanje po ■ uveljavljenju tega zakona. se more priznati v pokojninski staž pod pogij6111, se P°“ veča prispevek _za socialno zavarovanje teh oseb..........
Bivšim lastnikom lekarn, farmacevtom ali farmacevtskim pomočnikom, ki so podarili svojo lekarno državi ali pa so se odrekli odškodnini za lekarno ob odkupu lekarne ter so stopili v delovnj odnos v svoji stroki ali pa se zaposlili v javni službi, ali pa opravljajo funkcije ljudskega poslanca oziroma odbornika ljudskega odbora, ali pa so opravljali dolžnosti s stalno plačo kot izvoljene osebe v družbenih in zadružnih organizacijah, združenjih in. zbornicah, se priznava v pokojninski .staž čas, ki so ga prebili pri/farmacevtskem delu v lastni lekarni.
ako so do uveljavljanja tega zakona dokončali najmanj 5 let delovnega staža v Jugoslaviji.
Zavarovancu, ki sl je pridobi) naziv državnega obrtnega mojstra po splošnem zakonu o obrtništvu iz meseca junija leta 1949 is ki ji* podarji svojo delavnico
ali pa se odrekel odškodnini”za izročeno delavnico in stopil v državno službo ali pa v službo gospodarske organizacije, se priznava v pokojninski staž čas, ki ‘ ga je prebil prej v obrti kot pomočnik in mojster v lastni delavnica, ako je do uveljavljanja tega zakona dokončal najmanj 5 let v državni službi ali pa v službi gospodarske organizacije.
Po prednačrtu imajo tudi zavarovanci, k; so bili v času izpolnitve pogojev za pokojnino državljani FLRJ, pravico, da se jim v pokojninski staž zaračuna tudi- čas, ki so ga prebili v vojaških dolžnostih, v ujetništvu in internaciji med vojnami od leta 1912 do leta 1920 v sestavu oboroženih sil držav, katerih ozemlja so v celoti ali delno prešla v sestav državnega ozemlja FLRJ, oziroma tudi čas, ki so ga prebili v vojaški dolžnosti in ujetništvu v sestavu zavezniških oboroženih sil bloka držav, v katerem sta - bili Srbija in Crna gora. Ta čas se jim bo vračunal pod pogojem, da so bili
neposredno pred tem v delovnem odnosu. Ako pred tem niso bili neposredno v delovnem odnosu. se jim bo ta čas vračunal v pokojninski stež, ako so imeli najmanj 15 let delovnega staža.
Prednačrt ureja pokojninski staž tudi zavarovancem, " ki 50 postali državljani FLRJ na podlagi mirovne pogodbe z Italijo m po mednarodnem sporazumu o razširjenju civilne uprave FLft Jugoslavije. Tem zavarovencem se vračuna .v pokojninski staž čas v vojnah, ki so ga prebili kot državljani Italije v vojaških dolžnostih, internaciji in ujetništvu do 8. septembra 1943, ako so bili neposredno pred tem v delovnem odnosu.
Ako ti zavarovanci niso bili v delovnem odnosu neposredno pred vstopom v vojaško dolžnost ali odhodom v internacijo,, se jim bo vračunal ta čas edinole,
če so bili pred tem v delovnem odnosu najmanj 15 let.
V delovni staž se vračuna tudi čas v ujetništvu ■ po 8. septembru leta 1943. v zavešniških državah, ako so bili v ujetništvu pred kapitulacijo Italije. Prav tako se priznava v delovni staž čas, kj so ga prebili v ujetništvu v Nemčiji, ako so jih v to ujetništvo privedle nemške čete.
Zavarovancem ki so postali državljani FLRJ na podlagi mirovne pogodbe ali mednarodnega sporazuma o razširjenju oivilne uprave FLRJ, se vračuna v pokojninski staž tudi čas', ki so ga prebili izven delovnega odnosa med drugo svetovno vojno do kapitulacije Italije,, ako so se zaradi svojega protifašističnega zadržanja izogibali službi v italijanski vojski ali pa so jo opustili v tej vojski.
Prednačrt ureja tudi priznavanje delovnega staža zavarovancem, državljanom FLRJ, ki so bili v delovnem odnosu pred 1. decembrom leta 1918. Tem se bo priznal ta čas, ako so. bili na delu na področju, države, v katere sestavu so bila posamezna jugoslovanska ozemlja, in je bil zavarovanec državljan drža» v.e, na katere področju je bil zaposlen.
Prav tako se vračuna v delovni staž tudi čas, ki so ga prebili v delovnem odnosu v Italiji ali na okupiranem področju do 15. septembra leta. 1947. oziroma do 26. oktobra leta 1945, zavarovancu, ki je postal državljan ELRJ na podlagi mirovne pogodbe z Italijo oziroma v zvezi z mednarodnim sporazumom, po katerem je bila razširjena civilna uprava FLRJ (bivša cona A in B) ter je bil pred uveljavljenjem mirovne pogodbe z Italijo italijanski državljan. Tem osebam se bo vračunal v pokojninski staž tud; ostali čas, ki se po teh predpisih priznava v np-kojniins&i staž,	L	S.
Gostovanje »TanCa* v Zahodni NemčiK
Skoplje, 3. avg. Makedajns*«
ansambel narodnih plesov*. 4® pesmi »Taneč« bo odpotoval avgusta na daljše gostovanje
Zahodno Nemčijo. Med svoje* turnejo, ki bo trajala dva meseca in pol, bo makedonski ansambel prirediti okoli It) koncertov z narodnimi plesi, pesmimi in instrumentalno glasbo v Bonnu. Miinchemu, Stuttgartu, Frankfurtu in dirugih mestih ter izletniških krajih. To bo ž« enajsto gostovanj« ansambla »Tanča« v inozemstvu. Na nedavnem gostovanju v ZDA je navdušil ameriško občinstvo im prejel več ponudb ^a gostovanj® v Belgiji, Holandiji in skandinavskih državah-
NEZDRAVA
PRIMITIVNOST
Povečanje proizvodnje j« osnovni temelj za izboljšanje življenjske ravni delovnih ljudi. O tem se veliko piše in razpravljS. Vendar pa so glede tega v nekaterih kolektivih še zelo nejasni, dostikrat povsem zgreš&jii pojmi. Nekateri mislijo, da pomeni povečanje proizvodnje samo to, da bo fizični delavec še bolj napel svoje sile in še' bolj 90--ral, da je samo tisttj-. ki dela z rokami, edini činitel) proizvodnje, da je torej sanK? od njega odvisno, ali se, bo P,r0~ izvodnja povečala ali ne. s
Tako gledanje je seveda povsem napačno. Proizvodnjei-pospešuje ne samo težaško delo s krampom in lopato, ali! delo ob stružnici in stro]U„ marveč še bolj izboljšave y> organizaciji dela, izboljšanje delovnega procesa, dostikrpt navidezno malenkostne, a po, učinku zelo pomembne nova-torske iznajdbe in izboljšave itd. Vse to pa se dosti prema-lo upošteva. V tem pogledvi dostikrat grešijo tudi. sindikalne organizacije, ki podležejo »ljudskemu glasu«, v katerem se največkrat skrivajo zaostale tendence.	>./
Vzemimo samo primer pre mij. Nelcp mariborsko podjetje je izdelalo prav dober premijski pravilnik. V njem je med drugim določeno, da gr& tistemu, ki z novatorstvom izboljša proizvodnjo ali doseže prihranek, premija v višini 1 % doseženega prihranka odnosno povečane proizvodnje. -Ta prihranek se izračuna na, podlagi' primerjave proizvodnih stroškov za leto dni nazaj. Ko je bil ta premijski pravilnik v razpravi, so' vsi člani delovnega kolektiva navdušeno ploskali in odobravali. Ko pa je prišlo do tega, da bi morali inženirju podjetja, ki je z bistvenimi izboljšavami pripomogel k povečanju proizvodnje, izplačati po premijskem pravilniku zagotovljeno nagrado, je nastal vili in krik in tisto bedasto govoričenje o enakih želodcih!
Se drug primer:	direktor,
nekega podjetja je dal svoji tovarni tri patente, s kater'mš je podjetje doseglo na proizu vodnih stroških prihranek 2€ milijonov letno. Po premij* skem pravilniku bi moral dobiti 200.000 din nagrade. Toda ravno tisti, ki jih štejejo med »zabušante« in »paumoherje«, so v imenu »demokracije* uprizorili gonjo proti tej ve9 ko zasluženi nagradi.
In še eden: Starejši, izkušen inženir je deset let delal na načrtu za izboljšanje topilne peči. Za ta načrt bi v inozemstvu dobil milijone, ker pomeni izboljšanje in povečanje proizvodnje za 20 %, torej znižanje proizvodnih stroškov za najmanj 20 %. In spet so sg prav člani kolektiva brez strokovne kvalifikacije najbolj upirali, da bi se mu priznala nagrada.
Te stvari• je treba enkrat postaviti na pravo mesto. Mar je inženir kriv, če se nekvalificiran delavec ni ničesar izučil ali če kvalificiran delavec ni hotel delati mojstrskega izpita, da bi si pridobil višjo kvalifikacijo in večjo plačo?
Ponekod se še vedno opaža
tudi nepravilen odnos do delovne inteligence. Od inženirjev, tehnikov in drugih visoko kvalificiranih ljudi se zahteva, da delajo ne samo svojih rednih osem ur v podjetju, marveč morajo še skoraj enkrat toliko časa posvetiti-tu-di proučevanju predpisov, izdelavi načrtov in študiju strokovnih problemov, a vse to seveda brezplačno. Kvalificiran in nekvalificiran delavec pa ne bo šel delat čez svoj redni delovni čas. Če ne dobi plačanih nadur. Tak odnos do delovne inteligence lahko postane resna ovira za sposobne ljudi, ki lahko s svojim znanjem veliko prispevajo k povečanju proizvodnje in s tem k izboljšanju življenjske ravni vseh delovnih ljudi. To je primitivizem, ki se ga moramo nujno otresti, če hočemo doseči nddaljni napredek a. naši proizvodnji,	Q»	,
; ir. M m i wwta mm 7 B0VIIBB roioaviuc 7 >b. S '
K!
MMM Slovaška
Kakšen status naj bi imela 'Slovaška, kakšne pravice izvoljeni nacionalni organi in odnos teh organov do praške vlade? — Vsa ta vprašanja so začela stopati ponovno v osredje na Češkoslovaškem zlasti v zadnjem času. Ustava iz leta 1948 je rešila ta vprašanja v duhu stalinizma. Takrat ko so se nekritično zgledovali po stalinski praksi in njegovem načinu reševanja nacionalnega vprašanja, so sprejeli tudi zgrešeno tezo o »potrebi stroge centralizacije, ker se z izgradnjo socializma vedno bolj zaostruje razredna borba«. V skladu s takimi načeli so sicer pustili slovaškim nacionalnim organom neke pravice na papirju, v praksi pa so bili popolnoma podrejeni praški vladi. .
V okviru splošne borbe proti togemu centralizmu in birokratizmu na Češkoslovaškem pa so začeli — sodeč po novem ustavnem zakonu tudi reševati nacionalno vprašanje Slovaške. Češkoslovaška narodna skupščina je pred dnevi izglasovala zakon, s katerim so nadomestili sedanje odločbe v ustavi glede pristojnosti slovaških nacionalnih organov, z novimi. Po novem ustavnem zakonu je slovaški •nacionalni svet (pokrajinski parlament) postal ponovno organ državne oblasti s pravico sprejemanja zakonov nacionalnega in pokrajinskega značaja. Svet ima tudi pravico imenovati in odpoklicati svet poverjenikov (pokrajinsko vlado), ki bo sedaj odgovorna njemu in ne centralni praški vladi, kot je bilo dosedaj. Slovaška vlada sicer odgovarja za svoje delo slovaškemu parlamentu, držati pa se mora smernic praške vlade.
Odveč bi bilo poudarjati, da so novi ukrepi, ki jih je izglasovala češkoslovaška ljudska skupščina naleteli na Slovaškem na odobravanje. Vendar je sedaj še vprašanje, kako bodo v praksi izvajali te spremembe. Predsednik vlade Široky je izjavil, da smatra vlada izvajanje tega zakona za svojo najvažnejšo nalogo. Značilno pa je, da navzlic vsemu prihajajo do izraza znaki, ki kažejo, da je nezaupanje še globoko ukoreninjeno. Predsednik nove slovaške vlade je v svoji programski izjavi pozdravil odločitev praške vlade o razširitvi polnomočja slovaških nacionalnih organov hkrati pa je še posebej zahteval, naj spoštujejo odredbe nedavno sprejetega ustavnega zakona, ki daje slovaški vladi tudi pravico nadzorovati delo tistih podjetij na Slovaškem, za katere veljajo splošni predpisi praške vlade. Ponovno pa je dal kritično pripombo, da je »dosedanja praksa onemogočala sodelovanje delavcev v upravi, kar je bilo vzrok mnogih nezdravih pojavov.«
Razširitev pristojnosti in začetek utrjevanja ugleda slovaških nacionalnih organov spada brez dvoma med pomembne ukrepe, ki so bili v zadnjem času storjeni na Češkoslovaškem. Brez dvoma je to pomemben koralc naprej v odstranjevanju strogega centralizma in nadaljnemu poglabljanju socialistične demokracije v državi. Če tudi so odgovorni krogi ubrali zelo previdno pot, vidimo, da i načela socialistične demokracije na vseh področjih vztrajnb utirajo pot in da gre razvoj naprej.
Stane Lenardič
Šolstvo na Koroškem
Povojni raiToJ v Avstriji Je obetal vsaj minimalne pogoje aa uresničenje teže n j Jugoslovan sitih manjšin v Avstriji, za ohranitev svoje narodnosti. Kot najbolj pozitivnega glasnika tega razvoja je treba omeniti zamisel, sprejeto deloma ■ tudi pri uradnih krogih in v avstrijski javnosti, naj jugoslovanske manjšine postanejo most med sosednjima državama, namesto da bi bile povod razdora.
Zato je jugoslovanska javnost pričakovala, da bo Avstrija' po obvezmostih, prevzetih v diržav-ni pogodbi, pa tudi po pomembnem napredku v razvoju dobrih odnosov med obema državama, zagotovila spoštovanje in izpolnjevanje pravic, ki jih državna pogodba zagotavlja manjšinam. Toda odklonilna reakcija dela avstrijske javnosti in uradnih krogov na spomenice koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov s predlogi ten manjšin za uresničenje pravic iz -7. člena državne pogodbe vzbuja mnenje, da delujejo v Avstriji sile, ki so proti skladnem razvoju av-strijsko-jugoslovanskih odnosov v nasprotni smeri in da raja gledajo nazaj kot naprej.
To delovanje proti pravicam manjšin ima več plati. Obnovljen je bal zloglasni Sehulverein,' katerega nastanek in delo sta
ozko povezana z nasilno germanizacijo koroških Slovencev, njegov* dejavnost pa ne nasprotuj« 1« duhu, temveč tudi
beseda 7. člena državne pogodbe. Del vplivnega avstrijskega tiska voda sistematično kampanjo proti določilom o manjšinah v državni pogodbi češ, da so »odveč in žaljiva« za Avstrijo, kajti Slovenci in Hrvatje da imajo »že tako ali tako svoje pravice« in hujska avstrijsko javno mnenje proti Jugoslaviji zaradi nekake »nevarnosti slov«, nizacije« Koroške itd.
Sem spada tudi teorija o tako rmenovam »vindišarski« narodnostni skupini, ki n:	le
umetno iznajdena in znanstveno nevzdržna, temveč je tudi po-;zku» ščuvanja dela manjšine proti drugemu, pa tudi podpihovanja sovraštva na -podlagi rasnih in čustvenih činitelijev.
Napadi šovinističnih krogov so posebno naperjeni proti znani uredbi o dvojezičnem šolstvu, ki jo je izdala koroška deželna vlada 3. oktobra 1954 češ, da se morajo avstrijski otroci »prisilno« učiti slovenskega jezika, ker tako predvideva enotni tip -dvojezične šole. Zahtevajo uveljavljanje »pravice staršev«; ki naj b-i odločali, katerega jezika se bodo učili njihovi otroci. V resnici pa gre za organizacijo boja zoper učenje slovenskega jezika sploh- V ta namen ustanavljajo. posebna »združenja staršev«.
Namen uredbe o dvojezičnem šolstvu na ozemlju južne Koroške je, da zavaruje osnovno naravno pravico manjšine do šolanja -in vzgoje v materinščini.
