112. številka. Ljubljana, v petek 18. maja. XXVII. leto, 1894.
SLOVENSKI MM
lahaja vsak dan sveder, izimii nedelje in praznik-t, ter velja po pot ti prejeman za avstro-ogerske dežele ea vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ^etrt leta 4 gid., za jeden «M«r 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če fte trikrat ali večkrut tiska Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravniatvu naj s« blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne > tvari.
Nemški jež.
(Občni zbor nemškega scbulvereina.)
Kdo je ne pamti, poučne pravljice o ježu, ki je prosil lisice zavetišča a jo potem pregnal iz oje« nega brloga? Morala te pravljice nam Sine vselej v misel, kadar zapazimo, kako se nemški naš sosed trudi, iztisniti nas iz našega doma io kako uspeva pri tem svojem prizadevanju čedalje bolj, dasi smo vender precej previdni in nezaupni.
Ulogo ježa igrajo v slovenskih krajih s c h u 1-vereinske Sole, o katerih napredovanju dobivamo vsako leto nekoliko pregleda po občnem zboru tega b»je kulturnega v resnici pa eminentno političnega društva. Letošnji občni zbor se je vršil v Olomucu in to o navzočnosti odposlanca splošnega nemškega scbulvereina, katero prusko društvo je lansko leto avstrijski svoji podružnici za ponemčevanje slovanskih ottOlc naklonilo podporo 40.000 mark. V znamenji pruske marke se bori schulverein zoper avstrijske Slovane t
Za nas je gotovo zelo važno vedeti, kako deluje to društvo. Schulverein je imel lani 284 547 gl. dohodkov, za 44.000 gld. več, kakor 1. 1892. S to velikansko svoto se da Že kaj doseči in če pregledamo, kaj je schulverein že vse storil, moramo priznati, da je storil mnogo. Samo v slovenskih krajih je ustanovil toliko šol in otroških vrtcev, nalovil vanje tolisro slovenskih otrok, da nam je v parali -zovanje njegove delavnosti napeti vse sile, sicer bi utegnilo biti — prepozno.
Na Kranjskem vzdržuje schulverein več zavodov, tako v Ljubljani in v raznih kočevskih krajih, kjer je ugonobil utrakvistične šole in je nadomestil s samonemškimi. Sedaj preži na Drago, na Travo in na Srednjo vas, in na roke mu hodijo mogočniki v Kočevji, ki bi imeli sicer dovolj poštenejšega dela, dočim je v Fužinah (Belapeč) na Gorenjskem s podporo 5000 gld. zagotovil samonemško šolo in spravil tja pristno nemškega učitelja.
Še večje uspehe kakor na Kranjskem imel je schulverein na Štajerskem. Tam vzdržuje celo
LISTEK.
Šolska slika.
Srbski spisal L. K. Lazare vic. Preložil J. P. Planinski.
IV. (Dalje.)
— Vode! zakliče.
Rekel bi, tisoč kotlov se vsuje v ogenj. Ali ogenj še huje vzplameni; šviga više od zvonika, a iskre se prijemljejo neba. Sleme je vse v plamenu. Prečniki in grede pokajo, cel6 strop se že vnema; a v šoli je svetlo, kakor podnevi. Hipoma zagrmi popov glas:
— Slikat Slika!
Pogledamo skozi okno, a sv. Sava gleda Se vedno jednako mračno in resnobno na nas vse.
Pop se vzpne na okno. Dva ga zgrabita za roke, ali on bo jima iztrga in skoči v sobo.
Ta hip se udere del slemena, pade tik okna in užge hišo tudi s te strani in mu tako zapre izhod. Dim zagrne vbo. Narod kriči in sipa vodo, a sekira zveni. Popa ni videti nikjer.
Tedaj udari Stanoje Isaković s sekiro ob vrata. Ona odletti io mi uzremo popa v plamenu. Drži sliko in jo moli kvišku.
vrsto šol in otroških vrtcev, lani pa je na novo ustanovil deset otroških vrtcev, vLjutomeru invKonjicah pa samonemški ljudski Šoli. Sedaj namerava jednaki šoli ustanoviti najprej v V i tanj u in Velenju. Sploh pa je schulverein na Štajerskem koncentroval svoje delovanje na jezikovno mejo in na trge in mesta.
Na Koroškem ni scbulvereinsko delovanje tako kakor drugod, ker bo tam šole že itak skoro vse popolnem nemške in je Nemcem v dosego njihovih smotrov le treba, ohraniti sedanjo svojo posest. V to svrho pa ne štedi schulvereio ni truda ue troškov in se ne plaši nobenega sredstva, niti ne sistematičnega demoralizovanja učite I j s t v a. Hudo je to očitanje, ali povsem opravičeno. Schulverein „ p o d p i r a" razne koroške učitelje, deleč jim mastne »remune-raci.ie", da se bore za schulvereinske ideje, da z večjo ljubeznijo germanizujejo in se z večjim navdušenjem bore zoper slovenske težnje. Kaj zato, da „to ni gorka cista kri, ki za zlat rumen šele vzkipi, za zlat šele kaj reče", ko pa vender na svojem narodnem telesu čutimo, kako delujejo v plačani navdušenosti koroški učitelji. Schulverein je lani podelil 71, v slovenskih krajih na Koroškem službujočim učiteljem remuneracije in v 34 slučajih plačal šolnino in šolske doklade za slovenske otroke, obiskujoče nemško šolo ! Te številke govore jasno in pričajo, kake vrste ljudje se nahajajo mej koroškimi učitelji. Delovanju dotičnikov se z ozirom na te „remuneracije" pač ne smemo čuditi, tembolj pa učni upravi, ki to trpi, ko bi morala vedeti in videti, kake posledice ima tako schulverei-novanje učiteljstva za šolo.
V očigled temu prenevarnemu gibanju nemškega ježa v slovenski domovini je pač umestno, opozarjati slovenske rojake na besede, s katerimi je načelnik schulvereina vabil svoje rojake k pristopu. Rekel je, da je v tem društvu mesta za vsako politično frak cijo, za vsako filozofično ali versko prepričanje. Ako velja to za nemški schulverein, koliko bolj bi moralo to veljati za našo Ciril-Metodovo družbo, ko mej nami kraj vr>?ga nasprotovanja vender ni
Nam pokajo živa srca. Prestrašili smo se in pozabili gasiti. A on stoji. Rdeč plamen ga obseva, siva brada mu krije vsa prsa, sliko drži nad glavo, a skozi oni hrup in pokanje čujemo njega jasni glas, pesen in besede: . . . „pervje ho prišel jesi, svetitelju Savo* *) . . .
Ninko cikne kakor kača, ko uzre popa:
— Rešite kuma, ako tudi vsi poginemo! Potem skoči na vrbo tik slemena, in kakor besen in ne vede, kaj dela, jame udrihati s sekiro po gredi nad stropom. Greda pade s praskom sredi sobe mej dve klopi, iskre švignejo, a prelomljeni strop se nagne v plamenu in hoče užgati pod.
— Dajte mi dober kotel vode! dere se Ninko. Podajo mu ga.
Prime kotel z obema rokama. Opre se z nogami ob vrbino vejo, s pleči ob drugo, pa ga zaniha in izlije na ulomljeno tramovje. Vrba se prelomi in Ninko telebi na drugo stran na tla. Voda začvrči, a dim se zgosti. V sobi se ne vidi nič od dima.
Zopet kakor bi se slišal popov glas, ali je zadušen in ne razločijo se besede.
Malo potem se razkadi dim in mi ga uzremo,
*) = zakaj prvi si prišel, sveti Sava t Odlomek iz cerkvene pesmi, katera se poje na sv. Savo praznik.
