Št. 96.
V Gorici, dne 18. avgusta 1900.
Tečaj XXX.
Izhaja trikrat na teden t šestih IzdanJIh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranje tedanje opoldne, rečemo izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Yse leto   '.;.  .  . .*..*. 13 JL 20. likali gld, 6-60
pol leta ........6 . 60 „¦  /   ;:*^30     '
5etrt leta.......3 , 40 „   ;'    ,   170
Posamične številke 3tanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršcek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zveCer; ob nedeljah pa od S. do !2. ure. Xft naročila brez doposlane mti-očiiiiie •»m'ne Oziramo.        ¦••   -<«--.-     *«»..,." ..
„PRI3IOREC" izhaja neodvisno od «Soče» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soca» in «Primorec» se prodajata v Gorici v to-bakarni 8 c h w a r z v Šolski _ ulici v\ Jelle rs i t z v_ Nunski ulici; — v f»tov fobakami LavrenSiS na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
(Zjutranje izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr-Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od-jfc-do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 9.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravuifitru.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.______
Oglasi In poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-Jcrat 8 kr., 2-krat 7. kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostora.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
»fioriSkn Tink arna" A. GabrSčok tiska in zalaga razen cSoče> in »Primorca* še -Slovanslto knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih. 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vrstica.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
<Gor. Tiskarna > A. Gabršcek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Še enkrat - užitninske davščine.
»Soča* je že dovoljno pojasnila, kako je s temi davščinami v naši deželi. Povedala je, kako je bilo v tolminskem okraju; kako je »Poravnalno društvo" za kanalski okraj sicer prevzelo užitni ne, a se potem raje pogodilo z Gorupom; kako enako društvo v Ajdovščni pobira užitnine v svoji upravi, pa nima kaj shraniti, ker je konkurenca vse požrla itd. Sploh je »Soča* imela pred očmi stvaren položaj "v deželi, resnično koristi našega ljudstva, —- nasprotno pa prof. B e r b u č in E. K1 a v ž a r nista navedla v Gregorčičevi »Norici« ne enega dokaza za svoje suhe trditve. »Soča* je zahtevala od brbljavegaprofesorja Berbuča, naj vendar osreči svoje volilee in vse čita-telje z onim znamenitim referatom, ki je utemeljeval predlog za pobiranje užitnin v deželni upravi. V tem referatu bi se pač morali združiti vsi vspehi tistih glosovilih študij, s katerimi se je Berbuč pohvalil! Ta referat, oprt na dokaze in števila, bi utegnil morda i nas neverne »Sočane* omajati v nezaup-nosti in potrditi vsaj v upanju, ako že ne v veri, da bi imela dežela od nove uredbe dobiček. — Toda prof. Berbuč nas ni uslišal, marveč trdovratno nas je pustil v temi. Spustil je parkrat le tisti.... »recimo, da bi bilo toliko in toliko dobička-...., a tako predrzno zaupanje jednega deželnega poslanca v lehko-vernost občinstva moramo zavračati z največjo indignacijo S Tudi sloveči ekonom z najslabšo ekonomijo — E. Klavžar — nas je pustil docela v temi. Tudi on jo samo trdil, samo besedičil, kakor že zna, a dokazal ni ničesa. Lepim besedam Klavžarjevim pa ne verujemo prav nič, kakor niso verjeli nikdar niti Gregorčič, Coronini, Rojic, itd.
Dejstvo pa, da se je šlo edino za slovenske groše, ker v Furlaniji pobira užitnino finančna uprava sama, je prepričalo slovensko občinstvo, da imamo tu opraviti z lahonsko pretkanostjo, kateri služita Klavžar in Berbuč za orodje. Seveda bi se Klavžarju odprlo pri užitnim* novo polje za — »delo vanje". On edini bi bil strokovnjak, on kak nadzornik, on bi se pogajal s posameznimi  krčmarji in
RUSINJI.
PnjKArtlka i/. iinvoJM^a časa.
Srbski spisal Gjuro Ja-kšič.
Posl. Podravski.
(Dalje).
Ksenija, sklonivši se k ušesu ranjenca, je polagoma zašepetala z glasom, pretrganim z notranjimi občutki: »Moje jagnjetce, aH te bole" rane?«
»Draga Ksenija!« odvrne bolnik s tihim glasom, ki je bil podobnejši še-lestu uvenelega lista, nego razgovoru, »kadar odideš, boli me srce in duša !«
Mlada oskrbnica, sedši na stol blizu njegove postelje, položi svojo drobno roko na njegovo bledo čelo, na kar začne s svojim mehkim glasom govoriti: »Čela nimate gorkega, kri vam teče po žilah mirno, rane, kakor upam, se zaceli. — Seveda...« in razgrni vši ranjencu srajco na prsih ter namočivši gobo v vlažno vodo, jame mu skrbno orni vati na polovico že posušeno rano. »Ta je bila najgroznejša, toda tudi ta se zaceli. Vaša krepka narava in...«
»Vaša postrežba, draga Ksenija«, ji seže bolnik v besedo.
»Druge so neznatne!« Sedaj pa mi pokažite svojo levico. Ranjenec polagoma spusti svojo ranjeno roko v njeno okroglo, malo ročico; ona je čutila, kako se mu je tresla, toda, tiho mu od-
sklepal   pogodbe   na štiri   oči........   Srečna
dežela !
E. Klavžar nam je dal zaradi Furlanijc naravnost imeniten odgovor. Blagoizvolil nas je zagotoviti, da bi prevzela dežela tudiFur-lanijo, ako vlada zniža ceno..,.., da bi kazalo kaj dobička......
Tak odgovor je vrhunec predrzne zaupljivosti v najivnost in nevednost občinstva. Kdorkoli je imel kdaj opravka z užit-ninami, ve dobro, da se oddajajo na dražbi. Kdor več ponudi, ta je podjetnik, pa bodi zasebnik, družba krčmarjev ali tudi deželni odbor.
Prav tega dejstva pa se ni nikdo dotaknil; tudi mi v „Soči* še ne, ker smo menili, da je samo na sebi umevno. Toda danes vidimo potrebo, da ga na kratko omenimo in sleparjem zapremo sapo!
E. Klavžar je torej razodel veliko skrivno željo deželnega odbora, katere mi prej nismo vedeli vkljub »izdajici* (ki je seveda dr. Turna!), namreč, da bi dežela prevzela tudi užitnino „v  Futianiji,  ako  vlada   zniža
ceno..... iz tega je posneti krntkoumnost in
nevednost, ki vlada v deželnem odboru, da bi dobila dežela tudi slovenske okraje   po   nizki   coni   brez   vsake
konkurence.....  V leni  pa tiči  velik, ne-
odpusten greh, s katerim nas pitala Klavžar
in  Berbuč v »Gorici".....   Ali ti gospodje ne
vejo, da se ne bodo dali kar tako odpraviti sedanji podjetnik, ne tisti možje, ki so vsa leta tekmovali z Gorupom ? — Sedanji podjetnik ve dobro do zadnjega stotaka, koliko more ponuditi brez škode. On bi lepim očem sijamskih dvojčkov Pajer-Cahej na ljubo gotovo ne vrgel kar tako puške v koruzo, saj je on edini, ki natančno ve o užitnini vse, česar mi ne vemo«, Ako bi on raste! na dražbi in se potem odtegnil, prepustivši užitnine deželi, tedaj je gotovo, da bi dežela imela neizogibno zgubo.... Jeden Gorup pa lahko v boju z deželo zgubi tudi pol milijona, on ostane vsejedno večkrat milijonar, a naša dežela nima niti tisočaka za lake špekulacije!
Iz tega je razvidno, da je bila vsa akcija deželnega odbora ponesrečena* že v korenini!   Treba   pričeli   vse   drug; čt-!   To
motavši obvezo, je omila ter znovič ove-zala mu rano.
»Vse bo dobro, tudi roka se zaceli. Tudi z zdravniki sem že govorila; rekli so, da čez deset dnij že lahko zapustite bolnišnico.«
Vukovo obličje postane še bledejše nego mrliča, usta zajecljajo; hotel je nekaj reči, toda niti besedice ni mogel spraviti iz ust.
»Toda kaj vam manjka sedaj ?*
"Kako viorem jaz zapustiti bolnišnico ?«
Ksenija ga začudeno pogleda.
»Da, draga Ksenija, kako naj zapustim bolnišnico, ko pa za temi zidovi nikjer na svetu ne najdem Ksenije ? Na polžkih potih, po katerih sem sam hodil, vas, draga Ksenija, nikjer nisem srečal! V skalnati goščavi nikjer nisem slišal vašega nežnega glasu. V kamenitih jarkih naših gora nisem zagledal vašega angeljskega obličja. Na mokri, z granati razkopani zemlji naših krvavih višin nisem čul milih besed vaše tolažbe! O, Ksenija, brez vas mi poči srce, duša mi y bolnih prsih usahne — in jaz, čegar sedem ran ni potrlo, umrem od  tugeT«
Čez resno Ksenijino lice spreleti vesel nasmeh. Sklonivši se, mu poše-peta: »Tudi jaz pojdem z vami, predragi, iz bolnišnice, da vas bom oskrbovala, vam vse mogoče rane v življenju zavezovala — vas. A vi me za vse moje zasluge enkrat, kakor ste storili sinoči, poljubite,«
brez dvoma vidi zdaj sam deželni odbor, ko se je tako strašno blamiral!
