38. številka
Ljubljana, v torek 17. febrovarja.
XVIII. leto, 1885.
Izhaja vsak dan ivefor, i/im i nedelje in praznike, ter velja po p o d t i preieman za a v stri j sk o-ogerske dežele za vse leto 1;"» «1*1., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vhc leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesee 1 irld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racu ha »o pt
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopue petit-vrste po fi kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankovati. — Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Frana Koluiana hiši, „Gledališka stolbau. Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Sloga" in ekscelenca Waser.
Iz Ormoža 15. februvarja. Zoper tukajšnjo c. kr. okr. sodnijo se že čez dve leti ustne in pismene pritožbe množijo. Mnogo takih pritožeb se je tudi katoliškemu slovenskemu političnemu društvu „Slogi" v Ormoži izrocItn^Vsled tega je odbor društva „Sloge" dne 20. januvarja 1884. te pritožbe neposredno pravosodnemu ministru baronu Pražaku doposlal ter prosil, da v tej zadevi potrebne korake storiti blagovoli. V pritožbah se je navajalo, da je tukajšnja c. kr. okr. sodnija pri občinstvu svoj upliv in svoje spoštovanje izgubila in da nasproti vsem ministerskim naredbam neče slovenskih ulog slovenski reševati, še manj pa s slovenskimi strankami slovenske zapisnike delati. Vsled te pritožbe bila je v Ormoži po zimi lanskega leta celi teden preiskava. Vodil jo je okrajni sodnijski pristav Šventner. Vse pritožbe so zaslišani svedoki kot resnične in opravičene potrdili. — In na te pritožbe je dobilo društvo »Sloga" sledeči odlok: „pr. Z. 2418.
An den clerical-national politischen Verein „Sloga" in Friedau.
Sr. Excellenz der Herr Minister und Leiter des Justiz-Ministeriums bat mich in dem Erlasse vom 9. d. Mts. Z. 3843 beauftragt, dem Vereine „ Sloga" die an das hohe Ministerium gerichteten Beschvverden mit dem Beifdgen zurfick zu stellen, dass jene Verfilgung, welche sich nach Massgabe der gepflogenen eingehenden Erhebungen als nothwendig herausgestellt hat, getroffen wurde.
G raz, den 15. Marz 1884.
Der k. k. Oberlandesgericlits-Priisident: Waser m. p."
Na dopis je društvo „Sloga" pravosodnemu ministru sledečo pritožbo oziroma prošnjo doposlalo: ,k štev. 5, 1884.
Vaša prevzvišenost!
Na ta dopis veleslavne c. kr. nadsodnije v Gradci od 15. marca 1H84 št. 2418 je podpisano društvo v svoji odborovi seji od 22. marca 1884 sledečo prošnjo na Vašo prevzvišenost staviti odloČilo: Glede na to, daje „Sloga" „katoliško, slovensko politično društvo", — ne pa „clerical-national politiseher Verein", — in da se torej društvo skoz ta le v nasprotnih, nemško-liberalnih, proti Sloven-
stvu ščuvajočih židovskih časopisih se nahajajoči izraz — „clerical-national" — po pravici razžaljeno čuti, in torej zoper takove od kod koder prihajajoče naslove prosvedovati mora, glede na to da to društvo ni podložno predsedništvu višje sodnije Graške, nego da je samostalno društvo, kojemu gre tudi nekakov častilen naslov, — glede na to, da je občevalni jezik „Sloge" po njenih pravilih izključljivo slovenski, se toraj zbog krivo poznamo vanega adresata in rabljenja nepravilnega jezika ta dopis slavne nadsodnije Graške Vaši prevzvišenosti pošlje s prošnjo, naj blagovoli svoj odlok neposredno ali posredno, vendar pa na vsaki način v slovenskem jeziku dostaviti dati.
Na dalje prosi ponižno podpisana „Sloga" naj Vaša prevzvišenost glede na to, da udje „Sloge" zahtevajo vedeti, kaj se je na njene pritožbe ukrenilo, blagovoli svoje sklepe naznaniti, ker bi se drugače po drugih zakonitih potih ta neukorna stvar razglabati morala.
