Poštnina plačana v gotovini Leto LXXI., št, 184 tJuMfaiia, četrtek 18. avgusta I938 Cena Din 1.— iznaja vsak dan popoldne, lzvzemsi nedelje ln praznike. — InseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji InseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 26.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNI6TVO LJUBLJANA, KnaAjera ulica Mer. 6 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 ln 31-06 Podrnlnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: StrossmayerJeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Koceoova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. ▼ Ljubljani št. 10.351 Odmev Hullovih izjav: Amerika bo stopila iz rezerve V primeru oboroženega konflikta Amerika ne bo ostala ob strani, marveč bo takoj posegla v razvoj dogodkov — V to svrho bo spremenjen tudi zakon o nevtralnosti LONDON, 18. avg. br Angleški tisk danes obširno kr nentira govor, ki ga je imel po radiju ameriški zunanji minister Cordell H u 1 1. Zlasti podčrta-vajo listi njegovo izjavo, da vztrajajo Zedinjene države na načelu nevmeša-vanja v notranje zadeve tujih držav in na načelu mirne poravnave nastalih sporov ter da je Amerika trdno odločena nastopiti vsepovsod v obrambo tega načela. Posebno važnost pa polagajo angleški listi na Hullovo izjavo, v kateri je oštro obsodil agresivne metode in poudaril, da bi Zedinjene države v primeru kakesa oboroženega konflikta ne mogle ostati ob strani, marveč da bi v duhu svojih načel posegle v razvoj dogodkov. V zvezi s tem se zatrjuje v dobro poučenih krogih, da bo že na skorajšnjem zasedanju ameriškega parlamenta pred ložena važna sprememba zakona o ne- vtralnosti Zedinjenih držav. V Ameriki se zavedajo, da lahko skoraj napoči čas, ko bodo Zedinjene države tvorile usodni jeziček na tehtnici. Zato se hočejo za tak primer pravočasno pripraviti in s spremembo zakona o nevtralnosti omogočiti, da lahko Zedinjene države v danem trenutku takoj stopijo iz rezerve. S tem pa hočejo Zedinjene države ob enem dokazati, da so pripravljene takoj nastopiti, da se prepreči novo svetovno klanje. LONDON, 18. avg. e. Danes se je v London vrnil finančni minister Simon. Vrnitev tretjega najmočnejšega člana kabineta v prestolnico, kjer se nahajata že predsednik vlade in minister zunanjih del, je izzvala veliko pozornost in razne komentarje. Službeno trde, da se je Simon vrnil, da izvrši nekatere resorne posle, mislijo pa, da je v resnici prišel zaradi resnosti splošne situacije. rakoj je obiskal ministrskega predsednika Chamberlaina, s katerim sta del j časa konferirala. PARIZ, 18. avg. e. Predsednik vlade in vojni minister sta imela včeraj daljšo konferenco z zunanjim ministrom Bonnetom o zadnjih mednarodnih dogodkih. LONDON, 18. avg. br. »Daily MaiU poroča, da je na predvčerajšnji seji češkoslovaškega vrhovnega vojnega sveta zunanji minister dr. K r o f t a obrazložil stališče francoske in angleške vlade. Anglija in Francija svetujeta Češkoslovaški, naj bo pripravljena, toda naj z ničimer ne izziva. Minister za narodno obrambo Mahnik se je izjavil proti mobilizaciji v odgovor na nemške manevre, ker lahko Češkoslovaška v danem primeru izvede popolno mobilizacijo v osmih urah. Lord Lansburry o organizaciji miru Gospodarsko sodelovanje je na jcvrstejša osnova trajnega miru med narodi SOFIJA, 18. avg e. Na svojem potovanju v jugovzhodno Evropo je prispel angleški laburistični poslanec lord Lansbur-ry v Sofijo. Domačim in tujim novinarjem je podal obširno izjavo, v kateri podčrtava, da prihaja v Sofijo. Bukarešto. Budimpešto in v Beograd zato, da pride v stik s posameznimi predstavniki teh držav, da sliši njihovo mnenje o aktualnih vprašanjih in da deluje za odstranitev vzrokov, ki bi mogli dovesti do nove vojne v Evropi- V to svrho je posetil najprej mnoge druge evropske države. Zdaj je prišel najprej v Sofijo, ker je bil nedavno ?klen;en sporazum, ki je. kakor kaže. zelo re?en začetek popolnega pomirjenja na Balkanu. Če bi vse podunavske države posnemale skandinavske države in ustvarile medsebojno sodelovanje in če bi se ti dve skupini severne in jugovzhodne Evrorv* navzeli za mir. potem ne bi prišlo do nove vojne. Najučinkovitejši način, onemogoči- ti vojno, je gospodarski sporazum med posameznimi državami, tako je rekel bivši predsednik belgijske vlade in znani gospodarski strokovnjak van Zeeland. Mislim, — tako je dejal poslanec Lansburrv — če bi skandinavske države in države jugovzhodne Evrope predlagale, da se skliče mednarodna konferenca za rešitev gospodarskih vprašanj, da bi ta predlog sprejeli tudi Anglija in Amerika. Nova vojna bi bila za vso civilizacijo gotova propast. H koncu je Lansburrv podčrtal, da so sicer vezi med Anglijo in Francijo trdne, da pa bi bilo želeti, da bi se jima prikl iučili tudi Italija in Nemčija, da bi se na ta način vsemu svetu odprli novi vidiki na poti k večnemu miru in vzajemnemu sodelovanju. Lansburrv bo 20. t. m. odpotoval v Bukarešto. 26. septembra pa pride v Beograd kjer bo ostal več dni Priprave za pogreb patra Hlinke Pokopan bo na občinske stroške — Vprašanje naslednika v vodstvu stranke še ni rešeno PRAGA, 18. avg. e. Pogreb patra Hlinke bo v nedeljo ob 16. Včeraj dopoldne je imel občinski svet v Ružomberku sejo. na kateri je sklep:!1 o pogrebu, ki bo na stroške občine. Občina namerava postaviti Hlinki mavzolej. Pogreba se bo udeležilo nad 50.000 ljudi, prišli pa bodo tudi predsednik vlade, vsi slovaški bivši in aktivni ministri, predstavniki poljskih in rumim-Skih manjšin ter delegacije avtonomistič-nih strank in tudi sudetskih Nemcev. Pogreba se bo udeležil tudi znameniti angleški publicist Seaton Watson. V politič- nih krogih doznavajo, da Hlinka ni določil svojega naslednika, vendar obstoja politična oporoka, ki je še niso odprli. Ni izključeno, da je za naslednika določen poslanec Sidor. Zmerni krogi in duhovščina so za dr. Tiso, dočim se Sidor opira na omladino, katere vrste ima za seboj. V krogih slovaške stranke se doznava, da bo vprašanje Hlinkovega naslednika zaenkrat odloženo. Verjetno je, da bo prvih Jest mesecev žalovanja sestavljen odbor petih oseb, ki bO VOdil strankine posle. Runciman se bo sestal s Hitlerjem ? V Berlinu bi radi prepričali Runcimana o upravičenosti nemških zahte\ LONDON, 18. avg. e. Londonski dopisnik »News Chroniclea« poroča iz Berlina, da pride prihodnji teden do sestanka med Hitlerjem in lordom Runcimanom. Ministrstvo za propagando je sicer demantiralo glasove, da je Hitler poslal lordu Run-cimanu vabilo za obisk, zatrjujejo pa, da je Runciman v razgovoru s pristaši SDP izrazil željo, da se sestane s Hitlerjem. To je Hitlerju sporočil po privatnem kurirju. Tudi Hitler želi. da se sestane z Runcimanom. toda pod pogojem, da pride iniciativa od Runcimana. Ta sestanek v Berlinu toplo pozdravljajo ter so prepričani, da bo Hitler prepričal Runcimana o upravičenosti nemških zahtev Obisk lorda Runcimana bi imel značaj zasebnega sestanka, ker Runcimanova misija v Pragi nima službenega značaja. Mislijo, da bo posredoval za sestanek sam Henlein ali pa nemški poslanik v Pragi. Sestanek med Hitlerjem in Runcimanom bi bil verjetno ob povratku lorda Runcimana iz Češkoslovaške v Anglijo. PARIZ, 18 avg. AA. V zvezi s težavami sudetsko-nemškega vprašanja piše »Echo de Pariš«, da je neobhodno potrebno, da pra?ka vlada in sudetsko nemška stran Ka poka žeta vso dobro voljo, če ne. se to vprašanje ne bo moglo rešiti. List opominja na ono, kar je lord Runciman dejal takoj po svojem prihodu v Prago, namreč, da more biti trajen mir zagotovljen samo na ta način, da bosta obe strani nekoliko popustili. »Epoque« piše: Govori se, da bo v primeru neuspeha Runcimanovega poslanstva angleški ministrski predsednik Chamberlain poslal še zadnji apel za mir in da bo zahteval sklicanje mednarodne konference, ki naj bi rešila sudetsko-nem-ško vprašanje. Nemški izvoz pada London, 18. avgusta, b. 2>Daily Tele-graph« objavlja zanimiv? podatke o nemškem uvozu in izvozu ter ugotavlja, da uvoz stalno narašča, dočim nemški izvoz rapidno pada. V primeri z lanskim letom je Nemčija uvozila letos za okoti štiri milijarde dinarjev več blaga, zlasti surovin. Silne se je povečal tudi uvoz mleka m krme. Posledica tega silovitega naraščanja uvoza je seveda vedno večje pomanjkanj- surovin. List sodi po informacijah iz zanesljivega vira, da bo Nemčija v kratkem začela veliko kampanjo za povečanje svojega izvoza. Pričakovati je, da se bo vnela huda gospodarska tekma med Nemčijo in zapadnima velesilama na vsem jugovzhodnem evropskem prostoru. Darujte za »Zvončkov« sklad I čsl. poslanik dr. Lipa o pomenu gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in češkoslovaSko Beograd, 18. avg. e. Na včerajšnji seji uprave j ugoslovensko-češkoslovaške zbornice v Beogradu je prisostvoval novi češki poslanik dr. Lipa, ki ga je pozdravil predsednik Svetislav Marodič. Poslanik je v svojem govoru podčrtal pomen gospodarskih stikov med Jugosloveni in Čehoslovaki in poudarjal potrebo sistematičnega dela za poglobitev in razširjenje gospodarskih stikov med obema državama. Govoreč o pomenu skupnih zbornic je poudaril, da dosedanje delo opravičuje nado, da bo njihovo delo za gospodarsko zbližanje v skorajšnji bodočnosti kronano z uspehom. 60 hiš pogorelo Prizren, 18. avg. e. V pretekli noči je huda nesreča doletela vas Kukuljevo. Sredi noči je nastal velik ogenj, ki je upepelil 60 hiš. Zgorela je tudi vsa živina razen one. ki je bila na paši. Grški bojevniki v Beogradu Beograd. 18. avg. e. Včeraj je prispela v Beograd delegacija grških rezervnih oficirjev in bojevnikov, ki je najprej položila venec na grob neznanega vojaka na Avali, nato se je pa odpeljala na Oplenac, kjer je položila venca na grob kralja Petra in kralja Aleksandra. Grško-bolgarsko sodelovanje ATENE, 18. avg. e. Meseca septembra bo v Solunu sestanek grških in bolgarskih trgovskih zbornic, na katerem bodo razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Z grške strani obširno komentirajo bodoči sestanek in podcrtavaj o dejstvo, da vlada zanj v grških in bolgarskih gospodarskih krogih in v vsej javnosti veliko zanimanje Na sestanku bodo pretresali tudi vprašanja glede konkurence pri izvozu raznega blaga, ki ga obe državi izvažata v tujino. Sklenjen bo sporazum, da se obe državi izogneta tej konkurenci. Stavka pristaniškega delavstva v Franciji Pariz. 