Prel. prip.
tiste načelne razlike, kakor mej nemškimi strankami. O naši Ciril-Metodovi družbi se pač lahko reče, da jo sme in mora podpirati vsak, kdor misli in čuti narodno. Kdor jo pa celo ovira, ta nima srca za svoj narod, ta je vede ali nevede zaveznik nemškega ježa.
Državni zbor.
Na Dnnaji, 17. maja.
V današnji seji je govoril poljedelski minister grof Falkenbayn in se zlasti obširno bavil z rudarskimi razmerami. Izmej drugih govornikov bodita omenjena posl. Pfeifer, ki je govoril o trtni usi štev. I. in dr. Laginja.
Posl. Richter zahteva, naj se za pouk v kmetijstvu kaj več stori in pravi, Če ponekod ljudje niso uneti za kmetijah« zadruge, naj se prepuBti stvar deželam v rešitev. — Poljedelski minister grof Falkenbavn dokazuje s številkami, da stori država čedalje več za kmetijstvo. Glede vladnih predlog o kmetijskih zadrugah in rentnih posestvih pravi, da jih bode moral državni zbor prihodnje leto gotovo rešiti, potem pa se bavi obširno z rudarskimi razmerami. Glede Perneratorferjevega zadnjega govora o razmerah v Falknovu in v Ostrovici pravi, da je Pernerstorfer očital ministrom, da ne vedo, kaj Be godi v rudnikih in da jih vodi pri njih delovanju le trdoBrčnost, nevednost in brez-vestnost. Minister pravi, da so rudarji zapeljani po agitatorjih. Ti se dele v dve vrsti, v take, ki res mislijo, da pomagajo delavcem, in v take, ki le na svojo korist mislijo. 1'ern retorfer je agitator, ali iz nevednosti ali iz brezvestuosti, to naj sam določi. Dandanes se znhteva ueposredno Bplošno volilno pravico in oBemurnega delavnika. V deželah, kjer imajo že sto let splošno volilno pravico, še vedno ni uveden osemurni delavnik in tudi kapitalizem ?e ni ubit, sicer bi ne bilo mogoče panamske afere. Ko bi se uveljavila splošna volilna pravica, bi delavci šele prav prišli v pest kapitalistom. Osem-urni delavnik je v nas upeljan skoro v vseh era-ričmh rudnikih in tudi v mnogih drugih. Minister razpravlja potem o posamičnostih njegovega resorta
kako je poskočil čez tram, kateri se kadi na tleh, in se napoti proti dverim.
— Vode na vrata! Razbijte t rame! čuje se upitje z vseh stranij. Cel oblak vode se vsuje na zid, kjer so vrata.
Pop je uprav mislil skočiti čez prag, a Bur-mazovič, kateri je stal na strani in ga ni videl, zamahne s sekiro po podboji. Pop biti čez prag, a goreč tram nad vratmi se udere in oplazi popa po zatilniku. On telebi z licem in prsi na tla, a sliko moli kvišku. Izlili smo čeber vode nanj in na tram in ga potegnili izpod njega. Ta bip se cela šola sesuje b nt računskina treskom in iz vs^'ga se napravi kakor velikansko ognjišče. Popa smo odnesli na njega dom. Iz ust in nosa mu je lila kri, a noge so mu omahovale kakor mrtve. Še je dihal. Z oljem Brno mu namazali opeklino na plečih, namočili mu srajco v kis, ga oblekli vanjo in položili na posteljo. Zavedal se ni. Kmet zakliče zbranemu narodu:
— Dober voznik po zdravnika, a dober jezdec po vladiko!
Dvoje, troje voz zdirja, kar se d;i, po cesti, a Voji.i Arnavtović zabode svojemu belcu ostroge v trebuh.
Koj potem se vlije grozovita ploha. Iz strašnega kuj a žerjavice, kjer je bila šola, švigne -o tu pa tam plamen, da zlete* utrinki kvišku, ali dež jo
in pravi glede Idrije, da bo ae mezde radarjem izdatno zboljšala. Zdravstveno stanje v Idriji je dosti boljša oego v raznih drngib rudniških krajih, kar je vidno iz statistike. Sploh pa se ljudska sreča ne da doseči drugače, kakor da se ljudje povrnejo k Bogu in uklonijo njegovim zapovedim. — Posl. Morre govori zoper dirke in zahteva obligatorično zavarovanje poslov za starost. — Posl. Pfeifer zahteva, naj začne vlada energično akcijo zoper trtno uš. Kakor pri drugih javnih nezgodah, nai se tudi ako treba pošljejo vojaki, da pomagajo v boju zoper trtno uš, sicer pa je zadnji čas, da z<tčne vlada po znižanih cenah prodajati ameriške trte. — Posl. Forcber zahteva reformo domovinskega zakona. — Posl. dr. Dvorak obžaluj*1, da se parlament tako malo zanima za gospodarska vprašania iu razpravlja obširno o gospodar skih razmerah na Češkem. V istem zmislu govori posl. Peschka, posl. Schwarz pa zahteva avtonomijo dežel za vsa agrarna vprašanja. — Ko je še posl. dr. Luginja pojasnil gozdne razmere v Istri, zaključila si je s»jja.
V včeraišnji seji se je nadaljevala razprava o proračunu poljedelskega ministerbtva. Govorili so poslanci Kindermano, Svožil, Herk in dr. It a i u e r in generalna govornika, potem pa se je proračuu vzprejel.
1'nhoiiuja seja jutri.
Politični razgled.
N*»tft*iije dežele.
V Ljubljani, 18. maja.
Krščanski socijalisti o grofu Jlohemvartu.
Kisčaofcku-sucijalna R^gri?r|e»a „R^vuea priobčila |S z o/.irom na glasovanj* o valutnih predlogah oBter ćttij-'k proti grrfu H >henw u tu, v katerem pravi, „da je Hohenvvart za krščansko gibanje prava nesreča iu da je v prvi vrsti kriv politične mizeie v Avstriji. Njegovo delovame obuja že dljti časa največje nezaupanje. Z-i časa Taaffea ie z na i preprečiti vaško odločno katoliško akcijo, bil je jeden glavnih uhsprutniii.lv katoliškega centruma in se je ustavljal tudi Olji zve/d konservativcev s krščanskimi b'.'Cijaiiett. Deloval je veduo na tu, da upreže konservativce v vladni voz in uapravi iz njih orodju vlade. Hoheuwart je ustvaril famozno koalicijo in je a tem liberalcem pumogel do veljave. Zdaj jim je z vsem bvojitd uplivom pomagal rešiti valutne pr dinge. Tak mož ne more biti vodja konservativcev, Hoheuvrart je izgubil zaupanje kršćan-aketja prebivalstva. Danos ]<* zaupni »nož levic* in za: puik njenih, interesov. Katoliško prebivalstvo pozivlje svoie parlameutarne zastopnike, naj se odpovedo Hhetivvai'tovemu vodstvu. Proč od Hohen-warta.M To je kratek izvod iz daljšega jako zani-m;".Lga članka, kateri bi mora! omeniti tudi tisti slovenski list, ki zadnii čus puvdarja svoje krščansko-8oci;alno titabšiV.
l*oraz poljskih stančikov. A'.turu ta piljskih stančikov je bila pred kralkim nočno oškodovana. Stančiki po eicer še veduo gospodarji Gališke, ali poraz, ki jib je pri zadnji drž&vaacbtirski volitvi zad^l, svedoči, da se je eb •' »nlii tudi žh vOslilki. Vsled smrti pred-seouika pol skemu klubu viteza I> n < 'a izprazneu je bil mandat za državni zbor. „Pani dobrndziejevi*, kakor se .im' .11 c m stančiki, imeli so koj kandidat«, čistokrvnega utančika, prof Milevskega. Računajoč
gasi. Pred zoro se je samo še malo kadilo, a vladika in zdravnik bta prispeia v selo.