Najodličnejšim spoštovanjem in najglobokejo udanostjo Katoliško-slovensko politično društvo „Sloga". V Ormoži, 27. marca 1884. Na to prošnjo društvo „Sloga" še nema odgovora, akoravno jo je državni poslanec g. B. Itaič pravosodnemu ministru osobno izročil. Tudi se pri tukajšnji c. kr. okr. sodniji nikjer ne pozna, da bi se bili na omenjene pritožbe „Sloge" potrebni koraki ukreni'i. Slovenske uloge se še vedno nemški rešujejo in pri celi tukajšnji sodniji ni niti uradnika, niti pisarja, ki bi bil slovenske pisave zmožen, akoravno je celi Ormoški okraj popolnem slovensk. Kako se pri tukajšnji sodniji pod vodstvom sodnika Kme-titseha godi, zadostuje to, ako omenim, da je bivši tukajšnji sodnijski sluga W. zatožen, da je pone-veril državnega blaga v vrednosti okoli 200 gld., zaradi česar bode še tekoči teden pred Celjskimi porotniki obravnava, da je ta sodnijski sluga več let jetniško hrano sam preskrboval, da je v svoji službi velikoposestnik postal in da je tukajšnjim sodnijskim uradnikom pri svojem vinogradu velike pojedine daval, pri katerih so ti in drugi povabljeni gosti na eraričnih stolih sedeli itd. Seveda je bil tudi hud nemčur.  Društvo „Sloga" pričakuje, da
j bodo naši državni poslanci zastran omenjene pritožbe
! potrebne korake storili.
LISTEK.
0 škodljivosti Idrijskega živega srebra.
Spital Ornologar I.
Dalje 1
Ker si ne lastim pravice, učiti in opominati Idrijčane, za kar sta duhovščina in učiteljstvo poklicana, preidem k tretjemu glavnemu uzroku in ta je: škodljivi upliv živega srebra na človeka sploh — vzlasti pa na rudarja.
#e je minolo 100 let, odkar je slavni A J. Scopoli, prvi idrijski fizik in za Kranjsko mnogoza-služni pisatelj, izdal v Benetkah malo, v latinskem jeziku pisano knjižico o Idrijskem rudniku, v katere tretjem oddelku piše o boleznih rudarjev Idrijskih — a vidi se mi, kakor da bi bila knjiga pisana danes, kajti to, kar je učeni Scopoli pisal pred 100 leti, to se je godilo v stokrat obilnejši meri pred 10 leti, to se godi še dandanes — pred očmi onih----
Na strani 113. navaja pisatelj mej navadnimi boleznimi Idrijskih rudarjev bolezen, katere nam je iskati le v rudnikih za živo srebro: „tremor ar-tuum", ali slovenskij „treslica". — Scopoli pravi:
„Est altoma, involuntaria, frequens museulo-rum voluntatis imperio subditoniin agitatio, ab in-terrupto liijuidi nervosi et arteriosi in eorum organa iniiuxa produeta. Supponit itaque impedimentum libe-rum illud commercium cerebrum inter et tibras mus-culares, [quo posito, anima subjeetos sibi musculos apte regere ac moderari non potest.
Tale impedimentum ponit unicum, volatile fac-tum hvdrargvrum, humoribus nostris immixtuin, abstiue uilo alterius causae satcllitio. Mirum sane, adsidet fornacibus sanissinms homo, vel certis in locis intra Eodinas operatur, en subito trenmlum, debilem, absque ullo hmnorum dispeusio, sine ulo sollidis illato damno."
Pomniti je, da je bil Scopoli več let zdravnik rudniški, tedaj nedvomno zanesljiva priča. Dalje piše na 116. strani: »Videl sem trpine, ki so, trdno z obema rokama čašo držefc, vso pijačo izlili, predno so čašo do ust
Pismo z Dolenjskega.
„Vsi pojte rakom žvižgat, Lažnjivi Vi proroki!1.