18. avg. e. Stavka pristaniškega delavstva se je v zadnjem času poostrila. Vlada je odredila mobilizacijo pristaniškega delavstva in je vse delo postavila pod kontrolo vojne komisije General Persking v Parizu Pariz, 18 avg. e V Pariz je prispel ameriški general Pershing, ki bo posetil grobove v svetovni vojni padlih vojakov. Kljub visoki starosti in nedavno prestani bolezni je general še vedno krepak in čil. Na postaji ga je sprejel ameriški poslanik, s katerim se je nato odpeljal v veleposlaništvo. 13 angleških generalov upokojenih London, 18. avgusta. AA. Z današnjim dnem odhaja v pokoj IS angleških gene* ralov. ki so dosegli po zakonu določeno starost za upokojitev. Med njimi sta tudi dva bivša člana vrhovnega vojnega Djura Paunkovic V dunajskem sanatoriju Auerberg je umrl snoči II. podstarešina Saveza SKJ senator in predsednik Zveze zavarovalnic Jugoslavije Gjura Paunkovic. Mučila ga je zadnje čase želodčna bolezen. Njegovo zdravstveno stanje se je zadnje dni tako poslabšalo, da so mu zdravniki svetovali operacijo. Pred petimi dnevi se je odpeljal na Dunaj, kjer je bil v torek operiran. Operacija je bila sicer težka gle- de na njegovo zdravstveno stanje, vendar se je pa po nji dobro počutil. Včeraj popoldne so pa naenkrat nastale komplikacije, katerim je sledila smrt. Ob moževi smrtni postelji je bila pokojnikova soproga. Čim je Savez SKJ zvedel za Paunkovi-ćevo smrt, je odpotoval na Dunaj tajnik dr. Arsenijevič, da uredi vse potrebno glede prevoza pokojnikovega trupla v Beograd. O dnevu prevoza in pogreba bo Savez obvestil javnost pozneje. Gjura Pauković je bil rojen 8 ivgusta 1877 v Vršcu kot sin bivšega nnčelnika gradbenega ministrstva kraljevine Srbije Gimnazijo je študiral v Beogradu Kragu-jevcu in Kruševcu, univerzo pa v Curihu in Berlinu, kjer je bil leta 1900 diplomiran na filozofski fakulteti kot slušatelj peda-goško-psihološke stroke. Svojo kariiero 1e začel kot gimnazijski suplent v Orlu v Rusiji, kamor se je moral zateči pred režimom Aleksandra Obrenoviča Leta 1901. je vstopil v službo zavarovalnice Rossia v Petrogradu, kjer je ostal do 1909. ko ie bil izvoljen za ravnatelja te podružnice v Beogradu. Na tem mestu je ostal do leta 1921 ko je bila ustanovljena v Beogradu zavarovalnica Rosia Fonciere, ki je njen generalni ravnatelj in član uprave ostal do smrti. Razen tega je bil pa zadnje čase tudi predsednik Zveze zavarovalnic kraljevine Jugoslavije. 2e leta 1919. 1e bil izvoljen za namestnika starešine Saveza SKJ. Leta 1929. je pa postal TI namestnik starešine. Letos v marcu je bil imenovan za senatorja. Udeležil se ie tudi letošnjega vsesokolskega zleta v Pragi Francoski glas za sporazum z Nemčijo Bivii letalski minister o potrebi zbližanja PARIZ, 18. avg. e. Današnji listi ne prinašajo obširnejših komentarjev o sprejemu generala Vuillemina v Berlinu, pač pa je vzbudil precejšnjo pozornost Članek bivšega ministra za letalstvo in uglednega predstavnika republikanske unije Marcela Dea. Članek naglasa med drugim: Trdovratno se širijo vesti, da Nemčija misli na letalski sporazum. O tem nimam nobenih posebnih obvestil, ali pravim: če je taka ponudba, je treba sprejeti razgovore. Vidi se, da francoska vlada ni slabo razpoložena za to. Potovanje generala Vuillemina je dovolj značilen dokaz za to Mislim, da letalstvo lahko vzdržuje >portne in viteške odnošaje in da je maršal Goring po- nosen, da je sprejel šefa generalnega štaba našega letalstva. Pomniti pa je treba tudi, da je pred tednom sprejel maršala Balba, da se na ta način os Rim—Berlin osigura. Baš ta sestanek nam napoveduje splošna pogajanja. Na koncu koncev je tudi Anglija z Nemčijo podpisala splošni pomorski sporazum, ki ga obe strani tudi izvajata. Zakaj bi bili proti posplošenju te metode? Širijo se namreč vesti, da namerava vlada rajha predložiti tako imenovani humanitarni pakt, s katerim bi bilo prepovedano iz zraka bombardirati odprta me?ta Jaz ne vidim nikakega razloga, da ne bi pristopili k takšni klavzuli. Okrog Horthyjevega obiska v Nemčiji Kdo bo vrnil obisk na Madžarskem Budimpešta, 18. avg. e. Za obisk regenta Horthvja v Berlinu delajo velike priprave. Madžari bodo poleg Berlina obiskali tudi Hamburg, Kiel, Munchen in Niirnberg. Horthv bo prvič službeno obiskal ket državni poglavar narodno socialistično Nemčijo. Leta 1935 je sicer obiskal Hitlerja, vendar je bil to privaten obisk. V političnih krogih naglašajo, da bi moral Horthv že davno popreje obiskati Berlin, da se pa niso mogli sporazumeti, kdo naj mu vrne obisk. Nemčija je predlagala maršala Gd-ringa, Madžari pa so trdovratno vztrajali na tem, da mora Budimpešto posetiti sam kancelar Hitler. Do danes se glede tega vprašanja še niso mogli sporazumeti in precej skeptično presojajo možnost sporazuma V tem pogledu, zlasti dokler odnošaji med Italijo in Nemčijo ne dobe obliko formalne zveze. Na Madžarskem ne smatrajo za potrebno, da bi v tem pogledu popuščali. Budimpešta, 18. avg. e. V madžarskih političnih krogih se priznava, da je veliki ministrski svet, ki je zasedal dva dni, posvečal posebno pažnjo vprašanju državne obrambe. V prvi vrsti so bili sklenjeni ukrepi, ki naj zajamčijo izvajanje petletnega vojnega investicijskega programa brez ovir. Budimpešta, 18. avg. e. Madžarska in nemška strojna industrija vodita pogajanja za ustanovitev kartela glede skupnih nastopov pri licitacijah v balkanskih državah. Direktor madžarske zveze železne industrije Strompfeld se je včeraj odpeljal v Berlin. Istočasno se vodijo pogajanja za izključitev medsebojne konkurence med nemškimi, madžarskimi in bivšimi avstrijskimi ladjedelnicami na Dunavu. Končni rezultati pogajanj še niso znani, računalo pa. da bodo imela usr Zastoj na Kitajskem Vsa prizadevanja Japoncev so spričo odločnega odpora Kitajcev brezuspešna Hankov, 18. avgusta. AA. (Reuter). Japonske čete so si danes prizadevale, da bi prekoračile reko Jangce in prešle na južno stran. Japonske bojne ladje so srdito bombardirale kitajske obrambne črte severno od Kiukianga, medtem ko so japonske čete brezuspešno poskušale zavzeti postojanke ob obali. Po kitajskih poročilih se je kitajskim četam posrečilo odbiti napad japonske vojske na severni obali reke Jangce pri Huangmei, kjer je cel japonski polk. ki se je gibal proti južni obali, utonil. Japonske čete pa so ponovno začele z ofenzivo z namenom, da prodro do Rumene reke na meji pri Šansi Honanu. Hankov, 18. avgusta. w. Boji na fronti ob Jangceju so včeraj in danes nekoliko popustili. Iz Kiukianga je 10 japonskih vojnih ladij prodrlo 30 km daleč po reki navzgor. 2e v bližini Kiukianga so naletele na hud kitajski odpor. Kakor pa so Japonci ugotovili, so Kitajci umaknili pretežni del svojih čet od obrežij Jangceja tako daleč, da so sedaj izven območja japonskih ladijskih topov. Kljub hudemu obstreljevanju Je Japoncem baje uspelo izkr^i nekaj manjših oddelkov svojih vojakov na obeh obrežjih reke. Severno od Kiukianga je prišlo davi do več manjših prask in topovskih dvobojev. Kitajska letala so močno razdejala vse ceste v zaledju japonske fronte. Davi so napadla tudi Kiukiang in povzročila znatno materialno škodo. Tokio, 18. avgusta. AA. Agencija Domej poroča, da so štirje težki bombniki bombardirali mesto Kiukiang. Japonska lovska letala so sestrelila dva bombnika. Hankov, 18. avg. AA. Po kitajskih poročilih, je včeraj popoldne 18 japonskih letal napadlo Hankov in še nekatera druga mesta. Japonska letala so vrgla okoli 300 tomb. Ubitih in ranjenih je bilo pri tem letalskem napadu okoli 300 ljudi, ki so po veliki večini civilisti. Porušenih je okoli 300 hiš. Velik del prebivalstva se ie pred bombardiranjem umaknil iz mesta. CURIH, 18. avg. Beograd 10.—, Pariz 11.905, London 21.2975, Newyork 436.375, Bruselj 73.425, Milan 22.96, Amsterdam 238.40, Berlin 175.05, Dunaj 34.—, Praga 15.06, Varaava 82.90, »6LOTBN8KI NAROD«. Mfek. B. avgvata 19«. Stev. 184 Odkar otetog država lani največja zaposlenost Ljabtjatia, 18. avgusta ot^inujsti, al opirajo svoj optimizem na statistiko, so imeli lani de-vWj pu«**k, da » se veseliti raarroja. i riti*«^ jblaa. obrtna splošna delavnosti v nafti državi. Potr***jo je, da oponortrao ra nefcoKko Številk, ki kažejo, da Je toCa lata v resnici f^epodanflca konjunktura, ki Je tudi že rthHHfc;tn svoj vilaaioe; aH bo nadaljnji ruMiuj sapoatenostt pri nas aopet začrtan S krivuljo naglega upadanja in Je treba kti rr#uu leto primerjati s Usodnim letom 1930, Je vpraSezrj dnOni doioeen odgovor Hi ki nas izredno zanim;;. BOTOR « IMf:i LANI AVGtFSTA 7914S1 ŽAVAROVAlfOBV Maksimalno Število zavarovancev Osrednjega urada za zavarovanje d^lartsBv Je znaaai- lani avg\ 721.061 zavarovane v, kar je najvišje število zaposlenosti, odkar obstoji SUZOJRv Tudi povprečno Število zarterov-ancer je bfln !ani najvišje in je znasaao 680.011. Zavarovanih je bilo moških delavcev 73.6^*, nekoliko reč kako t leta 1938, ko je bJo moških savarervan-cev 72.73»Vo. Odstotek zavarovank je pa bil lani nekotikn nižji kakor i. 1996. Lani je število zavarovancev poraslo za 63.802. PORAST CJuAJTSTVA V VI MI H MEZDNIH RAZREDIH Gospodarski statistiki pa posvrcajo še skoraj večjo pozornost porastu zavarovan cev v višjah mezdnih razredih in u padcu v nižjih razredih. Porast članstva v višjih razredih namreč povzroča, da se zviša povprečna dnevna zavarovana mezda, kar pomčni prav tako, kakor naraščanje števila zavarovancev, da so se gospodarske razmere popravile. Lani je število zavarovancev upadlo ▼ primeri z letom 1936 v III., IV. in V. mezdnem razredu, med tem ko se je v vseh drugih razredih zvišalo, v I. mezdnem razredu je poraslo zaradi tega, ker so v njem predvsem zavarovani vajenci. Oe pa porase število vajencev, to ni vedno slabo znamenje, kakor je bilo n. pr. v letih krize, ko so nekatera podjetja najemala vajence ter odpuščala pomoćnike. Lam" je število zavarovancev najbolj poraslo v VI. mezdnem razredu, in sic^r v primeri a 1. 1936 za 19.681 zavarovancev Ponrprečna zavarovana meeda se je svi-šala lani od 1. 1936 za 1.03 din ter je znašala 22.71 cfin. ALI SO TO ZNAKI KONJ t NRT IRK? Oe skeptik prouči statistiko S TJ ZOR j a, začne dvomiti, aH je bil lanski porast za- varovancev ncaaptidLiten ske konjunkture. Predvsem nas fUU da izkaauje največji porast i i#*iskm*H stroka, lil spada med Javna desa, i—urac že-lesnika, cestna ln Vodovod Ml Y tej strtJ#d je bilo v pritneri s pisjhljkn letom zaf»ot#enih 8.