Ko ta dva stopita v sobo, se je na našo radost pop zavedel.
Pogleda okolu sebe:
— Kje y diUa?
Mi mu |o pokažemo.
— Deri te mi jo sem! On pokaže z roko na prsa, kamor mu jo denemo.
Vladika stopi k njemu na prstih, a oči so mu polne - .1/ a
— Kiko ti ie, oćt V
Pop se zgane iu pn^ieda tje, kjer stoji vladika.
— Kie te bolj? reče vladika.
Pop spravi s trudom roko pod sliko in si jo dene na srce:
— Tu!
Doktor pristopi in obrača ga siromaka na vse strani. Zbala ga z buciko po nogah in vse do ledij,
a vselej povpraša:
— Ali te boli V Čutiš li kaj? Pop tiho odgovarja:
— Ne!
— Ali te epluh kaj boli? reče doktor.
— Tu! pravi pop in si položi roko zopet OB Brce. (Konec prib.)
na svoj ugled in zanašajoč se ni avtoriteto poljskega kluba se prof. Milevski ni predstavil volilcem, niti razglasil kak program. Ko pa je prišlo k volitvi, spomnili so se volilci, da volijo kogar hočejo in volili bo viteza Wiodka, ne pa Milevakega. Poljaki klub je radi te neposlušnosti volilcev mdigniran in Bili VVlodka, naj se odpove mandatu, ali mož neče odnehati, češ, da s) mu to naročili njegovi volilci. Kdo bi bil pričakoval kaj takega v — Gališki?! Pravda proti ttumunom. V pravdi v Kolosu izjavili so zatoženci, da se niso udeležili razširjanja memoranduma, oego da je to na svojo pest storil jeden podpirateljev sam. Policija je že tretjič nenadoma vršila hišno preiskavo pri rumunskib, v KoloŠu navzočnih žnrnalistih in zopet nekatere zaprla, njihove spise pa konfiikovala. Namen temu počenjaoju je, preprečiti vsakeršna nepristranska poročila o pravd:. Madjari že vedo, zakaj se boje resnice. V svezi s to pravdo je tudi to, da so Hedmograški Rumuni poslali posebno deputacijo treh mož k cesanu, potožit mu, kako Madjari preganjajo Romune. Madjarski listi javliajo z zadovoljstvom, da cesar te deputacije ni vzprejel.
Položaj na Ogerskem. Včeraj se je v ogerski poslanski zbornici začela zopet razprava o predlogi glede civilnega zakona. Ni dvoma, da obveha predloga z veliko ve-č.no, a kaj potem? Včeraj smo zabeležili domnevanje raznih političnih krogov, da si bo ogerska vlada skušala zagotoviti v mugnatski zborn ci veČino, predno stopi s svojo predlogo zopet pred njo. Kako namerava to doseči, o tem nas obveščajo včerajšnji listi. Ti javljajo, da bo vlada predlagala cesarju, naj imenuje nekai novih članov magnatske zbornice. Ako c-sar anodi ti} želji ugerske vlade, je s tem ob jeduem namignil, kaka ie njegova želja glede predlog, da ve naj namreč vzprejmejo, in vlada a >di, da jej je v tem slučaji večina zagotovljena. Nasprotnike predlog m to kar nič ustruš lo in slej kakor prei trde, da je cesar nasprotnik predlog in da zanje ne bo dobiti večine. PoBebno pozornost obuja tudi ta okolnost, da so bili zdaj v kratkem trije nasprotniki predlog pri cesariu v avdijenci : veleposestnik v B^rolinu grof Sz6gyenyi Marich, grof Hunvadi, ki je glasoval zoper predloge, in grof Ferdinand Z chy, vodja ogerskib konservativcev.
V nanje države.
Crispt in Sonnino. List. ki pozua italijanske razmere jako dobro, Rimska „Italie" pr>občit je v zadnji številki pravi pravcati apel na Crispija, naj ee znebi finančuega ministra Sounina. L'st pravi, da je mej Sannioom in zbornico vsako porazumijeoje nemogoče. Crispija neče nihča v zbornici vreči, ali ako misi , da bo zbornica odobrila Sinninove predloge, se moti. Zbornica hoče storiti kar je mogoče, a tudi vlada mora odnehati. Sonniuo neče tega, zato naj se Crispi od njega loči in dosegel bo avoj cilj Isglje nego v sedanjih razmerah.
Pikra beseda, V Frankobroiu sešel se je dne 16. t. m e van-
gel;ško Hucijalistiški kongres, na kateri je prišel tudi znani Bi oliuski jirofeBor Adolf Wagner, nekdaj liismarckov inspirator glede socijainopolitiškib rnčij. Waguer jo evangeliška izdaja naših krščanskih bo-cijalistov in pripisuje veri vso važnost, katera jej gre. V svojem govoru je rekel mej drugim: V nem-ftkih vladarskih rodovinah meniajo vero kakor rokavice, ue iz prepričanja, empak iz oportunitete j da se evangeliška vera zameni za nizko stoječo krščansko vero, Zi pravoslavno vero, to jh sramota za evangeliške Nemce. Nikdar ni nobena katoliška prin-c/.nja premenila vere radi možitve. — Ta govor je očitno naperien zoper carevičevo nevesto in obuja prav zato največjo senzacijo.
Dopisi,
Iz l*orcfiko*pul)Mke školi je, mejnika
meseca. [Izv. dop.] (Deško semenišče.) Da se pride v okom velikemu pomanjkanju duhovščine v naši škofiji, ustauovil je škof Glavina v Ko|>ru deško semenišče. Da bi ga nikoli ne bi)! Oi takrat do danes se je marsikaj spremenilo. Kupila se je nova h;ša in število gojencev se je lanskega leta pomnožilo do 45. Izmoi teh so samo — štirje Hrvati, vsi drugi so dečki iz italijanskih me<at,: Rovinj, Vodujau, Pulj, Motovun, Poreč, Višnjan, Vižinada, Labinj itd. Ti učenci se odgojujejo tu zato, da bi po dovršenih študijah se posvetili svečeniškemu Btanu v svoji Škofiji. Škofija ta pa broji dve tretjini Hrvatov. Sedaj vprašam: kakovi poslauci in učeniki bodo taki duhovniki, kateri niso vešči hrvatskemu jeziku? Nekaj je vže takih v službi, a žalibog, jezik njih je tako barbarski, kakor najzadnjega drvarja. Izmej deset besedij reče gotovo osem italijanizmov. To je namen visokih gospodov, da se tako naš kmet malo po malo poitalijanči. V PoreSkem ordinarijatu seveda gledajo, da v deško semenišče sprejemajo kolikor moči samo Lahe, Hrvatov se boje kot
......Zameriti tega ne smemo škofu Fiappu, ker
bi bil nezvest potem svoji misiji; zameriti mu ne
smemo tudi radi tega, ker ko bi se od količkaj prijaznega kazal (kar se pa ne bo!) sprejemanju hrvatskih mladeničev v konvikt, bi v dveh letih vse propadlo, zakaj sam bi ga ne vzdrževal, a koza Poretka bi svojo molznico zaprla in konvikt bi poginil na jetiki. Znano je, kaj je istrski deželni odbor, kaki možje sede notri ia ta odbor daje temu konviktu 800 gld. letne podpore. Vrh tega pa daje še letnih 250 gld. za poučevanje — „risum teneatis!" — slovanskega jesika („della lingua slava")! Bog ve, je li ta jezik ruski, češki ali poljski, ko so vendsr učeči se mladeniči  namenjeni služiti mej čistimi Hrvati. Kak uspeh ima to temeljito (!) poučevanje „slaveuskega jezika", to pokažejo najbolj mladeniči, ko stopijo v službo. Takrat bi morali jezik vendar že znati po tolikem temeljitem poučevanji. Slišal sem jedenkrat nekega takega kaplana, ko je pridigoval, smeha je bilo doati  mej  poslušalci, a tudi mnogo se jih je pohujševalo. Govoril je: kleti ni greh, to jaz vem, ker sem se učil; očeta in mater ubiti ni greh in še mnogo debelejših, revež najbrže ni znal, kaj govori in vendar je bil  poslan v čisto hrvatsko župnijo.   Škofu  Flappu  je najbrže dosti, ako dotičuik par pokvarjenih hrvatskih beaedi zna, saj se je o njem tudi reklo in pisalo da slovenski zna, ker s svojo deklo — slovenski govori. Kam se misli naš narod dovesti, ni težko uganiti. Ni dosti, da vlada narodu ne da njegovih pravic, to hoče io dela tudi cerkvena oblast, za to imamo le preveč dokazov in žalostnih izkušenj.   Kako se dresujejo ti garibaldovčki za bodočo njihovo misijo, kažejo že v Kopru, potem v Gorici, češ  mi bomo že poksztli tem Hrvatom, ko  pridemo  v službo I Zadajo instrukcijo pa dobi vsak preden službo na-Btopi v Poreču, kjer mu — že veste, kdo! — zabičuje, da se ne sme pečati s politiko, ter mu že naprej obljubuje kako dobro župnijo, sicer da pade v nemilost Tako se vzgajajo mladi duhovniki, to je mlad naraščaj, kateri boče poplaviti v malo letih komaj malo razbujeno Istro, ter jo zopet pahniti v temo!
