, mmm pHJSam t antaiHil-XIII. lejtni?. 1935. SprlliS 20. 1'U U^.iZ 5. numera. noYine. Vd imčni prSkmurske evang. šinjorije redifeE i vddavnlk: FLISAR JANOŠ, Murska Sobota. E Rokopisi se morajo v Puconce poSilati. Ček računa št. 13,586; imč ,,Duševni list" Puconcl. Cejna na cejlo Seto 20 Din., v zv&nstvo 30 din., v Ameriko 1 Doi., edne numere 2 din. Naprejplačilo gorivzeme vsški evang. dlihovnik I vučitel. Opotninanje vtizma. I. Kor. 5, 6-8. Ne li vernici vzemejo za nenavadno, gda na vuzemski svčtek ete omuren, vU-čeči, karajoči glžs sllšajo, nego na prvi pogied sam glasitei Bože reči tudr malo zbranjuvajoč glčda ete tekst i to pfta: jeli je svčtešnji, viizemski ete tekst i ka bom pravo od toga mojim vernikom ržvno na vflzemskom svetki, gda bi mogao reči i radost goristanžnja, novoga žitka glasiti? Pa je to starinsko cerkev preveč zdrav čflt vodo tčda, gda je na vuzemski sv^tek ržvno eto epistolsko svčto lekcijo vo-odebrala. Kem vekša je milošča, vu šteroj tao dobimo, tem vekša je naloga, na štero nas zavežuje. Kem vekši zrok mdjo ver-nici na radost, ka mamo Vuzemsk^ga Ag-neca, toga pravoga viizemskoga Agneca, ki je sebž samovolno alduvao za nas na križnom drevi i oblšdnost vzčvši nad smrt-jov je naš večen zagovoritel i nebeski krao postao: tem globše morajo čiititi, ka za ete aldov, za to liibčzen samo popol-noma z novim, svetim, nepretrgnjeno z-bogšavajočim žitkom znajo posvedočiti svojo istinsko zahvalnost. Vsako občinstvo z grehom, vsaka mlačnost vu boji proti grehi je zametavanje toga razpetoga i go-ristanjenoga Kristuša i zatajenjž prave bl~ vosti Kristušove c^rkve, Z etoga ndstaja moramo i mi gledati naš vttzemski tekst. Kristuš je stanovito raro za nas; ali stanovito je tfldi gorista-no za naše spravičanje. Živč i vpliva, po-zava i zaberdva nas z sveta, n6vi žitek podeljava i novi žitek čaka. Eto je istina. Od žfvoga odkiipitela povsčdik tisti ndslad čini svedostvo, šteri žnjega zhaja. Najmoč-neša obrarnba njegovoga goristanenja je od njegovoga žitka prehodjeni žitek nje-goyi vernikov. Krstšenici! Jeli ščete taovzčti vu etoj obrambi? Dopustite na s6be vpllvati Kri-stuša, odprte pred njim vrata, vo ščistite z vaše svetlne, z vašega stanka, ka se protivi z Kristušom. Vidili bodete, ka vaša radost tiidi istineša, globokeša, blaženeša bode! Krstšanske familije! Jeli ščete sve-dostvo činiti od njega? T6 je pftanje. Oh dopiistite, naj tam prebiva vu vašem kroži i njegova žitek ddvajoča reč naj posveti zavezek hižtva, razmero roditela i otroka, duh osnavlanja, tako radost, kako žalost. Vidili bodete: vaša radost stalna bode. Ne hvdlmo se. Ne je dobra naša hvaia. Zbogšajmo se bole, pa ščistimo vo z sčbe i z našov rečjov, pžldov z našega okroža tudi te stdri kvas; dr li etak smo vredni na krstšenika \mL, etak svedočimo, ka ne samo z vustami vadlujemo, ne samo liki herb pretečenosti varjemo etak-tak naše verevadliivdnje od goristanjenoga Kristuša, nego njemi, po njem i vu njem živemo, ar On živ^. *5i>:-:-'i.-< ;%$•*$*$ Mb 43 Strdn|64. DUSEVNI LIST apriliš 20. Na veliki petek pesem. (Nota : Prah si, človek i dobro znaš.) Joči neba, plakaj zemla, Vsaka zvezda Naj se j6če v žalosti! Naj plaka ete celi svet, I vsaki cvet, Od skuz naj bo rosnatni 1 Vsaka dfiSa naj v žalosti Skuze toči! Plakajte se angelje ! Dnes je mro Gospod naš dragi, V grob je djani, V kom je naše viipanje. . >; . Oh tužen den, pun žalosii, Boleznosti! Kelko trpii, Gospodne ! Za na"s si ranjea, bičiivan, Tiidi križan, ,; Da zvračiš naše rane. Kristuš dr&gi, presvčti ti, Od koga vči Svčti evangeliom; ''b>te nega, gde evansličdaci nebi prebivali. V Severnoj Amtriki 15 milijonov evangeiičaao? živč, gde dosta i veliki verski no-vin majo, dosta visiki šo!, y Baltimore i iv Fi-ladelfiji pa niaterske hiže za diakonise, svua toga majo ešče dosta driigi nastav. gde se Kristušova lfibžzen v činenji izkaže. Največ evangeličanov pa v Europi ilve, na^mre 60 mi-lijonov. Ta več takši orsagov najdemo, gde je večina prebivžlstva evangeličšnske veroizpovedi. Takši orsag je reformdcije rojstna domovina, Nemškiorsag, šteroga vekši tao ;e evangelič^n-slci. Otok Izland, gde je 99 y2 °/0~ov evangeli-čanov; Finski orsag, gde je 98% ov evangeli-čanov (katoličanov tam sanio 600 duš živč), v