ï't
iro ïin ir«^ !o -f-ïr-
on
Tihi ubijalec pokončal mlada življenja
Št. 6/Leto 67/Celje, 20. januar 2012/Cena 1,30 EUR
□
Etol z izraelskimi lastniki
l;fili]tIH:			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DN INPEI		IK FEK

tedni
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
Projekt, ki še vedno lahko potone?
V Šoštanju se pripravljajo na prihod tujih delavcev, ki bodo pomagali graditi blok 6. Vodilni v Tešu sporočajo, da zastavitev objekta samega, kar namesto poroštva države ponuja novela energetskega zakona, zanje ne pride v poštev. Nekdanji gospodarski minister dodaja, da ima država preveč različne vatle.
Semena so
najdragocenejša
zapuščina
Vedno več raka na Celjskem in Šentjurskem
-BI
Rifnik je njegovo življenje

Izobraževanj
Oglašujte v prilogi izobraževanje! Pokličite 03-42-25-100!
Sobota, 21. januar, ves dan
praznujemo 8. rojstni dan!
Ob 11. uri:
slastna torta velikanka in nastop glasbene gostje Natalije Verboten!
Si Mercator
PRIHRANITE 1/3
VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA
s prihranki pri stroških bivanja	je od
iiiiaiM
VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! ^
€/m2 I"'"
DDV)
UVODNIK
Od lota do zdrave pameti
Ko sem pred dnevi spraševala prijatelja, ali je kupil loto listek, tako kot je to storilo cel kup ljudi okrog mene, je odgovoril, da so loto njegove roke, s katerimi lahko dela in zasluži. Nanje se lahko zanese, vse drugo so sanje in lepe želje, ki se za večino nikoli ne uresničijo ^
Kljub temu je veliko ljudi prepričanih, da vse le niso sanje in da se jim bo lepega dne sreča vendarle nasmehnila. Kako naj si drugače razlagamo podatek, da 180 tisoč Slovencev redno igra loto in da zato v povprečju porabijo 9 evrov na teden? Veliko ali malo? Kakor za koga. Za 9 evrov lahko kupiš nekaj osnovnih živil, lahko si privoščiš kosilo v gostilni, greš v kino, dobiš na razprodaji kakšen kos oblačila Ni slabo, a ne? Tedensko pa vsa ta vplačila pomenijo 1,6 milijona evrov. Kaj vse bi šele s tem denarjem lahko počeli! Morda kupili nekaj delnic podjetja, po možnosti takšnega, ki je še vedno uspešno in ima možnosti razvoja. In potem bi delnice drago prodali in zaslužili še več, sploh če bi bili v pravem trenutku na pravem mestu .
Prav takšne sume te dni sproža prodaja celjskega Etola Izraelcem. Menda ni bilo pri vsem skupaj nič spornega, trdijo v vodstvu, sicer pa bo trgovanje raziskala agencija za trg vrednostnih papirjev. Kar je ob vsem prav tako žalostno, je to, da smo spet pri vprašanju, ali bodo vsa slovenska podjetja, ki so še nad vodo, končala v rokah tujcev. Mnogi vidijo edino rešitev vseh naših problemov v večjem številu tujih naložb in menijo, da je razprodaja vsega našega premoženja koristna, drugi so skeptični in kažejo na primere, kjer se tuji lastniki niso pokazali kot dobri gospodarji. Tretji trdijo, da jim je pravzaprav vseeno, kdo so lastniki, lahko prihajajo tudi iz Tunguzije, samo da bodo njihova delovna mesta varna in plače zagotovljene.
Od kod vse bodo prišli številni tuji delavci, ki jih pričakujejo v Šoštanju v prihodnjih mesecih, še ni povsem jasno. Dejstvo je, da mora delavec za plačo, kjerkoli že dela, marsikaj potrpeti. Če je treba, tudi bivanje na drugem koncu Evrope, v povsem tujem okolju. Kar 1.800 tujcev naj bi se zgrnilo v majhen kraj pod Teševimi dimniki, da bodo pomagali pri gradnji bloka 6. Zanje je verjetno bolje, da ne vedo, kako polni fobij in nestrpnosti znamo biti Slovenci do vseh, ki so malo drugačni, kaj šele, če prihajajo iz povsem drugačnega okolja . Morda pa znamo tokrat pozitivno presenetiti? Priprave so že takšne, da bi človek verjel, da prišlekov ne mislijo odpraviti z levo roko, jih stlačiti v kak samski dom in se delati, da ne obstajajo. Morda se bo ob vsem tem celo našlo kaj dela za naše brezposelne, kar bi bilo nekako logično pričakovati, če že o vprašljivosti celotne naložbe skoraj nihče več ne govori .
Se pa te dni spet razpravlja o tem, ali so na Celjskem rakava obolenja bolj pogosta kot drugod in kakšna je povezava z onesnaženim okoljem. Končana je namreč primerjalna študija o pogostosti raka na območju upravnih enot Celje in Šentjur. Če povzamemo, je tveganje, da bi zboleli, primerljivo s slovenskim povprečjem, nekaj razlik sicer je pri nekaterih vrstah raka, o vzrokih pa težko sklepajo. Predstavniki civilnih iniciativ so že protestirali, saj so njihovi podatki menda drugačni. Eno pa drži: za izboljšanje te žalostne slike (raka je vse več) so nujne tako spremembe v stilu življenja kot v okolju. In na nekatere stvari lahko vplivamo. Ali kot je rekla ena od sogovornic v temi o semenih: »Če ima človek stvari v glavi postavljene na pravo mesto, potem zna v vseh svojih vlogah prav ravnati.« Pa četudi vmes kdaj za zabavo kupi loto listek .
TATJANA CVIRN Na prihod tujih delavcev se pripravljajo tako na občini _
PETEK SOBOTA NEDEUA
Za manj strahu pred temnimi ulicami
V Šoštanju se pripravljajo na prihod tujih delavcev - Tudi izzivi ali predvsem problemi za domačine?
Pred leti ste bili mogoče med tistimi, ki so se nasmihali hrvaškim sosedom, ki so v poletnih mesecih spali po kleteh ali se stiskali v eni sobi, svoja prazna stanovanja pa oddajali morja željnim turistom iz Slovenije. Ta stvarnost zdaj prihaja v Šoštanj in širšo okolico, kjer iznajdljivi lastniki svoja stanovanja množično preurejajo v apartmaje, širijo posteljne zmogljivosti in iščejo kotičke zase in za svoje družinske člane. V Šoštanju namreč v prihodnjih letih pričakujejo večje število tujih delavcev: odgovorni govorijo o tisoč in več, medtem ko naj bi bilo v konici, junija in julija prihodnje leto, v Šoštanju 1.800 tujcev, ki bodo pomagali pri gradnji bloka 6 v tamkajšnji termoelektrarni.
Sliši se »oh in sploh«, ven- boljšanje varnosti v občini
dar bo začasno povečanje števila prebivalcev v mestu Šoštanj za več kot tretjino predstavljalo precejšnje težave oziroma večji organizacijski zalogaj, ki ga bodo poskušali rešiti v prihodnjih mesecih. Za začetek so se v torek na seji sosveta za iz-
Šoštanj dogovorili, da bodo v občinski stavbi uredili neke vrste informacijski center oziroma vstopno točko, kjer bodo v organizaciji PV In-vesta zbirali povpraševanje in ponudbo nastanitvenih zmogljivosti, hkrati pa zbirali tudi druge informacije.
Varnost v ospredju
»Občina Šoštanj želi vsem svojim občanom in tujim delavcem, ki bodo v lokalni skupnosti prebivali v času gradnje bloka 6, zagotoviti nemoteno prebivanje. Kljub povečanemu številu prebivalstva mora občina nemoteno zagotavljati po zakonu določene naloge,« je poudaril predsednik sosveta Vojko Krneža. »Na prihod tujih delavcev se pripravljamo že dobro leto, v ospredju pa je varnost Šoštanjčanov. Gre predvsem za izvajanje komunalne dejavnosti, saj takšno število prebivalcev pomeni težave pri ravnanju z odpadki, kar je že zdaj rak rana, saj imamo precejšnje
stroške z njihovim zbiranjem in odvozom. Nadzorovati bo treba javni red in mir. Verjetno se vsem težavam ne bo dalo izogniti, saj bo tu prava multikulturna druščina ljudi iz evropskih držav.«
V občini so že sprejeli nekoliko drugačen odlok o javnem redu in miru, v pripravi je akcijski načrt za inšpekcijske službe, saj bodo morali zaradi prihoda tujih delavcev okrepiti redarstvo in inšpekcijski nadzor. »Kot vemo, je problem, ker v Šoštanju ni policijske postaje, toda ta primanjkljaj bomo poskušali >pokriti< tudi z inšpektoratom oziroma mestnim redarstvom,« je omenil Krneža.
> V Šoštanju se pripravljajo na prihod tujih delavcev, ki bodo pomagali graditi blok 6. - Št. 6 - 20. januar 2012 -
AKTUALNO
Bodo tuji delavci popravili statistiko?
Na območju celotne Občine Šoštanj je bilo 1. 1. 2010 po podatkih Statističnega urada RS 8.618 prebivalcev, od tega 4.452 moških in 4.166 žensk. Med njimi je bilo državljanov RS 8.166, od tega 4.014 moških in 4.102 ženski. 1. 1. 2010 sta imela prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in sta živela v Občini Šoštanj 602 tujca. Od tega je bilo 535 moških in 67 žensk. 502 tujca sta bila prebivalca Slovenije, med njimi 438 moških in 64 žensk. Sto tujcev ni bilo prebivalcev Slovenije, med njimi 97 moških in tri ženske. Povprečna starost vseh prebivalcev Šoštanja je bila 1. 1. 2010 40,2 leta.
S prihodom 1.800 novih tujih delavcev se bo prebivalstvo v Občini Šoštanj povečalo za več kot petino oziroma več kot 20 odstotkov. Seveda bi se to zgodilo ob predpostavki, če bi prav vsi stanovali v Šoštanju, kar seveda ne bo možno. Ker pa bodo vsi delali v Šoštanju, bodo v občini seveda morali poskrbeti za nekatere prilagoditve zaradi večjega števila ljudi, predvsem kar se tiče varnosti in zdravstvene oskrbe.
ŠK
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE
Bi lahko delali tudi domačini?
Seveda se v Tešu zavedajo teh težav oziroma izzivov, kot se je izrazil Branko Debeljak. Po njegovih podatkih je trenutno na gradbišču v Šoštanju 430 delavcev. »Prva sprememba bo 15. februarja, ko se bo Alstom začel pripravljati na montažo primarnega dela jeklene konstrukcije. Delavci bodo prihajali postopoma, in če bodo zadeve tekle normalno, bo vrh dosežen v sredini prihodnjega leta, v juniju in juliju 2013, ko naj bi bilo v Šoštanju 1.452 Alstomovih delavcev oziroma montažerjev. Montaža naj bi se končala v prvi polovici leta 2014 in takrat se bo njihovo število začelo zmanjševati. To so podatki iz Alstomove pogodbe, imamo pa še pogodbe z Rudi-som. Torej moramo dodati še 400 ljudi, čeprav mogoče konici ne bosta sovpadli. Točni podatki so zaenkrat ugibanje, saj nam druge zgodbe iz ozadja lahko povzročijo zamike.«
Po podatkih velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje je v Saša regiji skoraj štiri tisoč brezposelnih oseb, od tega desetina z državljanstvom drugih držav, največ iz BiH. »Tudi med domačimi bi
Predsednica KS Šoštanj Vilma Frece: »Seveda bodo dodatni delavci velika obremenitev za mesto in kar nekaj ukrepov bo treba še doreči. Šoštanjčani si želimo predvsem povečan nadzor policije in inšpekcije. Ne gre samo za red in mir, temveč tudi zaradi bistveno večje prometne obremenitve mesta. Kot kaže sedaj, bodo namesto dodatnih parkirišč še na sedanjih omejeni dostopi. Pogovoriti se bo treba o zdravniški oskrbi, ki je zaradi čakalnih vrst in premajhnega števila zdravnikov že sedaj problem. Prav tako se bo treba dogovoriti o uporabi kulturnih in športnih objektov. Pričakujemo, da bodo društva znala omogočiti simbiozo bivanja v Šoštanju. Pomemben bo gostinski segment, pričakujemo pa tudi, da bodo delavci željeli spoznati posebnosti občine ^ O dogovorih bo treba obvestiti tudi širšo javnost. Veste, ko bo v mestu večje število tujih delavcev, bo precej večji tudi strah pred temnimi ulicami.«
se našel kdo, ki bi lahko delal,« je omenil direktor Robert Raj-šter, ki je ob tem, da gradnje seveda ne želijo ovirati, le opozoril, da bodo ravnali v skladu s postopki oziroma pred izdajo delovnih dovoljenj v Ljubljani v domačem okolju preverili stanje med brezposelnimi. Sicer, kot kažejo podatki, prihod tujcev za zavod ne bo pomenil prevelikega zalogaja: pred tremi leti, torej še v času Vegrada, je izdal več kot 5.400 delovnih dovoljenj za tujce, lani 759.
Konkretne rešitve
Na prihod tujih delavcev se pripravljajo tudi v velenjski upravni enoti, saj so podaljšali delovni čas krajevnega urada v Šoštanju, kjer sta zdaj
Priložnost tudi za zaslužek
V Šoštanju so najprej sanjali o vodnem mestu na tamkajšnjem jezeru, nato so želeli zgraditi kamp za petsto ljudi. Ker niso dobili zagotovila Alstoma, da bodo njihovi delavci uporabljali te kapacitete, se za gradnjo niso odločili. »Zdaj pride v poštev trženje obstoječih nastanitvenih zmogljivosti znotraj Šoštanja, Velenja, Šmartnega ob Paki, Mozirja, Nazarij in proti Žalcu. To je tržna niša za vse, ki že tržijo prenočišča, in seveda za tiste, ki imajo možnost, da zagotovijo še nove nastanitve,« je povedal direktor PV Investa Drago Potočnik.
Najprej zaradi svetovnega pokala v ženskih skokih na Ljubnem, nato pa tudi zaradi »šoštanjskih« potreb bodo po nekaj letih znova odprli Hotel Natura v Lačji vasi, kjer je 70 nočitvenih zmogljivosti. Hotel so od lastnika Darka Sukića, ki je hotel zaprl zaradi slabšega obiska in težav z delavci, odkupili dva tuja podjetnika in domačin iz Gornjega Grada.
zaposleni dve delavki, ena se ukvarja samo s področjem tujcev. »Z izdajo delovnih dovoljenj, sploh za delavce iz tretjih držav, bo treba hiteti,« je opozorila vodja oddelka za upravno notranje zadeve Brigita Mernik. Podobno je v velenjskem zdravstvenem domu, kjer so med tednom podaljšali delovni čas do 20. ure, reševalno vozilo pa prestavili v Šoštanj. Tudi v Tešu so se z Alstomom dogovorili, da bodo postavili zdravstveni »kontejner« z vso potrebno najnujnejšo opremo, dogovarjajo pa se, da bi bila na gradbišču cele dneve prisotna usposobljena oseba.
Kar precej zakonskih določil bodo morali poznati oziroma upoštevati vsi tisti, ki bodo oddajali postelje, saj je kar precej razlik pri oddaji nastanitvenih zmogljivosti pravnim osebam, samostojnim podjetnikom ali fizičnim osebam. Namestnica direktorja Davčnega urada Velenje Marija Gregorc je posebej opozorila, da je pomembno, če bodo tujci pri nas bivali več kot 183 dni, saj so po davčni zakonodaji po tem času rezidenti Republike Slovenije in zato zavezanci za dohodnino. Za podrobnejša pojasnila naj bi skrbeli tudi v bodočem centru, Krneža pa je napovedal izdajo brošure, s katero bodo ljudi seznanili z vsemi potrebnimi postopki.
Kot kaže, ljudje računajo, da bodo lahko zaslužili. »Prav je tako, naj od projekta tudi lokalna skupnost dobi čim več,« je omenil Krneža, ki je dodal, da bo treba zaščititi tudi posamezne sobodajal-ce: »Delavci bodo razseljeni okrog in okrog, tako da stroški prevoza ne bodo zanemarljivi. Ker vemo, da v preteklosti določeni najemodajalci niso bili poplačani, bo treba poskrbeti, da bo večje podjetje nekako jamčilo za poplačilo storitev.«




H'It

'íiiífT-
rlHUH-iil 'dFi'
Do danes so se vabilu k sodelovanju v akci}i Naj maturantka, naj maturant odzvale srednje šole. ki bodo imele rriaturantski ples do konca januarja. Ker je zanimanje veliko, smo rok prijav podaljšali predvsem za vse šole, ki bodo imele maturantske plese februarja in marca. Maturantski razredi teh šol lahko prijavijo svojega kandidata In kandidatko do petka, 27. Januarja.
Z vodjo fotografskega deia projekta Natašo Miiller se dogovorite o podrobnostih na številki 031662 420 ali e-naslovu: natasa.muller@siol.net. Vsak kandidat bo namreč v časopisu objavljen z običajno fotc^rafijo, ki seji bo pridružil se portret v matuj'antski obleki,
Sobivanje
Seveda se v Šoštanju še predobro zavedajo, da delavci ne bodo potrebovali samo postelj, temveč hrano in prevoze, poskrbeti bo treba za prostočasne dejavnosti _ Kot je zagotovil župan Darko Menih, bodo obstoječi športni in kulturni objekti na voljo tujim delavcem. Tako je bilo mogoče slišati napovedi, da bodo zavod za kulturo in številna društva sodelovali s temi delavci, zanje pripravili prireditve (morda v njihovem jeziku) in podobno. Na športnem področju bodo organizirali turnirje ali lige _ Skratka, v Šoštanju želijo poskrbeti za varnost svojih občanov, hkrati pa tujim delavcem omogočiti dobro počutje.
URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv občine Šoštanj
1. pravilo:
Pfvi krog glasovanja za januarske maturante lio februarja!
Fotografije (običajne in v maturantski opravi) vseh. ki imate maturantske plese v januarju, bomo začeli objavljati v petkovi številki Nov^a tednika, 3.2.2012. Takrat se bo tudi začeto glasovanje za naj maturantko, naj maturanta med maturanti, razredi, žolami, ki ste (ali še boste) imeli maturantski ples v januarju. Glasovanje za januarske maturante bo trajalo do konca februarja, pri čemer bomo v redakciji NT&RC 1. marca pod budnim očesom komisije prešteli vse glasovnice. V finalni izbor se bosta uvrstila en naj maturant in ena naj maturantka, Ki bosta med januarskimi kandidati prejela največ glasov.
2. pravilo:
Enake možnosti za vsel
Vsem sodelujočim žefimo zagotoviti enake pc^oje za glasovanje. Za januarske nrraturante bomo torej glasovali februarja, za februarske marca in za marčevske aprila. Iz vsakega mesečnega kroga maturantskih plesov se bosta v finale uvrstila po en naj maturant in ena naj maturantka. V finalu, ki bo od 4. do 15. maja, se bodo torej pomerili trije maturanti in tri maturantke - mesečni zmagovalci.
Nove skrivnosti atciie bomo odstlrsli vnaslednllb štovitkab Novega lednlka

WW w.f ad loce Ije .com ww ra d i oce Ij e.com
GOSPODARSTVO
Kljub vsemu hladilni stolp raste. Foto: arhiv občine Šoštanj
Bi zaplenili blok 6?
Novela energetskega zakona bo, če bo sprejeta, omogočila zastavitev objektov - »Prepozno,« pravijo v Šoštanju
Poslanci bodo na eni od prihodnjih sej obravnavali dopolnitve energetskega zakona, v katerih je vlada poleg prenosa evropskih direktiv predvidela še možnost, da energetska podjetja jamčijo za projekte tudi z nepremičninami, kar zdaj ni dovoljeno. V praksi to pomeni, da bi lahko hidroelektrarne in termoelektrarne zastavili za pridobitev posojila, zaradi česar državna poroštva za naložbe v energetiki naj ne bi bila več potrebna.
»Spremembe zakona lahko zadolžili z zastavitvijo
nepremičnin. S tem bi pridobili kakovostna sredstva za financiranje, hkrati pa razbremenili državni garancijski potencial,« je pojasnil minister Mitja Gaspari. »To
omogočajo zastavitev proizvodnih objektov v energetskem sistemu, ko gre za t. i. kolateralizirano zadolževanje. Subjekti v energetskem sistemu bi se torej

iinom m
toploto
m
Smrekatjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno poôjetje; ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-poita: liTfa@energetika-ce.sl
Branko Debeljak iz Teša: »Na gradbišču bloka 6 se dela nadaljujejo. Trenutno v paketu Primorje 430 ljudi izvaja gradbena dela. Zdaj je do približno polovice dograjen hladilni stolp. y torek so na primer zabetonirali 44. obroč hladilnega stolpa. Skupaj bodo 103 obroči, ki naj bi jih dogradili do sredine poletja, višina pa bo 157 metrov. Do sredine februarja naj bi dogradili 34 metrov od 46 metrov bunker-skega dela. Najvišji objekt, ki se vidi s ceste, je stolp, ki je pomemben za nadaljnjo montažo jeklenih konstrukcij. Dela naj bi se končala do začetka marca. Doslej so dogradili 110 metrov, skupna višina stolpa pa bo 140 metrov. Končujejo se dela na koti 0 Skratka - zaenkrat delamo po terminskem planu. Do sredine februarja bomo omogočili, da bo Alstom začel z montažnimi deli.«
MNENJE
na primer lahko velja za Teš in savske hidroelektrarne, če bi jih začeli graditi. Brez tega ne bo šlo in je neke vrste spodbujevalni mehanizem.« Kot je še dodal, energetske družbe ustvarjajo dovolj prihodkov in ni nevarnosti, da ne bi mogle odplačevati posojil. Novela tudi vključuje nekatere evropske direktive. Slovenija pri uresničevanju teh že zamuja, zato naj bi plačevala od 605 do 36 tisoč evrov kazni na dan.
Seveda se sprememba najbolj tiče bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, kjer so pričakovali, da bodo novi poslanci čim prej odločali o poroštvu za najem kredita pri Evropski investicijski banki. Zdaj bi sicer šoštanjski blok (ali kateri drug objekt) lahko zastavili, vendar bi morali objekte
predhodno oceniti sodno zapriseženi cenilci. Mnogi opozarjajo, da bi to trajalo več mesecev, prekinitev gradnje pa bi stala več deset milijonov evrov. V Šoštanju še opozarjajo, da lahko samo z načrtovanim kreditom zagotovijo nespremenjene stroške. Sprememba posojila, torej tudi hipoteka, in prekinitev pogodb bi naložbo še podražili.
Pred leti
Direktor Teša Simon Tot se ne strinja, da bi v tem trenutku zastavili premoženje. Rešitev bi bila za blok 6 koristna le, če bi jo sprejeli pred leti. »Pogodbe s sedmimi bankami smo podpisali že leta 2008, država pa je dala soglasje. Pogodbe so povezane z državnim poroštvom. Če zdaj odstopimo od njih in jih sklenemo na novo, pogoji zagotovo ne bodo več tako ugodni. Za kakršnokoli drugačno rešitev bi bilo treba namreč poseči v veljavne pogodbe. Vse druge možnosti kot poroštvo so dražje, manj učinkovite in vplivajo na dokončanje projekta.« Znano je, da so se banke s posojo milijonov evrov strinjale pod pogojem, da morajo biti zavarovani z državnim poroštvom. Tega pa kot vemo še vedno ni.
Tot dodaja, da je sprememba, ki jo je predvidela vlada, koristna za energetiko, sploh za drugi blok jedrske elektrarne. Seveda pa bi morali posojila odplačevati. V nasprotnem primeru je posledica seveda jasna: sledila bo prodaja najboljšega dela slovenske energetike tujcem.
Drugačna mnenja
Kot je znano, naj bi gradnja bloka 6 stala 1,3 milijarde evrov, nekateri pa so jo v preteklih dneh podražili še za sto milijonov evrov. Za gradnjo je Teš pri Evropski investicijski banki najel 440 milijonov evrov kredita, vendar mora znaj dobiti državno poroštvo. V Holdingu Slo-
venske elektrarne oziroma v Tešu lahko gradnjo v Šoštanju financirajo še do poletja. Če do takrat ne bo poroštva ali če ne bodo našli kakšne druge rešitve, se bodo znašli v precejšnji zagati. Po ter-minskem planu naj bi takrat Alstom že nameščal opremo, verjetno pa bi ustavil dela, če ne bi prejel plačil. »Stroški, ki lahko nastanejo zaradi tega, so nepredstavljivi,« omenja Tot.
V dneh, ko se bolj ali manj neuspešno išče nov mandatar, so v nekaterih medijih objavili podrobnosti iz SDS-ovega usklajenega predloga koalicijske pogodbe. Tako imajo stranke SDS, DLGV, SLS in NSi namen Slovenijo v petih letih popeljati med nadpovprečno razvite članice EU. Na gospodarskem področju nameravajo pripraviti velike državne projekte, pri čemer ni konkretno navedeno, katere. »Preučili bi naložbo v blok 6, ki bi jo nadaljevali le, če bi bile alternative manj ugodne, hkrati s preučitvijo možnosti gradnje drugega bloka krške nuklearke.« To je seveda nekoliko drugačna napoved, kot smo jo poslušali v predvolilnem času, ko so stranke (z izjemo DLGV) gradnjo bloka podpirale.
Kot je pri bloku 6 že v navadi, se v javnosti pojavljajo zelo različni komentarji predlaganih sprememb: od tega, da Slovenija sploh nima denarja, da bi lahko sprejela poroštvo, do tega, da je Holdingu Slovenske elektrarne in šaleškemu lobiju s spremembo zakona uspel veliki met, saj zdaj državnega poroštva za gradnjo bloka niti ne potrebujejo več _ Drugačno mnenje je tudi to, da nekatere okoljske organizacije od nove vlade zahtevajo moratorij na gradnjo šestega bloka.
US
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
Ht zasaditve % vzdrževanje vrtov ^ načrtovanje in svetovanje
/
Simbio, d.o.o. I Teharska «9 i 3000 Celje I Mob.: +386 (Ol 31 520 385 i Fax: +386 (31425 64 12 I vrtnarstvoiasimbio.si I www.simbio.si