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 18. maja.
Sinočne seje občinskega sveta Ljubljanskega so ee udeležili vsi občinski odborniki razven dveh, ki pa sta bila opravičeua. Otvorivši sejo, naznanil je župan G r a s s e I 1 i najprej, da je Nj. Vel. cesar izrekel potom dež. predsedstva zahvalo za voščila mestne občine povodom 40letnice njegove poroke. Zbor je vzel poročilo z dobro-klici stoje na zuauje. Nadalje je sporočil župan, da bode na praznik sv. rešnjega telesa ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi svečano cerkveno opravilo, potem pa sprevod po mestu, katerega naj bi se udeležili tudi meatm odborniki.
Pri drugi točki dnevnega reda, to je pri volitvi župana, prevzel je predsedstvo v smislu občinskega volilnega reda najstarši občiuski evetnik vitez Zitterer. Predno pa so je izvršita volitev, stavil je obč. svet. dr. vitez BI ei vei s nujni predlog, naj se bodočemu županu, kakor običajno, odmeri opravilna službama in sicer, kakor do sedaj, po 3000 goldinarjev nu leto. Podžupan P e t r i č i č nasvetuje, naj bi se z ozirom na to, da so ee mest-nim uradnikom plače povišale, tudi županu povišala opravilna službarina na letnih 3600 gld. Ker pa se je temu nasproti naglašalo, da bi se o takem predlogu moralo prej razpravljati v klubovi seji, umaknil je gospod podžupan svoj predlog. Pri glasovanii bil je potem nujni predlog obč. svet. viteza dr. Bloi-w e i b a jednoglasno vzprejet.
Potem se je prešlo k volitvi sami. Pred* eedujoči obč. svet. vitez Zitterer  ogovoril je občinski svet blizu tako-le: .Mesto župana kot načelnika občini ni samo za onega, komur to mesto zaupamo, jako odlično,  ampak je za občino tudi velevažoo in v marsičem merodaino.   Vsakdanja izkušnja nas uči, da občina z vestnim,   marljivim in previdnim županom veliko bolj napreduje, kakor pa ona, katera se ne more ponašati s tem, da jej je na Čelu mož, ki je v resnici vreden vsega zaupanja. Delokrog občin, zlasti  večjih  in onih, h katerim spada s svojim lastnim statutom tudi naša občina, so od dne do dne širi fn treba je marsikaj storiti za napredek in razvoj občine, ako nečemo zaostati. V tem oziru nas sicer ne zadene nobena graja, kajti cel" uaši nasprotniki priznavajo brez ovinkov, da je Bedanji občinski svet že mnogo dobrega in občeko-ristnega storil, ali čaka nas Še v bližnji pribodnjosti muogo dela, katero je za razvoj našega stolnega mesta neobhodno potrebno.   Občinski svet sklepal bode o teh delih, kakor o vseh drugih občinskih zadevah, katere spadajo v njegov delokrog, ali vse priprave in izvršitve voditi pa ima župan, kateri pri tem mora varovati vedno in povsod le občinsko korist.   Velevažno je tedaj mesto župsna in velike in svete bo dolžnosti, katere isti z izvolitvijo županom vzame na-se. Zato potrdi s svečano prisego, da bude vestno izpolnjeval uradne svoje dolžnosti, to je, da bode po zakonitih določbah in predpisih opravljal izročeni mu posel vedno le na korist in blaginjo
občinsko. Posebno z ozirom na naše lazmere je pa le nekatere »tvari povdarjati:   1. Ker imajo občani pravico,   prihajati k županu ua razgovor o svojih ■tvareh io s pritožbami, imej  župan vsak delavnik tvojo uro za občevanje z občani in strankami sploh. S. Interes občinskih opravil zahteva, da Župan skliče redno  jedenkrat na mes»c občinskega sveta sejo in to bodi prvi torek, oziroma, če je ta dan praznik, prvi četrtek vsakega meseca. 3  Da ne bode pntožeb -glede  poslovanja magistratovega,  imej župan skrb za točuo in hitro rešitev vseb vlog, ki dohajajo na -občinski svet ali na magistrat    V* tem obziru ne ime odslej biti zadržkov, ker je mestni zastop preskrbe!  magistratu   potrebne delavne moči. Župan torej le razdeljuj delo mej občinske uradnike, ki so v ta namen nastavljeni v službah, in pridržuj samemu sebi le reševanje najvažnejših stvarij.  Z vso strogostjo vzdržuj župan red in disciplino mej ob činskimi uredniki in delaj zlasti na to, da se občinskemu svetu skoraj predloži načrt opravilnega reda ali  navodila za opravljanje  magistratovih opravil. Volite torej, dragi tovariši, le moža, ki ima lastnosti in sposobnosti, da bode vse to tudi vestno izpolnjeval. To sem vam hotel na srce položiti, predno volimo župana "
Predsedujoči obč. svet. vitez Zitterer prečkal je potem dotična določila o volitvi župana Da je volitev županova veljavna, potrebna je navzočnost najmenj dveh tretjin m nadpoiovična večina glasov skupnega števila vseh občinsk h svetnikov. Voliti je vselej z glasovnicami. Z skrutinaturja imenoval je predsednik občinska svetovalca Ravniharja in Zabu koven Oddanih je bilo 27 glasovnic, in sicer ju dobil dosedanji župan Grasselh 22 glasov, 2 glaba obč. svet. Vaientinčič, 3 glasovnice pu so bile prazne. Gospod Peter Grasselli izvoljen je torej zopet županom.
Vnovič voljeni župan Grasselli izreče zahvalo ta /aupMije, katero mu je občinski svet sedaj že v petič izkazal. „To izvolitev1* — rekel je približno govornik — „smatram za posebno odlikovanje, katerega ne zaslužim, tem manj, ker nisem tak uzoržupvn, kakor nam ga je v svojem ogovoru narisal gospod prvosedntk. Jaz smatram to volitev kot znak ztupauja in kot vaš izraz, da imam dobro voljo. O''ječam pa, da bodem z najboljšo vestjo zastavil svoje skromne moči in da se bodem ozirul na vaše želje (Dobroklici); vzprejmite zagotovilo, da bodem, kolikor mi dopuščajo moči, vestuo izpolnjeval svoje dolžnost1.. Zubvaljujem se vam za tako častno zopetno izvolitev županom Ljubljanskim8 (Dobrc-kliei). — Prevzemš! zopet prvosedstvo izjavil je župan Grasselli, da prevzame izvolitev, ako jo bode cesar potrdil.