Da v očitnem boju proti bogatim podjetnikom ne opravijo nič niti »krčmarske zadruge", je dokazano s slučajem »Užitnin-skega poravnalnega društva8 v Ajdovščini. Prvotna cena je bila menda 8000, a na dražbi je dobila vlada mnogo več. Zadruga nima nikakega dobička, a mora krčmarje hudo stiskati, da nabere denar za finančni erar, Kdo ima dobiček? Edino — finančni erar! In tako bi bilo povsod drugod!
Zato pa se pokazuje naša taktika edino prava! Naj se ustanove »krčmarske zadruge* , ki bodo z zasebnim podjetnikom v dobrih odnošajih. Le tako bo mogoče doseči, da zadruge prevzetno užitnine za pošteno ceno; ali jo bodo pobirale same ali pa se pogode z zasebnikom, lo je zopet drugo vprašanje, ki se tudi lahko reši prijaznim potoni. Brez obojestrankih koncesij'seveda no pojde, ako ne bomo hoteli imeli v vseh okrajih tak »vspeh*, kakoršenje v ajdovskem okraju!
Zdi se, da se financi letos bolj mudi s temi užitninami. V Kobaridu bo dražba že 20. t. m. Ker krčmarsko zadruge še ni (je šele v teku!), naredi družba krčmarjev vsejedno svojo dolžnost. Tako treba i drugod, ko bo reč v teku. V kanalskem in ajdovskem okraju sla itak društvi, ki bosta nastopali tudi letos! Le želeli bi Ajdovcem letos več sreče! Kanalci so bili bolj previdni!—Enako naj se potrudijo v drugih okrajih. Od naše strani bomo pozorno na delu....
In s tem smo povedali vse, kar je bilo še potrebno! Deželnem odboru pa priporočamo, da se za prihodnje leto temeljiteje pripravi! Zasebniki lahko razpolagajo s svojimi novci kakor se jim ljubi, deželni odbor pa mora delati previdno z novci davkoplačevalcev!
DOPISI.
V Gorici, 17. avg, (Tutti frutti). -»Fant od fare podbrške" je vzel pero v svojo desno roko, napisal pismo ter ga poslal v Gorico. Tu leži pred mano na pisalni mizi. Prav zanimivo je. Tam gori pod brdom, kjer
Vuk je prestrašen okamenel. Ljubil je Ksenijo, toda da ga tudi ona in nemara še močneje ljubi, na to ni smel niti misliti. Saj ga ni poznala; ni vedela, kdo je, odkod je in kaj je ? A ona da postane njegova ljubica?«
»Ksenija, ali me poznate?«
»V tej prostorni sobani zdihuje trideset ranjencev ; bolečina vsakega mi razdira dušo, toda kadar vas slišim, da vzdihnete, zdi se mi, da umiram.«
»Ali pa veste, da sem revež ?«
»Za to sem pa jaz bogata!« odvrne smejaje se Ksenija.
Vuku Zmijakoviču otemni lice, na gladkem bledem čelu se prikažejo globoke vraske, okrog ust se mu igra slab, prezirljiv smeh.
Ksenija ga začudeno gleda ; videla je, kako se bori sam s seboj, toda mirno je čakala odločitve, čakala, kaj reče on, katerega tako močno ljubi in kateri ji je tudi sam že povračal to ljubezen. »Draga Ksenija, jaz umrem brez vas!< »Ne umrete! Rekla sem vam, da vas hočem spremljati povsod.«
»Rad vas imam, toda vi me ne smete vzeti«, reče Vuk, na kar doda tise: »draga Ksenija, jaz sem hajduk U
Mlada oskrbnica obledi. Visoko, z gostimi, črnimi lasmi pokrito njegovo čelo, počivajoče na visoki vajšnici, je bilo videti tako razumno in krasno, kakor čelo kakega učenjaka; te črne, prijetno gledajoče oči ^o izražale dobroto, ta terasna, rudeča usta pod kratkimi brldcami niso izrekla še jedne be-
bo »luka-matija* prifrčaval skozi dolgi tunel s kranjske na primorsko zemljo,« je nevarno za liberalce in njihove časnike, kateri so seveda »brezverski". V božjem hranu so poslušali ljudje nekoč, kako je upletel g. nune v pridigo tudi w brez verske" časopise, katerih mu je preveč po podbrski fari, Ti časniki skrunijo sveto vero in mlatijo po duhovnih — tako je rekel, Moj vir pravi, da g. nune ni zadovoljen s tamošnjimi »liberalci«, ali tudi ti, pa naj bodo »liberalci* in »brezverci* ali kar kedo hoče, niso zadovoljni ž njim. — Kakor drugod! tako tudi tam imajo navado, da sta pri cerkvi dva ključarja. K novemu letu sta bila radi starosti odpovedala lo »častno* službo, na kar so zbrali takoj dva druga, Nuncu to ni bilo všeč, ljudje so se mu udali, in današnji dan so brez ključarjev, Pa kaj jih je treba, ko kaj takega opravi lahko tudi ženska. Neki hlape.: je bil poslan z debelim denarjem v farovž po drobiž, Ko je prišel tje, se pobožno odkril ter povedal svojo željo, je vzela Mi-cika lepo ključe in šla sta s htapeem v cerkev v »cambio valute*, kjer mu je iz blagajnice naštela »črnih soldov", kakor pravi vir, Od tistih dob sodijo, da Micika ima vse sposobnosti za cerkvenega ključarja, da res ni potreba, da bi kaki sitni stari dedci opravljali šu naprej »časlno službo* ključarjevi
Ljudje tam pod brdom so pobožni, aH baš ker so pobožni, jim ni vsejedno, da prihaja g. nune maševat po celo četrt ure prepozno. Navadno ima le tiho mašo ne gledd na praznik, kar ljudi razburja. Na Sv. Ane dan je bila oznanjena farna maša. Ker je sopraznik tisti dan, je prišlo mnogo ljudij. Kako so bili razočarani, ko so zvedeli, da g. nune jo je ubral v Cerkno. Tim bolj priden pa je v računih pri porokah. Februvarija je računal nekaj nad 7 gld., začetkom maja okoli 9 gld., koncem istega meseca pa že okoli 13 gld. Kako rastejo »akcije*, ali vera hira! če pojde tako naprej, se zgodi, da kadar prižvižga »luka-matija" skozi podbrski tunel, dobi tam cerkve zaprte, ker ljudstvo se naveliča hoditi v cerkev, v kateri ni službe božje 1
Gabršcek — svetnik! V dornber-Ški cerkvi se čuje v zadnjem času, posebno
sede, ki bi ne bila priča njegove unete in poštene duše.
»Ne«, si je mislila Ksenija, »on ni hajduk! A ko bi tudi bil, on sovraži samo tlačitelje svojega naroda. Ljubi svoj junaški srbski narod in svobodo ceni bolj,- nego svojo plemenito kri. On je junak!«
Ksenijino obličje se zjasni.
»Prav, dragi hajduk«, šepeta mu potihoma Ksenija, »pisati hočem svoji ljubi materi, da on, katerega ima njena hči s srcem in dušo rada, je lesni hajduk. — Pa lahko greva na sever ali na jug, kamor boš hotel, samo ne več v gozd.«
Tako je šepetala Ksenija zamišljenemu hajduku. — Med tem pa se je čul pri vratih sobane iz početka nekak šum, na to pa glasnejši razgovor,
Ksenija je stekla ven. Tu na hodniku pred vratmi je naletela na ono mažarsko spako, katero smo spoznali »pri Balkanu«. Hotel je posiloma priti v sobano, toda paznik mu tega ni dovolil — to pa ga je razjarilo. Dokazoval je, kako velik gospod da je* koliko si je pridobil kot tujec zaslug za Srbijo in še mnogo drugega. •— Zagledavši Ksenijo, se je hotel nekoliko zravnati, da bi bil za kaka dva prsta višji; namesto vojaškega salutiranja je snel raz glave oguljeno čako, napel prsi, da bi bilo bolje vidljivo odlikovanje na črno-rumeni tkanini, katero je dobil za svojo nezaslišano hrabrost v Avstriji. Na to je odprl usta k najslajšemu nasmehu ter začel se  močno smešno  po mažar-
iz ust g. nunca Lovreta, toliko zabavljanj proti liberalcem, »brezverskim* časnikom itd., da se neuko ljudstvo Čudom povprašuje, kaj vendar mislijo g. nimci, ko jim nekaj prepovedujejo, Cesar ne razumejo. Ker se upleta vmes pogostoma tudi ime Gabrščekovo, katero Čisla posebno g. Lovre ToCobran, so žaCele pobožne ženice ugibati, Ce ni ta Ga-brSCek, katerega tolikrat omenjajo, svetnik! Joj I BaS obraten vspeh: Lovre ToCobran ga peha v pekel, ljudstvo pa ga šteje med — svetnike 1 In kedo potem naj ne umeje svete jeze ToCobrana?!