S tem, da predvideva dvojezični pouk in obvezno učenje slovenščine od 4. do 8. razreda osemletnih šol, je ta uredba, čeprav ni idealna rešitev, pomembna sprememba v stališču do slovenskega jezika. Če bi bilo v tem delu Koroške urejeno enotno dvojezično, ne pa posebno slovensko šolstvo, je to posledica spoznanja 'in priznanja zakonodajalcev, da je na Koroškem zaradi zgodovinskega razvoja nastal poseben položaj, posebno v tistem delu, na katerega se nanaša’ uredba. Zaradi tega, pa tudi zaradi poliitačno-psi-holoških pogojev, ki so posledica težkega -položaja slovenske manjšine v preteklosti, bi bilo ustanavljanje posebnih slovenskih šol praktično nemogoče, ne da bi pri tem bistveno ne prizadeli pravic slovenske manjšine in da dober del sploh ne bi dobil pravice do učenja slovenščine. Uredba naj bi vsaj do neke mere popravila težke krivice proti Slovencem v preteklosti.
V takih pogojih je dvojezično šolstvo edini možno način za
spozna] tudi bivši minister za zunanje zadeve dr. Gruber, ki je na konferenci namestnikov zunanjih ministrov štirih velikih sil v Londonu aprila 1948 označil dvojezično šolstvo ca vzoren šolski sistem-
Ce gre že za »-prisilnost« kažejo dejstva, da deluje celo pri dosledni uporabi uredbe na vsem ozemlju — kar pa dostikrat ni res — veliko močneje na slovenske otroke, ker se morajo celo v enotnem dvojezičnem tipu šole nesorazmerno več učiti nemško, kot pa avstrijski otroci slovensko.
Ni treba veliko dokazovanja, da bi se uveljavljanje pravice staršev pri stanju kakršno je na Koroškem, spremenilo v pritisk gospodarsko in politično močnejšega,- slovenska manjšina pa bi izgubila najosnovnejše pravice. Ustvarjeni bi bili tudi primerni pogoji za ponovno zaostritev narodnostnega sovraštva na tem področju, kar ne bi bilo v korist prijateljskim odnosom med obema diržavama. Vrhu tega pa varstvo manjšinskih pravic, ki jih poleg drugega določa tudi državna pogodba, ni in ne more bita stvaT plebiscita ald kakršnega koli glasovanja, tenv-več zgolj dolžnost im obvezno«* avstrijskih oblasti.
Tudi v Gradišču na podoben način poizkušajo te jasne pravice in obveznosti, določene • državno pogodbo, prepustiti sklepanju krajevnih oblasti a-li nekaikšnemu referendumu krajevnega -prebivalstva, čeprav je dobro znano, koliko bi taki »referendumi« izražali dejansko razpoloženj« prebivalstva, posebno kadair gr« z* pravic« manjšine.	*
Ce bi šlo zgolj *a poizkuse bolj ali manj neodgovornih ljudi. bi zadeva ne bi bila tako resna. Toda jugoslovansko javnost vznemirja dejstvo, da zastopalo pravico staršev kot način rešitve šolskega vprašanja na Koroškem in v Gradišču celo nekateri odgovorni avstrijska krogi. To se je posebno pokazalo med volilno kampanjo, ko so celo z najvišjiih mest poudarjali tezo, da mora biti pravica staršev sveta pravica itd.
Jugoslovanska javnost J« pripravljena sprejeti razlago, da so bile nekatere izjave v zvezi • tem vprašanjem izrečene v posebnih pogojih predvolivnega boja in da so -propagandnega, ne pa programskega značaja, čeprav sodi, da tudi predvolivnega boja ni treba voditi na račun manjšin.
Vrhu tega je videti, da bodo ta način za rešitev manjšinskega šolskega vprašanja s pomočjo referenduma med krajevnim prebivalstvom oziroma z uveljavljanjem pravice staršev, sprejeli tudi avstrijski organi, pristojni za izvajanje določil državne pogodbe, ki ee nanašajo na manjšinske pravice.
Po zaslugi obeh vlad so jugo-
slovansko - avstrijski ’ odaošaji precej napredovali. Ta pozitivni razvoj, zaželen od obeh strani, je brez dvoma v korist Avstriji in Jugoslaviji. Toda eden od po-membnih elementov v teh od-nošajih je brez dvoma spoštovanje in izvajanje tistih pravic,' ki bodo . manjšinam omogočile ne#ioten kulturni in gospodarski razvoj v avstrijski republiki. Na ta način bi manjšine do- . bile tisti občutek varnosti, ki je edina zdrava podlaga in pogoj za uresničenje zamisli o manjšinah kot mostu zbližanja med Avstrijo in Jugoslavijo, zamisli, sprejete od odgovornih čini-te-ljev v obeh državah. Zato so težnje k zanikanju oziroma pri-kraj še vanju manjšinskih pravic, ki se v Avstriji kažejo vsak dan močneje, tembolj nerazumljive-Prepričani smo, da to ai stališče in politika avstrijske vlade. Vrsta dosedanjih dejanskih dokazov in manifestacij pri krepitvi dobrih odnosov je realna podlaga za tako prepričanje.
K. Milenovič
1
Slika kaže nove avstrijske uniforme. — Od leve na desno: oficir, podoficir, vojak (desetar) in
tankist. .
Neposredna akcija odgodena
Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«
Pariz, S. avg. Francoska sredozemska flota, kljub poročilu e tem, da Je v stalni pripravljenosti, da odpluje v neznano smer, že ni dvignila sidra, v Parizu pa se vendarle nadaljuje pritisk, da se od Egipta doseže pristanek na neko novo vrsto internacionalizacije Sueškega prekopa. Vesti z druge strani La Mancha govore o podobnih postopkih v britanski prestolnici.
V takem ozračju sta Imeli ofoo vladi danes dopoldne sejo, na kateri je bilo govora o sklepih trojnega sestanka. Kot se je zvedelo, je podal ob tej priložnosti Christian Pineau poročilo o - londonskih razgovorih, ki ga je vlada sprejela. Kljub, vsemu temu pa je v Parizu mogoče	opaziti	neko olajšanje	zaredi	sklepa,	da bo 16.	avgusta
mednarodna konferenca, na kateri naj bi sodelovalo 24 držav, med	njimi	tudi Egipt,	če	bo
pristal na to. To olajšanje je posledica dejstva, da je nujnost neposredne akcije odgodena vsaj	za naslednja dva	ali	tri
tedne, potem pa se bo že videlo. kako in kaj. Eno je pripraviti *« z* morebitne vojaške
represalije proti neki. državi, ki je nacionializirala del ozemlja in pomorski prekop, ki seka njeno ozemlje, druga stvar pa je pričeti s takšno akcijo. Predstavniki vlad, kakor > tudi celoten 'pariški tisk, četudi je njihov ton še danes oster in brezkompromisen v smislu zavračanja priznanja nacidhalizacije, »o si. kot kaže. vendarle malo oddahnili- To prikrito zadovoljstvo ima seveda tudi drug vzrok, ki je v tem, da je John Poster Dulles pristal staviti tudi avtoriteto ZDA v službo sklicanja londonskega sestanka 24 držav, od katerih so nekatere že danes sporočile svojo pripravljenost, da sodelujejo na tej konferenci. V - »vojem da-
našnjem ekspozej u v narodni skupščini	je Pineau razložil
francosko stališče v tem smislu: Francija ne more po njegovem mnenju sprejeti sklepa egiptovske vlade, ker pomeni ta sklep nevarnost za svetovni mir. Po drugi plati pa kaže, da je francoski zun-anjj . minister očitno zelo zadovoljen, da' je bila na londonskem sestanku dosežena enotnost zahodnih sil, do katere je bilo v Franciji toliko govora še pred pričetkom zaključene trojne konference. Hkrati je Pineau v svojem poročilu posebno vztrajal na tisti tezi. kj se zadnje dni sliši v Parizu in po kateri predsedniku egiptovske republike ni mogoč© izkazati dolžnega zaupanja. kadar gre za njegov od-nog do zahodnih sil. Pineau smatra, da je razvoj dogodkov v Alžiru in nedavna nacionalizacija Sueškega prekopa zadostno opravičilo za tako stališče. posebno še, ker so bili njegovi vtisi pri razgovorih, ki
Doseženkompromis
Od našega stalnega dopisnika v Trstu
TRST, S. avg. (Po telef.) Nocoj bo zadnja seja občinskega sveta, na kateri bodo skušali iz voliti župana in občinski odbor. Kaže, da se je ozračje razjasnilo in da izvolitev iupana nocOj ne bo izostala. Nekateri celo pr edvidevajo, da bodo v teku današnjega večera uspeli sestaviti tudi občinski odbor.
TOKIO. — Sef skupnega štaba ameriških oboroženih sij Radford Je ob prihodu v Tokio izjavil, da ni mnenja, da bo nacionalizacija sueške družbe imela neposredni učinek na vojaške pozicije ZDA. Radford je tudi dejal, na za seda jni bilo govora o zmanjšanju ameriških oboroženih sil na Daljnem vzhodu.
MOSKVA. — Centrah)l komite KP Sovjetske zveze in ministrski svet Sovjetske zveze sta sporočila. da je po težki bolezni umri Ivan Nosenko, minister za ladjedelništvo.
ŽENEVA. — V torek se bodo v Kjohenhavnu sestali znanstveniki iz 10 držav in razpravljal) o učinku radiacije na potomstvo.
NIKOZIJA. — Britanske oblasti
so uvedle obsednn stanje v osrednjih pokrajinah otoka. Za obisk v teh krajih bodo v bodoče po-
Z godilo se je namreč, da J« prišla krščansko demokratska stranka do zaključka, da sredinske politike v starem sestavu ni več mogoče voditi in da se je treba zato usmeriti na levo ali na desno. Stranka je usmeritev na desno že zavrnila na predzadnji seji občinskega sveta in ji ni preostalo drugega kot da sprejme predlog socialnih demokratov za sestavo odbora skupno z republikanci in socialnimi demokrati. Nocoj bo tak sestav baje tudi formalno uresničen • podporo, ki jo bodo nudili republikanci in socialnj demokrati izvolitvi Bartolija. Krščansko demokratska stranka je privo^ 'lila na izločiitev liberalcev in ubrala torej sredinsko levičarsko pot. Ker pa bo Bartolj a vjso verjetnostjo glede na dosedanja ugibanja znova izvoljen za župana, ni mogoče potegniti za-
ključka, da gre za popolno zmago sredinskih naprednih struj, temveč za kompromis, ki ima svojo osnovo v tem,'da se delovanje občinskega sveta na vsak način premakne z mrtve točke.
- Hkrati pa je jasno, da izhaja nestrpnost za nujno sestavo občinskega odbora in izvolitev župana iz bojazni skoraj vseh atrank pred novimi volitvami. Morebitne nove volitve bi «• namreč vršile v povsem spremenjenih pogojih, ker bi utegnili znova nastopit) neodvisni: ki so ostali na zadnjih volitvah brez liste. Nastop neodvisnih pa bi lahko povzročil določeno škodo nekaterim strankam, ki so pridobile na zadnjih volitvah dobršen del njihovih glasov. Nove volitve pa bi utegnile škodovati tudi krščanskim demokratom, ki so maja tega leta itak že nazadovali in bj dosedanja negibnost
stranke prispevala k Se očitnejšemu skrčenju krščansko demokratskih glasov.
Izid nocojšnje sej« bo potem takem baje naslednji: Za župana bo znova izvoljen Bartoli, ki ga bodo podprli krščanski demokrati, socialni demokrati jn republikanci s skupno 26 glasovi, ki bodo zadostovali potrebni relativni večini. Občinski odbor pa bodo prav tako sestavljali zastopniki teh treh strank. Desničarske skupine se danes po Svojih listih zaganjajo v krščansko demokratsko stranko, češ da se je z zavrnitvijo podpore desnice na prejšnjih sejali zatekla v naročje levice in s tem okrnila enotnost nacionalnega tabora.	,
Ce ne bodo nastopile v zadnjem trenutku nove dosedaj nepredvidene spremembe, bo vprašanje izvolitve župana in občinskega odbora urejeno potemtakem tako kakor so pred enim tednom rešili podobno vprašanje v pokrajinskem Svetu.
M. K.
Jih je Imel s polkovnikom Naserjem ob srečanju v Kairu, nasprotni od tistih, ki si jih j« zahod pridobil na osnovi zadnjih egiptovskih dejanj. V francoski prestolnici krožijo razne domneve o tem, kaj bi se zgodilo v primeru, da londonska konferenca ne bi dala takšnih rezultatov, kakršne pričakujejo od nje zahodne sile. Ljudi, ki mislijo, da bi Britanija in Francija res lahko podvzeli neko vojaško akcijo proti Egiptu, ni mnogo, čeprav so se slišala mnenja o tem, da bi bila sedaj mogoča neka akcija, ki bi imel« namen, Egipt na ta ali drug način izolirati od drugih držav ali vsaj od članic bagdadskega pakta ter da rtako oslabljeni položaj- še bolj izpodkopati. V zvezi s tem se zamišlja tudi možnost, da se prične s tako akcijo tudi znotraj tistih držav, ki so z Egiptom v prijateljskih odnošajih in ki so z njim povezane i vojaškimi ali drugimi zvezami. Poznavalci razmer na Srednjem vzhodu vidijo zato v današnji ostavki predsednika sirijske republike Sukrija Kuat-lija enega, od znakov delovanja tistih sil, ki bi mogle biti nosilec take politike med a.rabskš-m državami, čeprav ni dokazov za popolno upravičenost tega mišljenja, bo vendar ta ostavka obrnila nase pozornost vsaj m tem, da časovno sovpada z dogodki okoli Sueškega prekopa.
i
Zoran Zujovič
Prikrito grožnjo
Washington, 3. avg. (Reu-ter) Ameriški minister za zunanje zadeve John Foste-r Dulles se je danes vrnil iz Londona v Wa-shington. V kratki izjavi, k,- jo je po svojem povratku dal o londonski trojni konferenci o Sueškem prekopu, je Dulles dejal: »Ne želimo na silo odgovarjati 5 silo«. Nato je izrazil upanje, da bo konferenca o Sueškem prekopu, ki so jo predložile tri zahodne sile, prinesla rešitev, ki' jo bodo »spoštovale vse države, vključno Egipt, da b) se tako odstranila nevarnost upo-ra.be sile«. Ameriški minister za zunanje zadeve je prav tako izjavil, da b0 poročal predsedniku Eisenhowerju o razgovorih v Londonu.
obrambo in varstvo manjšinskih šolsk-ih pravic. Za takega ga j« nice.
Z LADJO PBEKO STIHIH MOBU
Navlgare necesse
■ ■ ■
Predzadnja etapa naše poti proti do-movini se je pričela 5. julija, ko smo se v zgodnjih jutranjih urah zasidrali pred me. etom Suez. Vendar smo morali čakat: na sidru za vstop v kanal še kar cel dan, kar je precej povečalo splošno nejevoljo, saj bi v prekop namreč lahko vpluli že z jutranjim.konvojem. Ko smo proti večeru končno 1« vpluli v Sueški kanal iz rdeče, morske strani, sem takoj ob vhodu opazoval na desni stran) obrise barak in taborišča El Shat, ki je tako znano iz naše narodnoosvobodilne borb« — Zgodnje jutro naslednjega dne nas je zateklo v bližina Ismaile, pred katero leži ob prekopu lep in impozanten spomenik branilcem Sueza iz prve svetovne vojne. Spomenik je grajen v stilizaciji znanega starogipčan-.
»kega templja v Luxorju. Ze okrog poldne smo dospeli v Port Said, kjer na vzhodu v kanal dominira impozanten spomenik graditelju prekopa, francoskemu inženirju Ferdinandu Lessepsu in na katerem so vklesan« simbolične besede: APERI.
■B ZfiB&Mf-
lu nam j« Izginila Izpred oči
velika bronasta podoba tega graditelja in že smo bili v Sredozemlju. ki nas je sprejelo a precej močnim maestralom — to je severno—zahodn:m vetrom,
ki j« kaj nizko gnal oblake (prve oblake, ki smo jih videli po dolgem času), zibali ladjo in kar pošteno nas je zeblo, ker srno naenkrat napravili tako
kratek in nagel prehod iz enega ki matskega področja v drugo, sredozemsko področje. Se ves naslednji dan in vso noč nas je gnal In pozibaval maestral dokler nismo končno osmega julija prišli v zatišje Krete.
Oba minula dneva srno zaradi razburkanega morja (prav takrat smo ujeli prve Jugoslovan, ske radijske postaje :n zvedeli-, da so v domovini nevihte, dež in ohladitve) prevozila komaj sedem milj na uro. Sele qb Kreti se je morje umirilo, vre. me izboljšalo in otoplilo, tako da smo lahko vozili spet z normalno hitrostjo. Prvi pozdrav Evrope, njeno najjužnejšo točko, rt Matapan, smo ugledali
tol* I. JnUi* dneoMn* i* hk—u
ti prestavili ur« spet na Jugoslovanski, to je srednjeevropski čas. Že naslednjega dne, 10.
julija ob treh popoldne pa smo po dvodnevni mirni vožnji zapluli skozi Otrantska vrata v « naš Jadran. Albanska obala in visoki hribi v ozadju so bili dobro vidni s prostim očesom in že naslednjega dne dopoldne smo ugledali otok Via, prvi košček naših tal. Ves čas, od Ot-
rantskih vrat naprej, smo pluli s pospešeno brzino, ker smo plul) v smeri podvodnih tokov, ki oblivajo našo obalo in smo tako 12. julija ob sedmih zvečer že dosegli višino Šibenika. Ven. dar nas je tu presenetila nenadna in silovita nevjera (neverin), ki je divjala okoli šest ur, tako da smo šele v četrtek 12. julija ugledali južno obalo naše Istre.