Potem prestopilo se je k volitvi podžupana, za katero veljajo ista določita, kakor za volitev žu|>anovo. Oddanih ie bilo 27 glasovnic; dobili so dr. vitez Bleivveis Trsteoiški 12 in dosedanji podžupan Petričić 11 glasov, dr. Tavčar 2 glasa, 2 glasovnici pa sta bili prazni. Ker torej pri prvi volitvi Dihče ni dobil potrebnega števila 16 glvK .v, morala se je vršiti ožja volitev mej trtima, ki sta dobila relativno največ glasov, t. j. mej go-Bpodoma droui. vitezom Bleivresom in Petričiće-m. Pred glasovanjem izjavil je dosedanji podžupan Petri č;č, da je bil že desetkrat izvoljen podžupanom, da pa sedai odklauja izvolitev, ker pri prvem glasovanji ni dobil večine; konečno prosi, naj tudi tisti, ki so zanj glasovali, oddajo pri ožji volitvi svoj glas za dra. viteza Bleivveisa. Pri ožji volitvi od danih ie bilo 26 glasovnic; 16 glasov dobil je dr. vitez Bleiweist 9 glasov Petričić in 1 glas dr. Tavčar. Podžupanom izvoljen je torej gospod dr. vitez Bleivveis-Trsteniški, kateri izjavi, da vzprejme izvolitev iu da bode vedno deloval v korist in blagor mestne občine. (Konec prib.)
Domače stvari.
— (Županom deželnega stolnega mesta Ljubljane) je za bodoča tri leta bil včeraj zopet in sicer v petič izvoljen gospod Peter G r a b s e I 1 i, a podžupanom za jedno leto v prvič gospod dr. Karol vitez Bleiweis-Trste-n i š k i. Narodna stranka, ki je ta odlična gospoda postavila na čelo prvi občini slovenski, izrazila je pred volitvijo z jedrnatimi besedami staroste občinskih Bvetnikov gospoda Matije viteza Zittererja, kaj vse pričakuje vzlasti od gospoda župana v pro-speh mestne uprave in korist vsega mestnega prebivalstva. Nadejamo se i mi, da bodo dejanja opravičila v poln* meri zaupanje, katero se je izrazilo s to izvolitvijo!
— (Občni zbor „Matice Slovenske".) Včeraj ob 5. uri popoludne vršil se je v mestni dvorani lettšnji občni zbor odličnega našega književnega društva „Matice Slovenske". Zboru predsedoval je društveni predsednik gospod prof. Leveč, kateri je pozdravivši zbrane člane, v svojem ogo-voru omenil, da stopa odbor pred občni zbor z ugodnim poročilom; „Matica" stalno napreduje, število drustvenikov raste od leta do leta, ter se je v pretečenem letu zopet povišalo za 160 drustvenikov.
Tndi novčni stan „Matice" je ugoden;  premoženje . naraslo je za 1137 gld.,  ter znaša  sedai že čez j 57000 gld. Za izdajo knjig ima društvo letos 6000 gld. na razpolaganje. To je uspeh, ki mora obveseliti vsakega rodoljuba. Ta ugodni financ jelni uspeh pa   je   poroštvo,  da  je   tudi  književno delovanje „Matice" v pravem tiru. Govornik konečno konšta-tuje, da ima društvo zadostno število rokopisov od znamenitih  p sateljev, ter zajedno  izreka zahvalo vsem, ki so pripomogli k razcvitu „Matice Slovenske". Tajn k gospod Evgen Lah poročal je potem obširno in temeljito o odborovem delovanji v dobi od 1. junija 1893 do 30. aprila 1894  leta, Poročilo, katero je občni zbor vzel s odobravanjem na znanje, priobčili bodemo v jedni prihodnjih številk. Isto tako vzelo se je na znanje poročilo društvenega blagajnika gospoda dr. Stare ta o društvenem novčnem gospodarstvu leta  1893. in  proračun za leto  1894    Društveno premoženje znašalo je doe 31.  decembra   1893.   57.248   gld.   48   kr. Narodne ustanove, katere bo v društvenega odbora oskrbi, znašale so 33.440  gld. 61   kr. in sicer Jurčič-Tomšičeva   ustanova   za   literarne namene 2898 gld. 65 kr., Knezova ustanova za izdavanje poučne in zabavne knjižnice pa 30541 gld. 96 kr. V depozitu ima   „Matica Slovenska" 4384 gld. 90 kr. in sicer za spomenik pokojnemu dr. Janezu vitezu Bleiweit»u 2917 gld. 81 kr., za spomenik pokojnemu dr. E. H Gosti pa 1467 gld. 9 kr. R*v-natelj Subic poročal je o prenaredbi opravilnega reda. Predloženi opravilni  red odobril se je brez prem'-mbe. Ričuoskirai presojevalci bili so izvoljeni gospodje F. Bradaška,J. Dimnik in K Žagar, v društveni odbor za dobo štirih let pa gospodje in s cer: dr. Dolenc II nko s 413, Ker b ni k Janko s 407, Kublar Anton s 459, dr. Lampe Fran b 459, Leveč Fran s 450, dr. Srnec JoBip s 459, dr. Suh t Ivan s 459, dr. Tavčar Ivan a 400 in Žumer Andrej s 458 glasovi.   Prejeli so razven njih še gospodje:   dr. Dolenc Josip 52, dr Krek Ivau 50, dr. Mahnič Anton 40, Kalao Andrej 9 Oddanih je bilo 459 veljavnih glasov.   Ko se je še predsednik Leveč zahvalil gosji, županu, da je za občni zbor dal na razpolaganje mestno dvorano, bil jo zbor zaključen.
— (Torej nič slovenskega!) Javili smo že, da so se na novem poslopji poštnega iu brzojavnega urada ter finančnih oblaste v v Trstu napravili nap d sumo v nemškem iu italijanskem jeziku, da pa se je slovenščina popolnoma prezrla. O tem novem Žaljenju slovenskega prebivalstva na Primor Bkem priobčila je „Eiinost" iako dober članek, kateri je zaključila z le temi umestnimi opomnjami: „Olkrito bodi povedano, da pri vsem svojem skepticizmu nikakor ne bi bili pričakovali taki ga preziranja. Okolnost sama na sebi, da nismo dobili slovenskih napisov, nas še toliko ne peče, a peče nas veliko bolj, ker je to zopet nov dokaz, da tudi oni gospodje slovenski politiki, ki so v Bamoz&tajevanju prekoračili dopuščene meje koaliolji na ljubo in ki so se ločili od svojih tovarišev očetu h'.e koalicije na uslugo, da tudi oni naši gospodje nimajo prav nikakega upliva v isti koaliciji. Žalostna bilancija njih „državnički modrosti", zares! Pač: koalicija nam je napisala na novo poštno poslopje velik si jvensk napis, katerega pa treba čitati v duhu in ki se glasi: Nič slovenskega!"