Gospod urednik! Ne mislite, da hočem biti jednak ali le malo podoben onemu gospodu profesorju, ki je ostavil belo Ljubljano in odnesel svojega rojstva kosti nehvaležni domovini. Ne, ne, njemu nečem biti sličen, ako tudi začnem s citatom, vendar upam, da bolj ponižnim slovenskim — ki se nikakor ne more meriti s francoskimi, nemškimi itd. v ozibilji nadrpanimi v njegovoj torbi. Niti s tem ponižnim bi ne bil pričel, da nesem čital omenjenega gospoda slovo v najnovejšem dnevniku z dne 2. januvarja t. 1. — malo pozno, kaj ne? A kaj hočete, naše železnice se še ne stavijo, vsaj s sladkimi obljubami in mastno tiskanimi programi ob volitvah ne. In ko sem tako čudom opaževal prelepe citate, prešlo mi je takoj nekaj prožnosti v živce ter napisal sem v začetku — pa saj tega, če le moči, ne storim več, torej recimo nekaj resnih k imenovanemu slovesu.
Ne vem s kakim srcem zapušča naš „enfant terrible" domovino, in mi dano preiskati srca in obisti, niti mi tega treba ni, kajti po dejanjih se spoznamo. Ni mi dalje znano, koliko laži in obrekovanja je moral v zasobnem živenji trpeti, to pa smelo trdim — in jaz naše novinstvo prav dobro poznam — da mu obojega v javnem življenji, t. j. kolikor se nam ga je po novinah pokazalo, po krivici ni trpeti bilo in dalje trdim, da mu vsi njegovi očitni protivniki v tem obziru ni do rame ne sežejo. Stvar je temveč taka kakor jo On sam prav dobro začenja. Naš „oče" dr. Janez Bleivveis je umrl in dosti se jih je čutilo poklicanih na njegovo mesto. On gojil je menda upanje, da ga bode narod slovenski mahom proglasil svojim nezmotljivim voditeljem — a varal se je.
Neso mi znana vsa mejsobna pagajanja zaostalih naših četovodij, toda gotovo je, da se nihče ni posamič ril naprej, kajti vsakateri h ote! je biti Moltke, nihče pa ni bil „VVippchen", nihče pa tudi ne Windliorst, kajti, kdor hoče slednjega posnemati, mora baje rano ustajati. A recimo, da bi bil kdo zašel Bleivveisov stol, to je zopet gotovo, da ga je svojim delovanjem na političnem našem polji mar-I sikateri ogromnokrat prej zaslužil nego On. Zadnji
prinesli; ne jesti ne piti neso mogli sami, nego otroci in njihovi domači so je morali pitati. Videl sem tudi take bolnike, ki so, h o teč i ustati in hoditi, vznak padali, in so zavoljo tega cele dni sedeti ali ležati morali."
Nadalje pripoveduje, da se loti treslica onih rudarjev, ki v bogatejših zalogah živega srebra delajo, kjer je smrad silnejši, na mestih, kjer se zrak ne čisti in ne premenja. Scopoli trdi, da njemu samemu na tacih mestih ne bilo moč niti četrt ure obstati, in da so delavci po tridnevnem delu v tacih rovih navadno zboleli!
Te bolezni je toraj, ta resnica se pač zanikati nikakor ne more, uzrok le fclvo srebro. A ker bi Idrija brez živega srebra ne mogla obstati, dolžnost je najsvetejša rudniške gospodske, skrbeti, da se ne pošiljajo delavci v rove, kamor ne sega sveži zrak, in da vestno menjuje delavce.
Hujše in v posledkih nevarnejše jo delo v tovarnah. Pravijo sicer, da se je stvar sedaj /boljšala, verujem. A d;i se poslužim prilike: Učenec, ki je v prvem semestru trojko dobil v spričevalo,
71
torej nema nikakega povoda pitati naše izkušene prvoborce s takimi nekvalifikovanimi pridevki, kakor jih še nižje osvetlim. Ako torej stavimo vprašanje našemu domovju! naše ^domišljave glave, pijane lastnih fraz, zaljubljene v lastno nezmotnost, polne mogočno donecih besed, a prazne vsake vsebine, poleg tega pa neizmerno nizke v vsem svojem mišljenji" — kdo so ti?