Ob njej smo pluli vse do višine
Rovinja, potem pa smo od tam vzeli direkten kurz proti Benetkam. kjer smo se istega dne ob. petih popoldne privezali k obal-1. Potovanj« od Sueza do Benetk je trajalo natanko sedem in pol dni in noči ter Je bilo naša najdaljša, neprekinjena *t«B» M MfaM fiotfc
O. Benetkah povratku v domovino in' ostalem bom pisal v naslednji zaključni reportaž: e te poti. V naslednjih, predzad. njih zapiskih, ki nosijo nekako simboličen • naslov Navigara necesse, vivere non (Pluti J« treba, živeti pa ne) pa bi rad zapisal nekaj o naših ljudeh, ki plujejo po širnih morjih pod našo zastavo in o njihovih problemih. Življenje na morju nikakor ni lahko- in mi s kopnega si predstavljamo pomorščaka približno takole: lepo pluje na svoji ladji od pristanišča do pristanišča, vid: različne kraje, prejema del plače v devizah, hrani se (in to ne slabo) ter stanuje na ladji zastonj in povrhu doma še prejema plačo Res so to v nekem smislu materialni privilegiji, ki Jih ni deleže«.
vsakdo, vendar pa so na drugi strani specifičnosti pomorščakovega življenj« in dela 'takšne, ki bi jih jaz osebno ne menjal še za tolikSne materialne ugodnosti. Gre namreč v prvi vrati za to. da je sleherni pomorščak skoraj štiriindyajset ur nt din v službi, da je nekako prikovan na svojo ladjo noč Jn dan; da tudi v trenutkih odmora v nekem »tn-slu nima oddiha: vedno
pride kaj vrne*, pa naj bo v pristanišču ali na širokem morju — za delo mora prijeti, kajti delo pač ne čaka. Drugič so pomorščaki popolnoma prikrajšam za ve* ti st* del človekovega -Intimnega življenja (družina), ki v bistvu napolnjuje dobršen del ftlovafcovafta	.	optoth
Tretjič pomorščaki nimajo možnosti skoraj nikakršnega duhovnega izživljanja (gledališče, koncerti; kino), razen knjig, radia m družabnih iger. Tudi pomanjkanje vsega tega vpliva po svoje na rast in mentaliteto po. morščaka. Četrt* č pa j« » psihološkega stališča res utrujajoče ln ubijajoče dejstvo, da živiš pripet skoraj tako kot v Ječi na določeno, ozko omejeno površino ladje in si primoran imet: opravka v glavnem venomer z enimi in Istimi ljud.
. mi. Vse te postavke, kj sem jih omenil, so prihajale na dnevni red naših razgovorov bodisi pri zajtrku, kosilu, večerji ali pa celo ih še bolj ob prostem času. Sicer pa vsega tega mojega spoznanja ne smete jemati preveč pes*mistično, poudaril sem ga zgolj zato,. da bi bolje razumeli psiho pomorščaka, k) jo prav tl vzroki nujno oblikujejo precej drugače, kakor pa našo. Končno je vendarle resnica
dejstvo, da so se ti ljudje, ki plujejo-- Po . prostranih morjih, le sami m zavestno odločili za morje. za. njega nevarnosti in-napore ln tu naj omenim le droben, a zato tembolj, značilen razgovor, kf sem ga imel neke. ga večera na Rdečem morju s komandantom »Gorenjske« na komandnem mostu. 2e več ur sva še pogovarjala o : morju ln pomorščakih. Iskreno i« brez olepša vanj mi Je od stavka do stavka, od misij do misij raz-tataal svojo notranjost a rada«
enako ponavljajočim se refrenom. kako da ima morja že dovolj, kako- da si želi že enkrat za vselej na kopno, ob ko-ncu pa je le vendarle čudno zaključil: »A vendar, ne vem,« približno take »o bile njegove besede, »sam ne .vem zakaj, vendar ljubim to morje, plovbo po njem, morda ga bolj ljubim kot svojo ženo in svoje otroke.« To je povedal nekako t:ho, malce z zanosom, a brez kakršne koli romantike in zdelo se mi je, da ga razumem. Kogar je namreč morje prevzelo, kdor se Je vanj zaljubil, ta mu bo do svojega zadnjega diha ostal zvest. Znane so zgodbe o starih kapitanih, ki se berejo navidez hudo romantično, a Jih je vendar napisalo življenja s&mo: ko so šli -ti stari kapitani v zasluženi pokoj, niso nikakor mogli do konca -razumeti, da’ ne bodo nikdar več pluli. In -tako je z vsemi pomorščaki, zvesti ostanejo morju od prvega do zadnjega diha, in to velja' skoraj za vse pomorščake sveta. Vsi so ai v tem podobni in morda sta mednarodna solidarnost in bratstvo skovana dosedaj v resnic* najbolj prav na morju, kjer-imajo- vsi ljudje brez ozira na raso, vero in politično prepričanje, pred seboj Istega nasprotnika — morje in isti eTj — premagati ga. To bratstvo med pomorščaki se kuje dan In noč, sleherno minuto od tistega trenutka naprej, ko se je
prvi človek spustil na morje ln tdGhll-BMMBiBUdHiilB BIQ^
ti. Zato je zgodovina pomorstva, ki jo, žal, mi, s kopnega vse premalo poznamo, polna herojskih podvigov in tud; smrti znanih in neznanih pomorščakov, ki so morda največ prispevali in še danes prispevajo k raizumevanju, izmenjavi dobrin in prijateljstvu ne samo narodov, temveč vseh kontinentov. Zato zdaj, ko sem sam okušal samo majcen košček tega življenja, le bežni hip morja, bolj razumem te ljudi, ki so se nekje v bistvu odpovedal* zavestno udobju in intimnemu življenju samo zato, da v miru krepe in dvigajo naše gospodarstvo, izmenjujejo in posredujejo našo domOvino in sebe celemu svetu, na drugi strani pa bodo prav tako v vojni vedno pripravljeni braniti naše obale pred katerim koli sovražnikom. Te ljudi je treba razumeti, ceniti Jih in odkrito moram priznati, da smo danes še vse premalo storili za njih, kajti brez dvoma zaslužijo vso našo pozornost in ljubezen/
In spet bo »Gorenjska«, ko bom že zdavnaj zapustil njen krov. dvignila sidra in zaplula z našo zastavo na daljna morja
in v še bolj oddaljene in tujo
kraje in na njej bodo isti ljudje, ki so si pred glagol živeti postavili glagol pluti. To so spoznali Ze stari Rimljani in odtod tudi naslov moj h predzadnjih zapiskov .s te poti:	Navigar«
necesse, vivere non!
D. Haljam*
v
Jugoslavija četrti največji proizvajalec aluminija?
Naj istočasno eveto rože vseb letnih časov“
Pogled ne del. tovorne aluminija v Kidričevem
debelih slogih boksite, tudi vse
pogoj e za izgradnjo velikih hi-dnoce-ntral. Ce bi izgradnjo teh hidrocentr-R-l zsikfrj učili v -roku peldJi 2— Šestih tet, bi s tem zagotovili potrebne količine električne energije za velike tovarne aluminij*,-. ki bi jih zgradili pri Šibeniku, Mostarju, ali pa Nifkšiču iti ra faššiniit&v 'že obstoječega kombinata aluminija v Kidričevem.
Jugoslavija sama ne razpolaga z zadostnimi finančnimi sredstvi za ■uresničitev teh načrtov, ki je zaradi tega odvisna od kreditnih sporazumov z inozemstvom. Z dveimi novimi kombinati aluminija ter z istočasno razširitvijo že obstoječega bi proizvajali letno okoli 200 tisoč ton aluminija. ■ medtem, ko sedanja proizvodnja znaša le eno desetino te količine. Z tako veliko proizvodnjo aluminij a bi Jugoslavija postala četrti proizvajalec aluminija v svetu, ker
nje aluminija prt nas tires-
ničeni — kar je odtvianio od ugodnih kreditnih Sporazumov z inozemstvom potem bi naša država V proizvodnji aluminija zavžela četrto mesto v svetu — Izza Z£>A, Kanade In Sovjetske rvbze. Izgledi za zakljuaiEev tekih sporazumov so dobri. Uresničitev te zamisli je tem . verjetnejša, ker vlada v sve-’ tu stalno pomanjkanje te ■kovine.
Naša država ima veliko rUdnO bogastvo; izmed drugim tud; mnogo boksita. Od najjužnejše do najsevernejše točke jadranske obale se nazpost;,rajo velika nahajališča boksita- Geologi mesijo, dia te rezerve boksite znašajo 120 milijonov ton; toda ta številka se nanaša samo na tista nahajališča boksita, ki so že raziskana. Ogromna, področja — kot n. pr. del Cme gore, Hercegovina in Liika — pa že niso
kulte*« sa agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo iju.hlja.nsk« Lhilverse • tehtnimi razpravami naših znansTvenikov-agronomov.
Iz gozdarstva izide pet Jtujig, med njimi tudi Zbornik Inštituta sa gozdno lh lesno gospodarstvo Slovenije ter zbornik o prebiralnih gozdovih Snežniškega pogoriš. ki so ga tudi napisal; sode-
lavcj Inštitute. Veterinarska skupina bo obsegata vrstn knjižic O posameznih živalskih boleznih in pa zbornik Veterinarskega znanstvenega* zavoda ob njegovi desetletni« C
Tretja zbirka je nova agrarno-politlina kiljižnica. V ftjej bodo izhajal^ izvirna fa prevedena dete n vprašanjih agrarne politika in •■ekonomik e. V 1. 1956 so predvideni v tei zbarfcj tri deli. tako knjiga znanega proučevalca razmer na naši vasj pok. Ing. Janeza Marentiča »Slovenska vas pod kapitalizmom« in pa del* Frana Trčka »Kmečki dolgovi v Sloveniji« ter »Kalkulacija v kmetijstvu«. Prva Trčkova razprava prikazuje, kako se je razvijalo zadolževanje slovenskega kmetijstva od lets lltt do druge svetovne vojne, druga pa zajema metodiko in predpise Sa sestavljanje proizvodnih lin industrijskih kalkulacij.
Četrta zbirka obsega učbenik« za kmetijske gospodarske in splošne kmetijske šole. StarJ« učbeniki iz lanskega programa »O izSh letos, nekaj pa J1h Je S* v tisku. Letos je v tlaku in pripravi Se deset učbenikov za te šole.
V petq- zbirkj — poučne knjiga — izideta knjiga prof. pavia Kunaverja »Zgradba vesoljstva«, ki je drugi del knjige istega avtorja »Veho nad nami«, ki je lzsia lani, t«r knjiga o atomski energiji. V tisku Je tudi odlično delo dr. Stanka Bevka »Vretenčarji«.
V Zbirki leposlovnih dei izid« izvirno domače leposlovno delo, ki pa Se n,- dok on Čn n določeno. V Veku je tudi jubilejna izdaja Jurčičevega »nesete«* brata« (ob •(Metni« prvega izida) z izvirnimi ilustracijami akademskega sil« karja OVtds Plrol«.
SeBma zbirk« le knjižnica Zveze rsdrnžnle. ki obsega drobno knJiMce v pouk tn nasvet aa-drntnicam in gospodinjam.
Poleg tega Izdaja »Kmečka knjiga« tud? le in revije: polmesečnik WUa vas (naklad* M,##S Izvodov)« mesečnik Sadjarstvo« vinarstvo, vrtnarstvo (los# )w. naklade) m dvomesečnik sociaSIstlB-n„ 'kmetijstvo (naklad* lMn IZV.).
Vse te knjige bodo prloomogie H skunnim prizadevanjem	n »šega
(lfttlbenesa rauvoia — dvigniti r«*e)M*heef na*eva pod*že'*-keea
človeka. Obenem pa oomagaU pts lajbošjlanlu in olajšanju kmečkega del* ter k dvigu njegov« MUMaN.	OV. A. K.
Elektrarna Fala Se Šesto leto prekoračuje svojo življenjsko dobo — Doslej je dala nad 5 milijonov KWh električne energije — Začeli so nujno potrebna obnovitvena dela
O novih dravskih elektrarnah, naraščajo stroški za vzdrževa-ki smo Jih zgradili v povojnih nje, ki so narasli za sedemkrat letih in jih še gradimo, je bilo v primerjavi z letom 1949. pa le mnogo napisanega, predvsem .tudi cesti izpadi električne
zaradi deldvhih Uspehov naših energije, so neizogibni, graditeljev. Ob naraščajoči po- Vse to je narekovalo neodlbž-pularnosti novih hidnocentral pa ljiva obnovitvena dela na elek-Je ostala prva dravska hidro- trarni, ki jih bodo opravili v centrala Fala malone pozablje- treh etapah- Začetek obnov« Bi, čeprav nenehno napaja pomenijo sedanja dela na no-•lekfcrlčno omrežje. V času svo- vem 10 kV stikališču in grad-Jega 38-letnega Obratovanja je »ja novpga komandnega prodala blizu 5 in pol milijarde »tora. Gradbena dela opravlja kWh dragocene električne ener- »Gradis« po načrtih »Elektto-fije.‘Pred vojno je imela elek- projekta«. Vprašanje Obnove trarna Fala v električnem go- strojnega parka pa še ni rešeno, »piodarštvu Jugoslavije nadvse Posebna strokovna komisija bo pomemben položaj, saj je proizvajala približno petino vse	F"1	““	'	—
tedaj proizvedene električne	I
•nergije v Jugoslaviji.
Danes so elektrarno Falo prehitel* nove — Mariborski otok,	fr——*
Vuzenica, Vuhred. Vseh 7 a gre-	•
gatov na Fali z majhnimi Fran- .
cisovimi turbinami, ki s«o pre-	T
računani na 220 milijonov kWh	1}	|	,^§11
letno, se ne more moriti j no-	L	tiim.1 ■ r - jnkiv.
▼imi hidrocentralami, v katerih	y*	f'fc .* irfk
So vgrajene po tri močne Ka- ^ gvi**-X	* ri
planov« turbin«. Fala zaostaja	c. «,	>*	« Mr'x* && v *S
sa njimd tako po množini pro- ■*«. »f --V -M	w ^ ,
izvodnje, kot tudi po p odiral no-	.	j* *	* £3m&
ati vode«	.	; .
2a racionalno teltbfMttanje	^»
vodnih količin na Dravi je v	BTOBfflagff
Sedanjem sistemu dravskih elektrarn važno, d« bi imela	^
tudi Fala enako zmogljivost kot njene mlajše tekmice. Ze glede na to a« je pokazala potreba po cdC Irt popolni tv ( objekta HC Fala.	'JfjF**	' %J|
Se bolj pereče pa je celotno
Stenje elektrarne, ki je že pred »*	^	j
»estimi leti dopolnila svojo pre-	' £4	*'	'.-s”1
računano življenjsko dobo. V . 'HL.	-o«*
napravah in at roj ih m namreč	L»^,* -	J'»	’> %
vse icAče pojavljajo zastoji in 	  .	•	mWMm
g^T—1 Zaredi tega tudi močno
Kupujte knjige Zalotbe
SLOVENSKI POR OCE V A I FC
I str. ] SLOVENSKI POK0CEV1LEC ] ir. 1« — 4 avgusta mm
tr. m —'i AtotrsTA m / SLUVH1B P080CBT1LZC 7 »fr. I
mehanizacije
VASHA NALOGA KMRIISKO-MKOIZVAJAlJIlfl ZVEZ
2ejna Unilot
T M( (otptdtnko močnih kmetijskih aadruf UubljMukegS (Anji m napravljali o bodo« llimlul politiki. V Irm s r» djujMn mdnnbieUi in strojnih uslug ao izluščili sanimlvo problematiko, ki kaže na velik pomen notanavljanja področnih kmetijsko protarntalnih poslov -nlk srn la njihovo življenjsko povosanost z delom in razvojem po—mrrnih kmetijskih zadrug.
Zatiranj« koloradskega hrošča in škropljenj« —dnega drevja je obvozno. I* tega razloga nudijo kmetijske zadrug« največ strojnih uslug prav pri zaščiti krompirja in sadja. Razen tega trudijo zadrug« tudi druge strojno usluge, kolikor razpolagajo ■ ustreznimi kmetijskimi stroji.