O, jerum, kako je pust! »Lažnjivi klju-kec" boCe biti duhovit in dovlipen list, pa ni ne edno ne drugo. Ves trud zaman! Naj se še tako trudita doktorska dvojčka iz Ri-hemberga, nic ne pomaga, duhovitost uhaja, dovtipnost pa postaja neslana, da je joj.
»Za kratek čas* pisati ob toplih dneh, ne gre tako izpod rok, in zato je »bravcu* ob tem »kratkem Času« grozovito dolg Cas. V zadnji številki mori »bravce* z neslanimi opazkami o liberalcih, prašiču, ki se valja v blatu, o naprednem trebušku, kosu mesa, pa o »Tutti frutti". To zadnje ga najbolj je. Pravi, da v goriški razstavi delajo epohalen utis, da celo Francozi in Angleži občudujejo neumrljivo tvorbo slovanskega genija. N6, n&, ker smo že pri utisu, pa naj povem »Lažnjivemu kljukcu", da »Tutti frutti" delajo res epohalen utis, ker vse jih bere, kar trgajo se za nje v veliko nevoljo »Prismo-jenca* ! Toliko veCji utis pa napravljajo še radi tega, ker slone na neovržnih dejstvih! Tako je, gospoda doktorja 1 V Cepovan bo treba malce stopiti na oni lepi, imenitni hlad, tam morda dobi dr. Pepe zopet kaj pametnih in dovtipnih mislij, za vojašnico jih ni več; so vse muhe s sadnega trga po-zobale I
.Klerikalni zmaj" bo baje tudi razstavljen na goriški razstavi, ali še le proti koncu, ker tako redkost ne gre kar tako kazati. Jahala ga bosta oba rimska doktorja iz Rihemberga, krog njega bodo zbrane razne »Goričanske* korifeje od don Antonia mimo Brbuca, notoriškega Nadutneža doli do Su-holazca in MaCkona. Na povodcu pa ga bo držal sam mojster v steklosti: Gašper Ste« klinoviC, ker baje sta oba jednako stekla!
Iz Oseka, dne 15. avgusta. — Dne 12. je bil sklicali obCni zbor vzajemno podpornega društva za zavarovanje goveje živine v Šempasu radi nesreCe, ki se je pripetila v Oseku, namreč, da so poginile tri govedi z vraniCnim prisadom. Pravila ne določujejo, da bi se ne plačalo odškodnine prizadetemu radi te bolezni, naj si bode že iz katerekoli vasi, vendar naCelstvo, seveda, je čutilo potrebo, sklicati izvenredni občni zbor, kateri naj določi, kako naj se plača odškodnina prizadetemu iz Oseka. Prvo besedo je imel g. Rustja, ki se je širokoustii, da ima načel-stvo pravico, ako hoče, določiti odškodnino samo na 25 gld.
Pustimo to, naj bi že bilo, ali uteme-Ijeva! je gospod take predloge, da se mu je večina smejala, deloma bila vsa ogorčena. Ker je blagajna šibka, so hoteli nekateri, da bi se samo polovico plačalo iz blagajne, drugo
polovico pa, da bi od društvenikov po moči nabrali. Gospod Rustja je pa tukaj stavil tak predlog, da bi OseCani plačali ve C kot drugi udje. Ali njegov predlog je padel, Čeravno je konstatiral, da navzoči niso bili vsi udje l Ne vem pa, ali ima gospod še izza občinskih volitev staro sovraštvo do Oseka ali ga je kaj mladega podkurilo. Tega ne umejem, zakaj bi morali eni veC plačevati kot drugi ko je vendar vzajemno društvo. Ako pa gospodje tako hočete, izbrišite na naslovu besedo »vzajemno", potem bodemo molčali. Ce bi pa kdo veC plačeval kot drugi, potem ni veC vzajemno društvo.
Tudi ni prav, da se v društvu kaže strankarstvo.                                Osečan.
DomaČe in razne novice.
Cesarjeva 70-letnlea.— »Sedemdeset — mnogo je let" poje naš pesnik. Gotovo dolga doba življenja! Tako dolgo dobo je preživel naš cesar Franc Josip I., in danes obhaja v Ischlu v svojem letovišču v ožjem rodbinskem krogu pomembni dan svoje 70-letnice. Telesno in duševno je cesar še izredno Ci! in čvrst; visoka leta in britki hipi v življenju ga niso upognili. Ni ga kmalu vladarja v zgodovini, kateri bi bil doživel toliko britkcstij v življenju kakor on. Spo-minjajmo se smrti edinega sina, cesarjeviča Rudolfa, smrti brata Maksimilijana in grozne usmrtitve cesarice Elizabete, pa raz vidimo, koliko duševnih bolij je moral pretrpeti visoki vladar na avstrijskem prestolu. Poleg tsga vre v državi. Narod ni zadovoljen z narodom, v večnem prepiru žive narodi med seboj, in ni mogoče priti do nikakega sporazumljenja. Vedno huje divja ta politišfci vihar, moč parlamenta je zdrobljena, in ladija avstrijske politike jadra v vedno huje razburkane valove. To pač so okolnosti, ki pretresajo vsakega s skrbjo, pred vsem pa vladarja. V tako težavnih odnošajih ne živi noben vladar od njega. AH fcljubu temu gieda mirno in samozavestno v bodočnost v nadi, da se vendar posreči pripraviti narode do željenega miru, da nastopi med njimi od severa do juga zadovoljstvo, da bodo vsi z jednakinii občutki udani vladajoči slavni habsburški hiši.
Po celi Avstriji vihrajo zastave, včeraj zvečer so bile razsvetljave po vseh glavnejših mestih, godbe igrajo cesarsko himno, oči vseh avstrijskih narodov so obrnene proti bivališču cesarjevemu. Kakor vedno tako tudi danes toplo bijejo slovanska srca, uneta za resnični blagor Avstrije. Slovani se v teh slavnostnih trenotkih klanjajo cesarju z zavestjo, da njihova poštena reč mora priti v Avstriji do tiste veljave, katera jej pritiče — potem bo mir v državi. Strinjajo se v želji, da se zgodi to čim preje, še predno zatisne oči visoki vladar Franc Josip L, da se prav pod njim, ki preživlja vse te strastne poli-tiske boje, izvrši tisti preobrat pa boljšo prihodnost Avstrije, ki ima priti prej- ali slej. V ta namen se pridržujemo tudi mi onemu velikemu pojavu udanosti, kateri hiti danes proti Ischlu, kličoč: Bog obvaruj, Bog ohrani! — —
skem načinu priklanjati in predstavljati:
»Imam čast, predstaviti se vam: hetman Klinski! Sem Rus, ki sem služil v avstrijski in sedaj v srbski vojski!«
Mlada oskrbnica odgovori mu spoštljivo, toda hladno:
»Ksenija Ničiforovna, oskrbovalka bolnih ;< na to se obrne, da bi šla dalje.
»Gospodična Ksenija Ničiforovna«, nadaljuje Mažar, »rad bi obiskal ranjene vojaške tovariše...«
Ksenija izvleče iz žepa uro, pogleda na njo ter obrnivši se h Klinskemu, doda : »Gospod, sedaj ni čas za obiske U
»Gospodična, jaz sem hetman!«
»Vsi, ki v tej sobi ranjeni počivajo, vsi so več nego hetman!« In obrnivši se znovič od njega, odide v sobo. Klinski jezno gleda za njo, na to se obrne ter odide... Paznik, ki se je že poprej ž njim nekoliko pričkal, ga meri od pete do glave...
Pri svetem Nikolaju, katerega je častil moj pokojni ded, take spake še nisem videl, kar sem živ! To ni niti Rus, niti Srb! Oh, ne verjamem nikomur. Poglejte le, kako ima kriv vrat, krive noge in celo škilav je. Toda ničesar takega nima na sebi, kakor drugi ljudje. Grozen je! Ko bi človek pljunil nanj kakor na žabo, ne pregrešil bi se proti njegovi duši. In kako strastno je zrl nji; to oskrbovalko revežev! Eh, v resnici ni bilo človeka na svetu, ki bi se m bil od naše mlade oskrbnice tako odurno poslovil nego on! VideJ sem že večkrai kako so ji ositeli in dosluženi vojaki
Cesarjeva 70-letnica t Gorici. — Včeraj proti večeru so zaceli razobešati zastave. ZveCer že je viselo po vseh promet-nejših deloma tudi stranskih ulicah premnogo zastav, cesarskih, deželnih in mestnih. Okoli 8. ure je pričela razsvetljava, katera je bila prav lepa na sploh. Nekatera stanovanja niso bila razsvetljena, ker so stanovniki na deželi, pri nekaterih pa se je zgodilo to brez dvombe na ostentativen način. Nekam čudno je bilo videti na pr. na Starem trgu nasproti deželni hiši visoko hišo brez vsake lueice. Po mestu je šla mestna godba, spremljana po ognje-gascih ter po par stotinah goriške »mularije* in drugega občinstva. Otroci so vpili sem pa tam: Viva 1'Imperatore Francesco Giuseppe I., vmes pa je bilo slišati glasen žvižg. Danes se je število zastav še pomnožilo, raz okna in balkone pa vise razni znpki v različnih barvah, tako, da kaže mesto slavnostnojice. Ob 10. uri je bila v Stolni cerkvi običajna maša, katere so se udeležili razni visoki dostojanstveniki in mnogo občinstva.
