Lisí 30. Tečaj XXXIX. obrtniške zh a j aj vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol eta 2 gold., za cetrt leta 1 goid.; pošilj po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. Izubijani v sredo 27. julija 1881 Obseg: Kaj je kmetijstvu prva podlaga? Vrbar. rojar ali lesni crv Kako pregnati gosenice z zelj darske novice. Novičar. Ministerski ukaz o živinskih popotnih listih. v t ^ Crtice o vojaški granici Gospo Naši dop Gospodarske stvari Haj je kmetijstvu prva podlaga? Stara pesem, katero zopet zapeti moramo našim gospodarjem. s katero se včasih gnojišče polije, ali pa se kako dru-gac v prid obrne. Ovčji hlevi so malokje s tlakom previđeni (flaštrani) ; vendar je to ravno tako potrebno in še potrebniše kakor pri hlevih goveje živine, *a,n>c*j v ovčjih hlevih ni žlebov , da bi se preobilna gnojnica (scavnica) odcejala v kakošno jamo , ampak nastel in ekdaj rekel, da treh reči ovčji gnoj jo morata čisto posrkati; kako pa jo bota zakaj potřebuj Cesar Napoleon Je za tretj zopet d ojsko: prva je d drug d in spodar za vspešno obdelovanie svoje Ravno tako potřebuje skrben go- zemljo v hlevu? posrkala popolnoma, ako je veliko uide skozi mehko mlj reči, in sicer: prvič gnoja, drugič gnoj tudi treh in tretjič biti Gnojišča morajo vselej blizo in tikoma hlevov ravno tako kakor hlevi morajo tudi gnojišča z ilo- zopet gnoja. Dasi ga bomo za svoje potrebe dovolj vico zabita in s cementom ali sicer podflaštrana biti in napravili, moramo posebno skrb za-nj imeti, in gotovo tla gnojišča tako viseti na eno stran ne bo previdnega in pridnega gospodarja težko stalo, lahko iz gnoja v jamo odceja da se gnojnica da si ga vsaj več napravi kakor ga ima dosihmal Družba kmetij ska kranjska , ki vé , da so gnojišča > ki • V V je zraven gnojisca kmetov še zmerom prav napačno napravlj Gnojišče se napravi po številu goved ali konj večje ali čevlje naj pa ne bode nobeno gnojišče manj se Cez > prosila s 1 ministerstvo kmetijstva , naj jej letos opet dovoli nekoliko premij v denarj gl e d gnojis > vendar ministersťv globoko , ako hočeš dobro gospodariti z gnojem. Napravi naj se pa, če je le mogoče, gnojišče na bolj senč-nati strani, da ga solnce preveč ne prepeka. Kjer se pa ni češ, naj m gospodarjev nadomestuje premije daj zopet povzdignemo glas: Kmetovalci, skrbit aprav- prošnje, v takem kraji napraviti ne dá, naj se mu streha na-Naj te- pravi da za gnoj ! 8e gnoj y največe bogastvo kmetijsko, varuje najvećega njegovega roparja — to je, solnca. Ni je 8koraj stvari na svetu, ivakd« o^ ^ aaiieuiaijaju V íatjiuu veliku »iiuuu , je LU, u a ^uujuiuc obrniti v gnoj , in vendar-le se tako pogostoma slišijo jz hlevov in gnojišč po pametno napravljenih cevih ali žlebih ne vjemajo v jame, ki bi se imele zraven vsa-kega gnojišča napraviti, da bi se v nje stékala gnoj- katera bi se ne dala Kar nasi kmetje 7 zanemarjajo v lastno veliko škodo pa tudi veči gospodarji y naj bolj je to da gnojnice pritožbe, da kmetovalcem gnoja primanjkuj Da odvrnemo take pritožbe, treba je pIihhmhhííIhmmíh da tako gospodarimo , da si pridelujemo nica 7 ki Se vec goče klaj sicer ali pogubi ali saj toliko dobička ne 7 7 drug na dveh 7 ali vsaj najmanj da tretj v hl in si redimo več živine; potem bo mo- donaša gospodarju, kakor bi ga lahko. Take jame naj so po velikosti kmetijstva veČe ali manje, dosti globoke, na treh ora- na prerahlja in dokaj tega škodljivca, kolikor bilo mi je to mogoce bolkih in hruškah, preobčutno škodo delà. sebno šuta dolgo zboljša. trpi, debelo zemljo Ker t sem skoz druge celo njegovo dveletno dobo ob vseh njegovih spremem- Razen teh reči se nahaja tu in tam tudi veliko bah natančno opazoval, naj mi bode do voljeno, ga danes ki kmetovalcu druzega ne našim zavedenim domaćim sadjerejcem vsestransko na- za gnoj vrle sare prizadene kakor le nekoliko delà, da jo skup spravlja: tančneje opisati, še celó čisti pesek in gola ilovica se znata za gnoj po- Ta metulj ponočnjak, babica namreč, ima 5 do 6 cm. dolg, valjast in proti zadnjemu koncu na hitro zatumpljen život, razdeljen v obglavje in sedem crno- rabiti, če se namreč dovolj peska, naj manj 1 do pol-drugi palec na ilovnato zemljo napelje in z ilovico dobro pomeša, katero svižnato in rodovitno napravi. Tega rujavih pa belkasto obrobljenih obročkov, kar vse opravila naj bi noben gospodar ne opuščal, kateri ima precej na debelo z dlako (flaum) enake barve pokrito. ilovnate njive; bo videl, da jih bo kmalu v bolji stan Cez razpeta krila meri od 8 do 10 cm., katerih zgornja spravil. Dosti bi bilo še govoriti in priporočati kako gospodarji FUI uvja ti j xvazvvj DâJ ou u uiv^ovutuuiuíi víuiuií ^/uow vuiuía p^tvzi c*4_la4 ^/ig^ig- z gnojem ravnajo; žena; spodnja krila njegova so ćrno-siva in s črnimi so svitlo-rujava, natrošena s temceje rujavimi obiački in so z brezštevilnimi črnimi poševnimi potezami přepře- na al naj povemo in na polji krátkém, kar nam Pri nas je skoraj povsod navada, u«., ^i« » * u.u^ v«.^^*., kidajo, ga na kup nakopičijo, in malokdaj aíi pa nikoli živo-črni očesi, iznad katerih kotov raztezate se dve je pri srcu. poševnimi potezami ob zvunanjem robu previđena. Na da ko gnoj iz- glavi ima dvoje kot drobno kokaljevo zrno debeli, gladki, ga z gnojnico ne polijejo; spari se tedaj, uname, sožgé ozki > fino nazobčani do 8 mm. dolgi tipalnici. Zadnji in plesnjiv na polje izpelje in tu delj časa raztrošen obroček na babičnem životu je ob stranéh širje izob-leži in ob vso moč pride. Ali ti bo morda tak gnoj na njivi kaj hasnil? čen, kar Kdor si hoče dober gnoj ohraniti na gnojišču, mesto dobro prilepi. služi v napravo neke črne-limaste slezovine s katero jajčica převleče in jih pri polaganji na dotično ga mora z gnojnico večkrat polivati, z gipsom po- Razen te zadnje opombe je mandeljc neko- tresti ali z zemljo ga posuti in tako od dne do dne liko manjši, bolj tankega in pravilneje ospičenega ži ž njim ravnati, dokler ni