Uspešen razvoj mehanizacije in množično posluževanje strojnih uslug pa v omenjeni zadrugi najbolj ovira nezadovoljivo stanje servisne šlužbe za popravila in vzdrževanje mehanizacije. Ovira j« t-udi premajhno
E OBISKA NA ZADRUŽNEM
POSESTVU BOST ANJ - SEVNICA
USPEHI«
a tudi težave
Zadružno posestvo Boštanj-Eevnica jo nastalo z združitvijo kmetijsko obdelovalne zadruge Boštanj in ekonomije KZ Sevnica. Pred ne.kaj leti so ure-
poleg tega pa ima drevesnica tudi 26.000 grmov zarodišča kutin in EM podlag za vzgojo pritličnih jablan.
Ko sem vprašal tovarlSa Do-
dili okrog 14 hektarov v plan- bovška, ki vodi drevesnico, za-
Cažnih nasadov pritličnih jablan najboljših sort, ki bodo letos dale prve plodove. Res je, da bo letošnji pridelek neznaten, toda kljub temu se ga delovni kolektiv veseli. Cez dve tri leta pa bodo pridelek že lahko merili na vagone in posestvo bo začelo vračati posojilo, ki ga je pred leti najelo.
Drevesnica na desnem bregu Save je zelo pomembna za sadjarstvo v zasavskem okraju. Težava je edino v tem. ker je bila drevesnica prvotno namenjena aa proizvodnjo pritličnih dreves, medtem ko ie zadnje čase ved-
co večje povpraševanje po sred_ nje in visokodebelih drevesih. Posestvo stoji zaradi tega pred važno nalogo, da preusmeri proizvodnjo drevesnice. Lani so prodali 11.000 sadik, od tega nekaj manj kot polovico v'Makedonijo. Drevesnica obsega 6.40 ha -površine, 1.10 ha zarodišča za vzgojo negativnih podlag, 0,50 ha sejalISča itd. Število drevesc znaša okrog 155.000,
kaj 'je večje povpraševanje po
srednje ih visokodebelih drevesih, mi le odgovoril, da obnavljajo kmetje sadovnjake predvsem na manjših površinah. Sajenje pritličnih drevesc se izplača na okoliškh površinah, ki
jih je treba ograditi i ograjo, Tovariš Dobovšek mi Je tudi povedal, da svetujejo kupcem sadik, naj izberejo več sc-rt jablan, tako da bedo lahko Imeli dragoceno sadje vse leto.
Živinoreja le le pomožna panoga. ki jim daje potreben
hlevski gnoj. okolišnemu prebivalstvu pa dobro mleko. V obeh hlevih ;— v * Boštanju in Sevnici'— je 50 glav„goveje živine. Posestvo je sprejelo nalogo, da bo redilo samo dobre krave molznice sivorjave pasme. V	tem so	tudi dosegli
uspeh, ki	se kaže v	velikem	zanimanju	okolišnih	kmetov	za
teleta s tega posestva. Tudi mlečnost	krav na	posestvu	Je
veliko večja od krav pri okolišnih kmetih. PoBestvo ima tu-
DROBNE IZ KMETIJSKIH ZADRUG
MARIBORSKEGA OKRAJA
Za pospeševanje kmetijstva so kadruge mariborskega okraja porabile lani nad 54 milijonov dinarjev. Preitežen del tega zneska in sicer 41 milijonov so črpale iz lastnih dobičkov. V rneSkh, porabljenih za pospeševanje kmetijstva, pa niso zajete investicije za povečanje proizvajalnih sredstev — za nabavo plemenjakov, strojev itd.
G*ed= r?>	v^nr
etva pa uspehi niso zadovoljivi. Upravni odborj zadrug niso pravilno pojmovali načina uporabe Bkladov, ki so jih črpali pred-
\Tt.p.^’ "zp V—r*-'it?5*’	't * *ri—
*podarstev. S tem se niso krepila skupna proizvajalna sredstva, ki bi služila za splošen napredeik vasi. Ta ugotovitev narekuje upravnim odborom zadrug vso pozornost porabi družbenih sredstev izključno za krepitev zadružnih proizvajalnih zmogljivosti.
Kmetijske zadruge proti hib-
dosedanjim prizadevanjem z« omejitev hibrid, Je v maribor-
Bentox in pridelovalci krompirja
P« strokovnih knjigah ae BEN-TOX-prah, kj ima duh po plesni, s pridom uporablja za zapra-i e vanj c rastlin, sadnega in gozdnega drevja proti raznim gosenicam in drugim škodljivcem. Tudi z a zatiranj, koloradskega brente* ga uspešno uporabljamo. Za razkuževanje zemlje proti ogrcem, bramorjem in strunam ga zaorjemo 100 do 200 kg na ha v zemljo.
Iz letakov kemične industrije Je razvidno, da Bentox nj strupen za Človeka in domače živau pri normalna uporabi. Zaradi neprijetnega duha le ne priporoča sa zatiranje škodljivcev v stanovanjih in hlevih. Iz istega razloga za-praSujemo plodove, ki so namenjen; jujdski in živalski prehrani, naj dalj e 3 do 4 tedna preden dozorijo. To velja pre*šwm za *4d-
te in gomoijastc rastline, kakor Tompir in slično,
Sledi, da Je Bentox uspešno sredstvo v borbi proti koloradskemu hrošču pod pogojem, da se nporablja vse do 4 tedne pred ulivanjem pridelkov »spraševanih sl] poškropljenih rastlin, ker dl Al po plesni.
Zaradi tega je prepovedana s 1. avgustom prodaj a in uporaba omenjenega zaščitnega sredstva v borbi. proti koloradskemu hro-*ču n„ krompirjevih nasadih na vsem področju okraja Murska Sobota.
Okrajni Ijudekj odbor sanjska inšpekcija, Murska Sobota
skem okraju Se nad 530 ha hibridnih nasadov, vštevši brajde. Ti nasadi so v obliki brajd še nenehno širijo in zavzemajo kompleksno površino na desnem bregu Dravske doline vzdolž Pohorja.
Na svojih občnih zborih, kakor tudi na občnem zboru OZZ so zadružniki ponovno poudarili, da širjenje teh nasadov resno ogroža vinogradništvo. Razen tega veliko doprinašajo k širjenju pijančevanja. Vsi dosedanji ukrepi so se pokazali neučinikoviiti, tudi taksa. Tudi predlog, da bi se hibridno grozdje odkupovalo za predelavo v sadne sokove je treba odkloniti ker bi s tem še bolj podprli Širjenje hibridnih nasadov.	•
Najboljša rešitev bodo načrtna obnova po predvidenih regionalnih krajevnih načrtih obnove, ki jih sedaj pripravljajo. V nekaterih predelih bodo hibridne nasade nadomestili s sado-hosnilki, ker kvalitetno grozdje tam ne bi imelo pogojev za rast. To so predeli v Območju KZ Voličina, korena, Zg.Duplek, Pernica in Sladki vrh. Člani KZ Pernica so pokazali za to preusmeritev veliko razumevanja. Sklenili so opustiti vse vinograde nekvalitetnih leg ter se bolj posvetiti sadjarstvu. (j'b)
di nekaj njivjVih površin za pridelovanje krmskih rastlin.
Uspehi poeestva bi bili Se večji, če bi bilo posestvo bolj mehanizirano. Sedaj vsa dela v
sadovnjaku in v drevesnici
opravljajo * roko, kar seveda občutno podraži proizvodnjo. Posestvo bi nujno potrebovalo traktor, kosilnico in še kaj. Ko sem vprašal, če so dela v drevesnici, v sadovnjaku in dugje normirana, so mi povedali, da na obratu v Boštanju še niso uvedlj norm. Razveseljivo je, da se na obratu zavedajo tega problema o katerem bodo morali resno razmislit:.	F.	S.
Ob stoti $tsvi3ki%»Nale vasi«
Te dni je izšla 14. številka V. letnika polmesečnika »NASA VAS«, ki je obenem s t ot a številka te naše upoštevane revije. Seveda pa »Naša vat« hi samo organizacijsko zadružno, glasilo, ki bi obravnavalo zgolj ožje zadružno organizacijsko gibanje splošnih kmetijšk-h zadrug, marveft skuša obravnavati slovensko vas kot Celoto. Prj tein pa je ih naj bo kmetijsko zadružništvo najmodernejši gibalo razvoja v našem kmetijstvu in zato zelo globoko posega v vse življenja kmečkega prebivalstva. Sto številk lista ni
veliko. Čeprav Je pri reviji za (o potrebna precej daljša doba kakor pri drugih listih, ki izhajajo v krajših razdobjih. Toda »Naša vas« je orala skoraj ledino, zlaiti ie za načela in prijeme novih smeri
Zaradi tega Je tudi teh ato številk lepa letev. Le-te pomenijo 2200 strani velikega tormata koristnega. poučnega tn zanimivega branja, predstavljajo l,554.000 izvodov zvezkov »Naše vasi«, ki so že prišli na naše podeželje in »o bili v rokah naših kmečkih ljudi. Čeprav je včasih težko prodreu v stare navade in preusmeriti zakoreninjeno'ter v prejšnjih desetletjih in eelo stoletjih zavestno prt-vzgajano miselnost kmečkega človeka. so pustile te številke »Naše vasi« globoke ' sledove na našem podeželju in so pripomogle k njegovi dosedanji preobrazbi. -st*
število strojnih priprav, slasti za prašenj« krompirja in škropljenje sadnega drevja, ln končno to, da eo strojne usluge prt zaščiti krompirja in sadja razmeroma drage, ker jih morajo opravljati »talni delavci zadruge. Poceni pa je oranje in košnja a traktorjem, zato je za to vrste uslug dovolj zanimanj«.
Slaba servisna služba za popravila kmetijskih strojev j« problem večine zadrug ljubljanskega okraja. To velja tako. za. zadruge, ki imajo svoj« mehanične delavnice, nimajo pa za popravila kmetijskih strojev izučenih delavcev, kakor velja to tudi za zadruge, ki nimajo lastnih mehaničnih delavnic. Va« to zadruge so navezane na servisno službo,, ki je organizirana v okrajnem merilu.
Mreža servisnih delavnic aa
popravilo kmetijskih strojev je
še nerazvita. Zato je razširitev in izpopolnitev servian« službe predpogoj ia uspešen razvoj in uveljavljenje mehanizacij«. Potrebno je, da bi bilo na razpolago več potujočih servisnih delavnic, ki bi bile Vsak čas na razpolago. Pri sedanjih, še dokaj maloštevilnih strojnih napravah, pomeni vsako prevažanje strojev v oddaljen« servisna delavnice, kjer stroji zopet čakajo, občutno gospodarsko in politično škodo.
Prav tako ne bi bilo odveč. Če bi strokovnjaki za 'popravila in' vzdrževanje kmetijskih strojev redno hodili od zadruge do zadruge ali na poziv zadruge redno pregledovali stanj« kmetijskih strojev, ugotavljali okvare in nadzirali vzdrževanje kmetijskih strojnih naprav ter opozarjali na pomanjkljivosti. Zaslužek in stroške b; krile zadrug«, kjer hi strokovnjak opravljal svoje delo.
Zadruge, ki imajo svoje mehanične delavnice, naj bi svoje delavce pošiljale na praksq v
podjetja, ki se ukvsrjajo s ser-.
vISno službo za popravila ln
vzdrževanje kmetijskih strojev in naprav, da bi ta,ko vzgojili še nov strokovni kader za opravljanje servisne služb«.
Pocenitev strojnih uslug pri zaščiti krompirja in sadja ho možno uspešno rešiti 1«, če bodo prašili m škropili ia to d«lo usposobljeni kmečki sinovi namesto Stalnih zadružnih delavcev. Sedaj so za to delo potrebni pri enem stroju dva do trije zadružni delavci, potem pa bi bil potreben največ eden. Dalj« bi morala zadruga zagotoviti potrebna sredstva za nabavo strojnih priprav tudi za posamezne strnjene predele na svojem območju, ker z obstoječim številom priprav ni mogoče dobro opraviti vsega dela. niti ne ob pravem času, razen tega pa je zaščita, kot im rečeno, ša razmeroma draga.
Glede na to bi bilo potrebno zagotoviti v okviru gospodarsko-kmetijskih šol. Ljudske tehnike in v okviru delovanja sekcij mladih zadružnikov usposabljanje kmečkih sinov za.ravnanje s kmetijskimi strojnimi napravami. Z .vsem tem bi strojn« uslug« nedvomno precej pocenili tor pospeševali mehanizacijo.
Vse te organizacije, lei Je potrebna za uspešen razvoj in prodiranje mehanizacije v našo vas, pa naše kmetijske zadruge ne bi mogle v celoti izpeljati. Zato bo potrebna pomoč kmetij-sko-proizvajalnih zvez, ki bodo ustanovljene za območja več zadrug. Kot vidimo, je razprava izluščila-pomemben problem, ki stoji razširitvi mehanizacije napoti, -Pokazal« je. da je ustanavljanje poslovnih zvez in njihova vsebina dela' zelo važen Cinitelj za razvoj kmetijstva in nadaljnjo utrditev zadružništva.
Podobne razprave o drugih problemih, ki «o povezam z ustanavljanjem' kmetljško-proiz-
va Jalnih poslovnih zvez in njihovim delom pri organiziranju kmetijske proizvodnje, bi nedvomno i* bolj osvetlile pomen in važnost omenjenih' poslovnih zvez, nadalje odkrila njihovo vsebino ter jih približala zadružnikom. saj bodo imeli le-ti veliko korist od njihovega obstoja in delovanja.	Z-«k
Pravilno je, da kmetijske zadruge ekonomsko krepimo tn jčh usposabljamo *a njihovo
odgovorno nalogo. Poleg ostalega Je potrebno, da jih usposabljamo za to, da bodo s svojim odkupom lahko zajele vse pre-‘ seŠke kmetijskih pridelkov. Pri tem si bodo seveda ustvarile tudi dohodek, ki ga bodo nalagale v sklade, od koder se bodo črpala sredstva za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu. Te dohodke pa morajo ustvarjati zadružniki, ki bodo imeli od njih tudi koristi. Kmetijstvo s« mora v bodoče razvijati z lastnim« sredstvi, ne pa »smo s sredstvi, k! jih daj* družba. Tega pa nekateri .ljudje v zadrugah očitno ne razumejo, ko še vedno mislijo, da j* naloga
Kako
hmellska
Hmeljarji v Savinjski dolini se skrbno pripravljajo na sezono o-hiranja hmelja. Še dober mesec im Savinjska dolina se bo temeljito spremenila. Hmelijska rastlina je zlasti zadnje tedne prav dobro napredovala. Obilne .padavine junija tn julija so ob ugodnih 'obiranja, dnevnih temperaturah dobro Zaščitna vplivale na razvoj zlasti na peščenih zemljah, dočlm bodo na težjih zemljah delno zmanjšale donos. Na splošno pa so pridelovalci mnenja,' da bo letina po-
hmslju ni delati računa brez krčmarja. Prav zadnje dni pred obiranjem je treba vložiti v©» trud,-da se rastlina in sam pridelek ©čuva pred škodi itvei. Odvisen pa je seveda tudi od ugodnega vremena v času zorenja si
služba je leto« bolje opravila svoje delo kakor prejšnja leta. Veliko so pomagale nove zadružne škropilnice. Hmeljarji so dosflej 3 do 4 krat škropili, čaka pa jih še eno do dva-
vprežno dobra s to razliko, da feratno škropljenje. Ne smemo
phčalkujajo nekoliko boljšo kakovost .pridelka kot v prejšnjih letih. Sicer ipravijo, da tudi* pri
zbiti da je :pri organizaciji racine službe tudi letos odločno pomagal pri delu oddelek za zaščito rastlin pri Inštitutu za hmeljarstvo. Hmeljarji so.se z veliko ' odgovornostjo posluževati strokovnih nakodit, t tem pa dosegli to, da imajo na splošno zdrava hmeljišča. #
Čim gre h kraju mesec juti), pa ie pred hmrfjarji 'še važnejša naloga — priprava na sezono o* blranja hmelja. Preskrb« obiralcev, kuriva, opreme, popravilo sušilnic, so poleg ostalih najvažnejše opravili a, ki morajo biti
opravljena pred sezono. Ni dvoma, da je od teh najvažnejše pravočasna preskrba obiralcev. Potrebno je, da hmeljarji sami napravijo vs« potrebne- korske glede preskrbe sezonske delovne rle. Vsako poseganje s strani zadruge ati ostalih organizacij v to še nemogoče. Dovedlo bi do. težav, kot so pokazale izkušnje ♦ zadriigb letih, Za enotno plačevanje obiranja še navadno pridelovalci bzimma njihovi zastopniki vmko lato pred aaaooo dogarto
RMptBtrtnjt kmetijstva ia dvig kmetijske proizvodni« a
večjimi hektarskimi pridelki je •aa osnovnih nalog aaiUi kmetijskih zadrug. Te se poslužujejo najrazličnejših sodobnih agrotehničnih ukrepov, da bi to-avo-jo nalogo kar najuspešneje izpolnil«. Na prvem mestu v tem prizadevanju i« Se vedno odbira semen — ukrep, ki ga nail kmetovalci upoštevajo iz povsem praktičnih izkušenj. Pregovor, da je dobro seme že pol pridelka, ima svojo utemeljitev ob vsakoletnih žetvah in pospravljanju poljskih pridelkov.