Različni
vatli
države
Dr. Matej Lahovnik:
»Ena od težav energetskih podjetij v preteklosti je bila, da niso bila sposobna izkoristiti svojega zadolži-tvenega potenciala, ker niso mogla za pridobitev posojil zastaviti svojega premoženja oziroma infrastrukture. Mislim, da je prav, da novela energetskega zakona to omogoča, saj bodo na ta način lažje financirala razvojne projekte, država pa bo razbremenjena glede dajanja poroštev.
Seveda bi bilo prav tudi, da bi imela država enake vatle tudi za druga posojila, še posebej za tista, ki ne bodo poplačana in bo prišlo do unovčitve poroštva v breme davkoplačevalcev. Po svoje je nelogično, da po eni strani ni pripravljena dati poroštva za 440 milijonov evrov posojila, ki ga bi Teš najel pri svetovni banki za svoj projekt nadomestnega novega bloka, pri čemer bi to posojilo zagotovo poplačal, saj ima HSE na leto več kot sto milijonov evrov dobička; ob tem, da gre za projekt, s katerim si še naprej zagotavljamo energetsko neodvisnost. Po drugi strani smo pripravljeni dati poroštvo do višine treh milijard za zadolževanje Grčije, Portugalske, Irske, ob tem, da je vsakomur, ki vsaj malo razume ekonomijo, jasno, da Grčija večjega dela posojila ne bo nikoli vrnila in
bo zato prišlo do unovčitve poroštva oziroma bomo dolg namesto njih poplačali Slovenci. Preseneča me, da vlada v teh primerih ni po enaki logiki predlagala, naj Grki namesto poroštva slovenske države raje za pridobitev posojil zastavijo premoženje svojih državnih podjetij ali drugo državno premoženje, ki ga imajo na voljo, kar je predlagala Finska.«
Foto: SHERPA (arhiv NT)
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Hudi strici ali prijazni tujci?
Etol v izraelskih rokah - Prodaja s pomisleki
Izraelski Frutarom je preko švicarske hčerinske družbe izven slovenskega trga vrednostnih papirjev za slabih 20 milijonov evrov odkupil 56 odstotkov osnovnega kapitala celjske družbe Etol. Prodaja v javnosti dviguje precej prahu, čeprav so uradno z njo zadovoljni tako Izraelci kot vodstvo nekdanjega paradnega konja celjske industrije.
V prihodnjih tednih name- ti. Prepričani smo, da bomo
rava Frutarom predložiti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic Etola tudi na slovenskem trgu. Kot navajajo v Frutaromu, je Etol vodilno podjetje za proizvodnjo in trženje različnih okusov, v celjsko družbo pa naj bi še naprej vlagali. Etol je kupce pritegnil zaradi rasti prodaje. Skupina Etol, v katero je vključenih osem družb, je v lanskem de-vetmesečju ustvarila skoraj 1,4 milijona evrov čistega dobička, čisti prihodki pa so dosegli 38,6 milijona evrov. Matična družba Etol je v tem obdobju zabeležila 37,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček pa je znašal 1,1 milijona evrov. Etol zaposluje 240 ljudi, izdelke prodaja v 46 držav, med njegovimi kupci pa so tudi multinacionalna živilska podjetja.
»V Etolu vidimo Frutarom kot prevzemnika, ki bo lahko pomembno prispeval k razvoju družbe.« S temi besedami se je odzval predsednik Eto-love uprave Zdenko Zanoški, potem ko se je v torek razve-delo o prodaji delnic. Kot je mogoče razbrati iz pojasnil, s prodajo uprava Etola naj ne bi bila seznanjena. »Napovedan prevzem ponuja sinergij-ske priložnosti, ki jih bomo v Etolu zagotovo znali uresniči-
v sodelovanju s strateškim partnerjem dosegali še boljše rezultate. S svojimi znanji in izkušnjami pa bomo kakovostno prispevali tudi k skupni rasti,« je dodal Zanoški.
Novi lastniki
Ob prošnji po dodatnih pojasnilih v Etolu niso želeli komentirati vprašanja oziroma namigov, da je delitev na Finetol (finančni) in Etol (proizvodni del) pomenila predvsem izčrpavanje Etola _ »Uprava Etola je zadolžena za vodenje naše družbe, kaj pa se dogaja s Finetolom, ni naša odgovornost.« O nadaljnjih pričakovanjih so povedali, da je vodstvo podjetja Frutarom delavcem, predsedniku sindikata in članom kolegija Etola že v torek zatrdilo, da so za
V DMD so opozorili na dve obvestili o pomembnih deležih članov nadzornega sveta. Tako je družba CBH, katere direktor je Zdenko Podlesnik, ki je tudi član nadzornega sveta družbe Etol, 3. januarja obvestila, da je konec decembra lani odsvojila 1.000 delnic družbe Etol. Član NS Anton Gla-van pa je 13. januarja pridobil 22 delnic družbe.
podjetje najpomembnejši zadovoljni zaposleni, ki ustvarjajo razvoj podjetja.
Vzrok za ustavitev trgovanj z delnicami je bil v »poslovnem dogodku, ki ni znan širši javnosti«. Delnice naj bi prodali NKBM, ki je lani od CBH odkupila več kot 11 odstotkov delnic, KBM Infond, Maksima Invest, NFD Holding ter nekateri manjši lastniki, med njimi tudi VOC Celje.
»Namen podjetja Frutarom je, da Etol širi svoje posle in posledično dodatno zaposluje. Razvojni oddelek Etola je po besedah predsednika in glavnega izvršnega direktorja Orija Yehudaija odličen in zato ostaja v Celju. Etol bo skupaj s svojimi zaposlenimi postal del globalnega podjetja, ki sodi med deset najpomembnejših proizvajalcev arom in aromskih sestavin na svetu. V tem v Etolu vidimo velike sinergijske priložnosti, ki jih bomo zagotovo znali kakovostno uresničiti.«
Pod
drobnogledom
Če vse to vzamemo v zakup, obilo začudenja vzbujata to, da je bil posel precej varovana skrivnost, ter kupnina, ki je znašala dobrih 137 evrov za delnico oziroma skoraj enkrat več, kot je bila delnica vredna, preden je Ljubljanska borza v torek ustavila trgovanje. Zaradi tega (in nepravočasnega
Iščemo novo Mlečno kraljico 2012!
Celjski Etol, ki velja za eno od vodilnih evropskih hiš arom in okusov za prehrambeno industrijo, deluje od leta 1924.
obveščanja) so protestirali v Društvu malih delničarjev Slovenije. Menda je podjetje Delnica v zadnjih dveh tednih seznanjalo delničarje Fineto-la in tudi Etola o možnostih prodaje delnic. »Zato se sprašujemo, ali gre pri trgovanju z delnicami Etola v zadnjih dneh zgolj za redno dogajanje na borzi ali je v ozadju kaj drugega. Upamo, da bodo to v prihodnjih dneh preverili pristojni organi.«
Menda so se za nakup Etola zanimali drugi investitorji, vendar se predsednik uprave NFD Holdinga in dolgoletni prvi nadzornik Etola Stanislav Valant z njimi ni želel niti sestati. S prodajo naj bi NFD Holding dobil 8,5 milijona evrov ter tako vsaj delno pomiril svoje upnike.
V DMD so ugotovili, da se je borzni tečaj gibal med 72 in 75 evri na delnico. Prevzem se je zgodil skoraj po 45 odstotkov višji ceni, saj so za
MLEČNA KRALJICA
Sîouensko mlekarstvo jamči potrošniku za kvalitetne mlečne izdelke, ki so narejeni iz kvalitetnega in zdravega mleka, obilo znanja in izkušenj pri proizvodnji in predelavi mleka ter s sodobno mlekarsko opremo. Da bi pomen domačih mlečnih izdelkov lahko približali kar najširšemu krogu ljudi,_tudi letos izbiramo
V svojem mandatu bo kraljica prevzela odgovorno nalogo promoviranja slovenske proizvodnje in prodaje mlečnih izdelkov '^zdravega načina življenja. Prijave pošljite najkasneje Ino nosîou:
do s:2"2012
Vesna Crepinšek
Mlekarna Celeia, d.o.o. Arja vas 92, 3301 Petrovce
za Mlečno kraljico Slovenije
ZELENE DOLINE
Več informacij o pogojih sodelovanja si oglejte na www.zelenedoline.si
delnico plačali od 137 do 142 evrov. Iz borznega pregleda je razvidno, da je bilo med 29. decembrom lani in 16. januarjem letos sklenjenih za 109.460 evrov poslov. »Na ta način so dobro poučeni oziroma informirani delničarji oziroma posredniki lahko zaslužili okoli 90 tisoč evrov,« so izpostavili ter pozvali male delničarje, naj ne prodajajo več svojih delnic pod ceno.
Kot kaže bo trgovanje z delnicami raziskala agencija za trg vrednostih papirjev, v upravi Etola pa male delničarje tolažijo, da bodo v skladu z zakonom in oddajo prevzemne ponudbe imeli vsi delničarji možnost prodaje delnic Etola. »Govoriti o opeharje-nosti delničarjev je po našem prepričanju neosnovano,« so odgovorili v Etolu.
US, foto: SHERPA
PO SLEDEH BRALCEV
Letos bodo dvakrat dali!
Celjani so prejšnji teden v poštne nabiralnike dobili položnice za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. S tem ne bi bilo nič narobe, če ne bi bile položnice dejansko za nadomestilo za lansko leto. Lani namreč Celjani tega sploh niso plačali. Letos jih čaka tako plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča še za leto 2012. Na davčnem uradu pa so zavrnili govorice, da lani položnic niso poslali zato, ker naj ne bi bilo denarja za poštnino.
Govorice, na katere so nas opozorili tudi nekateri naši bralci, češ da denarja primanjkuje do te mere, da davčni urad ni imel sredstev niti za poštnino, so povsem neresnične, so pojasnili na Dursu. Položnic prej niso poslali zato, ker jim Mestna občina Celje ni poslala podatkov, ki jih Durs potrebuje za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Kot so nam sporočili iz Dursa, je celjska občina posredovala podatke za pravne osebe 14. julija lani, odločbe pa so izdali šest dni kasneje. Za fizične osebe so podatke z občine prejeli šele 20. decembra, vseh 18.606 odločb pa so na pošto poslali 9. januarja letos. Odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za letošnje leto bodo izdali takoj, ko bo celjska občina sporočila vse potrebne podatke. Davčni urad mora sicer odločbe izdati najkasneje tri mesece po prejemu podatkov.
Zamočila občina?
Na celjski občini so razložili, da so lani s podatki zamujali zato, ker so evidence nepremičnin neusklajene. Kot so pojasnili, so med Mestno občino Celje in Dursom potekala intenzivna usklajevanja in šele potem, ko so bile evidence usklajene, so lahko pripravili odmero nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Na občini poudarjajo, da je tudi pri odmeri za letošnje leto vse odvisno od števila potrebnih uskladitev evidenc: »Na Mesni občini Celje si želimo, da bi zgodaj pomladi poslali evidenco na Davčni urad Celje v usklajevanje. Glede na izkušnje lahko usklajevanje poteka kakšen mesec ali dva, zato ni mogoče predvideti točnega datuma odmere nadomestila za leto 2012.«
Celjska občina ob tem še opozarja občane, naj pravočasno poskrbijo za spremembe v evidencah nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč. Obveznost nadomestila je namreč vezana na neposredno uporabo in ne na lastništvo nepremičnine, tako da je zelo podobna obveznosti plačevanja ostalih stroškov (vo-darina, telefon, elektrika Ob tem na občini še pravijo, da občina iz podatkov o prenosu lastništva ne pridobi relevantnih podatkov o spremembi zavezancev za plačilo nadomestila. Spremembe morajo tako občani sporočiti na občino, obrazci za spremembo in napovedi za nove odmere nadomestila pa so objavljeni tudi na spletni strani celj ske občine.	ŠK
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
CELJE - Med letošnjimi dobitniki priznanj Republike Slovenije za poslovno odličnost je kot edina s Celjskega tudi Upravna enota Celje. Visoko državno priznanje, ki je po mnenju ocenjevalcev dokaz, da so vsi finalisti pri svojem poslovanju uspešno izkazali uporabo Evropskega modela odličnosti za nenehno izboljševanje svojega dela ter so vsak v svoji kategoriji zgled dobrega poslovanja, je prejelo sedem organizacij - dve iz zasebnega in pet iz javnega sektorja.
Slovesna podelitev, na kateri je finaliste pozdravil tudi predsednik države dr. Danilo Turk, je bila v sredo na Brdu pri Kranju. »Upravna enota Celje je v slovenski javni upravi in širšem okolju prepoznana predvsem po upravni inovativnosti in vsestranski usmerjenosti k strankam pri vodenju upravnih zadev iz državne pristojnosti na prvi stopnji. Vodstvo si prizadeva
dosegati zastavljene cilje, zato je v ospredju optimizacija procesov ter učinkovitost pri delu,« so v obrazložitev priznanja zapisali ocenjevalci. V UE Celje pri tem vseskozi skrbijo za zaposlene in stranke. Za slednje je pomembno zlasti čim bolj aktivno informiranje, za katerega si v UE prizadevajo tudi s pomočjo medijev. Po mnenju ocenjevalcev med zaposlenimi in
Priznanja RS za poslovno odličnost se kot najvišje državno priznanje za dosežke na področju odličnosti poslovanja podeljujejo od leta 1998. Zanje se lahko potegujejo le najboljše organizacije, ki so dokazale odličnost poslovanja po merilih evropske nagrade za odličnost. Ocenjevanje v tem projektu je zasnovano na metodologiji in kriterijih evropske nagrade za odličnost iz Bruslja.
Kdo so najplivnejši?
ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH - Kdo so najvplivnejši ljudje s Kozjanskega in Obsotelja, z območja upravnih enot Šentjur in Šmarje pri Jelšah? Na prvo mesto se je uvrstil ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, na drugo mesto direktor Term Oli-mia Zdravko Počivalšek ter na tretje mesto odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Nadškof Stres izvira iz Donačke Gore pri Rogatcu, odvetnica iz Šmarja pri Jelšah, pri čemer oba živita v prestolnici.
Na lestvici petdesetih najvplivnejših sledi še nekaj imen, ki jih pozna vsa Slovenija oziroma precejšen del Slovenije. Na četrtem mestu sledi trgovec Franc Jager, za njim poslanec dr. Vinko Gorenak, predsednik Turistične zveze Slovenije Peter Misja, direktor Tajfuna Iztok Špan, lastnica in direktorica Kozmetike Afrodita Danica Zorin Mijošek, podjetnik in inovator Hugo Bosio ter poslanec in zdravnik mag. Štefan Tisel. Lestvico
Eni bi asfalt, drugi barok
Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost je načelniku UE Celje Damjanu Vrečku (levo) izročil minister dr. Igor Lukšič.
Priznanje za poslovno odličnost
ŠMARJE PRI JELŠAH - Nekdanje veliko župnijsko gospodarsko poslopje v središču mesta je trenutno živahno gradbišče. Za muzej baroka so decembra zamenjali streho, zdaj nadaljujejo druga gradbena dela, pri čemer med drugim pripravljajo fasado in inštalacije.
Stavba za muzej baroka naj bi bila po gradbeni plati dokončana do maja, do jeseni naj bi postavili še muzejsko zbirko, kjer bodo v ospredju originalni kipi s šmarske Kalvarije, kulturnega spomenika najvišje kategorije. Prav tako razmišljajo, da bi v muzeju pozneje javno predstavili Tanči-čevo zbirko starih razglednic,
delo šmarskega fotokronista Slavka Ciglenečkega, kulturo iz zgodovine tega izrazito romarskega kraja ter obsotelj-ski barok, ki mu dajejo pečat baročni kulturni spomeniki na Sladki Gori, Tinskem, v Olimju, Rogatcu, Zagorju pri Lesičnem, na Svetih Gorah.
V ureditev muzeja bodo vložili dobrih osemsto tisoč evrov, od česar bo 350 tisoč evropskih sredstev, ostalo bodo občinska sredstva. V šmarski občini se zato zaradi urejanja muzeja pojavljajo različna mnenja, saj bi nekateri rajši videli, da bi občina namesto njega zgradila kakšno cesto ali most več. »Zato bi vsem tem povedal, da moramo podobo občine
ustvarjati celovito, tako komunalno kot družbeno, saj predstavlja muzej njeno zelo pomembno vsebino,« odgovarja na pripombe župan Jože Čakš. Meni, da z muzejem kraj pridobiva novo vsebino, saj naj bi prišlo več turistov in romarjev, kar bo lahko med drugim ugodno vplivalo na gostinstvo in trgovino.
Za dragocene originalne kipe z obnovljene šmarske Kalvarije, kjer zaradi varnosti postavljajo njihove kopije, je vsekakor treba najti primerno mesto za hrambo in muzej je to prav gotovo. Zamisel o šmarskem muzeju baroka so med drugim podprli v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, na ministrstvu za kulturo, v zavodu za varstvo kulturne dediščine, Narodni galeriji ter Pokrajinskem muzeju Celje, ki naj bi bdel nad delovanjem muzeja po strokovni plati.
BRANE JERANKO, foto: BJ
vodstvom v UE Celje vladata zaupanje in partnerski odnos, dokaz uspešnosti takšnega dela pa kaže tudi priznanje za najboljšega menedžerja v javnem sektorju, ki ga je leta 2007 prejel načelnik UE Damjan Vrečko.
»Ocenjevalna komisija licenciranih ocenjevalcev gospodarskega in javnega sektorja, ki je pregledala našo vlogo ter se o našem dejanskem poslovanju prepričala na dvodnevnem obisku v Celju, je pregledala naše delovanja na vseh devetih področjih,« pravi načelnik Vrečko in dodaja, da so po ocenjevalnih kriterijih ugotovili, da UE Celje na področjih voditeljstva, partnerstva in virov, procesov in storitev ter rezultatov v zvezi z zaposlenimi, dosega poslovno odličnost, nekaj priložnosti za izboljšave pa je komisija videla še na področjih strategije in pri rezultatih v zvezi z družbo.
IVANA STAMEJČIČ
V nekdanjem gospodarskem poslopju v središču Šmarja pri Jelšah, kjer že dolgo ni več živine, pripravljajo vse potrebno za ureditev muzeja baroka.
najvplivnejših objavlja vsako leto januarja spletni časopis Kozjansko.info. »Po lestvici so močno zdrsnili ali pa se od nje celo poslovili nekateri tako imenovani »padli mene-džerji«, ki so jim negativne spremembe na finančnih trgih spodnesle tla pod nogami. Da je kriza lahko tudi poslovna priložnost, pa dokazujejo nekateri drugi posamezniki, ki so se težkemu gospodarskemu okolju navkljub med petdesetimi najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja pojavili na novo,« komentira lestvico odgovorni urednik Rok Čakš.
Na lestvici najvplivnejših so med drugimi še biblicist ter univerzitetni profesor dr. Jože Krašovec, ki velja z več doktorati za »najbolj izobraženega Slovenca«, menedžer Aleksander Svetelšek, igralka Štefka Drolc, direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf, tudi veleposlanik v Beogradu Franc But in še nekateri drugi.
BRANE JERANKO
Dom II. slovenskega tabora Žalec ne sameva
ŽALEC - Dom 11. slovenskega tabora Žalec pod okriljem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec (v nadaljevanju ZKŠT) je eden najbolj izkoriščenih tovrstnih objektov v Sloveniji.
V enem letu se v ZKŠT Žalec zvrsti več kot sedemdeset tisoč obiskovalcev, od tega na področju kulture dobrih trideset tisoč, saj je Dom II. slovenskega tabora letno zaseden kar tisoč sto ur. Če odštejemo julij in avgust, ki sta z vidika uporabe kulturnega objekta mrtva meseca, je dvorana dejansko v uporabi tristo dni, kar pomeni povprečno vsak dan od tri do štiri ure. »Na tem področju smo vsekakor v samem slovenskem vrhu. Smo tudi med prvimi petimi zavodi po številu prireditev na leto,« razlaga direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek in dodaja, da prireditve niso samo abonmaji, ampak tudi sodelovanje s Špas teatrom in z drugimi.
ZKŠT Žalec se je s celjsko hišo kulture in Festivalom Velenje povezal v regionalno navezo Triangel. »Grofica Marica je eden
večjih produktov naše povezave. Celjani so prispevali znanje, orkester, dirigenta in zbor, mi pa komercialo in naše kapacitete - dvorano. Tako imamo s sodelovanjem koristi vsi, saj Celje nima tako primernih prostorov, kot jih ima Žalec,« pojasnjuje Juteršek. V Domu II. slovenskega tabora so komercialne prireditve iz celotne Savinjske doline, Velenja in tudi Slovenskih Konjic.
Za naslednje leto načrtujejo širitev avle doma proti zahodu, kar bo zagotovilo prostor za štiristo stojišč in sto petdeset sedišč. Želijo povečati tudi bife, kjer ne bo možnosti samo razdeljevanja hrane in pijače, ampak tudi direktne gostinske ponudbe. Prenova bo po načrtih direktorja ZKŠT Žalec končana do konca leta 2014. V roku dveh let morajo v Športnem centru Žalec prenoviti še športno stezo, saj je ta stara že deset let. Največja investicija tega desetletja bo gradnja Športne dvorane Žalec, ki naj bi bila po besedah Matjaža Juterška končana do leta 2020.
ŠO
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Konjiški hotel na
■ ■ v v
sodišču
SLOVENSKE KONJICE - Edini hotel v Slovenskih Konjicah, hotel Dravinja, je od 6. januarja zaprt, saj je prišlo do zapleta. Kupec hotela, ki se je nameraval lotiti celovite obnove hotela s prenočišči, z restavracijo, s kavarno in plesnim zabaviščem Tarantela, naj bi takrat prevzel ključe hotela, vendar se to ni zgodilo.
Hotel v lasti konjiškega Gostinstva Jelen je bil novembra prodan na javni dražbi, kjer ga je prodala njegova upnica Zavarovalnica Triglav. Edini kupec na dražbi je bil Zdenko Štancer, lastnik gostišča Zreški gaj v sosednjih Zrečah, ki je kupnino že plačal. Nato je prišlo do pravnega zapleta, saj se je Go-
stinstvo Jelen na sklep o izročitvi nepremičnine pritožilo, zato bo zadevo zdaj reševalo celjsko višje sodišče. Načrtovane postopne obnove edinega konjiškega hotela tako še ne bo kmalu.
BJ, foto: IVO KACBEK
V Hotelu Dravinja, ki je ob Kočijaškem mostu čez Dravinjo, v strogem središču Slovenskih Konjic, so eno-, dvo- in tropo-steljne sobe ter apartma. Njegova Mestna kavarna je veljala za eno lepših v Sloveniji, v hotelski restavraciji pa so dolgo nudili malice in kosila.
CELJE - Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije je ena od 47 inštitucij v 15 državah, ki bodo pod okriljem Evropske komisije izvajale projekt EU-Pika. Osrednji namen tega projekta je posredovati čim več informacij in podatkov o delovanju EU širši javnosti, zlasti študentom, dijakom in učencem.
Letos bo tako fakulteta pripravila osem dogodkov. Na njih bo predstavila informacije o EU, njenem delovanju, politikah in priložnostih, ki jih nudi. Namen projekta je tudi vzpodbuditi čim več posameznikov, predvsem mladih, da postanejo aktivni državljani EU. Ob splošnih temah bodo v ospredju razprave, kako uspeti
Hotel Dravinja je edini hotel v Slovenskih Konjicah, ki pa je potreben obnove. Zaplet, ki je nastal po dražbi, bodo rešili celjski sodniki.
Kako pripraviti javno prireditev?
DOBRNA - V občinski upravi ter zavodu za turizem, šport in kulturo so prejšnji teden pripravili posvet za vse, ki se ukvarjajo s pripravo javnih prireditev.
Na dobro obiskanem posvetu so o veljavnih predpisih, ki so se zadnje čase kar precej spreminjali, spregovorili predstavniki celjske policijske postaje in upravne enote ter Zavoda IPF in Sazasa. Organizatorji prireditev so tako izvedeli, kaj vse je treba storiti, ko prijavljajo javno prireditev. Posvet je bil za udeležence še toliko bolj dobrodošel, ker ni ostalo zgolj pri predstavitvi posameznih predpisov, ki jim je treba zadostiti pred samo javno prireditvijo. Za organizatorje je bila zlasti uporabna in poučna razprava, saj so bili na enem mestu zbrani predstavniki vseh inštitucij, s katerimi morajo sodelovati, da pravilno prijavijo javno prireditev.	IS, foto: arhiv Občine Dobrna
Seja vseh šestih županov občin Spodnje Savinjske doline
Spodnja Savinjska ima dva nova projekta
ŽALEC - Župani šestih občin Spodnje Savinjske doline so na seji območnega sveta v Žalcu potrdili dva razvojna projekta.
Občina Braslovče bo nosilka skupnega projekta občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Odvajanje in čiščenje komunalnih voda v Spodnji Savinjski dolini predstavlja nadaljevanje skupnega kohezijskega projekta, s katerim bodo občine postopoma dosegle zastavljene okoljevarstvene cilje in zadostile kriterijem evropske okoljske direktive, ki so tudi predpogoj za razvoj gospodarstva. Občina Žalec se bo v naslednjih dveh letih lotila temeljite prenove starega mestnega jedra naselja Žalec, ki kot središče Spodnje Savinjske doline že vrsto let kliče po prenovi zunanje podobe ožjega mestnega središča, komunalni ureditvi in umiritvi prometa.
ŠO, TT, foto: TT
Mladi o Evropi
Udeležence posveta je v uvodu pozdravil župan Martin Brecl.
Priznanja Naša Slovenija tudi v našo regijo
na skupnem evropskem trgu, kakšne so priložnosti za podjetnike, kakšne so možnosti za mladinske študijske izmenjave in prihodnost Slovencev v skupni Evropi. Fakulteta bo pripravila posebna gradiva za učitelje ter sodelovala z osnovnimi in s srednjimi šolami po Sloveniji. Za osnovnošolce bo pripravila enodnevne delavnice, v katerih bodo spoznavali osnovne koncepte sodelovanja v večkulturnem okolju, za srednješolce pa tridnevni tabor EU-kamp. V razpravah bodo sodelovali tudi slovenski evro-poslanci Romana Jordan Cizelj, Tanja Fajon in Milan Zver ter njihova bolgarska kolegica Marija Nedelcheva.
IS
VELENJE, LAŠKO, LUČE - Gibanje Kultura-natura.si je tretjič podelilo priznanja Naša Slovenija. Med drugimi bodo priznanja prihodnji teden prejeli tudi Mestna občina Velenje za prenovo Vile Biance, domačija Antona Aškerca iz Rimskih Toplic in Jože Kaker iz Luč za obnavljanje zapuščenih lesenih kašč in koč.
Gibanje Kultura-natura.si podeljuje priznanja posameznikom, društvom, civilnim pobudam, skratka vsem zaslužnim za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine oziroma krajine. Podeljuje
jih za projekte in delo na celotnem slovenskem kulturnem in etničnem prostoru, torej tudi v zamejstvu. Za lansko leto je na razpis prispelo 23 predlogov, poleg treh iz naše regije pa bodo nagrajeni še trije.
Priznanja bodo podelili 28. januarja na sejmu Alpe-Adria 2012 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Prejemniki priznanj bodo prejeli grafike akademskega slikarja Gašperja Jemca. Več o prejemnikih oziroma njihovih dosežkih v lanskem letu boste lahko prebrali v petkovi številki Novega tednika, 27. januarja.
ŠK
Kristjani za enim oltarjem
CELJE - V Dekaniji Celje bodo med Tednom osmine za edinost kristjanov, ki se je začel 18. januarja, pripravili zaključno skupno bogoslužje.
Med molitveno osmino je vsak dan maša z nagovorom, včeraj je bila v Domu sv. Jožefa okrogla miza na temo Ekumenskega srečanja, ki so se je udeležili katoliški škof, evangeličanski ter pravoslavni duhovnik, konec osmine pa bo v sredo, 25. januarja. Takrat bo v celjski stolnici ob 18. uri skupna maša pod vodstvom celjskega škofa dr. Stanislava Lipov-ška, sodelovali pa bodo evangeličanski škof Geza Erniša ter pravoslavni duhovniki Milan Duduković, Goran Šljivić ter Isa Kides.	BJ
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Prednost pri obravnavi novim prejemnikom
CELJE - Celjski center za socialno delo je bil konec minulega tedna med prvimi v Sloveniji, ki so končno prejeli tako dolgo pričakovan računalniški informacijski sistem za obdelavo novih enotnih vlog za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Vendar - kot je bilo pričakovati - računalniška podpora še vedno ne deluje v celoti in zaenkrat lahko zaposleni le vnašajo podatke.
V dneh, ko so čakali na računalniško podporo, so v centru natančno pregledali vse vloge, ki so jih prejeli do konca decembra. »Končna številka je natančno 5.040 enotnih vlog, na njihovi osnovi pa bo seveda izdanih veliko več odločb,« pojasnjuje soci-
alna delavka Mojca Koren.
Pri tem je treba opozoriti, da je bilo kar precej primerov, ko je vlagatelj izpolnil po več enotnih vlog - za vsako pravico, ki jo je želel uveljaviti, posebej. Te vloge so v centru seveda »združili«, saj je ena od poglavitnih novosti zakona prav poenotena obravnava. V računalniški informacijski sistem zdaj vnašajo podatke z enotnih vlog vse do tiste točke, ko bi bilo treba preveriti dohodke vlagateljev oziroma drugih oseb, navedenih v enotni vlogi. »Dostop v te informacijske baze namreč še vedno ni zagotovljen, zato seveda tudi še ni mogoče pripraviti nobene odločbe, izdane na osnovi novega Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.«
Novim
prejemnikom izplačila z zamudo
Da je nemogoče, da bi uspeli vse enotne vloge obdelati pravočasno, je znano že nekaj časa. V ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so zato tudi odredili, da vsi dosedanji prejemniki različnih socialnih transfer-jev, ki so oddali nove enotne vloge, še naprej prejemajo akontativne zneske, tudi če so jim bile odločbe izdane le do konca lanskega leta. Novi zneski, do katerih bodo upravičeni, pa bodo znani, ko bodo njihove vloge obdelane.
V centru za socialno delo zagotavljajo, da bodo najprej obdelali vse vloge tistih vla-
gateljev, ki so se v decembru prvič obrnili na njih. Pa naj gre za denarne socialne pomoči ali redne oziroma izredne denarne pomoči. »A zdaj le vnašamo podatke. Kot nam je zaenkrat znano, pa bo računalniški informacijski sistem v celoti deloval tako, da bomo prve odločbe izdajali najverjetneje prve dni februarja,« pravi Mojca Koren. Ker je redni mesečni rok za izplačila denarnih socialnih pomoči sicer 20. dan v mesecu, bo resorno ministrstvo za »nove« upravičence, ki so vloge oddali decembra in bi tako morali prvo izplačilo prejeti prav danes, 2o. januarja, odredilo vmesni datum izplačila in ljudem ne bo treba čakati do 20. februarja.
Pri obravnavi vlog v centru bodo takoj za njimi prišli na vrsto novi vlagatelji za otroške dodatke in državne štipendije, saj se le-ti izplačujejo za mesec nazaj - in šele zatem nove enotne vloge vseh tistih, ki so že doslej prejemali različne socialne transferje in jih bodo v akontativnih zneskih tudi poslej.
Sledi še »uradna dolžnost«
A z obravnavo 5.040 enotnih vlog in izdajo še neznanega števila odločb na njihovi osnovi za celjski center za socialno delo še ne bo konec dela. »To je le prvi del naše naloge, torej tisti na zahtevo občanov Celja, Vojnika, Dobrne in Štor. Sledi pa seve-
Mojca Koren
da še drugi del naloge, ki jo moramo opraviti po uradni dolžnosti,« pojasnjuje Mojca Koren. Zaposleni v centru za socialno delo morajo namreč pregledati oziroma preveriti podatke za vse dosedanje prejemnike varstvenih dodatkov in državnih pokojnin, prav tako pa opraviti tudi revizijo pri vseh prejemnikih denarnih socialnih pomoči, ki imajo sicer izdane še veljavne odločbe.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Kdo bo vodil zdravstvo?
ŠMARJE PRI JELŠAH - Dosedanji direktorici Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, ki je drugi največji na Celjskem, bo mandat potekel 15. februarja, zato iščejo novega direktorja. Na razpis so se prijavile štiri kandidatke.
Vse kandidatke v celoti izpolnjujejo razpisne pogoje, svet zavoda pa se je po njihovi osebni predstavitvi odločil za sedanjo direktorico Ireno Nunčič iz Šmarja pri Jelšah. Po tajnem glasovanju so ugotovili, da je bilo za Nunčičevo oddanih dvanajst glasov, za preostale kandidatke do dva glasova. Na razpisu
so prav tako kandidirale Jasna Jug Juričan iz Podčetrtka, mag. Zlatka Srdoč Majer s Kristan Vrha ter mag. Biserka Inkret iz Rogaške Slatine. Na vrsti je sprejemanje soglasij v občinskih svetih šestih občin soustanoviteljic zavoda. V občinah Rogatec in Bistrica ob Sotli, kjer so to že obravnavali, sta občinska sveta k imenovanju Nunčičeve dala soglasje. V Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah je približno sto zaposlenih, pogodbeno dom sodeluje še z več kot dvajsetimi zdravniki in medicinskimi sestrami.
BJ
Brez nepotrebnih parcel
BISTRICA OB SOTLI - V občinah imajo običajno veliko različnega nepremičnega premoženja, od takšnega, ki ga nujno potrebujejo, do tistega, ki jim je le v breme. Župan Franjo Debelak se je z občinskim svetom odločil, da bo ustvaril red.
Bistriški občinski svet je tako na zadnji seji sprejel sklep o prodaji vseh nepremičnin, ki jih občina ne potrebuje. Podobno kot v drugih občinah so nekatera manjša občinska zemlji-
Izidi vmesnega glasovanja za naj knjigo
Po doslej prejetih glasovnicah med »kandidatkami« za naj knjigo Bukvarne Novega tednika še vedno vodi Povest o dobrih ljudeh Miška Kranjca (pod zaporedno št. 4).
Tesno za petami ji je Ognjeno srce (Mehari, Senait G.) pod zaporedno številko 13. Precej glasovnic ste nam poslali še za knjigi Gomora ter Tito in tovariši. Nič še ni izgubljeno. Še vedno lahko zmaga knjiga po va-
šem izboru. Glasovanje bo trajalo do torka, 31. januarja 2012. Zatem bomo 1. februarja med prejetimi glasovnicami naročnikov izžrebali dobitnika knjižne nagrade po našem izboru. Tudi med občasnimi bralci, ki ste sodelovali pri glasovanju, bomo izžrebali nagrajenca. In potem vam bomo nagradi izročili osebno in vam s fotografom zaželeli še obilico dobrega čtiva.
Uredništvo Novega tednika
Energetsko svetovanje občanom
VOJNIK - V prostorih občinske uprave v Keršovi ulici je včeraj vrata odprla energetska pisarna.
Svetovalec Nikolaj Torkar, ki že leta deluje tudi v energetski pisarni v Celju, bo odslej Vojničanom svetoval glede možnosti izvedbe in financiranja energetsko učinkovite gradnje in prenove obstoječih stavb. Delovanje energetske pisarne, ki je občanom na voljo brezplačno, sta omogočila ministrstvo za okolje in prostor ter Občina Vojnik, občani pa se morajo za svetovanje v naprej prijaviti.	IS
SPODBUDE.
ZGODBá^f^f?!
Predstavljamo spodbudne podjetniške zgodbe ljudi, ki so s svojim znanjem, spretnostmi, z izkušnjami, dobrimi izdelki ali s storitvami preživeli sebe m družino.
Mnogi ppstali tudi pomembni debdaj^ld.
Krizi so pokazali zobe In 50 spodbudna zgodbal
Predlagajte spodbudno zgodbo s Celjskega!
tadnika)nt-rc.ti
Ob torkih v Nu^^m tedniku