Norvegfji je 98%'ov evangeličšnov, v Švedskoj 97%-ov evangellčanov, v Daaskoj 92% ov eyan-geličžncov, v Estoniji 79% ov i v Letoniji 57%-ov evangeHčanov xiv6. Europa samo dve mesti ma, gde ešče nega evangeličanov, v Portugaliji (Ravno ? zadnjoj numerl srao pisali od nove cžrkvi v Lissaboni. Red.) S v ništerni Bslkdnski — Z-menov boš šla. Mesto oče naideš očo, tnesto mater^ mater i jas bodetn tebi više vsega. Domo je sprevodo trepetajočo devojko. Lendrda sta gori zgcnila i vse sta njemi pove-dala, eiče i to, ka nameni Vlnce viitro činiti. Gda je Lenard to čfio, ka je Bobola Jančija huda roka ka zarnreže narčdila, so ga četserje oblegH i telko je pravo: ka jaj Bobolovim, britki dnčvi pridejo ešče na njč. Vince je razdrastšeni hodo po včsi vilici, hladen zršlc njemi je nikeliko prav spadno vreloj krvi njegovoj. LGbeznivo njegovo srdcč se bur-kalo vu njegovoj diiši nad smečenimi dogodki, tak da je malonž nori gratao. Okoli polnoči je bild vremen, nočni stržžarje ravno kre Bobola hiže idejo. Vu hiži je cšče posvet goro i glasna hrabuka se čfije žnjž. Opita od ednoga tamta id6čega baktcra, ka jeste prl senatorovi ? — T6 je tfi vsdko noč tak. Dinom danom do ponoči, potoro dva, trije konjcnicke idcjo vo z dvorišča, ka što so, kama idejo ? samo li Bog zna i gospon Boboia. Medtem vgasijo posvet i na dvorišči se tiho šošnjanje čflje. Vince z enkraj v kot slopi ! pšzi, ka se bode godiio ? Vrata se odpržjo i trije konjenicke idejo vfi na njč; sprevaja je stžri Bobola Gergor tfidi. Vince krepko poslfihša i strsne se, ka si vrackom jeziki natihoma gučijo. Po kratkom zgovarjanji kcnjenici odgezdijo, te itžri Bobola pa prvle, kak bi notri šo, malo okoli pcgl^dne i vžra zkGta napre stdnjenoga Vinciva i na njega strobi: što je? ka šč6? Ka naglejOješ okoli mojega hrama ? Zgrabiti te dam, razbojnik, što si ? — Jas sem ne razbojnik, nalehci me spo-znate, či me ščete, — odgovori Vince. (Dale.) Stran 66. DOSEVNI LIST žpriliš 20. držšvaj, a!i zato pa tem več neznanosti i kmice nijdemo ta?n. Či poglčdnemo evangeličanskoga krščan-stva naseiitev v Europi, tak vidirao da je to eden ošpičcni trikot. Naša c6rkev tak češe raV no Europe telo, kak pa zžgiozda te Ičseni ploj. Na severncj sirani Europe je fa zaglozda šOrka i proii jflgi je pa vsigdžr boie voska, tak da svoj najosirejši špic eti mS v Jugoslaviji. Od nas proii zahodi se začne katoličansko raorje, na vzhcdi i na ednotn kraj! jiiga pa vnožina pravosižvov, na jiigi pa pečina mchamedancov. Zaglozda najbole vsigdar pri špici trpi, ! tak ttidi naša cerkev, MS smo pa od Boga vzčli svoje poslanstvo, zato pa mcremo mi ostati v Europi prebivajočega evangeliča?sted harbinskimi pregndnci so bili tiidi naši evangeličcinski bratje i sestre. Tiidi boj proti izlami, proti mohsmedanizmuši more biti boj vsega, celoga krščanstva. Dnesd^n med moha-medanci veiiko versko napreidenje opdzimo od-znotraj, v več mestaj se z6 preveč vojskuje proti naiim misijonskira postijam. Mogdče da bo izlim ik za par let svoje rnisijonariuie tiidi med kričanskc !Qdstvo odposlao. Dobro bi bilo, či se na to pripravimo. EvangeHčaasko krščanstvo pa mL ešče takši boj, ki tnore biti boj vseh proteštžnušov. T6 je boj z rimsko-kathoHčanskov cerkevjov. Ritn. katholičaaska cžrkev je v zždnji letaj v različni orsagaj preveč dosta zgubičkov mela. Prvi vddrec je dobila v Francuškom, gda so c^rkev ločili od države. Drugi vdarec je dobila v Kanadi, gdč so njim dosta c&rkveo doliporD-šili i gde je samo 7 ednom Ičti 50 jezero liidi vostopilo z katoličšnske cerkvi. Nezgovorni vdarec je dosegno Ritn v Španjolskom orsagi, štero je pa sveta eden nšjbole katoličanski or-sag bio, gd6 je rimski papa vekšo obldst tnčo, kak pa sam kržl ali pa vl&da, ali zdaj par let se je tndi te orsag oslobodo od rimske oblasti. Velki vd&rec je dosčgno katoličansko cčrkev tiidi v Meksiki. Z toga leko vidimo, da so Rimi najboJe tiste države odpovčdale pokoričino, gdč je la cčrkev sto i sto lčt raonopolizirano oblast mela nad ladstvom, gdč je ta cdrkev tak besno preganjala mirovne proteštanuše z inkvi-zicljov, z grmadami i z sablov, i gdč je lQd-stvo leko po svojem recepti vzgajala. Rim tej veliki zgablčkov povrnčnje v dru-gi mestaj iiče. ZSto začinja vsepovsčd nemili boj prSti proteitdnuškim cčrkvatn, tak tudi proti nam evangeličancom. V Rima totn nemilom boji tGdi priličnost ne fali, ar se vsepovsčdi privadi apriliš 20. DUSEVNI LIST Strdn 67. priliksm i razmčratn. Jeste orsag, gde se združi z židovi i socljalisti, či je bir v drOgom orsagi napžda. V večinski rlm. katoličdnsks orsagaj faji ^ersko sloboš&no, v večinski evangeličan-skš orsagaj pa protitom« glasi versko sloboičino. V Rima torn boji i napždanji (fldi ne fali po-strašenja. Pred dvema letoma ob priliki Lulhero-l voga jubileuima so riro. katoličdnske novine to pisale, da je evangeiičanske cčrkvi to jubiieu**!