kup kakih 6 čevljev visok. Potem naj se pusti na kupu, dokler se začne na njive vota, babici po vsem popolno podoben. raz pelje vati ) samo da se Babica znese več sto samo na sebi umazano-belih večkrat z gnojnico polije; kot srednje repino seme debelih, nekoliko podolgovatih > > v tem času se pa drugi kupi ravno tako napravljajo. s črno lepljivo tvarino prevlecenih jajčic v posameznih pogubi nič do- kupčkih od 10 naprej v šupljo, a še raje pa v ranjeno Tako napravljeni gnoj je močen, in ne brote podorje. svoje f Če se tudi dolgo na njivo ne spelje in ne Kedar se pa gnoj na njivo izpelje, se mora koj raz trošiti in podorati, ne pa puščati ga na malih kupčkih, pričanje potrjuje 8korijo vrbovih, lipovih, jelševih, jabolčnih, hruševih m tudi drugih gozdnih in sadnih listnatih dreves ; še celó trdemu ceru in hrastu ne prizanaša, kar mi lastno pre- da ob vso moč pride. Jajčica polagati prične okolo srede meseca julija; Pri nekaterih sadežih rea ni mogoče po dokončani iz njih izlezejo meaeca avgusta in tudi pozneje do pognojeni ozimini toliko gnoja še na kupu imeti, da bi mm. dolge gosenčice, kojih barva je z njihovo po- 339 znejo popolno identična. Zajedó se male gosen-čice prec skoz skorijo do iičjevine in mehkega, soč-nega lesa, kjer se tudi prvo jesen živé ter male rove napravljajo, kar se na drevesnem deblu po izdrezanem, drobnému žaganju podobném lesnem prahu spoznati more ; ob tem času more se ta vražji škodljivec najlože ugo-nobiti s tem, da se poišče in pomečka. Prec drugo leto spomladi pa vrbar pod kožo uže veliko mehkejega lesa sè svojimi močnimi in ostrimi roženimi čeljusti razjé ; kolikor bolj pa postaja krepak, tem dalje od navede-nega prostora, navadno od desne na levo v nekoliko poševno mér globočeje v les proti strženu tako zajeda, da kot doraščena goseniea navadno naravnost po strženu gor prstové debelosti velik ter daljši ali pa tudi krajši rov napravi. Primeri se pa tudi, da v prvém letu malo nad koreninami mlado drevesno deblo okoli in okoli preorje in podljubni mehki les razjé; a niso ravno redke prikazni to , da se potem tako drevo posuši, osobito če ima le malo in slabih korenin, ter v slabi, pusti zemlji raste. Ce ima pa tako drevo krepke in močne korenine, ter je v dobri in zadosti močni zemlji vsajeno. se potem vrbarjev rov dobro obraste, a na obglodanem mestu se kot s srednje debelim dratom všenjeni obroček pozná. Ako se pa v kakem drevesu po vec vrbarjev nahaja, razvrtajo ga na vse strani po deblu tako, da ga, ce je uže tudi dobro močno, na dotičnem mestu ne ravno premočán veter odlomiti more, to pa zato, ker proti strženu le ena sama goseniea vrta, druge pa na okrog po deblu razjedajo in orjejo. (Konee prihodnjie.) Kako pregnati gosenice z zelja. ,,Landw. und Ind. Zeitg." priporoča za to ce s tni prah. S tem naj se potrese zelje, dokler je še mokro ali rosno, in Če ga dež opere, se mora zopet potresti, tako da na perji vedno prah leži. Ne škoduje zelju nič, ker se labko opere. Ta pripomocek je poceni, toraj Be lahko poskusi. Gori omenjeni list pravi, da po zel-nikih ob cestab, kjer veter prah v njive zanaša, gosenic ni. * tívilne kokone (galeto) kupujejo, kakor vodja c. k. svilorejskega poskušališča v Gorici naznanja , gosp. A. Len a s i, posestnik filande v Gorici, gosp. G. Na glas, posestnik filande v Kormonsu, gosp. E. Cuzzeri, posestnik filande v Farra-i pri Gradiški. — Kakor je g. profesor Povse, ki je unidan goriško ceno kokonov „Novicam^ naznanje dal, svilorejcem priporočal zarad pošiljatve kokonov previdnim biti, da kokoni ne trpijo škode, tako tudi vodja ces. kr. goriškega poskušališča priporoča, naj se živi kokoni ne pošiljajo na dolgo pot, kajti živ kokon ne strpí veednevnega transporta; umorjeni kokoni pa tudi naj so lepo posušeni; koristno je tudi, da se kokoni po različnih barvah ločijo. * Vojska Nemcije zo-per Avstrijo in Ogersko na polji kmetijstva. Razprave med Nemčijo in Avstro-Ogersko so se, kakor kaže kupčijska pogodba, med tema vladama 23. maja podpisana, za Avstrijo in Ogersko neugodno izvršile. Avstrija za prodajo avstro-ogerske živine v Nemčijo ni dosegla onih polajšav, katerih je želela, čeravno se je tudi Bavarska vlada za te polajšave na svoj lastni prid potegovala. Bismark, v srci zmerom neprijazen Avstriji , v eno mer staro pesem goni, da Avstrija Nemčiji donaša govejo kugo in da zato se avstro-ogerski živini mora zaprta držati meja nemška. V novi pogodbi so ostale večinoma vse prejšnje britke določbe. Edino, kar se je doseglo pri novi pogodbi 23. maja> dakontumacija avstrijsko-ogerske živine, ki se hoče v Nemčijo vpeljati, je od 60 dni znižana na 45 dni, in da posamezni živinorejci nemški , ki imajo svoja posestva na meji avstrijski in za pleme ali kak drug namen avstrijsko-ogerskih plemen potrebujejo, smejo po novi pogodbi leto in dan 12 goved si omisiiti, ko so jih dosihmal smeli le 6. — No, radovedni smo — piše Časnik tirolske kmetijske družbe — ali nasproti takemu strogemu varstvu nem-ških interesov ne bode živinoreja v Nemčiji več škode trpela, kakor bi škoda znašala, ki bi jo prosto uvažanje avstrijsko-ogerske živine Nemčiji prizadelo, Če bi včasih kako živinČe govejo kugo zatrosilo v Bismarkijo? * Huda letosnja vroSina delà po ve6 krajih tudi med živino hude bolezni, med katerimi najnevarniši je kužni črm (antrax), navadno „vrančni prisad" ali „sajevic" imenovan. Naj tedaj gospodarji skrbno pa-zijo, da živina dobiva pogostoma friške vode piti, — da ni h lev sop am in da dobi zelene krme, jn podnevi ob hudi vročini kolikor mogoče oprosti. Ce gospodar more, naj ji daje o takem času tudi malo soli. * Kaj seje zgodilo kovaču ziv ino zdrav niku, ki ni smrkavega konja brž nasnanil c. kr. okrajni go-8póski? — Kovač in živinozdravniški pomoćnik Jurij Menk v Mannersdorfu ne daleč od Dunaja je zdravil konja posestnika Simna Zwierschíitza, ki je bil smrkav, pa je mislil, da je le za smoliko bolan in ga