On, On, On s pritiklinami — začuje se od vseh strani, glasilo se bode od živečih bitij in odmevalo bode od naših sten. Kakor rečeno, On se je prevaril v svojem samosvestji, njegovi besed se stareji voditelji neso hoteli pokoriti, še manj pa se je hotel on njihovim in ko bi bd narodnjak, kateremu je povsodi in vselej blaginja naroda prva skrb, gotovo bi se bil udal in čakal na morda odmenjeno prvenstvo. Njemu tega njegova strast ni dopuščala. To (so nekateri elementi dobro porabili in vladi prišlo je to kot nalašč, kajti vsaj poznamo načelo vseh vlad, no citirati je treba: divide et impera.
Tudi drugi naši vodje dali so se do mala vladi pregovoriti v nekaterih vprašanjih, ki so v posam-i,em slučaji malostna, ki bi nam pa sploh morala sveta biti, — Naj bode! Toda On ni samo pri tem igral glavne uloge, nego mu je ta uloga postala le drugotna, ođkaf je bil nastavljen vladnim urednikom. Tu se počne zavijanje naših teženj, tu pred vsem sumničenje in grdenje o s ob, katerega še v svojem slovesu opustil ni. Kaj porečemo o človeku, ki d;>je možu čistemu in gotovo zasluženemu v narodnem obziru pridevek „v telesnem in dušnem oziru rudis indigestaque moles?u ki imenuje istega John Fall-stafla, ki nadeva jednemu najneutrudljivih i požrto-valnih mož pridevek „Schvvachlich" drugemu isto-tako nadarjenemu „Bullenkalbu mesto da bi sebi rekel: klobuk doli! Kaj naj rečemo: — pomilovanje! pomilovanje! In kaj dalje, ako za jednim neljubim mu človekom voha sedaj tega, sedaj zopet onega profesorja — može, katerim glede na zasluge za naš narod On niti jermena od čevljev ne bi smel odvezati — ako jih torej voha in potem naglasa po svojem glasilu — saj vemo zakaj?! Pomilovanje pomilovanje!
Kjer pa ne more ovohati nikakih osob, tam si ustvari radikalne, rekše svoje fantazmagorije. Naše novine so se zadnja leta potegavale za vse drugo nego za zjedinjeno Slovenijo, neso se brigale skoro nič ni za Hrvatsko ni za Hrvate, govorile so o Jugosloveniji in o Rusiji menj, kot vsi drugi slovanski listi; naše novine pa so vselej in povsodi zastopale avstrijsko državno idejo. Vsekako se nesmo brigali le za kranjske Slovence, kakor se je vladen list, temveč nam so bili vsi naši bratje na srci, vsekako nesino hvalili kakor On sedanje „narodne" stranke na Hrvatskem, katere korupcija in neznačajnost leži na dlani, nikoli pa tudi nesmo hvalili vedenja Starčevićevcev, dasi je v mnogem oziru opravičljivo. Omenjali pa so se veseli in žalostni dogodki v Slovanih, nek list prinašal je sem ter tja celo kakega slovanskega vehnoža in zadnji čas del sije na čelo mej drugim par stolpičev svete Moskve. Kaka pregreha! Doli z njimi, da se ne jeze drugo-jezični in naši „zmerni" otroci! Da otroci, deca, deca! Vidite, mi ravno nesmo več deca, nego smemo se ponašati, da smo odrasli, da imamo razum in da torej hodimo s kom, ako se nam varno vidi, da pa ne hodimo čez drn in strn za kom in tudi za vlado no. ker nesmo deca. (Konce, pr.li.«
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 17. febru varja.