— (Biskup Strossmajer o Poljakih.) Pred kratkim potoval je mlad poljski publicist, Woj-ciech Szukievvicz, po Hrvatski in Ilosm — na po vratku v Krakov oglasil se je bil tudi v Ljubljani — ter se v Djakovu predstavil biskupu Stross-mayru, kateremu ga je bil priporočil poljski pisatelj Grabovvski. Szukiewicz je ta obisk popisal v Lvovskem literarnem tedniku NTydzienuu. Tam pravi, da mu je biskup Strossmayer brez okolišev povedal, da je že v naprej zavzet proti vsakemu Poljaku, zlasti proti vsakemu poljskemu publicistu, in potem obsodil postopanje gaiiških Poljakov, ki z vsemi silami podpirajo Nemce in Madjare in so se od ostalih Slovanov povsem odvrnili. — Szukievvicz pravi, da ga je ta sodba velikega biskupa bolestno zadela in ker ni prijatelj stančikov pristavlja: „K takemu praktičnemu rezultatu nas je pripeljala politika poljskega kluba 1 Slovanstvo z nami še govoriti več neče, še v literarni zvezi neče več biti z nami. Ne druž m o se z neprijatelji Slovanov, da se slovanski bratje od nas ne odvruejo."
— (Deželni predsednik baron Hein) je prišel iz Škofje Loke v torek zvečer v Idrijo ter
je ogledal drugi dan rudarsko in čipkarsko šolo, občinsko bolnico in nekatere rudarske zavode. In-fjrmova! se je posebno tudi o zdravstvenih razmerah tn o pitni vodi in si ogledal vodovod le Idrije ae je odpeljal čez Crni vrh proti Vipavi.
— (Osobne vesti.) Načelnik postaje južne železnice v Trstu g. Friderik Mahorčič imenovan je v priznanje njegovih zaslug na komercijelnem polji nadzornikom, a ostane še nadalje na svojem sedanjem mestu.
— (Pevskega društva „Ljubljana") vrtna veselica, ki se bode vršila pojutranjem na prenovljenem Koslerjevem vrtu pričenši ob 4. uri popoludne obeta najboljšega uspeha. Zanimanje za njo je vsestransko, osobito že zaradi prvega nastopa mešanega zbora. Pristop ima vsak prijatelj narodnog? petja in proste, neprisiljene zabave.
— (Priaeganje novakov.) Vsled najvišje odločbe z dne 14. oktobra 1893 1. unovačeni vojaki tukajšnje garnizije bodo v nedeljo dne 20. maja, ob V>10. uri dopoludne slovesno zapriseženi. Ta slav-nost se bo vršila v novi vojašnici po sv. maši in slovenski in nemški propovedi tukajšnjega vojaškega kurata g. dr. Luke Sen jak a.
— (Vreme.) Danes okolu poludneva je hudo treskalo v Ljubljani in v okolici. Kakor se nam poroča, je blizu Št. Viia Btrela udarila v znamenje ob cesti in je hudo poškodovala.
— (Toča.) Iz Dobrepolj, 16. maja: Danes popoludne je zdrobila debela toča ves pridelek. Napravilo se je prav polagoma in skoraj  brez vetra.
— (Račja kuga) se vedno bolj širi po Dolenjskem v Krki io v raznih drugih vodah, ki bo nekdaj slovele zaradi ukusnih rakov. Vsa prizadevanja, da bi se zopet zaplodili raki, bo dozdaj imela prav malo uspeha. PoBebno nevarne so baje mrene račji zalegi, ki se je spustila v vodo, ker te požrešne ribe uničijo vso zalego. Zdaj bo raki celo izginili iz tacih potokov, kjer so se vzdrževali navzlic račji kugi. Za prebivalstvo je to tem čutuejša izguba, ker bi se bili raki z železnico kaj uspešno dati razpošiljati na vse kraje.
— (Društvo »Kmetovalec* v Goto v 1 j a h) na spodnjem Štajerskem ima svoj letošnji glavni shod v nedeljo dne 20. t. m. Društveni odbor je skrbel za to, da bode pri zborovanji obilo pouka a tudi zabave.
— (Z Zagrebškega vseučilišča.) Profesor klasične grške filologije na Zagrebški filozofiji fakulteti gospod Franjo Pet račić, .znan hrvatski pisatelj, je vsled s-oj ■ prošnje umirovljen. Na njegovo mesto je imenovan kot izredni vseuči-liški proiesor naš rojak z Dolenjskega gosp. Avgust Mum č , profesor na Zagrebški gimnaziji.
— (Dragocena starinska uajdba.) V frančiškanskem samostanu v Cakoveu so našii te d u i dragoceno starinsko hI.ko iz 17. stoletja. Siika je portret bana grofa Nikole Zrmjssega, katerega je 1. 1664 blizu Čakovca raztrgal na lovu mrjasec.
— (Razpisani službi.) V moški kaznilnici Ljubljanski je izpraznjeno mesto )einiŠkega paznika I. vrste z letno plačo 30O gld., 25% akti-vitetno priklado in druzimi emolumeuti, dalje m sto začasnega jetniškega paznika II. vrste z letno plačo 2G0 gld., 25°/0 aktivitetno priklado in drugimi emo-lumenti. Prošuje je vložiti z dokazi predpisane sposobnosti do dne 15. junija pri državnem pravdništvu v Ljubljani.
				
		»		
		7-- i Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! k A		
				
				
Razne vesti.
* (Slovansko dobrodelno društvo v Peterburgu) je izbralo v tretjič generala grofa Ignjatjeva za dubo treh let predsednikom.
* (Cveteren samomor.) Kronika samomorov na Dunaji je vedno bogata, a tako izrednih siučajev, kot so bili samomori poslednjih dnij, pa niti na Dunaji ni Čestokmt. Najprvo dva skupna samomorilca v nežni starosti 9 iu 12 let, — zdaj pa štiri že dokaj priletue osebe, ki s sirupom otresaju življenja butaro, ne da bi |ih v to silila beda: to so zares psihološke zagonetke! Na Dunaji živeči 65'etni stikar Fran Kol laf in njegove tri tudi že priletne sestre zastrupili bo se dogovorno v Maria-Lanzendorfu s cijankalijem. Iz pisem, katere so ostavili nesrečniki, je razvideti, da jih je gnal v Bkupno smrt le strah, da bi umrli in morali žalovati drug za drugim.
Književnost.
— .Učiteljski Tovariš", glasilo .Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani"  ima v
št. 10. to-le vsebino:   A. Pin:  Domoljubje v Šoli;
— Ženska ročna dela; — A. Likozar: Opravila v šolski drevesnici meseca vel. travna; — Fr. Slane: Praktična uporaba dr. Houdek & Hervertove prirodoslovne zbirke pri berilih za ljudske Bole; — E. Lah: Avstrijsko šolstvo v 1. 1890. s posebnim ozi-rom na Kranjsko; — Književnost; — Listek; — Naši dopisi; — Društveni vestnik; — Vestnik; — Uradni razpisi učiteljskih služeb.
— .Kmetovalec", ilustrovan gospodarski list, ima v št. 9. to le vsebino: Pripraven parilnik;
— Obdelovanje zemlje mej sadnim drevjem; — Vzgoja dini pod steklom; — Vzgajanje in oskrbovanje čeAplievega drevja; — Kako preprečiti prepozne roje; — Razširjanje kuge na gobci in na parkljih; — Napajanje molzne živine; — Nekaj o pregibanji plemenskih bikov; — Nizke jasli; — Krmli'ne z zeleno deteljo; — Iz podružnic; — Razne reči; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Tržne cene.
Bizo3 suviše.
Dunaj 18. maja. V današnji seji poslanske zbornice je stavil posl. Pernerstorfer nujni predlog, naj se obrtnemu odseku naroči, da se takoj posvetuje o u vedenj u osemurnega delavnika v vseh rudnikih in o odpravi rudniških konsumnih društev, budgetnemu odseku pa, da se posvetuje o podpori rodbinam v Ostro-vici ustreljenih premogarjev. Zbornica je nujnost odklonila in potem začela razpravo o proračunu trgovinskega ministerstva.