šča celo v zasebni rabi mejašev, ki so prav tako zainteresirani, da bi jih kupili ter postali njihovi lastniki. »V zemljiški knjigi imamo veliko parcel, ki so za občino neuporabna, med drugim imamo nekaj gozdov, s katerimi občina ne more gospodariti, zato smo se odločili, da te parcele ponudimo na trgu. Vse tisto, kar je za občino strateškega interesa, pa bomo seveda obdržali,« načrtuje župan, s katerim so se strinjali vsi svetniki.	BJ
ZADNJI NOVICI
Mercator se odreka pivovarni
Uprava Mercatorja je včeraj obvestila člane nadzornega sveta, da ne bo objavila ponudbe za prevzem Pivovarne Laško.
Namero za prevzem je Mercator objavil lani decembra, skladno z zakonom pa bi moral do konca tedna objaviti tudi prevzemno ponudbo. Menda pa je sedaj odločitvi Mercator-jeve uprave, da ponudbe le ne bo objavila, botroval sklic skupščine Laškega. Po mnenju Mercatorja bi nekateri predlagani sklepi povzročili neobvladljiva tveganja, ki jih ne bi bilo mogoče učinkovito in zanesljivo odpraviti. Odločitev uprave Mercatorja mnogi komentirajo v smislu, da je bila decembrska prevzemna namera le obramba pred prevzemom »najboljšega soseda«, ki naj bi ga izvedel hrvaški Agrokor.
US
Odstop Medveda
Kot se je razvedelo, naj bi dr. Milan Medved, predsednik uprave Premogovnika Velenje, odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta Darsa.
Po nekaterih informacijah naj bi Medved odstopil zaradi osebnih razlogov, menda pa je zadovoljen z uspešnim poslovanjem Darsa v lanskem letu 2011. Medved je nadzorni svet Darsa vodil od januarja 2010.
US
Raka na Celjskem in Šentjurskem vedno več
Zanesljive povezave med obolelostjo in izpostavljenostjo težkim kovinam raziskava ni pokazala - Civilne iniciative Celje še vedno opozarjajo na onesnaženo okolje
Zavod za zdravstveno varstvo Celje je predstavil rezultate raziskave o pojavljanju raka v občinah upravnih enot Celje in Šentjur. Raziskavo je na podlagi državnih evidenc opravil Onkološki inštitut Ljubljana, pod drobnogled pa je vzel ljudi, ki so dobili raka med letoma 1999 in 2008. Eden glavnih namenov raziskave je bilo ugotoviti, ali na pogostnost pojavljanja vseh vrst rakov v celjski in šentjurski upravni enoti morebiti vplivata onesnaženo okolje in izpostavljenost težkim kovinam.
V Registru raka Republike Slovenije, ki so ga vzpostavili že leta 1950, so zabeležene in vodene vse osebe z rakom. Analiza je pokazala, da se v Sloveniji, podobno kot drugod po Evropi, število ljudi, pri katerih so na novo odkrili raka, iz leta v leto poveča za okoli štiri odstotke. Leta 2008 je v Sloveniji zbolelo približno dvanajst tisoč ljudi, umrlo jih je okoli šest tisoč. Vzpodbuden podatek pa je, kot je poudarila specialistka epidemiologije in javnega zdravja Maja Primic Žakelj, da se umrljivost od sredine 90. let prejšnjega stoletja manjša.
Nekoliko večje tveganje v občinah Celje in Vojnik
Na območju šestih občin upravnih enot Celje in Šentjur je slika primerljiva z vseslovensko. Raka je vse več. Leta 1981 so na območju celjske upravne enote raka odkrili pri 177 osebah, na Šentjurskem pri 48 ljudeh. Leta 2008 so v celjski upravni enoti našteli kar 365 na novo obolelih, v šentjurski upravni enoti 97. Pri ženskah na Celjskem in Šentjurskem je najpogostejši rak dojk, pri moških rak prostate. Na drugem mestu je rak debelega črevesa in danke, sledita nemelanom-ski kožni rak in pljučni rak.
Raziskava je med drugim pokazala, da imajo občani Celja 1,2-krat večje tveganje za raka dojke in prostate, občani Vojnika pa 1,5-krat večje tveganje za raka prostate ter raka ust, žrela in grla. Slika je ugodnejša v šentjurski
Iz raziskave je razvidno, da je število oseb s stalnim prebivališčem na območju celjske upravne enote, ki imajo raka, praktično vsa leta nad slovenskim povprečjem, a so, kot sta povedali predstavnici Onkološkega inštituta Ljubljana, vse razlike v okviru normalnega statističnega odstopanja. Dejali sta, da so razlike minimalne in so lahko posledica naključja.
Zavajajo nas
Na predstavitvi raziskave o pojavljanju raka v upravnih enotah Celje in Šentjur niso manjkali predstavniki Civilnih iniciativ Celja, ki že leta opozarjajo na za zdravje nevarne vplive onesnaženega okolja zaradi industrije.
Koordinator Boris Šuštar je prepričan, da raziskava zavaja javnost. Med drugim trdi, da so odstopanja v celjski upravni enoti za skoraj sedem odstotkov nad slovenskim povprečjem in da je raziskava, da bi statistična odstopanja omilila ali pa skrila, upoštevala 50-letno povprečje namesto 10-letnega.
Šuštar opozarja tudi na enega od sklepov raziskave, da bi morali o vzrokih za različno razširjenost nekaterih vrst raka poznati stopnjo izpostavljenosti različnim dejavnikom tveganja. »Zagotovo so predvsem zbolevanje za rakom prostate, ledvic, ust, grla, žrela in dojk iz vse znanstvene literature v izraziti povezavi s kemizacijo okolja. Prav tako je v znanstveni literaturi jasno navedeno, da je treba uvesti previdnostno načelo varovanja zdravja prebivalstva pred izpostavljenostjo onesnaževalcem v tako degradiranem okolju, kot je okolje Celjske kotline,« so v sporočilu zapisale Civilne iniciative Celja.
Da bi si zaupali
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje bodo še naprej tesno sodelovali z zainteresiranimi javnosti.
»Vsekakor bomo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje v naslednjih letih spremljali pojavnost raka prostate, dojke in ledvic. Seveda obstaja tudi možnost, da v naslednji fazi naredimo poglobljene ankete z ljudmi, ki imajo raka, jih povprašamo, kako in kje so živeli, ter se tako morda še bolj približamo oceni, kaj je tisto, kar je povzročilo njihovega raka,« je napovedala Nuša Konec Juričič. Ob tem je poudarila: »Veliko je nezaupanja, ne samo v podatke, za katerimi v tej raziskavi mi trdno stojimo, pač pa tudi v lokalno politiko. Je pa je treba ljudi razumeti, kajti rak je bolezen, ki se je še vedno seveda bojimo, pri teh problemih je vpletene veliko osebne note, veliko čustev, zato se je treba tudi s tega vidika pogovarjati še naprej. Na zavodu smo to lani počeli, s predstavniki civilne iniciative smo se nekajkrat srečali in srečevali se bomo tudi letos. Predvsem zato, da bi tako eni kot drugi čim bolj razumeli raka in bi se lahko bolj kritično pogovarjali, da stvari ne bi posploševali in pa da predvsem ne bi sklepali na osnovi posameznih primerov,« je povedala Konec Juričičeva.
upravni enoti. Tveganje, da raka dobi občan Šentjurja in Dobja, je po raziskavi sodeč za 14 odstotkov manjše od slovenskega povprečja.
So krive težke kovine?
Celjski zavod za zdravstveno varstvo je raziskavo aprila lani naročil predvsem z namenom, da bi potrdila ali ovrgla morebitno povezavo med pogostnostjo pojavljanja raka v celjski in šentjurski upravni enoti ter izpostavljenostjo težkim kovinam. »Vemo, da so določeni predeli Celja in okolice precej onesnaženi in da so ponekod prisotne težke
kovine, zato smo se vprašali, ali bi to lahko pripisali kot razlog več za raka. Ker nimamo vseh podatkov in orodij, ki so potrebni za poglobljeno analizo, smo se povezali z ljubljanskim onkološkim inštitutom,« je povedala predstojnica oddelka za socialno medicino in promocijo zdravja na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo Nuša Konec Juričič.
»Raziskava je pokazala blag presežek ledvičnega raka, a dejstvo je, da je na teh območjih to vrsto raka v analiziranem desetletnem obdobju dobilo manj kot pet ljudi. Številke so torej izredno nizke, tako da je statistično vrednotenje teh presežkov zelo težko in zato ne moremo potrditi povezave med izpostavljenostjo težkim ko-
Med vrstami raka, ki jih lahko povzroča izpostavljenost težkim kovinam, je raziskava pokazala nekoliko večjo ogroženost obolenj za ledvičnim rakom v občini Vojnik, prav tako pa je tveganje ledvičnega raka večje na območju naselij Proseniško, Bukovžlak, Vrhe, Slance in Teharje, kjer se, kot marsikdo opozarja že leta, kopičijo težke kovine.
Nuša Konec Juričič z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje
Maja Primic Žakelj z Onkološkega inštituta Ljubljana
Ali je industrija resnično kriva za rakava obolenja v upravnih enotah Celje in Šentjur najnovejša raziskava ni niti dokazala niti ovrgla. Potrebne bi bile dodatne, bolj podrobne analize. (Foto: SHERPA)
vinam v bivalnem okolju in obolevanjem,« je razložila specialistka javnega zdravja na onkološkem inštitutu Vesna Zadnik. Pri tem je povedala, da bi bilo treba za zanesljivejše ugotovitve na terenu natančno preveriti, kakšnim dejavnikom so bili bolniki izpostavljeni. Na podlagi tega bi lahko ocenili, kateri med njimi so največ prispevali k obolelosti.
Če je okolje onesnaženo s snovmi, kot so azbest, nikelj, svinec, cink, krom, kadmij ali titan, za katere je dokazano, da v večjih količinah povzročajo raka, potem takšno okolje zagotovo vpliva na
Vesna Zadnik z Onkološkega inštituta Ljubljana
nastanek raka. »V celotnem bremenu raka pa, glede na to, da je redkokje onesnaženost takšna, da bi res lahko povzročila izjemno veliko število primerov raka, na današnji stopnji znanja velja, da so za največ primerov odgovorni drugi dejavniki. Konkretno za to področje ocene sicer nismo naredili, v svetu pa velja, da je za celotno breme raka okolje odgovorno v treh ali štirih odstotkih. Lahko pa je seveda, na izjemno onesnaženih območjih, ta delež večji,« je razložila Maja Pri-mic Žakelj.
Obolelost za rakom skupek več dejavnikov tveganja
Onkologi opozarjajo, da je nastanek raka v večini kombinacija več dejavnikov tveganja. Med njimi so navade oziroma razvade, kot na primer kajenje, čezmerno pitje alkoholnih pijač, čezmerna telesna teža, pomanjkanje telesne aktivnosti in nepravilno prehranjevanje. Vpliv imajo tudi dednost, nalezljive bolezni in ritem življenja posameznika, nekaj pa lahko prispeva tudi okolje. Še vedno pa je rak predvsem bolezen starejših, saj dve tretjini obolenj nastaneta pri osebah, starejših od 65 let. Naraščajoče številke so tako po besedah Primic Žakljeve in Zadniko-ve logična posledica staranja prebivalstva.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Semena -najdragocenejša
v v ■
zapuščina
Lastna semena in ekološko kmetijstvo kot pogoja za samooskrbo - Ponudba slovenskih ekoloških semen se počasi veča - Kmetijsko svetovanje je lahko tudi drugačno
»Največja stvar, ki jo lahko naredite v življenju, ni ta, da postavite hišo ali kupite avto, temveč da ohranite eno vrsto semena solate ali fižola ali druge vrtnine za svoje otroke,« pravi Meta Vrhunc, ustanoviteljica prvega društva za biodinamiko Ajda pri nas, ki je pred kratkim svoje izkušnje posredovala poslušalcem Ekofejsta v Galiciji. Da gre za pomembno vprašanje naše prihodnosti, meni tudi znani ekolog Anton Komat, ki zagovarja semenske knjižnice in pravi, da nacionalna varnost dežele nista več vojska in policija, temveč jo definirajo rodnost prsti, pitna voda in biotska pestrost s poudarkom na semenih starih vrst.
Nekoč so se semena na slovenskih kmetijah in vrtovih ohranjala iz generacije v generacijo in ponekod je to še vedno praksa. Z industrijskim kmetovanjem pa so semena iz lastne pridelave zamenjala kupljena - konvencionalna in hibridna. Bogatih hibridnih pridelkov ne moremo uporabljati za seme, zato je treba tega kupovati vsako leto na novo. Semena so obdelana z najrazličnejšimi kemikalijami, zrastejo pa običajno v tujih okoljih, v idealnih pogojih rastlinjakov. Samopreskrba v kmetijstvu, o kateri je zadnje čase veliko slišati, je po tej logiki »lari-fari«, pravi Meta Vrhunc, saj smo odvisni od uvoza semen, umetnih
gnojil in sredstev za zaščito rastlin. Samooskrba je po njenem možna samo z metodo, ki ohranja našo krajino in kaljivost semen ter preprečuje njihovo degeneracijo, to pa sta ekološko kmetijstvo in biodinamika.
Pridelovalci semen
Avtohtona semena niso le ključ preživetja, temveč pomenijo bogato biotsko raznovrstnost in gensko bogastvo. Ohranjamo jih tako, da jih pridelujemo. Te vrste so optimalno prilagojene na rastne razmere in so pridobile naravno odpornost. »Vsako seme nosi v sebi informacijo o tem, kako je rastlina rasla v določenih razmerah,« pravi Fanči Perdih, ustanoviteljica podjetja Amarant s sedežem v Jevnici, ki je eno redkih pri nas, ki ponuja slovenska ekološka semena vrtnin. »Semena prinesejo spomin prejšnjih generacij. Kot pri paru, ki se sreča in zaživi skupaj, vsak pa iz svojega okolja prinese svojo preteklost, navade in način življenja,« pove nazorno primerjavo. Zato je pomembno, kaj in kam sejemo, saj so od tega odvisni pridelki, njihova kakovost in naše zdravje. O povsem drugačnih energijah tako pridelanih rastlin govorijo ekologi, zato bi moral vsak, ki ima vrt, pridelati vsaj eno vrsto semena, meni Perdihova. Poleg tega so takšne stare zdrave sorte vir za razvijanje novih sort.
Ekološki in biodinamični kmetje so si pred leti pomagali z nakupi semen in sadik v tujini. Danes si lahko tovrstno ponudbo na našem trgu ogledate v podatkovni zbirki, ki je na voljo na spletni strani ministrstva za kmetijstvo. Resda ni zelo bogata, so pa med ponudniki tako večje semenarske trgovske hiše pri nas, ki semena uvažajo, kot manjši zasebniki.
»Amarant ima 45 različnih sort semen za trženje. To so slovenske sorte, nekaj je novejših, ki so se dobro obnesle, nekaj je starih, ki smo jih pobrali na kmetijah. Štiri sorte so zabeležene na slovenski ohranjevalni sortni listi,« pravi Perdihova, ki ima trinajst kooperantov, od tega največ v Beli krajini in na Dolenjskem, ki pridelujejo ekološka semena. Sodeluje tudi z avstrijsko ekološko semenarno Rein saat in tako ponuja pod svojo blagovno znamko kar 250 sort. »Semena analizira kmetijski inštitut v Ljubljani, ki ugotavlja semensko čistost in kaljivost. Povprečna kaljivost je tri do pet let, pri nekaterih tudi sedem do devet.« Njihova semena so neraz-kužena in neobdelana s kemikalijami, pridelana brez umetnih gnojil, v zahtevnih pogojih. Paradižnik na primer zraste na prostem, saj morajo ekološka semena sama razviti odpornost, brez kemije.
TATJANA CVIRN
Da se da uresničiti zamisel o samooskrbi s semeni, kaže primer eko kmetije na Planinci pri Kalobju. Ko smo jo obiskali v lanski akciji predstavitev eko kmetij, so nam ponosno pokazali svojo zbirko domačih ekoloških semen. (Foto: TimE, arhiv NT)
Meta Vrhunc, ki svoja predavanja začne in konča s petjem ljudskih pesmi, opozarja, da sta samo ekološko kmetovanje in biodinamika rešitev za samooskrbo Slovenije. (Foto: GrupA)
Fanči Perdih je z Amarantom ena redkih pri nas, ki ponujajo ekološka semena slovenskih sort. (Foto: GrupA) ——- St.6-20.januar2012
WÙ
Meta Vrhunc o lastninjenju semen: »V 70. letih so koncerni začeli patentirati kulturne rastline kot svojo lastnino. Najprej v Ameriki, potem v Evropi. Tretjina kulturnih rastlin v Indiji je patentiranih kot osebna last. Se pravi, da moraš plačati, da lahko seješ. Naslednji korak je gensko spreminjanje rastlin. Ponekod v svetu so se ob tem pojavili še poskusi prepovedi, da bi ljudje sami pridelovali semena.«
Semena za darilo
Zdravilne rastline iz eko semen
Na našem območju se z vzgojo eko semen ukvarja Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Že od leta 1976 prideluje zdravilne rastline in iz njih pridobiva semena. Od prvotnih štiridesetih vrst danes pridelujejo 250 vrst rastlin, ki jih večinoma ponudijo v obliki ekoloških semen, nekaj tudi v obliki sadik.
Kot pravi mag. Nataša Ferant, vodja zdravilnih in aromatičnih rastlin na inštitutu, ljudje običajno kupujejo po en gram semen, kar je dovolj za domačo uporabo. Eko sadike pa ponudijo v začetku maja, ko imajo
dneve odprtih vrat. Ugotavlja, da ljudje zadnja leta dobro poznajo te rastline. »Nekaj je splošno znanih začimbnic in zdravilnih rastlin, nekaj pa imamo tudi takih, ki jih drugje ni, kot so na primer ajbiž, ožepek ali bolhač.« Moda je sicer prinesla rastline od drugod, medtem ko je veliko domačih, ki imajo enak ali podoben učinek, opozarja Ferantova. Pridelujejo tudi dve vrsti čaja, in sicer citronko in hmeljarski čaj. Ekološko pridelavo nadzira kontrolna organizacija Kon-cert iz Maribora, ki nato izda ustrezen certifikat.
TC, foto: SHERPA
Nataša Ferant s sadikami zdravilnih rastlin. Doslej je inštitut vsako leto izdal Index seminum s seznamom vseh eko semen, ki jih prideluje.
»Konvencionalno kmetijstvo zaradi uporabe mineralnih gnojil, predvsem pa sredstev za varstvo rastlin življenjske energije rastlin uničuje in jih dela bolne. Kmet, ki dela po tej sodobni metodi, je popolnoma odvisen od kupljenih tehnično izdelanih mineralnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev in tehnično obdelanih semen, običajno hibridov, ki rodijo le enkrat. Plod, ki nima v sebi reproduktivnih semen, je vir bolezni pri tistem, ki ga uživa. Tudi zemlja je vse manj živa, vedno bolj mineralizirana, mikroorganizmov, ki plodnost zemlje omogočajo, je vedno manj. Kmet uporablja vse težje traktorje, potrebuje močnejšo in dražjo mehanizacijo,« pravi Maja Klemen Cokan, kmetijska svetovalka v žalski izpostavi KGZ Celje.
Težke besede iz ust nekoga, ki mu je država zaupala kmetijsko svetovanje, bi morda kdo rekel. A prav poznavanje razmer v našem kmetijstvu (tudi iz lastne družine), na drugi strani pa tudi študij biodina-mike in permakulture so jo pripeljali do prepričanja, da je prihodnost le v ekološkem kmetovanju in izključno v ekoloških semenih. Da ne bo prepozno, moramo s potrebno preusmeritvijo pohiteti.
Kako to svoje prepričanje prenaša na kmete v občinah Vansko, Tabor in Prebold, kjer jim svetuje? Večina se namreč ukvarja s konvencionalnim kmetovanjem _ Pravi, da gre za daljši proces. »Pri tem kmetov splošni
trendi pri nas ne spodbujajo k spremembam, saj jim stroka, mediji in trgovski lobiji govorijo, da se jim ni treba drugače obnašati. Se pa težave že kažejo, ker nekaterih pridelkov ne morejo prodati.«
Kmetovalce spodbuja s prikazi primerov dobrih praks ekološkega in bi-odinamičnega ter premakulturnega kmetovanja. Na drugi strani v okviru eko civilne iniciative s prireditvami, kot je Ekofejst, skuša nagovarjati potrošnike, da bodo iskali ekološko pridelane izdelke. »Vse to delam tudi z upanjem, da bodo kmetje spoznali, da resnično verjamem v to, kar jim govorim.« S pomočjo Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije se trudi, da bi slovenskim kmetom strokovnjaki (ki jih KGZS združuje v javni kmetijsko svetovalni službi) približevali ideje o minimalni obdelavi tal (Wenzova tehnologija Ecodyne sistema obdelovanja tal) in dobre kombinacije mešanih setev, vse z namenom čim manjše porabe nafte pri kmetijskih opravilih.
Različne priložnosti, ko so kmetje zbrani na kakšnem sestanku, srečanju ali predavanju, izkoristi še za »promocijo« katere od ekoloških tem. Ali pa zgolj deli avtohtona koruzna semena tistim, za katere oceni, da razumejo te stvari. Kot primer, pri katerem je tudi sama malo prispevala in veliko dobila, izpostavlja ekološko kmetijo Golob, ki je zaživela v zadnjih dveh letih na Vranskem. »Moja filozofija je, da morajo biti najmanjše kmetije močne, samozavestne, samooskrb-ne. Tako bo kmetijstvo imelo avtonomijo in avtoriteto ter prepričanje, da prideluje hrano, ki bo prava za potrošnike. Tisti, ki se vključijo v ekološko kmetijsko pridelavo, pa bi se morali povezati v zadrugo ali kooperativo, da ne bi bili v dvomu, kam s pridelki.«
In še nasvet kmetom, ki v tem času načrtujejo spomladansko setev: »Mislijo naj na hrano za ljudi, ne le na krmo za živali.«
TC, foto: SHERPA
Maja Klemen Cokan je po duši ekologinja, zato skuša tak pogled na kmetovanje in življenje predstavljati tudi kmetom, ki jim svetuje po službeni dolžnosti.
ZGODBE IZ KAMRE
amra
www.kamra.si
Franc Uplaznik in Rado Kot pred lokomotivo, ki je prepeljala na tisoče ton premoga v Žalec.
Prevozna sredstva
Po ozkotirnici med Zabu-kovico in Žalcem je sopiha-lo kar nekaj lokomotiv: Avgust Borsig, Berlin-Tegel, Floridsddorf, Dunaj (1918), Češka, Praga (1919), Hen-schel Sohn CSSEL (1917), Đuro Đakovič (1948, 1949 in 1950), H. K. Porter ZDA (1947).
Na začetku okupacije so vse kotlovne knjige parnih lokomotiv morali poslati v Techni. Uberwashugs Vere-in Wien - Dienststelle Graz (Grabenstrasse 38). Na podlagi teh kotlovnih knjig so tam izdali nemške kotlovne revizijske knjige (Kessel-Re-visionsbucher), ki pa so se izgubile.
Zalogovnike za vodo (ten-derje) parnih lokomotiv so polnili v remizi z vodo iz Artišnice, na mostu čez Lavo iz potoka in iz vodnjaka (jame) na postaji Žalec. Voda v Žalcu je bila zelo trda, vsebovala je veliko raztopljenih primesi. Veliko boljša, mehkejša je bila voda iz Artišnice. Po štirinajstih dneh vožnje so morali opraviti pranje lokomotivskega kotla.
Leta 1939 je po progi vozila ena parna lokomotiva, dve sta bili v rezervi. Četrta lokomotiva, ki je nekaj časa vozila od separacije do jaška Barbara, je bila izločena. Premog so z vagončki prevažali tudi od »šahta« Barbara in Titovega »šahta« do separacije. Vagončkov niso vlekle lokomotive, temveč jeklena brezkončna vrv, podobno kot delujejo vlečnice na smučiščih.
Med Žalcem in Zabu-kovico so vlaki vozili le podnevi. Smer lokomotive je bila vedno enaka, saj je
Slovo od zadnje parne lokomotive
niso obračali. Zaradi velikega vzpona od mosta čez Savinjo do Migojnic je bila lokomotiva obrnjena proti rudniku, dimnik je bil spredaj. Ko pa je iz Zabukovice vozila v Žalec, je bil dimnik zadaj.
Prvi strojevodja na rudniški ozkotirni progi je bil Rudi Hlačar. Znana strojevodja lokomotiv sta bila še Jazbec, Edi Zupanc _ V letih 1947 do 1964 je za lo-
komotive skrbel strojevodja Anton Cizej, ki je na njih opravil tudi nekaj izboljšav. Zadnji vlak sta 24. februarja 1964 peljala strojevodja Lenko Cilenšek in kurjač Vinko Ferjuc.
Naslednji teden bomo zgodbo o rudniški železnici končali z njeno kroniko.
KARMEN JEZERNIK, Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Popravilo parne lokomotive
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
VIR: Rustja, Karel: Rudniška železnica Žalec-Zabuko-vica, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, Žalec 2008, in domoznanska zbirka Medobčinske splošne knjižnice Žalec in Etnološkega društva Srečno.
Indigo otroci v vzporednih svetovih
Nov roman Bojana Ekselenskega iz fantazijske sage Vitezi in čarovniki
Še en celjski literat - Bojan Ekselenski - je te dni dočakal izid svojega novega dela. Izšel je drugi roman iz njegove fantazijske sage Vitezi in čarovniki, ki ima naslov Indigo novi svet.
Delo, ki ga je avtor predstavil v torek v celjski knjigarni Antika, nadaljuje njegov prvenec Indigo otroci. Zgodba se dogaja tri leta za prvo, a kljub temu ni neposredno odvisna od nje. Indigo novi svet je posvečen elementarnemu principu zraka, ki je prva raven ustvarjanja. V mitologiji mu pripada svet ustvarjanja. V zgodbi gre za ustvarjanje nastopa Temnega carstva in njegove prevlade. Velik del romana se dogaja v dveh ločenih paralelnih svetovih. Samo s posebno magijo je možen prehod iz enega v drug svet. Vsako od obeh vesolij ima svoja pravila, svoj nabor življenja.
Zakaj prav nov roman o generaciji indigo otrok, ki že tri desetletja priteguje pozornost staršev, pedagoških in zdravstvenih delavcev, sociologov ter drugih strokovnjakov? Takrat so namreč, najprej v ZDA, pozneje pa tudi drugod po svetu, postali pozorni na vse številnejša poročila o posebnih, drugačnih otrocih. Bojan Ekselenski pravi, da o indigo otrocih piše zato, ker naj bi bili drugačni. »Polni so sebe, prepričani so, da se morajo drugi prilagajati njim, verjamejo, da imajo pravico do izražanja in uveljavljanja svoje volje, tudi če je to v nasprotju z voljo drugih. Imajo se za nekaj več, za nekakšen evolucijski skok.«
In zakaj se zgodba dogaja v vzporednih svetovih, kar
Bojan Ekselenski s svojo knjigo Indigo novi svet
je že postala kar nekakšna pisateljska in tudi filmska moda? Ekselenski pojasnjuje, da se moraš, če pišeš le o realnem svetu, prilagajati strogim fizikalnim pravilom in zakonitostim. »V tem svetu so nekatere stvari težko logično izvedljive. Tako je dober izgovor, da si ustvariš nek drug svet. Sam sem ga zasnoval na osnovi najnovejših fizikalnih spoznanj. Fizikalno je namreč možno izdelati tudi fiziko takšnega, vzporednega sveta. Med obema svetovoma se lahko prehaja, toda po strogih pravilih. Podobno kot pri radijskih postajah. Na enem kanalu imaš npr. Radio Celje, na drugem drugo postajo in lahko preklapljaš med njima, radio pa je pretvornik, ki signal pretvori v zvok. Vsak svet vibrira v svoji vibraciji, materija in
energija pa sta, po fizičnih dokazih, eno. Lastnosti obeh svetov so odvisne od teh vibracij.«
Vitezi in čarovniki so zamišljeni kot saga, zato Ekselenski načrtuje še pred-zgodbo obeh že objavljenih del, ki naj bi izšla aprila pred evropsko znanstve-no-fantastično konferenco Eurocon, ki bo v Zagrebu. »Sledi še predelava in dodelava romana Indigo otroci, nato pa naj bi izšla še dva romana, ki bosta del celote štirih delov te sage. Vsak od romanov ustreza svojemu elementarnemu principu,« pravi Bojan Ekselenski.
Roman Indigo novi svet je izšel pri mariborski založbi Pro Andy, za zdaj v 300 izvodih.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
NE ZAMUDITE ^
^velenjskega otvoritvenega dne evropske prestolnice kulture, ki bo v mestu ob Paki v soboto. Že za dopoldan napovedujejo na Cankarjevi ulici in na Titovem trgu pet prireditev - otroški glasbeni projekt Hojahoj, zapoj Pozoj! (ob 10. uri), nastop skupine StoP (11.), glasbeno verigo prijateljstva, ki jo bodo stkali pevski zbori velenjskih vrtcev (11.30), promenadni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (12.) in pozdrav župana Bojana Kontiča s kanonado z gradu in dvigom zastave EPK. Večerni del otvoritvenega dne se bo začel v vili Bianca z odprtjem razstave Bele maske, Društva šaleških likovnikov (19.), v Galeriji Velenje bo Tina Benko predstavila plesno miniaturo Prepletanja, glasbeni spored bosta izvedla mezzosopranistka Alja Koren in pianist Ivan Jose Vombergar (19.30), otvoritvena slovesnost EPK v Velenju pa bo ob 20.12 v Domu Kulture. Večer bo zaokrožil še koncert zasedbe Fuzit (Pukl&Špegel) na ploščadi pred kulturnim domom. Če bo vreme slabo, bodo dopoldanski del prireditev izpustili. Vstop prost ^
^koncerta Jane Kvas Ni mi žal ki bo danes (petek) ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Jana Kvas je ena najboljših interpretk šansonov Edith Piaff, a tudi sama avtorica zelo občutenih in odličnih šansonov. Na tokratnem koncertu bo predstavila program francoskih šansonov, ki jih je prepesnila v slovenščino. Jani Kvas se bodo na odru pridružili FaVoZa - Fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center, akordeonist Mihael Strniša in pianist Gregor Deleja. Vstopnina 15 EUR ^
KULTURA
Pred novimi izzivi
Po dveh letih od odprtja nove knjižnice varčevanju in krizi v brk nove akcije
Za Osrednjo knjižnico Celje je bila sreda prav poseben dan - minili sta namreč dve leti, odkar je začela delovati v novih prostorih in prvič v svoji zgodovini skupaj, na eni lokaciji.
Še danes knjižničarjem ne gre iz glave otvoritveni dan, ko so v vsega enem dnevu sprejeli osem tisoč vrnjenih knjig in jih šest tisoč izposodili. Toliko sicer v poprečju opravijo v tednu dni. Ob jubileju so v knjižnici predstavili svoje delovanje v minulih dveh letih, predvsem pa razveseljive podatke o rasti števila članstva in naraščanju izposoje. Pomočnica direktorja Martina Rozman Salobir pravi, da je v dveh letih izposoja zrasla za skoraj četrtino, v zadnjem letu za
šest odstotkov. »Strma rast izposoje v prvem letu po selitvi se je umirila, a ostaja na ravni iz leta 2010. Obiskovalci celjske knjižnice si letno izposodijo več kot 1.440.000 enot gradiva - ne zgolj knjig, tudi časopisov, revij, nosilcev zvoka, DVD-jev in drugega gradiva, ki ga izposojamo v knjižnici.« Razmerje med izposojenim leposlovjem in strokovno literaturo je približno pol-pol, med leposlovjem pa z dobro tretjino prednjačijo otroci in mladostniki.
Kljub temu, da bo letos krizno leto tudi v kulturi, so v knjižnici prepričani, da bodo »preživeli«. Še več, napovedujejo tudi nove dejavnosti in širitev že obstoječih. »Denarja za materialne stroške bo petino manj kot lani, tako
da bomo prisiljeni strogo varčevati. A ne pri dejavnostih ali številu prireditev. Morda bodo te za malenkost bolj skromne kot lani, a pomagali si bomo na vse načine. Tudi tako, da prihodke od naše kavarne usmerjamo izključno v programske potrebe,« napoveduje direktor mag. Branko Goropevšek.
Z branjem do zvezd
Ob kulturnem prazniku slednjič tudi v Celju uvajajo bralno značko za odrasle, ki so jo poimenovali Z branjem do zvezd. Vodja izposoje Tatjana Klarer Kramer je povedala, da prej to ni bilo mogoče, saj so delovali na številnih med seboj ločenih lokacijah. »Na željo uporabnikov zdaj bralno
Skoraj polovica gradiva, ki ga hrani Osrednja knjižnica Celje je v sodobno urejenem skladišču. Izposoja knjig iz njega je bila lani le 3,4 odstotka celotne izposoje. (Foto: SHERPA)
Pomembna pridobitev knjižnice je knjigomat, ki omogoča vračilo sposojenega gradiva 24 ur dnevno. Marija Rozman Salobir je po njegovi namestitvi takole učila uporabnike pravilnega ravnanja. (Foto: GrupA)
značko za odrasle uvajamo tudi mi. Brali bomo od Prešerna do Prešerna, torej od 8. februarja do Prešernovega rojstnega dne, ki je 6. decembra. Pripravili smo izbor 40 visoko kakovostnih literarnih del, med katerimi so enakopravno zastopani domači in tuji avtorji pa tudi beletristika in poezija. Prebrati bo treba pet knjig iz nabora, na knjižno kazalko, ki jo bodo sodelujoči prejeli, pa vpisati naslove prebranih del in dodati še svojo misel ali sporočilo. Iz teh misli bo ob koncu bralne značke za naše bralce posebno presenečenje,« pravi Klarer Kramerjeva. Bralna značka ne bo imela značaja in delovne oblike krožka, popestrili pa jo bodo s srečanji s pesniki in pisatelji, ki jih pripravljajo na svetovna dneva knjige in poezije, na dan slovenskih knjižničarjev in ob dnevih slovenske knjige. »Bralno značko za odrasle uvajamo z iskreno željo po promociji kakovostnega branja,« pravi Klarer Kramerjeva.
V svoji dejavnosti ob klasičnih knjižničnih storitvah ponujajo predvsem nove. Tako opažajo, da v zadnjem času raste uporaba spletnih storitev in uporaba čitalnice za študij. Zelo pa uporabniki posegajo tudi po prosto dostopnih podatkovnih bazah knjižničnih elektronskih zbirk. »Lani smo našteli kar 65 tisoč dostopov na daljavo, od tega 7 tisoč iz knjižnice. Prednjačijo slovenski viri in podatkovne zbirke, v zadnjem času pa zelo narašča uporaba glasbene podatkovne zbirke, v kateri je dostopnih 800 tisoč glasbenih posnetkov, predvsem klasike in džeza. Od oktobra, ko smo to zbirko ponudili v uporabo, je bilo že 4 tisoč dostopov,« pravi Rozman Salobirjeva.
Vzporedne dejavnosti
Ob jubileju selitve v novo knjižnico so predstavili tudi ostale dejavnosti celjskih knjižničarjev, od portala Kamra, ki ga upravljajo, do akcij. Kot je povedala Polonca Bajc Napret bodo še naprej razvijali akcijo Vprašajte knjižničarja, v kateri tudi po spletu zagotavljajo neposredne odgovore na vprašanja uporabnikov, do akcij Rastem s knjigo, v kateri so lani knjižnico predstavili kar 1.756 srednješolcem, vse pa tudi obdarovali s knjigo. Še naprej bodo razvijali medknjižnično izposojo, v kateri zagotavljajo
svojim uporabnikom knjige (lani 518 enot), ki jih sami nimajo, pa dejavnost Knjižnica na obisku, ki je namenjena nekaterim ustanovam in manj mobilnemu prebivalstvu. Lani so opravili kar 205 obiskov na domu in uporabnikom domov prinesli 1.700 kosov želenega gradiva. Ponosni so tudi na dejavnost Univerze za III. življenjsko obdobje, na katere krožkih in prireditvah so lani našteli 12 tisoč obiskovalcev. Osrednja knjižnica Celje ima danes 17.161 članov, zaposluje pa 45 ljudi.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: (Arhiv NT)
Komorni zbor Ipavcev zdaj A vista
»Peli bomo čim boljše in čim več,« bi lahko na kratko povzeli vodilo mladega šentjurskega zbora A vista. V mestu z bogato glasbeno in tudi zborovsko tradicijo je to sicer eno najmlajših glasbenih društev, a je v decembru s svojim programom črnskih duhovnih pesmi nastopil na številnih prireditvah.
Že skoraj legendarni status sta v Šentjurju dosegla moška in ženska različica pevskega zbora skladateljev Ipavcev. V kategoriji mešanih zborov pa je takratni zborovodja Matevž Goršič videl vrzel. Pod njegovim vodstvom jo je v začetku leta 2009 zapolnil z mešanim komornim zborom, ki je v začetku deloval kot sekcija moškega zbora Ipavcev. Ko so fantje in dekleta na prvem večjem nastopu zablesteli, so se odločili, da si bodo nadeli ime istoimenske pesmi Bangarade. Lani
SLOVENSKA KINOTEKA V METROPOLU