Tisti kmetovalci in kmetijska gospodarstva mariborskega okraja, ki «o odbirl semen posvetila potrebno skrb, dosegajo vsako leto količine ' pridelkov, ki več kot za 100»/« prekašajo okrajno povprečje. Tako je ob lanski žetvi doseglo pri pšenici 27 stotov na hektar KG Radvanje in Pekre, posestnik Cas v Turiški vasi P« c*lo 36 stotov! Prav tako ao v Radvandu in Pekrah dosegli 28 stotov na ha pri ječmenu, 27 stotov pri ovsu, pri krompirju pa je posestnik Florjančič i* Miklavža na prvem mestu z 356 stoti na ha.
Okrajna zadružna .zveza že vsa leto skrbi za razvoj seme-
nki v strnjenih področjih — vaseh in zaselkih — ki imajo vsaj 0,30 ha krompirja ene sorto in ki ao pripravljeni krompir obdelovati po strokovnih-navodilih. Prav tako naj bi zadruge našle -Člane za pridelovanj« različnih krmskih rastlin. Dosloj j« kootrahiranih okoli 100 ha trne .detelj«, lucern« in trav.
Na splošno se za organizirano proizvodnjo semen krnebijs-ke zadruge in poljedelski otlborine zanimajo v zadostni meri. Zaradi • te brezbrižnoisti so bili se-menarfi podjetij, ki se bavijo s proizvodnjo in prodajo semen, primorani, da so se obračali do proizvajalcev mimo kmetijskih zadrug. Prav tako So zadruge dolžne preskrbeti svojim članom dobra semena. V razdobju petih let bi moralo biti vsako seme redno zamenjano. Na predlog OZZ Maribor so zadruge to zamenjavo upoštevale pri sestavljanju svojih gospodarskih programov za leto 1956-
Na področju Slovenskih goric so že letos spomladi začeli načrtno zamenjavo semenskega krompirja. Seme je bilo na razpolago po nižjih cenah, razliko pa so pokrili iz okrajnega »klada za pospeševanje kmetijstva.
DOBRO SEME JE
ntrstva, ta vzgojo kakovostnih semen. Lani' je bila Izvedena v okraju rajoni2aeija proizvodnje semen. Po tej rajonizaciji naj bi se. semenski krompir proizvajal ln prt2naval samo v rajonu Pohorja, Kozjaka, Koroškega predela ter na Dravskem polju od Miklavža do Rač. žita bi se proizvajala v Slovenskih goricah l-n na Dravskem polju. Na tem področju ao močni socialistični obrati. Izključno njim bi prepustili vzgojo teh semen, ker je tudi mešanje semen pri mlačvi onemogočeno. Krmske rastline, katerih zelo primanjkuje, pa bi se proizvajale na področju celotnega okraja.
Za uresničitev teh načrtov bo potrebna pomoč zadiru-g, Njihova glavna naloga ja najti zadružnike, zlasti v višinskih predeli, ki bi imeli pogoje za gojitev semenskega krompirja. Zaželeno je, da bl_ bili ti zadruž-
Skupno je bilo zamenjanega 13 vagonov semena, kar zadostuje za 65 ha nasadov. Po sedanjih perspektivah za letošnjo letino pričakujejo, da bo to seme ponoven dokaz rentabilnosti semenske službe in bodo kmetijske zadruge v bodoče laže pridobile svoje člane za zamenjavo semen.
Za gotov uspeh semenske služb« je nujno tudi temeljito čiščenje ln razkuževanja semena pred setvijo. Zadruge bi morale nabaviti moderne selektorje za istočasno čiščenje in razkuževanje žit. Tega pa niso storile, marveč so marsikje celo poskušale prodati maloštevilne selektorje zaradi »nerentabilno-sti«. Zadruge, ki so v letošnjih planih določile nabavo teh strojev, pa bodo morale poskrbeti, da bodo čimbolj izkoriščeni ln da bodo hkrati krepili skupna zadružna sredstva za-večjo proizvodnjo.	(jp)
kmetijske zadruge, da zadružnikom čdm bolje plač« njihove pridelke, « da Še kljub tenui dobro zasluži. To ne pomeni nič drugega kakor to, da mora zadruga ustvarjati dohodek na račun potrošnika, ne pa na račun kmetijskega proizvajalca, ki bo imel od njega tudi neposredno ali posredno korist. Zadruge nikakor ne b.l smele i2k©_ riše ati trenutnih težav, ko na trgu še ni dovolj blaga in ustvarjati dobičke na račun potrošnika. To tembolj, ker zadnje čase veliko govorimo o tem, d« morajo tudi kmetijski proizvajalci vračati del svojih dohodkov na*aj v kmetijstvo.
Da nekatere ladruge res tako gledajo na ustvarjanje dohodkov. govorijo ugotovitve tržne
letos
letina?
jo- Tudi letos se je na nedavnem zadružnem zboru v Žaiku razpravljalo o plačevanju obiralcev. Sklenjeno je Wlo. da se predlaga hmeljarjem enotna cena ln ticcr za en škaf obranega hmelja brez hrane 45 dinarjev, i hrano 35 dinarjev. Vsako spreminjanj« enotneaa plačevanja V Ikodovai® zllasti bi privedlo do fluktuadje delovne sile, predčasnega .odhajanja in podobno,	,
Za prevoz obiralcev je odobren 25 odstotni oopust po železnici •z vseh postaj Slovenije in Hr-vatake za Ja« od 10, avguita do 10. »eptembra. Pri tem ie potrebno ooozoritj hmeliairie, da obiralce tako! po prihodu prijavilo na prijavnih uradih ,da ne bodo imeli nemTIk dali« kot M j« dogajalo lani. po odhodu na delo moralo obiralci kuoitl na odhodni ipostaiJj celo vozno karto na e* brazec K-13. ki Hm bo stalit k« legitimacija za popust pr' odhodu t dela.
Skrbno In oravočaano opravljene zadnje faze de1a-obira*rie Hi mleti.!« hmelj« lahko •priepevulo k boljši kakovorii Pridelka. Na to nai pomisli*© rudi tšttl hmeljar?!, ki dotllet tem*nsitoe*m niso posvečati pptebne skrbi. Le na ra način bo ponlačan trud vi g« hmeliarii vi avti *o ♦ hmeKSča. w« nala skuonodt pa bo imela gospodarsko korist.
K. K.
is Vik* drttfino lloatrlran* r e • I )•
•TOVARIŠ«
Inšpekcij« zasavskega okraja. Le-ta je ob kontroli kmetijskih , zadrug ugotovila več primerov prekomernega zaslužka na račun' potrošnika. Tako so nekatere zadrug« plačale kmetom teleta po 140 dinarjev za kilogram žive teže, a toliko tudi znaša dogovorjena odkupna cena. Zadruge se niso zadovoljit« z običajno maržo, ampak so nabile na nakupno ceno kar 20 dinarjev zaslužka. O tem, da gre to na račun potrošnika, ni treba posebej govoriti.
Nekatere zadruge imajo srečo, da se nahajajo v krajih, ki eo bogati > gozdovi. Čeprav z odkupom zaslužijo tudi'milijon 1« več dinarjev, n« bi mogli reči, da je bil ta odkup koristen za skupnost. Zadruge so namreč odkupovale predvsem les. Za kar neredkokrat ni&o .imele niti dovoljenj« «14 pa so ga prodajale podjetjem, ki niso bila pooblaščena za odkup lesa. Ker pa vemo, da imajo predpisi o odkupu in predelavi hlodovine in ostalih lesnih vrst za cilj čim bolj omejiti potrošnjo lesa, a tisto kar posekamo čim bolj racionalno ’ Izkoristiti, vidimo. da so 2«druge s tako trgovino z lesom napravile medvedjo uslugo interesom skupnosti. Nekatere zadruge so celo predelovale hlodovino na žagah venecijankah, za kar sploh niso Imele dovoljenja, da ne govorimo o tem, da niso v redu plačevale prometnega davka, gozdnega sklada m drugih obvezno-stl.
Medtem ko so nekatere zadruge v zasavskem okraju pro-dajale. tovarnam tanlnski les po 6 dinarjev M kg. a toliko Je znašala tudi dogovorjena cena, so nekatere sosednje zadruge prodajale tanlnski les po 12 din za kg. Ali ni tudi to lov za dobičkom na račun potrošnika? Mlatim, da ni vseeno, če tovar-' na tanina dobiva tanlnski les ipo 6 alt 1® dinarjev in da se t« precej velika razlika nujno mora odražati tudi v c«ni usni« in na koncu seveda tudi obu- , tve. Toda te zadruge ndso oo-mlsMle na to. ker so ta v««ko ceno hotele ustvariti dobiček. Vemo. d« bodo radiu«« v n«1-v«Č primerih ta dobiček, korist, no uporabile, toda ort tem s« morate savedati, da ao k njegovemu ustvOrteniu prispevali snet samo potrošniki ln ne pro-lžv«ialet
Menim, da. dobiček še ni me*, rilo m to. ai* V zadru*« uaoe-Šna ati -n«. Vedno se j« trebr vnraieM, k»ko Je z»druga ustva rite dobfček in ati »e t»rl tem ndteesvflla t**to vlogo, ki 14 te namenjena To velja n»»dv«»m to tisto zadruge, ki se že nekaj
let ukvarjajo samo z odkupom lesa ln še morda enega ali dveh konjunkturnih predmetov, medtem ko odkup ostalih kmetijskih pridelkov . zanemarjajo. Odgovorni ljudje v teh zadrugah’ se sedaj izgovarjajo, da s odkupom n p morejo z?aj et,i vseh presežkov kmetijskih pridelkov, ker jsimajo embalaže, skladišč, prevoznih sredstev in ne vem kaj še vse. Mislim, da vsega tega nimajo po svoji krivdi, na po krivdi koga drugega. Tem vprašanjem namreč riso posvečale nobene pozornosti, ker za r to tud| niso čutile nobene potrebe. Odkup hlodovinč in ostalih lesnih vrst ter živine je ?el lz rok v roke. Za to niso fclila potrebna skladišča ln embalaža. Sedaj pa prihajamo v čase. ko bo treba mislit,i tudi .na odkup ostalih kmetijskih pridelkov, za katere bo včasih treba • iskati tudi trg. Ce bo zadruga to nalogo (poleg ostalih) uspešno opravila, pa čeprav bo ustvarila .manjši' dobiček, bo uspešnejša kot pa če bi Se vedno živel« »mo na račun lesa.
— nc
Za veBJl pridelek jagodičevja
Po načrtu o obnovi m razvoju našega sadjarstva Je določeno, da se bo v prihodnjih lotih povečalo pridelovanje malin, črnega ribeza to vrtnih jagod. Vse te vrste jagodičevja do«egajo zelo ugodn« cene, ki so dva do petkrat vi.s J« kakor pa cene ostalega sadja.
Glavna zadružna zveza LRS gradi v Zalogu pri Ljubljani hladilnico ta sad Je m tovarno sadnih sokov, ki bosta obe potrebovali za redno Obratovanje in predelavo poleg ostalega sadja tudi velik« količine malin, črnega ribeza In vrtnih jagod. Zainteresirana podjetja sklepajo s svojimi pridel«-lovalci jagodičevja tudi dobavna oziroma prevzemne pogodbe.
Vsa ta organizacija zadružnih izvoznih tn predelovalnih podjetij Je pridelovalcem jagodičevja najboljše Jamstvo ta dobro prodajo njihovega pridatka.
»a bi pomagal pri 'tem delu, j« Odbor sa sadjarstvo ln vinogradništvo pri OISvni zadružni zvezš L*« v Ljubljani tedal dve bro£u-riči ■ navodili, nasveti ln poukom o nasadih malin m črnega ribeza. BrošUrtcI govorita — ena za malin«, druga ta črni ribe* — kam ta kako naj posadimo jagodičevje, kako obdelujemo nasad, kako gnojim«, .kako ikroprlmo, kako obratujemo tez kako obiramo in od p remi Jamo pridelek. Dalje s« seznanimo tudi s tem. ati J« go. j »nje Jagodičevja donosno, navedeni so potrebni nasveti ta ob koncu J« koledar dela. Oh« bro. »urici, ki ju je sestavil Feliks •kertoo. sta ilustrirani.
Brošur tel sta dobro domjuui« fcnJMIcr »Jagodičevje« tategd av.
torja. ki Jo Je lota 1934 Izdal« Strokovno »druženje sadje in zelenjavo Lfts v Ljubljani. *M-delovMci |n interesenti ta pride, loven te tega jagodičevja bodo. t« graatvn prav gotovo t senfcnaniem proučili,	1
'Ny
▼ restavracijah na naiih železniških postajah
okrog 12 milijonov dinarjev za notranjo ureditev prostorov. Dokončno je treba urediti naprave v postajni restavraciji v Mariboru v novozgrajenem postajnem poslopju. Postajna restavracija v Ljubljani bo sedaj začela montirati hladilnico. V vseh restavracijah .razen v Celju In Novem mestu sprejemajo potujoči železničarji popust pri topli hrani v višini 20 do 30 od-stolflcov, kot Je bilo dogovorjeno na skupnem sestanku zastopnikov postajnih restavracij. Restavracija v Celju je ukinila popust zaradi tega, ker je bilo podjetje kaznovano zaradi odobravanja popusta, medtem ko so v
Novem mestu ukinil; popust, ker železnica za leto 1956 ni dala na razpolago vodstvu podjetja brezplačne vozovnice. Komisija je ugotovila, da bi bilo treba dovoliti sprejemanje deviz postajnim restavracijam v Mariboru, Zidanem mostu in Pivki.
M. K.
Letina na Dolenjskem
V Moravčah slavijo
Hranilna vloge rastejo
Zadružniki v go riškem okraju kar pridno nalagajo svoje prihranke pri Zadružni hranilnici in posojilnici ter njenih podružnicah. Hranilno-kreditni odseki kmetijskih zadrug imajo za nad 84 milijonov vlog, za okrog 8 milijonov vlog pa ima Zadružna hranilnica in posojilnica. V kratkem nameravajo odpreti posebno-podružnico v Idriji, pozneje pa tudi v Ajdovščini. Pregled po občinah kaže, da največ varčujejo v šemperterski, sledijo pa
občine Ajdovščina, Vipava itd.
»DANA« NA MIRNI SE RAZŠIRJA
Podjetje destilacija »Dana« na Mirni je v dobrem letu znatno povečalo dejavnost. Na novo Je preuredilo vse prostore, jih povečalo ter nabavilo nove stroje in opremo. Te dni razširja proizvodnjo še na izdelavo sifona, za katerega je veliko povpraševanje. Navzlic zastoju na trgu podjetje nima težav s prodatjo proizvodov, pač pa mu teh primanjkuje, da bi krilo vse povpraševanje.
Da bi se glede preskrbe s surovinami čimbolj osamosvojilo, eo predlanskim zasadili določeno površino z malinami in ri-beznom. Malinov sad je letos prvič obrodil in navzlic toči, ki je padala na Mirni in okolici, je bil pridelek izredno dober, mnogo boljši, kot so pričakovali. Maline so tudi dobre kvalitete. Kolektiv je odločil, da na podlagi teh izkušenj poveča nasad malin na 8 hektarov, ker se pridelovanje zelo Izplača. Ker se za gojitev malin
zanimajo tudi zasebni kmetje, jim ho podjetje pomagalo pri tem z brezplačno dodelitvijo sadik. Mnenja eo, da je potrebno pričeti z manjšimi površinami, da se ugotovi, kje odgovarja . zemlja in šele potem nasade širiti.
Skoraj neverjetno, vendar resnično Je dejstvo, da to podjetje. ki ima dokajšnjo proizvodnjo (samo žganja nakuha letno nad 12 vagonov), nima nikakršnega lastnega • vozila. Lastnih sredstev za nakup vozila nima. do kredita pa tudi ne pride. (Lastna sredstva sproti vlaga v naprave.) Ce bi imelo svoje vozilo za dovoz surovin in razvoz proizvodov, bi lahko pocenilo proizvodne stroške in tudi povečalo proizvodnjo. Pri tem je treba omeniti, da niti v bližini ni nikjer kamiona. Podjetje naroča kamione iz Novega mesta in tako plačuje še prazne vožnje do avojega podjetja in nazaj.	(r)
dom ln družino. Edini sin mu je umrl v koncentrac: jNkcm taborišču, IcaT je bil za jubilanta največji udarec.
Visokega jubileja Jakoba Guzelj a so se apomnfli Sosedje in Mojstranški fantje. Pripravili so mu prijeten večer ob harmoniki in ga tudi obdarili. Želimo mu še dosti zdravja in sreče 1	Z. S.