Dunaj 18. maja. Z ozirom na razne časnikarske vesti je naučna uprava včeraj na apodiktičen način izjavila napram slovenskim poslancem, da ostane pri svoji obljubi glede ustanovitve popolne gimnazije v Kranji in slovenskih paralelk v Celji.
Dunaj 18. maja. Nemškonacijonalna stranka namerava ministersko odločbo glede slovenskega dopisovanja občin okrajnim glavarstvom tudi v izročenem področju spraviti v državnem zboru v razgovor.
Dunaj 13. maja. Finančno ministerstvo je razglasilo ukaz, s katerim se dovoljuje v mestih z več kakor 20.000 prebivalci, da smejo biti trgovine, ki so združene s trafiko ali loterijo, odprte do opoludne. Če se v trgovini prodajajo živila, sme biti trafika in loterija odprta tudi od 6. do 8. ure popoludne. V vseh drugih krajih smejo biti trafike in loterije odprte do 3. ure popoludne.
Dunaj 18. maja. Preiskovalni sodnik je zaradi sleparij pozval na zaslišanje dva sina umrlega sekcijskega načelnika v poljedelskem ministerstva barona Schrčckingerja. Jeden, Lo-tar, je prišel. Sodnik ga je pridržal v preiskovalnem zaporu. Drugi, Wilfried, se je v Badenu končal.
Ostrovica 18. maja. Štrajk je popolnoma končan. Vsi premogarji so začeli zopet delati.
Budimpešta 18. maja. Valutni odsek poslanske zbornice je odobril valutne predloge s p remem bani i, kakor jih je sklenila cislitvanska zbornica.
Beligrad 18. maja. Kasači jako sodišče je kraljev ukaz glede rehabilitacije Milana spoznalo kot nezakonit.  Policija je zaprla mnogo
radikalnih vodij. Pri bivšem ministru Taošano-viču, v uredništvu „Odjeka" in pri raznih ra-dikalcih so se vršile hišne preiskave. Prebivalstvo je silno vznemirjeno. Vojaštvo v celi deželi je konsignirano. V Belem gradu se govori, da so že pripravljene kasemate za razne radikalne voditelje.
Presrfino hvalo izrekamo za izkazano blagonaklonje-nost in ljubav ob prihodu si. bratskega „ Pri morskega planinskega društva" g. Gutmann, načelniku postaje na južni železnici; si. tamburaše tu „Jadranske Vile" in pevskemu drnštvu „Ljubljana" ; si. deželnemu odboru za prosti vstop v muzej; gg. arhivarju Kol) Ur ju in preparatorju S c b u lz n ; si. županstvu, čitalnici in rokodelskemu drnitvu v Št. Vidu; g. dr. A r k o t u in al. čitalnici v Skofji Loki; gg. notarju GloboČniku. in mestnemu svetniku Saje vicu, si. Čitalnici in bralnemu društvu v Kranji; vrlim Podnartčanom, Kamnogoričanom in Kropenčanom; g. H i h h r d u S c h r o y u v Lescah; gg. županu Peter-oelu, nadučitelju Rusu in grajskemu oskrbniku S u-Ateršicu, al. prebivalstvu in bralnemu društvu na Bledu. Zahvaljujemo se iskreno tudi vsem drugim posameznikom in društvom, ki so le količkaj pripomogli k slavnostim ob prihodu bratskega nam „Primorskega planinskega društva". S planinskim pozdravom!
V Ljubljani, dne 16. maja 1894.
,,Slovensko planinsko društvo".
Javna zahvala.
V akademičnem letu 1893/94 blagovolili so dalje darovati „Podpiralni zalogi slovenskih vaeuciliičnikov v Gradci*:
1. Visoki deželni zbor kranjski...... 200 gld.
2. Visoki deželni zbor štajerski......150 „
8. Slavno Hranilno in posojilno društvo na Ptuj i   100 „
4. Slavna Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani    50 „
5. Slavna Posojilnica v Celji.......50 ,
6. Slavna Posojilnica v Ornomlji......10 „
7. Slavna Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani...........10 „
S. Gospod Josip Pauer, trgovec v Braslovčah .      5 „
9. „     Fr. Sal. Pire, dohodkar benediktinskega samostana v Št-Pavlu...... 5 „
10. Gospod Anton Kosi. učitelj v Središči •   • . •      3 »
11. _     dr. Josip Muršec, konz. svetnik in profesor v pokoji v Gradci....... 3 „
Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih vseufiiliščnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo ter prosi daljnih pođpor, osobito ker se je število revnih in podpore vrednih dijakov v tekočem letu skoraj podvojilo.
V Gradci, dne 15. velikega travna meseca 1894.
Za opravilni odbor .Podpiralne »aloge slovenskih vseučiliičnikov v Gradci" : Dr. GregoriJ Krak, c. kr. vseučiliščni profesor, predsednik in blagajnik. Oojmlr Krek, t. č. tajnik.
Umrli so v Ljubljani:
Iti. ma|a: Jovana Borštnur, sprevodnikova hči, 16 mescev, t'-»ta na južno železnico št. 12.
17. maja: Angela M*ccon, delavka, 16 let, Hrenove ulice št. 11. — Frančiška Žužek, posestnica, 73 let, Flori-janske ulice št. 21. — Jožefa Rasp, posestnikov« hči, 24 let, Kolodvorske ulice št. 5.
Meteorologično poročilo.
J	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
17. maja	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	735-6 mm. 733 8 mm. 733 1 ax.	11 O9 C 22 2" C 16 2° C	brezv. si. jvz. si. vzh.	megla obl. d. jas.	000 mm.
Srednja temperatura 11>-7J, za 2-3" nad normalom.
X2ixxa.aJ@j£a« "borza
dne" 18 maja t. 1.
Skupni državni dolg v notah.....9H gld. 35 kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....    98   , 30 ,
Avstrijska zlata renta.......121   , — „
Avstrijska kronska renta 4°/4 .....     97   „ 90 ,
Ogeraka zlata renta 4°/0 ...... 120   , 40 ,
Ogerska kronska renta 4°/0.....94   „ 90 ,
Avstro-ogerske bančne delnice   .... 1000   „ — „
Kreditne delnice......... 854   , 75 „
London vista........... 125   , 20 „
Nemški drž. bankovci za 100 mark   .   .    61   , 35 ,
20 mark............12   , 26 ,
20 frankov........... 9   , 95«/, „
Italijanski bankovci........ 44   , 50 „
C. kr. cekini.......... 5   . 91 _
(Brst vsakega posebnega naznanila.)
Tuinega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preialostno vest, da je naša preljuba in nepozabna mati, oziroma soproga
Uršula Černe
pn kratki bolezni, v 68. letu svoje starosti, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj popoludne ob 3. uri mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnice preneseno bode v soboto dne 19. t. m. ob 2. uri popoludne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu k večnemu počitku.
Sv. maše brale se bodo v farni cerkvi Marija Oznanenje. (550)
V Ljubljani, dne 18. maja 1894.
Je rnej C'erne, gostilničar, soprog. — Jernej Černe, Miroslav tf'erue, »ina.
C. lr. glavno ravnateljstvo mir, drž, zelem.
Izvod iz voznega reda
-jr»i^et-rmogret ocL 2.. aao.ee J a. 1894.
Nastopno omenjeni prihajalnl bi odhajalni oatl označeni so v mr+dnjeevrojtakem čamu. Srednjeevropski iu Je kraj »om u ćaiu v I »j ubijani sa 3 minuti naprej.
Odhod Is Izubijane (juž. kol.).