zaradi tega ni naznanil gospóski. Lastnik tega konja pa se je sam po njem okužil in umri, kajti po smrkavem konji se tudi člověk okuži. Kovač, ki se je s tem zagovarjal, da mu postava o kužnih boleznih ni znana bila, je bil v ječo obsojen za 6 tednov. Ministerski ukaz o živinskih popotnih listih. C. kr. ministerstvo notranjih oprav je po dogovoru s ces. kr. ministerstvom kmetijstva in kupčijstva razglasilo ukaz od 7. dne junija, po katerem župani in tisti uradi, ki dajejo živinske popotne liste (pose), po katerih se izpričuje zdravje živine, kedar se na kak sejm ali drugam žene, morajo tako tiskovino dobivati le pri c. kr. deželni vladi. — Po takem tiskarnice nimajo pravice prodajati tacih potnih listov, katere edina deželna vlada v vsaki deželi tiskati daje, da jih potem županom razdeluje. Zgodovinske stvari. Crtice o vojaški granici. Zdaj, ko so se Hrvatom spolnile tolikoletne tople želje, da se je vojaška granica (Krajina) vtelesila civilni materni zemlji, utegne nekoliko zgodovinskih črtic mnogim našim bralcem po všeče biti, ki jih prepi-šemo zdaj iz „Domovine", dražega nam nekdanjega slovenskega časnika. Vojaška granica obsega 863 štirjaških milj in šteje veliko nad 1 milijon prebivalcev; zemlja vojaske granice se dotika turških krajev in prebivalci njeni so ob enem kmetovalci in vojaki,zato ime njeno ,,vojaška granica" ali „Krajina". Prvega sledů te vojaške naprave moramo iskati v dôbi Ferdinanda I., kateremu je njegov svak in na Ogerskem prednik, Ljudevik II., v varstvo izročil Dalmacijo in Hrvaško, v kateri namen mu je ponudil tudi * o 40 Senj in v več druzih trdnjav v tistih krajih (na priliko Liko, Jajce). redu Ferdinand si je priskrbe! potrebnega denarja, je vojsko, posedel s svojo vojaščino omenjene trdnjave in Turke večkrat močno potolkel. Vsled vojsk je bila pridob-ljena dežela skor brez ljudi; za tega del jo je prepusti! Ferdinand srbskim begunom in katoliškim Hrvatom s tem pogojem, da imajo deželo, ki jih redi, braniti zoper Turke. Ti novi stanovalci ob turski meji niso plačevali davkov, pa bili so zavezani skoz in skozi v oj as ko Leta 1798. so dobili polki številke v aritmetičnem itd. Od tistihmal so morali hoditi graničari v Miîogovrstne novice. # Velika vrocina. Iz L o n d bila tam 15 se poroča } da je dne t. m. tako velika vrocina, da take skoro ni pomniti. Gorkomer kazal 98 stopinj a službo opravljati. Nekateri izmed njih so dobivali od Avstrije nekaj plače, drugi so brezplačno služili. Med vseljenci so bili renheit (t. j. skoro 44° R.); največ je bilo leta 1868 namreč 96 stopinj. Vrocina je bila re3 afrikanska, skoro taka, manj kakor tišti dan lanskega leta v Calcutti, za 4° ko v Bombaji. Tudi drugje na Britanskem ni bilo nič manj vroče; po vec krajih so morali delo v tudi beguni iz Bosne, ,,Uskoki" imenovani tlitil UCgUlil Vla uuouuj ^uoai/at uuvuu vaui j ti okj r I---------- istimi pogoji kakor uni, vselili unkraj Kolpe, v okraji donu so trij ti so se pod topilnicah vstaviti, ravno tako vojaške vaje m t • • I • 1 • 1 • l w « i • Uudj Žumberškem (Sichelburg). Lon umrli za solnčno opeklino. Gospoda Al > m ropali y moralo se je na-nje paziti, ter so jim zarad ker so ljudi napadali si je z japooskimi pihalniki pomagala Novega Yorka se telegrafično naznanja, da je tudi v se ver ni javne varnosti odkazali kraje zad za Senjem, kateri so bili malo da ne zapuščeni. Granica Karloviška, Varaždinska in Banaška je Amerik vročina grozna Dayt je za solnčno opeklino umrlo 30 ljudi, v Chicag (država Ohio) 10. v Richmondu in Novem Yorku po } postala vojaška 1. 1589. vsled tega, da se je dovolilo mnogim Morlaškim rodovinam ondot vseliti se, zlasti pa potem, ko se je bilo vselilo veliko kristijanov došlih iz male Valahije; tem je Ferdinand II. přepustil 70 zapuščenih gradov med Kulpo in Uno. Rudolf II. jim je podělil versko svobodo ter oprostil jih davkov; naložil pa jim dolžnost, zemljo ob- delovati in mejo proti Turkom braniti. Uže od 1. 1707. se bere v zgodovini o nekakošnem graničarskom polkovniku, kateremu so bili podložni stotniki, po- za to opeklino umrlo 200 ljudi vsej deželi je do 15. t. m. državi Minnesota ki, kjer je veliko Slovencev vročina letos neoavadno velika, zima pa je bila tudi navadno mrzla. Tudi v > Je dopisi. Wabashe v Minesoti v severní Ameriki jul. veljniki in konjiki. Tako se je ustanova vojaške granice zmirom bolj Sprej mite, drage nam „Novice", tudi od nas tu živečih Kranjcev par kratkih vrstic. Ceravno smo daleč od svoje domovine, se vendar večina naše množice živo briga za vse vica f kar se pri vas zgodi, vsaka vesela no-posebno s političnega polja, razveseli tudi nas razvijala. Leta 1652. se je štelo uže čez 8800 stano- zato vam prav srčno želimo dobro srečo na poti k bolji valcev. Leta 1687. se je vselilo tam 4000 Srbov, in bodočnosti, katera se vam zdaj vendar uže nekoliko so vživali enake pravice, kakor prvotni prebivalci. Po odpira. Prav razveselilo nas je premešČenje Kalteneg- Karlovškem miru so posedli oni pridobljene okrajine, gerjevo in Vesteneckovo, še bolj pa odlikovanje očeta katere so bile vsled vojsk brezljudne; tako na priliko dr. Bleiweisa, kateremu iz vsega srca navdušeno čez so se lotili obdelovati sedanji Banat in slavonsko vo- morje klicemo: živio! Prav tako vam se vklanjamo za- jaško granico Srbi, ki so bili ubežali iz Turčije. Tako voljo zmage vaše pri kupčijske zbornice volitvah, kjer se je naredil poleg okrájev Varaždinskega, Karlovškega je zmagala pravica, t. j. narod. — Vse to so uže zna- in Banaškega Slavonski okraj, kateri se razprostira menja, da se na Slovenskem vreme poleg Save, Marose in Tise. To poslednjo deželo sta administrovala dvorsko vojno svetovalstvo in dvorna curstva na Kranjskem in ravnopravnost Slovencem vedri ; le še Pirkarja se skusite znebiti, potem bodo razrušeni glavni stebri nem- kamora na Dunaji. Leta 1793. je ukazal Leopold združi Varaždinska granica s civilno Hrvaško da