«* doUtvcev aH v- C. Porast zaposlenosti v drugfc strokah Je ^i^lirto manjftl, vctidftr pa dU^t^L) velik, da se lahko sklcu J«Jd na to kft* na zna* gospodarske knnjunkujic Prt stavbertn delih, tako zvnnth detm nad semljo, Je bilo lam sapodtertrih 6.9G8 delavcev vec kakor prejšnje l«*b aH s4.16»/§. V tekstfihi industriji je bilo zaposlenih 12.99% več delavcev kakor 1. 1986, v lesni industriji (gozdarstvo in žage) 16.78<£, v usnjarski industriji ki pri produkciji kavčuka 24.20°;i> več itd. 35apt«slenoat Je bila lani v vseh gospo-dar«km strokah večja kakor prejšnje leto, kar je nedvomno znak splošnega, čeprav ne dovolj očitnega gospodarskega izboljšanja. eefcraV fe bil porast savaro-vancev, zaposlenih pri javnih delih, največji (izrazen V odstotkih), vendar se zaradi tega ne moremo sklic vati, da je število zavarovancev JftJZORja lani naraslo tako «etb predvsem »oradi Bftposittve delavcev pri javnih delih. VELIK PORAST OBOLENJ Brez ptrtnena ni nedvomno velik porast obolehj med zavarovanci BtJEORja lani v primeri a 1. 1936. Lani Je bilo bolnih 960 tisoč 284 zavarovanih članov. Nesposobnih aa delo je bilo lani 88.089 več kakor prejshje leto aH 22.42*VB. St vilo sovaro-vaneteV je lani naraslo fca i0.88*,/». nato je tako visoko število obolenj Se tem Knacil-nejše. To nedvomno ne pomeni, da bi bila lani edravniška kontrola mahi stroga. Vzroke bi bilo treba raziskati. Nas predvsem aonima, da je brilo Število obolenj najvišje na področju ljubljanskega OtfžD; za deio je bilo nesposobnih 86.95°/& sava-rovanoev. Na drugem ntestu je sušaški urad (65.49%), najmanj nesposobnih zavarovancev za delo pa je bilo na področju petrovgradskega urada, in sicer 24.l9Vo. Ljubljanski OtTZD je poslal lani v bolnice 8.549 zavarovancev. V tem pogledu ga je prekosil samo beograjski urad, ki je poslal zdravit v bolnico 12.372 zavarovancev. Statistika, ki sicer ne sluzi v?dno primerno svojemu hahieiiu lil se je presto poslužujejo tendenčno ljudje, ki skušajo lagati s pomočjo številk, je pri nas kljub vsemu premalo upoštevana; že same številke statistike SUZORja nam lahko povedo marsikaj, kar bi sicer cstalo skrito. Lahkoverni ljudje nasedajo Sleparije, ki so obenem potegavščine — Situirale* le povzročila na kmetih že mnogo zla Ljubljana, 18. avgusta Ljudje so se Vedno skrajno iahkoverni, kakor pričajo številne razprave proti sleparjem. Ako §6 zgodi, da kdo nased zelo p r em c t en cmti triku spretnega in originalnega sleparja, se človek še ne Čudi tako, kakor v primerih, ko ljudje sedejo na za slehernega trezno mislečega človeka otipljive sleparske limanice. že večkmt smo poročali o sleparjih, ki s-komandirajo« službe pod pretvezo, da imajo dobre zveze in odločilno besedo i-a pristojnih mestih. Opozorili smo na take sleparije, a za človeško lahkovernost menda res ni leka, kakor je ni za človeško neumnost. Obravnava proti bivšemu usluž bmcu na sodniji 8. Juriju je poknzala, da spreten in nepošten človek dandanrš sle-pari lahko že s sleparskimi potegavščinami- Niti sleparskih trikov ne potrebuje za svoj kaznivi posel. Razumemo oškodovane stranke, ki se prosile sodne poročevalca, naj ne napišejo v svojih poročilih njih imena Sramovali so se, da so nasedli tako lahkoverno. Jurij S. se je zagovarjal pred malim senatom, ki mu je bil predsednik s. o. S. g. Fran Kovač. Obtožbo državn ga tožilca je zastopal dr. Leo Pompe. Dolžila je obto^-ženca zločinstva po S 337 ^. z>. V° katerem se kaznuje z robijo do 10 let, kdor izvršuje pr tvaro obrtoma. Obtoženec je vsa očitana mu kazniva dejanja priznal. Zagovarjal se je jpa, da na imel namena strank oškedavati. Povrnil bi jim škodo, brž ko bi dobil službo Skrbeti mora tudi za bolno ženo Bil je v stiski, denar je porabil za vsakdanje najnujnejše potrebe. Dandanes stori marsikdo v stiski kaj kaznivega. Pred sodniki st^ vrste često obtoženci, ki so prvič imeli opravka s paragrafom. Večino njih je pomanjkanje spravilo v kriminal. S takimi obtoženci človek v resnici sočustvuje in ne zameri jim, čeprav so po paragrafih krivi. Tudi ^urij S. se nam je skoraj smilil, dokler ni predsednik p reč i tal njegovega kazenskega lista. Po tem pa je bilo rasvidno, da je možakar star slepar. Obsojen je bil že večkrat zaradi večjih sleparij, enkrat tudi na leto dni robide. Izgubljen Človek je, ki je zdrčal na pot zločina Po prvem grehu, ko je bil še v državni službi. Potem se je pogrezal Čedalje globlje. Tem bolj nevaren je postal za lahkoverneže, ker je po izgledu inteligenten in soliden Člo vek. Ni mu bilo treba dosti govoriti, da je naivneže prepričal o svojih dobrih zvezah. V sleparijah, zaradi katerih je "odi to pot p*ed sodniki, je israbljal svoje poznanstvo s knearaskoform dr. Rozmanom, ki je obtoženca spoznal, ko je bil Se kaplan na Koroškem. Natvezil je žrtvam nadalje, da ima dobre zveze z infonstroan dr. Krekom in z visokimi častniki. p0 grx_ stilnah je lovil upokojence, ki so nergaB. spričo svojih bednih pokojnin. Nič lažjega, jim je dopm*e(k>val, kakor da sko-mandiram postransko službo v tobačni tovarni na primer. Upokojenci so mu nasedli in mu dajan za koleke in za posredovanje. Komandi ral je tudi podpore. Kdo bi se branil podpore, Če mu jo kdo lahko preskrbi s pomočjo svojih dobrih zvez. Nekemu mladeniču je obtoženec obljubil dobiti službo pri vojakih. V podoficir-sko doto ga je spravljal. Fant mu je dal relLaj denarja in vse sMoje tk>kumente. L^narja nikoli vec m ho dobil povrnjene- ga, listine pa je policija še našla pri obtožencu. Obtoženec je nekaterim komandira! službe tudi pri banski upravi, v novi univerzitetni knjižnici, na železniški direkciji itd. Branilec dr. Lulik je plediral za milo kazen, ker jP bil obtoženec v stiski in je vse priznal. Senat je razsodil, da je Jurij S. kriv po obtožnici in ga je obhodil po upoštevanju vseh olajailnih -okolnosti na 5 m se cev strogega zapora in na izgubo častnih pravic za dve leti. S. je kazen sprejel. &MARNICA JE VSEGA KRIVA Strupena šmarni ca, katero Še vedno v nekaterih krajih primešajo žlahtne jšim vrstam vina, je povzročila v naši deželi že mnogo gorja. Po zaučitju šmarnice pivci podivjajo, njih najbolj zli nagoni se tedaj uveljavljajo, gode se zločini, kakor krvavi pretepi, uboji in umori. Delavec Anton Baje iz Sv. Križa pri Litiji se je zagovarjal, da ga je zmešala šmarnica in ni vedtel, kaj počenja, ko je iztrgal iz rok delavca Franca Pograjca nož :n z njim mahal okoli stbe. Pograjc ga je prvi napadel in mu zadal lažjo rano na roki. po pretepu so našli Pograjca v zadnjih vzdih-Ijajih za nekim grmovjem. Rane, ki mu jih je zadal Baje v obrambi in napadu, so bile smrtne. Pcgraje je izdihnil, Baje pa se je moral včeraj zagovarjati pred sodniki zaradi uboja. Njegov branilec dr. Fettich je predlagal vrsto prič, ki naj bi potrdile, da je Baje že pred dogodkom zaužil precej alkohola in da je prišel v vinsko družbo že močno vinjen. V družbi so pa izpili še 10 litrov vina. Državni tožilec je tudi predlagal spopolnitev dokaznega gradiva, Sonat je ugodil predlogom in razprava proti Bajcu je bila preložena. Nezaposleni Ljublja Ljubljana, 18. avgusta Oglašam se v imenu nezaposlenih družinskih redni kov. Ljubljančanov. Marsikdo izmed nas ne more razumeti, zakaj smo tako zapostavi jeni m čedalje bolj smo zagrenjeni, pač zaradi bede, ker nas boli trpljenje naših družin, ki jim ne moremo pomagati. Ko tavam po ljubljanskih ulicah dan za dnem, opažam, da so v raznih delih mesta zaposleni številni mladi delavci, ki jim očitno še ni treba preživljati družin. Teh besed mi ne narekuje zavist, pač pa trpljenje, in če so dandanes že vsi ljudje sebični, menda ni največji greh, če je sebičen tudi nezaposleni družinski rednik ter v svoji sebičnosti pričakuje, da bi rmi priznali prednost pri zaposlitvah pred samci in kmečkimi sinovi Zdi se mi, da nam, revnim domačinom, meščanom, delajo veliko krivico, če zaposlujejo pri mestnih delih samce, dokler je nezaposlenih Se toliko družinskih rednikov. Mnogo nas je, ki nam grozi deložacija, ker nimamo sredstev niti za najskromnejše preživljanje ter ne moremo plačevati stanovanj. Hujše je pa, da se bliža zima, ko bo Se manj upanja za zaposlitev. Dolgo smo trpeli in molčali, a večno molčati ne moremo; vsa vrata so nam zaprta. Obračamo se na urade, klanjamo se ponižno pred gospodi in načelniki, a povsod nas hladno čajo: NimamaJ Prejšnje čase smo prejemati na sociai-mmm vsaj skromne pudpuftce, Če nam niuO mogli dati nak«"^ za delo. Najsi št) nas odpravljali z lepimi ah grdimi besedami, prsatih rok na« vendar niso vse* odslovili m podpora js vsaj amlegla sa kaj kosil m večertj. Ah se naj izselimo 1 družinami is Ljubljane, čeprav smo sem pristojni, in sam naj se napotimo* živ človek ne more v Semljo, takšnega fiOCasnega umiranja pa tudi ne more prestajati leta in leta. Mislimo, da bi se moral kdorkoli spomniti na nas, računati z nami« saj smo vendar ljudje in imamo pravico Živeti. Zdi se nam ,da je to socialno vprašanje, ki ga ni mogoče odpraviti zgolj z besedo: Nimamo! Soss na Gorjancih Podgrad. 16. avgusta Le redtko se oglašamo. Danes pa vendar* le par vrstic, kot zrcalo težkih in hudih dni ki nas tarejo ▼ skrbi, ko j bo, ađeo ne bo dežja.. Vse vprek rveni en sam klic: suša! Tudi pri nas. ki domu jemo na Gorjancih, rri nič drugače, ako ne celo plobše. Te-dnj in tedni potekajo,, odkar nismo imeli (iežja. *e se zdi. da bo kaj moče. ko se oblaki zopet razkade in solnce ž°;e. ž^e! Vode nimamo! Na i pomLsli vsakdo sam, kaj se to pravi. Po dve uri daleč moran>o po njo in z največjo štedljivost jo k> pot^m porabimo. Da bi je imeli za umivanje, pranje pomivanje _ kje neki! Kar je je, se mora preudarno razdeliti nn kuho za živiš no. Vodnjaki so usahnili in srečna hiša, ki se more pohvaliti, da je pri njej še kaj malega vode. Ljudje in živina — vse trpi. Dve dekleti sta ?reb!i jarek, pa sta n:orali skoro uro d«aleč do neke mlakuže da sta c»e v^aj malo Irthko oprali. Tako je pri na.