FIlm Terrenca Mallcka
jeseni, potem ko je Goršič moški zbor Ipavcev uspešno pripeljal do 65-letnice delovanja, se je odločil za nove glasbene izzive. Perspektivno skupino pevcev komornega zbora pa je prevzela
dotedanja korepetitorka Tina Pečar. Preimenovala se je v Komorni zbor A vista in se prvič predstavila na Miklavževem sejmu v Šentjurju. Sledili so trije samostojni koncerti in še ne-
kaj drugih nastopov. Moške glasove Ipavčevega zbora po novem vodi Urban Krč, ženske pa že nekaj let uspešno usmerja Mojca Volavšek.
StO Foto: GG
21.januar sobota ob 20:00
r.kinometrapol.org
IIICTr»|H»l
Zlatorog se je ogrel za Crveno zvezdo
Za Gruevom in Strnadom v Treh lilijah še Popović - Šentjurčani čakajo Mariborčane
Košarkarji Zlatoroga in Elektre so v vnaprej odigranih tekmah 13. kroga 1. slovenske lige iztržili polovičen uspeh. Laščani so v domači dvorani z 98:65 odpihnili Rogaško, Šošta-njčani pa so s 70:62 klonili na gostovanju pri Heliosu. Šentjur jutri čaka tekma leta z Mariborom.
Zlatorog je proti Rogaški prikazal neverjetno predstavo. Že v prvi četrtini je naredil delni rezultat 10:1, zatem še 23:2 in možnosti gostov po presenečenju tako že po prvi četrtini ni bilo več.
Brez dvomov
Laščani so nadaljevali z visokim ritmom skozi celotno tekmo. Najvišja prednost na tekmi je bila kar 41 točk, na koncu tekme pa 33. Med strelce se je vpisalo vseh enajst igralcev, med katerimi ni bilo poškodovane trojice Panić - Brodnik - L. Dimec. Trener Ivan Sunara je po odlični predstavi svojih košarkarjev dejal: »Uspelo nam je narediti kar nekaj stvari, ki jih načrtujemo za naslednje tekme. Večji del srečanja je bil lep, agresiven in enostaven. Gledalci so lahko uživali. Čestitam fantom za odnos in igro. To je bila prava priprava pred tekmo Jadranske lige.« Komentar je dodal Simo Atanackovič, ki iz tekme v tekmo dviguje svojo formo: »Tokrat so zmagale naša obramba ter mirna in pametna igra v napadu. Visoka zmaga je tudi odlična za dvig samozavesti. Zdaj gremo sproščeno naprej.«
Gostujoči trener Tihomir Tabak je pred tekmo dejal,
Nejc Strnad znova nosi laški dres.
da njegovi košarkarji v Laškem nimajo česa izgubiti, a po njej je bil vidno razočaran: »Dejansko se ni izteklo po naših željah. Želeli smo odigrati čvrsto tekmo, da bi bili konkurenčni Zlatorogu, vendar je vse skupaj že od samega začetka zaplavalo v negativno smer. Laško je dokazalo, da je boljše oziroma izkušenejše.« Luka Lapornik in Alen Omić sta
pri gostiteljih dosegla po 15 točk, na drugi strani jih je Boban Tomič vknjižil 16.
Moštvo Zlatoroga je po Aleksandru Gruevu in Nej-cu Strnadu okrepil še tretji novinec. Gre za Marka Popovića, ki je z Laščani pogodbo podpisal do konca sezone. 27-letni bivši reprezentant Bosne in Hercegovine ima tudi srbsko državljanstvo, nazadnje pa je nosil dres španske Mur-cie. Pred tem je bil v dresu Sloge iz Kraljeva najboljši strelec in podajalec srbske lige. Zlatorog bo nocoj ob 20. uri gostil Crveno zvezdo.
Namizni tenis veteranov
Športno društvo Petrovče je v šolski telovadnici pripravilo 4. turnir v namiznem tenisu.
Nastopilo je kar 115 veteranov v sedmih moških in dveh ženskih starostnih skupinah. Tvorili so tudi 51 dvojic. Največ zmag je odšlo v Ljubljano in Mursko Soboto, v najmlajši kategoriji, do 39 let, pa je slavil Dejan Frelih z Gomilskega.
TT
Kitak nasledil Tominška
Na skupščini Atletskega kluba Žalec je novi predsednik društva postal Drago Kitak.
Nasledil je Lucijana Tominška, ki je vlogo opravljal šest let. Žalski klub se je lani izkazal z rezultati svojih atletov. Novi predsednik bo največ pozornosti posvečal podpori strokovnega vodstva in skrbi za pridobivanje finančnih sredstev, ki so nujno potrebna za nadaljnji razvoj in nemoteno delovanje kluba.
TT
Trener Slatinčanov Tihomir Tabak je pričakoval boljši odpor v Treh lilijah proti Zlatorogu.
Odličen odpor Elektre
Šoštanjčani so tokrat gostovali v Domžalah, kjer so proti Heliosu vodili vse do končnice predzadnje četrtine. A zadnja je pripadla domačinom, ki so tako prišli do slavja v derbiju kroga. Za Helios je Darnley Gay dosegel 21 točk, na drugi strani Mensud Julevič 18.
V Hruševcu poslastica leta
Šentjurske košarkarje jutri prav gotovo čaka najpomembnejša tekma v letošnjem letu. V venomer
vročem Hruševcu, ki bo zagotovo pokal po šivih, bo gostoval Maribor. Če bi zasedba Damjana Novakoviča prišla do zmage, potem bi bila pred zadnjimi petimi krogi rednega dela prvenstva z eno nogo že med najboljšimi štirimi ekipami, ki se bodo uvrstile
v ligo za prvaka. Morebiten poraz bi v sami končnici obetal še zanimiv boj za najboljšo četverico. Šentjur zaseda četrto mesto s štirimi porazi, Maribor jih ima šest, Rogaška in Hopsi po sedem _
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
Drago Kitak
Celjsko zgodbo zaključil Akakpo
Dosedanji član NK Celje Serge Akakpo je sprejel ponudbo Žiline in bo odslej bržkone igral na Slovaškem.
Reprezentant Toga je bil v prvi polovici sezone eden najboljših branilcev v 1. slovenski ligi. Za Celje je 24-le-tni branilec odigral 31 tekem in dosegel tri zadetke. Celjski prvoligaš in Žilina se morata dogovoriti le še glede nekaj formalnosti.
V zahtevni finančni situaciji trener Damjan Romih ne pričakuje okrepitev. Novincev pa mu najbrž ne bo manjkalo. Članskemu moštvu sta se pridružila 21-le-tna Saša Kovjenič, desni bočni branilec, ki je igral za Belo krajino in Domžale, in Jure Škafar iz Radomelj, bivši član slovenskih selekcij do 16 in 17 let. Znova je v Celju 23-letni Matej Centrih, ki je bil posojen Interblocku.
DŠ
Foto: GrupA
Serge Akakpo je vendarle več pokazal kot zadnji vezni igralec. Kot osrednjemu branilcu se mu je prikradlo več usodnih napak.
NOVI TEDNIK
SPORT
15
Patricija Juren
V Beogradu brez »stopničk«
Mladi celjski umetnostni drsalci so se v srbski prestolnici udeležili tekmovanja za evropski kriterij, tekme Skate Helena 2012.
V konkurenci tekmovalcev iz enajstih držav je celjskim dekletom uspelo pet uvrstitev med najboljšo deseterico. V kategoriji Advanced Novices girls je bila Patricija Juren peta, med Junior ladies Pina Umek šesta. Lara Guček in Luna Hrušovar sta bili v svojih kategorijah sedmi, Maruša Udrih pa osma.
DŠ
Bolnišnica pri celjskih košarkaricah
V Mariboru izstopali Oblakova in Oro-zovićeva
Košarkarice celjskega Athletea so v Mariboru prišle do enajste zmage v državnem prvenstvu. Gostiteljice so premagale s 86:77, a kljub zadovoljstvu nad zmago imele po tekmi precej grenek priokus.
Za slabo voljo so poskrbele še dodatne poškodbe že tako okrnjene zasedbe Damirja Grgiča, ki jo jutri čaka tekma Jadranske lige proti Slobodi. Že dlje časa sta poškodovani Nina Gabrovšek in Rebeka Abramovič, zdaj je virozo staknila Živa Macura, Maja Bošnjak pa si je v Mariboru poškodovala gleženj. Anja Klavžar, ki si je v začetku tedna na treningu zvila gleženj, je že zaigrala, a še čuti bolečine, tako kot tudi Teja Oblak, ki jih ima v zadnjih dneh v predelu hrbta. Celjanke so sicer proti ekipi AJM po uvodnih osmih minutah zaostajale s 14:20, to pa jim je dalo le še dodaten veter v hrbet, saj so v nadaljevanju z 19 zaporednimi točkami prišle do prednosti 33:20. Razliko so zatem držale do konca tekme in zasluženo zmagale. Že v 15. minuti je sicer Tina Tre-bec prejela četrto osebno napako, vendar to ni preprečilo slavja v celjskem taboru.
Teja Oblak je dosegla 24 točk, eno manj Sanja Orozo-
Ula Podrepšek
Ula štartala z dvema zmagama
Prva smučarska pokalna tekma za deklice in dečke v slalomu in veleslalomu je bila na Krvavcu.
Tekmovalci Smučarskega društva Unior Celja so prve letošnje preizkušnje zelo dobro opravili in merjenje z vrstniki iz celotne Slovenije zaključili na ali tik pod vrhom.
Izstopala je Ula Podrepšek v
kategoriji mlajših deklic, starih do 13 let. Zmagala je tako v slalomu kot v veleslalomu! Žiga Debelak je bil v slalomu sedmi, v veleslalomu pa deveti.
V kategoriji do 15 let se je Žiga Skaza po odstopu v slalomu zavihtel na drugo
vić, ki je dejala: »Tekmo smo zmagale, a smo igrale zelo slabo. Morda je to posledica premora, potem ko ni bilo tekem, zdaj pa se znova vračamo v pravi ritem. Upam, da bomo že proti Slobodi izboljšale igro in prišle do zmage, ki nam še ohranja upanje po uvrstitvi med najboljše štiri ekipe. Je pa res, da imamo v tem trenutku izjemne težave s poškodbami. To je res neverjetno _ Upam, da bo do sobotnega gostovanja stanje že kaj boljše.« Pri domačih je bivša igralka Celja Ines Kerin dala 23 točk.
Athlete bo jutri gostoval v Novem Gradu pri Slobodi, ki je na lestvici Jadranske lige zadnja. Kljub temu bodo imele Celjanke težko, predvsem pa pomembno nalogo, ko bodo osmo zmago lovile v zelo oslabljeni postavi.
MITJA KNEZ Foto: TimE
Sanja Orozović priznava, da Athlete v Mariboru ni igral dobro in upa, da bo boljšo predstavo prikazal v severozahodni Bosni in Hercegovini.
mesto v veleslalomu. Nik Podrepšek je v slalomu ujel tretjo stopničko zmagovalnega odra, v veleslalomu pa zasedel 6. mesto. Visoka uvrstitev je uspela tudi Žigi Gajšku, ki je bil peti v slalomu. Maša Smajila zaradi poškodbe ni nastopila.
DŠ
ŽRK Celje Celjske mesnine
Anja Čebular
Pred 18 leti se je rodila v Mariboru. Svoje športno udejstvo-vanje je začela z igranjem košarke. Ko pa je slučajno prišla v športno dvorano, kjer je njena sestra že vadila rokomet, je trener Sebastjan Oblak pri pobiranju žoge izven igrišča opazil, da Anja uporablja levo roko. Tako je po naključju zelo mlada začela z rokometnimi treningi. Doslej je imela že precej trenerjev, Miša Toplaka, Nežo Bojovič, Nenada Stojakoviča, Danila Kovačiča, Aleša Anžiča, Vojka Prislana, Miho Bojoviča ^
Zdaj nastopa za mladinsko in člansko selekcijo, ki ju vodi Uroš Privšek. Na dresu nosi številko 14, kot desna zunanja napadalka ima pri 173 centimetrih višine 57 kilogramov. S celjskim klubom je bila že trikrat državna prvakinja, pri mlajših deklicah A leta 2002, s starejšimi deklicami leta 2004 in z mladinkami v prejšnji sezoni. S kadetinjami je trikrat osvojila drugo mesto. Dijakinja Srednje ekonomske šole v Celju prosti čas izrabi za druženje s prijatelji, rol-kanje, branje knjig, pa tudi za ogled kakšne televizijske nanizanke. Njena športna vzornica je norveška rokome-tašica Gro Hammer-seng, njen življenjski moto pa: verjemi v svoje sanje.
pQNORAMA
KOŠARKA
1. SL, 13. krog: Zlatorog -Rogaška 98:65; L. Lapornik, Omić 15, Škifić 13, Atanack-ovič, Mali, M. Lapornik 11, Strnad 6, Nikolič, Vujasino-vič 5, Gruev 4, Ž. Dimec 2; Tomič 16, Miljković 14, Šo-škič 8, Petrovič, Milašinovič 7, Jotič 6, Pešič 4, Smajlovič 3, Helios - Elektra 70:62; Gay 21, Bubnič 19; Julevič 18, Bajramlič 15, Zagorc 11, Horvat, Lelič 7, Nuhanovič, Lekič 2.
1. SL (ž), 12. krog: AJM - Athlete 77:86; Kerin 23, Baltič 16; Oblak 24, Orozović 23, Trebec 17, Jagodič 14, Gajič, Klavžar, Brišnik, Bošnjak 2. (MiK)