naj naj se • ~ ťlv«uvuumu »» 4 « ** * « * j > toda se je> kakor se kaže, res pravi mož na pravem mestu. ne bode na veke ostala prazna beseda. Naš poklon tudi vašemu deželnemu predsedniku gosp. Win kler ju u^ii v ai a£iUUioaa auioa o v^ivnuu JLJL I y aoau ^ luuai ou ta ukaz ni izvršil, kakor tudi ne sklep cesarja Leopolda II., po katerem je imel postati Senj uže takrat priiiki kaj vec, posebno o tukajšnjih kmetijskih raz- to > kar je še le letos postal, svobodno kraljevo mesto. Graničari so se za trdno po vojasko uravnali še za vojske zarad dednega nasledstva. Pričel je to uredovanje leta 1746. general Sasko -Hildburghausenski merah; zdaj pristavim le še to, da je po vsi severni Ameriki taka silna vročina, da je uže več ljudi za solnčno opeklino zbolelo in umrlo. Tudi jaz nisem še nikdar take vročine okusi!, kakoršna je zdaj tu ob reki Mis- sissippiju Zdravi ! A. Obreza. kateri je naredil v Karlovškem okraji 4 polke infante-rije in en polk huzarjev; v Varaždinskem dva polka infanterije in en polk huzarjev. Ban grof Bathyany je o istem času 2 polka infanterije in 1 polk huzarjev v Banatu uredil, in 1750. leta je napravil general Engels-hofer v Slavoniji tri polke infanterije in en polk huzarjev. Leta 1760. se je Erdeljska vojaška granica, katera Slatine V Rumuniji 15. jul. (Bolgari v Rumuniji) Kdo na Slovenskem ne pozna pridnosti in spretnosti ljubljanskih krakovskih žen, ki oskrbujejo ljubljanski trg z raznovrstno zelenino, ki obdelujejo svoje vrte s tako marljivostjo , da je malo mest, katera imajo na svojih trgih tako okusno in lepo zelenino, kakor je pri-našajo Krakovčanke na ljubljanski trg. Pri nas po vsi deželi oskrbujejo to opravilo Bol- I IT \ ^n rv X KI /\ M m /J v% /% « w M I U Z « M se je bila po 90 letih svojega obstoj uže «V JV fcSl*» J/V VV 1VUU OTU.)UB katerih dom je v Leta 1780. so se odpravili huzarski regimenti. današnji Makedoniji, in kateri so, kakor se razume ob sebi 1 tudi bolgarsko-slovanske narodnosti F. Schollmayr 341 teligentno, kakor v Ljubljani krakovské žene. Možje so materno njeno zemljo. Cesarski manifest od 15. t. m., velike rasti, ogorelega lica, sè širokimi Črnimi hlačami, ki ukazuje to spojitev, bil je povsod z največim vese-z nogovicami dokoljenicami iste barve, z rujavo gornjo ljem sprejet. V Zagrebu se je po sklepu mestnega za- s kosmato kapo (kačulo), Be široko volněno stopa ta vesela dogodba slovesno obhajala v nedeljo z razobešenjem zastav, v ponedeljek zvečer pa z bakljado Vde- y obleko opasivnico čez pas tako se nam predstavljajo naši izvrstni zelinorejci. Rumunu sam se ne pečá rad sè banu grofu Pejačevicu in fzm. Filipovicu. zelinorejo; on je prelen za delà, ki potrebujejo pridno- ležila so se je vsa društva, na čelu mestno zastopstvo ) sti in vztrajnosti. Spomladi, ko je solnčna gorkot a uže in okolo 300 meščanov je nosilo baklje. Najprej se pregnala najhujšo zimo, pridejo Bolgari iz svoje do- vstavijo pred banovim dvorom vojaška godba zaigra, movine v Rumunijo. Njihova posestva, prav za prav potem poje društvo )) Sloga' i j „Živila Hrvatska", na to banu najemništva, so vedno ob vodi ležeča. V najem je imajo pa se podá župan na čelu mestnih zastopnikov od posestnikov m o ši j (mošija pomeni v rumunšcini zahvalit ee Nj. veličanstvu za milost, po kateri je Kra- to, kar pri nas „veliko posestvo a pogon = 0*5 ha. plačujejo to je 18 do 46 gold. Od do vsacega pogona jina zopet združena z materno zemljo; ob enem se pa napoieonov Po svojem prihodu ide družina, obstoječa iz do zahvaljuje tudi Čast. banu samemu za iskreno sodelo-vanje njegovo. Ban je odgovoril, da vsa zahvala gre presvitlemu cesarju in kralju, kar so potrdili tisu 12 mož in mladenčev, na svoje prvo delo: pripravijo si černi živio klici. Od bana se podá bakljada k generalu namreč stanovališče, takozvani bor dej. Bordej je pod- in glavarju Krajine baronu Fi 1 i p o v i č u, župan z mest- zemeljska stavba, samo s prstjo pokrita streha se vzdi- nimi zastopniki se zahvali mu za patrioticni trud. In guje nad zemeljsko površje. Notranji prostor se razdeli tu zopet donijo isti burni živio-klici. Potem bakljada v veliko sobo z ognjiščem in v drugo manjšo sobico in še obiđe mesto in celo pot ponavljajo se gromoviti živio- hram za jedi. Vhod v stanovališče pelje navzdol po klici. Pozabljene so zdaj vse tište puste in dolge par- nagneni ravani. Pred vbodom stoji sè slamo krita ve- lamentarne pravde zarad Krajine , pozabljene vse prej randa teremu je Kuhinjo oskrbuje navadno mlajši dečko y ka- tudi naloga stavljene zapřete, prepričano je vse, da narodno in na- y na ognjišči v vročem pepelu ravno pravo mora obveljati prej ali slej. Spojitev kruh peči. Hrana Bolgarov je frugalna in revna. Po- Krajine s Hrvatsko je zares velikega pomena v zgodo-glavitni živež jim je polenta, katere pusti okus si pri- vini avstrijskega cesarstva. Ta živa trdnjava ob južni boljšavajo se zelenino, pečeno jagnjetino in kako čašo meji avstrijski zoper krutega Trka postala je zdaj ne- cujke (nečega zeló vodenega slivovica). Uredivši sta- potrebna; ime y ,Krajina" je le se zgodovinsko. Grani novanje, lotijo se vodnih naprav, ki so umno sestav- Čar je bil zmerom za druge narode na straži z orožjem Zdaj mu v roki, zato jih ni mogel dohajati v kulturi. ljene iz velicih zajemalnih koles, katere gonita eden ali dva para volov. Vole in vozove, ki jih potřebuje dru- je cesarjeva milost dala prostor med drugimi narodi in žina, nakupi si vsako leto na novo. Vsa delà oprav- krojača, vrt- on ljajo si Bolgari sami, mizarja, vozarja in narja in tesarja vidiš tu v eni osobi. Ko so zajemalna danjemu času primerne , ki je svoje domoljubje tolikokrat sprićeval s přelito krvijo, bo enako vrlo stal tudi za državne naredbe, se- koiesa druge manj važne priprave dogotovili, začnó obdelavati svoja polja. Navadna velikost postavili, in vse Včeraj, to je, 17. dne t. m. sem dale y Novomesto 18. julija. kakor so zadnje ,,Novice" svojim bralcem napove dopoludne pri Beli cerkvi, popoludne pa pri sv. njihovega zemljišca je 6 do 20 pogonov. Mojster na kaže mesta za semenne gredice; pravilno ko pri umet- Smarjeti razkladal vinorejcem trtno uš. Povsod seje nem vrtnarji se vse oskrbi; potem se razdeli zemljišče veliko poslušalcev zbralo in med njimi celó nekoliko v posamesne parcele po izkopávanji vodnih jarkov. Voda ženstva. S pomočjo mikroskopa sem jim kazal mnogo* se razširja iz glavnega jarka v manjše y in po teh prestopivši niži kraj jarka po vsaki parceli. Vs a tere oblike glasovite filoksere in po nji poškodovanih trtnih korenin, potem pa sem govoril o lastnostih naprava je jako praktična in ob enem tako priprosta, te škodljivke, katera je uže celó blizo prišla naši kranj da se Člověk ne more dovolj načuditi inteligentnosti ter ski deželi, — kako se zasledí ta mrčes in kaj treba znajdljivosti teh neukih kmetovalcev. lenine, ki jih Bolgari redé, so sledeče: vsako vrstna sa- ku- lata, lubenice (vodene melone) in sladké melone mare čebula cesenj zélena, drobnjak Poglavitne ze- storiti, da vinorejci najdejo uš, predno je uže veliko škode naredila itd. Zbrana množica me je pažljivo poslušala in radostno sprejela moj predlog, naj se usta- ^uui«, por, cesenj, zélena, drobnjak, peteršilj, novi odbor, ki bode nograde v obČinah Bele cerkve paprika, krompir, pastinak, karvijol, pozimno in poletno in sv. Smarjete zaradi zdravja trt nadzoroval. Nadejam zelje, ohrovt, korenje, pesa, redkev, špinača, majaron itd. Poleg zelenine pridelujejo tudi mnogo cvetic — Rumun- znajo veliko se, da so skrb za to nadzorstvo prevzeli možje y ki po nevarnost, katera Pridelke, katerih kam jako priljubljen kinč v lasé. prva sta špinača in solata — vozijo v bližnja mesta, varnost. kjer si išČejo kupčev. po trtni usi zuga nogra-dom, in da jih je volja vse storiti, da se odvrne ta ne- Da sem tako srecen bil t I s svojim prvim po- Koncem meseca oktobra je potnim poučevanjem, vem, da se imam največ zahvaliti letina končana, in kmalu potem so tudi vsi pridelki prečastiti duhovščini in pa gospodom županom y kajti prodani. Poprodavši še vole in vozove odpravijo se na duhovni gospodje so ljudstvo s prižnice, gospodje žu- pot, nazaj v svojo domovino. pani pa po svojih potih opomnili na važnost poúka o novi prikazni, ki je nogradom po svetu uže na mili* Bolgariji je vrtnarstvo in sadjereja, vinarstvo bucelarstvo in svilarstvo na dosta visoki stopinji raz- jone škode prizadela. vitka. Fodnebje in zemlja sta za vse te stroke izvrstna. Ne malo število Bolgarov služi si svoj kruh v Ru- 24. dne t. m. pridem v St. Peter poúčevat. munih kot peki, krčmarji, trgovci, krznarji tesarji j i jjccn , aiuuiai ji , m^v » , ai^uaiji , ZldaTJl tu nuiuuii/ďiu «v» juhjmu s-v. v. tua iiuvu w Nekaj je stalno nameščenih, nekaj pa samo ob učitelji novomeškega okraja svojo redno letno konfe in Novomesto 25. julija. Anton Ogulin. 20. dne t. m. imeli so poletji tam bivajočih. renco y pri kateri se je vse se ve da v slovenskem je- Drugi pot hočem nekoliko vrstic pisati o Make- ziku obravnavalo. S slovesnim ogovorom je gosp. c. okrajni nadzornik pricel konferenco spominjajoč se 10. To sta bila dva vesela maja poroke svetlega cesarjeviča Rudolfa, potem pa so dneva 17. in 18. julij ! Obhajala se je namreč spoji- zapeli pevci od vrlega gosp. P. Hugolina nalašč za to tev Vojne Krajine (Vojaške Granice) s Hrvatsko, svečanost lepo zloženo pesem. Zbor je s svojo navzoč« doncih v Rumuniji. Zagreba 21. julija. 242 nostjo počastil tudi c. kr. okrajni glavar. Vršile so se mestu primerna kritika in precej obširna debata potem v dnevnem redu načrtane točke. Poročevalec P. H u go lin je svojo nalogo o prašanji: kako H|B IHjHMPm HHBW IH> kar kaže, da je tukajšnjemu učiteljstvu vedno bolj na stvari naj se sami v ljudski soli poúčuje petje?" prav izvrstno dovršil. Drugi referat „o pripomočkih za obranjenje sadnih tu Aauujaag piot^Yau, » mu^ jv> «»u oiauu uuiavu, gozdnih dreves in kdo naj v prvi vrsti učitelja o tem ker je vse kaj druzega, nego pravega šoiskega na- 7* A ri m A f 11 t^ A /i mn í Í ni wr v^ i X ^ r? vm ^VT r? i i i irw m« I %v% m «a ^ a] ^ • ^ 1. I f J ^ ^v i^n, ^ ^ ^ rv« « ! U • I ^ « ^ . ^ ležeče. Le en sam hotel je svojo posebno modrost kazati in druge skušene učitelje nekako med na-zadnjake prištevati, a mož jo je jako slabo opravil predmetu podpira y željo si. vredništvu „Novic" prilagam z předka iskal. naj ga blagovoli natisniti. *) Pri zborovanji so nravna odgoja mladine" Jedro konferenciji bilo je: „Versko- 77 ,,kako se zemlja suce"; ,.člo J 7 J o 6 uHuounn j jk xi tiwuiuïwuji B\J ai a v na yugujc» luiauiu^ , p rvaivu ovj avžluija ouuc , nas tudi počastili preč. gospodje očetje frančiškani uči- veško telo"; „poludnevni poduk in učni crtež le-sem"r telji v 4razredni ljudski šoli in pa tudi Smihelski gosp. „telovadba v ljudski šoli". Referenti so svojo nalogo Pavel Kramar. Pri veselem obedu ni se manjkalo lepih prav dobro izvršili, kar jim je gotovo v dokaz, da živé zdravic, med katerimi naj omenim govora novega za svoj poklic. Tudi tÍ3ta siva nezaupnost med kolegi Brusniškega župnika , ki je srČno svojo radost objavil kakoršna je tukaj posebno zadnja leta vladala o tem, da vidi, se r » Je kaka lepa sloga kraljuje v novomeškem hvala Bogu, letos popolnem pogrešala. Naravni zakoni mmmgm^arn^mimmMj^ e či okraji med učitelji, duhovščino in ces. uradi pod pra- ostanejo; ne dá se ž njimi povoljno pometati porom „vse za Boga, cesarja in domovino." moram da je bila naša letošnja konferenca v resnici Prečne pri Novomestu. A UULUVT1UV« 1U \J 1 C\ ULI y 14. C* J O V A A C* 11 UOCi lu vUO 11 J C* I\UU J Jernej Pirnat, narodni učitelj. zanimiva ter spodbudna. Le tako naprej 7 13. dne t. m. bodo pa bode kmalu šolstvo tukajšnjega okraja zopet na vse strani v pra- naš preč. župnik gosp. Jan. Bačnik obhajali 501etnico vem tiru in zgledno na zvunaj