-. Trpimo in čakamo dež a! Kako se sliši čudno, pa je vendar res, da ie v vasi več vinn netro vode... Kako bo z našim poljem, si misli lahko vsakdo sam. Ajda je poseiana. ali komaj n« vsakih 10 korakov je pojnala iz tal bilka, njive se zde kekor neobdelane in »apu^čene. Takis'o slabo kaže s«dje. ki ^ bo bore malo. Več kot preveč je nadlot? in skrbi, vse si želi da bi dobili kaj kme.lu zopet dež. ŠAH Turnir v Osijeku V VIII. kolu šahovskega turnirja v Osijeku je bilo odigranih !e 7 partij, ker je tudi Herbatin zapustil turnir. Lešnik je po lepi igri porazil Careva, majhno senzacijo pa je vzbudil poraz Rajkovica po Sikošku, ki polagoma prihaja v formo. Partija Ba-jer Jonke je bila prekinjena. Martinić je porazil Spasojevića Pavlović pa Cindrića, dočim sta Milei in Turk remizirala. Rabar je porazil Subarića in tako prišel v vodstvo. Šiška je imel prost dan. Po VIII. kolu je stanje naslednje: Rabar 6 in pol. Pavlović 5 in pol, Carev 5, Jonke 4 in pol (2), Lešnik in Šiška 4 in pol, Miler. Rajković in Sobaric 4, Avirović in Sikošek 3 in pol, Turk m Martinić 3, Bajet 2, Herbatin in Cinune 1 in pol, Spa-sojević pol. Strelske tekme v Kmks?u Kranj. 17. avgusta Strelska družina v Kranju je priredila 31. julija in 7. avgusta celodnevne nagradne tekme t vojaškimi puškami in flober-tovkami na strelišču v Struževem. Tekmovanja se je udeležilo 78 strelcev iz Kranja Ljubljane, Tržiča. Domžal §t. Vida. Novega mesta in iz drugih krajev Postrelilo se je nad 2000 voj. nabojev in 1500 kapslov za flobcrtovko. Oba dneva ie vladalo na strelišču živahno vrvenje. Rezultati tekmovanja so pokazali, da so naši strelci na višku kondicije ter se doseženi uspehi lahko primerjajo z onimi drž. prvakov, saj je bilo doseženih 221 točk od 300 dosegljivih, z vojaško puško brez naslona v Vseh treh stavih. Najboljša ekipa je bila kranjska, ki je dosegla 361 točk in s tem priborila druž. pokal. Sledi Ljubljana s 336 točkami, nato Domžale s 307 točkami in Tržič s 151 točkami. Na »Zmagovalni* tarči je dosegel voj. ref. Locniškar iz Kranja 221. kapetan Pef Franjo iz Ljubljane 194. Rozman Franc iz Kranja 190, Košnik Stane iz Kranja 174. Pavlic Vinko iz Domžal 169 in Iglar Gvido iz Železnikov 163 točk. Vsi ti so prejeli lepa darila, a Locniškar razen tega tudi diplomo z naslovom »Prvak gorenjskih strelcev za 1. 1938«. Na »Splošni« tarči so si priborili 1. mesto Pavlic Vinko iz Domžal s 96 točkami, 2. nagrado Smole Avgust iz Kranja 93 točk, 3. Ogrič F. iz Novega mesta 91 točk, 4. nagrado Čeme. 5. mesto kap. Per iz Ljubljane, 6. nagrado Bitenc Ivan iz Kranja itd. Na 20 krožni malofcal. tarči so dosegli: 1. nagrado Grabner Pavla iz Kranja vseh 100 dosegljivih točk in to rtrez naslona, 2. nagrado Lukman Ivanka iz Kranja 98 točk. 3. Bohorič M. iz Kranja 92 točk, 4. nagrado Klasek Nada iz Kranja 72 točk in 5. nagrado Zaje M. 52 točk. Na 5. krožni moški tarči so se plasirali: 1. nagrado je dobil Pavlic Vinko iz Domžal z 22 točkami, 2. nagrado je dobil Šuster Anton iz Tržiča z 21 točkami in 3. nagrado je prejel Bohorič Franc iz Kranja z 20 točkami. Na lovski tarči »Srnjak« sta dosegla Derča Ivan iz Kranja in Bukovnik Janez po 57 točk, 3. nagrado je dobil Smole Avgust iz Kranja. 4. nagrado pa Bitenc Ivan iz Kranja, oba po 54 točk. Daril je bilo nad 60 in vredna so bila nad 2500 din. Organizacija tekme je bila v rokah vodje g. Cirila Jakofčiča, ki je vložil mnogo truda v svoje delo, da je slo vse gladko. Pomagali so mu gdč. Grabnerjeva in Lukman ova ter Ivan Ekar, ki je vodil blagajno. Razen teh pa tudi odborniki družine, katerim se odbor na tem mestu iskreno zahvaljuje. Zahvaljuje se tudi vsem, ki oo z darili in prispevki v gotovini omogočili to lepo prireditev. Vrednost dobitkov je daleč presegala čisti dobiček prireditve. S hvaležnostjo je treba omeniti še kranjske tovariše lovce, ki so omogočili udeležbo na tekmi tudi gorenjskim lovcem, čeprav nekateri odborniki gorenjskega lovskega društva naše družine ne upoštevajo. Za svoje člane lovce se je osebno zelo potrudil z nabiranjem daril g. Gjuro Šimunac iz Kranja; njemu se morajo lovci v prvi vrsti zahvaliti, da so prišli na svoj račun. Ramo ob tatni so strelci ih lovci v prijateljski solidarnosti na nedeljskih tekmah dokazali. da smo na pravi poti bratskega sodelovanja kljsb nestrpnosti tistih, kJ ao iim strelske družine tro v peti. SPORT ZAGREBŠKA CONOORDUA NE PRIDE V L JI »U ANO Dsfiatajs tagrebšks »Novosti« poročajo, da je zagrebška Concordija umaknila svoje prijave m sodelovanje na tekmovanju za državno prvenstvo poedincev v lahki atletiki, kJ s« prične danes na stadionu v Ljubljani. CJoncordija je poslala savezni upravi pi»mo, v katefem navaja, da }e bil spored tekmovanja sa prverfstvo spremenjen na zahtevo ljubljanskega podsavsza odnosno Primorja z motivacijo, da lahko atleti tega kluba nastopijo v vseh disciplinah, v katefih so prijavljeni. Concordija smatra, da predstavlja to hud preeeden9. Dalje navaja v svojem protestu, da je zastopnik Primorja Danilo Sancin na neki seji izjavil, da bo ukrenil vse potrebno, da prepreči nastop lahkoatleta Kotnika (Concordija). Concordija vid v tem nadaljeva nje politike nepravičnega in nezasluženega favoriziranja Danila Sancina in njegovih želja m se boji, da bi prišlo na prvenstvu v Ljubljani do nepravilnosti in šikanacij kakor preteklo leto pri troboju mest, ko je šlo vse po njegovem diktatu. Zaradi tega umika svoje prijave. Concordiji je žal. O* zaradi tega trpi slovenska aletika si ste venski atleti, s katerimi jih veic iskreno športno tovarištvo in simpatije. Iz Trbovelj — Kronika težkih nesreč. V torek in sredo se je pripetilo v naši dolini več težkih nesreč, kakršnih že dolgo nismo beležili. Najtežja nezgoda se je pripetila včeraj (torek) popoldne 16-letnemu sinu trgovca g. Franca Paša. Stric ponesrečenca, 16-letni Janko Božič je odnekod prinesel samokres, ki ga je razkazoval svojemu nečaku. Menda pa ni vedel, da je samokres nabit in vprav v trenuku, ko je imel Božič cev obrnjeno proti svojemu nečaku, je počilo in krogla je nesrečnega fanta zadela v trebuh. Tukajšnji zdravniki so nesrečnega fanta takoj operirali in je verjetno, da bo ostal pri življenju, četudi je poškodba smrtno nevarna. — Druga nesreča se je pripetila včeraj na telovadišču Društvenega doma, kjer je padel telovadec Hacin z droga tako nesrečno, da si je zlomil obe roki. Popoldne pa so pripeljali v tukajšnjo ambulanto neko kmetico iz Gaberskega. ki jo je pri grabljenju detelje pičil gad v nogo. K sreči je bil avto g. Arzenška takoj pri roki, tako da je bila zdravniška pomoč Še pravočasna. — Danes (sredo) opoldne pa se je dogodila na želez, niči pri predoru med Trbovljami in Hrastnikom težka nesreča, katere žrtev je postala žena železniškega delavca Keše Rudolfa. Keše-tova je nesla, kakor vsak dan, tudi danes opoldne kosilo svojemu možu, ki je delal pri popravilu železniške proge med Hrastnikom in Trbovljami, onstran predora proti Hrastniku. K sreči je šla po tiru, po katerem je domnevala, da ne bo vozil v smeri, v kateri je šla, noben vlak. Ni pa vedela, da je železniška uprava drugi tir radi popravila na progi začasno zaprla in da so vozili začasno vsi vlaki v obeh smereh le po desnem tiru. To je bilo za njo usodno, V tistem času je prlvozil iz Trbovelj po desnem tiru, po katerem je Keše-tova korakala, vlak in strojevodja je zaman dajal signale, da se naj Kešetova s tira umakne. Nesrečnica je bila pa kljub signalom lokomotive očividno trdno prepričana, da vozi lak po levem tiru in se ni niti ozrla nazaj. V zadnjem trenutku strojevodja vlaka ni mogel več ustaviti ln lokomotiva je nesrečno Kešetovo z vso silo zadela ter jo treščila ob progo, kjer je nezavestna obležala. Prihiteli so železničarji, ki so ne-srečnico prepeljali na trboveljsko postajo, odtod pa v bolnico, kjer se je ugotovilo, da ima strto hrbtenico in prebito lobanjo. Njeno stanje je brezupno. — — Včerajšnji živilski trg je bil zelo slabo obiskan, čeravno je bil plačilni dan šele pred dvema dnevoma. Danes so bile na trgu prve češplje po 6 din kg, grozdje se je nekoliko pocenilo in so ga ponujali po 8.— din kg, drage so pa še vedno breskve in sicer po 8.— din, hruške po 6.—, jabolka po 4.— do 5.—, paradižniki po 4.— din, paprike po 4 komade za 1 Din, pa tudi jajca se dražijo in jih je bilo danes le 12 za 10.— din. Iz policijske kronike Ljubljana. 18. avgusta HITRO SE JE UJEL Brezposelni mesarski pomočnik France, doma iz Sp. Hrušice, je bil šele pred dobrim tednom izpuščen iz zapora, kjer je sedel zaradi tatvin. Čim pa je prišel iz zapora, je zopet zašel na kriva pota. Na praznik ponoči se je odpeljal s sestrinim kolesom od doma in se ustavil pred hišo mesarja Franceta Remca v Povšetovi ulici. Zagledal je odprto pritlično okno. pa ga je zam ikalo, da bi pogledal notri. Prislonil je kolo k steni in skočil skozi okn^> v stanovanje, kjer se je ozrl za plenom. V naglici ni našel drugega kakor cigaretno dozo, svileno srajco ter škatlico sardin, kar je vse brž stlaCil v žep. Potem je po nerodnosti premaknil stol, da se je zbudil gospodar, ki jc spal na postelji v kotu. France je urno skotil skozi okno, gospodar pa za njim. Remec Franceta sicer ni ujel, ker je bil ta preuren, zaplenil pa je njegovo kolo. prislonjeno k steni in ga naslednji dan izročil policiji. Po kolesu so potem ugotovili, kdo je bil nočni gost Remčeve-ga stanovanja, ker je sestra medtem prijavila, da ji je nekdo ukradel kolo. Franceta sta aretirala dva detektiva vprav, ko se je odpravljal z doma. UKRADENO KOLO JE PRODAJAL Ključavničarski vajenec Jože Pezdirc je imel včeraj popoldne opravka pri fotografu v Wolfovi ulici 10, kamor se je odpeljal s kolesom, ki ga je prislonil v veži. Pri fotografu se je pomudil samo dobrih pet minut, kar pa je zadostovalo oprezajočemu tatu. bivšemu mesarskemu pomočniku Tonetu Ahlinu, da je kolo potegnil iz veže in se odpeljal z njim v Domžale. Pol ure pozneje ga je že prodajal v neki gostimi in sicer za par stotakov, čeprav je kodo vredno nad 1400 din. Prodajalec se je za-zdel nekomu sumljiv, in ta je brž obvestil orožnike, ki so Toneta aretirali ki odgnali na policijo v Ljubljano Tooe. pri katerem | so našli več ukradenih predmeta«, mod 1 drugim »lato nalivno pero t«r aktovko, jm tatvino brez oklevanj« pruuial m Id izjavil, da gre k**r rad v zapor, češ, ^.