Ob IU. wH S min. po noči oaebnl Tlak * Trhli, Pontabel, Beljak, Ce-lovoc, Franaensfeste, Ljubno, 6aa Selathal v Auuee, 1 solil. Ornim-don, Solnograd, Lend-Gaateln, ZeU na jeaera, Htoyr, Lino, ltudejevice, Plienj, Marijine vare, Kger, Karlove vare, Franoove Tare, Prago, Lipeijo, Dunaj via Ametettsn.
Ob O. uri 7 min. zjutraf meiani vlak v Kočevje (v Rudolfovo od dneva otvorjenja prometa).
Ob 7. uri IO rnin. zjutraj oeebni vlak v Trhli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzenefeate, Ldubno, Dunaj, čez Selathal v Soluograd, Dunaj via Amatetten.
Ob 11. url 41 min. dopoluilne moianl vlak v Kočovje (v Rudolfovo od dneva otvorjenja prometa).
Ob 11. uri SO »»•«»». aoponutne oiebni vlak v Trhli, Pontabel, Heljak, Celo veo, Franienafeate, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Vb 4. uri 14 min. popoludne oaebnl vlak ▼ Trbli, Beljak, Gtlovec, Fransenafeate, Ljubno, čez Selathal v Soluograd, Lend-Gatteln, Zeli na jezeru, Inomoat, Bregnia, Ourih, Oenevo, Pariz, Sterr, Lino, Omun-den, Iachl, Buđejevioe, Plzenj, Marijine vare, Kger, Franoove vare, Karlove vara, Prago, Llpako, Dunaj via Amatetten.
Ob O. uri SO min. »večer meiaui vlak v Kočevje (v Rudolfovo od dneva otvorjenja prometa).
Prihod v X*j ubijano (juž. kol.).
Ob S. uri a:i tnin. zjutrnf oaebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Lip-aije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Bndejevio, Bolnograda, Linoa, Sterra, Omundeue, lichla, Aua-aoea, ZelU na jezeru, Lend-Outetna, Ljubnega, Oelovoa, Beljaka, Franzenafeat«, Trbiža.
Oi> H. uri 0 min. zjutraj meiani vlak iz KoĆovja (iz Kudolfovcga ato-prav od dneva, ko bode promet otvorjen).
Ob 11. uri H7 min. 4oi*oiud.nm oiebni vlak s Dunaja via Amitettou, Lipaije, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Stejra, Pariza, Oenove, Ouriha, Bregnioe, Inomoita, Zella na jezeru, Lend-Oaateina, Ljubnega, Oelovoa, Liensa, Pontabla, Trbiža.
Ob Vi. uri 44 min ;u•;'"',"'»•'■ nieiani vlak iz Kočovja(iz Rudolfovoga stoprav od dneva, ko bode promet otvorjen).
Ob 4. uri 4M min. popoiudne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, SeUtlinla, Bellaka, Oelovoa, Franzenafeate, Pontabla, Trbiia.
Ob S. uri 34 min. »večer moianl vlak iz Kočevja (iz Rudolfovoga ito-prav od dneva, ko bodo promet otvorjon).
Ob 9. uri XI min. nvečer oaebni vlak a Dunaja preko Aniitcttona in Ljubnega, Heljaka, Celovoa, Pontabla, Trbiža.
Ob 7 . S. i «
., 10
Odhod lz LJubljano (dir kol.)
uri !£.? tnin. zjutraj        v Kamnik. *   OS    „    popointtne „ „
„    SO      „      jPMOSf1 n n
,,   IO    ,,    mveeer ,,       ,,     (slednji vlak le ob nedeljah
iu praznikih.)
Prihod ▼ lajubljano (drž. kol.).
Ob   O. uri SO min. zjutraj       lz Kamnika. , ,   11.   „    l/i dopotuiln*   u        „ (4—110)
„     H.    „    )IO     ,,      zvrrrr ,, ,,
„    O.   n   S!t    „    zvečer „       n     (Blodnji vlak lo ob nedeljah
_In praznikih.)
Lepa trava
se  proda  pod  zelo   ugodulml pogoji.
Veo se poizve: Ulice na Grncl št. 10. (542—2)
Kovaškega pomočnika
in
učenca (M*-*)
lepega vrdenja vspre|me takoj v svojo kovačnico I vit 11 t-4noJ, kovHNki moja ter v Kamnika.
Trgovski pomočnik
vegč sloveniikemu jeziku, ki mora razumeti nekoliko manipulacije s perilom, I u lik o dobi trajno nUižoo v trgovini n platnom v Kngrebiie
— Vec se iz^e v upravoifitvu .Slov. Naroda". (549)
Od 1. Junija in od 1. septembra tarif sa stanovanja znižan za 25 odstotkov.
Zdravilišče
KRAPINA-TOPLIGE
xi a. H r vateko m. (409—7)
od ji" s t :i iZagoroke železnic*' ,,Zabwk»l£ra\plua-Toplice" oddaljeno vozno uro, OtVOrJeno J8 od l. aprilu do konca oktobra. Toplice imajo temperaturo 30—515° R. ter isvratno «lelu|e|o pri protiiiu, iuInIcuI in sklepni akrnlnl in pri boleznih, ki so njo po*l«»«IUie, pri bolečinah v kolku, pri Žlvenlli, poltuili bolranlk in takih v&lcd aaaubljeiiila ran, pri kronični ltrlu;lit«»vl bolesni, pri oSrpuenJl, pri kronični «netlcl inwt«-riilce, pri ekaađatlh v perinterinalui vezni tkauini itd. Velike baaluake, polue, aeparlriaue kropllne k opcij i in kopeljl v marmor natlb h»\n|nli; izvrstno urejene auojne kopel|l (sudariji); niataaia, elektrika, švedska i«l.i»vllun Kluiiinafika. — Udobaa atwnov»uJs», dobre in cenene reatav-raclje, Mlulnn idravlaba Kodba, ki Jo i»rinLrl>l Kodba «. iu kr. |»eapolka na«lvo|votlH Leopold nt. 5:1, ohAinin senčnata apreliai|alli«ea itd. Od 1. maja daljo veak dnu prouiut s poštnim oinnibusom do /nbokn in Pollean. Zdravilisčni zdravnik «lr. l*nwel pl. Orenkovir. Ikošure v vseh kujigarnah. Prospekte pošilja in pojasnila d»jo ravnnteljntvo zdravilišča.
L Luser-jev obliž za turiste.
trotovo in hitro upb
vajoče sredstvo jtroti kurjim oC'eaoiu, i uljem na pod> plutih, petah in
Dobiva se v lekarnah.
» y V.-liko priztoilnih pisem je na ogled v
glavni razpošiljal niči j
L. Schwenk-a lekarna
(40-20) Meldling-DunaJ.
Pristen samo. Če imata navod in obli?, varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; torej  naj se pazi in zavrne vse manj vredne ponared.be.
drugim trdim -
Eraskaiu C*
aaaaaaaaaaaaaaaa«sBaamui|^
Pristen v  Ljubi jnnl: SL
Jo«. Mayr, J. Šwohoda,U. pl.Trnk6czy.G.Pici'oli,L. Grečel; v Itualolfovem S. pl. Sliidovič, F. llnika-, v Hiiiuuikii .1 Močnik; v Celovel A. Egger, VV. Thurmwald, J. Birnba-cher; v Krenuli A. Aich-iuger; v Trau (ni*. Koroškem) C Menner; v Beljuku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v dlorlel G. B. Pontoni; v lVolla-lier^u A. 11 u t !i; v Krn-■a I i K Šavnik; v Kad-Konl C. E. Andrien; v Itlrifi Josip VVarto; v Uu«lovl|lel A. Koblc.k; v Celji J. Kupferschmid.
Izdajatelj in odgovorui urednik: Josip No 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".
BaSBaSaMBaVazH