Osebna vest, — Gosp. dr. Andr. Lisjak je odšel v Slatino pri Rogatcu na Štajerskem. Vrne se zopet v Gorico dne 7. septembra.
Javen shod ˇ Bol. Vrtojbi. — Gosp. dr. H. T u m o, deželni poslanec in odbornik, priredi jutri, dne Id. t. meseca, v Dolnji Vrtojbi v prostorih g. Franceta Gorkiča javen shod. Edina točka na vsporedu je t Poročilo o politiškem in gospodarskem položaju. Pri-četek shodu ob 4*30 popoldne.
BerbuČ - Klavžar sta tista dva glaso-vita možaka, ki vlečeta voz goriškega razkola hrabro naprej. Oba imata svoje vzroke, zato sta na vsem boju tudi najbolj interesovana. Načrt je lep; BerbuC deželni odbornik, K lav žar njega sv. Duh. imenitni časi bi to bili za oba! — Ali, treba si pripraviti tla za take načrte, to pa z zmago klerikalcev! Zato sta vsemu peresnemu boju kar na čelu I Povsod sta vmes njiju roki! — Popolnjujela se prav skrbno! Klavžar hvalisa Berbuča, ta pa Klavžarja! Kako je to pri srcu Coroniniju, Rojcu, Gregorčiču, nam je uganka! Značaji!
Tudi v zadnji »Norici" Citamc* članek o Klavžarju, ki ga povzdiguje v deveta nebesa radi raznih zmožnosti], ki so potrebne v deželni hiši. Dr. Turna ne sega v tem oziru Klavžarčku niti do pasu! — Ne bomo se o tem prepirali! Res je, da je E, K. jako sposoben človek, da pozna deželo bolje nego kdorkoli drugi, ali za to se ne gre, pač pa za nekaj drugega, česar pa pri Klavžarju ni C ni in kar je važnejše nego vsa Klavžarjeva praksa! Da, prav radi teh zmožnostij ob pomanjkanju drugih še bolj potrebnih lastnostij so vsi resnejši možje v deželi /.a to, da se K. čim prej odstrani iz deželne hiš* j
Slovenščina   na   glavni pošti.   —
Da je slovenščina pastorka na naših c. kr. poštah v mestu, to je stara, dognana reč. Da se bodo pa kar javno norčevali ž njo, tega pa vendar nismo mislili. Na glavni pošti je nabiralnik, ki nosi napis: »Pisma pobirajo se 5 minut prod odhodom vsak pošte*. V taki spakedrani slovenščini se drznejo razpostaviti v javnosti nab.ralnik za pisma! Za danes se zdržujemo vsakega daljšega komentarja in koraka, ker pričakujemo, da to bo zadoščalo, da se napis nemudoma popravi pravilno. Ako ne, so še druga pola, da se ustavi smešenje našega jezika na c, kr. giamem poštnem uradu.
Pobiranje užitni«. — Deželni odbor je za letos veliko preslabo poznal reč, katere
poljubovali to belo, dobrotljivo roko! Ljudje ob brglih, ako jo zagledajo od daleč, se vstavijo na cesti ter čakajo z odkrito glavo, kakor bi šel mimo njih angelj — odkupitelj.« — Tako se je hudoval paznik...
Tri ure pozneje se je vstavila pred
gostilnico  »pri P-----« kočija, v katero
sta bila vprežena dva zala konja. Iz nje je stopil hetman Bajbakov. Z velikimi koraki je šel skozi vrata ter vlekel za seboj malomarno dolgo sabljo, da je ropotala-po kamenitem tlaku, v obličje je bil huje nego kedaj zamračen; oči je imel izbuljene, nekoliko krvave, usta namrdana.
Sobarica, zagledavši ga, se je zgrozila, toda privajena naših in tujih popotnikov, se je kmalu zavedla ter, veselo poskočivši, šla mu nasproti...
»Vem, vem, koga iščete, gospod hetman«, reče z zvonečim glasom, ki je kar odmeval po praznem hodniku, »nje ni doma ! Odkar je sinoči z vami odšla, ni se še vrnila domu.«
»Eh, prosim vas!« čudil s' v Bajbakov, »torej še ni prišla? Ali p veste, kaj mi je ta gospodična, kaj ? O i vam nemara ni povedala, da je moja zakonita nevesta, da sva se že v Rusiji zaročila. Sicer pa to ne spada sem! Povejte mi, moja draga, ali ne dobiva Ksenija'odkod kakih pisem?«
»Vsak drugi dan !«
»A meni, kot svojemu zakonitemu varuhu, jih ona niti ne pokaže! Hm, ali pogostoma piše?«
se je lotil. Zato je polnoma pogorel. — Za •prihodnje leto pa se bolje pripravi. Prav tako! Mi hočemo vedeti, kaj in kako dela deželni odbor na- stroške nas davkoplačevalcev! — Naša polemika je dala lahko marsikak napotek do resnice. Ali eno rečemo dr. Pajerju, namreč: S Gahejem naj ne bodi na dan. Kar on vzame v roke, je že naprej pokvarjeno, kajti prvi pogoj je — spoštovanje in zaupanje ljudstva! Klavžar pa nima ne prvega ne drugega!
V proslavo junaka Cehovina. ~ Iz Branice ii-im pišejo: Na Šmarni dan so menda v naši Braniški dolini prvikrat topovi pokali. Šli ste namreč 3. in 4. baterija 7. div. polka k vojaškim vajam na Kras; s to potjo so si ogledali krasen spomenik našega slavnega junaka Andreja barona Cehovina. Poveljnik in častniki so v njega rojstni hiši pregledali njegove dokumente, svetinje, podobe itd., ter se vpisali v spominsko knjižico za obiskovalce, vojaštvu so pa pred spomenikom pojasnili v kratkem njegove zasluge. rKonečno™je^ dala~vsaka^baterya 20-strelov,— potem so odšli proti Krasu".
Beseda na Izjavo E. Klaržarjero. — Gosp. E. Klavžar je izjavil, da »Sočina* trditev o dr. Verzegnassiju in Klavžarjevih referatih je — »grda laž in nesramno obrekovanje*. Na to pojasnuje svoj delokrog v deželni pisarni ....
Izjavljamo, da je »Soča* povedala le obče razširjeno mnenje, katero je pomagal utrjevati celo Klavžar sam .... Saj je povedal celo, da so mu deželni odborniki podpisovali važne spise — — ne da so jih pre-čitali. Da Klavžar zdaj drugače govori, je naravno! Tempi passatil Bo še slabše!
Dalje pa piše ta možic tako-le: »V dolgi dobi 35 let, odkar sem v deželni službi, se ni še nikdar poprej godilo, da bi se bile iz urada trosile take laži namenoma v svet, da bi si s tem izpodkopaval ugled najvišjega avtonomnega oblastva v deželi. Žalostno, da se je zdaj našel izdajica, kateri na tak sramoten način dela v nečast in škodo deželi."
Ni nikakega dvoma, da deželni asi-stentek Klavžar psuje v javnem listu za iz« dajico — gosp. dr. Turno. Ako bi to tajil, zasluži v odgovor zaušnico I — Vprašamo, v kateri deželi bi se moral dovoliti deželni odbornik take brce od neznatnega uradniška?! Pri nas pa je i to mogoče!
Mi izjavljamo, da gosp. dr. T um a je na članku in izjavi v »Soči* nedolžen; še več, da je v sobotof po izidu „Soče*, grajal prav oni odstavek, ki govori o dr. Verzegnassiju . . . ., do-stavljaje, da bodo nasprotniki zopet le njega sumničili .... Ali storjeno se ni dalo več popraviti! In res je zahrumel asistentek Klavžar nad svojim predstojnikom na tako * impertinenten način! — Taka škandalozna anarhija je zavladala v deželni hiši pod vlado Pajer-Cahejevo!
Ker Klavžarja bode v oči ugled »najvišjega deželnega avtonom. oblastva*, povemo tu jasno in glasno še enkrat, da ugleda davno že ni več — in to v glavnem po izrednih zaslugah malega Caheja. Dokazi bodo sledili! Za danes dovolj!
Župnik dornberški Lovre Jnvaučlč
se je bil že zbal, da mu njegovo slavo in uplivanje kakega lepega dne odnese Vipava. Gospod Lovre je uvidel, da nekdanji ugled in upliv po njega lastni krivdi gre h koncu, in to vedno bolj, odkar ta šmentana »Soča* pere celo gosp. dornberškega župnika, ki je mislil, da je nekaj posebnega, nedotakljivega na svetu. Navdihnil je župana Berceta, in v slavnostni starašinštveni seji dne 10. avgusta je sklenilo starašinstvo (ne polnoštevilno) grozovito izjavo, katera je bila priobčena v »Norici* in v »Lažnjivem  kljukcu*. Vse, kar je
»Kolikor se spominjam«, odvrne sobarica, »odgovori takoj na vsako prejeto pisme«
»A kaj bi rekli, moja draga, ko bi ta pisma, katera vi za njo na pošto in s pošte nosite, ko bi mi jih dali prečitati ?«
»Kako?« vpraša čudeč se deklica.