^j itak ni rtajf>ol>še. CIGANE JE V21EL, POD STREHO . . . Nad Dobrtešo vasjo v Savinjski dolini »o se oni dan zbrali crni oblaki. Kmalu je jelo grmeti in vlila se je ploha. Zato ita hitela cigan Janes Brajdič in njegova »ena z otrokoma pod bUsnji kozolec. Nevihta pa nI ponehala, nasprotno, priCelo je še bolj treskati. Lastnik kozolca, posestnik EHo Mls/evsfcsgs nadškofa dr. Iva Šarića razpravlja o odno-šajih niL'J katoličanstvom in hrvptstvom ter prihaja do zaključka, da oboje upada skupaj. »Znano je. kako opravičujejo s hrvatske nacionalistične strani sodelovanje 'n simbiozo s katoliško cerkvijo. Vsa hrvatska preteklost je katoliška. V katoličanstvu gledajo Hrvati moč in kulturno prednost hrvatstva. Vez. ki nas veže Hrvutc z za-pudom in njegovo kulturo ter civilizacijo je katoličanstvo. Glavni vzrok zakaj ljubimo svofo domovino in narodno stvar ne leži v okviru interesov katoličanstva. Sv. Pavel je ljubil svoj židovski narod tudi takrat, ko je odpadel od Mesije. Mi bomo ljubiti s\-oj narod vedno in brezpogojno. In če bi tudi krenil na stranpota. Takrat bomo pobijali njegove zmote, toda narodne pravice in narodna svoboda nam bosta tudi V naprej sveta. Cerkev je lahko proti režimu, ne more pa biti proti narodu. Praktično socialno izživljanje katoličanstva je mogoče samo v spajanju z narodno mislijo. Na« katoliški patriotizem ni interesno rodoljub je. niti naša ljubezen do naroda na odpoved.« S tem je »Katolički tjednik« znova potrdi/ mišljenje tistih realnih politikov, ki so vedno opozarjati merodajne beograjske kroge, naj ne nasedajo raznim političnim pilpogačicam. ki obljubljajo, da bodo osnovali s frankovci, nezadovoljneži iz HSS in organiziranimi hrvatskimi katoličani neko novo hr\'atsko fronto, ki bi bila pozneje kos likvidirati dr. Mačka. Usmiljenke in solnčne kopeli Milanski kardinal Schuster je izdal nedavno posebni pastirski /is/, v katerem pojasnjuje zahteve katoliške cerkve glede moralnih norm pri prebivanju fantkov in deklic na morju in v planinah. Kardinal z zadovoljstvom ugotavlja, da upoitevajo fašistične oblasti želje cerkve pri upravljanju mladinskih letnih taboriič. ki stoje pod nadzorstvom duhovnikov in raznih redovnic. Posebno lepo so »e obnesla taborišča s sončnimi kopa/Hči. katere upravljajo usmiljene sestre. Tudi minister dr. čvrkić obsoja dr* Mačka Za dr. Korošcem se je oglasit sedaj tudi minister za pošte in telegraf in osivo napadel predsednika HSS ob priliki njegovega prihoda v Beograd. Dejal je, »da obsoja s prijatelji vse tiste, ki hodijo se poklanjat v Kupinec namesto na Opienac. Najbolj pa moramo obsoditi to, da se voditelj dela našega naroda Se ni utegnit ogledati si naše svetišče na Opiencu.« Iz Celja —c Modžupne sokofsk^ tekme za prvenstvo v plavanju, skokih in v/aterpolu bodo v nedeljo 21. t. m. dopoldne v Rogaški Slatini, v soboto 20. t. m. zv<0er pa bodo propagandne plavalne tekme. Ker se bo udeležilo prvenstvenih tekem mnogo tekmovalcev iz slovenskih žup in tudi iz zagTebške žup., bo prireditev selo zanimiva in bo gotovo privabila mnogo Sokolu naklonjenega občinstva. —c I3SK Maribor : KK Celje. V nedeljo 21. t. m. bo gostovalo pomlajeno moštvo ISSK Maribora v Celju in oo nastopilo ob 1630 na Glaziji v prijat 1 jak i tekmi proti ermjstorici SK Celja, ki se je v zadnjem čaao. moćno okrepila. Tekma bo gotovo »opet privabila mnogo občinstva. Ob 15. se bo pričela pred tekma mladin. —e Umrla je v Tovarniški ulici 8 v Gaberjn 98 letna delavčeva žena Helena L. skovSkova. V Vitanju je umrla v sredo 73 letna za^ebnica Jožefa Mueijeva, sestra vitanjBkega župnika g. Musija. Lep dar: Zgodbe brex groze »SLOVENSKI NAROD«. 1938. NATALJKA IZ POLTAVE KRASEN FILM V RUSKEM JEZIKU _ Slavna opereta KOTNJAREVSKEGA, izvajana po fenomenalnih igralcih in pevcih. V filmu nastopijo: Talija Sabanjejeva (sopran) Dimitri Kriona (tenor), «w*« xt^^t ™ ,015na Dibrova (alt) Mihajlo Sveč (bas) KINO UNION — Tel. 22-21 Predstave danes ob 19.15 in 31.15 url DNEVNE VESTI — Pravilnik o pregledu klavne živine. V včerajšnjih --Službenih Novinah« je bil objavljen pravilnik o pregledu klavne živine in veterinarski kontroli življenskih potrebščin živalskega porekla. V njem je med drugim določeno, da morajo mestne občine v vseh krajih, kjer je večji konzum pa tudi v vseh letoviščih in zdraviliščih zgraditi higijenično urejene javne klavnice. Dovoljene so tudi privatne klavnice, za katere pa veljajo isti predpisi kakor za javne. Pravilnik prinaša tudi predpise za klanje, za Ogled mesa, živine, ki je služila za pridobivanje seruma in podobno. Glede javnih mesnic določa pravilnik, da morajo mesta in občine, kjer se kolje za javno porabo mnogo živine urediti higijenične javne me-sncci. v katerih se bo prodajalo pogojno dobro meso, sposobno za Človeško hrano in ki ni škodljivo, je pa manj vredno. Prepovedano, jfe prodajati perutnino, ki pogine. Tako perutnino je treba zapleniti in uničiti. Prepovedana je tudi prodaja divjačine, ki pogine. Ribe, v kolikor niso konservirane, se smejo prodajati samo žive ali povsem sveže. Prepovedano je prodajati ribe brez glav, oči in škrg. Tudi raki, če niso kuhani ali konservirani. se smejo prodajati samo živi. školjke se smejo prodajati samo zaprte. Pravilnik določa tudi kazni v primeru kršitve, v veljavo bo pa stopil 17. novembra. — inkc Budak je sedel v motorni Čoln. ki vozi s hitrostjo 24 morskih milj na ur. in vlekel je za seboj Babica na šmuČ h. Smučanje po vodi je zelo priljubi jena na francoski rivijeri in gotovo se bo razSiril ta eport tudi pri nas. * Udeležencem počitniškega pedagoškega tečaja t Ljubljani. Iz pisarne banske oprave v Ljubljani smo prejeli sporoči io. d.j je lanska uprava dovolila vsem ieitB-lieifi, ki se bodo ildeležib* oed^.ffoškesra f*»* ca ia. bivanje v Ljubi rani do 3V. t. m. Ode* Ifženci bodo preieli ne tečaju posebna potrdila, a katerimi se bodo lahko izkazali pri selških upravitelju!. Kakor sme že jav:!i, to naknaden vpis mo^oc* še ool ure pred otvoritvijo tečaja. Otvoritev bo v pone-ie* b:k 22 t. m. dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Mik losi cevi cesti. — Peda-£cško IruŠtvo v Liubliani. — Italijanski trgovei v Splitu. Splitsko trgovsko zbornico so posetnJi zastopniki Združenja tmovrev iz Ankone. Govorili so z njimi o sodelovanju, ki je potrebno, da se poveča izmenjava blaga med Ankono in Splitom. — Vožnja na morju je cenejša za one, ki obiščejo jesen =ki Ljubljanski velesejem. Jadranska plovidba in Dubrovačka paro-brddaka plovidba sta dovolili potovanje v viŠJelil raztedu s karto nižjega razreda. Ze*ska plovidba pa je dovolila 50% popust. Ta urjodnoeti na parobrod:b veljajo na pod-lasr* ve!e*p ern^ke l^aitimacije. ki se dobe uri Putn'V h in verbh dennrnih zavodih ▼ Primorju ;n na olokih. 7« poimanje v Ljub. Ijano od 20 do 80. avgusta, za povratek od 1. do CO septembra. — Orški konzul v Splitu. Za grškega konzula v Splitu je imenovan Dušan Urukavo. Grški konzulat v Splitu je bil že davno potreben, ker ?e promet med grškimi m ham* mi pristani5fi zelo živahen. — Komorcializacija državnih in gospodarskih podjetij. Xa merodaimh mestih pri« pravi jaio f>aie komerciel'zacijo vseh velikih državnih gospodarskih podjetij. GTe za dr* za v no točno plovidbo, direkcijo državnega ---*.-_ v Novem Sadu. državno posestvo Belie, c!?.f!kntne tovarile' Ud. Vsa ta podjetja naj bi se iz^e^eniAa v detaiške chTižoe, Glavni delničar bd bila država Vie transakcije teh podjetij v delniške družbe bi Opravila drza»va preko Hipotekarne banke m bi bila v zastopstvu države glavni demiear. Najprei naj bi se komercialazirala drfavna rebnu plovi tba. S tem bi biLa državna administracija izločena od vpliva na mnoga državna gospod**rsdca podjetja, ki so t as za* radi tega vpliv« večinoma pasivna. Državna gospodarska podjetja bi dobila čisto trgovski snaoaj in bi bHa oproščena vseh predpisov zakona o državnem računovodstvu. _ Državni paviljon na beograjskem ve* lesejhiu. Na beograjskem veleeejrmi names rava država zgraditi svoj paviljon, ki bo obsegal 5.500 m\ V njem bodo razstavljeni izdelki nase državne industrije. Tudi Nemčije zgradi na beograjskem velasejmu velik paviljon, ki bo dograjen »c za iKsnladanski velesejem. — Borza dela v Ljubljani sprejme 5 čevljarjev mizarskega strojnega delavca. 4 stavbne mizarje, mlinarja in orodnega klbj_ davni carja. Naš poslanik v Pragi dr. Protic" v Crikvenici. V torek se je mudil na Sušaku naš poslanik v Pnagi dr. Vaša Prot.ić, ki je bil na rjočitn'eah v Crikvenici. Včeraj se je odpeljal na Bled. — Tablice zakona o sodnih taksah. Sodnik sreskega sodišča v Zagrebu Han Tom i s slav je sestavil tablice zakona o sodnih taksah v katerih so vse takse v celoti izračunane in sicer za vse tarifne številke istega zakona in za vse postopke. Tablice so izšle v trdo vezani knjižici žepnega formata, ki stane 40 din. poštnina po povzetju se pa plača posebej. Knjiga se naroča pri Tipografiji d. d. Zagreb. — Naš novi generalni konzul v Zadru. V Šibenik je prispel naš novi generalni konzul v Zadru Aleksander Protic. Dosedanji generalni konzul v Zadru Sokolović je premeščen v predsedništvo vlade. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, nestalno vreme, dež Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 30, v Zagrebu in Sarajevu 28, v Beogradu 27, v Ljubljani 26.4, na Rabu in v Dubrovniku 25. v Mariboru 24.4, na Visu 22. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.4, temperatura je znašala 17.2. — Nesreča nikoli ne počiva, iz Bohinjske Bistrice so danes pripeljali v bolnico 16 letnega Antona Koblerja, ki jc doma padel z lestve in si zlomil levo roko. Ko je Šla včeraj 52 letna posestnikova žena Jerica Stare iz Stude pri Domžalah z vozičkom na trg v Ljubljano, jq je na cesti blizu Domžal podrl neznan fnotoci-klist. žena se je hudo potolkla po giavi in životu, ima pa najbrž tudi zlomi j-no ix)ko. 33 letnega posestnika Franceta Ste-genška iz Loke pri Zidanem mostu je v gozdu po nesreči obstrelil lovski čuvaj. Stebrenšek ima poškodbe na obrazu in po životu. Mlada šivilja Greti Brešnik se je snočo. peljala na motornem kol su. Pri prehodu čez železniški tir na Zaloški cesti pa ]e kolo odskočilo od tračnic. Brešniko-va je padla zadaj s sedeža in obležala xSa progi s poškodbo na glavi. Iz Cerknice pa so davi prepeljali v bolnico 12 letno po-sestnikovo hčerko Vlado Jurca, ki jo je povozil neznan avtomobillst. Deklica ima poškodbe po životu in zlomljeno levo nogo. — Ukradena ura. Iz čakalnic, postajnega poslopja na Savi pri Litiji je odnesel nekdo oni dan ponoči 500 din vredno stensko uro. Ukradena ura je precej velika, uravnana na nihalo in utež, ima lesen okvir in zadaj napis >Pasell«. — 17 letno de**le s*> je obesilo. V toTek ponoči se je obesila v Sv. Ivanu — žab-no blizu Bjelovara Marija Vučko, stara 17 let. Uslužbena je bila kot vajenkaJ v neki trgovini. Zapustila jo poslovilno 'pismo, v katerem pravi, da gre v smrt prostovoljno. V obup so jo pognale rodbinske razmere, zaradi katerih je hotela že pred tremi leti skočiti pod vlak. — Pod vlak ali v Savo je šla. Iz Zagreba je oni dan brez sledu izginila Marija Kajfež. Svojemu