postalo. zlato novo mašo, h svojega duhovnega pastirstva, to je, kateri so nad 50 duhovnikov povabili. Živio prečastiti ferentom jako nevšečna in nepovoljna. Pristranska objava gosp Vodopivčeve zadeve bila je vsem kon- starček! jim kličemo tudi mi. Dolgo Adlešić na Belo Kranjskem 22. malisrpana. vam 7 dragi bralci Ravno ta dan vžgala bila se je velika mehanična predilnica za bombaž v Ajdovšcini, kar smo po 7 nisem raja, naj se danes oglasim z malo vrsticami. nič pisai iz našega Vipavskih gospodih sokolegih tudi mi Pivčanje uže ob Sena se uri dopoludne zvedeli. Ta tužna vest je vsacega hudo je nakosilo obilo več nego lani, tudi deteljina seje dirnola, osobito pa še one, katerim so tovarna in jako dobro obnesla. Letina jako lepo dosti 7 vinska trta nam obeta bogato trgatev kaže, sadja obilo bi nam Bog dal godine, kajti suša 7 samo je jako huda. da Ako Pa tudi socijalne razmere v njeni okolici bile natančneje Ubogi ljudje delavci, ker ti so po ognji naj bolj znane. onesrečeniî Le to je pa čudno, da se ta velika škoda ne bo kmalu godine, ne bo ne grozdja , ne debelače, in nesreča v nobenem slovenskem časniku ne poroča in krompir pa ostal ko lešniki. — Ne morem reci, da je natančneje ne opiše. Škode mora biti gotovo nad en suša presilna, akoravno godine ni uže štirnajst dni, samo milijon tem gotoveje, ker so se stari stroji zadnja leta vročina je takova, da je ni prestati. Ni tedaj čuda, da z novimi bolj praktiČnimi in zeló dragimi pridno nado- , da do Kolpe ni sledů kaplje mestovali, kar je pa ogenj vse totalno uničil. Slučajno so kali vsahnile tako vode. Skrbite stariši za otroke! 19. dan t. m. .■KJHHIMHPHBIHHBP so šli otroci iz šole; domov gredoči se gredó v Kolpo ko- bil je od tukaj en člověk pri Ajdovškem požaru nazoc; pat y a kedar se okopljejo, jednega zmanjka povedal je 7 da Je bil prizor grozovit, ogenj strašansk i 7 7 12 let jok in tugovanje delavcev, žensk in otrok presunljivo. Vsi Da je ogenj skoz streho prodrl, potřeboval je več ur: stari dečko Mateta Milinoviča iz Tribuč je utonil. otroci zbežali so domov, samo jeden je tekel po Mli- v vseh treh oddelkih: poleg zemlje, v prvem in drugeni narjevega hlapca, ki ga je iz vode izvlekel. ključbi doide na ovi kraj žandarski stražnik, Na na- ki si ve liko prizadeva, fanta nadstropji bilo je raznih strojev (mašin) za izvelovanje pavole vse polno; oteti se ni moglo nič, ker se je og^nj življenju obuditi, a ves njegov po njih oddelkih silno hitro širil. trud bil je zabadva; vodo je iz njega spravil, al oživiti ga ni mogel. Miko Požek. prav celi tukajšnji okolici je v nedeljo (17. t. m.) dež dobro namočil, a našega prijaznega hribca se pa Leto za letom nas skoraj popolno izognil, da imamo za nekatere poljske tepe božja roka. Preteklo leto dne 21. julija uničila je P™^1^,uAžeU P^ecejânjo sušo. Danes imeli smo tukaj silna toča ne samo vse poljske pridelke in vinograde, Od sv. Križa poleg Turna temuč tudi vse strehe, katere so bile z opeko ali s škrlicami pokrite. Skoda Je bila velika, in ljudje si je celih 22ljUU«í VUIUU i UlM^aj UilV y ^ i X V a U T 1 1 U ai I CLI J6 rudečega križa, 50 gold, pa društvu za domaće invalide, s tajnikom v vedni dotiki, in mu izročuje to, kar njemu Gospod deželni predsednik Winkler 7 ki se Je gre Odbor dalje prosi, da se plačilni izkazki z do- v soboto podal na Dunaj, je došel danes zjutraj v Ljub- neski vred pošljejo zato, ker je treba imenik za časa ljano nazaj. prirediti za tisk, v katerem se bodo tiskali samo oni (Subv encij ski odbor družbe kmetijske) je v seji člani, ki so svoj prinos ob pravém času Matici oddali; isto tako se bodo knjige poslale samo rednim plačni- Kakor družba sv. Mohora ne daje svojih knjig kakor so „Novice" zadnji pot poročale 7 14. dne t. m. določil razdelitev letošnje državne podpore tako le: Iz- kom. virnega Rigaj skega lanú seme se bode kupilo in po „na upanje", tako jih tudi Matica ne bode dajala, kar dozdanji navadi prodalo spomladi po znižani ceni kme- bodo gotovo odobravali vsi rodoljubi, katerim je obsta-tovalcem , ki so se na-nj v pisarnici družbe kmetijske nek Matice pri srcu. Članom , ki so v neposrednji naročili ; — pospehu sadjereje namenjenih 200 gold, zvezi z Matico, bodo se pa knjige naravnost po pošti se bode obrnilo tako, da se nekoliko pripomore novi pošiljale. Take pošiljatve so najceneje pod odprtim v s ol- > Pa dosti varním zavitkom. Kdor jih želi na ta način spre- napravi ali pa dobrému vzdržanju uže narejenih skihvrtov in za brezplačno podelitev cepljenih sad- jemati, naj s svojim vsakoletnim doneskom pošilja bla-nih dreves ali cepičev šolam ; prošnji na novo ustanov- gajniku 15 soldov za poštnino več. SI. predsedstvo c. kr. deželnega šolskega sveta je ali ne bi hotela prevzeti vprašalo odbor „Matice" naše ljenega sadjerejskega društva Vipavskega za nekoliko pripomoć o tisku njegovih pravil in vábil se bode „«x«^^ ^ skusilo vstreci s tem, da odbor si. ministerstvo kmetij- tiska in založbe dveh knjig za učitelj išča v sloven stva prosi kake posebne podpore; — za nakup ple- skem jeziku tako, da bi se knjigi mogli uže v prihod- menskih bikov dovoljenih 2000 gold, se bode obr- njem šolskem letu vpeljati v šole\? Predsednik „Matice" nilo tako, da se za polovico tega denarja kupi mur i- je takoj sklical xčeraj dotični odsek, v katerem je pri ški h ».Vf , «.M. ^ ' • ^ ^ " « 1 * J^ «-«».V/J JUUV»»j VAVJ uiv^m y za polovico pa belanskih bikov, družba kme- čujoč bil tudi gosp. profesor Lavtar, ter sklenil c. kr. o li i u j £jo. ^ v/iw » k^jyj ^c* u v i « li o i u v , uiuůua jvuic- \jLij\jun luui u o p. uiuicoui juavtai, ici oivicun , v.. xvi . tijska pa za nakup tacih telíc še posebe posodi 1000 deželnemu šolskemu svetu vstreči, da se po želji nje- gold. nik Podpredsednik družbini g. Seunig in pa odbor- govi pripravite knjigi „geometrija » a in Lasnik sta se naprosila za nakup navedene ple- šolsko rabo.