^^itezete
celjske mesnine
SPORTNI KOLEDAR
Petek, 20. 1.
KOŠARKA
Jadranska liga, 18. krog, Laško: Zlatorog - Crvena zvezda (20).
MALI NOGOMET
1.	SL, 16. krog: Nazarje
-	Oplast (19), Škofije: Bronx
-	Dobovec (20.30).
2.	SL, 13. krog, Maribor: Brezje - Velenje (20.30).
Sobota, 21. 1.
KOŠARKA
1. SL, 13. krog, Škofja Loka: Mercator - Hopsi (18), Šentjur - Maribor (19).
1. SL, 15. krog: Konjice -Grosuplje, Postojna - Terme Olimia (19).
1. SL (ž), 12. krog: Rogaška - Ilirija (16.30).
ODBOJKA
1. DL, 16.krog: SIP Šempeter - Salonit (19). 1. DL (ž), 13. krog: Koper
-	Aliansa (18).
Tihi ubijalec pokončal mlada
v ■ I ■	■
Življenja
Koga bodo ovadili kriminalisti?
Neštetokrat smo do zdaj že pisali o tako imenovanem tihem ubijalcu - ogljikovem monoksidu. Na Celjskem je moril že večkrat, ogromno ljudi poškodoval. V zadnjih mesecih sta na našem območju zaradi tega plina skoraj umrla noseča ženska in njen komaj štiriletni otrok. Takšnih primerov je ogromno, a ostajajo večinoma skriti pred javnostjo. Dokler se ne zgodi takšna tragedija kot na Rogli, kjer je plin pokončal 25-letnega Dragana Ž. iz Zidanega Mosta, 25-letno Bernardo H. s Trojan in 23-le-tnega Davorja G. s Polzele.
Trojica se je na smučanje odpravila v nedeljo, se nasta-
nila v urejenem apartmaju Kragulj v naselju Hudinja tik pod Roglo. Že od nedelje naj bi ravno v tem objektu imeli težave z vodo, ki je zamakala prostore, na kar so gostje opozorili tudi lastnika apartmaja Ernesta P. Ta je o tem takoj obvestil zreške gasilce. Naslednjega dne naj bi prišel do Kragulja, da bi preveril stanje in pozdravil svoje goste. Goste je tudi sicer redno obiskoval in tudi bližnji stanovalci ga opisujejo kot zelo skrbnega lastnika.
Trojica se mu na telefonske klice ni odzivala, ko pa je pred vrati apartmaja še dodatno posumil, da se je nekaj zgodilo, je poklical policijo. Skupaj
naj bi nato vdrli v apartma in odkrili tri trupla. Lastnik naj bi bil popolnoma pretresen zaradi tragedije, te dni se na telefone ne oglaša.
Trojica naj bi se poznala že vrsto let, dekle naj bi z enim izmed fantov, s katerimi se je odpravila na dopust, navezala tudi tesnejše stike. Na njihovih facebook straneh je v zadnjih dneh ogromno sporočil prijateljev in znancev, ki žalujejo za njimi.
Toda policija, ki okoliščine smrti preiskuje, ne izključuje možnosti ovadbe lastnika, če
bi preiskovalci ugotovili, da kurilne naprave niso delovale dobro oziroma niso bile ustrezno pregledane, očiščene. V apartmaju je bil poleg plinske peči tudi kamin. Ena od teh naprav je zagotovo povzročila smrt mladih, ki so si želeli le oddiha. V bran lastniku apartmaja se je postavil Marjan Lapuh, dimnikar iz Slovenskih Konjic. Njegovo podjetje je namreč oktobra lani pregledalo in očistilo dimnike. »Napak nismo odkrili, vse je bilo tako, kot je treba. Če bi lastnik kaj opazil, bi me zagotovo poklical,« nam je dejal Lapuh. Tudi on pravi, da je Ernest P. upošteval pravila in bil skrbel lastnik. Toda dimnikar je oči-
Izvedenec za preglede peči ter izvedenec dimnikarske stroke bosta morala - zatem ko sta pregledala kurilne naprave in dimnike v apartmaju - pripraviti izvedensko mnenje. To lahko traja več dni in tednov. Njuna mnenja bodo kriminalisti upoštevali pri preiskavi in odločitvi, ali in kdo je odgovoren za smrt treh mladih. Apartma in tudi osebno vozilo, s katerim so se mladi pripeljali na Roglo, sta do nadaljnjega zapečatena. Kriminalisti pa se bodo na prizorišče smrti zagotovo še vrnili, saj ogled kraja dogodka še vedno ni popolnoma končan.
stil in pregledal dimnik, ni pa znano, ali je lastnik apartmaja poskrbel tudi za servis plinske kurilne naprave. Tak servis je namreč priporočen vsaj enkrat letno, zanj pa se odloči le red-kokdo. Točno o tem smo v Novem tedniku pisali pred nekaj meseci. Spomnimo, da so nam celjski poklicni gasilci sami dejali, da so nekateri objekti zaradi neopravljenih servisov in neustreznega vzdrževanja
plinskih peči prava tempirana bomba! Če je lastnik apartmaja pod Roglo v preteklem obdobju poklical serviserja, ki je peč pogledal, se zna zgoditi, da bi policija ovadila tudi serviserja, če ta svojega dela ni opravil dobro. Vendar je o tem še prehitro sklepati, saj kriminalistična preiskava še ni končana.
SŠol
Foto: SHERPA
Lastnik je s policisti - zatem, ko je opazil, da je v apartmaju nekaj narobe - vdrl skozi vhodna vrata.
Kragulj. Usoden za tri mlada življenja.
Poskrbite za alarme!
Dr. Aleš Jug z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo razlaga, da je veljaven izraz za bolje poznan ogljikov monoksid v kemijski terminologiji že nekaj časa ogljikov oksid. Ob tem pravi, da je primerov zastrupitev z ogljikovim oksidom in posledično tudi smrti vedno več, saj se povečuje ogrevanje na trda goriva. »V stanovanjih so tudi vedno pogosteje nova okna in nova vrata, ki dobro tesnijo. Ogljikov oksid se sprošča zaradi nepopolnega izgorevanja, ki je posledica pomanjkanja kisika,« pravi.
In zakaj je zastrupitev z ogljikovim oksidom tako nevarna? »Problem je v tem, da se ogljikov oksid veže na hemoglobin veliko bolje, kot se veže kisik. Torej je do neke mere strup, ki zavira prenos kisika po telesu in ima tako zelo škodljive vplive,« poudarja Jug. Zastrupitev z ogljikovim oksidom je najnevarnejša med spanjem, ko človek ponavadi ne zazna
simptomov, predvsem glavobola, slabosti in omotice. Kot razlaga vodja internistične prve pomoči v celjski bolnišnici Matej Marinšek, se lahko pri hujših zastrupitvah kažejo znaki okvare srca, kot so motnje srčnega ritma in tudi srčni infarkt, ter znaki okvare centralnega živčevja, torej razdražljivost, krči, epileptični napadi in motnje zavesti. Pri skoraj polovici huje zastrupljenih se, kot razlaga, po več dnevih ali celo mesecih pojavijo zapozneli učinki na centralno živčevje, kot so na primer osebnostne motnje ali motnje v učenju in spominu. »Medtem ko so znaki zastrupitve pri starejših otrocih podobni kot pri odraslih, pa so lahko znaki pri malih otrocih še bolj zakriti. Zastrupitev se pri njih lahko kaže v obliki večje razdražljivosti, motenj hranjenja ali v slabšem uspevanju,« pravi Marinšek.
Namestite alarme
V stanovanja je tako smiselno namestiti merilnike za merjenje koncentracije ogljikovega oksida, o čemer smo v Novem tedniku že pisali. Kot pravi Jug, je merilnik najbolje namestiti v prostor, kjer spimo, in sicer v višini glave, saj je ogljikov oksid
približno enako težek kot zrak. Jug natančnih podatkov, kolikšen odstotek gospodinjstev ima merilce, nima, predvideva pa, da jih je zelo malo. V Kanadi, Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji so tovrstni alarmi veliko bolj razširjeni, so pa, kot pravi Jug, tudi cenovno dostopnejši.	AD
S Splošne bolnišnice Celje so sporočili, da so lani zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom obravnavali 26 bolnikov, 19 so jih tudi bolnišnično zdravili, od tega 11 krajši čas v Urgentnem centru, 8 pa na bolnišničnih oddelkih. Praviloma prihaja do zastrupitve skupine po nekaj ljudi, ki so se zastrupili v isti bivalni enoti. Zastrupitev z ogljikovim monoksidom sicer, kot pravijo, ni zelo pogosta, je pa med 50 najpogostejšimi razlogi krajšega, nekajurnega zdravljenja v Urgentnem centru. Smrtnega primera med bolnišnično zdravljenimi bolniki lani v celjski bolnišnici ni bilo.
Aktiven, a ne preveč spreten
Konec preteklega tedna je bil aktiven vlomilec na območju Mozirja in Nazarij. Vlomil je v nedograjeni stanovanjski blok na Zadrečki cesti v Nazarjah in v lokal v Mozirju.
Toda vlomilec le ni bil tako zelo spreten. Na podlagi posnetkov video nadzornih kamer so ga namreč policisti kaj hitro izsledili in prijeli. Gre za 27-letnega domačina, ki ga bodo policisti kazensko ovadili. V enakem času pa je neznanec vlomil v ograjeno dvorišče trgovine v Ločah. Pogrešajo 35 vreč umetnega gnojila, vrednega okoli 900 evrov.
INFO113
Zasegli ukradena kombi in avtobus
Policisti Postaje prometne policije Celje so 63 tujim voznikom zaradi hujših cestnoprometnih prekrškov izrekli globe.
Konec minulega tedna so namreč celjski policisti v sodelovanju s kriminalisti, Specializirano enoto za nadzor državne meje, cestninskimi nadzorniki in še nekaj službami izvedli poostren nadzor cestnega prometa na avtocestnem počivališču Tepanje. Pri petih tujih voznikih so odkrili kršitve Zakona o tujcih. Izsledili so tudi ukradeni vozili - romunski kombi in avtobus, ki ga je vozil državljan Turčije.	AD
Po slaščice
V zadnjem tednu je nepridiprav kar med prireditvijo v Kulturnem domu v Žalcu ukradel prenosni računalnik Apple.
Škode je za kar 1.400 evrov. Vlomilci so gostovali tudi v lokalu v Globokem, od koder so odnesli za tisoč evrov pijač in cigaret. Tatvino pa je prijavil tudi lastnik trgovine v Veliki Pirešici. Neznanci so si tam nabrali okoli 500 škatlic različnih cigaret, nekaj kave in slaščice, za seboj pa pustili za več kot tisoč evrov škode. Vlomili so tudi v gostinski lokal na Bregu pri Polzeli, kjer pogrešajo LCD televizor, vreden 1.000 evrov.
SŠol
Primer Maček: zaslišanj še ni konec
Prometni izvedenec mora mnenje še dopolniti
Sojenje Branku Mačku zaradi povzročitve ene najhujših nesreč na Celjskem leta 2009 na avtocesti pri Arji vasi bo trajalo še najmanj mesec dni. Zaslišati morajo še enega policista, ki je preiskoval nesrečo, znova bo pred sodni senat stopil zdravnik, ki je usodnega oktobra na urgenci pregledal povzročitelja. Svoje mnenje bo moral dopolniti tudi prometni izvedenec Iztok Ciglarič. Ni pa sodni senat še spre- obravnavah največ govori.
jel sklepa o tem, ali bodo iz kazenskega spisa izločili tudi papirje o odrejanju strokovnega pregleda Mačka, o čemer se na zadnjih
Se vedno ni točno znano, ali bi - če bi se takšna izločitev zgodila - to pomenilo, da bi Mačku res sodili, kot da v času nesreče ni bil pijan.
To odločitev bo sodni senat sprejel, ko bodo zaslišane vse priče, kar pomeni, da bo sklep znan konec februarja. Takrat bi morda bil lahko tudi izrek sodbe.
Sodnica Marjana Topolo-vec Dolinšek pa je zavrnila predlog Mačkovih odvetnikov, da bi izločili izvedensko mnenje prometnega izvedenca Iztoka Ciglariča le v tistem delu, kjer je preiskoval ustre-
znost prometne signalizacije na delu uvoza na avtocesto, po katerem se je Maček napačno pripeljal. Dolinškova v mnenje ne dvomi in pravi, da je očitek o nepopolnosti njegovih podatkov neutemeljen. Sodni senat ni sledil niti zahtevi Mačkove obrambe po izločitvi izjave policista Elvisa A. Herbaja. Ta je namreč del obravnave spremljal v dvorani, nato so
Birokratska korespondenca
Sodišče je želelo za torkovo obravnavo pridobiti tudi zvočne posnetke zapisa Operativno komunikacijskega centra Celje tik po nesreči, zato je tja poslalo tudi zahtevo za te posnetke.
S celjske policije so sodišču odgovorili, da je rok za hrambo teh posnetkov eno leto, nato se posnetki izbrišejo. Nato je celjsko sodišče znova na celjsko policijo poslalo dopis in ponovno zaprosilo za odgovor, kdaj točno so bili zvočni posnetki izbrisani. Pa so jim s celjske policije pisno odgovorili, da za izbris teh posnetkov skrbi posebna služba za informatiko na generalni policijski upravi. Potem je sodišče pisalo še na generalno policijsko upravo in od njih zahtevalo posnetke oziroma podatke o datumu izbrisa. Zadovoljivih odgovorov sodišče ni dobilo, saj so s policije ponovno odgovorili, da so posnetki izbrisani in da jih ne hranijo več.
ga zaslišali kot pričo. Toda sodnica meni, da sodišče s tem ni storilo napake, saj so Herbaja pravočasno napotili
iz dvorane. Naslednji sodni obravnavi bosta 24. januarja in 28. februarja.
SSol
INFO113
Zdrsel s ceste
Pretekli konec tedna se je na regionalni cesti izven naselja Zgornji Motnik zgodila huda prometna nesreča.
38- letni voznik osebnega avtomobila je vozil proti Ločici pri Vranskem, v blagem preglednem levem ovinku pa je za-
Ob kilogram koloidnega zlata
V Celju so policisti v torek obravnavali vlom v laboratorij. Lastnik pogreša približno kilogram koloidnega zlata v prahu. Škode je za več kot 40 tisoč evrov. Koloidno zlato je znano kot nano zlato, najpogosteje pa se uporablja v kozmetiki in zdravstvu.
Celjski policisti so obravnavali še krajo goriva. Okoli 230 litrov so ga nepridipravi odtujili iz rezervoarja tovornega vozila, parkiranega na avtocestnem počivališču Lopata. Se nekaj vlomov v stanovanjske hiše so zabeležili. Iz hiše v Lokrovcu so neznanci ukradli orodje in napeljavo za ogrevanje v vrednosti sedem tisoč evrov, na Milčinskega ulici v Celju pogrešajo več parov smuči, akumulator in orodje, prav tako pa so tatovi orodje odtujili iz hiše na Prešernovi cesti v Velenju. V Žalcu je mlajši moški v torek okradel občanko. Ženski je iz rok izpuli denarnico z okoli sto evri gotovine ter dokumenti in plačilnimi karticami.	AD
Smučarski tat
Opozorila, da je predvsem na smučiščih, kjer je večja gneča, previdneje čuvajo osebne reči, vedno ne zaleže.
Pred dnevi so namreč na smučiščih na Rogli in na Kopah sunili smučarsko opremo. Na Rogli se je tatvina zgodila pred gostinskim lokalom Uniorček na Rogli, tat je neznano kam odnesel moške smuči, vredne 500 evrov. Na Kopah pa je lastnih smuči oškodovan za sto evrov več. Sšol
peljal na nasprotni vozni pas. Tam je vozilo zaneslo, nakar je bočno zdrselo s ceste in se večkrat prevrnilo po strmini. Hudo poškodovanega voznika so iz vozila rešili gasilci Poklicne gasilske enote iz Celja.
SSol
Zagorelo je v dimnikih in na travnikih
Med kurilno sezono se gasilci spopadajo s številnimi dimniškimi požari. Tudi ta teden ni bilo nič drugače. Zagorele so saje v dimnikih stanovanjskih hiš na Grobelnem in na Mariborski cesti v Celju.
Na Grobelnem so posredovali gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Sentjur, v Celju pa so saje pogasili, očistili dimno tuljavo in pregledali peč gasilci Prostovoljnih gasilskih društev Celje in Gaberje. V torek je zaradi nepravilnega požiganja zagorela trava v Zavrhu pri Galiciji v občini Žalec. Ogenj je zajel okoli 70 kvadratnih metrov suhe trave ter električni drog, materialna škoda pa še ni ocenjena. Prav tako zaradi nepazljivosti je zagorela suha trava v Trobnem Dolu v občini Laško. V sredo pa so morali prostovoljni gasilci iz Bočne in Gornjega Gradu posredovati v Bočni, saj so se tudi tam vnele saje v dimniku stanovanjske hiše. Enako se je zgodilo tudi v Virštanju v občini Podčetrtek. K sreči večje škode ni bilo. Težave z gorenjem saj v dimnikih stanovanjskih hiš na Celjskem se te dni kar vrstijo. Gasilci so morali zato posredovati še v naselju Prelska pri Velenju, na Polzeli ter v Tekačevem.	AD
Kaj je bela snov?
V sredo opoldne je občan v Škalah pri Velenju opazil neznano belo snov v Škalskem jezeru.
Neznana snov ni povzročila onesnaženja okolja, tudi do pogina vodnega življa ni prišlo. Inšpektorji in ostale pristojne službe pa že ugotavljajo, kaj se je zgodilo in za kakšno snov gre.
IN|:(IC»RMAICiIJE
PODARDTE
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJAISOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik iziiaja dvakrat na teden ob torkih in petkiii. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
DME DN PRDDMEK:
ULDCA: ;
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM: I	=
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
	