možu je pisala, da bo skočila pod vlak ali pa v Savo, ker se je naveličala življenta Mož ne ve zakaj jc žena pobegnila od njega. v — Razbojniki napadli avto V torek so se odp 1 jaii z aatx>mobilom iz Mostarja proti širokemu Bregu uradnika Kontinentalne bauksitne družbe Milan Valešič in Dragiša Rados ter Šofer Salko Beganovič. Valešič je imel s seboj aktovko, v kateri je bUo okrog 55.000 din, v vrečici je imel pa še 5.600 din. Denar je bi Inamenjen aa izplačilo kmetov, zaposlenih pri kopanju rude Nekaj denarja so izplačali kmetom, potem so se odpeljali naprej, da bi izplačali denar še drugim delavcem. Naenkrat sta jih pa napadla dva razbojnika in jela obmetavati avto s kamenjem. Skočila sta pred a/vto, iprvd z velikim \3arru>kresocn, drugi pa z nožem bi veliko motiko. Valešič je vrgel razbojnikoma vrečico, v kateri je imel 500 din. Razbojnika sta se s tem zadovoljila in nista preiskala avtomobila, v kater m je bilo še 43.000 din. _ debele do smrti opikale dva konja. V vasd Bosanski Svitej blizu Bosanskega Bro* da je roj cebeJ v torek navalil na dva konja in ju opikal tako. da sta kmahi pogri- mlf! Tragična smrt mladega delavea. Na stnbišeu trgovca Karla Safaja v Banjah** se je pripetila včeraj težka nearega. Elek? tri čni tok je ubil 16-letn«za m iza rakoma pomočnika Mirka Madžo. Fant se je Prijel za električni vod in spojil tri žice. V naslednjem trenutku je strmoglavil z odra na tla. Prenesli so ea v bolnico, kjer \e kmalu rz* dihndl. ^_ _ ^ GLOBOKA ŽALOST V podeželsko mestere pride rii*us in urednik domačega lista *re pogledat, kakšen je. V šotoru najde tri potrte uslušbeii* ce. — Kaj pa vam je — Slon je nam poginil. — Smilite se mi, na drufii straan na me veseli da žalujete tudi za živaljo. — Saj ne žalujemo za slonom, gospod. T*d* MM*. ****** *t — Iz Ljubljane ._U Parast« aa blagopokojnega kralja Patra Osvoboditelja. Ob priliki 17. obletnice smrti kralja Petra VeJ&ega Osvoboditelja je imel 1«. t. m. upravni odbor Srbske pra= vosiavne cerkvene obfine y Ljubljani komemoracijo, na kateri je bilo sklenjeno, da se ▼ nedeljo 21. t m- ob 11 priredi svečani parastos v pravoslavni cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda^ zgrajeni za pokoj plemenite duše velikega kralja Osvoboditelja. —1} Jesensko vreme me**e. Polet ia je konec. Zaradi neprestanega deievja, ki ie nekaj izrednega v avsrustn, se je ozracie že znatno ohladilo m v resnici se je že sa-cela. kljub koledarfu. jesen. L©rovi5carje ie Že začelo zebsti na Gorenjskem in mnosri Ljubljan&mi so se vrnili s počitnic zaradi slabeča vremena. Ponoči je lilo vež ur, da so davi vode smrtno narasle. Barometer nam še ne obeta »boljsanja in najbrž bo deževje trajalo še nekaj dni. Zato >e tudi konec kopanja letos. —t} Welfora ulit* 3e v«dno uprta. Zaprli 3o jo že pred tedim zaradi kanA>iwieij_ skm del in polaganje plinskih cev4. Ko bo končno položili kanalizacijske cevi, >e Wte treba še priključiti na novi kanal KiSne ka5 nalizacije, ki jih priključujejo zdaj. Zato bo cesta še nekaj časa razkopana. Preden bo pa primerna za promet, jo bodo morali še tlakovati. Zdaj so pa začeli kanalizicati še del ceste v Zvezdi, med kazmskim vrtom in VVoifovo ulico. Vsa ta dela bodo končana šele cez nekaj tednov. —lj Nesrsilia parkl|erka ».. Parkljevka je v Ljubljani nenavadno raariurila diuhove in nas skoraj spravila i* tira. Zaradi nje se je moral v marsičem spremeniti promet na naših cestah V resnici se po naših ulicah že prej navadno niso sprehajale krave. Tu* d i slinavka in parkljevka ni v eveei samo s parkljarji in kopitarji. Zdaj. ko je ves mestni terrtorii na notranli strani mitnic proglašen za nevarnega, odkoder se lahko razširi nevarna živalska kužna bolezen, skrbe tudi za to, da bi bolezni ne zanesli iz Ljubljane ljtidje na obutvi, odnosno, da bi je kolesarji ne prepeljali s kolesi. Zato ustavljajo na mitnici vse pešce in kolesarje razen voznikov z živinsko vprego, ko se odpravijak> iz mesta. Marsikdo je bil zaradi tega včeraj tako presenečen, da se že vedno ni mogel dovolj načuditi, kako iz. redno nalezljiva bolezen je parkljevka. Pešcem namreč na mitnicah desinficirajo obutev, kolesarjem pa drgnejo na žive in mrtve pnevmatiko kakor da imajo Ijubljan* ski delavci ves dan kolesa shranjena v kr.ivjih hlevih. Toda predpisi morajo bita strogi in Ljubljana noče tvegati, da bi se slinavka in parkljevka razširila po malomarnosti iz mesta na deželo. Zato se naj kolesarji ne čudijo, da so njihova kolesa postala nevarna kakor parkljarji in oeprav marsikdo Še .ni videl v Ljutljani nikdar krave na cesti. _.lj Izredne rezbarske umetnine je raz* stavil v Bonačevi papirnici svetovnoznani rezbarski umetnik Nestor Aleksijević iz Skoplja. Razstavil je detajl ikonostasa s pre-cizmo izdelanimi prizori iz svetopisemskega življenja v karakteristični ornamentiki, teT lesen izredno lep steber v srbsko_bizantin-skemi slogu. Obe umetnini sta izdelani iz enega kosa lesa. Kompozicija del izpričuje tankočutnega umetnika, ki se ie poglobil v umetnost slovitih južnosrbijanskih reztar* jev, ter zasluži, da si ogleda njegova dela vsak prijatelj domaČe umetne obrti in umetnosti sploh. G. Aleksijević izdeluje v istem slogu in tehnika reprezentativni ikonostas za pravoslavno cerkev v Ljubljajii, ki bo nedvomno izredna umetniška atrakcija in edinstveno delo te vrste v Sloveniji sploh. Njegova dela so bila dva meseca razstavljena v Berlinu, kjer so vzbujala splošno po zonnost in priznanje strokovne kritike. —lj Ha III. dri. realni gimnaziji v Ljubljani bo vpifiovanie lanskih učencev dne 2. septembra od 8. do 11. po razporedu, ki visi na deski v pritlični avli. Vpisovanje v L razred bo v ravnateljevi pisarni dne 2. septembra dopoldne za začetne črke A — H, popoldne za črke I — L, 3 septembra dopoldne za črke M — S. popoldne za črke T — 2. Učenci s tujih zavodov se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni dne 5. septembra, dopoldne za začetne črke A — L, popoldne za črke M — Ž. Razpored razrednih nižjih in višjih tečajnih popravnih izpitov, ki se bodo pričeli 24. avgusta popoldne je objavljen na deski v pritlični avli. —lj Tatvine v me«tu. Magistru Gvidu Bakarčaču je žepar ukradel črno usnjato listnico, v kateri je imel okrog 800 din, legitimacijo lovskega društva, razne trgovske beležke in nekaj drugih vrednosti. V jedilno shrambo Antona Rupoika v Zg. 6ieki 281 je bilo vlomljeno in je vlomilec odnesel 6 rjuh, 8 komadov ženskega pciala, 4 moške srajce, 4 bele zavese, nekaj robcev ter 10 kg bele moke in 5 kg masti, v skupni vrednosti 1200 din. Iz sta-t v rvanja. Franca Jamnika na Vodnikovi cesti sta bila ukradena dva črna usnjata suknjiča, vredna 600 din. z vrta Jožefe Hrenove v Pokopališki ulici je nekdo odnesel 15 kg breskev, vrednih 220 din. — Alojziju Jesihu v Grabk^vicevi ulici je nekdo ukradel grahasto kokoš in zajca štajerske pasme, v vrednosti 50 din. Vinku Klansku v Kljunovi ulici pa je nekdo odnesel platnen rjanrbtnik, vreden 100 din. SOKOL — V nedeljo ftl. avgssts v Katarja »bar! Kotevski Sokol proslavi ta dan tridesetletnico svojega obstoja v osrčju narodno ogroaenega ozemlja. Zaso velja nad klic vsem, ki jim je pri srcu očuvanje narodne oosesti, posebno pa vabimo vsa sokolstica društva na področju Ljubljane, da se udeleže te proslave s fini večjim številom svojega Članstva in naraščaja V svečanem kroju in z draštvemisni zastavo mi. Bratske uprave in strokovni odbori naj zastavijo vse, da to udeležba za našo organizacijo, zlasti pa za nase področje Častna. Odhod bo v nedeljo 21. avgusta z jutranjim vlakom oh 3.22 z Vsak je svoje sreče kovači pod tem geslom pohitimo v nedeljo v Podnart. Število tablic je omejeno, zato ne odlašajte z nakupom. Po tomboli bo zatava in ho vsestransko za pijačo in jedačo preskrbljeno. V slučaju izredno slabega vremena bo preložena tom5 bola za teden dni. Ves spored ostane seve isti. Narodno javnost toplo vabimo, da pod- I f r: ... • ■ m. ■ sapi KAL0I ■ 30NT proti zobnei tiu kamnu pre idealno delo sokoiekega društvu v Podnartu s svojo udeležbo. Mlailo društvo potrebuje moralne in materialne opore! Ne pozabite tedaj: 21. avgusta v Podnart, na tombolo! Izletniki: Dopoldne v naravo, v planine. ki jih imate okrog Podna rta na pretek, a popoldne na igrišee. Na svidenje! zdravo! Lažna učiteljica v Kandrški dolini Kradla ]e v okolici Sv. gore — Po aretaciji so jo ©kradene stranke sesule in slekle Vače, 17. avgusta Orožniki na Vačah so zvedeli, da se je nastanila v Kandrški dolini — ta se vleče od Vač in mimo znane Sv. gore proti Zagorju — mlada prikupna oospodlčna, ki se izdaja za učiteljico na počitnicah. Oblastem pa je prišlo tudi na uho, da je bilo zadnje čase v Kandrški* dolini več tatvin in vlomov. Zato je padel sum na tujko in bil je upravičen. Izkazalo se je namreč, da ni letovišcarka. temveč že dolgo iskana Zofija Perkova, ki jo zasleduje policija zaradi vlomov in tatvin po Zasavju, Dolenjskem in Štajerskem Zofija je bila v nedeljo in na praznik na Sv. gori. Oba dneva je bilo na Sv. gori mnogo turistov. Zofija se je pomešala med izletnike in je našla družbo prijetnih mladih gospodov. Će jih je kaj osleparila ali okradla, bo pokazala šele preiskava. Patrulja tukajšnjih orožnikov se je napotila v Log, samotno naselje v Kandrški dolini, kjer se je nastanila pr.jazna gospodična. Domačim je pravila, da potrebuje oddiha; do 1. septembra bo ostala na počitnicah, potem pa se vrne v službo ... Trdila je, da je nameščena v Hmjah pri Kamniku. No, zdaj pa je dolina za senzacijo bogatejša, ker je morala prikupna gospodična oditi z orožniki. Ob aretaciji so ugotovili, da ima vse tatvine zadnjih dni na vesti ona, ki je začela mešati glave tudi domačim fantom. Zofija Perkova je čedno dekle m oblačila se je lepo. Nosila je moderne »semiš« čevlje. Ob aretaciji pa se je izkazalo, da je nosila obleko in čevlje ge. Robenikove iz Litije, kjer je nedavno vlomila. V Robe-nikovo stanovanje se je vtihotapila tako, da je iztaknila ključ od stanovanja. Prebrskala je vse omare in ukradla vse, kar ji je bilo všeč. Odnesla ie dve obleki gospodarju Robeniku, pa tudi njegovi ženi je odnesla več oblek, čevljev in precej perila. Ob aretaciji je priznala, da je nedavno začela krasti v Domžalah, kjer je bila zaposlena. Na kriva pota io je zapeljalo veselje do kolesarskega sporta. Pri nekem tamkajšnjem mehaniku si je nabavila novo žensko kolo na obroke. Pri nakupu je plačala nekaj za aro, ostanek pa