> )) telesoslovje u za Gosp. Orešec, tajnik „Matice", je uže došel v menite živine, ki se bode v jeseni v Kranj i (belan-ska) in pa v Ljubljani (muriška) po poti javne dražbe Ljubljano, da nastopi svojo službo 1. dne avgusta kakor dozdaj prodala; — novi sirarski zádrugi Je reka in Podjela se izroČi dovoljena podpora proti temu, obravnala glavna načela (V seji mestnega odbora 20. dne t. m.) so se se priredi nova kako à LA A. V V* j v A MI w w v VA UVI VXJ W U l* V/VAJ7V1 Ut Vil tVUiU^ \J Ul U T UM1U gA€« V U C% UCIUUAM y l\C41\Vf ÛâJ UV 11 VV41 Vf da predstojnik podružnice bohinjske gosp. Mesar nad- klavnica, kise bode odprla 1. dne novembra t. zoruje, da se državna podpora pravilno in dobro po- Sklenjeno je bilo, da kedar bode klavnica gotova in rabi v S ; — za 200 gold, se bode kupilo plemenitih ukvi-kih (koroških) o v nov, ki se bodo letos v jeseni brez odprta tedaj ; se meso vseh vrst sme v Ljubljani prodajati če bode živina v klavnici od živinozdravnika O IV 1 11 VUHIII ^ V/ Y U V Y J 1^1 ou UUUU îv^tuo Y JVOUU A Ul \j £J j y UL V 1 Lid Y 1\ 1 a Y U 1 Vj i VJ \JL HJ k ▼ 1 lily AiVll CAt ▼ ili J. u plačno dali takim ovčjerejcem, od katerih se more do- ogledana in tam zaklana. Zaradi tega se tačas ob enem ber vspeh za zboljšanje domačega plemena pričakovati ; prepové privaževanje zaklane živine v ljubljansko čebelarsko društvo se bode pozvalo za na- mesto. Tudi se morajo od tistega Časa naprej vsa teleta, drobno poročilo, kako misli obrniti državno podporo; prešiči jin vsa drobnica klati v klavnici in to velja ker se ni še nobenih priprav i aredilo za letošnjo na- ne samo za mesarje, ampak tudi za vse go s til ničarj e, pravo deželne kmetijske razstave v Ljublj Si Q 1 y j \j ovs uuuuC4j uuuia aiaiit jlju p i i v « t u i i j u i odbor sklenil prositi si. ministerstvo, naj blagovoli do- za-se zakoljejo kako živino, smejo klati doma voliti podpore za letošnjo napravo razstave goveje proti magistratnemu dovoljenju , katero se bode brez-živine v Kraoji in razdelitev premij pri tej razstavi; plačno dajalo od slučaja ďo slučaja. — Do zdaj se je podprl je odbor to prošnjo s tem, da je v Kranj i za placevalo od goveje živine po 50 kr. za klanje, 30 kr. za ogled, od telet po 20 kr., od drobnice, ovác, kozá itd. Je ki so dozdaj doma klali. Le privatni ljudje y ki y pa ker Je tako gorenjsko stran želeti te razstave zato razstavo dolenjska stran naše dežele uže imela v po 10 kr. Ta plačila so za 6905 gold, od užitninske , da jih Novomestu, notranjska pa v Po s toj u i; prošnje najemne družbe v najem vzeta s tem pogojem posestnika Jož. Želka, Franceta CvetniČa in Fran- bode mesto, kedar se klavnica odpre , samo pobiralo. ceta Morela za denarno podporo o nasadbah gozdnega Zidanje klavnice bode veljalo 150.000 gold. Treba drevja na goličavah in pašnikih so se s priporočilom je tedaj, da se pokrijejo z dohodki 5% obresti in o Naznanilo gosp. Ogulina, za amortizovanje kapitala , potem svota za vzdrževanje izročile c. k. deželni vladi. da hoče popotna predavanja o trtni uši držati v Beli poslopja, plača vratarja in hlapcev, stroški za led 7 sve cerkvi in v Smarjeti je bilo s pohvalo sprejeto. — a.uij<»vu nu. ^o. tu m ^^^ uda kmetijske družbe je bil sprejet gosp. Anton Ker- svoto, katero je dobivalo dozdaj od najemnika užitnine Za cavo kurjavo itd. Za vse to in da dobode mesto tisto t šišnik, posestnik v Mokronogu. treba je vsako leto 20.000 gld. dohodkov. Da se skupi (Iz odbora ,,Matice slovenske.(i) Matičine dru- ta svota vsako leto, plačevalo se bode od klanja: za štvene razmere so z malimi izjemami toliko vredjene, vsako glavo goveje živine 2 gold., kar bode vrglo 6000 da je za naprej mogoče kurentno delovanje. vrsti je sedaj nalog gospodom poverjenikom da s prvi svojo gold. ker se zakolje vsako leto 3021 glav; za prešiče po 80 kr., to bode znašalo 4800 gold., ker se jih za- 7 ker t 11 ou jv-> ovuaj uaiv^ ^uojyuuuuj » vijvuioviuj VAC* a o » vju r * ? tu uuuo auaoaii/ iwu ^uiu. , i^vi uv j prijazno pripomočjo gredó odboru na roko in da se ta kolje 6000 komadov na leto; za teleta po 50 kr. těžko doseženi red nadalje obrani. Zato se odbor obrača se jih zakolje 8000 vsako leto, bo to vrglo 4000 gold. do svojih zastopnikov t gospodov poverjenikov , z naj- za drobnico, ovce, koštrune, koze itd. naj bi se plače- uljudnejšo prošnjo, naj blagovolé od društvenikov pobi- valo po 40 kr.; zakolje se je 6000 glav na leto, tedaj rati letnino za 1. 1881. spisati poverjeniške pôle, zazna- bo 2400 gold, dohodka; za kozličke pa naj bi se pla- kar vrže kakih 100 movati slučajne spremembe o izstopivših, umrlih ali pre- čevalo kakor do zdaj le po 10 kr. > meščenih starih članih, in tudi naznaniti nove ude ki liicuvvuiii otaiiu KjiauiLi y lil iuui uaûuauiu liv vu , o n gold. na, iciu. xvuiiiwi. uuuo ^jkj ^ so svoj pristop k Matici ondi oglasili z všemi podatki, manjkalo do potrebnih 20.000 gold., skupilo se bode iz plačil za rabo hleva (plačati bode od goveje živine po leto. Kolikor bode poleg teh prihodkov so potrebni, da se vsak pravilno vpisati more. tudi naznanjeni dolgovi naj seiztirjajo, kar se tu in tam Ï0 kr., od druge živine po 3 kraje, od glave na dan) t 443 za gnoj in za rabo ledenic, za katere ostanejo pristoj- ne more nikomur čudno zdeti, da je Taaffe zdaj dobre bine, kakor so bile do zdaj za mestno ledenico bogoslovci: Jož. L Danes so bili za mašnike posvećeni gospodje obrne pa Bog. volje in bi ustanovercem lahko rekel: „Clovek obraća, a Kar se tu poljskemu časniku piše, iz Ribnice četrtoletnik (prejme je prav veselo in prav dobro, obrisa sedanje politično za zdaj samo 2 reda, prezbiterat malo pozneje zato, ker je še premlad); tretjeletniki: Fr. D Fr m p s Crneg vrha t Jan L z Dobrove s Pia stanje v Avstriji. 