Glasovanje o pristojbinskej noveli v državnem zboru ni nikakor tako pretreslo vlade, kakor so pričakovali levičarji. Češki poslanec Zeitham-mer imel je pogovor z grofom Taanejem, in ta mu je izjavil, tla vlada nikakor ne misli napraviti levičarjem tega veselja, da bi se njim umaknila. Celo nadejajo se v vladnih krogih, da še v tem zasedanji spravijo pristojbinsko novelo pod streho, kar pa bode težko šlo, kajti čas za zborovanje je že jako kratek. Mislijo namreč, da bodo nemški konservativci, ki so sedaj novelo spravili zopet v odsek le zato, da jo tako spremeni, da Še bolj olajša bremena kmetskemu stanu, hiteli jo zopet spraviti pred zbornico ker bode vsekako koristila kmetskemu prebivalstvu. Levičarji so se že tudi streznili od pivega veselja po padu te novele. Vedno bolj se jim jasni, da bi se iz nemških konservativcev in liberalcev ne dala sklopiti večina, ki bi bila zmožna vladati. Res da bi nekateri nemški konservativci, pa tudi ne vsi, radi imeli strog centralizem, kakor levičarji, pa v druzih obzirih se so pa težnje teh dveh strank dijametralno nasprotne. Sicer pa levičarski poslanci neso imeli z glasovanjem toliko namena vreči vlade, kolikor zavreti, da se pristojbin-ska novela ne reši v tem zasedanji. Ti ljudje imajo zvezo z borzijanci, in zato ne bi morali obdačiti jih. A volitve so pred durmi. Verna nemških volilcev bi pa tudi rada videla, da se tem židovskim bogatinom naloži davek. Ko b; sedaj nemški poslanci glasovali proti borznemu davku bi pri prihodnjih volitvah, to jim mnogo škodovalo. Zato so pa začeli sedaj vesti se, kakor bi zastran tega, da se borzni davek še bolj poviša, bili glasovali za Rufov predlog, ki tudi odseku nalaga, da pri predelovanji pri-stojbinske novele še bolj obdači borzo. Ko se začn • volilno gibanje, pa bomo videii, kako bodo liberalni kandidatje izkoristili si to njih postopanje pri debati o pristojbinskej noveli Ako v novem državnem zboru pride pristojbinska novela na vrsto, če že v tem ne bode rešena, bodo pa liberalci z dobro vestjo glasovali proti borznemu davku ter tako se prikupili židovskim bogatinom. — Mej pustnimi parlamentarnimi počitnicami se bode konečno sestavilo generalno poročilo o budgetu, in če bode o pravem času dotiskano, začni) se budgetna debata že 23. t. m.
V nuni*' države.
Ker so se nekatere premožnejše rodov ine črnogorske od mobamedancev, ki se izseljujejo nakupile večja zemljišča, izdal je knez ukaz, da se za naprej ne sme nikdo nakupiti več zemlje, kakor 20 oral.
Bolgari v Makedoniji se vedno bolj zatirajo. V Sofiji izhajajoč „Makedonski Glas", ki se bavi pred vsem z makedonskimi zadevami, pravi, da Turki in Grki se kar skušajo, kdo bodo bolj zatiral bolgarski živolj. prvi iz maščevanja za poraze v poslednjej vojni, poslednji pa, da bi se znebili nevarnih tekmecev, kateri bi po svojem številu in po svojej nadarjenosti utegnili spodriniti Turke in Grke iz njih prednostnega stanja. Na bolgarske tabore, na kojih se je protestovalo proti zatiranju makedonskih Bolgarov, so že odgovorili Turki in Grki. Grški metropolit, v Makedoniji sklical je bil shod Turkov in Grkov, da protestujejo proti poročilom v angleških listih o zatiranji Bolgarov. Ta shod se je vršil v glavnoj cerkvi, in k njemu so vabili krajni časopisi. Po maši je metropolit propovedoval pravcato krlžansko vojsko proti Bolgarom. Slavo je klical sultanu, in proglašal dopisnika nekega Slovanom prijaznega angleškega lista za nesramnega laž-njivca. Rekel je, da v Makedoniji ni Bolgarov, da so vsi, ki se izdajajo za Bolgare, vladni sovražniki, panslavisti in puntarji . . . Nadalje je opomnil, da se Grki morajo pri Galib paši potegniti, da se za-