je obljubila v tedenskih obrokih. Tedaj pa jo je zamikalo, da bi osleparila dobrodušnega prodajalca. Izginila je res iz Domžal in se zatekla v Litijo. Tam je skušala prodati kolo in je našla kupca. Predno pa sta se domenila, je padel sum na popotno dekle s kolesom. Za kupčijo so zvedeli litijski orožniki, ki so ji kolo vzeli in ga vrnili prodajalcu v Domžale. Dekle je imeio zaradi prodaje tujega kolesa sitnosti pri oblastvih, nato pa je izginilo iz Litije. Po tej aferi se je zatekla v skrito naselje Konj. Tam je kradla po hišah, ko so ljudje delali na polju. Kradla je obleko, čevlje, perilo in živila. Izpovedala je, da ims znance v okolici Zidanega mosta, kamor je pristojna. Kadar je imela dovolj nakradene robe, se je napotila proti Zidanemu mostu ki jo izročila svojim zaupnikom, ki so jo spravili v denar. Perkova bi prišla že prej v roke pravice, če bi se zavedali svojih dolžnosti kmetje na Konju. Eden jo je zasctčil pri tatvini. I V njegovi hiši odnosno kašči je bilo večkrat kaj ukradeno. Oni dan so odšli dmna-či spet na polje, gospodar p* se ie skril na podstrešje. Kmalu je prišla iz go/da za hišo tujka, dvignila je zapah vn je že bila v hiši. Odšla je v shrambo in si nalo/ila moke, zabele in drugih jestvin. Tatica je pobegnila, kmet pa jc poklical z hli/.iie njive domače, ki so odhiteli za njo in so jo našli v gozdu. ImeHa je pclno Mlogo nakradenega blaga. Kar je bila kmetu pokradla, je morala vrniti, potem so jo pa izpustili. Niso je izročili orožnikom, niti jim niso tega javili. Zanimivo ie bilo njeno srečanje z okradenimi Robenikovimi Okra-dena gospa Robenikova je izjavila, da nosi Zofija njeno obleko in tudi njene čevlje. Zahtevala je, da se je morala tatica sezuti in s4eči in so ji seveda ugodili. Zdaj, ko imajo drzno tatico pod ključem, prihajajo poročila iz vseh krajev, koder se je zadnje čase potikala. Bavila se je tudi s sleparstvom. SBtiflji je bila rojena v Nemčiji, pristojna pa je v okolico Zidanega mosta, kjer je imela prijateljske zveze, kamor je spravljala pokradene predmete. Oblasti nadaljuje preiskavo. Iz Maribora — Žmahten sad, Žmahtna cena. Na mari borakam trgu se je pojavilo prvo doma* Se grozdi. Cena 8 din za kg. — Nov frrob. V splošni bolnici je umrla v 33. letu svoje dobe začetnica Ana Varu-potičeva. Žalujočim naše toplo sočutje! — Rezervni častniki, ki žele prisostvovati vežbam v okolici Maribora dne 19. ia 26. avgusta t. L v civilu ali uniformi, naj se javijo v navedenih dneh ob 6. uri zjutraj v kasarni vojvode Mišića, Tržaška ee* sta. Vabijo se vsa rez. Častniki, da »e obeh vaj dne 19. in 25. avgusta v črni večjem številu udeleže. — Na razstavišču Mariborskega tedna je razstavil med drugimi član Zveze Mai* eftrovih borcev »n brezposelni čevljarski pomočnik Konrad Hicl iz Maribora mojstrsko izdelano skrinjo, ki spada v stroko umetnega mizarstva. V skrinji je nf>odobil v lepo izdelani obliki državni grb. lik kralja Petra II., lik blagopokojnoga gene* rala Rudolfa Maistra in simbolično ogledalo ob 20 letnici naše svobode. — Veliko razburjenje je povzročil 14. avgusta v Marenbergu čuden incident. Pre-gledntk finančne kontrole Matija Kogovfcek, ki je delj časa živel na jugu in se navzel tamošnjih običajev, je s karabinko streljal v zrak na travniku pred protesten to v»ko cerkvijo.. Ko ie zadnjič ustrelil v srak, sta ga napadla dva moška, eden ga je opfcaerl čez hrbet, nato sta mu vzela pušfco in zbe* žala v trg, kjer sta nahuiskalu fanta. Ti to začel brez povoda napadati mimoidoče ia naposled so morali posredovati orožniki. Prijavili so državnemu tožilstvu v Maribora 7 oseb v starosti od 29 do 31 let. — Posestva b rok v robe. Posestni«* Marija Štreniflova je prodala sodniku okrožnega sodišča Leonddu Rlimonovu iz Strumrice parcelo v magdalenskecn pred* mesfJB za 16.000 din. MALI OGLASI Beseda 60 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Dtn 1*—. dave* posebej. Za pismene odgovore glede malih oglaaov je treba priložiti mam ko. — Popustov za male oglase ne priznamo. 41JL luni pa«—Mco ELVIRO, ki Vam zapoje alssaMisi pesmi kakor ssvdalmlsB in alagerje. Tocei val v KAVARNO CENTRAL! Makulatnrni manir p*#da oprava »Slovenskega Naroda" Novo mesto in vojne žrtve Drugim mestom tri lahko služilo za zgled, kako je treba ceniti vojne invalide Žalec, 16. avgusta Novo mesto, metropola Dolenjske, je eno izmed najlepših mest v Sloveniji. Stoji na hribčastem terenu in je proti jugu in zapadu obkroženo s širokim pasom temnih gozdov. Na severni strani pa zapira pot mrzlim vetrovom Trška gora, gora bujnih vinogradov, po kateri se belijo zidanice kakor v polkrogu širok pas temnomodre Krke, ki je Novemu mestu živo zrcalo, da si ogleduje v njem vsak dan svojo prelestno lepoto. Kdor je le enkrat videl bogastvo lepote tega kraja, ga nikdar ne bo pozabil, in kdor je imel priliko spoznati tudi dobrodušne Novomeščane, se bo vračal ponovno v ta dolenjski paradiž. Novo mesto pa se poleg lepote svojega kraja odlikuje tudi po izredni naklonjenosti vojnim žrtvam in to v taki meri. da kaj stičnega ne vidimo v nobenem drugem mestu po vsej državi- Lahko rečemo, da stori Novo mesto v oficijelnem, kakor tudi v privatnem pogledu vse, da v svojem kraju čimbolj olajša težko stanje vojnih žrtev. Izredno naklonjenost izkazuje vojnim žrtvam mestno županstvo, za katerim pa ne zaostajajo tudi privatniki in podjetja in so tako skupno s svojimi izdatnimi darovi obrisali vojnim žrtvam že marsikatero trpko solzo, še vidnejši pa je moralni povdarek hvaležnosti in spoštovanja Novega mesta do vojnih žrtev. Kadar zborujejo vojne žrtve v Novem mestu, se zborovanja udeleže zastopniki občine, vseh državnih uradov, šol, društev itd. in da jo s svojo navzočnostjo poseben nacionalni noudarek. ter poudarek hvaležnosti in spoštovanja do vojnih žrtev. Koliko je mest v naši ožji in širši domov ni, ki postavljajo taka zborovanja na zadnje mesto in pošljeio na zborovanje kvečjemu — občinskega policaja. Smrt edina je doslej reševala vprašanje vojnih žr*tev in je tudi že rešila dobro polovico tega vprašanja. Zadnje delo take rešitve — položitev ad acta —, se opravi povsod hitro in zelo enostavno. Temu pa ni tako v Novem mestu. Novomeščani razumejo to čisto drugače in pravimo. Tam so pogrebi vojnih žrtev izredno lepi — ob udeležbi oficijelnih zastopnikov društve. številnega meščanstva in častno vojaško Četo, s poslovilno salvo. Človek, ki gleda tam taksen pogreb, se mora odkriti Novemu mestu, ki tako globoko razume nacionalni pomen ugleda in zaščite vojnih žrtev. Novo mesto pa rudi ni od danes ali včeraj. Je to staro mesto, ki je odprtih rok sprejemalo in lečilo že ranjence iz turških bojev. Sprejemalo je zmagovite čete domačinov, uskokov, Ličanov in drugih, kadar so korakali iz turških bojev, ter jih krepilo s sladko in zlato trškogorsko kapljico. Sedanji meščani so vredni potomci svojih velikih prednikov. Vojne žrtve vedno poudarjajo, da je njih pravična zaščita v interesu dobre državne obrambe in je slab takšen državnik, ki tega ne razume ali pa noče razumeti. Lahko je pač preko noči postaviti tovarno, v kateri se izdelujejo puške in topovi; za zgraditev jake moralne obrambne sile pa so potrebna leta sistematičnega dete. In problem zaščite vojnih žrtev pri tem m* najzadnjL Kakor mati, ki v trpljenju in bolečinah rodi svoje dete, pa mu vendar poklanja vso gorko materino ljubezen, tako tudi vojne žrtve v svojem trpljenju ljubijo svojo Jugoslavijo in hočejo, da postane in ostane velika ter močna. eVlika in močna pa bo ostala le, ako bo njena obrambna morala jaka in nezlomljiva. Prav radi tega mladina ne sme imeti vtisa, da se vojne žrtve uvrščajo v kategorijo beračev. Vojne žrtve ne smejo, pa tudi same ne marajo prinašati mladini s svojim trpljenjem za domovino — malo-dušja, — marveč nasprotno, ponos in zavest, da je najsvetejša dolžnost vsakega obramba naše domovine. Če treba tudi za ceno življenja in trpljenja. Lahko rečemo, da Novo mesto razume v polnem obsegu pomen, katerega daje pravo razmerje javnosti do vojnih žrtev, državni obrambi. Zato Novemu mestu vsa čast! Upamo, da bodo temu častnemu zgledu sledila prej ali slej tudi druga mesta v državi. Udruženje vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine Jugoslavije ima poleg rednih tudi častne člane. Slednjih je zelo majhno število, ker se daje častno članstvo le za izredne zasluge. Novo mesto pa je brez vsakega dvoma vredno, da postane častni član našega udruženja. B. F. — vojni invalid v Savinjski dolini Lep sokolski praznik v Žireh Proslava 30 letnice zgraditve prvega sokolskega doma rnn slovanskem jugu in ZO letnice Jugoslavije **** Žiri, 17. avgusta Kijub vsema omalovaževanju, cbr kovanju in poniževanju stoji sokolstvQ trdno in neomajno na straži in ne kloni pred nasprotniki. To se je pokazalo tudi v nedeljo 14. t. m. v žireh, ko j? tamošnje sokolsko društvo proslavilo 30 letnico zgraditve prvega sokolskega doma na slovanskem jugu, 20 letnico obstoja Jugoslavije in razvitje naraščajskcga prapora, pod katerim se bo zbirala sokolska mladina ob naši zapadni meji v dcbr0 kralja, so-kolstva in Jugoslavije. Poleg svojega najstarejšega sokol skega doma s? pcnaša žr-rovski Sokol tudi s praporom, ki je bil razvit na usodni Vidov dan 28. junija 1914 ob zletu Idrijske sokolske župe. K temu pomembnemu jubileju S3 je zbralo v nedeljo sokol s t vo od blizu in daleč, iz Notranjske. Gorenjske in Ljubljane, v lepem številu so bili zbrani tudi častniki in vojaštvo. Za svoj praznik so se odele žiri v državne zastave, domače prebivalstvo pa je navdušeno pozdravljalo sokolske vrst^. Po skušnjah, ki so potekle gladko ob spremljevanju godbe Sokola I Tabor iz Ljubljane, je bilo nameravano razvitja naraščajskega prapora, ki pa ga je preprečila nevihta s silnim nalivom tako, da se je moralo slavje odložiti, dokler se ni vrem- zboljšalo. in res, nevihta, je kmalu nonehala, posijalo je sobice, letno telovadišče je oživelo s sokolsko mladino. Na h tovadišče so prišli vsi od--deHti, da prisostvujejo razvitju prapora. Po pozdravu državni zastavi med igranjema, državne himne je govoril o z god r vi ni društva in pomenu sokolskih domov pro_ svetar br. Ivan. Oblak, ki je svoj govor zaključil s pozdravom sckolsk mu starešini Nj. Vel. kralju Pteru H., med viharnimi ova cd jami sokolstva in velike množice občinstva, ki je zasedlo obširno letno telovadišče. Ko so se ovacije pclegle, je razvil z lepim govorom prapor kum br. Kavčač, kumica