1 PODATKI O PREJEMNIKU	NAROČNIKU 1
PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA
DME DN PRDDMEK:
ULDCA: ;
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Plačano obdobje: od
: do
PODPDS: '
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRDLOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Živite ceneje!
J
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, l<i jih lahl(o izl(oristite s kartico ugodnosti kluba	pnqpRNm
naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ai ce mf gcSTn« m
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti	AKUJ bE NE !>EbTEvAJU
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.	S POPUSTOM NA KARTICI
plz/zmia/
^e/uma/
——
SKINAUT
SWKMIUfOU
CELJSKA
iirfomjiiji! (kii&líiW
Gabcňck Milan..
ZDRAVILIŠČE LAŠKC
um I OHin tviip)« b miumi I iNiiTi
—ťTp^—
GORIŽKABRDA
golte
Slovenija

< T klhl^lllillll

skfjšh/^
RAZIAGOVA17.3000 CEUE
tep^i
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si. 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D.. Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	BIRO S COMPUTERS. Branko Rečnik s.p.
Razlagova 17, 3000 CELJE, GSM: 041/960 022
10% popust na delo - popravilo: računalnikov, tiskalnikov, TV in radijskih sprejemnikov (popust ne velja za rezervne dele oz. material)
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3000 Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT. Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50, PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
Lai Thai. Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazhčnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
Na razgledni ploščadi nad Šentjurjem se vsak dan vpiše v knjigo obiskovalcev. Bil je prvi, ki je obiskal Goro na novega leta dan. Dan pozneje je dopisal številko 79. Da bi na svoj rojstni dan ne obiskal Rifnika, sploh ne pride v poštev.
Rifnik je bil zaradi odlične naravne lege poseljen v več zgodovinskih obdobjih. Najstarejši sledovi segajo v čas bakrene dobe, obljuden je bil tudi v pozni bronasti, železni in rimski dobi. V pozni antiki, v 5. in 6. stoletju, je na hribu stala utrjena naselbina. S severa in vzhoda jo je varovala naravna pečina, z drugih strani obzidje.
Zgodnjekrščanska cerkev je verjetno nastala v začetku 6. stoletja. Ob skrajnem robu naselja so odkrili še eno manjšo cerkev, ki bi lahko služila verski ločini arijancev. Tej so med drugim pripadali Vzhodni Goti in Langobardi.
Doslej so raziskali ostanek osmih stanovanjskih hiš in vodni zbiralnik, kamor se je zbirala deževnica s cerkvene strehe. Na južnem pobočju Rifnika so odkrili tudi grobišče. Romanizirani staroselci so se preživljali v glavnem s poljedeljstvom in živinorejo. Iz Sredozemlja pa so očitno dobivali v am-forah tudi vino in olje.
Takoj, ko se je Tone Peter leta 1957 priselil v Šentjur, je naredil še eno zelo pomembno reč. Naročil se je na Novi tednik in tako je tudi eden naših najbolj zvestih naročnikov. V marcu začenjamo posebno akcijo, v kateri bomo posebno pozornost posvetili prav vam - prijateljem, ki že desetletja uživate v naši družbi. Podrobnosti sledijo v eni prihodnjih številk. Do takrat pa droben namig - če boste vmes pospravljali, starih številk Novega tednika oziroma njegovih imenskih različic vsekakor ne mečite v smeti. Lahko vam pridejo še zelo prav.
■	m m m	m
Rifnik je moje življenje
Tone Peter je kot ljubiteljski arheolog izkopavanja na šentjurski »Gori« spremljal več kot 35 let
»Ob vhodu v tale stražni stolp smo našli bronast zvonec. Verjetno so z njim zvonili prišleki ob vhodu. Tule ob prizidku cerkve, v krstilnici, pa je bila tista steklenička za balzam za maziljenje,« svoje spomine trosi Tone, ko se z nami sprehodi med ostanki antičnega Rifnika. Ta dan je zavoljo naše ekipe na tej častitljivi vzpetini že drugič. Sicer pa ne mine dan, da si ne bi z najvišje točke duha spočil ob razgledu na zamegljeni Šentjur v dolini. Da je pred nekaj dnevi vstopil v 80. leto življenja, je zanj kvečjemu vzpodbuda. »Rifnik mi ohranja zdravje in podaljšuje življenje,« je prepričan Tone. »Upam, da bom še živel nekaj časa,« dobrovoljno doda.
Pohodni palici sta v teh časih njegovi nepogrešljivi
spremljevalki. Vsako jutro se Tone odpravi na vrh Rifnika. Pol ure hoda ima od hiše, ki stoji tik ob cesti na rifniškem pobočju. »Vsako jutro pridemo isti pohodniki. Kakšno besedo rečemo in dan se lahko začne,« pripoveduje. Potem ko je preživel možgansko kap, je zdaj spet toliko pri močeh, da lahko živi sam. »Otroci so šli na svoje, žena mi je umrla pred 18 leti, meni pa ostaja moj Rifnik
Tone se je rodil v okolici Ptuja in se leta 1957 z ženo preselil v Šentjur. »Že doma sem pri nekih izkopavanjih spoznal profesorja Bolto in ko se je ta z ekipo lotil arheoloških izkopavanj tudi na vrhu Rifnika, sem se mu pridružil.« Tako je Tone postal nepogrešljiv pomočnik, ko so ga strokovnjaki pri delu pač vzeli za svojega. Ko se je Lojze Bolta upokojil, sta ga
nasledili najprej Vera Kolšek in nazadnje Darja Pirkmajer iz celjskega pokrajinskega muzeja. Lahko bi se reklo, da je bilo delo v štorski železarni za Toneta pač nujen opravek, medtem ko ga je srce vleklo med rifniške kamne. Še danes, ko se med obzidjem sprehaja s počasnim, a z odločnim korakom, vsak govori zgodbo o tem.
Starodavna grobnica za malico
Izkopavanja na Rifniku je že med drugo svetovno vojno začel Walter Schmid iz Gradca. »Pozneje se je izkazalo, da sakralni objekt ni iz enega prostora, ampak je iz treh delov. Pa tudi za danes tako znan zbiralnik vode so zaradi obilice lončenine najprej mislili, da gre za lončarsko delavnico.« Kot pravi Tone, je
po svoje vse življenje živel z antičnimi Rifničani. »Bili so živinorejci in poljedelci. Reliefi na spomenikih pričajo o nekdanjih prebivalcih tudi kot vinogradnikih.« V tistih časih je naselbino varoval sedem do osem metrov visok obrambni zid, ki je z notranje strani služil kar za zadnjo steno bivalnih hiš. Celotno obzidje so v zadnjih letih odkopali, konzervirali in ustrezno nadzidali. Zadnji konec je dobil kar ime Tonetov zid. »Tako so je pohecal eden od arheologov,« se smeje Tone. »Ko sem vsak dan hodil mimo, sem pozimi opazil, da na tisti liniji vsakič najprej skopni sneg. Izkazalo se je, da je tam res še zaključek zidu.« Tone je bil od začetka 90. let tudi lokalni turistični vodnik. S tem je leta 2007 končal, a če ima kdo po-
sebno željo, ga z veseljem še vedno popelje med tisočletno zgodovino Rifnika. Gotovo, da vam bodo arheologi delovanje hipokavsta oziroma antičnih term razložili bolj podkovano, a vseh prigod ob izkopavanjih ni zabeležil noben strokovni dnevnik dela. »Tule pred starokrščansko cerkvijo smo odkrili v piramido zložen kup kamenja. Profesor Bolta je predvideval, da gre za krstilnico. Sam pa sem med odkopavanjem ugotovil, da je spodaj posebna plošča zalita z živim apnom. Tik preden sem celo očistil, je rekel »Toni, mal-ca«. Pa sem ga malo podražil, če ne bi hotel prej tole čudo videti. Tako je bil presenečen, da je skoraj padel s tistega trinožnega stola,« se živo spominja Tone. Bilo je eno najbolj vznemirljivih odkritij
-	v grobnici sta bila moško in žensko okostje. Morda svečenikov svetega mesta.
Poklon soncu, ki seva iz skale
Vrh Rifnika je poseben prostor. Za mnoge pravi energijski center. Ogromna skala na mestu oltarja v ostankih cerkvenega reliefa pa je še danes točka, kjer mnogi čutijo posebno sevanje. »Ob spomladanskem in jesenskem enakonočju - to sem se zdaj že prepričal tudi sam - pade prvi sončni žarek natanko na oltar. Še en dokaz, da so se naši predniki ravnali po soncu in predvsem častili naravo. Tudi boga vode
-	Akvonija.« Če običajni obiskovalci na Rifniku velikokrat skačejo čez zidovje, ne da bi pomislili na zgodovino kraja, se zdi, da Tone ceni vsak kamen posebej. »Tu na tem mestu je raslo sedem mogočnih lip. Vse te stopnice _ vse je bilo globoko pod zemljo. Ogromno truda je bilo treba, da smo vse skupaj izkopali izpod korenin in da je veličina naših prednikov vsaj v malem delčku vidna tudi nam.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA
Stalni pohodniki na Rifnik so z leti postali pravi prijatelji. Toneta pa velikokrat spremlja tudi sosedov pes Kal. »Enkrat sem padel, pa je tako vztrajno sedel ob meni, da si mislim, da bi šel tudi po pomoč, če bi bila nuja,« se spomnija Tone. »Sicer pa mu mečem palico - jaz imam rekreacijo, on pa zabavo.«
Bil je zraven pri skoraj vseh epizodah odkrivanja antičnega Rifnika. Tone ve o vsaki izmed davno zapuščenih hiš kaj povedati.
20
PISMA BRALCEV / HUMORESKA
NOVI TEDNIK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELI SMO
Stoletnica gibanja
Preporod
Preporodovci so si priborili svoje mesto v slovenski zgodovini kot gibanje, ki se je ravnalo po načelu, da se slovensko narodno vprašanje ne more rešiti, razen z razbitjem Avstrije in ustanovitvijo nove jugoslovanske države.
Preporod je bil mesečnik levoliberalne projugo-
slovanske srednješolske in visokošolske mladine. Izhajal je v Ljubljani od 1. novembra 1912 do 25. junija 1913. Večina številk je bila cenzurirana in zadnja ukinjena. Po reviji je dobilo ime tudi gibanje. Preporodovci so zavrgli sleherno polovičarstvo in si postavili za cilj rušenje monarhije z vsemi sredstvi. Nova država se bo rodila samo v ognju in krvi, ne pa z mirno evolucijo, še manj pa v okviru monarhije. Z novim šolskim letom 1913/14 je izšla nova revija
Igrala pri Mercatorju
Bralka sprašuje, kdaj bodo pri Mercatorjevem trgovskem središču na Lipi v Štorah urejena igrala. Kot se spominja, je družba Mer-cator ob odprtju centra občini namenila 1.500 evrov, vendar bralka igral še ni opazila.
Glas Juga. Izšli sta le dve številki. V Pragi je izšla ena številka Jugoslavije, in ob 500-letnici zadnjega ustoličenja koroških vojvod Klic od Gospe Svete.
Preporodovsko zgodovinsko gibanje se je rodilo 13. januarja 1912 ob 16. uri na Rimski cesti 9, v prostorih Političnega izobraževalnega društva za dvorski okraj. Sprejeli so program in pravila prve Organizacije jugoslovanskih srednješolcev, ki jo je na iniciativo Franca Fabjan-čiča in njegovega brata Vladislava ustanovilo 18 srednje-in visokošolcev. V odbor so bili sprejeti še Anton Kržič, Josip Černe, Franc Čoš, Rudi Likar in Avgust Jenko (padel kot prostovoljec na Ceru 16. avgusta 1914).
Znameniti program Zedi-njene Slovenije, da se »politično razkropljeni narod Slovencev zedini z imenom Slovenija, da se slovenski jezik izenači z nemškim, da bo Slovenija obstojni del avstrijanskega, ne nemškega cesarstva«, je zamenjala po 50 letih želja po združenju v lastni državi. Po marčni revoluciji leta 1848 smo bili izigrani, k čemur so v novem deželnem zboru pripomogle naše tri stranke (ljudska, liberalna in social-demokrat-ska), katerih veljaki Šušter-šič, Korošec, Hribar, Tavčar in Kristan so se prepirali,
kateri bo dobil večji kos pogače.
Člani ožjega odbora gibanja so se imenovali kladivar-ji. Zbirali so se v trojke in četvorke, ki so se imenovale kladiva, člani pa žeblji. Po pripovedovanju Rudolfa Faj-glja so v Celju delovale štiri trojke: prva v sestavi prof. Fran Roš, Srečko Puncer in Arkadij Videmšek (padel na Soči), druga Anton Štern, Davorin Ravljen in Jože Praznik, tretja Rudolf Tekavčič, Franc Cimperman ter Rudi Fajgelj in četrta dr. Mirko Kalan, dr. Alojz Brenčič, dr. Drago Hočevar. Predviden je bil tudi Ervin Mejak.
Vso pomoč so nudili pre-porodovcem zlasti ravnatelj Zadružne zveze Janko Lešničar in revizor Miloš Štibler. Sestajali so se nad gostilno Jelen v Stanetovi ulici in kasneje v poslopju Zvezne tiskarne v Kocbekovi ulici.
Gibanje Preporod je štelo 28. junija 1914 znatno število članov. Rudolf Fajgelj, ki je do smrti obiskoval mojo ordinacijo, jih navaja 502. Med njimi zasledimo 49 zdravnikov in zobozdravnikov. Ti so se odzvali pozivu srbskega Rdečega križa in sodelovali pri zdravljenju ranjenih vojakov v I. in II. balkanski vojni in kasneje tudi.
FRANC ŠTOLFA, Celje
Alenka Obrul, direktorica občinske uprave Občine Štore, odgovarja: »Občina Štore je v letu 2011 na javni razpis ministrstva za kmetijstvo (ukrep 3.2.2) prijavila investicijo Ureditev otroških igrišč v občini Štore. S tem projektom želimo pridobiti sredstva za ureditev otroških igrišč po vsej občini,
vključno z naseljem Lipa. Odgovora na prijavo še nismo prejeli.
Res drži navedba bralke, da je družba Mercator ob otvoritvi nove trgovine namenila 1.500 evrov za igrala, vendar teh sredstev še nismo porabili, saj ni smiselno, da kupimo samo eno igralo. Igrala, ki so namenjena javni uporabi, morajo namreč ustrezati stro-
gim predpisom, morajo biti A-testirana in so zato veliko dražja. Sredstva, ki jih je Mer-cator namenil za igrala, bomo zato porabili takrat, ko bomo prejeli na prijavljeni projekt pozitiven odgovor in s tem imeli zagotovljena sredstva za ureditev celotnega otroškega igrišča pri trgovskem središču Mercator.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
V SPOMIN Janez Čokl
Vest o tem, da je nekdo za vedno odšel prezgodaj in nepričakovano, boleče zareže v našo zavest, v naša življenja pa vnese veliko praznino. Še posebej, če gre za vest, da je odšel človek, ki je z delom, aktivnostjo in življenjsko energijo tako močno zaznamoval lokalno in širšo skupnost, kot jo je nekdanji sodelavec, sokrajan in prijatelj Janez Čokl (6. 5. 1939-14. 1. 2012).
Kot prvorojenec ob treh sestrah in dveh bratih se je rodil na Kamenem na večji kmetiji. Osnovno šolo je končal v domačem Šentjurju ter nadaljeval šolanje v srednji ekonomski šoli v Celju. Zaposlil se je kot računovodja v osnovni šoli v Šentjurju, nato za krajši čas v Vitalu v Mestinju, zatem je do upokojitve ostal računovodja združenja osnovnih šol celjske občine. Leta 1964 se je poročil z Reziko, postal ponosen oče sina in hčere ter kasneje stari oče dvema vnukoma, ki sta mu bila še v posebno veselje.
V rodnem Šentjurju je pustil neizbrisen pečat na številnih področjih. Delavnost, poštenost, načelnost in spoštovanje do domače zemlje ter tradicionalnih vrednot so bila njegova vodila. V politiki je bil aktiven vse od osamosvojitve Slovenije. Bil je predsednik Slovenskih krščanskih demokratov in po združitvi strank prvi predsednik Slovenske ljudske stranke v Šentjurju. Več mandatov je bil viden član šentjurskega občinskega sveta,
en mandat je opravljal tudi funkcijo podžupana Občine Šentjur, v zadnjem obdobju pa je bil član nadzornega odbora. Vse funkcije je opravljal zavzeto ter z vso resnostjo.
Že v mladih letih se je vključil v društvene dejavnosti gasilcev, opravljal različne funkcije in za to delo prejel številna priznanja. Za zasluge in dolgoletno delo je prejel tudi najvišje priznanje Krajevne skupnosti Šentjur, kipec sv. Jurija. Deloval je tudi v okviru čebelarskega društva in bil eden od ustanovnih članov ter duša sadjarsko-vinogradniškega društva. Posebno ljubezen je gojil do slovenske pesmi in jo udejanjal kot član in dolga leta tudi predsednik moškega zbora skladateljev Ipavcev.
Z njegovo najljubšo pesmijo so se od Janeza Čokla v torek, 17. januarja, poslovili prijatelji. Na zadnjo pot smo ga pospremili tudi številni nekdanji sodelavci, znanci, Šentjur-čani, ki smo ga cenili in ki ga bomo ohranili v lepem spominu.
MARKO DIACI, župan Občine Šentjur s sodelavci in člani občinskega sveta
»Žicanje« na sodoben način
Nekoč sem prebrala, da imajo Eskimi menda več kot sto različnih izrazov za sneg. Glede na njihov način življenja to seveda ni prav nič čudno. Slovenci imamo menda največ izrazov, ki pomenijo biti pijan. Tudi to sem nekje prebrala. Kakor živimo, pa se ne bi prav nič čudila, če bi čez nekaj let slavisti ugotovili, da smo razvili veliko novih besed, ki označujejo - prosjačenje. Iz dni svoje mladosti se ne let kasneje, v kraju, kjer sem
spomnim, da bi kdo prosjačil. Zakaj, ne vem, morda je k temu veliko pripomogel tudi sistem, v katerem smo živeli, in po katerem naj bi vsi imeli človeka dostojno življenje. Prvega »žicarja« sem spoznala šele mnogo
nekaj časa živela. Klicali so ga Sančo. Nosil je dolge lase in košato brado, imel pa je enega najbolj prijaznih nasmehov, kar sem jih kdaj videla. Ponavadi je vedno slonel na istem izložbenem oknu v edini malo večji uli-
ci, prijazno motril mimoidoče in se kdaj s kom pošalil. Redko je prosil, vsiljiv ni bil nikdar. Če je bila suša v njegovem žepu res velika, je pristopil in tiho povprašal: »Imaš morda kaj odveč? Saj če nimaš, nič zato!« Seveda sem ponavadi imela kaj drobiža. Nekega dne se mi je nasmehnila sreča, nepričakovano nakazilo na moj račun. Stala sem pred banko in preštevala denar, ko sem zagledala Sanča, ki je slonel na svojem oknu. Domislila sem
se, da bi svojo srečo z nekom delila, zato sem mu dala vse kovance, morda v vrednosti petih kav. »O madonca,« je rekel in zardel. »A veš, kako veliko si mi dala?« je vprašal. »Ni preveč?« Odkimala sem. »Kar spravi!« Potem me kar nekaj mesecev niti vprašal ni za denar.
Z drugačne sorte tiči sem se srečevala predvsem v glavnem mestu. Skoraj nisi mogel do konca ulice, da ne bi kdo prosjačil. Nekoč me je tako ustavil poba z zdravniškim receptom v roki. »A mi lahko date nekaj drobiža, nisem zavarovan, pa moram kupiti zdravila Zasmilil se mi je. In ker vem, kako je biti bolan, sem mu dala kar precej. Ko sem se vračala po isti ulici kake pol ure kasneje, je spet pristopil, z isto zgodbo. In bila sem jezna. Nase, ne nanj. Ker sem očitno padla na finto zvitega tička, ki je trkal na človeško solidarnost. Potem sem postala bolj previdna. Prosjakov pa je bilo vse več in več in njihove
zgodbe vse bolj neverjetne. Simpatičen mi je bil edino klošar pred neko trgovino. »Gospa, ne bom nakladal, da sem lačen, da moram na vlak ali da mi umira mama. Žejen sem in pasal bi mi liter vina. A date?« Seveda sem.
A vse to so bile očitno nedolžne finte iz minulih dni. Pred nekaj dnevi sem namreč na celjski bencinski črpalki doživela najbolj neprijetno prosjačenje vseh časov. Pravzaprav kar izsiljevanje. Moj zakoniti Hanzi je polnil rezervoar, jaz sem šla na črpalko, da bi plačala. Vmes me je ustavil fant kakih dvajset let. »Gospa, rabim denar za bencin. Dajte mi tri evre, da bom imel za štiri litre!« Odločno, brez prošnje. Tako sem bila šokirana, da sem odprla denarnico, a sem imela samo nekaj centov. Dala sem
mu jih. »To je premalo, dajte več!« »Nimam!« sem odvrnila. Medtem ko sem čakala v vrsti, da bi plačala račun, pa je šel mulo do Hanzija in zahteval, naj mu nalije nekaj litrov v plastenko, češ da bom tako vse skupaj jaz plačala. Seveda je slabo naletel, saj ga je moj zakoniti nagnal. Vam povem, oba sva bila zelo presenečena. Tudi zato, ker je fant vozil avto, vreden nekaj najinih. Kje so leta prijaznega Sanča, ki je zardel, ko si mu dal kak kovanec več, kot je pričakoval? Očitno je tudi »žicanje« zelo napredovalo v zadnjih letih. Vse več ga je in vse bolj je grobo. Zato domnevam, da se bodo razvile slovenske nove besede na to temo. Čeprav bi si človek bolj želel, da bi tako skokovito napredovali predvsem katerih drugih področjih _
Vam je všeč tokratna petkova humoreska Mateje Reba z naslovom »Žicanje« na sodoben način? Svoje mnenje nam zaupajte na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si
- Odkrivamo turistične bisere naših obč
Dnevni in nočni pogled na smučišče v Lučah, kjer deluje nizkovrvna vlečnica s krogci. Letos zgodbo nadgrajujejo z dodatno vlečnico za najmlajše smučarske junake in z otroškim smučarskih poligonom, kar bo zaokrožilo zimsko pravljico na smučišču v Logu pod Raduho.
Luče, čudovit turistični kraj
Ob samem vznožju Kamni-ško-Savinjskih Alp, tam, kamor kaže mogočna Raduha svoje pohlevno lice, leži pravljičen kraj, stoletja odmaknjena gorska vasica, po legendi o iskanju luči imenovana Luče.
Ohranjeno naravno okolje in kulturno izročilo prednikov so nedvomno primerjalne prednosti Luč in okolice. Dobro ohranjene so navade, ki izhajajo iz gorske tradicije. Tradicionalne kulinarične posebnosti se še pogosto znajdejo na mizah številnih domačij in turističnih ponudnikov. Tudi kmetijstvo je pomemben dejavnik in soustvarjalec okolja. Večinoma kmetujejo sonaravno. Ljudje na tem območju že stoletja živijo in delajo z naravo. Planinstvo in gorsko vodništvo, ob tem pa tudi turizem na kmetijah, imajo dolgoletno tradicijo. Najbolj obiskana med turističnimi zanimivostmi je Snežna jama na Raduhi, ki predstavlja svo-
Smučišče je odprto od ponedeljka do petka od 16. do 21. ure, ob torkih in petkih pa do 20.30. Ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih dela od 9. do 15. ure ter od 17. do 21. ure. Cena celodnevne otroške karte je 6, za odrasle pa 9 evrov. Poleg smučišča zasnežujejo tudi tekaške proge, več informacij pa lahko dobite tudi na www.smucisce-luce.si.
jevrsten biser visokogorskega krasa. Predvsem lepote kraja s številnimi znamenitostmi, neokrnjena narava, možnosti aktivnega preživljanja dopusta in prijazni ljudje so argumenti, ki vabijo turiste od blizu in daleč v ta prelepi konec slovenske dežele. Luče so že dolgo poznane kot turistični kraj, kar želijo v bližnji prihodnosti še nadgraditi, pravi župan Ciril Rosc, ki skupaj s krajani že razmišlja o prav posebnem naravnem bazenu.
V Luče na smuko
Tomaž Robnik, podžupan občine Luče, je tudi gonilna sila Smučarsko tekaškega društva Luče ter pobudnik za izgradnjo smučišča, dolgega 350 metrov in z višinsko razliko 60 metrov. »V Lučah se je pred 25 leti podrla stara vlečnica in ves ta čas je tlela želja, da bi zgradili novo. V letu 2009 se je zbralo devet staršev, kupili smo top in smo improvizirali pri nas na kmetiji. Izkazalo se je, da je to dobra ideja in tako smo naslednje leto ustanovili društvo, povabili člane, da se nam pridružijo, našli najprimernejšo lokacijo in zdaj se tudi v Lučah znova smučamo,« pravi Robnik.
V nedeljo, 22. januarja se začne tečaj za učitelja alpskega smučanja prve stopnje, 23. januarja začetni tečaj alpskega smučanja za otroke, 30. januarja začetni in nadaljevalni tečaj za otroke, prav tako začetni in nadaljevalni tečaj za ženske, ki je bil lani zelo dobro obiskan. Od 6. februarja bodo imeli začetni in nadaljevalni tečaj za moške, v času zimskih počitnic od 20. do 24. februarja pa bodo različne aktivnosti na snegu. V Lučah imajo tudi treninge za odrasle po postavljeni veleslalomski progi ob torkih in petkih ter slalom ob sobotah zvečer. Organizirajo tudi sindikalne tekme.
Ljubno - Planica ženskih skokov
Tradiciji, ki sta zelo močno zasidrani v občini Ljubno, sta »flosarstvo« in smučarski skoki. Flosarski bal bo 52. po vrsti in bo prvi konec tedna v avgustu. A kot pravi župan občine Ljubno Franjo Naraločnik: »Pozimi pri nas zelo radi skačemo, zato smo letos dobili organizacijo ene od tekem prvega svetovnega pokala za ženske v skokih in vabim vse, da se nam pridružite 11. in 12. februarja na Ljubnem.«
V tem času bodo organizirali kar nekaj dodatnih aktivnosti. Tudi na Ljubnem imajo manj še smučišče, kjer so uredili komunalno infrastrukturo in ko bodo do konca uredili skakalnice, se bodo aktivneje lotili tudi zasne-ževanja tega smučišča. Še po-
Na Ljubnem 11. in 12. februarja pričakujejo 55 tekmovalk iz 14 držav, od tega je šest slovenskih tekmovalk. Vstopnice po simbolični ceni 5 evrov so na voljo v info centru na Ljubnem, prav tako jih bo mogoče kupiti tudi na dan prireditve. Več informacij pa lahko dobite tudi na http://ljubno-skoki.si/.
sebej primerno je za najmlajše, tudi začetnike. Če bo Ljubno pobelil sneg, pa bodo ob skakalnici, ki so ji letos uredili komunalno in cestno infrastrukturo, uredili tudi tekaške proge.
Za organizacijo skakalnih tekem je zaslužnih veliko prostovoljcev. Številni obiskovalci, ki jih na Ljubnem pričakujejo, bodo poplačali ure brezplačnega dela. Želijo si, da bi bilo Ljubno Planica ženskih skokov in romarska točka v zimskim mesecih, kamor bi se ljudje radi vračali.
Martin Juvan, na Ljubnem znan kot Čuks, je starosta smučarskih skokov. Zaupal nam je, da so bili prvi skoki leta 1931, takrat so bile tudi prve skakalne in tekaške tekme. »Po drugi svetovni vojni pa so Ljubenci, ki so hodili v Planico, dobili idejo, da bi imeli skakalnico tudi na Ljubnem. Prva skakalnica je bila najprej 45-metrska, nato pa so jo povečali na 65 metrov. Leta 1952 so bili prvi skoki, uradno pa leto kasneje. Včasih smo imeli lesene smučke, čevlji so bili nizki,
na vzmet, in če bi se danes skakalec postavil na takšne smučke, ne verjamem, da bi mu skok uspel. Po hrbtu smo bili vsi >poribani<, brez čelad smo skakali, prave kamikaze smo bili.«
Prva reprezentantka z Ljub-nega je bila Monika Pogladič, sicer pa je rekord skakalnice 97 metrov. Kot pravijo, če je skakalnica dobro urejena, se
da skočiti tudi 100 metrov. V uspešne skoke naših skakalk verjame tudi Rajko Pintar, predsednik organizacijskega komiteja svetovnega pokala Ljubno 2012. »Za nami je sedem tekem celinskega pokala in pred nami prva tekma v zgodovini svetovnih pokalov za ženske.«
SIMONA BRGLEZ Foto: GrupA
Na Ljubnem si lahko ogledamo tudi kar nekaj muzejskih zbirk, od »flosarske« zbirke do zbirke mašnih plaščev v Radmirju, ki je svetovno poznana, pa Fašunovo hišo, ki je pravi primer ohranitve stare domačije v centru ^
Na Ljubnem dan in noč pripravljajo skakalnico, na kateri se bo pomerilo kar 55 skakalk iz 14 držav.
Gorski greben smrekovškega pogorja je posledica ognjeniškega delovanja in njegov najvišji vrh Komen je iz doline še danes videti kot mogočen ugasel vulkan.
Rajko Pintar, Martin Juvan, Simona Brglez, Ciril Rosc, Tomaž Robnik in Franjo Naraločnik so si ogledali skakalnico na Ljubnem, kjer bo 11. in 12. februarja tekma svetovnega pokala v ženskih skokih.
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 21. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 22. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jože Galič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 23. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Jože Galič, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 24. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 25. januar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
ČETRTEK, 26. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PETEK, 27. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE
Lep dan si je treba pač narediti!
Tako kot ne morete zgrešiti njenega glasu na radiu, je tudi ne morete zgrešiti, ko pride v redakcijo. Andreja Petrovič je ena tistih ljudi, ki prostor dobesedno napolnijo s pozitivno energijo. In tega si ne pusti vzeti, pa če bi se zaradi tega pol sveta na trepalnice metalo. »Da je dan lep, ni odvisno od tega, ali sije sonce ali pada dež,« je prepričana Andreja. »Dobro ali slabo pride iz človeka. Zato si je treba lep dan pač narediti!«
Še vedno se dobro spomni tistega popoldneva, ko je kot šolarka slišala oglas, da na Koroškem radiu iščejo voditelje. Že odkar je shodila, je namreč uživala v soju žarometov, kar naprej nastopala in predvsem neumorno govorila. Tako je tudi svojo prvo avdicijo brez težav opravila in po nekajmesečnem izobraževanju prvič sedla za mikrofon. Od takrat je praktično začarana. Profesionalno se sicer danes ukvarja z mnogimi stvarmi, od organizacije prireditev do vodenja protokola, njena prva ljubezen pa še vedno ostaja mikrofon. In to kljub temu, da je že skoraj dve desetletji zvezda stalnica tudi na VTV Vaši televiziji Velenje.
O anekdotah na radijskem programu bi lahko simpatična Velenjčanka govorila na dolgo in široko, mi pa vam zgolj na uho za-šepetamo, da so med bolj sočnimi tiste, ki sta si jih zakuhala s športnim novinarjem - Deanom Šusterjem, jasno. A, kot pravi vedno nasmejana Andreja, tisto, kar pri njenem delu zares šteje, so poslušalci. »Ko ti nekdo sredi noči v studio prinese sveže rogljičke in termovko tople kave, se zaveš, da se mnogih tudi takole na daleč še kako dotaknemo.« In zato se tako rada vedno znova vrača na valove Radia Celje.
StO, foto: GrupA
Andreja ni samo voditeljica na radiu, pač pa pogosto vodi različne prireditve.
S Podhomskim Jožem o usodnih orglicah
Za Jožeta Galiča je leto 2012 leto obletnic. Gotovo pa je najbolj simpatična tista, ki so jo pred natančno petdesetimi leti zakrivili njegovi starši. Za odličen uspeh ob polletju v prvem razredu so mu za rojstni dan, 23. januarja, kupili prve orglice.
Sam se je naučil igrati nanje in pri tem prepozno opazil, da jih je obrnil drugače, ravno obratno, kot je običajno. Glasbenik, ki se ga prav po orglicah spominjamo iz Ansambla Slovenija, pisec besedil in skladatelj je brez dvoma človek, ki je bil rojen za glasbo. In zato ga še danes tu in tam v sanjah preganja služba elektrotehnika, v kateri je čisto predolgo vztrajal, in še vedno se nasmeji svojim poskusom, da bi prodal kakšno zavarovalno polico. Pa recite, če bi lahko ostali resni, ko bi vas znan televizijski glas poklical in povprašal za hišno polico _ »Žena, Galič kliče. So naju >gvišno< na skriti mikrofon ujeli,« je bil najpogostej ši odgovor. O vsem tem bomo z dolgoletnim avtorjem oddaje Pesem slovenske dežele na Radiu Celje govorili to nedeljo deset čez deseto.
Foto: osebni arhiv Jožeta Galiča
		
	20 VROČIH	
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	WITHOUT YOU - GUETTA	
	DAVID FT. USHER	(6)
2.	CANNONBALL - LITTLE MIX	(3)
3.	THE ONE THAT GOT AWAY -	
	KATY PERRY FEAT. B. O. B	(2)
4.	ASS BACK HOME - GYM CLASS	
	HEROES FT. NEON HITCH	(4)
5.	THIS IS THE DAY - MANIC	
	STREET PREACHERS	(3)
6.	BRIDGE OF LIGHT - PINK	(5)
7.	WHAT A WONDERFUL	
	WORLD - DEAN SAUNDERS	
	FEAT. YES-R	(5)
8.	HOW'D YOU LIKE THAT -	
	THE KOOKS	(1)
9.	DON'T STOP - FOSTER	
	THE PEOPLE	(1)
10.	I LIKE IT LIKE THAT - HOT	
	CHELLE RAE FT. NEW BOYZ	(2)
DOMAČA LESTVICA		
1.	NE NAJDEM VEČ BESED -	
	DASHA	(6)
2.	KERUBIN - AMFIBIA	(3)
3.	TA ČAS - MAJA KEUC	(4)
4.	BI ŠLA NAPREJ - MANOUCHE	(7)
5.	POGLEJ - NEOMI	(2)
6.	MESTO DUHOV - BOJLER	(3)
7.	KAVBOJKE - KATARINA MALA	(4)
8.	LEPA DEKLETA LJUBIJO	
	BARABE - A. ŠIFRER IN J.	
	PLESTENJAK	(2)
9.	KAKŠNO SONCE, KAKŠEN	
	DAN - PANDA	(1)
10.	NOV DAN - LOMBARDO	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	SOMEBODYTHAT I USED TO	
	KNOW - GOTYE FT. KIMBRA	
	DON'T WORRY BE HAPPY - GUY	
	SEBASTIAN	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	ROŽNAT JE DAN - NESSY	
	MOJ ŠA LA LA - BALIŠ	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	PESEM KITARE - VERA IN ORIGINALI	(1)
2.	SPEV ZA GODCA - SPEV (5)
3.	SNEŽNA KEPA - DONAČKA (6)
4.	TAKŠNI SMO - VIKEND (2)
5.	PO VSEJ SLOVENIJI HARMONIKA ZVENI - DRUŽINSKI
TRIO POGLADIČ	(4)
PREDLOG ZA LESTVICO KO SPET JE VEČER - PODKRAJSKI FANTJE
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	NAŠLA SVA POT - NATALIJA VERNBOTEN & ŠTAJERSKIH 7 (6)
2.	MUZIKA ALI JAZ - ANS. STANKO PETRIČ
3.	TA BELI SNEG - ANS. ŠTRK
4.	NAJPREJ ŠTALCA, POL PA KRAVCA - WERNER & DOMEN KUMER
5.	ZIMSKE RADOSTI - MLADI GODCI
PREDLOG ZA LESTVICO
DOM - TONI SOTOŠEK
(3) (5)
(1) (2)
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
Radi dobro jemo
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... IDEJI ZA KOSILO
Kaj skuhati danes, jutri, pojutrišnjem, je vprašanje, s katerim si znova in znova belimo glavo. Vedno je vse odvisno najprq od časa, ki ga imamo na razpolago, in nato od sestavin, ki so v hladilniku ter shrambi. Naslednja težava je lahko okus jedcev, ki spet oklesti seznam jedi. V tokratni oddaji Kukajmo skupaj smo za vas pripravili nekaj preprostega in lahkega^ kot je zdrobova juha, kiji lahko za spremljavo dodamo še kakšne palačinke in kompot. Za takrat, ko se nam ne mudi najbolj za mizo, priporočamo krompirjevo pico. Pica se imenuje zaradi dodatkov, medtem ko bo krompir nadomestiL kvašeno testo. Uživajte v kuhi in dober tek!
KROMPIRJEVA PICA
Sestavine [za 4 osebe) 1 kg krompirja
3	jajca
Va 1 mleka
4	paradižniki ali pasiran paradižnik 250 g salame ali šunke
200 g sira
sol, poper, origano, olje za pekač Priprava:
Krompir olupimo in narežemo na rezine, ki naj ne bodo predebele. Dobro ga operemo, odcedimo in damo v posodo, kjer ga posolimo, popramo in dodamo žlico olja, da se vse dobro oprime krompirja. V namaščen pekač za pico (najboljši je kar tisti največji, ki spada k pečici) lepo zložimo krompirjeve rezine. Jajca stepemo, dodamo mleko in vse skupaj previdno in počasi polijemo po krompirju, da iz zloženke ne nastane zmešnjava v pekaču. V pečici, ogreti na 180° C, pečemo krompir približno 20 minut. V tem času paradižnik narežemo na kolobarje in naribamo sir. Iz pečice vzamemo pekač s lorompirjem in po njem razporedimo paradižnik (izven sezone ga nadomestimo s pasiranim). Po paradižniku naložimo salame ali šunko in po vrhu posujemo z naribanim sirom. Vrnemo nazaj v pečico in pečemo še dodatnih 15 do 20 minut pri 180°C.
NL
ZDROBOVA JUHA Z ZELENJAVO
Sestavine (za4 osebe): 1 manjši por
1	manjši korenček
4 zravnane žhce pšeničnega zdroba
2	žhci olja 11 vode sol, poper
Priprava:
Por narežemo na kolobarje, korenček pa olupimo in naribamo. V posodi na olju najprej popražimo por, da malo oveni in spremeni barvo. Dodamo zdrob, še malo pražimo (zdrob ne sme porjaveti) in nato zalijemo s polovico vode. Povečamo ogenj, da juha zavre. Ko zavre, dodamo nariban korenček, solimo in popramo. V juho lahko dodamo še kakšno narezano hrenovko ah na koščke narezano kuhano piščančje belo meso. Kuhamo 15 do 20 minut, vmes občasno pomešamo in dolivamo vodo po potrebi (da juha ne postane preveč gosta).
Stopce 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostílna@ahac.sí I
Zpri "
AHACU

II
• Pestra kulinarična ponudba •Sezonsica laihinja * Prostori in ponudbe za sicupine
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedj po naročilu - a la carte Posebna ponucfba PiMrlja, slaščice in bar Prostor za zaključene tfruibe Veliko parkirišče
e.mall: restauract|a@e(ra.si
RESTAVRACIJA ETRk
tTfiJl d.ûj., Buksmlak, aODI) Csljt
Delomi ćas:
POM-PET; od 5:30 da 22:30 SOS: od 8:00 do 23:00 NED: ođ B:ĐO do 22:00
T: 03 /.sJalqzl^jÉ:^
Tedenska ponudba malic in kosi
iMIRAN
Trnovec pri D. 561 Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-0381__^^
www.gostiscemiran.si
Gostiáče^nprenoe,^^^
" Bohorč " f^
KOHIWIA, MAUCÇ, POIE, KOSILA, MA CARD, CETCRINS; Sprejcwareo nartrfito m vrijje a^gučme ikuîte
BohwĚ Marian Duiaim Kvedra 44, 3930 Serr^ur pri C«lju Tel.: +t386 (0J3 746 14 30, MotJle: ++386 (0)41 666 7M
INFORMACIJE
Dom je ponđvadi oaza miru, kjer se poĆLlimo varno. A kaj hitro se l^hko zgodi, da se nam kakSna reť pokvari, in lakrai se poĆLiiimo nemoćno, saj ne znamo reèiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmikijati, kje bi dobili nekoga, ki nam hi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljali, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kfe na[ iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobili čim več in čim boli kakovostno Zavedamo se, da so takSne informacije dobrodoSle, zato vam jih ponujamo iz prve rake s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno ao na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. M krat i bomo veseli, če boste tudi oslaii ponudniki storitev, ki Se iiiste bili predstavi jem, pripomogli k Ěe boljši obveSčenosii in predstavili svojo ponudbo na n^islh straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 Ď92-Sft0, fn sestaviJi vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali 3e bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.