ROJSTVA IN POROKE V PTUJU
Rodile so:	Ana Sodec, Marija
Fideršek, Cecilija Klemenčič, Marija Goričan, Terezija Longino, Ivana Kandrič, Marija Kranjc (dvojčica), Katica Losar. Ana Peterka, Angela Galun. Klara Janžekovič, Anica Vogrinec, Pavla Kolarič. Jera Mohorko. Cecilija Jančič, Ana Hemetek, Marija Kranjc, Terezija Kramberger. Marija Kajzba — vse de.čke; Ivana Lončarič. Matilda Kovačič, Marija Serdiinšek, Marija Predikaka, Marija Letrič. Marija Lovrenko, Božidara Kosi, Neža Toš, Marta Karbos. Marija Toplak, Elizabeta Vuzem, Marija Hren. Angela Drevenšek — vse deklice.
Poročili so se: Jožef Berden in Amalija Harapin, Stanislav Turn* pej in Ljudmila Smilar.
»LA-MA«
tovorna ključavnic in kovinske galanterije - DEKANI pri KOPRU
proda naslednja osnovna sredstva:
1. SKOBELNI STROJ, deL dolž. 300 nun
2. STRUŽNICO
3. VEČ GARNITUR SAMSKIH SPALNIH SOB, oprema
VSE INFORMACIJE SE DOBIJO PRI KOMERCIALNEM ODDELKU TOVARNE — TELEFON 142 A — KOPER.
AU ŽE VESTE, KAJ BO OD 25. AVGUSTA DO 5. SEPTEMBRA 1956 V PTUJU
144. — Seveda je bilo trebm skrbeti tudi za hrano. Zato je poslal vodja Milančka, ki se je na te. zadeve najbolj spoznal, in Se dva tabornika v mesto, da bi nakupili najpotrebnejša živila. 'Danes bo treba vsem tabornikom pripraviti obilno kosilo, ker v zadnjih treh dnevih niso zaužili nobene tople hrane. Na voziček se Je skobacal ie C rt in taborniki so odšli proti mestu.
111 — Med tem so -nail znanci poiskali Šotorsko krilo, ki jim ra Je barja odnesla ie prvo noč.Naili so ga na drevesa. To Je bilo dela, preden m ga dobili- dol! Potem pa so sl postavili zajres ličen iotor.
Ut. — Razburkano morje, ki Je z vso močjo tri dni metalo valove daleč f*i breg, je na obalni pesek naneslo mnogo svojih »zakladov«*: morske zvezde, školjke rasnih oblik, morske (obe, rake, ježke, morske konjičke in podobno. Vse to ’ so i velikim veseljem zbirali in suftdi na soncu. Toda oj oj, čl Je kdo stopil na morskega jefkai
slušajte! 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame. 15.35 Mozart-Liszt: Don Juan, fantazija.. Delibes-Dohnanyi: Valček iz baleta Cop-pelia. 16.00 Utrinki iz literature: Pesmi Aste 2nidaršič. 16.20 Koncert po željah. 17.15 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. 18.45 Okno v svet: Osvajanje Antarktike. 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Veseli .večer. 20.45 Zabavna in plesna glasba. 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327.1 m. 22.15—23.00 UKV program: Plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m. (Prenos lz Zagreba.)
PADOVE, FIRENC,. BOLOGNI,
PISE ln LIVORNA.
Izlete in potovanja prirejamo pod vodstvom izkušenih vodnikov. Za vse nafie -izletnike je na potovanjih preskrbljena celotna prehrana s prenočišči. ZAHTEVAJTE PROGRAME naših Izletov v vseh naših poslovalnicah in se udeležujte zanimivih potovanj »PUTNIKA SLOVENIJA«!
Prošnje odroma seznanil se oddajajo na n&jbliljlh železniških
postajah, kjer bodo upravičenci tudi prejeli legitimacije za koriščenje prevoznih olajšav, razen za koristnike v Ljubljani, ki predložijo sezname, odnosno prošnje, neposredno občemu oddelku Uprave 2elezniSlcega transportnega podjetja v Ljubljani
OPOZORILO gospodarskim organizacijam
Zvezni državni sekretar za finance Je predpisal Navodilo-za izvajanje Odloka o načinu ugotavljanja začetnega sklada obratnih
sredstev gospodarskim organizacijam. Po tem navodilu so gospodarske organizacije (razen zadrug) dolžne dostaviti banki do 15. avgusta 19M določeno dokumentaci-
Dr. Kartln Peter od i. do *•< avgusta ne ordinira:
UPORABLJAJTE TUDI VI
EOVČDAR ■obota, 4. oetfgusta: Dominik
/ XXX
Na današnji dan leta 1890 Je
umrl v, Zagrebu hrvatski pesnik Ivan frfažuralnic. Mažuranič je bil eden/izmed najvidnejših pesnikov iirvv^jfcskega ilirizma; izmed njegovih literarnih del je najbolj znana/pesnitev »Smrt Smail-age Cen-gi/.a«.
OBVESTILA
NOVE LEGITIMACIJE ZA PREVOZ PO ŽELEZNICI ZA NOSILCE	REDA NARODNEGA
HEROJA, PARTIZANSKE SPOMENICE 1941,- ZLATE .MEDALJE OBILICA IN REDA KARADJOR-D JE VE ZVEZDE Z MECl
S 1. julijem 1956 so bile spremenjene določbe železniške potniške tarife, ki urejajo pravico nosilcev v naslovu omenjenih odlikovanj. Predpisane so nove legitimacije. ki jih bo Izdajala uprava Železniškega transportnega podjetja v Ljubljani za vse območje LRS, kakor tudi za območje Hrvatskega dela Istre in-proge Ilirska Bistrica—Opatija Matuljl. Ker pa iz tehničnih razlogov še niso bile izdane nove legitimacije, veljajo vse dosedanje prevozne olaJSave do vključno Sl. julija in začnejo veljati nove določbe šele 1. avgusta 1056.
Enoten postopek za prejem legitimacij je predpisan takole:
1. Narodni heroji predložijo pismeno prošnjo s priloženo do pr-sno sliko velikosti 4.5 x 6 cm in od oblasti overjen prepis osebnih podatkov iz knjižice reda Narod, nega heroja.
2. Za nosilce Partizanske spomenice ld*l predložijo podjetja' ali ustanove, kjer 'so le-ti' zaposleni, skupne sezname v -3 izvodih. V seznamih morajo biti navedeni' vsi podatki iz knjižice spomenice 1941: skupne sezname zaposlenih oseb potrdi podjetje ali ustanova.
Posamezni koristniki predložijo sami pismene proSnje s priloženim prepisom vseh podatkov 1* knjižice. Partizanske spomenice 1941, overjenim od oblasti: Slik« niso potrebne.
3. Nosilci reda Karadjordjeve zvezde z meči. Belega orla z meči in Zlate medalje Obiliča predložijo pismene prošnje, ki jim priložijo doprsno sliko 4.5 x 6 cm in od oblasti overjen prepis odločbe o priznanju pravice no&enja odlikovanja, izdanega v letu 1956 od Državnega tajništva za posle splošne uprave in budžeta FLRJ, oziroma Državnega tajništva za finance FLRJ. za nosilce Kara-djordjeve zvezde z meči pa odločbe izdane do konca leta 1955. Za red Karadjordjeve zvezde se mora priložiti tudi zadnji čekovni odrezek mesečnega denarnega dohodka.
Pri vseh odlikovancih morajo, poleg omenjenih zahtevanih podatkov, biti navedeni tudi Dodatki kje in v kakšnem svojstvu je zaposlen in natančen naslov stanovanja.
Izdajanle legitimacij, kakor tudi podaljšanje veljavnosti konec leta. je brezplačno.
Po težki bolezni Je dotrpel naS dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
ANTON DOLENC
žel. upokojenec Pogreb dragega pokojnika bo v
Trgovska podjetja za promet s soboto, 4. avgusta ob 17. uri lz kmetijskimi pridelki na veliko, Antonove mrliške vežice, specializirana podjetja za promet Žalujoča žena, hčerka, zet, vnu-s semenskim blagom, . odkupna kinja in ostalo sorodstvo, podjetja in podjetja za medna-	Ljubljana, Divača,
rodno špedicijo dostavljajo naslednjo ‘dokumentacijo: surovo bilanco na dan 30. Junija. 1955 ih knjigovodske podatke o gibanju zalog in režijskih stroškov za razdobje od 30. junija 1955 do 30.
Junija 1956.
Specializirana podjetja z* izvozne in uvozne posle ter specializi-' rana podjetja za kontrolo kvalitete ih kvantitete blaga, dostavljajo knjigovodske podatke o gibanju zalog in režijskih stroškov v I. polletju 1956. podjetja za zastopstvo inozemskih tvrdk pa le podatke o režijskih stroških v I. pa! let j«; 1956.	.......	.
Gradbena podjetja dostavljajo naslednjo dokumentacijo:" Popis' obračunskih situacij za izvršena dela v letu 1955, poročilo o višini materialnih stroškov v letu 1955, poiočilo o višim materialnih stroškov in plač v letu 1955 za stranske in pomožne obrate, ki so na dan 30. junija 1956 uživali posebne kredite ter sb se izdvojili do 30. junija 1956 ter poročilo o stanju zalog drobnega inventarja, gum in orodja na dan 31. decembra 1965.
Ostala podjetja (razen zadrug) dostavljajo: popis obratnih sredstev, porabijenin v investicijske svrhe, popis terjatev do kupcev in drugih oseb ter popis obveznosti do dobaviteljev za nabavljeni material, blago in za storjene usluge. Ti podatki se dostavljajo po stanju na dan 30. junija 1956.
Vsa podjetja (razen zadrug) dostavljajo: zaključni račun za leto 1955 in surovo bilanco na dan 30.
Junija 1956.
Kolikor so podjetja nekatere od navedenih podatkov banki. že dostavila, na osnovi obstoječih drugih predpisov, teh podatkov ni treba ponovno dostavljati.
Z ozirom na kratek rok opozarjamo s tem podjetja, da je treba' podvzeti vse potrebne " ukrepe za pravočasno pripravo, sestavo In predložitev gornje dokumentacije banki.
Narodna banka FLRJ Centrala za LR Slovenijo
OPOZORILO
slovenskim rojakom, ki so na obiska v domovini.
V »Izseljenskem tednu« od 5. do 12. avgusta vabi Slovenska izseljenska matica vse rojake, ki s<S na obisku v Sloveniji k čim večji udeležbi, zlasti na naslednje prireditve:
1. One 8. avgusta v sredo, na proslavo - in izlet ob priliki odkritja spomenika ameriškemu pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču v Grosupljem pri Ljubljani. Pričetek slavnosti pb 10. uri dopoldne.
2. Dne 9. avgusta ob 8. uri zjutraj otvoritev izseljenske razstave v dvorani Zavoda za socialno zavarovanje, Ljubljana. Kidričeva S. pritličje.
3. Dne ll; avgusta na osrednjo kulturno prireditev v Ljubljani, dvorana Slovenske filharmonije.
Trg revolucije 1. ob 8. uri zvečer.	RAZPIS
Upravni - odbor Zdravstvenega
doma Kranj razpisuje mesto bolničarke v Zdravstveni postaji Preddvor pri Kranju. Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno.
Nastop službe L IX. 1956. Pravilno kolkovane prošnje s navedbo dosedanjega-službovanja naslovite -. na Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8.	R
Dr. HUBAD Ivan, zobozdravnik, Šentvid ne ordinira do 1. XX. 1956, Javna zahvala! Stejeva si v dolžnost, da se iskreno zahvaliva tov. dr. Krambergerju z otroške klinike v Ljubljani za vso požrtvovalnost in nesebičen trud pri zdravljenju najinega sina Danila. Nadaljtj se zahvaljujemo tpdi vsemu strežnemu osebju. Danilo in Metka. Bergman.
Zdravniška dežurna služba Po-likr.nike v Ljubljani (za nujne pr? mere), Miklošičeva cesta 30, 6?'ba št. 7, tel. 23-081.
Dnevna dežurna služba samo za inujne obiske na domu vsak dan ■od 8. do 13. in od 17. do 19. ure. 'Od 13. do 17. ure naj se bolniki ■obračajo za obiske na domu na xdravnike pristojnih zdravstvenih domov.
Vsakodnevna nočna dežurna 6lužba od '20. do 6. ure za nujno pomoč v, ordinaciji in za nujne obiske ."na domu, ob nedeljah in praznikih pa tudi od 7. do 20. ure.
Pediatrična dežurna služba za obiske na domu:
a! dnevna pediatrična dežurna tlv. ba od 7. do 20. ure,
d) nočna pediatrična dežurna služba od 20. do 24. ure.
V vseh nenujnih primerih naj ne bolniki obračajo na pristojne •imbulante zdravstvenih domov.
Tem potom izrekam celotnemu idravniškemu kakor tudi strežnemu. osebju ginekološke klinike v Ljubljani iskreno zahvalo za vs<> skrb, nego in požrtvovalnost, kAtera je bila izkazana, ob priliki poroda, - moji ženi, posebno ■pa še dr. Sernečevi za njeno prizadevanje pri zdravljenju mojega sina. Štucin Julijan.
Podjetja, ustanove, gostinske obrate, hišne svete in potrošnike obveščamo, da imamo na zalogi razne izdelke iz umetnega kovaštva. Brezobvezen ogled. Izdelujemo vsa dela iz kovinske stroke. »Kovinar« Ljubljana-Siška — Aljaževa 8.
Turistično društvo Ljubljana vabi na ogled kulturnih znamenitosti Ljubljane med Titovo cesto ln Šišenskim hribom, ki bo v soboto, dne 4. avgusta 1956. zbirališče ob 16.30 na terasi Nebotičnika. Vodi konservator Mestnega muzeja prof. Sumi Nace. Vabljeni! V slučaju slabega vremena bo ogled preložen na naslednjo soboto.
Zapora mostu: Cesta III. reda £t. 1243 bo zaprta za ves promet v odseku od Želodnika do Moravč zaradi obnovitve mostu v Krtini. Zapora bo trajala predvidoma od 6. do 15. avgusta 1956. Promet se preusmeri po cesti št. 1242 Lukovica—Moravče. — Uprava cest OLO Ljubljana, Vilharjeva c. 14.
Ce hočeš enostavno pa vendarle učinkovito nego kože uporabljaj Teint Bell ROŽNO MLEKO. Vsebuje naravna hraniva, ki jih potrebuje tvoj teint.
AVTOBUSNO IN TURIST PODJETJE
SRP
TURIST
*mo
Ob bridki izgubi naše dobre žene in mamice
DEVE PRUS, roj. ifipiNlC
se zahvaljujemo vsem, ki so v tem težkem času sočustvovali z nami in nam izrekli svoje sožalje. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnico obiskovali in tolažili v težki bolezni,* zdravnikom in zdravstvenemu osebju interne bolnice- v Kandi j iij^iin.-- osebju: Zdravstvenega tloma -v Metliki, ki je pokojnici lajjalp boleči ne, p e v-. cem za ganljivo petje, vsem darovalcem cvetja In "vsem sorodnikom, prijateljem in -znancem,.'ki so drago pokojnico v tako velikem številu spremili do * prerane-ga groba. Vsem m vsakemu posebej srčna hvala:
Žalujoči mož Metod in sin Miran.
Metlika dne 30. julija 1958.
LJUBELJ
S. avgusta s SAP-TURIST BIROJEM, posebnimi avtobusi na ogled tradicionalnih mednarodnih avto-moto dirk. — Predprodaja vstopnic — rezervacije — informacije telefon
30-645.	..............
Avtobusi vozijo od- 6. nre-dalje z povratkom po končanih dirkah: Cena prevoza v obe -smeri skupno z vstopnico 400 din.
9 DNI PO JADRANU.............
REKLAMNA CENA 11.5«* din . v avgustu 195S v ceni so vračunani vsi prevozi: vlak, ladja, avtobusi — kompletna prehrana, in prenočišča.
Potovanje je na ' relaciji: Ljubljana — .Reka — Split — Dubrovnik —.Cavtat — Lokrum .— Dubrovnik — Split — Šibenik Slapovi Krke — Reka — Ljubljana.
IZKORISTITE SINDIKALNE OBJAVE!
Od avgusta dalje:
VSAKIH 10 DNi S SAP-TURIST BIROJEM PO JADRANU OD LJUBLJANE PREKO REKE DO DUBROVNIKA V septembru NA DUNAJ 4-dnevno potovanje Relacija: Ljubljana — Jezersko — PackStrasse — Graz — Dunaj ln obratno. 10.000 din.
NAJVECJE POTOVANJE SEZONE!!
Ljubljana -r- .Split — BARI — RIM — NEAPELJ — CAPRI — BA HI — Split — Ljubljana.
Izlet s posebnim vlakom in posebnim parobrodom. Nepozabna doživetja. Posebni zabavni program na parobrodu itd. 21.000 din. 4 dnevni izlet «
MUNCHEN
z" ogledom tradicionalnega »Oktoberfeste«. 10.800 din.