»Razume se, da vam bom za to malo službo hvaležen; za vsako preči-tano pismo dobite od mene cekina
Sobarici hipoma zaiskre" oči. Bila je to revna deklica, kakor drobni tiček, kateremu so lovci, komaj da je prvič izletel, mater vstrelili. Mnogokrat v svojem življenju je že prosila za košček suhega kruha, toda le malo je bilo darežljivih rok, ki bi ga ji bile dale. Ko je odrastla, je zamakneno zrla na stare in mlade, zale in grde gospe in gospodične, katerim je na silnem telesu šumela težka svila, a v kupljenih laseh lesketalo se zlato in brilantje. V t»m hipu je gladila svoje goste, črne lase, nemirno vzdihajoč: *0h, ko bi imela vsaj košček modrega traka, da bi ga vpletla v kite svojih črnih las!«
Od te dSbe je preteklo dokaj časa. Sedaj ima na sebi drago svilnato obleko in svoje lase bogato ozaljšane, sedaj bi morala biti zadovoljna. Toda vendar...! Mlada Ksenija, prepustivši ji ključ od svoje čumnate, jo je mnogokrat zalotila, kako si je s koncem svojega belega predpasnika otirala solze iz objokanih očij.
»Torej, moja draga«, ponovi Bajbakov, tka j mislite?*
»Ni treba premišljevati«, reče ve-
selo sobarica, »cekini so zelo krasna reč, toda...!«
»Nu U seže ji Bajbakov nestrpljivo v besedo, »kaj mislite?«
»Ne, gospod, gospodična Ksenija mi je bila tako dobra in usmiljena! Sicer pa to ni pošteno, ni...«
»Kaj ni«, zagromi Bajbakov, »ona je moja zakonita nevesta in jaz moram citati njena pisma. Imam do tega pravico in vi se ne pregrešite niti proti zakonu, niti proti poštenju, ako mi s to malenkostjo vstrežete.*
Sobarica, jezno se zravnavši, spremeni svoje vedno prijazno lice, njene črte na obrazu dobe izraz upornosti.
»Jaz, gospod, ne morem storiti tega«, reče mu kratko, hoteč se odvrniti od njega -— toda zaslišavši, kako se je Bajbakov v grozni ironiji glasno zasmejal, posmehuje se njenemu poštenju, je obstala ter trdo in odločno, kakor se razžaljeni časti spodobi, začela govoriti: »Le smejajte se, gospod! V moji otožni preteklosti, kakor na belem mesečnem površju, je na stotine madežev in nemara celo grehov ! S koščekom kruha, sladkorja, ali prižaste svile so me opeharili bogati goljufi te bedne dežele. Rožljaje s srebrnimi in zlatimi denarji, so me vabili, ter me odvrnili od poti, po kateri koraka nedolžnost!... Ozka je prava stezica« je dejala, »in na tej stezici raste trnje. Ona vede v naše salone, y čijih preprogah zamoreš videti svoje obličje, v njih vonjavi pozabiš na samoto in svojo revščino.«
pisala .Soča", vse je zlagano, niti pičice ni resnice, tako nekako se glasi izjava po konceptu dornberškega samodržca, Ce on misli, da nam njegova, oziroma starašinstvena izjava, kaj imponuje, se jako moti, ker poznamo dobro tok, ki gre po domberški županiji. Ker je ta tok obrnen proti Lovretu in županu, katerega vodi on, je bilo treba bombastične izjave, ali toka seJM-d&JKBtagijjj^Tp uvidita enkrat tudi' g. Lovre in župan^ afi \akrat bo njune slave že konec. — Na vse drugo v izjavi ne odgovarjamo, ker prihod-njost pokaže, kdo je imel prav in kdo ne. G. Lovre pa naj dotle počiva na lavorikah, katere si je dal splesti po večini starešinstva; -samo pazi naj, da sS^prehitnr ne spremene v trnje,
Kako so malenkostni. — »Soča* je posnela po „Učit. Tovarišu* kratko notico, da je uč. I. K. dobil Najvišje pomi-loščenje in torej zopet službo, v kar je pripomogel — g. dr. Tuma. — Dasi naši klerikalci pozorno čitajo „U. T.*, so se vendar spravili le nad~,Sočo* * in^še posebe Ha A, Gabrščeka, češ, da je po krivici hvalil — dr. Turoo. Kar v dveh Številkah se bavi »Norica* s tem znamenitim vprašanjem, in za njo »Prim, list", imenovaje dr. Turno peto kolo, čeS, Vse zasluge imajo klerikalci, imenovaje dva dvorna kaplana, ki sta se na Dunaju zavzela za g, K. — Mi moramo v očigled tem impertinencam povedati, da dr. Turna je vodil celo akcijo do dvorne pisarne in tudi sam priporočil, kjer je bilo treba. Na« svetoval je sam učitelju K., naj se obrne še na Gregorčiča in druge poslance; ta je naprosil 4 državne poslance. Eden ali drugi je prošnjo priporočil. Ker je bila slučaj naravnost kričeč, je bilo pomiloščenje skoro gotovo, vsekakor lahka dosegljivo..,. Ako je i dr. Gregorčič kaj storil, prav, čemu pa je državni poslanec? Ako bi bil Tuma na Dunaju, bi bil opravil i ta del kakor je izvršit prvi in poglavitni deli — Eto, kaj vse služi našim klerikalcem za polemiko! Povsod sirup, povsod hudičevo sovraštvo! — Pa ne bo vera pešala l
Izreden način samomora. — Včeraj dopoludne okoli 10. ure je skončal svoje življenje na izreden način 53 let stari drvar Josip Hvalic z Lok, ki je stanoval na Pla-Čuti št, 8. Zaprl je vsa okna svojega stanovanja, naredil ogenj v postelji, sam pa je šel v kuhinjo ter se ob držalih vrat obesil. Ojenj se je razširil, prišel tudi do visečega Hvalica, in prežgal vrv, s katero se je bil obesil, vsled česar je truplo padlo na tla, Dim, ki je prihajal k Hvallčevega stanovanja, katerega okna so bila počrnela, sta opazili dve ženski, ki sta šli nemudoma klicat mizarja Juga. Ta je prišel, odprl in dobil Hvalica na tleh v kuhinji z večkrat ovito vrvjo okoli vratu. Truplo je bilo na pol nago ter se je še kadilo od ognja. Strjena kri mu je zakrivala jedno lice.
V sobi je bila postelja popolnoma zgorela in je ogenj prijemal že zgornji del sobe. Ogenj so takoj pogasili, truplo pa prenesli v mrtvašnico. Hvalic je živel s svojo ženo v nesporazumljenju. Ker ni dosti zaslužil, ali kdo ve, zakaj, je šla od njega proč. Še predvčerajšnjim jo je vabil nazaj k sebi, ali zaman. To bi bil baje glavni vzrok, da se je nesrečnež usmrtil.
Treščilo je včeraj zvečer med dežjem okoli 6. ure v strelovod hi*e ši. 4 v Gosposki ulici. Strela je pokvarila strelovod, drugih znatnih poškodeb ni.
Ušel ali ponesrečil ? — Matija Kumar h Banjšic, star 65 let, prebiva v Semeniški ulici št. 20. Pogrešajo ga že od 20. junija dalje, ker od takrat naprej ga ni videl nihče in nihče ne ve ničesar o njem. Kumar je majhne postave, slaboten, lase ima kostanjeve barve ter je popolnoma osti ižen. Suknjo ima kavine barve, hlače pa belo in rudeč-kaslo črtane.
Okrožnica vsem županstvom poknežene grofovific Goriško - Gradiške. Deželni odbor razglaša: Naroluje so županstvot.., naj izdajajo -v•'4ev!»»-.' pristojnosti (domovnice) za take osebe, ki se imajo pospraviti v katero javno norišnico, z vso natančnostjo, razkazuje v njih ime in priimek očetov in materin, ali je oseba samskega stanu, ali poročena in s kom, starost, rojstni kraj, domovno obeino in dotični okraj in pa stan.
Taka spričevala, ki bi ne obsegala vseh teh podatkov, se povrnejo v dopolnitev.
Ob enem se omenja, da mora spričevala ubožnosti, ki jih izda županstvo, potrditi tudi duhovnijski urad, če jih pa ta izda, morajo biti sopodpisana od županstva.