031 692 '
> Semis vtkzll,vl^ In Jnrti^Cpanhrot Odkup nne^ vozli da 10 let VelUd izbira origiiulnih li) ongiiulnn eraltovreifriih rtanmlh de<w ter najv«<Ja izbira gum In plal^ Biezplafni prevzem izrabljinlti In poškodovanih VDál.
KIA MOflORSavtC )hiSa škorjanec
Ihv Pnavts Surpris«
Miribârskd 115, C«IJa. 03/43« ŮB A4, Ů31 604 416
fcL'Oam 71 W,bta:(WS7 71499 e-^nai; biigila-biKV^^nčJirt
BfflsnA BuíAR if. Vse za strefio/
Pnšwdr^ 11 moilaia biffikHd^i^ )iisminřhíflM7Pwřl(tíaMií7,íí20írait '
www.5treha-metallco.si
ZA IZMERO IN II&tLflVO PREDRAÍUNA NA KtJUf POKLICIIE NAGEGA STROKOVNJAKA 7A SERENE NA ŮSM: Đ4] Ů22 335.
Vi^lTEIIMI;» KUIIIkN«;dUf J ruOI [iVOPUSC Nf )
.v ...... ; '
;;A«ÍIIM UlálpB îiLQCII.yKI HHIř.CHII__
p« rilíijlišií ii;; îii'i lí ii'Ň ii,iicta:Ji"iilin;iv<í ■^ftWmrHVpaiVdij	--
ICOtTERMOINSrMJkOE IdLiM/MttifMS^VtMtHfaoOt Wttll I f
KaliiABHh] B, 3Í3D i«*^ WWÍ»yittltklll|jt.www.lnilH"«<l-.«l I
řioi^l
"Ï^OPBALNÎÎ.
^^	Semčevi lO-IÎÎMÛCetje
SkĚfr (fe StoTm'MÏ
vfiisiftpmi^jdnrijl^^	tel. u / u / j't oof
^/vwwí_palntfl>;p^o.sl.
odprava vseh vrsi avtomobrtikih pr^ik poliranje woîH varjenje ira j rta odprava rje, popravila po loťi, odstranjevanje barve in grafikov z ^vta
ZlLiialHIlIKA
wwWi2elenB-te hnl ka.eu
Tel.: 03 491 66 00
t ACE «lonsereil -15%
SPLOSNO GRADBENIŠTVO
-vt»)«,nld[e gradnje - Izgradnja dvorliř, plafnlkov -tlal«nrđnje,sbtijni idmpi -oiganizac^ inedbe pnjdnov TRPINÍEVA j?, TDOO UUBUAVA

kontakt; I Tone m bt; 070 716 707; d aas ,og r^g m a I Lcom
anton selič sp.
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljana 16a, 3230 Šentjur tek: 03 746 21 00, fax; 03 746 21 29 e-mail: info<g!centersellcsi
LO

FloratBd,(M],
PEVrtfwrIja TOPLAK Gorica 41,3000 Celje GSM; 041 757879
' petitrt^«» UBEDITEV Wh dnUa in paàlipnSh fMtamt
*	«Uiffitiv ta wdir£mii]*j
*	Vc^^ro^dá^B ^ malopT«đ*jia »kiaiiilh raitUii In
S kartico zvestobe do 7% popusta
f9f	^
MtdlDVf ^
cn^mdN
i4r
ÍUIMVIUStKUAÍIiO
tli
THl:RMANA
I/iOK,
MANUALNA TERAPIJA
izvaja: dr. a- vttólnin ortoped rfvmatoiog
FITtX O-OjO., EXíNJ^ÍM 1 ao A. 1000 LJUHÍANA ttL! OS /73+-S7-00,031 SéS 26!; sftfT <ïwifc.ifit©;,5(: ř-řoír,^: wiĚK«t-I-Nírf
FRENKM
ppodqja, rrwmto ja. prc^
Nunřlj! franc
CNiiana Kvřdri 3«, 32» Šentjur
ÛSM:M17Î7 935
e-ifuit: irenl[,iiunck^ma3j[«m
"neza ogrevanje, vodovod, prezračevanje, pltn'
'Idtts	pta
-sveWMnje	-tnplotneíipallM
- Izd(l«ia ponuAb - Itolddnjl ^^_
'pmdaja	-iHijleiji
-monoá	-ItopigUSlBgiiRmj
-uiudjiolKiijfďhshtai»* -dimniki
SIVIUSTVO
KRPIC^
Míritoi-skaeesWM 3000 Cílj^ Tít.: {I3 rS4-13-14S
ODPIRALNI fAS: ponedeljek-pat«k ujbotd
06:00-IftDO
-manjša EKSPRESNA popravila ■^iginal krajianjejeansa
-oienje oblačil, menjava zadrg., -popravita usnjenih oblačil
nedeija In prazniki
ZAPflTO
INFORMACIJE
-l-l I I I I I I I I I I I I I
I I I I
lili
Vsestranska uporaba bambusa

-■J'J-

je narejen Iz treh horizontalnih plasti bambusovih letev, kjer je srednja plast letev zložena počez na prvo in tretjo z namenom zmanjševanja toplotnih napetosti v parketu. Parket za talno gretje obstaja v dveh barvah {svetla in temna) in dveh vrstah zaključnega laka (visoki lesk in pol svet leči).
V prejšnji petkovi Številki Novega te-—=^diiika smo pisali o dobrih lastnostih bambusa in njegovi uporabi za notra-nie opremljanje prostorov predvsem za izdelavo parketa, danes vam ponujamo Se nekaj njegovih dobrih lastno-mm sti, predvsem ga je možno prilagoditi tudi talnemu ogrevanju.
Za talno gretje
Bambusove parkete, ki so prilagojeni talnemu gretju, zaradi tehnologije izdelave izdelujejo samo v horizontalni različici. Za razliko od klasičnih bambusovih parketov, ki so debeli 15 mm in ki morajo zaustaviti pretok toplote v = hladen pod, so parketi za talno gretje debeli 10 mm in prepuščajo toploto poda v prostor Parket za talno gretje
Za zunanjo ujwrabo 1\idi v naši neposredni okolici lahko uporabljamo bambus. Material, iz katerega se izdeluje pod za zunanjo uporabo, je prešani bambus, torej isti material, ki se ga uporablja tudi za izdelavo prešanih bambusovih parketov. Pod za zunanjo uporabo je premazan s posebnim naravnim oljem, ki materialu omogoča večjo odpornost glede vremenskih vplivov (voda, sonce). Pod ima dve strani. Ena ima manjSe in bolj plitve utore, druga stran pa ima bolj grobe utore, tako da se uporabnik
lahko odloči, katero bo uporabljal oziroma katera stran mu je bolj vSeč. Material se polaga na ustrezno podkonstruk-cijo, ki je lahko iz istega materiala, lesa ali kovine. Pri polaganju je treba pustiti razmak približno 10 mm na čelnem delu deske, med deskami pa je treba ohraniti razmak 3 do 4 mm. Pri sestavljanju se priporoča uporaba vijakov ali spojnic iz inoksa. s tem se lahko izognete rjavenju.
Obstajajo Ětevilne možnosti uporabe bambusovega poda; okoli vrtnih hiSk, za terase družinskih hií in gostinskih lokalov, vrtnih potk, okoli bazenov, za balkone in balkonske ograje, vrtne klopi, vhodne prostore... Pustite domišljiji prosto pot in se odločite sami, kje bi še lahko uporabili bambusov pod! Možna je tudi izdelava oziroma polaganje bambusovega poda kot fasade na hiši.
I I I I
QQRmiE


INSTMMUE VEGIHOVŠEK
IZVBMA VODOVODNIH IN OHTUUIIH NAKUAV ia SWUUA KOfWltC
Prallnskivum £hira, ^m: Ml
□□n
T: 03 / 30 Oáů.	M : 031 600 dZO
IN FO© DO M STR EH A. SI ! WWW. DO M-ST R EH A. SI
Prodaja in montaža
DOM-STREHA
trubarjeva 17 3230 sentjjr
lesenih oken
fSOMiB
OOrtOONfct Iw4n ROBACefli.p. Ut. Bratov Jan^dev 11a 3111 Vodnik
(ÍSM:M1 75« M«
telefíiiVfait 03 781 Î1 Tî
Zs V»s in Vai dom viilmo: -tesar&mi
-	knwitvD
-	stavbno kleparstvo ' nnontAîo Velux olwn
-	Izdelava nadsliejkov
' izdelava ravnih řn zelenih streh
PooblaSfsni krov« » kflttu«:
CEHARD^CREATONJONDACH, BRAMAC, HNDAB, HOSEKFA,TEGOLA, S-METAl, ES AU -
^PREKRIVANJEVSEH VRSTKftíTiN • IZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO	' BREZPLAČEN OGLED
^TESARSTVO	IN SVETOVANJE
MONfSLA ť ť/l/VŽEK d.O. O.
«df«
m^ %KMivtTve, KLinuj
Peů>vje19,3220itore tet.:03/S7T-\2-37 fiuï03/781-ffiMS imblKl! 041/639^37 VtTVe, KLinuST W t-poita: ixonislav.i:aniekm- Jji
'C
^Uáa
jVinv^hfiT fM ssâravni^pre^td in id ^ùdfunt ftt/hnrnvrjt mt ttkfim^
^ -j ^^^^ 1 -p
03 6209760
u se n jhaja Y Hanelu Tu! v Mju, vim ob nakupil kn^pliih D^l vsak (triovnik n brezptif ni zdravmShl picqted ofi v amEtulanti, oprctnijini po najvišjih iUniiaRlIli.
Ob nakupu H^lt torekcijshíli oil! ram dni^a i «luka dioptrijo podariim
<pTIKK
TZt^
MAD JAN TEAŽAMmx
MarlborekaW p p.t013.3tû3 CEUe ■fel,: :3/«1-38-00, Fiaji:03/i91-3a-01
WM mmii«.
. nitturen« SISKU «o^iiiiue
ZA HDREKCMSM ĐĆNA
•	STHOKmUJ^OLEDXAKONTUCTHELECl ■ KWlflĚTflE NĎtTJMCnuĚ LĚÍĚ
•	ÍSETIUL Z* KOřrrflřrrwE lićE
. SfHUCNJLCXlALAPRlZNAJW PROIZVAJALCEV
- LASTEN MRKIflNI PflOSTOH ZA SnUHKE OPTIKE
DELOVNI CAS:
11 k I pd 8.00-1 B .00, BQbotB qd 6.00-1 î.(H)
zíA-mř^jTAiJírm
■ HcfíM/ta	- Korošec
ÓlíríiltlsIf.JOOOŮ^ 03 Si* tr 13 0*163*6*4
APTIAL dxx.
041 826 594
■ ADAPTACIJE KOPALNIC
•	VODOVODNE INŠTALACIJE
•	VSA ZIDARSKA DELA
i
1
I
ARTIALd.o.o..
3301 Petro vie
26
mZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
DRIOlC^^Elf
DRION HEAT
Sistemi za optimizirano zgorevanje
Ta nemški patent je univerzalno uporaben za vsa vozila (bencin, dizel, plin) in ogrevalne sisteme {kurilno olje, plin)
r> rr^ vv^ î A ^^ í+r« i
De 10% De 10%
'ICD
-vccfi r^fforis

LED luči
Renault twingo
Prenovljeni twingo naprodaj
-ofitwïzBCjja spfel lûde/a vkísd oglasov -"PC^ea^ ia obmmm
-munf cmisi;	^
-več pncvoříeníVíiJijfTÍSfi^ -mirne/íí tek mofo -veil tnplotc	J
driUSd.o.o. TđL:070/8W-200 ^topnik 30i 070/369-582 3305 Vransko.
Stekla je prodaja prenovljenega renaulta twinga, vozila, ki ga izdelujejo v novomeškem Revozu (ob njem sestavljajo še clia in roadstersko izvedenko twinga z imenom wind). Avto je dobil nekaj drugačnih ka-roserijskih potez, ki so najbolj vidne na prednjem delu z velikim logom in zadku, kjer so spremenjene zadnje luči.
Po novem bo naprodaj v enajstih barvah (novi sta vijolična fuksija in modra bermuda ter za izvedenko R. S. rumena sirius), možno bo izbirati med enajstimi kombinacija-
Ročna avtopralnica & polirni center
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje
•	zaščita laka vozil (do 7 let)
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
mi kolesnih platišč, omisliti si bo mogoče tudi platneno streho, ki ji bo ukazovala elektrika ipd. Notranjost ostaja lična in igriva, ponujajo pet možnosti notranje opreme, za doplačilo bo mogoče naročiti tudi posamezne elemente notranjosti v modni beli barvi. Ob tem je na voljo veliko drugih dodatkov, ki bodo omogočili personalizacijo avtomobila, torej izbiro po lastnih željah in okusu. Nov je tudi radijski sprejemnik oxygen, ki bo imel številne dodatke, zanimive predvsem za mlade. Avto bo oziroma je že na voljo s tremi motorji, in sicer bencinskim v dveh izvedbah (1,2 litra, 55 kW/75 KM ter 75 kW/100 KM za različico TCE 100), kasneje se bo pojavil dizelski 1,5-litrski dCi, ki bo imel 55 kw/75 KM. Za slednjega napovedujejo povprečno porabo vsega 3,4 litra goriva in izpust C02 v vrednosti 90 g/km; ponudili pa naj bi tudi različico, pri kateri bo poraba še za 0,2 litra nižja, izpust C02 pa naj bi dosegel vrednost 85 g/km. Pri nas želijo letos prodali kakšnih 500 twingov, pri čemer je osnovna različica na voljo za 9.990 evrov. Do konca februarja bodo avto ponujali s popustom 1.800 evrov, zraven pa bo kupec dobil tudi podaljšano oziroma petletno garancijo.
JK
Škoda citigo
Skoda z rekordnim rezultatom
Češka Škoda, ki je znotraj koncerna Volkswagen (VW), ima za seboj zelo uspešno leto - kot tako rekoč vse tovarne, ki sestavljajo VW. Njihova lanska prodaja je bila večja za 15 odstotkov, skupaj so prodali 875 tisoč avtomobilov.
Do leta 2018 naj bi Škoda naredila 1,5 milijona vozil, v ospredju pa bodo trgi v Indiji, na Kitajskem, Rusiji. V Indiji so lani prodali
50 odstotkov več vozil kot leto prej (skupaj pa dobrih 30 tisoč). Sicer pa naj bi letos v matični tovarni v češki Mladi Boleslav povečali proizvodne zmogljivosti, stekla pa naj bi tudi izdelava nove male škode citigo. V novi tovarni na Češkem (Vrhlaba) naj bi izdelovali samodejne menjalnike DSG, v Rusiji pa bodo začeli izdelovati yetija.
JK
BUzjfijicoydù dùbtre^a/aÂ/toyKobUûu
Bajaj RE60
Bajaj RE60 iz Indije
Po tati nano, avtomobilu, ki se je pojavil leta 2008 in naj bi bil najcenejši avto na obli za ceno 2.000 evrov, je sedaj indijska družba Bajaj v svet poslala prve fotografije novega majhnega avtomobila, ki naj bi bil še cenejši od omenjenega nana.
Bajaj RE60 je vsega 1,3 metra široko vozilce, ki naj bi ponujalo dovolj prostora štirim potnikom, v dolžino pa meri 275 centimetrov. Poganjal ga naj bi (ali bo) vsega 200-kubični bencinski motorček s prenosom moči na zadnji kolesni par. Po tovarniških zagotovilih naj bi bila najvišja hitrost nekako 70 km/h, izpust C02 pa 60 g/km. Tovarna ob tem ni sporočila, kolikšna bo letna i2zdelava, pri čemer je jasno, da naj bi bil to najprej in predvsem avto za manj razvite trge.
JK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180

Do36mesecwiiao8ionOD,polnjnhe |
PE CEUE, Ul. XIV. dhiizija 14,	S
03/4257000	Ï PE MARIBOR. Pardiansbi M. §
02/2341000	ë

Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja

I n
HnORNA
VOZILA
PRODAM
PRODAM
MAZDA 323 F, 1,4, letnik 12/2002, 134.000 km, vzdrževana, registrirana do 2/2012, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 692-840. 203
i
CINKARNA
Metalurško-kemična industrija Celje, d. d. Kidričeva 26,3001 Celje, T: 03 427 60 00
K sodelovanju vabimo
samostojnega tehnologa (m/ž)
za področje polimerov v poslovni enoti Kemija Mozirje
Od kandidatov pričakujemo:
-	da imajo visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo kemijske smeri,
-	znanje angleškega jezika (aktivno),
-	računalniško znanje (uporaba osnovnih orodij, Acad)
-	odgovornost, zanesljivost, samoiniciativnost, razvojna usmerjenost, komunikacijska sposobnost,
-	zaželene ustrezne delovne izkušnje (s področja polimerov).
Z izbranim kandidatom/kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 12 mesecev (z možnostjo sklenitve pogodbe za nedoločen čas).
Kandidati/kandidatke naj pošljejo pisne ponudbe v roku 8 dni po objavi na naslov Cinkarna Celje, d. d., Kidričeva 26, Kadrovsko splošna služba, 3000 Celje.
ZDAJ ALI NIKOLI!
staneta Romim 16.02/521^3000
BONAFIN PLUSd.o.o.
Stomnska 27.1000 IjuUjana
STAREJŠI avto Ford, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 470-968. 210
KUPIM
RABLJENO vozilo, od letnika 1997, kakršno koli, kupim. Telefon 041 708-497.
Š 19
STROJI
ORLANDO ŽE ZA
14.590 €
NOVI 5-VRATNIAVEO ŽE ZA
8.499 €
7 sedežev j 6 zrainih blazin j Klim CD MP3 radio j Daljinsko cei
MOTORNO žago Stihl 050, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 267-481.
Š 21
KABINO in orač za Tomo Vinkovič prodam.
Telefon 040 890-385. 187 NAKLADAČ hlevskega gnoja, zadnji priklop, prodam. Telefon 031 470-968.
210
EleUronsklnadzor stabilnosti (ESP) Električni pomik stekel j Kasko vključen v ceno
www.fri-mobiLsi
6 zraenih blazin | Klimatska naprava CD MP3 radio j Daljinsko centralno zaklepanje j ElektrKnl pomik stekel Elektronski nadzor stabilnosti (ESP) Tempomatj Kasko vkljuien v ceno
CRUZE SEDAN IN NOVI 5-VRATNI CRUZE ŽE ZA
10.890 €
EzraCnIh blazin j Klim
a j CD MP3 radio
Električni pomik stekel j Elektronski nadzor stabilnosti (ESP) j Potovalni računalnik |Kasko vključen v ceno
CHEVROLET
MAKE IT HAPPEN"
•ZAŽIVI SANJE
AC FRI-MOBIL 0.0.0. | Ljubljanska cesta 37,3D00 Celje | Tel.: 03 42 56 080 | e-mail: prodaja@fri-mobil.si
Povprečna poraba goriva: 3,6 - 7,91/100 km. Emisije CG2:95 -186 §/l<m.
3 LETA *LI lOBDOOKM	3 LETA 2 4 • U RH«
Carancl|e	Asistenca
Ponudba velja za omejeno količino vozil pod posebnimi pogoji nakupa na lizing, samo do 21 Januarja 2012. Navedene cene že vključujejo akcijski popust, Ponudba brezplačnega kasko zavarovanja za leto (»Kasko vključen v ceno«) velja ob sklenitvi nakupa vozila na lizing samo pri določenih lizing hišah. Mi ' " " ' ' ' " ' • - • • • •• • - •• -
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt in ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130.	p
POSEST
PRODAM
varnostnem testu Euro NttP. Sliiie so simbolne. NaročnifcAC FRI-Mobii d.o.o.
CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo 127,50 m^ neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m^, elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
1 Modeli Chevrolet Cruze sedan, novi Aveo in Orlando so prejeli vseh pet možnih točic na
DVOSTANOVANJSKO hišo na mirni lokaciji v Hruševcu v Šentjurju prodam. Telefon 031 340-915.	4846
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
mmm
astrologii!
0906430
VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m' površine (klet + nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n NA lepi in mirni lokaciji med Celjem in Vojnikom prodam hišo z dvema trisobnima stanovanjema in nadstreškom za tri avtomobile. V račun vzamem enosobno pritlično stanovanje, od Slovenskih Konjic do Žalca. Cena 140.000 EUR. Telefon 031 641-534. 9
STANOVANJE
PRODAM

IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
^asírologínjai I jasnovidnost I
Žnider's d.ii.o., Ui. Vila Kraigherja 5, iMaribor
9 iBIOlMPDE
KUPIM
MANJŠO hišo z vrtom ali pritlično stanovanje v ožji okolici Celja kupim, do 50.000 EUR. Telefon 577-4169. 110
liSNI)4HI)4j)35
ODDAM
NAiOČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvalo-at na teden ob toridh in petlcili. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
PROSTOR, 200 m', primeren za skladišče, oddam. Telefon 041 222-341. š 3 ZARADI bolezni oddam v brezplačen najem brajde, 8 km iz Celja, na lepi, sončni legi. Telefon 5461-183. 177 V LEVCU, ob glavni cesti oddamo v najem prostor, primeren za skladišče. Telefon 031 616-082.	212
OB TORKIH -IZiVASEGA
KRAJA
OB PETKIH - ZGODBEiSgELJSKEGA
NAROCILNICA i NAROCILNICM NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSTVO TALNE OBLOGE
V MIRNEM okolju v Preboldu prodam dvosobno stanovanje, 40 m'. Telefon 031 853-107.	108
DVOSOBNO stanovanje, 60 m', Pod kostanji, prodam. Telefon 041 367-143.
139
CELJE, Dečkovo naselje. Dvoinpolsobno stanovanje, 62 m', v mirnem in urejenem bloku, adaptirano leta 2005, popolnoma opremljeno, zelo nizki mesečni stroški, prodam za približno 1.200 EUR/m'. Telefon 041 736-093.
161
ENOINPOLSOBNO stanovanje v Žiberniku pri Rogaški Slatini, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 3 8 0-196, 041 763801.	164 CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
semmCi,
- VRUNČEVA2 3000 CELJE f GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Vi
PODPIS: :
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK V CITYCENTRU CELJE ^
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KE3AQ0LNIK&KRAG0LNIK d.ao., Kettejeva 12, Celje
n
28
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
ODDAM
GARAŽA
CELJE. Dvosobno pritlično stanovanje, 70 m^, mirna lokacija, bližina infrastrukture, oddam. Telefon 041 720-568.
169
OPREMLJENO sobo za eno osebo, s samostojnim vhodom, oddam. Telefon 041 650-737.	209
MAJHNO stanovanje v bližini parka, v centru Celja, oddamo. Telefon 041 531-284.	213
iiiiiiiiw.radiocelje.com
ODDAM
GARAŽO, 16 m^, z elektriko, v Celju na Hudinji, Ulica frankolovskih žrtev, oddam. Cena po dogovoru. Telefon 031 312-053.
PRODAM
PRALNI stroj Gorenje 1200, kot nov, možna dostava, prodam. Telefon 070 339-204.
V
termotehnika
loplatns črpalke hladilni sistemi
Smo vodilno slovensko podjetje na področju razvoja in proizvodnje toplotnih črpalk in obrtno-industrijskih hladilnih naprav. Zaradi hitro naraščajočega povpraševanja po naših izdelkih vabimo k sodelovanju:
A)	IZKUŠENEGA in AMBICIOZNEGA ter
K OBNOVLJIVIM VIROM USMERJENEGA PRODAJNEGA INŽENIRJA - PROJEKTANTA
Pogoji:
-	univerzitetni diplomirani inženir strojništva ali diplomirani inženir strojništva - energetik
-	znanje in izkušnje iz projektiranja in montiranja zahtevnejših ogrevalnih in hladilnih sistemov
-	osnovno znanje hladilne in prezračevalne tehnike ter področja toplotnih črpalk
-	vsaj 3 leta delovnih izkušenj
-	poznavanje računalniških programov: ACAD, EXCEL, WORD, PANTHEON (zaželeno)
-	vozniško dovoljenje B-kategorije
-	aktivno znanje angleškega in nemškega jezika Vaše naloge bodo:
-	projektiranje in montiranje zahtevnejših ogrevalnih (hladilnih) sistemov z uporabo toplotnih črpalk
-	povezava z arhitekti in investitorji v smislu iskanja optimalnih energetskih rešitev s čim večjim deležem obnovljivih virov energije
-	priprava in izdelava ponudb ter nadzor in vodenje montaž
-	vključevanje projektantov stroj. inštalacij v naš prodajni program
B)	RAZVOJNEGA INŽENIRJA ZA PODROČJE TOPLOTNIH ČRPALK IN HLADILNIH NAPRAV
Pogoji:
-	univ. diplomirani inženir strojništva (dipl. ing. stroj.) -energetik
-	dobro znanje termodinamike
-	zaželene delovne izkušnje na tem področju
-	poznavanje računalniških programov ACAD, SOLID WORKS, MS OFFICE
-	aktivno znanje angleškega in nemškega jezika
-	vozniško dovoljenje B-kategorije Vaše naloge bodo:
-	razvojno in raziskovalno delo na programu toplotnih črpalk
-	vodenje laboratorija
-	sodelovanje z dobavitelji komponent in razvojnimi inštituti doma in v tujini.
Nudimo: zaposlitev za nedoločen čas v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem področju obnovljivih virov energije. Omogočeno je delo v podjetju, ki ima 30% letno rast, izvozno usmerjeno strategijo z lastno razvojno ekipo in sodobnim laboratorijem. Prav tako pa nudimo tudi permanentno izobraževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodke s stimulativnimi dodatki.
Pisne prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 15. februarja 2012 na naslov: Termo-tehnika, d. o. o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče ali na elektronski naslov: alenka.kucer@termotehnika.com
Za dodatne informacije pokličite na tel. številko: 041 605 951.
HRASTOVO omaro za dnevno sobo, 5-delno, dolžina 4,40 m, zelo ugodno prodam. Telefon 031 586-333. 134
ŽIVALI
PRODAM
218
94
PSIČKE pasma airedale terrier, mladički bodo pripravljeni za oddajo v mesecu februarju 2012, prodam. Telefon 041 962-572.	5026
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 5156 PONI žrebička, starega pol leta, rjavo bele barve, zelo majhne rasti, prodam. Telefon 041 264-132.	57 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg in izločene svinje, možne so svinjske polovice, domača krma in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. Š 9 MLADO kravo za zakol prodam ali menjam za brejo kravo ali telico. Telefon 041 519-888. 163 PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5739391. 144 PONI kobilico, staro 9 mesecev in osla, starega 3 leta, prodam. Telefon 041 736-248. 150 TELICO simentalko, težko 400 kg, prodam.
Telefon (03) 5792-174. 159 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon 5794-155. š 23 TRI bike, težke 600 kg, prodam. Telefon 070 718-623.	181
PRAŠIČA za zakol, polovico ali celega, prodam. Telefon 041 523-661. š 22 TELICO, 600 kg, prodam ali menjam za manjšo. Telefon 041 267-481. š 21 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 040 312-588. 185
TELICO simentalko, staro 15 mesecev, približno 350 kg, pašno in bikca simentalca, starega 1 mesec, težkega od 80 do 90 kg, prodam. Telefon 031 840-282.	182
PRAŠIČE, od 30 do 300 kg, možen zakol in dostava, prodam. Telefon 031 506383.	š 25 BIKCE, črno bele in simentalce, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506-383.
š 25
TELIČKO simentalko prodam ali menjam za mlado jalovo kravo ali bikca. Telefon (03) 541-3019, 041 405-445.
215
NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo enoletne kokoši za nadaljnjo rejo ali zakol. Po naročilu tudi očiščene. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance ter enomesečne za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 217
BIKCA simentalca, starega 12 dni, prodam. Telefon 070 866-057. 184 PRAŠIČE, težke od 100 do 140 kg ter 200 do 240 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 217 BIKCE in teličke, težke od 250 do 350 kg, prodam ali menjam za kravo za zakol. Telefon 041 258-318.	p
KUPIM
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
š 562
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	š 575
VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351.
80
TELICO ali bikca brez številke kupim. Telefon 040 890-385.	188
PRODAM
ARNIKO, namočeno, po 0,5 l, prodam.
Telefon (03) 5414-386. 93 DOMAČE ocvirke z mastjo prodam. Telefon 041 210-336.	216
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BRZOPARILNIKE alfe prodam. Telefon 030 929-205.	3324
OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjavne pasti - lovke, velikost 25 ^ 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184.	p ŠTEDILNIK Kuppersbusch, trajno žarečo peč, gume, 185/60/15, zamrzovalni skrinjo, otroški voziček, pralni stroj, prodam. Telefon 051 344-245. 4726 TRAKTOR Univerzal, letnik 1998, 1.900 delovnih ur, lepo ohranjen, kot nov in okrasni kozolec, 1600 - 1300 - 750, prodam. Telefon 070 695-050. 186 KOVINSKI voz, gume 15 col, dvakrat ločeno korito za prašiče, 50 cm in starejšo kravo za zakol, prodam. Telefon (03) 5774-709. š 24 SUHO domačo koruzo in novo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem prodam. Telefon 041 649-414. š 26 SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 418-487. 202 KORUZO v zrnju in telico, 200 kg, prodam. Telefon 070 878-225. 214
KUPIM
LES na panju kupim. Telefon 041 506958.	6
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v mrzlem zimskem jutru nemočna za vedno si zaspala.
ZAHVALA
V petek, 13. januarja 2012, smo z bolečino v srcu k zadnjemu počitku na pokopališču v Šempetru v Savinjski dolini pospremili našo mamo, omo in prababico
MARIJO KOTNIK
(1. 12. 1943 - 4. 1. 2012)
Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče ter tolažbo in vso pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala gospodu Mirku Škofleku za lepo opravljen cerkveni obred, Martini Zapušek za odpete pesmi in Bojanu Pustineku za govor ter pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve.
Hvala vsem in vsakomur posebej.
V globoki žalosti: vsi njeni
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokultiva-tor in drug stroj ter tovorno, dostavno, terensko vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 4642
SEM vdova s pokojnino in živim v svoji hiši. Želim spoznati prijatelja do 65 let s srčno kulturo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ZMENKI. 160
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
SEM Gorazd, star 39 let, visoke postave. Iščem partnerko, staro od 38 do 40 let, za resno zvezo ali prijateljstvo. Sem iz Celja, po horoskopu rak. Sem zelo resen in natančen moški. Iščem samsko partnerko. Zelo rad kolesarim in hodim na sprehode v naravo. Pokliči me po telefonu 031 596-653. 211
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo v gospodinjstvu: likanje, kuhanje, čiščenje. Telefon 051 854-702.
Š 13
PRODAM Hišo
samostojno, na atraktivni lokaciji, s stanovanjskim in gostinskim prostorom v skupni izmeri 228 m2. Na urejenem dvorišču stoji še ena manjša hiška. Možna tudi menjava z doplačilom. Pokličite: 041 675 597
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče zakaj tebe, Jernej, med nami več ni.
V SPOMIN
22. januarja 2012 bo minilo leto žalosti in trpljenja, kar smo te izgubili, dragi
JERNEJ KRAŠOVEC
Iz srca hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in v spomin prižigate svečke.
Z bolečino v srcu: vsi njegovi
IŠČEM delo v Savinjski regiji: pomoč starejšim in bolnim na domu pri gospodinjskih opravilih, prevoz in spremstvo k zdravniku. Sem poštena, pridna in zanesljiva. Telefon 070 740-862.135 IŠČEM delo: varstvo otrok na svojem domu, starost od 1 do 6 let. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 226-188. 157 IŠČEM delo: dvakrat tedensko, lahko tudi popoldan: varstvo otrok ali starejših, likanje, kuhanje, tudi delo na vrtu. Sem upokojena bolniška strežnica. Telefon 041 830-841.	154