ZA VSE IZLETE ZAHlEVAJTE TAKOJŠNJE INFORMACIJE pri Sap-Turisi biroju v Ljubljani — Miklošičeva cesta 11. Kličite telefon 30-645.
PRIJAVITE SE TAKOJ — a tem sl zagotovite udobno mesto - pri prevozu tn nepozabni izlet.
KOLEKTIVI, zahtevajte ponudbe za Vaše Izletel ZA VSAKO VASO USLUGO NA POTOVANJU, IZLETU PO DOMOVINI IN INOZEMSTVU, LETNEM ODDIHU, KOLEKTIVNEM POTOVANJU Itd. VAM JE VEDNO IN POVSOB NA RAZPOLAGO SAP-TURIST BIRO Ljubljana
POZIV!
V smislu 59. člena Uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Ur. 1. FLRJ št. 54/54, pozivamo vse delavce in uslužbence, ki jiim je prenehalo delovno razmerje, imajo pa pravico do deleža pri dokončni delitvi plač iz dobička za leto 1955 po 58. členu iste uredbe, naj se zglasil j o pri podpisanem podjetju in uveljavijo svojo pravico,, ali pa naj sporočijo svoje naslove v roku ' treh mesecev od objave tega ~poziva, siicer bodo po preteku trimesečnega roka izgubili pravico do tega deleža.
Vsem, ki ste nas tolažili in z nami sočustvovali ob nerazumljivi izgubi naiega ' ljubljenega moža. očeta, sina, brata
dr. ANTONA VRHOVCA iskrena hvala. Posebna zahvala Obč. ljudskemu odboru Cerknica, Upravi tovarne »Brest« Cerknica za razumevanje In pomoč ter obilo cvetja, dr. Pušenjaku za ' nagovor, številnim pacientom iz Golnika in. vsem ostalim za številne izraze sožalja.
Neutolažljiva žena dr. Vrhovec Marija s ‘sinčkom Matjatkcjm,- oče ln ostali.
RAZPISI
RAZPIS
Zdravstvena postaja Črnuče
razpisuje sporazumno z Upravnim odborom ustanove naslednja delovna mesta:
X. Stomatologa ali dentista za delo v zobni ambulanti Črnuče,
2. medicinske sestre za- patronažno službo
in delo v posvetovalnici za matere in otroke.
Za obe delovni mesti je osnovna in dopolnilna plača po pravilniku Zdravstvene postaje Črnuče.
Pogoj: za mesto stomatologa ali dentista stomatološka fakulteta
oziroma dentistična šola; za mesto medicinske sestre, šola za medicinske sestre z diplomo in tečajem -za patronažno službo.
Nastop službenega mesta . za stomatologa • ali dentista po dogovoru, za medicinsko .sestro s 1. septembrom 1956.
Za medicinsko sestro - je predvideno samsko stanovanje.
Prošnje . pošljite -Zdravstveni postaji Črnuče, do 20. avgusta t. 1., z opisom’ dosedanjega službovanja.	R
•TEHNIKA* Ljubljana Vošnjakova ulica 8a
Minoritski samostan v Ptuju sporoča žalostno vest, da je nenadoma preminil njihov predstojnik
ALOJZ GOLOB -
gvardijan p. Gavsencij
Pogreb bo y ponedeljek, 6. avgusta 1956; ob 8. uri dopoldne iz minoritskega samostana v Ptuju na rogozniško pokopališče.
Ptuj, 3. avgusta 1956.
Minoriti.
K sodobni stanovanjski kulturi spadajo
v toaletnih prostorih.
FLEX je samo prlma. Flex čl-■tilo često zmanjka na trgu, ker pri. produkciji ni nobenih nadomestkov. Flex Je vedno p rima.
KREDENCO, mizo, vodno klop, s-teirejšo, poceni pirodam. T .i ub-Ijamn,- Ročna utica 29/11. nadstr. MLINARJA, z. vefiletno prakso, sprejmem takoj. BasaJ Stefan,
Suha 40,» p. KrainJ.	16085-1
VELIKA konfekcijska TRGOVINA V LJUBLJANI išče va-Jemca. Nasiov v ogl. odd. 1G107-3 ZENSKO KOLO,. nemške zinamike. prodam. Ogled v nedeljo do 12. ure. Likec, Vide Pregarčeve 10.
1610S-4
KUPIMO 100 Jeklenih krogel za ležaje
* premera 50 mm ali 2~ ali l7/«~-V poštev pridejo tudi .manjše količine. Ponudbe pošljite takoj TOVARNI TEHTNIC, CELJE.
ii ii' itith iMiKTiKim rTMTtnn*—r w m
Sprejmemo kvalificiranega ali visokokvalificiranega obrat:	električarja
za nadzor nad Instalacijami gradbenih strojev. Vse .informacije dobite v mehanični delavnici G. P. »Tehnika«, Ljubljana -Moste,'Kajuhova ulica.
POTNIK SLOVENIJA
Preminil nam je po kratki, težki bolezni ljubljeni mož, oče, stari oče
Umetniški zavod za litografijo, Ljubljana, . Igriška 6	.J.
JOŽE MARKELJ
Pogreb bo v soboto, 4. avgusta 1958, ob 18. uri na pokopališče v Železnikih.
žalujoči: žena Francka, hčerke Iva por. Stanič, Francka por. Zajc, Minka por. Lotrič, Stanka por. JakopM ln Jožica; siinovi: Jože, Miro, Janez z družinami; Tone. Gabriel; vnuki in vnukinje.
Železniki, Kranj, Ježica, Ljubljana.
dva KNJIG0TISKARSKJL STROJNIKI
Plača po tarifnem pravilniku ozir. po dogovoru. Nastop ■ službe - s 1. oktobrom * 1956. Pismena ponudbe pošljite na gornji naslov.
»Sinko, ne pridigujem vam. To je prvikrat, da igram skesanega grešnika. Vi sami ste me do tega pripravili. JV življenju sem imel že z mnogimi opraviti in, da nisem bil izbirčen, lahko sami presodite. Toda dovolite mi, da vam povem, da sem bogat. Vrag vedi, koliko milijonov imam, vendar bi dal vse do poslednjega centa na mizo, če bi lahko spravil vašo roko navzdol. Z drugimi besedami, dal bi vse, kar imam, če bi bil lahko spet tam, kjer sem bil prej, preden sem opustil spanje pod zvezdami in se zavlekel v te mestne kurnike, da lahko pijem koktajle in pozabim, kako se pešači. Sinko, tako je z mano in tako gledam na to jaz. Igra ne pomeni nič. Pazite se in razmišljajte od časa do časa O" mojem nasvetu. Lahko noč!«
Obrnil se je in se opotekel ven. A moralni učinek njegove pridige je zmanjšalo dejstvo, da je bil medtem, ko je pridigal, tako očitno pijan.
Se vedno zbegan, se je Daylight odpeljal v svoj hotel, povečerjal in se pripravil, da leže v posteljo.
»Prekleti mladi domišljavec!« je mrmral. »Delal je c mojo roko, kar je hotel; Z mojo 'roko!«
Dvignil je osramočeno roko in jo gledal z nemim začudenjem. Ta roka, ki je doslej še slehernega premagala! Roka, ki je pripravila velikane v Circle Cityju do stokanja! A takle paglavec režečega se obraza z univerze jo je potisnil navzdol — dvakrat! Dede je imela prav. Ni več tisti mož. kakršen je bil nekoč. Moral bo resneje in temeljiteje razmisliti o tej stvari, kot pa je razmišljal doslej.- Toda zdaj ni pravi trenutek za to. Zjutraj, ko bo naspan, bo to storil.
Dvaindvajseto poglavje
Daylight se je zbudil kot običajno s suhim grlom. Naredil je dolg požirek iz vrča z vodo, ki je stal poleg postelje,
za radne odnose.
če bi hotel, pgov denar piščalka, a
V str. J SLOVENSKI »POBOCEVILEC J Bt. IM - «. avgusta Vbm
Od besied vendarle k
-mladega kadra oprijela tudi No-■" gometna zveza Hrvatske. kaže,
da SO do enakega spoznanja prišli tudi strokovnjaki v sosednji Hrvatski, kjer je ta športna panoga še neprimerno kvalitetnejša. Klubi nai v bodoče črpajo za , svoja ligaška moštva rezerve iz vrst mladine, vzgojene v lastnem taboru, pri čemer se jim ne bo treba več ozirati za nadarjence ■ v drugih krajih.
ALI NE BOMO VEC * TAMALI V SLEPI ULICI?
O slabi kvaliteti nogometa v Sloveniji so naši forumi in drn-itva, zlasti na občnih zborih. mnoi;o razpravljali, sl belili glave tn iskali vzroke. Le tu in tam-je bilo slišat, glas vpijočega, ki Je e prstom pokazal na problem, Za .katerega pa sj mnogi funkcionarji zaradi prezaposlenosti za ngiška moštva skorajda niso utegnili dat, kaj več opravka. To je vprašanje dopolnjevanja prvih ekip jz vrst mladincev, kar pomeni,' obenem opustitev dosedanje kvarne prakse za nadaljnji razvoj »slovenskega nogometa “ z nakupovanjem tujih igralcev.	.
Problem Je postal tako pereč, da so odgovorni športni forumi« slednjič vendarle. prešli od besed,; k dejanjem. Prvi tak znak sta., bila tečaja mladih nogometašev, ki jih je nedavno priredila Nogometna zveza Slovenije v Novi Gorici in Velenju. V preteklih. dneh pa se je zbralo v Mariboru kar 89 mladih nogometašev iz. ;
Hrvatske in Slovenije. Ker se je,; toga novega načina vzgajanja
Jutri: Metalac - Odred
Medtem ko bedo nogometaši.*.;
■vezne lige že jutri znova začeli ji, borbo za prve točke^ kiubi conske,;
In drugih lig še zmeraj počivajo, -V-vendar samo navidezno. V zad— njem času se seveda tudi ti vsei,, bolj pripravljajo za prvenstvene-« nastope. Tudi e-najstorica ljubljan.. kkega Odreda hoče v teh nekaj H dneh izkoristiti zadnje možnosti -• za prijateljske tekme. Prvi tak.if nasprotnik" v vrsti priprav bo za_ .? grebški Metalac, k, je našemu ob- .. činstvu predobro znan. Vsi vemo, ■ da so jutrišnji gostje trd oreh, -kadar koli je prišla vrsta nanje, * da so se pomerili z Odredom- ;.
Prav gotovo bo prijateljska tekma ’ zadovoljila vsakogar, obenem pa bodo Ljubljančani lahko videli formo domačih igralcev, ki se. bodo skušali letos vse drugače id uveljavljati kalkor v prejšnji se- ■,! zoni.
Začetek teikme bo ob 17 na sta,- ; dionu Odreda.
Celih 15 dni je trajala nogometna šola za mlade igralce, v katerih vidijo dokončno rešitev ne samo klubska vodstva, temveč vsi tisti, ki Jim Je .napredek nogometa količkaj pri srcu. Ze v zgodnjih jutranjih urah je bilo na pomožnem nogometnem igrišču Branika polno teh mladih fantov, ki so, porazdeljeni. v več skupin, prebirali najvažnejše strani iz knjige nogometne umetnosti. Budno oko petih trenerjev je opazilo še tako neznatno nepravilnost v njihovih gibih in Jo sproti popravljalo Marsikateri mladinec je v tistih dneh izvedel na prijetnem travniiku preneka-tgro »tajnost«, d kateri se mu prej n- niti sanjalo. Večina udeležencev je bila hvaležna za vse, kar je videla in zvedela v teh dnevih v Mariboru, pri čemer pa ne more skriti ni-ti izraza zadovoljstva in hvaležnosti do obeh nogometnih zvez — prirediteljic. Prizadevanja ln stroške je mladina poplačala z marljivostjo ln resnostjo pr, delu.
Tudi celjski wateirpplisti nezadovoljni
Preteklo soboto in nedeljo je- -bilo v Slov, Konjicah, v organi- $. raciji domačega Partizana, re- S pu-bliško prvenstvo v vaterpolu, j Za člane II. slovenske lige. Tek- > movanja so se udeležila moštva:* Bleda, Triglava iz Kranja ter;: Neptuna iz Celja. Srečanja pa sb % se končala takole: Neptun I. zt Bled 12:8. Triglav : Neptun H. 1S:0, Bled : Neptun II. 13:4, Triglav : Neptun I. 9:7, Triglav : : Bled 12:6 in Neptun I. : N-eptun = M. 13:1. Po teh rezultatih je bil.: Vrstni red naslednji:	Tri-glav,	J
Neptun I., Bled, Neptun K. Prvi j dve moštvi pa sta si priborili 1 pravico prihodnje leto sodelovati : V prvi republiški vaterpolo ligi.
Ce na kratko povzamemo zapisnik, oziroma pritožbo celjskih vaterpolistov zberu sodnikov pri plavalni zvezi Slovenije, pa ne-publiško prvenstvo le ni potekalo tako mirno, kot kažejo suhe številke Na začetku pritožbe celi-ek- vaterpolisti ugotavljajo, da tekmovanja niso sodili štirje izprašani sodniki in med temi od Zveze določen vrhovni sodnik, temveč le dva, od katerih je bil eden član upravn. odbora kranjskega Triglava, tovariš pa, ki je v sil; sprejel dolžnost vrhovnega iodnika, cel0 -aktivni igralec v kranjskem moštvu. Tako se Je
V 80. letu starosti nas je zapustil naš* dragi oče, stari oče, brat, tast in stric
FRANC SAJOVIC
bivši če,vljarskl mojster
Pogreb našega dobrega očeta bo v nedeljo, 3. avgusta 1356, ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči: družine Sajovic, Blasntto, Nek rep, Antončič in Mirtič ter ostalo sorodstvo.
Do trpel je naš dobri mož, oče, brat in strte
Matija Goričar
V njegov zadnji dom ga spremimo v nedeljo, 3. avgusta 1956, ob 14. uri.
Žalujoči: žena Angela, hčerka Meri, ret Boro, sin Brano, brat dr. Ante in ostalo sorodstvo.
Mozirje, 3. avgusta 1956. '
KDO SO BILI TI MLADINCI?
Z imeni udeležencev širši športni javnosti bržčas ne bi dosti ustregli, ker večine tako ne poznamo. Zato pa bo verjetno zanimalo vsakogar, katera društva so poslala v Maribor svoje nadebudneže Iz Slovenije jih je bilo vsega 30, ki so pripadali naslednjim klubom: Ločanu, Jesenicam. Braniku (Nova Gorica), Novi Gorici, Trbovljam. Hrastniku. Kovinarju (Store), Kladivarju. Pa-plrničarju. Odredu in Ljubljani. Res je. da nekatera društva iz mest niso pokazala dovolj zanimanja za ta tečaj, vendar Je bilo to celo nekoliko koristno, saj so za t0 temboii prišla do veljave; nekatera podeželska društva. In prav Za te podeželske mladince Je bila šola še posebej koristna, ker doma 'tako nimajo trenerjev ln bodo zato. lahko svoje znanje kar sami prenašali med tovariše.
KAJ PA TRENERJI?
Strokovno vodstvo ukaželjnih fantov Je bilo zaupano trenerju
ljubljanskega Odreda Makovcu, Zagrebčanu Frankoviču. ki ga poznamo Iz prvih povojnih let, k0 je deloval V Ljubljani, nadalje Kunstu in Hripku iz Zagre-ha ter Nedoklanu iz Splita. Pravila nogometne igre pa jim je tolmačil znani sodnik Mlinarič iz Zagreba.
Kakor smo že omenili, so bili mladinci razdeljeni na pet skupin. V teoretičnem pouku so se udeleženci .seznanjali s pravili, nogometne igre. športno medicino, športno higieno in z ostalimi elementi, kj sodijo v okvir te igre. Čeprav je bila discipline stroga tn dela precej, so imeli tečajniki tudi dovolj razvedrila, bodisi v obliki skupnih izletov v naravo, bodisi s skupnimi obiski v kinematografih
Led Je torej prebit tn prepričan; • smo, da bo naš vrhovni nogometni forum še naprei hodil po tej poti v težnji. da bi naš nogomet po tolikih letih tavanja v slepi ulici vendarle zlezel na zeleno vejo.
SVETOVNO PRVENSTVO V SKOKIH S PADALI
Prvaki sveta — Čehoslovaki?
zgodilo, da Je odločilno tekmo
Triglav : Neptun I. sodi) član Troglava Gantar, ki je, vsaj po ugotovitvah Celjanov, grobo kršil pravila igre in tako pripomogel, da s0 Kranjčam odnesli nezasluženo zmago. Pristranost je, po zapisniku, šla tako daleč, da sta se sodnik in vrhovni sodnik, ki je igral v moštvu Triglava, med borbo kar po domače pogovarjala. Cesti vzkliki vrhovnega sodnika iz vode »Gandi«, so vzbudili tudi pri ■ občinstvu na veliko negodovanje in zdi se. da se je sa-mo prisebnosti nekaterih funkcionarjev zahvaliti, da pri tej tekmi ni prišlo tudi do medsebojnih fizičnih obračunavanj. Pritožba celjskih vaterpolistov nadalje točno označuje kršenje pravil, ki se predvsem nanašajo na prisojanje četvercev, nato kota, oziroma outa, šestega gola in podobno.