-sko veseijč nž drfigo, kak vmčrajSčega človeka z&dnji g!ž*. Leko si misiimo. fcak slabo vpHva to na evangeličance v raztorjenosti. Preminoče leto so pa to pisali, da je v Nemškcm orežgi 600 evangeličcinsSd dfihovnikov prosilo sebe go-rivzeti v rim. katholičansko cčrkev, i \6 je pS samo edna velika laž biia, ar v totn niti edne reči istine nega. Ob smrti Hindenburga so edne rim, katoUčdnske novine to pisale, kak vreli katoliMaec je bio Hindenburg, da je vsški džn bio pri spovedi i da fje pri njegovcj smrtnoj posteli tara stao diihovnik, da bi njemi pcdelo zadnjega u&zanja sakramentum. Gda so pa pri tej novinaj zvedii, da je Hindenburg vreii eyan-geli.Janec blo, so več edne reči nL pisale od Hindenburga, ešče od njegovoga sprč?oda ne. Žalostno je, da se krščanske cerkv; med sebom bojujejo, nS da bi rdjši svojo moč proti skOp-noifii neprijjteli goriponOcale. Ali mi smo tomi ne krivi, mi srao tak preveč potrplivi, mi se sa-mo branimo, ne nap&damo pa. Evangeličansko kričanstvo ešče ma eden boj, ki je edino evangelič&nski boj. Naša cčrkev zvfin sžverni orsagov v raztorjenosti živč. Sa-motnoga dreva šorš je pa takši, da ga veter ešče te s^ra ta goni, gda gčšča tiho počiva. Ali naša cčrkev pa tiidi v raztorjenosti verno zvr-šava svojo težko dužnost i vči lOdstvo. Zato so pa naši verniki večinoma razmčti i pošteni. Ne dšvno je eden ježuita barat td piso verskom listi ježuitov, da so evangeličanci vsigdžr i povsed bole kulturni i zevčeni, kak pa ritn. ka-tholičanci. Tudi či kritninalno itatistiko glčda-mo po različni držLvaj, je ta za nžs dosta bog ia, kak pa za rim. katholič^nce. Mi napre ho-dimo v sliižbi kulture i odzaja pa v punenji tetnnic. Eiče na bogšem bi pa stali mi eti v Jugoslaviji, či bi ražli svoje verske iold. Svetovna evangeličanska cerkev se po celom sveti ponavla i mladi, raste. Znova čfijetno ete reči; nazaj k Lutheri, nazaj k verevadlflvanfi. Veseli nit, da je Lutheršnski svetovni konvent takši naš orgaa, ki celoga sveta evangeličance vkfipervžže, na nji pšzi i njim z svcjov poma-gajočov rokov pomžga. Dnesdčn se žč brigamo za vsako rsztorjenost, Itidi zvtinešnje nrisijonsko delo pomagamo i podpčramo, Sr dnes e^angeli-čanska cerkev 2500 misljonski alciTižšov tua, 3000 misijon^r-uiov i 30 jezero doiEači vučitelov med poganskinii narodi. T6 je na kratci naše evangeličdnske cžrkvi položaj po seeti. Ne bojmo se zito za to cerkev, pomdgajmo jo z svojlm d6!om i svojimi dari, naj nani nadaSe naša troitajoča JUbldna rngti ostane^ Gaspodin Bog, ki njej je fundamentum postavo, jo tudi obdrži v bodočem vremeni, Za sdbe se pa moremo bojati, ar je to pitanje. za kakše evangeličance se pokažcmo pred merov Gospod-noga Bogš! Vidli smo naše cerkvi položaj po velikora sveti. Kak pa stoji naše evangeiičanske cerkvi položaj v t?ojem mžlom svžti, v tvojoj gmani, v tvojoj hiži, v tvojoj držini i v tvojern srci ? Krivda i pokora. Rotnan, pisala: Kovatš Frida. Poslovenčo: SILVANUS. VI. Peter je roirooslapo Wagnerove hišlce, šiera s svojov globoko dolvisččov zaraičenoy slšmnat-nov strehov 1 z korinatni na okni, vseglih ka či je sirotnašna bila, d6nok prijaznivo vOvidla. Ed-na ešJe mlada bleda žena je sedela pred dvera-mi na ednoj slabonaprivlenoj klopi z Biblijov, vu rokaj, napametvzčvia Petra, ki je pozdravivši mimo štčo idti. »Peter, ne poglčdneš malo notri k Maj-čeki? Ržvno eden spomin piše gospon farari, pod šteroga se konfirmandušje podpišejo i vQtro Hedi tdodnesč." WT6 si ja hltro poglednem, sem radove-den." Notri stopi vu to preveč čisto hišico i najde toga drovnoga Majčeka obri ednoga papčra nagnjenoga z gorččim licora, z šleroga papčra se vidi, ka