sestra Bačnarieva pa je privezala nanj krasen spominski trak. Izročila je prapor starešini br. Demšarju-, ki se j. zahvalil 3a dragoceno darilo, potem da Je pa izrcčil mlademu praporščaku, ki se je zaobljubil nanj, da ga bo no- sil s častjo in neomadeževanega izročil svojemu nasl:dniku. Po pobratimstvu z ostalimi sedmimi prapori je čestital društvu stari sokolski borec in bivši žirovski učitelj br. Lcvro Perko, ki se je v svojem govoru spominjal sokolovanja pred 30 leti in na v ci u š val mladino za nesebično in požrtvovalno delo za kralja, domovino in Jugoslavijo. Njegov govor So navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. Potem se je razvila po vasi veličastna povorka. V njej je korakalo 558 sokolskih pripadnikov v kroju in meščanski obleki z znakom, od teh 400 v kroju. Na čelu povorke je j zdilo dtevet konjenikov Sokolov, za gcdbo Sokola I so nosili 7 praporov ,vsem novi narašča j ski prapor na čelu, nato častniki, zastopstvo župe in bratskih edinic z župnim načelnikom br. Franjom Lubejem. Občinstvo je sokolske vrste navdušeno pc-zdravi jalo in jih ob-sulo s cvetjem. Po odhodu po vasi se je povorka vrnila na telovadišče, kjer s? je pričel telovadni nastop, ki je dcasgel kljub razmočenim tlom lep uspeh. Udeležba občinstva pri telovadbi je bila rekordna. Vsi telovadni oddelki so pokazali velik napredek, posebno pa so zadivile s svojim nastopom vzorne vrste ljubljanskega Sokola na drogu, bradlji in z vrhunskimi prostimi vajami. Pri telovadbi j- nastopilo 22 mlajše moške dece, 21 mlajše ženske dece, 39 starejših deklic, 52 starrjših dečkov, 12 sta-rjsih bratov iz iDcl. Logatca, 75 nara_ ščajnikov, 40 naraščajnic, 48 članov in 32 č-lanic. Pri orodni telovadbi pa je nastopilo pet vrst članstva in naraščaja. Skupno je nastopilo pri javni telovadbi 369 oseb. Po telovadbi je bil na telovadisčai zbor vs:h oddelkov, ki jih je v lepem govoru [pozdravil župni načelnik br. Franjo Lubej, čigar govor je množica sprejela s frenetičnim odobravanjem. Po njegovem govoru je godba zaigrala slovansko himno >Htj Slovani« m^d spuščanjem državne zastave, nakar so vsi telovadni oddelki med petjem »Le naprej brez miru« med ponovnimi ovacijami sokolstvu zapustili telovadišče. K jubileju sta poslala svoje čestitke še I. nam. staroste Saveza SKJ br. Gangl in župnik br. Janko Barle, I kar je vzbudilo med aokolstvom in občin- ! stvotli aavdušeno odobravanje. Po nasto- j pu j9 bfla v Sokolskem doma prijetna na- j bave. do odhoda, dragih gostov. Nedeljska j svečanost je znova dokazala, da stoje žiri j trdno in odločno v sokolskem in nacional- ; nem taboru. PREMALO JE DOBIL Teta pride na obisk. Posebno veseli je niso in da bi zagiadila neprijeten vtis, da najmlajšemu nečaku Jurčku pet dinarjev. Jurček sprejme dinarčke in molči. Ogla si se mati, rekoč: No, sinko, kako se pa reče teti? — Stara škatla. čangkajškov izgubljeni sin StSk Mlet SpC lil P* Mož, ki se je nedavno pojavil v provi-zornem sedežu kitajske vlade, Češ, da hoče govoriti z maršalom Cankajškom, je vzbudil splošno pozornost, ker je še mlad, pa ima že srpe lase. Bil je v navadni uniformi in na prsih je nosil več sovjetskih odlikovanj. Ko so ga vprašali, v kakšni zadevi bi rad govoril s poglavarjem kitajske države, je odgovoril nekam v zadregi: »Jaz sem njegov srn ...« zaradi komunizma, zdaj sta se Cangkajšek s svojo drugo ženo O čem sta govorila tistega dne maršal in njegov najstarejši sin Ciančinkuo, ni znano. Sest ur ni imel nihče dostopa k maršalu. Oče in sin se mnogo let nista videla. Postala sta si politična nasprotnika. Oče je svojega prvorojenca javno pro-klel. Sin mu je pa odgovoril z odprtim pismom, ki je po ostrosti še prekašalo očetovo izjavo. Iz ljubezni se je razvila mržnja, tako globoka, da je maršal črtal sinovo ime iz rodbinskega seznama in zahteval, naj sprejme drugo ime. Ko so se čez šest ur cdprla vrata, so možje iz najožje maršalove okolice videli, kako sta si oče in sin podala roke. Zdaj je mladi Can eden najzanesljivejših zaveznikov svojega očeta, poveljnik 100.000 mož broječe najboljše kitajske armade. Druga čangkajšlcova žena Prelom med maršalom in njegovim takrat 24 letnim sinom je izviral iz osebnih razlogov. Cančinkuo je bil sin prve Can-kajekove žene. Ta je delila z njim leta izgnanstva na Japonskem. Bila je z njim takrat, ko je moral mladi revolucijonar bežati pred detektivi iz kraja v kraj. Ko je bila ustanovljena kitajska republika, je bilo Čanka j sirovemu sinu šele 5 let. Nastala je kratka doba miru, ko je bil Čanka j sek osebni tajnik Sunjatsena. Potem se je pa začelo novo romanje s Fenovi mi armadami na Forrnoso in končno v Moskvo. Takrat se je Ćankajšek odtujil svoji prvi ženi. Po kitajskih običajih ni bilo nobene ovire, da bi ne vzel postranske žene. Ta je bila Mejlinšun. Zahtevala je od Cankajška, naj zapusti prvo ženo in dosegla je svoj cirj. Javno pismo Ce se je razmerje med očetom in sinom nekoliko skalilo, je bilo vendar še znosno in sicer zato, ker sta imela takrat skupen ideal. Oba sta bila prepričana, da pride iz Moskve odrešitev sveta. Engen Cen, sedanji zunanji minister centralne kitajske vlade, je izposloval, da je prišel Čanka j -šek v Moskvo v vojaško šolo. Ta čas so se pa Cankajškovi nazori izpremenili in postal je zagrizen sovražnik komunizma. Njegov sin je pa ostal v Moskvi pod vplivom bolj še viških idej. Zaman si je prizadeval pridobiti očeta za stare ideje. Videč, da s pregovarjanjem ne bo ničesar dosegel, je segel sin po sredstvu, tako priljubljenem v sedanji Rusiji, po javnem pismu, v katerem se odpoveduje svojemu očetu. Pred dobrim letom je bilo objavljeno v »Pravdi« Cančinkuovo pismo njegovi materi. Pismo je bila plamteča obtožba Can-kajška zaradi njegovega postopanja s prvo ženo. Zaključilo se je z besedami: »Moj oče je sovražnik vsesa kitajskega naroda in zato največji sovražnik lastnega sina. Sam hočem hoditi veliko pot kitajske revolucije. Jaz ostanem z vsem srcem komunist.« OdpuSčanje To komunistično veroizpoved so pa močno omajali Stalinovi procesi proti vojaškim dostojanstvenikom in aretacije komunistov v inozemstvu, s katerimi je Cančinkuo sodeloval. Sin je prosil očeta pismeno odpuščanja, toda odgovora ni dobil. Lani v maju je odpotoval Cančinkuo v Šanghaj, kjer je bil pa zaman ves njegov trud. da bi se sestal z očetom. Oče mu je pustil pismo, v katerem določa pogoj po-mirjenja in sicer, da se javno odpove sta-linovskemu komunizmu. In sin ?e je uklonil. Čudni poročni običaji Glede malega plemena Ainov, živečega na otokih Kurilski, Jezo in južnem delu Sahalina, si etnologi niso na jasnem. Aini so oči v i dno ostanek prastarega plemena, ki ni moglo prodreti naprej pred vpadi močnejših plemen. Pač je pa ohranilo samostojen jezik in svoje običaje. Preje se je govorilo o tem plemenu, da ne proslavlja pomembnih dogodkov v človeškem življenju kakor so rojstvo, poroka in smrt Zdaj je pa dr. N. Munro opisal njihove poročne običaje. Pred poroko nevestin oče zapoje pesem iz skupine Jai-huru-e karapa. Pod tem se razume nekakšna slavnostna recitacija ob svečanih prilikah. V nji opisuje, kako ljubi svojo hčer in namiguje, da je naloga mladih roditi otroke, ki bodo ohranili njegov rod. V strogi eksogamni aineski družbi naglaša-jo, da so otroci materini potomci in da se hranijo njihovi dokazi o sorodstvu skrivaj v pasu, ki je tabu in moški ne smejo brskati po njem. To je v pas zvita vrv in njena dolžina kaže dolgost rodovnika. Stare žene odločajo, ali naj pridejo v pas bodočega otroka očetovi ali materini predniki. K predhodnim poročnim forma! n osti m spada tudi izmenjava daril med ženinom in nevesto ter pomirjenje najbolj češčenega boga Kamoi Fuchi, duha prednikov. Potem pošlje ženin nevesti na dom ritualno pripravljene potrebščine iz prosa za sveto pijačo. Ko se zbero na svatbi gostje, opeva oče zopet starodavne poroč- j ne običaje in poda obema vrč s sveto pi- jačo. Prvo polovico popije ženin, drugo pa nevesta. Če bi ne hotela piti, zakon ne bi bil veljaven. Nevesta dvigne vrč k čelu, trikrat ga zavihti in šele potem pije; pri tem naredi karakteristično kretnjo z desnim kazalcem čez gornjo ustnico. Največja ameriška poplava Lani sta se razlili reka Ohio in Mississip-pi v spodnjem toku tako, da sta se dvignili 9 m nad normalo. Ameriške oblasti so objavile zdaj podatke, iz katerih je razvidno, da je bila to največja ameriška poplava. Škode je napravila za 550,000.000 dolarjev. Zelo dobro se je obnesla radijska služba, ki je v petih dneh razširila na vse strani 16.000 klicev na pomoč in omogočila rešiti iz poplavljenih hiš 5S.000 ljudi. Da ni bilo te službe, bi bila zahtevala poplava na tisoče človeških žrtev. Vendar je pa našlo v valovili smrt 436 ljudi. Poplavo so povzročili silni nalivi. Nekaj dni je zadostovalo, da je bilo pol metra padavin. Toliko padavin je v srednji Evropi včasih komaj v pol leta. V Ameriki je pa padlo toliko vode na 150 km dolgo in 800 km Široko ozemlje v 25 dneh. To je bilo 60 miljard ton vode. Reka Ohio je bila tako narasla, da je tekla voda ob njenem izlivu v Mississippi proti toku Mississippija tako, da je bila tu smer toka obrnjena. Glavni vzrok tega čudnega vremenskega pojava naj bi bilo pomanjkanje pogorja, ki bi se vleklo preko Amerike od vzhoda proti zapadu, kakor se vlečejo v Evropi Alpe. Tako pa lahko topli tropični vetrovi prodirajo visoko proti severu, nasprotno pa lahko teče m: zel arktični zrak brez ov're daleč na jug. Ko pa nastane izravnava, r'ede navadno sini nalivi. Lani je razen tega deževalo še na zmrznjeno zemljo, v katero voda ni megla pronicati. Molčeči šket Na Škote delajo drvtipe, nanašajoče s3 večinoma na njihovo skop?st. Malo je pa znano, da se odlikujejo Skoti tudi z drugimi laistno.-tm:. Tako so prabivalei gorskih krajev tako zvani Ghilanderji, na glasu ket zelo redkob seJni ljudje, ki ne izgovore p0 nepr.trebnem niti besedice. V Zapadnem pog-riu se je rodil v eni takih družin sinček. Doki t je bil dojenček, seveda ni bilo mo~c;e pričakovati, da bo spregovoril, toda iz dojenčka se je razvil deček, ki še vedno ni govoril. Skrbna roditelja sta prišla končno do spoznanja, da je gluhe-n m in ep*, stila sta vsako upanje, da bi ga ■Htmla kdaj govorit'. Nekega dne je Sel oče na njivo okopa-vat krompir in dečka je vzel s seb^j. Oče je okopaval krompir, sir-ko se j> pa igral v bližini. Kar se je pripodil od nekod razkačen bik in dirjal :je naravnost proti očetu, ki je bil obrnj