STAREJŠO osebo s kmetijo vzamemo v oskrbo (čiščenje, pranje, organizacija prehrane). V zameno prevzamemo obdelovanje kmetije. Savinjska z okolico. Telefon 041 646-968. 4739 PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
Nikoli ne bo pravega
trenutka za slovo, zato boš večno živel v
naših srcih. Upanje po ponovnem snidenju nekoč nam pomaga premagovati bolečino in praznino, ki si jo pustil za seboj.
V SPOMIN
Boleč je spomin na dan, ko nas je pred 10 leti mnogo prezgodaj zapustil dragi
BOŠTJAN SOREC
(13 1. 1976 - 21. 1. 2002)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče _
Njegovi domači
PARKETARSTVO, pečarstvo, slikopleskar-stvo, prevzamem objekt, tudi na ključ. Vse po konkurenčnih cenah. Telefon 041 377-620. Štefan Šalamon, s. p., Gomilsko 80 a.	122
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 189
Celje
Poročili so se: Klavdija KE-LENC iz Celja in Andrej KVE-DER iz Žalca, Sonja RMUŠ iz Črne gore in Boban Đorđević iz Srbije, Vahdeta AHMETO-VIĆ iz Celja in Sanel ALIĆ iz Bosne in Hercegovine.
Laško
Poročila sta se: Roberta ZAVŠEK in Matija ZAVŠEK, oba iz Celja.
Celje
Umrli so: Štefan TOPLAK iz Zabukovice, 66 let, Terezija SLAPNIK iz Celja, 88 let, Frančišek OMERZU iz Primo-
radiocelje
jft^ 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
ža pri Šentjurju, 79 let, Vitko MONFREDA iz Ljubečne, 57 let, Marija KOTNIK iz Žalca, 77 let, Marija JERNEJC z Lopate, 86 let, Franc PODER-ŽAJ iz Celja, 90 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Slavko GAJŠEK iz Topol, 56 let, Franc NOVAK iz Drešinje vasi, 89 let.
Šentjur pri Celju
Umrl je: Emil PUŠNIK iz Grobelnega, 68 let, Hilda PLAHUTA iz Završ, 77 let, Terezija REZAR HRIBERŠEK iz Trnovca, 41 let, Jožef ŽU-PNEK iz Šentjurja, 42 let.
Žalec
Umrli so: Cecilija KURTIČ iz Brega pri Polzeli, 73 let, Alojzija Ana ULE iz Ljubljane, 85 let, Franc ŽOLNIR iz Prebolda, 84 let, Terezija GO-RIČANEC iz Kasaz, 79 let.
Velenje
Umrli so: Jožef ŠTURM iz Velenja, 76 let, Oton KRANER iz Braslovč, 66 let, Stanislava VINKOVIČ iz Vojnika, 80 let, Ivana RUPNIK iz Logatca, 88 let, Adolf GERŠAK iz Črne na Koroškem, 75 let, Ana PRE-SKAR iz Celja, 85 let, Franc DEBERŠEK iz Velenja, 73 let, Zofija OCEPEK iz Velenja, 86 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti je vzela. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni.
ZAHVALA
V 70. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedi
LEOPOLD ŠIBANC
st.
iz Tolstega Vrha 28 a pri Slovenskih Konjicah
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja ter darovane vence, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in kakor koli pomagali. Hvala vsem, ki ste našega Poldeta pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi najdražji
Moje srce je bilo ujeto
v modrino morja. Zdaj sem kot beli galeb poletela nad njim v sinjino neba ^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage hčerke, sestre, vnukinje in nečakinje
URŠKE POVŠ
iz Kaplje vasi pri Preboldu (13. 12. 1982 - 1. 1. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem, sošolcem, še posebej sodelavcem, vaščanom in znancem. Vsem vam iskrena hvala za podporo in pomoč, za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč in izraze sožalja. Zahvaljujemo se duhovniku g. Damjanu Ratajcu, cerkvenemu pevskemu zboru, pevski skupini Žarek in pogrebni službi Ropotar, govornici g. Magdi Šalamon ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni prezgodnji zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice
JOŽEFE DROBNE
iz Gornje vasi 27, Šmarje (1931 - 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za maše. Posebej hvala g. župniku Tadeju Lina-siju za opravljen obred, pevcem in pogrebni službi Gekott.
Žalujoči vsi njeni
www.novitednik.com
n
Z
n
n
KINO
PLANET TUS
Spored od 20. do 23. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Traktor, ljubezen in rock'n'roll - komična drama 20.15, 22.35
Pisma sv. Nikolaju - romantična komedija
11.55, 16.25, 20.55, 23.25 Alvin in veverički 3 - animirana družinska komedija 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 Sherlock Holmes: Igra senc - akcijska pustolovska kriminalka 18.00
Dekle z zmajskim tatujem - triler 18.10
Jack in Jill - komedija 19.10, 21.10, 23.10 Muppetki - družinska komedija 11.10, 16.00
Tihotapci - kriminalka/triler 13.40, 18.40, 21.00, 23.35 Parada - komedija/drama 21.05, 23.40
Angleška pita - komedija 12.00, 15.50, 20.40, 22.50 Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D
11.30, 12.15, 14.15, 15.30, 16.15, 17.30, 18.15
Obuti maček - animirana družinska
komedija, sinh.
10.50, 13.10, 15.1 0, 17.10
Obuti maček - animirana družinska
komedija
14.25, 18.55
Podzemlje: Prebujenje - akcijska fantazijska grozljivka, 3D 13.30, 19.30, 21.30, 23.30 Podzemlje: Prebujenje - akcijska fantazijska grozljivka 19.00
Izlet - drama
12.50, 16.10, 21.20, 23.20
LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
iiièTriiiiol
PETEK in NEDELJA
18.00 Gospodinja - komedija
SOBOTA
20.00 Božanski dnevi - drama
PETEK
18.00 Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija
18.30 Policist - komični triler 20.15 Dekle z zmajskim tatujem - triler, drama SOBOTA
18.00 Dekle z zmajskim tatujem - triler, drama
20.00 Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija 21.00 Policist - komični triler NEDELJA
16.00 Arthur božiček - anim. družinska. pustolovščina, sinh. 18.00 Silvestrovo v New Yorku - romantična komedija
19.00 Policist - komični triler 20.15 Dekle z zmajskim tatujem - triler, drama
PETEK, 20. 1.
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice
17.30 Knjižnica Vojnik
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Brazilija - izkušnja dela v misijonu
potopisno predavanje Ane Habjan
18.00 Mestna knjižnica Velenje
18.00 Mestna knjižnica Velenje
18.00 eMCe plac Velenje
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
predstavitev knjige Charlesa Pattersona kot uvod v teden prijaznosti dom živali, sodeluje Jadranka Juras
Cool knjiga
pogovor vodi Andreja Kac
Komunikacija - umetnost medsebojnega razumevanja
predavanje
Madagaskar
predstavitev popotovanja po afriškem otoku
Božični koncert
dekliški pevski zbor Gimnazije Celje - Center
19.00 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici
Planinski večer
gost alpinist Tone Škarja
19.30 Glasbena šola Žalec
Jerko Novak in Žarko Ignjatović
koncert kitaristov
20.00 Celjski mladinski center
Delo in popotovanje po ZDA
potopisno predavanje Nejca Jezernika
10.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Jana Kvas
koncert šansonov, za glasbeni abonma in izven
21.00 Branibor club Celje
Gwen Hughes
koncert
21.00 Mestni kino Metropol
Damir Avdič
rock 'n' roll koncert
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Dijaški žur
SOBOTA, 21. 1.
10.00 Kinodvorana Kozje
10.00 Titov trg Velenje
10.00 Dom kulture Slovenske Konjice
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Bici-kleta
predstava gledališča Bičikleta, igra Brigita Leban; za Zmajčkov abonma in izven
Otvoritveni dan EPK v Velenju
Kroki in prijatelji
otroški gledališki abonma gledališča Kranj
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Kulturni dom Šentjur
Pikec Ježek in Gasilko Jež
otroški abonma Jurček
20.12 Dom kulture Velenje
Konec sveta? Ne, začetek EPK!
Slavnostno odprtje projekta Evropska prestolnica kulture 2012
21.00 Kulturni dom Šentjur - Prostor Minikoncert
12.00 MC Patriot Slovenske Konjice Srbski turbo večer
NEDELJA, 22. 1.
10.00 Muzej Velenje
Večna Treblinka
Savinjska proga
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
10.00 Velenjski grad
Mladi muzealci
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
17.00 Avla Osnovne šole Rečica ob Savinji
Klasična glasba
koncert z Matijo Venišnikom, harmonika, in učenci Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane; Maša Cilenšek, flavta: Jure Rozman, tolkala; Eva Grmek, violina
17.00 Dom kulture Svoboda Griže
Jana Brlec
za citrarski abonma in izven
17.00 Športna dvorana Slovenske Konjice
Vsi za vse
koncert kulturnih društev občine Slovenske Konjice
PONEDELJEK, 23. 1.
10.00 Mestna knjižnica Velenje
16.00 Mladinski center Velenje
17.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
17.00 Mestna knjižnica Velenje
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Bralni krožek za odrasle
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
Snežna vrana
ura pravljic
Sneženi mož
otroška ustvarjalna delavnica; vodi Vesna Gaber Podhovnik
Nova Zelandija
predava Fanči Moljk v okviru Univerze za III. življenjsko obdobji
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Feng šuj
predavanje s Francijem Kamenškom
18.30 Občinska knjižnica Polzela
V šestih mesecih okrog sveta
potopisno predavanje dr. Karla-Draga Natka
^0.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Termina(l}tor
komedija gledališča Koper za ponedeljkov gledališki abonma
PETEK, 20. 1.
15.30 Društveni prostori na Kidričevi 3, Celje
Dan odprtih vrat Planinskega društva Ojstrica Celje
srečanje ter vpis novih članov
SOBOTA, 21. 1.
8.00 do 13.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12. 2012;
Muzej novejše zgodovine Celje: gostujoča občasna razstava Da se ne pozabi / Združenje žrtev okupatorjev 1941-1945 Kranj, do 29. 1.
Likovni salon Celje in Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Franca Purga, Coming Soon the Future, do 19. 2.
Krčma TamKoUčiri Celje: akti Maje Sajnkar Pozne ure/After hours, do 31. 1.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: XII. Celjska fotografska razstava 2011, do 1. 2.
Galerija Mercator center Celje: razstava nagrajenih likovnih del tretjega slikarskega ex-tempora Sladka Istra, do 26. 1.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava platna s portreti, pokrajino in tihožitji Jožefa Krambergerja, do 22. 2.
Razstavni prostor Cinkarne Celje:
samostojna fotografska razstava Francija Horvata na temo Tehniška dediščina,
do 31. 1.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava
starih razglednic in fotografij Šentjurja iz obdobja Josipa Ipavca, do 30. 1.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava akademskega slikarja Jožeta Kumerja, Iskanje harmonije, do 31. 1.
Kartuzija Jurklošter: razstava jaslic v spomin na kartuzijanskega patra Wol-fanga Koglerja, do 2. 2.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Obleka kot umetnost, modne oblikovalke Urše Drofenik, do 22. 1.
Galerija Velenje: Prepletanja - razstava sodobne tekstilne umetnosti in oblikovanja, do 24. 1.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00
do 22.00, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks
za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail:
društvo-sos@drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija,
raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje
Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288
827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna
stran: www.institut-vir.si
Pomoč mladostnikom in staršem pri
spoprijemanju s problematiko drog in z
vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje
tel.: 03/548 60 11 ali
051/ 418 446
I
ra^oGelje
0801063
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Srot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAIZITEDRILO
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga Dražigosta Pokorna Klasična kuhinja v zdravi prehrani in zlat obesek zlatarstva Kragolnik
2.	nagrada: knjiga Anselma Gruna Visoka umetnost staranja in pica v gostišču Hochkraut
3.-5.	nagrada: zdravilni kristal
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 26. januarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 4
Vodoravno: ZRAKOPLOV, LETALNICA, ONE, TESAR, ENO, VK, PETER, MOSAD, MARACANA, OZARE, VAZA, NIT, RIMAR, ENN, POTNIK, LICE, SKIRUS, OKO, RAB, NO-KOTA, RAPSOD, AČ, NIMES, OMUTA, GONILKA, LOGAN, HAL, TI, LAZ, OKI, IMAN, ESTERA, NEO, RAVE, VAASA, JON, START, RIMINI, CE, IMST, ENAČAJ, HRADČANl, JAR, KE, EKAR, KEN, KRTINA, RAKU, OGI, AI, DAN
Geslo: Plavalca z medaljami iz Szczecina
Izid žrebanja
1. nagrado, knjigo Dražigosta Pokorna Klasična kuhinja v zdravi prehrani in zlat obesek zlatarstva Kragolnik, prejme: Irena Dobrilovič, Šešče 81, Prebold.
	1	2	3	4	5	
	6	7	8	9	10	
	11	12	13	14	15	
16	17	18	19	20	21	22
lme in priimek: Naslov:
Ona; Poskusite biti strpnejši do tistih, s katerimi živite in po-pustljivejši do lastnih napak, pa vam bo veliko laže. Sreča pride ponavadi sama in povsem nepričakovano. In to se bo zgodilo tudi tokrat!
On; Nekdo vam sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar vam zaradi tega ni treba izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boste z malce potrpežljivosti dosegli, da bo prvi korak storil sam.
Ona; Pustolovščina, ki vas tako mika, je precej manj zanimiva, kot ste pomislili na prvi pogled. Seveda pa je vse odvisno predvsem od tega, ali vam je v ljubezni pomembnejša stabilnost ali pa trenutna zabava.
On; Kljub pritiskom iz vaše okolice boste ravnali trezno in preudarno, še predvsem kar zadeva vaše ljubezenske zadeve. S partnerko bosta sklenila kompromis o zadevi iz preteklih dni, ki je kar precej zaostrila vajin odnos.
DVOJČKA ^
Ona; Vaše sprenevedanje vam ne bo prav nič koristilo, ampak se vam lahko še zelo maščuje. Obiskal vase bo stari znanec in vam predlagal sodelovanje z obojestransko koristijo. Potrudite se in ne bo vam žal.
On; Doživeli boste prijetno presenečenje. Pokažite svoje občutke in se prepustite partnerkini roki, ki je vsekakor bolj zanesljiva od vaše. In prijeten teden se bo prelevil v še prijetnejši konec tedna, ta pa v nepozabno doživetje!
POMOČ: ARAO-japonsko mesto južno od Omute, ASTROMETER-priprava za merjenje svetlobe nebesnih teles, JUS-pravo, KLOROFORM-zastarel narkotik
2.	nagrado, knjigo Anselma Gruna Visoka umetnost staranja in pico v gostišču Hochkraut, prejme: Anton Grilanc, Ljubljanska c.64, Celje.
3.-5.	nagrada, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Nina Mlinar, Parmova 1, Vojnik, Vilma Velej, Bukovžlak 69, Teharje in Angela Stopič, Veliko Širje 15, Zidani Most.
Prva in druga nagrada vas čakata na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, Celje, ostale bomo poslali po pošti.
TEHTNICA ^
Ona; S prijateljem se boste zapletli v dolg in odkrit pogovor, ki vam bo razkril čustva, ki jih enostavno niste pričakovali. Najprej boste sicer omahovali, vendar pa boste po premisleku vendarle pristali na njegove predloge.
On; Partnerka zelo pogreša vašo nekdanjo pozornost. Če boste tako nadaljevali, se vam lahko zgodi, da boste dobili rogove. Zato se ji čimbolj posvetite in se skušajte odkrito pogovoriti o nastalih problemih.

Ona; Srčni izvoljenec se bo počutil nekoliko zapostavljenega, zato je še najbolje, da se mu izdatno posvetite in ga morda povabite v kino ali na sprehod. V ljubezni ni sicer nič narobe, vendar pa poskusite preživeti malo več časa skupaj.
On; Prišel je čas, da se do popolnosti posvetite svojemu poslovnemu življenju, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse kot po maslu. Nekdo vas bo prosil za pomoč, zato ga nikar ne zavrnite.
Ona; Izkoristili boste dobljeno informacijo in si ustvarili priložnost za napredovanje. Finančni učinki bodo sicer prišli nekoliko kasneje, vendar pa si nikar ne delajte skrbi; to bo veliko hitreje, kot pa si mislite.
On; Končno se bo prebudila pomlad tudi v vašem srcu in to predvsem po zaslugi prijateljice, ki bo tokrat pokazala kar precejšnje zanimanje za vas. Odkrito pokažite svoja čustva, saj vam lahko ovinkarjenje samo škoduje.
STRELEC ^
Ona; Zaradi nekdanjega opravljanja vas bo sedaj pekla vest. Poskusite popraviti nastalo škodo in videli boste, da vam bo veliko lažje. Pravijo, da naj človek najprej pomete pred lastnim pragom. Držite se tega!
On; Partnerka vam bo sicer stala ob strani, kar drugače ni ravno njena navada, vendar lahko glavne nevšečnosti pričakujete od svojih »prijateljev«. Le-ti vam bodo poskušali na vsak način škodovati.
KOZOROG Si,
Ona; Imate povsem dovolj izkušenj, da boste trenuten spor s partnerjem zgladili tako, da bosta na koncu zadovoljna oba. Konec koncev se bosta iz te situacije tudi precej naučila, kar vama bo prišlo v prihodnje še kako prav.
On; Zakaj vedno znova ponavljate staro napako in zaupate ljudem, za katere veste, da tega zaupanja enostavno niso vredni. To vas lahko še drago stane, še predvsem kar se tiče vaših ljubezenskih načrtov. Pazite se!
li ,>^
Ona; Ne boste se ravno branili pozornosti prijatelja, ki vam bo več kot očitno pihal na dušo, saj boste tudi vi imeli podobne načrte. Sprejeli boste povabilo na zmenek v prihodnjih dneh, zato se na to kar najbolje pripravite.
On; Upate, da bo spet vse po starem, čeprav dobro veste, da to enostavno ni mogoče. Ozrite se raje malo v prihodnost, kjer vas čakajo prijetne reči. Ne pozabite odpisati na prejeto pismo!
DEVICA ^
Ona; Partner bo potreboval nekoliko spodbude z vaše strani, zato se nikar ne obirajte, ampak naredite potezo, ki se od vas tudi pričakuje. Od začetka bo šlo malo bolj počasi, vendar pa se bosta kaj hitro ujela v pravi ritem.
On; Kriza na ljubezenskem področju bo počasi minila, saj boste srečali neznanca, ki vam bo skozi kramljanje v dvoje postajal vedno bolj všeč. Na težave boste enostavno pozabili in si v mislih že gradili gradove v oblakih.
mm
Ona; Z lepo besedo vam bo uspelo precej več kot pa z grobostjo in nasiljem. Na koncu so važni samo rezultati, kar seveda ne pomeni, da cilj opravičuje sredstva. Nekdo vam bo poskušal nagajati, kar pa mu ne bo uspelo.
On; Teden, ki je pred vami, vam obeta nekaj prav prijetnih trenutkov, ki se jih boste še nekaj časa z veseljem spominjali. Na nek način pa bodo spomini tudi povsem materialne narave. Le brez skrbi, saj ni tisto, na kar ste ravnokar pomislili ^
Ona; Z zvijačo boste uspeli veliko več kot pa s trdim delom. In nikar se ne ukvarjajte z malenkostmi, ki sploh niso pomembne, ampak samo izgubljate dragocen čas. Včasih se je za dosego cilja treba pač malce znajti!
On; Če se vam je do sedaj zdelo, da vam stvari ne gredo najbolje od rok, pa tokrat ne boste imeli takšnega občutka, saj vam bo uspel velik met na ljubezenskem področju.
KtKíLK
RUMENA STRAN
KfKCLK
Na tolarske čase!
Na cilju tradicionalnega planinskega pohoda Po poteh slovenskega tolarja so seveda nazdravili. Župan Kozjega Andrej Kocman je potegnil iz nahrbtnika »pletenko« rujnega iz domače kleti in natočil predsedniku PD Brežice Tonetu Jesenku. Na stare dobre tolarske čase!
NC, foto: FH
»Tavžentrože«
V manjših krajih morajo ljudje poprijeti povsod. Tako ljubenski župan Franjo Naraločnik (levo) in Martin Juvan poleti nastopata kot glavna »flosarja, pozimi pa kot glavna pred-skakalca na domači smučarski skakalnici. Župan ima rekordni skok 50 metrov, Čuks, kot kličejo Juvana in ki je tudi treniral župana, pa 72 metrov. Pa naj še kdo reče, da nekateri niso kot »tavžentroža«!
SB, foto: GrupA
Nostalgični po dveh desetletjih
Še pomnite, kako se je živelo v Sloveniji pred dobrimi 20 leti? Da takrat nismo imeli 90-članskega državnega zbora - ki se, mimogrede, danes ne zmore dogovoriti niti o tem, kdo je »zmagal« na volitvah in bo sestavil vlado? Da se je o vseh zakonih, vključno z najvišjim državnim aktom ustavo, moralo uskladiti kar 240 delegatov takratnih treh zborov Skupščine Republike Slovenije? In prav 20-letnica rojstva slovenske ustave je bila konec decembra priložnost, da so takratni delegati (z leve) Jože Arzenšek (zbor združenega dela), Anton Rojec (zbor občin) in Jože Zupančič (družbenopolitični zbor) obujali spomine na tiste čase. In našli tudi veliko podobnosti z današnjimi! Čeprav so spomini ponavadi nostalgični in brišejo vse tisto, kar ni bilo lepo, so namreč složno priznavali, da tudi takrat ni šlo zlahka. A po številnih pogovorih so se poenotili. Bo to uspelo tudi njihovim naslednikom? Nenazadnje je ena redkih stvari, o katerih so se v zadnjem mesecu poslanci uspeli dogovoriti, prav poseg v ustavo in vpis »zlatega pravila« o omejenem zadolževanju države med njene določbe.
IS, foto: SHERPA
h - =
Brez šotorov v Žalec
Župan Občine Žalec Janko Kos in direktorica žalske občinske uprave Tanja Razbor-šek - Rehar sta v družbi novinarjev s Celjskega v torek pokomentirala opravljeno delo v preteklem letu in predstavila načrte za naprej. Občina Žalec je znana po maratonskih sejah. A po besedah župana si novinarji lahko letos oddahnejo in pustijo šotore doma, saj se bodo na občini potrudili skrajšati čas sej.
ŠO, foto: TT
Župan Občine Žalec Janko Kos in direktorica občinske uprave Tanja Razboršek - Rehar (desno) sta sproščeno pokramljala v družbi novinarjev.
Iz košarkarskega zakulisja
Aleš Antauer je že vse življenje povezan s košarko. Včasih je bil trener mladih celjskih košarkaric, vmes je sodeloval z Zlatorogom, zdaj pa spet trenira mlade v celjskem klubu. Barbaro Parfant je verjetno nasmejal s kakšno anekdoto iz košarkarskih logov. Razloži pa ji lahko tudi kakšno podrobnost iz zakulisja, da bo laže spremljala tekme skupaj z možem Jankom, ki je podpredsednik celjskega kluba.
NC, foto: SHERPA
Eden s kitaro, drugi brez
Ko pride v Celje legenda, kot je Vlado Kreslin, je treba biti zraven, je rekel Brane Mihaj-lovič Kosta, ki se z glasbo prav tako ukvarja že vse življenje. Za spomin pa bo imel Vladov posnetek na telefonu.
NC, foto: SHERPA