edno kfinštno delo bode žnjega. Na sredini, kama podpiski pridejo, je z grozdjom napunjeno trstje bilo, z zrelira barndstim vlatov-jotn na robaj, na zgornjetn kraji pa na sredini Kris-tuia glava z milim poglčdotn, itera so neverjčtno dobro bila namalana. Odspodi je pa napisano bilo: .Jas sem te istinski trs, vi ste rožgč." Sam Peter se je čttddvo. Strdn 68. DOSEVNI LIST dpriliš 20. ,Vsi vrdzje, to je resan fajn, odltod pa maš ti 10 ?" Z nevoiččnirni očmi je glčdo na Majčeka roke i zda obprvim je vzčo na pamet, ka te pojeb rdvno takše voske lžpe rokč roa, kak gospon vučitel. ,Odkod mam jas to ? Takši talent B6g da ednomi i ti znšš, kelko so se gospon vučitel nmntraii z raenom." ,,Peter je šo. ,,Servus !" ^ V. :- ..Zbogotn, Peter!" VII Majček je neobtrudjeno delo dale. Či se Hedvik! dopadne, njčno Im6 more odzgora to najprvo bldti. Mati njegova je ešče vedno vdne scdela, gda je FeHer farar mirao žo. ,,Dober veččr, gospd Wagnerova!" Žena je hitro gori štela stanoii, naj bi za gosta stolec prinesla. ,,Samo ostante, jas bi rad ednok z vam! gtičo, zato si rajši k vam sčdem na kiop. Gde je pa Majček ?" ,,Vu hiši je pri svoji tak Itibleni knjigaj I" »Ravno zšto, tiidi on za eden tnesec v6 ostane z šole, ka naj bo te žnjega?' ,,B6g moj, gospon Farar, oni znžjo, kak je prinas. Mi smo t&kii siron.'žki, ka za nas nega driige mogočnosti, kak delati. On 'de k ednomi včrti za hlapca cnogo idti. Jas netnrem za njega nika včiniti, či bi tnoj pckojni mož živo, bi ga mogoče znala vfinavčiti dati." ,,Ja, vidite gospa Wagnerova, tfi se more nika naprsviti. Jas ne bi blo rad, či bi se takši talent zgiibo i poskfisim z itipendijami omogo čiti njemi ?čenjč i končno sem tfidi jas eti, či 'de gde falilo. Zaednok ga samo vi morete gvantati." »Gospon Farar!" erčč trepetajoč ta bleda žena, ,.t6 bi napravili oni za mojga slnd? Bog moj, kak njitn naj za to zahvalimo ?" ,,Kak, gospS Wagnerova ? Za ročne bi te najvžkši lon bio za mcje dčlo, či b< z Majčeka eden pošteni, hasnoviti mož postano i to vfipatn žnjega zagvušno. Sarao je to škoda, ka se yts že toga nedoživem. Premisliie si td vse dobro i te botno si ešče zgučavali od toga." ,,Ka bi si bilo ešče od toga premišlžvati, gospon Farar, noč-dča bom delala, naj ga Iehkc pomagam. Či 'de se njemi za istino slobodno v6vCiti-" toiMMH*^ Z nezgovorjenov radostjov se nakloni ta žena i kašne farari roko, ki se je proti torai tnočno br5no. Kesno notri do noči sta vkOper sedela mati i sin, zgučžpavši od te velike sreče. Piane sta kovala za bcdočnost i že pol vu sne šošnja te presrečen pojeb: ,,Ali t6, tnama ti, neboš smela nikaj deiati^ ja3 bom se skrbo za tčbe !" Vu sne se je pred ednov vnožinov liidstva vido vu ednoj velkoj lepoj cžrkvi, gde njim je Reč Božo nazvešfavo. Čtidiivajoč je poslfihšala matj na reči, štere je vu sne giasno gučo: ,,Bojdi veren noiri do stnrti i dani ti žitka korono!" (Dale.) Letno gldvno spravišče Puconske fare. Puconska fara je tnarc. 14 ga rnela svoj reden obračunski gjOlei. Po spevanji občne pes-me: ,Ka Bog čini, ?se je dobro" i po vreloj molitvi dahovnika, so Kohar Stevan inipektor odprli gjtileš z prspravnim govorom. Prigldsali -so, da se verski žitek vu fari od leta do ieta pobogšava. Vidi se, ka vu gnsani rtier i vkup-razmenje kraluje; jeste vrelost, navdiišenost i vo!a dela. Z-tčm svedočitno, da se držimo sv. pisma i tak smo spodobni obladati ešče tnateri-žlno srmaštvo. Cerkve Iflb6zen i verebratinsko poštGvanje je tudi potrebneie dnes, kak gdakoli. Z&i&m so duhoviiik napredali svoje letno prestrano naznanilo, štero v celoti nemoremo objavit) za volo zmenkanja prestora, samo ni-šterne točke zamerkamo ese. Vu pretečenom leti smo pali spoznali, ka . j6 milostiven Gospod. Naša d?ojQvanja i skrbi so zaman bile, ar sam Gospod nas je osramdto žnjegovim čfidnitn skrbnoienjem, žnjegovov ltibčznostjov, katero iudi truc naše nevrednosti, smo čatili od stopaja do stopdja. Vu naprepe-lanji tak duhovni, kako maierialni dugovanj naši je od dotični nej henjala gori že poznana j vrelost, za štero volo po Božoj milošči lepi nashaj lehko goripokaže fara. Z vGpajočov dfi-šov giasimo, ka nemamo zroka na dvojnosti spadanje, ar iiki do etimao, verjemo ka poetom-toga tiidi znatni bo Bog. Potom so se spominali