9 Levičarjev listi se zdaj med saboj kar gri- nine pri Vipavi in Jan. Nagode z Vrhnike zejo kakor ljudje, ki so Ailg. Ztg." je planila na ves svet jezni. ,,Wien. nad Herb s ta, katerega primirja 20. dne t. m. so v slovesnem sprevodu v Trstu z oficirjem, ki je od svoje zastave pobegnil in ki naj na pokopališče spremili truplo skem dobro znanega gosp leg > nika v pokoj f ki Pilpach po vsem Sloven- se kar vstreli. Slednjič se mu daje na izbiro dvoje: ali > c. kr stot naj popusti sedanjo svojo pasivnost, ali pa naj se od 18. dne t. m. po kratki bolezni v pové ne le voditeljstvu, ampak tudi poslanstvu, ker nje- vojaški bolnišnici umri 66 let star. Bodi iskrenemu ro- govih dni je konec. ,,Sic do ljubu zemljica lahka transit gloria ústavo verska !" Finančno ministerstvo je, kakor slišimo neki Slavni g. Gjuro Daničić, ki opisuje krasni okrajni cenilni komisiji zemljiškega davka obrok za lo- t 1 \ m r? r\ ^ n It r* « 1 « r% vi r\ n î-r ^v r^ ^ n r\ rw i if a ^ i rv i tr n A A n 1 TT 1 /v w a\ n 1-x /] v v 1-» av m « ^v 4- ^v I ^v i #v X M « ^ ^ ^ ) ^ ^ ^ ^ __ >> Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika", biva sedaj v kalne pozvedbe do konca oktobra letošnjega leta, zare-Bledu. šitev reklamacij pa do konca februarija prihodnjega leta (Samomorov brez konca inkr aj a ! ) 20. dne t. m. podaljsalo. Kakor je znano, imajo reklamacijske komisije 3mesečni, centralna komisija pa enomesecni obrok. zjutraj se je grajščine Založke (Breitenau) oskrbnik Pavlin z revolverjem vstřelil; pravijo, da je bil zme- Po takem utegne celo delo reforme zemljiškega davka koncem junija ali začetkom julija leta 1882. do- san; zapustil je jako veliko družino. (Slovanski romar in Lahori) sta v Trstu, kakor >> Edinost" poroča, skupaj prišla v krčmi. ? Romar, od- gnano biti. ličen zraven pa trije Lahoni, kateri so med seboj o ščavih prav kosmato zabavljali. Poljak, sedi pri mizi, Cesko. Iz Prage. Cesko general Kraus V se Ko se Poljaku zadosti zdi, vstane ter glasno reče, da pomenljivo, da Novi cesarski namestnik za zmiraj bega liste vseh barv. se „ustavoverski" opo- so vsi slišali : ; ,Rimljani bi se sramovali, ako bi slišali o druzih narodih. Vidi se, da ne surove vase pogovore teče po vaših žiiah laška kri, ampak sokrivca renega-tov in izdajic, katera je Trstu in Avstriji v sramoto. Vendar je to uže ziciji ne zdi še potrebno ali na pravem mestu, možu cesarjevega zaupanja kazati javno sovraštvo. Temu, kar je general govoril českemu deželnemu odboru, sprejemši ga, tudi ne morejo kaj, skoro se vidi, kakor da bi tudi Jaz sem sin matere ziti Slave, Poljak ti sprevideli, da j v/ uli o i ul uiatuiu ui« v^j jl vijaa ^ im luviaiu * am vpw da v moji domovini povem, kako omikani so L. hi v Trstu." Lahoni so kar pobesili glave in osramoćeni krčmo zapustili; Poljak pa je mirno svoje pivo pil in vse ga je hvalilo. bo ta mož res napravil mir med obema in moram vam opa- strankama na Ceskem. Deželnemu odboru je pokazal se kot c. k. avstrijskega generala, čegar poklic ni uganjati politiko, najmanj pa stankarsko politiko. To je pac dobo smrdokavre Brenceljna") 7. list ima na zadnji strani po- prinaša načelo, katero bi moral vsak deželni načelnik pre^d ocrni imeti. Dalje je rekel, da obema narodoma na Ceškem f tica > čedi v Kočevji. Krišpin KrišpoviČ pa v nemškem ~------~ U • i---, „ • • i.:*__ seboj enako dobrovoljno naklonjenost, in s tem ki sam svojo gnjezdo one- pokazal, da pripoznava en a k o p r a v n o s t vseh narodov. » plai- doyerji" zagovarja Pirkarja juriatistično , kolikor Slednjič je obljubil strogo ravnati z vsakim, bodi si kdor koli, ki kali mir, stranke moti in draži drugo proti drugi. more, zavoljo znanega njegovega izreka v Kočevji. Tudi In to je tudi prav, saj ta strogost ne bo zadevala Čehov. druzega je marsikaj prav mikavnega in zbadljivega v njem Iz Rusije. Panslavistom v Rusiji, kakor kaže (Fant se vzame za ucenca) v štacuno z mešanim v Moskvi izhajajoči časnik „Rus", glasilo Aksakovo, je potovanje Slovanov ob svečanosti sv. Cirila in Metoda blagom blizo Ljubljane, ki je 13—14 let star, sloven: ki v Rim hud trn v peti? gegj da medsobno bližanje Cehov, in nemški zná na vprašanje , je lepe obnaše in zdrav. vredništvo „Novic". Kje? pové Poljakov, Rusinov, Hrvatov in Slovencev mora oško-dovati ruski upliv na zahodne Slovane. „Rus" piše: (Poziv.) Lastniki, ki imajo kakega junca „Sestavljen je eeli sistem, da se zedinijo vsi katoliški čistega muriškega ali belanskega rodu, oRoli poldrugo Slovani pod krilom habsburške dinastije s pomočjo leto starega, za pleme lepo vstvarjenega, in ga želijo kneza Bismarka in cele zahodne Evrope. V ta cilj pri-prodati družbi kmetijski, naj to do 15. avgusta nazna- občil je papež Leon XIII. svojo najnovejšo encikliko v Vse to potrjuje „Viest- nijo podpisanemu odboru. Glavni odbor družbe kmetijske v Ljubljani 25. julija. proslavo Cirila in Metoda." nik Jevropi", rekoč: „to je následek onega ruskega zatajé svojo naj domaćih tujih dežei. učenjaškega zahtevanja od Slovanov vero, svoj jezik, svoj alfabet, svoje narodne osebine." Narodna skupščina je soglasno Dunaj 0 Poljskemu „Czasu" se od tod piše iz prav za Dogodbe v prekucnile sljivega vira Opozicija si sme biu peti Prag Taafiejevega ministerstva niso Iz Bolgarije. pritrdila nameram knezovim ; knez bo vsako leto skii caval deželne zastopnike, da se ž njimi posvetuje o vseh važnih deželnih zadevah. * Iz Bosne. Bosenski nadškof je imenovan dr. Josip marvec mu cauv^uii^, l LI l* 1 V V, W UiM IV liVUUUllV. .fc » v. w v JL» vercev" je popolnem spodletel, toraj je čisto naravno to vtrdil stanje tistega, proti kateremu je bil na-Pristaviti se dá še, da je levičarska agitacija koristile. Náskok „ústavo- Stadler, profesor fundamentalne dogmatike na vseu WW w # I • Vy • 1 W V čilišči zagrebškem. da je mirjen vladi olajšala menov Ceškem. Spojitev vojaške Kraj en korak naprej na polji politike Taaffej povoljenega namestnika na s Hervatsko tudi Listnica vredništva. Častiti podr danes prekasno ; pride drugi pot. novomeški Za Toraj se Odgovorni vrednik: Aiojzl Majer. - Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.