Nesrečni Peter Lnvin, učitelj v Koj-skem, o katerem smo poročali, da se je hotel usmititi s tem, da si je prerezal žile, se je v bob išnici predvčerajšnjim obesil. Remena, s katerimi je bil privezan na posteljo, je pretrgal, ko se je odstranil stražnik od njega, ter se obesil.  Trpel j«  mnogo. Star je bil
Koliko je vredna narodnost naše .katoliške stranke«. — Zadnji „Pr. list« razpraUja na uvodnem mestu o drugem slovenskem katoliškem shodu : Zakaj slovenski ? ter pravi, da bo treba še shodov, da se vse ljudstvo zave svoje narodnosti in da jo bo zvesto hranilo. Potem trdi, da naša narodna politika je do zdaj budila in vodila le bolj izobražene stanove, ljudstvo je poznala le pri volitvah. Se le katoliška stranka je sla prav med ljudstvo in je začela ljudstvo organizovati.   —   Dr.  Jožef Pavlica
je bil tisti, ki je zlasti v zadnjih dveh letih, posebno 1. 1898., prirejal shod za shodom, največ v goriški okolici. Na .vseh tistih shodih je bilo pač govora o tej ali oni reči, včasih kaj pametnega, včasih pa kaj jako > neumestnega, o narodnosti pa ni bilo nikdar niti besedice, dokler jih nismo mi prav pošteno podrezali, kako in kaj je s točko o narodnosti. Nat shodu v Pevmi je bil sporočil dr. Andr. Pavlica," 'da * depujacija njih je bila pri nadškofu in knezu dr. Missiji. Rekel je, da jih je sprejel s samo ljubeznivostjo ter jih vspod-bujal: »naj le delujejo na temelju krščanske vere in avstrijske misli; bodite pravi Avstrijci l" — Na to smo mi pisali, da pogrešamo v tej izjavi slovenske misli, ter da nikdo ne sme podpisati nikakega socijalnega programa brez te točke. Dr. Pavlica je čutil tačas najbrže opravičenost naše opazke ter je, da je vrgel malo peska v oči, takoj na nastopnem shodu v Podgori dal prečitati po nekem delavcu sestavek o slovenski narodnosti. Prej in poslej pa ni bilo ničesar čuti t tem pogledu in tudi ne bo. Kardinal jim ni rekel zaman: bodite pravi Avstrijci! Delujte na temelju krščanske vere in avstrijske misli. Kakšna je .avstrijska misel", to je občutil Slovenec že britko na telesu in na duši, Apostoli »avstrijske misli* niso nikdar prijatelji narodnostne misli, V tem je nas utrdil dovolj tudi dr. Gregorčič v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Ako je dr. Pavlici sedaj kar nakrat toliko za narodnost, zakaj vendar na shodih molči o njej? In bili so vendar shodi v takih krajih, v katerih je bilo neobhodno potrebno bodriti ljudstvo baš v narodnostnem pogledu. Na akademiška razpravljanja v časniku ne damo nič, zlasti ker vidimo, kakšni *o v dejanjih glede' na narodnost naši »dobri Avstrijci I" — ?.?to pa se z razpravljanjem ; »Zakaj slovenski ?" o drugem slov. kat. shodu le popolnuje tisti sloveči kapiteljc: Pesek v oči!
Krčniarji, pozor! — Te dni je bila dostavljena vsem krčmarjem v Gorici okrožnica s tako-le vsebino: S 1. sept. t. I. stopi v veljavo nova naredba, kedaj se imajo zapirati krčme. V smislu dotičnega namest-ništvenega naznanila od 28. jul. morajo bili krčme, ki se kvaliflkujejo za prodajo piva in vina, zaprte skozi ves čas leta ob 10. uri zvečer, policijska oblast, ako se vloži prošnja, pa more dovoliti od časa do časa in tudi za določeno dobo, ali ne nad jedno leto, podaljšanje odprtja do 11. ure, v katerem slučaju bo treba plačati v korist revnih po 1 krono za vsako dovoljeno uro, —¦ To se daje na znanje; v slučaju prestopka je kazen do 100 K ali l4lnovnega zapora.
Proti tej odločbi se je mogoče pritožiti na c. kr. namestnišlvo ter predložili pritožbo tekom 14 dnij na tuk. okr. glavarstvo.
To novo naredbo smo že omenili v listu ter dostavili, da bodo po njej prizadeti zlasti manjši krčmarji, ki so imeli dosedaj vsaj pol leta pravico, imeli odprte krčme do 11. ure, pol leta pa so že tako zapirali ob 10.
Naprošeni smo od več gg. krčmarjev, opozoriti tem potoni vse prizadete krčmarje, da se zganejo v svrho svojih stanovskih interesov. Vso reč vzame v roko »Trgovsko in obrtno društvo"! »Krčmarska zadruga* bi tu ne bila odveč!
Tolminski diletantje vabijo na slavnostno veselico, katero priredijo v proslavo sedemdesetletnice rojstva Nj. Vel. Fr. Josipa
I.  v nedeljo dne 19. avgusta 1900. na dvorišču g. Cazafure v Tolminu. Začetek ob 8. uri. — Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. Vstopnina: k veselici 50 v., I. sedeži 60 v„
II,  vrste 40 v., III. vrste 20 v. Vstopnina k plesu 1 krona. — Pri plesu svira orkester. Čisti dobiček je namenjen ubogi šolski mladini tolminske šole. Vspored: 1. Ant. Hribar : »Cesarska kan tata*, možki zbor s spremlj. orkestra. 2. Savo Zoran: »Slovenija vladarju", deklamuje gč. Justi Jež. 3. D. Jenko: »Izspremenjeno srce", mešan zbor. 4. H. Vogrič: »Za vasjd", ženski zbor s spremlj. orkestra. 5. H. Vogrič: »Večsrni zvon", mešan zbor. 6. F. Seidel: »Kuplet*, »Ona pa mu osle kaže", humorislični tercet s spremljevanjeni orkestra. 7. Fr. Rebec: »Na Mostu", šaloigra v enem dejanju. 8. Th. Wener: .Letni časi", veliki oratorium s spremlj, orkestra.
Pevsko društvo »Nahrežina* naznanja: Do 16. t. m. so se sledeča društva prijavila slavnosti razvitja zastave dne 8. in 9. septembra 1.1. Pevsko društvo »Hajdrih" iz Proseka korporativno z zastavu; poje »Pastir", E. Juvanec, z duetom: bariton in tenor L
»Delavsko podporno društvo" iz Trsta korporativno z zastavo.
Pevsko društvo »Skala* iz Sv. Križa korporativno; poje »Šumski car", Iv. pl. Zajec.
Pevsko društvo »Danica* iz Konto-velja, korporativno; poje .Slovensko deklico* od A. Lebana (mešan zbor).
Pevsko društvo »Slava* pri Sv. Magdaleni ; deputacija z zastavo.
Pevsko društvo »Slavec" iz Ljubljana, korporativno t zastalo.
Pevsko društvo »Adri j a" iz Barkovelj, korporativno i sastavo; poje Hajdrihovo »Hercegovsko*.
Pevsko društvo »Lipa* iz Bazovice, po deputaciji.
Se enkrat opozarjamo vsa bratska društva, katera se niso še prijavila, naj tekom jednega tedna naznanijo svoj prihod slavnostnemu odboru.
Razgled po svetu.
Po zaključku istrskega deželnega zbora. — Za našim deželnim zborom je zboroval istrski. V našem se je prezirala slovenščina od strani deželnega glavarja tako dosledno, da le v otvoritveni in zaključni seji smo culi iz njegovih ust par slovenskih besed; drugače-je.,bilo.vse italijansko. V istrskem deželnem zboru pa letos ni bilo čuti sploh nobene slovanske besede. Slo-vensko-hrvatski poslanci se niso udeležili zborovanja, ker niso hoteli iti vladi na li-manice, ostali so torej v zbornici le italijanski poslanci, nasproti katerim pa se ni upal nastopiti niti vladni zastopnik namest-ništveni svetnik Fabiani s slovanščino. Zadnjič je bil še pozdravil deželni zbor slovansko, letos je to opustil. Torej tudi vlada ne smatra več za potrebo, poslužiti se vsaj ob taki priliki, kakor je otvoritev deželnega zbora, slovanskega jezika. Vse je bilo italijansko, pravkakor da bi živeli v ceh deželi edino le Italijani in bi ne bilo v njej niti jednega Slovana. Slovane v istrskem deželnem zboru taje, vsa njihova krajevna imena, kar jih še ni preloženih v italijanske spake, hočejo poitalijančiti brez odlašanja, vse tiskovine po e, kr, in drugih) uradih, sploh kolikor jih je, bi radi pometali kar čez noč v morje, občine nameravajo privezati na deželni odbor tako, da občinski tajniki in po njih župani bodo plesali edino le po laškem taktu deželnega odbora, istotako nameravajo priklopiti na-se učitelje, da potem ne bo nikakega dvoma več o »latinita* istrske pokrajine, Vse, kar še ni, hočejo pobarvati latinsko, ker Slovan mora izginiti s površja istrske zemlje! Nasproti temu pa so se usmilili par rnmunskih Cičevj katerim naj se ustanovi ljudska šola v njihovem jeziku, Slovani morajo pa vsi v italijanske I
Istri pritikamo pridevek »tužna* I Da, tužna je, in baš minolo zasedanje je pokazalo, da te tužnosti ne bo še kmalu konec. Italijani v Istri imajo na vsako stran tako trdne pozicije, da ni misliti v doglednem času na kak preobrat v prilog Slovanom. Treba bo še dela in dela, ogromnega dela, požrtvovalnih rodoljubov, da se popne Istra višje v napredku za narodno reč. Ce merimo po zadnjem zasedanju, uvidimo, kako ogromno ho še tisto delo. Vlada hodi z Italijani roko v roki, ona obljubuje sicer Slovanom to in ono, ali obljube ostajajo le ob« ljube. Kadar treba kaj dati, ogluši celo namestnišlvo. In tako dela še toliko bolj pogumno, ker vidi, da celo pri nas na Goriškem se naši »voditelji" klanjajo italijanski premoči ter so se jej udali na milost in nemilost. To je potisnilo nas za leta nazaj, škodovalo pa je tudi neizmerno slovanski stvari v Istri. O tem nas utrjuje vse tisto, kar je v zvezi z deželnim zborom istrskim glede na Slovane in vlado. Vspehi »tihega delovanja* postajajo nam vedno pogubnejši. — »Das ist der Fluch der bOsen That . . . PolitIŠki položaj v Avstriji. — Poli ministra predsednika dr. Korberja v Ischt se pripisuje politiška važnost. Minister-pred-sednik je podal baje kroni svoje predloge, kako naj se položaj v Avstriji zboljša. Glavni predlog ministra se tiče tega, ali naj se skliče državni zbor. Državni zbor se skliče le, ako se dobi jamstvo, da bode deloval. Sedaj se vodijo pogajanja z obema strankama. Ako pogajanja ne bodo imela nobenega vspeha, državni zbor ne bo sklican, marveč bo razpuščen in razpisane bodo nove volitve. Dr. Korber hoče tudi obema strankama razložiti zakonske osnove, katere misli vlada parlamentu predložili. Vspeh pogajanj odvisi le od jezikovnih naredb; ako jih Cehi nočejo v isti obliki, kakor jih jim vlada podaja, bode državni zbor razpuščen in Avstrija se bo še nekaj časa veselila svojega § 14, ne dokler pride tak preobrat, da prevrne tisto starokopitno birokracijo ter uredi razmere potrebam primerno.