z 400 ičtnice Lut-herove biblije. Bblija naj bode znovič našetni celomi cerkvcnorai ludslvi sladka pitvina i želen apriliš 20.' DOSEVNI LlSf SfrSn 69 krfih! — Nadaie z Porkclib Gyulo diihovnifca, ki se je pred 21 leti, liki z faliskoai vdžrjeni močen ržst, sečžkajoč vopodro z reda" živoči vu svoji nžjiepšš letaj. Koga smehdče svetle oči dobrota, reč viist njegovi modrost, čutenje srdca njegovoga čista bogabojazen je bila, ki je z pčldastov vernostjov delao vu slfižbi graane. Na njegov grob po zahvilnoj fari pozdignjeni kameni križ naj giasi, ka je i bode vsigda> blagcslovleni Porkolšb Gjulo spomenek med namt. ""' Nadale so se spominali od 150 letnice po-svetšenja cerkve, od parkeranja cerkveaoga placa, šturoga krasota je tiidi tičn higijenski siudenec; od novoga zvonika pečarovske filialke, gde na žalost i sramoto par drflžin za volo niSvredni, prazni zrckov se že celi 10 !et nastran drži od tč nastave, na ne uiaio škoderadost i osmeha vanje drugivernikov; od katehetske sliižbe; od aldiivanja gotovnosti vernikov. Cerkveni žitek poprekno zadovoljivni kep kaže. Vu obisk&vanji Bože hiže vernici zadostno vrelost skažfljejo. Na žalost iriamo tudi tdkše kotrige, na šteri vfistaj nezunijo naši kordli, šteri se nenanizijo k skGpnoj Giolitn, šterim je glas svžte biblije ne duhoven krflh, iterl neživčjo z svestfom večerje gospodnoye. Račun rojstev se ešLe itak vedno pomen-šava. V ceicj našoj piišpekiji se na jezero duš v našoj prektnurskoj sinjoriji naržja najmenje decč, tak ka so naš g. ptišpek vu svojem zadnjem naznanili eto zamerkali od nds: MČi bo tako šSo dale, zs sto let nebode ni edaoga e?angeli-čana vu Prekmurji." Vu našo c6rke? je ne prestopo nižče i z naše cerkvi je ne vSstopo lfldi nižče. Donok eden sebeborski rojšk je v Bžčki v r. kat, cerkvi skleno ženfdev i z tem obečao, ka či de raeo deco, tista bodo r. kat. verc. Edna krnska de-vojka je toti pred ednim letotn s svojim r. kat-zaročnikom v našoj cerkvi bila pri zdavanji, ali svojo prvorodjeno ččrico, štera bi na vsako far-mo evangeličanske vere mogla bidti, je — praj na prislljžvanje moža — itak dovolila pri Be-nediki krstiti d«tL To so na:n rane. Naši verni-ki so ne zadosta prebfldni vu svojetn verskom ogvfišanjl i nevkleknjeni vu vcrnosti do svoje cžrkvi. To so pa nacn vsein tfidi opominanja: varmo vsakoga od zmešnogs hištva, ar takie retkogda dobro vovdari. Ne džvno sem čteo od edne lepe evangeličanske dckline, šteroj so pre- več branili notrildti vu ztneitio hištvo. Ali vsa opominanja so zsman bila Ona praj že zna^ka č^ni. Bog je isti, tako vu r. kat. cdrkvi, kako vu e^sngeličanskoj. I glayno je: lfibčzen. T6 je ežče niti ne tak dd?no bilo. I dnes ? Dnes z obotna rokama tnahuJe pred licom i kriči: ,či bi jas znala to 1" Nadale so se spominali od poštni i Ad-ventni predšvanj; od Božičnice; od delanja ,MlLdinskcga-, pevskoga- i ženskcga društva" ; od obdaruvanja konfirraandušov i novi hižnikov; od svojega reditelskoga dela pri Diiševnom Li-sti i Evangeličanskom kalendariji . . , Po dahovnikovom na znanili, za štero so farni inšpektor vadlOvali zahvdlnost, so goripre-čtcti bili i na znaaje vzeti računi pretečenoga leta. — Notrijeinaaja je bilo 48,630 20 D, vo-ddvanja 44,011 55 D, V hranilnlcaj i oa bojn-skom posojili ma fara 31,178 89 D. — Odobreni je preračun za t. ieto. Ednoglasno sta nazaj ze-brdniva Franko Mikloš zs penezaika i KOlics Mihalj za kurdtora. — Pri farofi se zozida n0?a verstvinska hraraba, v iteri cio že zda začne fara potrcben tnaterial notri sprdvlati. — Raz-pravlana so ešče drtiga tnčnša dugovanja. RazloSni mali glasi. Radosti glas. nAr či verjemo, ka je Jezuš mro i goristano; tak i Bog 16, ki so zaspali po Jezuši, žnjira vret naprž prlpela. (I. Tess 4, 14.) DfiSevaoga Hsta vsera čtitelom, vkiipde-lajočlm ino šinteiom vesčle i blažene vfizemske svitke žele — Reditelstvo. Postna predavanja. V Puconskoj c^rkvi od postne prve nedele niao vsžki hip zvSn predge postno predavanje majo dahovnik od ete tžme: radosti pesem pod križom. D. Lendava. V tom postnom vremeni smo dvž verskiva zvečerka meli. Na prvora je diihov-nik n3predšvanje meo od .