Ne glede na odločitev zbora sodnikov. sta si moštvi Triglava in Neptuna I. priborili pravico prihodnje leto sodelovati v prvi slovenski vaterpolo ligi. Ta okol-
nost pa ne podcenjuje dogodkov
na prvenstvu. Zeto bi bilo prav, da jih zbor sodr.ijkov temeljito prouči, hkrati pa zagotovil,' da do takšnih ;n podobnih nepravilnosti ne bo več prišlo.	M.	B.
Moskva, s. avgusta. Ce sodniški zbor ne bo ugodil pritožbam nekaj ekip proti skokom v zadnji disciplini — skupinskemu skoku z višine 1000 m — bo češkoslovaška ekipa postala absolutni prvak sveta v skakanju s padali. To je velika senzacija tega tekmovanja, ker je vse do tretje discipline z velikim naskokom točk vodila Sovjetska zveza in veljala za zanesljivega zmagovalca. Toda Cehi so dosegli v skupinskem skakanju odlične rezultate in tako prehiteli vodeče -domače padalce
Naši padalci, ki so bili do včeraj na tretjem meftu. v tej konkurenci niso dosegli najboljšega uspeha, tako da so bili pred začetkom zadnje discipline za celih 72: točk za Francozi ne četrtem mestu. Ker pa so bili slab; tudi Francozi, se je potem Jugoslavija oonovno pomaknila na tretje mesto. Najboljši skok Je imel ■Damjanovič. Za njim pa Miličevič in Škofič.
Borba za zmago v drugem skoku je bila prav dramatična. Medtem ko Cehi skoraj niso imeli več kaj izgubiti, je bil naš
izid odvisen od uspeha Bolgarov In Francozov. Po skoraj polurnem odmoru, se je začel ta del z velikim "presenečenjem, saj Je vseh sedem . ekip skočilo zunaj kroga, tako da v tem skoku nobena ekipa ni prejela niti ene točke. Nekaj boljši so bili pri tem Francozi, ki so zdai krepko na tretjem'mestu in odlični Cehi. sovjetski padalc; pa so se morali slejkoprej zadovoljiti z drugim mestom.
Zaradi teh nepričakovanih Izidov se je spremenil seveda tudi vrstni red- med posamezniki. Sovjetski padalec Peklin, ki je vodil do zadnjega, je moral prvo mesto odda+i Cehu Ozabahu, pa tudi ostali Ceh; bodo blizu vrha. Naša ekipa bo po vsej priliki zasedla četrto al; celo peto mesto. kar le odvisno od rešitve pritožbe prot; Beloševičevemu skoku v tretji disciplini.
Tekmovanje se nadaljuje s
skupinskim; skok; ženskih ekip. Za zdaj vodijo domače padalke ored Čehinjami in Bolgarkami. Pritožbe bodo reševal; Jutri, mnenja o izidu pa so različna.
JUTRI NA LJUBELJ
Seznam jugoslovanskih dirkačev, kj »e bodo udeležili nedeljske jubilejne otrke na Ljubelju, je tokrat posebno dolg. Iz Srbije m Hrvatske pa :<z S*oven:je se je prijavilo posebno veliko število tekmovalcev, ki žele dosečj čimbolj š* uspeh v mednarodni konkurenci .in v okviru šampionata FLRJ.
V kategoriji motorjev do 125 ccm bosta tekmovala med drugimi Cerič tn Mrak; kr je — če ne odneha — vselej nevaren Mladenov tekmec. Cene ima za seboj dobre priprave. Zmagal je na dirki za nagrado Podutika, v zadnjih dneh pa je prinesel lavorjev venec celo iz mednarodne arene, kjer je v svoji kategoriji zmagal v Leningradu v cestni hitrostni dirki. Najboljši ljubeljski čas v tej kategoriji:	Avstrijec E. Lu-schin .6.15 min,;"' let0 1955. Geričev lanski čaš,- ko mu je slabo delal motor — 6.59
V kategoriji motorjev do 250 ccm bo največja konkurenca. Ze sedaj je prijavljenih 13 vozačev. Razen Puchove tovarniške ekipe iz Avstrije bo nastopila tudi naša Tomosova ekipa in še mnogo drugih. Izid — negotov. Zmagovalčev — Weingartmannov (lanski) čas (Avstrija), Puch 250 je 5,15 min. Naš lanski najboljši dirkač Fodberščak je bil za 24 sekund prepočasen.
V kategoriji motorjev do 350 ccm je tu še vedno Hubmannov rekord iz leta 1935 (!) v času 5.06 min. Ali bodo te trdožive številke letos zriijjU v ljubeljski muzej ni znano.
Čeprav bo konkurenca huda, pričakujejo na AMZ Slovenije v naslednji kategorij, do 500 ccm največji uspeh od Jureta Černeta. ki ima nov BMW motor 500 ccm. Tu prav tako strašj neunič-' 1 j i va starina — Denzelov čas 5.01 (Hiliebrand je vozil prv; P»d 5 minut s prikolico) Zelo verjetno tega rekorda niti ne bo treba porušiti, - pa bo tu eno izmed prvih mest.
Mnogo obetajočih ln v zadnjem času uspešnih domačih vozačev je prijavljenih tud; za kategorijo motorjev‘s prikolico nad 500 ccm. Imena: Ličen — sovozač Matjaž iz Kamnika, Janez Krmavner iz Ljubljane. Sneider iz Zagreba ih drugi.
V dirki avtomobilov sl mnogo Obetamo od Vukoviča na vozilu •Jaguar« in — seveda — od Dušana Maleriča na Porsche 1300. Malerič je sedaj pred ljubeljsko dirko dobil nov športni avtomobil Marcedes 190 SL. Z njim Se ne bo vozil:	ima	še premalo kilo-
metrov. Nekaj računov je v našo korist za te letošnje jubilejne ljubeljske dirke, kako bo v resnici bomo zvedel; — ln videli — v nedeljo.
Za obiskovalce te velike avto-moto športne prireditve še kratko obvestilo: začetek dirk ob 11. uri proga bo zaprta uro poprej.
OBČINE — SOLE — INTERNATI ali že veste?
Lesna industrija MESTINJE p. Podplat
izdeluje šolsko opremo oseb mi po agodnlb pogojih, solidno Ib poceni.
Poslužujte m naših uslug la pobiti?« ■ naročili!
Se priporoča KOLEKTIV
»♦»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦»»♦♦♦♦♦»»»»»♦♦♦»»»♦♦♦♦♦»♦»»♦»»»♦♦♦♦♦»•♦♦•»»♦»♦»s
Kmetijska zadruga na Prevaljah
(Mežiška dolina)
proda:
kompletno namakalno napravo na motorni pogon
motorni vprežni škropilnici
»Vermorela (4001) in »Šprickuli« (1001)
ročno motorno kosilnico »Rapid«
mlin kladivar
vozno tehtnico
ter razno drugo vprežne in polfedelsko orodje
MEDNARODNO PLAVALNO TEKMOVANJE INVALIDOV
JvlvF V Al? <9AIn V ALilUlTV	<	»	w^ p	«	^	^ ^
Nai! »o» dobro odmoli	»TBBNST0RIST« - ŠKOFJA LOKA j Obratovodjo	konfekcije	penla
V soboto ih nedeljo Je bilo V celovškem kopališču na Vrbskem Jezeru mednarodno invalidsko plavalno prvenstvo. Spričo udeležbe — plavalo je 150 invalidov i* Francije. Avstrije, Zah. Nemčije
in Jugoslavije — Je bilo to prvo največie povojno srečanje invalidov-športnikov. Tekmovali go v plavanju na 50 in 100 m, se, pomerili v štafetah in odigrali vrsto vvatenpolo tekem.
Čeprav ni bil poudarek tekmovanja na rezultatih, ampak na udeležbi, ki naj dokaže, da niso
invalidi prav nič prikrajšani zaradi teh ali onih poškodb, go bili vendarle doseženi zavidljivi uspehi. Najboljši Je bil enonogi Berlinčan Krlnowsky, ki je preplaval 100 m v času 1:17.1, 50 m pa V času 0:33,6. Tud* slovenski invalidi so se dobro odrezali. Najboljši Je bil 16-letni enoroki Jože Pukl iz Maribora, ki je v svoji kategoriji na 100 m zasedel prvo mesto s časom 1:46.1. Za njim ni prav nič zaostajal Virgilij Vidmar, s podkolenško amputacijo, ki je na 50 m dosegel drugo mesto s časom 0:39.3.
Ker vse tekmovanje n; bilo. v znamenju športnih rezultatov in zmag, ob slovesu niso bili razglašeni zmagovalci, niti niso bile podeljene nagrade. Za udeležba - so dobile ekipe častna priznanja z željo, da bi poslej udeleženci njihove države ne nastopali več kot oboroženi nasprotniki, ampak naj bi svoje sile merili le se na športnih področjih. V vzdušju takih miroljubnih misli so dobili slovenski invalid; najvišje priznanje — srebrn pokal, darilo avstrijskega kanclerja ing. Juliu-sa Raaba.
V H. kotu ženskega šahovskega Kampionata Jugoslavije v Samboru
so bili doseženi tile izidi: Kaza-kova — Lazarevič 0:1, Canji — Svarcer 1:0, Timotejeva — Veli-mirovič remi, Stikič — Pibert 1:0, Hrašovec — Vukovič 1:0, Vin-kovič — Cirovič 0:1. Dvoržak — Stadler 1:0. Partija Čačič — Ka-denkovič je bila prekinjena. Po H. kolu vodu Cirovičeva .z . 2. točkama pred Canjevo, Dvoržakpvo, Velimirovičevo in	Vukovi čevo
(1.5).
V okviru VI. Gorenjskega sejma bo- v Kranju v dneh od 5. do 7. t. m. namiznoteniški turnir, ki ga prireja domača Svoboda.
nvajm v ponedeljek, dne itn. nove avtobusne proge:
1. TOLMIN—PODBRDO—ŽELEZNIKI—ŠKOFJA LOKA— LJUBLJANA — vosi ob delavnikih
^ Odhod
prihod
4.50 5.24 5.47 6.37 7.15
7.50
Tolmin
Grahovo
Podbrdo
Železniki
Škofja Loka
Ljubljana
13.20 17.42
17.20 16.29 15.55
15.20
Prihod
odhod
X. ŠKOFJA LOKA—KRANJ — vozi ob delavnikih
Odhod. 11.30 Škofja Loka 8.25	12.25 Prihod
11.30 11.41
prihod 11.55
Škofja Loka
2abnica
Kranj
8.25 8.14 8.00 .
12.25 12.14
12.00 odhod
Avtobus, ki je odhajal iz Kranja ob 11.45 vozi od 6. VIII. 1958
naprej ob 12.00
3. ŠKOFJA LOKA—ŽELEZNIKI — vozi dnevno redno
Odhod 19.48 Prihod 20.22
Škofja Loka Železniki
INDUSTRIJA PLETENIN, ROKAVIC IN KONFEKCIJE — KRANJ
sprejme takoj:
POGOJ:
tekstilni tehnik z vsaj triletno prakso v tej stroki.
Administrativno moč za tehnično pisarno
POGOJ:
tekstilni tehnik-začetnik, prednost imajo tehniki trikotažne stroke.
j; Finančnega knjigovodjo
POGOJ:
popolna srednja šola oziroma ekonomski tehnikum, zaželena krajša praksa.
ii Električar - kvalificiran
POGOJ:
ki je sposoben vršiti samostojna dela.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Plača po taninom pravilniku.
Gospodarsko podjetje
Železarna Store
razpisuje mesto
Štipendisti
na Soli za. socialne delavce v Ljubljani.
Pogoji: dovršena srednja šola z maturo ali nepopolna srednja šola z najmanj triletno uspešno prakso v socialni ali podobni službi (person-la).
Rok prijave do 12. avg. 1956.
Podjetje
Zeljezara Zenica
v Zenici
razpisuje NATEČAJ
za spreiem v službo RENTGENSKEGA TEHNIKA, ki obvlada tudi tehniko globinskega snemanja. Plača po tarifnem pravilniku.
Stanovanje za samca zagotovljeno.
Prošnje oddajte na naslov:
Zeljezara Zenica,
bil
vam
bi vse, prej. preden v te mestne se
▼ svoj hotel, »Delal je c
in nadaljeval z razmišljanjem tam, kjer je sinoči prenehal. Spominjal se je, da se finančni, položaj jasni. Končno gre na bolje. Dasiravno je pred njim še težavna pot, je najhujše vendarle že prestano. Kot je povedal Heganu, so napete vajeti in previdna igra vse, kar je sedaj potrebno. Do nenadnih viharnih sunkov in nevarnosti sicer še lahko pride, toda ne več do tako močnih, kakršne je že prestal. Bil-je v veliki stiski, toda prebil se je skozi brez polomljenih kosti, česar vsekakor niso mogli reči zase Simon Dolli-ver in mnogi drugi. In nobeden njegovih poslovnih prijateljev ni bil uničen. Prisilil jih je, da so ostali na položajih, da je tako rešil sebe, z njim pa so bili rešeni tudi oni.
Njegove misli so še povrnile k prizoru v barskem kotn v Parthenonu. Ta dogodek, ga zdaj ni več hromil, toda čutil se je užaljenega, kakor se lahko čuti užaljenega samo močan moški, ki spozna, da mu pojemajo moči. A konec tega mu je bil preveč jasen, da bi ga mogel skriti cel6 p;el seboj. "Vedel je, zakaj mu je mož potisnil roko navzdol. Ne zato, ker je že bil star. Ne. Bil je v najlepših letih in bi praviloma morala biti premagana roka metalca kladiva, ne pa njegova. Daylight je vedel, da se je igral sam s seboj. Na svojo moč je gledal kot na nekaj neminljivega.'tukaj pa je leto za letom neprestano pronicala iz njega. Do tega je prišlo zato, ker je zamenjal svoje svobodno življenje pod zvezdami za ujetništvo v-mestnih knrnikih. Skoraj je že pozabil hoditi. Nehal je uporabljati noge in neprestano se je vozil v avtomobilih, kočijah, tramvajih. Ni se več gibal, a tvoje mišice je* slabil z alkoholom.
Je bilo to vredno? Konec koncev, kaj ima od svojega denarja. Dede je imela prav. Kljub svojemu denarju ne more spati istočasno v več; posteljah, a hkrati dela denar iz njega sužnja; Močno ga zasužnjil. Denar mu je oklepal
roke in noge. Tudi če bi hotel, ne bi mogel ves dan ostati v svoji postelji. Njegov denar ga je klical. Kmalu bo zažvižgala pisarniška piščalka, a on se ji bo moral odzvati.
Skozi okno so prodirali žarki jutranjega sonca. Obetal *e je lep dan, ko ustvarjen za jezdenje po gričih; on na Bobu, a Dede na Mab ob njegovi strani. In vendar mu vsi njegovi milijoni ne morejo kupiti niti enega takšnega dne. Lahko bi prišlo do ene tistih nepričakovanih motenj in pripravljen mora biti na boj z njimi. Trideset milijonov! A ti ne morejo pregovoriti Dede, da bi odjezdila z njim. Kupil ji je bil Mab, ki je sedaj nihče ne jezdi in ki se debeli na njegovem pašniku. Kakšno vrednost imajo t\ milijoni, če mn pa ne morejo kupiti zadovoljstva, da odjezdi z dekletom, ki jo ljubi? Trideset milijonov —zavoljo katerih mora tekati sem ter tj a. Obesili šo se mu na" vrat kakor trideset mlinskih kamnov in ga ugonabljali. S svojo težo so pritiskali nanj in mu onemogočali, da bi si pridobil to mlado dekle. Vi dela zanj za devetdeset dolarjev mesečno.
Kaj je bolje? se je vprašal. Vse to so bile Dedine misli. Na to je mislila, ko je molila, naj doživi polom. Dvignil je desnico, ki ga je bila tako osramotila. To ni bila več tista nekdanja desnica. Seveda ni mogla ljubiti te roke in Jtega telesa tako, kot je ljubila zdravo in močno telo pred mnogimi leti. Mladi domišljavec je lahko počel z njo, kar jo hotel. Pustila ga je na cedilu. Naglo se je dvignil. Ne, pri bogu. on je njo pustil na cedilu. Tako, kot je pustil na cedilu sebe in kot je pustil na cedilu Dede Ona je imela prav, tisočkrat prav. Tn dovolj pametna je bila, da je to vedela. Dovolj pametna, da se ni hotela omožiti z možem, ki je bil suženj svojega denarja, živo truplo, ki je bilo razr-vano od viskija.