Podružnica družbe sr. Cirila in Metoda za Istro v Podgradu priredi v nedeljo dne 26. avgusta veselico v gostilniških prostorih g. Drag. Vičiča. Vspored: Dekla-macija, petje, igra, ples. Cisti dobiček je namenjen seveda družbi.
Tržaške vesti. -— V torek zvečer je gorelo v parnem mlinu in v tovarni za testenine pri tvrdki Jos. Milosovieh v Trstu v ulici delt'Islituto. Ogenj je tako napredoval, da so mogli rešiti le nekaj vozov in konj, vse drugo: stroji, zaloga Žita, testenine itd. je zgorelo. Škoda znaša okoli 150.000 K. Zidovje je tudi uničeno. Dva gasilca sta bila ranjena.
Jutri priredi g. Anton Š t r e k e I j, uradnik za vinarstvo na c. kr, namestništvu, v državni trtnici pri sv. Mariji Magdaleni spodnji kmetijski poučen shod v slovenskem jeziku. Govora bo o najnovejših rečeh, ki so potrebne za vinogradnike.
Viljem Steinitz. — V nedeljo je umrl v Novem Jarku po dolgi bolezni ge-nijaleh igralec šaha, Viljem Steinitz. Rodil se je 1.1837. v Pragi in še mlad je bil odličen igralec šaha. Leta 1886. je bil premagal vse tekmece in priznan mu je bil naslov najboljšega igralca na svetu. Zbolel je kmalu potem na umu in morali so ga dejali v norišnico. Okreval je čez nekaj časa in sodeloval pri tekmovanju na Dunaju, kjer pa se jo pokazalo, da so mu oslabile duševne sile; pokazal se je sicer še vedno mojstra, a drugi so ga prekosili. Povrnivši se v Novi Jork, je moral zopet v norišnico, kjer je sedaj umrl.
" Črnogora. — 40 letnico vladatstva je praznoval knez Nikolaj črnogorski 14. t. m, Vladarstvo je prevzel I & avgusta 1860,, ko je bil knez Danilo iz rodu Petrovič*Njegoš v Kotoru vstreljen. Knez Nikola je sin brata Danilovega, kateri ga je po3inovil. Nikolaj se je oženil z Mileno, hčerjo vplivnega Vu-kotiča. V prvem času svojega vladanja se je vdeleževal bojev za neodvisnost Hercegovine, Leta 1876. je napovedala Črnogora v zvezi s Srbijo Turkom vojno in Črnogorci so pobili 28. jul. Muktar-pašo. Na berolinskem kongresu je Črnogora dobila nekaj zemlje in pristanišče. Knez Nikita je storil mnogo za svojo državo, tudi svoje otroke vidi stari knez srečne in mogočne. Jedna hči Milica je soproga ruskega velikega kneza Petra, Jelena pa je soproga sedanjega italijanskega kralja.
Iz Srbijo. -— Iz Belegagrada poročajo: Kralj Aleksander je dovršii 15. t. m. 24. leto svojega življenja, a 17 let je od tega, kar je vstopil kakor poročnik v srbsko armado. Ta dan se je praznoval po vsej Srbiji, posebno pa v Smederevu, kjer sedaj kralj biva. I Beligrad je bil sijajno razsvetljen. V stolni cerkvi se je vršila služba božja, katero je služil metropolit lnokentije, in koji so pri-sostovali vsi poslaniki zunanjih držav, gene-raliteta in skoraj vsi državni dostojanstveniki, — Kralj Aleksander je poslal generala I, Miškoviča s pismom k carju Nikolaju v Pe-trograd, v kojem se mu zahvaljuje za kum-stvo in izkazano mu prijateljstvo. Vidi se iz tega, kako se Srbija vedno oddaljuje od Avstrije in hiti v naročje Rusije, Zopet lep vspeh avstrijske diplomacije l
Kitajska vojna, — Iz Tientsina javljajo 14. t. m. Japonci so prišli 12, t. m, v Tungšin, mesto oddaljeno 10 milj od Pekinga, ne da bi trčili na sovražnika. Našli so pa velike zaloge žita in orožja, katere so seveda takoj vzeli. — Iz Berolina javljajo tudi, da so Evropejci pred vrati Pekinga. Ne ve se, ali zavezniki morejo takoj vstopiti v mesto, ali se bodo morali še bojevati, Misli se, da se Kitajci ne bodo več upirali, ker jih hitro prodiranje Evropejcev vedno bolj preseneča, Poročajo tudi, da je voditelj boksarske vstaje princ Tuan iz Pekinga pobegnit. Li-hungčang je sporočil kitajski cesarici, da je kitajska država v jako nevarnem stanju. Priporočil ji je, naj dovoli Evropejcem vstop v Peking, ker bi vsak napor, vstavljati ae zaveznikom, bil škodljiv, Lihungčang zagotavlja tudi, da se ni cesarski rodbini ničesar bati. Evropejci hočejo le svoje poslanike in potem se začno mirovna pogajanja, — Angleži delajo zopet zgago v Šangaju. Ker so oni izkrcali mnogo vojakov v tem mestu, hočejo druge velevlasti tudi to storiti, ali glej: angleški poslanik se je razkoračil in zagrozil, da se vsi angleški vojaki v Šangaju zopet ukrcajo, ako poskusijo drugo vlasti svoje vojake na suho poslati. No, malo širokoustnosti, druzega nič. Zavezniki so že pokazali, da smatrajo Angleže za peto kolo in bi jim sploh najljubše bilo, ako bi se Angleži sploh vojne ne udeležili.
Zavezniki so v Pekingu, tako javljajo iz Tientsina. Prvotni pogum Kitajcev je izginil in sedaj se pokorijo. Tri tedne so kopali zemljo okrog Pekinga in napravili globok in širok jarek, da spuste vodo v njega in tako poplavijo vso okolico glavnega mesta. Niso ga pa za mogli končati, ker so zavezniki prehitro došli tja. — Kar je bilo vojakov v Pekingu, so pobegnili in se zbirajo sedaj okoli mesta Sin-Kin-van. Ne ve se še, ali su poslaniki že prosti; upati je pa, da bodo kmalu oproščeni. — Cesarica kitajska je res ušla iz Pekinga z velikim delom cesarske vojske. -— V Šangaju dela velike homatije angleški poslanik. Ko so se izkrcavali angleški vojaki, je fancoski poslanik naznanil kitajskemu podkralju, da se ravno toliko francoskih vojakov izkrca kakor angleških. Na to je preklical podkralj dovoljenje, da se smejo Angleži izkrcati. Seveda vlada sedaj v Šangaju med Ev-pevci velik strah, ker so brez vsakega varstva. Francoski poslanik se je ustavil izkrca-vanju angleških vojakov zato, ker je admiral Sevmour še le potem naznanil poslanikom, da se Angleži izkrcajo, ko so bili isti že vsi izkrcani. — Angleži se sedaj grozno jezijo na Francoze in zahtevajo, naj se Angleži vse eno izkrcajo. No menda ne bo velike sile, Francozi se ne puste ugnati v kozji rog. — Na severu prodirajo Rusi vedno naprej. General Rennenkampf je pobil zopet Kitajce pri Ejur-Linčsonu. Kitajcev je bilo 9000 mož z 12 topovi. Rusov je bilo polovico manj z dvema topovoma. Pretepli so pa vse eno Kitajce in jim vzeli dva topova. Rennenkampf je dobil nekaj pomoči in sledi sedaj Kitajcem. — Iz Cimatsatava javljajo, da so poslaniki prosti in da so sedaj v armadi zaveznikov. Ta vest je sicer došla iz kitajskega vira, ali najbrže bo resnična. — Med velevlastmi vlada zadoščenje radi vzetja Pekinga, in to zato, ker so se poprej vršila pogajanja cele tri tedne, predno so se odločili za korakanje proti Pekingu in se je vsejedno posrečila rešitev poslanikov. Povdarja se hrabrost in ne-ustrašenost zavezniških vojakov, kateri so s tako lahkoto podrli kitajsko premoč.