Človek i greh"-a. Goričtenjč: wMžla Agaeš" Šlftar Ir^na preds. žensk. drfištva. Deklamalivala je Mentš Piri. Bio je liidi eden kvartet. Na drligi verski zveččrek je dih. naprS davanje meo od »Stžnje krščanstva i evang. cerkvi v bolieviškoj Rusiji." Goričtenjč je m63a fararca »Herbija Agote*. Deklamalivo je Rožai Rež8: »Zvonov glas" i Š.ftar Madi. Bio je eden duett. — Sk. doh. . ' DomanjSovci. Evangeličanska gmajna v Domanjšovc»h je leta 1934 ga mela nctrijemžnja 15082-69 Di.i. voddvaija pa 1422475 Din. Os tanka v blagajai 857 94 dinžrov. ZgostSnka je Strkn 10. DOSEVNI LIST apriliš 20. bilo na cčrkvenoj dači 220 dinarov. — Leta 1934-ga se ]e v gmSni narodilo 18 decč, mrld je 28 osčb; hižni zakon je sklenolo 10 pirov, 8parov čisli evangeličanski i 2 pžra mešaniva z re?er-zališom za naio cčrkev. Pri konfirmaciji je bilo 23 dec6. Z Kristuiovov svčtov veččrjov je živelo 892 vernikov. V našo cčrkev je vstopilo 5 oseb, naimre 4 iz kalavinske (reformirane) i 1 pa iz rim. katholičanske cžrkvi. — Gmanarje so na cčrkev aldflvali 2040 Din. i sveče na oltar i v posvečnjeke. K« novoga po sveti ? V Grčiji je v za-četki m&loga travna vovdžrila revolucija pod vodstvom Venizelosa, ki je trpela 11 dni. Vlada )e revolucijo zadfišila. — Francija je 5 milijard frankov posojila dala Italiji, ka lehko pošilja svojo vojsko v afriike kolonije i pripravi bojno proti Abesiniji. — Nemčija je razbila železne verige versajske rairovne pogodbe i je 16 ga marca goripostivila svojo vojsko, ki stoji iz 36 divizij i velikoga bojnoga letalstva. To je prej zato napravila, ka je Anglija zviiala vojni pro-račun za 10 milijard funt sterlingov (1 funt ster-ling je 250 Din.) i ka je Francija dveletno vo-jaiko slfižbo vpelala notri. Pred kratkitn so an-gleiki diplomati bili v Berlini i so zvedli, ka so Nemei dobro oborožeoi; minister za nemiko propagando GObels je Angleže potroštao, ka »samo* za edno tretjino majo več letal, kak pa Aogteži. V ivoji fabrikaj pre dnčvno 15 najmo-dernejii letal znžjo zgotoviti. — DrOštvo Niro-dov ]e vodalo preglčd, ka se je v zšdnji 9 letaj kelko potroiilo za vojsko iz jivnih proračunov. 7& šuma zniia 36 railijard 168 milijonov zlati doISrov, ali v naii penezaj okroglo 1 bilijon 627 milijžrd 560 milijon Din! Tfl se vidi, ka žuli naiega kmččkoga i delavskoga ludstva spravlajo štOke, bajonete i bombe namesto kriiha i obleke. — Hitler zahteva vrnitev vseb nemških kolonij i ludtko glasovanje v Auslriji. — V Belgiji je velka zmešnjžva zavolo nagloga p4dca belgijsko-ga franka. — Te dni je dobila naša narodna banka 2436 kg zlate zaloge iz Francije v vred-nosti 94 661 000 Din. — Letos proslavita 300 letnico obstoja: Akadetnija znanosti v Parizi i vseučilišče v Budapesti. — Pupin Mihajlo, znan-stvenik i izumitelj, ki je nSdivno mro v Sev. Ameriki, je svojoj rojstnoj včsi Idvor (Banat) teštamšlivao 100 000 dolarov, varaši Petrovgržd (V. Bečkerek) pa 300000 Dolarov. — Za vzgo-jitcla Njeg. Vel. kralja Petra II. je kraljevsko namestniitvo določilo senatora i rektora viije pedagoike šole g. Živanoviča. 250 letnlca dva cerkveniva igrara. Marc. 21-ga je bilo 250 let tomi, ka se je narSdo v Elsenachi te najvčkši evangeličanski cerkveni igrar Bach Janoš Šebeštjen. Po njem je posta-nola orgona kralica igrarski instrumentumov. — Febr. 23 ga je tninolo tfidi 250 let tomi, ka se je narodo rdvnotak veliki cerkevni igrar HSndel Jurij Frigyeš, koga najbole pozaino igrarsko delo je: .Meššiaš." Ob toj znamenitoj obletnici so se evangeličLoi povsčdik spominali z teva dva igrara i spevni khoruije so popevall njidva pestni. Vu Nemčiji se je tfldi nastavo ,Pro Deo" (za Bogž) zdvezek, šteroga cio je boj proti ne* pobožnim gibanjetn. Tlstoga ježulto, ki je vu Vitero-ji ednoga biblij-razširjivca knige žežgati dao, so na 14 dni zšpora osddili. Vu Danljl se je začnolo gibanje za to, da nedelne športne borbe rdvnotak, kako v Angliji, na sobotni zadveCarek predčnejo. Vu Volhinlji je 15 grčko-katoliiki i grčko-ortodoksni duhovnlkov prestopilo v evangeli-čansko cčrkev. Evangeličanska Tamulov cčrkev v In-diji mi zda na jezere gorijemati pšrije, šteri k-nje prihajajo z rimokatollčanskoga misijona. 1 Jubileum. Evang. sirotna hiža vu Novoj Pazovi ]e aprila 14ga svetila svoj 25 letni obstoj. Konfirmacija v Pnconci je na cvetno ne-delo bila. Očivesno pred celov gmanov je 69 mlidi krstšanov (35 dečkov i 34 deklin) polo-žilo verevadlfivanje i oblObo svojo i so prlhijali obprvim k Gospodnovomi itoli. Cela osvetnost je lepo i genlivo dolitekla. Za spomin na kon-firmdcijo je fara vse konfirmanduie obdarOvala z listom, na šterom je doliztnalani Leonardoda Vinci-ja svetovnoga hčra kep od zšdnje veičrje. (Drtigoč raztolmačimo kep vu etom listi.) Ob toj priliki so darflvali dečki, kak gotovi bojevniki, na Gustav Adolfa podpornico 210 Dln-ov; de-klice pa, naj n]6 ifldi nflca Gospod pri zidanji njegovoga orsaga na zemli, 265 Din-ov farnomi ženskomi društvi. Naj bodejo (i konfirmilivani blagoslov familiji, domovini i cčrkvi I Satnovolai darl na D. Lista goridržinje: Domjan Štefan Brezovd, Flisar Kalman Vaneča 5-5 D, Kerčmar Žiga M. Sobota 30 D, Železen Franc Pužavci, Goričanj Franc Polana i Kardoi Lajoš Sebeborci 2—2 Din. — Radi bi nadalje-vali! Srdčna hvila! Turobni glasl. Odselili so se zadaji raž-sec z Puconske fare vu večnost: Banfi Ivan na Gorici, st. 62 1., Mikola Vilma v Andreci, st. 181. Lanšček Šandor v Andreci.it. 501., Kološa La-joi v Moščanci, st. 24 1., Siftar Julia, roj. Marič v Polani, st. 86 1., Filo Imre na Vaneči, st. 87 let. — Naj mžjo sladtek grobski sčn i blaženo goristanSnje! ,,„„_„........... dprlliš 20. DOSEVNI LIST Strin 71. Reform&dia vu SvSici i na FraitcuSkom. Naprejdava:SILVANUS. 2. ČKOLAMPAD. • ' (Nadaljavanje.) Reformždja se je vu Švdjci vedno bole raziOrjžvala. Bern, Basel, na dale St. Gallen, Glarus, Grandbfinden, Schaffhausen so eden za drflgim odprli reformaciji svoja vršta i predgan-ce. V Baseli je Zvinglija prijžtel Okolampad raz-šfirjžvao reformadjo, ki je Zvingliji ravno telko bio, kak Melanchton Lutheri. Okolampad se je 1482 leta v Weinbergi narodo i se je obprvim za Hausscheina zvao. Trgovstvo, štero je njemi odloSeno bilo, se njemi je nej vidlo. V Heidelbergi i v Bologni se je pravdo včio, v Stuttgarti pri Reuchlini se je grči n&včo, pri ednom španjolci židovski. Erasmusi je po-migao z grčkoga Novi Zžkon doliobrnoti, sledi je predgar grato vu Augsburgi, gde se je navolo svetskbga živlenja i ]e vu kloiter odišo. Tam je Luthera spiske čteo, za iteri n&vuk se je preveč navdfiio. Za volo tč navdušenosti je mogo po-begnoti i tak |e priio vu Švijc, gde je profesor theologije i farar v Bazeli postano. Hitro je grato irčni prijitel Zvinglija. Tak je delo brezi prestanka za reformžcijo v Baseli. Tiidi on se je oženo. Ednoga generališa Sčr si je vzčo za ženo, z šterov je vu zadovolnom i srečnom zž-koni žive. Okolampad je bio on, ki je 1526 leta na diiputaciji v Badeni tomi poznžnomi Dr. Ecki bio protipostavleni. Zvingli je nej bio navzoči, ar 80 se za njcgov žitek bojali, iteri bi tam vu nevarnost prišo, ali ddnok je od vsega nazvešče-ni bio i je Okolamp&da z svojimi tanači i opo-minanji podpčrao. Na toj diiputaciji je Okolam-pad obl&dao. Gda je Ecka z pomočjov sv. pisma vu kot stisno, je Eck kričo : »Jas bom pa z timi lublenJmi svetci držo, či bi niti sv. pisma nei bilo.« I či bar ka so obladnogt Ecki dali, donok je Eck etak pravo: „0 da bi ete dugi ziiti moiki z naie stršni bio." 3. Dlšput&dja v Marburgi. Edna dosta bole glavna dišputicija, kak je pa ta Badenska bila, je bila v Marburgi (Hessen) 1529. leta držana. Hessenski grof Filip je štčo evangeličine v edno verovadlflvanje združiti i se ]e zdrzno pašSo, naj ono razdvojenost, štera je med Lutherom i Zvinglijom za volo sv. ve-ččrje nastanola, vjedina i Djidva na vdzglihanje pripela. Zato je te Sžske i Švijcarske rcformi-tore na edno dišputacijo v Marburg pozvao. Prvi dča se je Luther z Okolampadom, Zwingli pa z Melanchtonotn štflko. Vu itirinijset pitanjaj so se vjedinali, ali vu petn&jstom, v šterom ss je za sv. veččrjo šlo, %o se nikak oej mogli sporazmiti. Luther je na stol napiso: ,to ]e telo moje" i je vedno z prstom pokazo na te reči, gda je Zw!ogli z svojim razlaganjem trdo: ete krDh znamenuje moje telo i eto vino tnojo krv". — Luther je sv. veččrjo za vživanje Kristuiovo-ga odičenoga tfila i krvi držo, za edno dOievao hraao toga novoga človeka, ki tOdi ednok vu tčli z mrtvi stanoti inora. Zwingli je pa sv. ve-čerjo za edno spomlnanje na Kristuia smrt držo, za eden zždavek Bože railošče, za edno vidoče znamenje toga nevidočega občinstva z