Oamastovo svileno blago gM. 900
in vi$je! — 12 melrov! — poštnine in carino prosto! Vzorci z obratno pošto; ravno tako črne, bele in barvane »Hennebergove svile* od 45 ki1, do gld. 14'65 m.
G. Heimeberg", tovarnar svile
(4)       (c. in kr. dvorni zalagatetf) v (
Razglas.
Naznanja se, da se odda na javni dražbi dne 30. avgusta 1.1. ob 10. uri predpoltine v uradu c. kr. okrajnega glavarstva v Gradišču v zakup občinski lov katastralne občine BHjana. Klicna cena tega lova, znaša 60 kron ter se odda v zakup za 8 let, to je od 1. avgusta 1900 do 30. aprila 1908.
C. kr. okrajno glavarstvo
Gradišče dne 16. avgusta 1900. C. kr. okrajni glavar:
Fabris s. r.
Planike (Edelweiss)
samo velike in prve vrste se kupujejo po zmernih cenah; posebnosti (nenavadno velike cvetke) se dobro plačajo. Ponudbe z uzorci je pošiljati na naslov:
Edelweiss-Expopt
Keinpteii na Bavarskem.
m   Vinarska in sadjarsko društvo %
KISIA VODA IAJOS
je priznano najbolja in najzdraveja med vsemi vodami te vrste. Ima v sebi magnesije več kot vsaka cjruga voda: na 1000 gramov vode ima 31*61 gramov magnesije. (Mag-nesija je pravo učinkujoče sredstvo).
Vdobiva se v vseh lekarnah in mirodilnicah. Jedino zalogo za Gorico in okolico ima Aug. Fornizzi v Gorici.
E.
JLela 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
3,
Priftja naravne in pristne kriške ariielke
po zmernih cenah.
Zaloga pristnih briških vin.
Desertna vina.
Razpošilja na vse kraje «1 56 litrov naprej. Uzorco vin pošilja na zahtevo.
Serfcž iruitva je v Girict: ulica Barzcllini št 20.
Podružna Met: ulica Torrente št 6.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovski razstavi s prvo ceno  — srebrno svetinjo
Trnaina ranih teiovadnib priprav JOS. YIMDYŠ-A,
v Pragi na Smihovu
(Praha-Smichov) Vinohradska ulice čislo 8t6 se priporoča
k popolnemu uzornemu prirejevanju sokol kili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoiočtt-oeih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
Jfavadne priprave so vedno v zalogu
Ceniki,  proračuni hi   načrti za popolne  telo
vadnice  pošilja   na  zahtevo   brezplačno in  nepoštni
prosto.                                                                    - 3
Poprave IzvrSnje po  najnižjih cenah.
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaike potrebe, voSčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvriuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo 3. cl.)               tiskarno črk na perilo.               (P. cl.
Mirodilnica
v Tržni ulici, poleg" kritega trga
(poslopje c. kr. okrožn. sodfača)
ima veliko zalogo   najfinejega
žvepla v kosih,
katero  prodaja   po najnižji Ceni. Ima tudi   vsakovrstnih,   najboljih pripomočkov za čiščenje vina.
Priporoča se p. n. občinstvu
Ant. Jeretič.
Važno za vsakega!
N 35 2 1   žepna  ura iz  niklja  Ankcr-Rem.  (na  željo
posrebrnjena) s krasno vdelanim okrovom, natanjko
regulirana s 3-1 e t n i m j a m s l v o m ter ctui. 1 eleg. oklopna verižica iz  niklja ali goldina s
privezki vred. Parizni sistem. 1 kravatna ijjla iz goldina z vdelanimi briijunti. 1 par  pozlačenih zapestnih gumbov.   Znamka   „Ga-
ranlie". 1 garnitura gumbov iz goldina za predsrajc-nike in
ovratnike; 5 komadov. 1 par uhan o v  iz p r is in e ga   src b"r a," uradno
zaznamovana. 1 prstan iz goldina z eleg. kamnom. 1 pomanjševalno žepno zrcalo v etui.
Teh štirnajst krasnih in dragih predmetov z uro Anker-Rem. razpošilja za samo gld. 2'Oa, proti povzetju ali naprej poslanim zneskom tvrdka
Bratje Hurviz,
Eksportna hiša, Krakau, Slradom 17 (Avstr.) Kar ne ugaja se tekom 8 dnij sprejme nazaj
ter  denar vrne, da se kupovalec nima  bati nikake
nevarnrsri.
Bogate ilustrovane kataloge vseh dragocenostij
zastonj in franko.
Sprejemajo se preprodajalci in agentje.
Zahvala.
Ginjeni po dokazih tolikega sočutja ob nesrečni smrti našega pozabnega brata, oziroma prijatelja
Matka Sverko,
e. kr. sodnljskega kancelista v Kobaridu
zahvaljujemo tem potom iz dna svojih potrtih src vse one blage Ko-baridce in okoličane, ki so prihiteli v tako ogromnem številu skazat milemu pokojniku zadnjo čast; posebno pa zahvaljujemo vse gospode uradnike, tudi one iz Tolmina in Bolca, na čelu njim sodnik prebl. g. M. Fabijan, slavno »Narodno Čitalnico« za udeležbo z zastavo in s petjem, slavno občinsko starašinstvo, slavno kobariško godbo, dekleta in fante, darovalce vencev, sploh vse, ki so kakorkoli skazali svoje blago sočutje na tako nesrečni smrti našega milega Matka.   Bog plati!
V Kobaridu, 15. avgusta 1900.
Davorin Sankovič,                                       Jure in Roko,
pobratim.                                                            brata.
Dobi
se
povsod
$50
pripo znano najbolje sredstvo za čiščenje zob.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 -
Via Giardino 8
GORICA
priporoča
pristna bela In črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
Cmra
Najboljše berilo   in   darilo  je
vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika ali izvir sr-le"
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega da more sebe in druge blažiti in prav oli-kali), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr,, po pošti 10 kr. več, a i proti postnemu povzetju pri Jožefu ValeuČiču na Dunaju, III. Bez, Hauptstrasse N.o S*. 3. Stge., II. Stk., Tfa, 38.
•Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezam in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana; knjig je malo več.                                            >
M
»Krojaška zadruga^
vpisana zadruga z  omejeno  zavezo v Gorici.
Gosposka ulica št. 7.
Velika zaloga manufakturnega blaga.
Priporoča cenj, odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo sveže blago za spomlad in poletni čas, za ženske in možke; vsakovrstna sukna, kot: Loden, Kamgrarn, Cheviot i. dr.
Krasna izbera volnenin, perkal, Battist, satin, »Voile de Laine*, Zephir i. dr. za ženske obleke.
Priporoča izborno perilo, bombažasto in cvirnasto, katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavese, žepne rute, bombažaste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet in pliš v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za možke in sicer: srajce, ovratnike, zapestnice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jager-srajce, za hribolazee itd. itd.
Vse po najnižjih in zadnjih eeitali brez pogajanja.
Na željo se pošlje tudi uzorce, poštnine proste,
¦h

w
\pr ifr
¦¦^^'^^^^'^
Ustanovljena tvrdka leta 1886.
Ivao Drufovka v Gorici
na Travniku štev. 5.
Tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Komnu in Sežani.
Tovarniška zaloga usnja in podplatov
ter vseh potrebščin za čevljarje, različnega usnja  za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
lastna tovarna nadplatov (ichuhobGrtheile),
jermenov in oprav za vole.
Glavni zalagatelj
voščila (biksa) družbe sv. Cirila a « <¦> e 99»«»«^»9 in Metoda v Ljubljani.
Kupuje surove kože in loj po najvišjih  dnevnih cenah. Ceniki na zahtevo zastonj  in   franko.   "*WlM
Izšel je ranrnokar II. zvezek »Svetovne knjižnice"
MARCO VI8C0NTI
zgodovinski roman. Italijanski napisal Tommaso   Grossi.
Cena: kron 2*40; po poiti 20 vin. več.
Razpošilja
..Goriška Tiskarna1 A. Gabršček v Goric.
edino proti povzetju ali naprej poslanim zneskom.
Ha zahtevo poailja
»Popis leposlovnih in drugih knjig" lastne zaloge zastonj in franko.