Zveličitelom. * Vsakii si je tak mislo, ka za volo pravfce i za volo bodočnosti te cčrkvi nesmi popflsliti. Lutheri so samo pržzni simboli i znamenja nž bilč zadosta. On je pravo: »svestva so ne zna-menja, z iterimi bi tg krščenike tak oznamenfl-vo, kak ovc& z krajdov." Zžto je tak daleč 16, ka je Zwing1iji i njegovitn prijitelom pravo: ,Vi drflgoga duhd raate, kak mi", i se je žnjimi nš vjedino. Zwingli je žalostno i jočič odiio i Luther se ]e do smrti žnjitn n§ vdzmčro. Kak žalostno je, ka ržvno za volo sv. ve-ččrje, štera lfibčzen i mčr predga i ednakost ti vernikov predstšvla, sta se tevi dve cčrkvi loči-le. Sledi so se Zwinglija nasledniki Bullinger i Kalvin približdvali k Luthera zarazmenji od sv. veččrje, ali ta razdvojenost ti cčrkvčo je na dale ostanola. 4. Preg&njanje ti reforinirani vu Švajd. Švdjc se je na dvš protivni strdni razdžlo, na katholičane i reformirane. Krvivo preginjanje ti evangeliumskoga mišlžnja se je dogajalo. Schiverzenbachski farar, Kaiier, je ostro predgao proti molenjfi ti svčtcov. Ednok je goripoiskao svojo lojstno krajino Uznach i je predgat iovu Oberkirch. Tam je od katholičinov zgribleni i brezi vsakšega dokiza i pravice na smrt osod-jeni bio. 1529 leta so ga iivoga zčžgali. Edna pčlda fanatiSne mržnje je dogotek toga staroga Wirtha i njegovoga sini z Stamm- Stržn 72.____________________ POŠEVNI LIST dpriliuš 20. STEDITE BIJELE NOVCE tCAD KUPUJETE KOD NIAS. ( Mi Vas pošteno poslužujemo, te Vas samo jedno molimo: Reci.e svima poznatima, kako ste dobro kod nas kupili. ,,,,„¦ .. ,^, .. ,.. .,, « ODIJELA ZA RADNE DANE: NHšE CSJEi^E " Odi'ie!a za radne dane D;n i2o-ieo.- hhhkmk^hm * vunena odijela . . . . „ 170-390.- HHKRHHV dječačka odijela ...... 110-290.- hlače .*¦.- ...<.> , . „ 75-160.- .i.hi'^fl.7V7V<3'ifii'i,^--."'*S dječja odfjela. . . . . „ 60-130.-.vz s<4 t.< .»¦$« v.'X .u-{mni:pcq9 vut^ nepremočivi hubertusi 32o, 26o( 16o.-JVAR ODIJELA heima. Zwinglija eden nšjbogši prljdtel Ochsln je slžnci so zahtevsli, ki so pdpinskoga mišienja farar bio v Steini pri Rheini. Nad etim fararom bilJ, naj njia Wir}ha i njegovšva dvd sina vo- je šlčo kath. komisar Amberg svojo zagriženo dajo. Zurich vžraš, karna so zda eli pobegnolf, raržnjo proti reformlranim vospunitL 7. julija ie t6 nofrždovolo, alj samo pod ibm pogojom, 1524 v noči ga zgrabiti i odegnati dao. Gda se N Wirth i njegovfva sinž sasio za volo gori- je to zvcdlo od napomččzvanja njego?e držine, vu^g^nja toga kloštra 'ž Sposluhšani i csodjeni je dosta nSroda vkQperpriš!o z Stcina i Statnm- smei° h'dti * ne3 za vol° vadlusanja. T6 je tiidi heima, ki so toga navelkopeštiisranoga farara bil6 c-bečano, a!i nej zdržkno. Te Wirthe so v rešiti šteli z rok pandurov. Med etim ludstvoi« Baden odegaali j so je pred sod postavll!. Na je bio tadi Wirih, eden čestnik z Stamaiheima i vsakše forrao so je za krive Steli nSjdti. Na njegoviva dvd slna Johann i Adrian, dvd zdrz- Wir(ha so to šteli posvedočiti, ka je sv. Ane niva i batrivniva fancra. Ali Ochsllna se njim je ^P vkOperstro, ali Wirth je posvedcčo, ka je ne posrečHo rešiti i zda se je to preganfarsko t6 ^ »Hno, nsti je nej szčo t&\ pd gorivužganjl ludstvo, med njimi dosta fučkarov, ki so to HMtra. Na to so njemi vadluvanje vrgli na oči- lUdstvo zburkžvalf, na Ittingenski klošter sOnolo, Vsi trijž so sfrašno, na zverinsko formo bili so celi klošter vfiporobili, kepe i pohišivo vku- tnantršn!. Tudi ts raaferske skuie, WirJha ženž perstrli, dosta knig zežgali i nazadnje celi klošter so nlkaj nej pon»ag«Ie, ki je od Eschera sprevi- vužgali. Zaman je poskOso Wirth vse, naj eto Jana za njlmi v Baden prišia. Ete Escher je z hUdodelo nazajzadrži, nej je raeo moči protš toj ednim sSdnikom Stcckerom gučo: »Vi poztmte pijšnoj bandi. Na to so se ti katholičdni ešče d°"ok ^»ha, i znate kaJe on v celom svojem f_ , J ..... , - x , „ - . zitki pošten! clovek b'o." — »To je lshna, drd- bole razburkah i za volo ze tak vclke mrzoje gi Escher> tTČ6 Stocker! on je ešče nikomi ne proti rdormiranim je mogla ta Wirthova familia kaj hadoga napravo. Ali on je sv. Ano, Krlstuša trpeti za te poničeni klošter. Ti krajinski po- babico zčžgao i zšto mora mrgtl." (Dale.) Stampano v BPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.