pro vse bolgarske šole ter tako naredi konec pun-tarskej propagandi. Po božjej službi podal se je metropolit k Galib-paŠi, spremljevala ga je tolpa Grkov in klicala živela Grška! Pogin Bolgarom! . . . Lahko si mislimo, da take propovedi ne ostanejo brez vspeha. Dočim turški roparji trpinčijo in more' Bolgare, jih Grki marljivo obrekujejo in kot pun-tarje črnijo pri turškej vladi, pri čemer se zopet posebno odlikuje grško duhovništvo. Tako je nedavno škof Mladenov, kakor se vidi renegat, očrnil nekega učitelja in nekega svečenika, ter oba so že deli v zapor. Vjefce so prenapolnjene z bolgarskimi puntarji, mej njimi so stari možje, ki že komaj hodijo. Drugi bolgarski listi neprestano poročajo o roparjih, požiganjih, ubojih in oskrunenji žensk v bolgarskih krajih. V Velem, Prilepu in Ohridi ni več kmetskega prebivalstva, vsi so se izselili, da le otmo življenje. Prebivalci iz Orešja, Papradešča, Nežilova in druzih krajev so se pritožili že pri z°-stopnikih velevlast j v Solunu, in ti so naročili Ga-lib-paši, da naj preišče razmere v dotičnih krajih. Ta je odšel, pa se kmalu vrnil, ne da bi bil vspre« jel deputacije dotičnih krajev. Poslednji čas so se bolgarski pomočni odbori obrnili do bolgarskega mi-nisterstva vnanjih zadev. Kdaj neki pride pomoč našim slovanskim bratom!
V nemških vladnih krogih so se sprijaznili z mislijo, da vojvoda Cumberlandski postane bru-šviški vladar. Pregovoriti ga hočejo, da se odpove svojim pravicam na hanoveranski prestol, ter tako odpraviti za zmiraj hanoveransko vprašanje s sveta.
Poslednja zapreka, ki je šo ovirala vspeh »IV ske konferenc«, je odpravljena. Portugalska vlada je dala neki že nalog svojemu zastopniku pri konferenci, da prizna afriško družbo.   Sedaj je v kratkem pričakovati konec konference.
Se sedaj nekateri ne verjamejo, da je Gordon mrtev. Še celo izvedeni angleški častniki in osobe, ki poznajo razmere v Sudanu, mislijo, da je še mogoče, da je živ. Tako misli podpolkovnik Wortley, ko bi bil Gordon res mrtev, bi bil Mahdi osrčen zaradi zmage, napal angleške čete, ki se nahajajo od Kortija do Gubata. Tudi ko bi bil Gordon mrtev, bi bil Mahdi skušal spraviti Wilsona na breg in ga uničiti, tako se je pa prizadeval odpraviti ga, najbrž boječ se, da se njegove čete ne zjedinijo z Gor-donovimi. Polkovnik Messedaglia bej, velik prijatelj Gordonov, tudi misli, da se morda Gordon umaknil V poslopje katoliškega misijona. To poslopje je poleg guvernerjevega poslopja ter tako močno utrjeno, da ga sovražnik ne more vzeti. Z onoga kraja, kamor je prišel Wilson z ladijami, se pa ne vidi. To se ve, da so le domnevanja, ki so pa tem manj verjetna, ker je nek angleški vojak dobil v sedi i nem žepu priplenjenega sovražnikovega osla prepis pisma Ber-berskega guvernerja na sekcijskega guvernerja, v katerem prvi naznanja, da mu je Mahdi pisal, da je vzel Kartum, ter je izdajica Gordon ubit. General Wolseley pa dobil od očividca kavasa Ibrahima beja poročilo, da je Kartum pal 26. januvarja ter je Gordon ustreljen na potu v avstrijsko konzulstvo. Po tem poročilu je avstrijski konzul ubit v svojej hiši, grški pa ujet. Da tudi temu poročilu ni absolutne verjetnosti pri sedanjih razmerah v Sudanu, pripisovati, je sicer tudi res, a vender upanje, da bi bil Gordon živ se manjša od dne do dne. —■ Angleški koloniji Novi Južni Vales in Viktoria ponudili sta vladi, da odpošljeta, če treba, nekaj vojakov v Sudan. Vlada je vsprejela ponudbo. — „Times" poročajo, da princ Hassan bode vojski generala \Volseleya pridan, kakor civilni komisar podkraljev in tedaj ne bode prevzel poveljništva konjice, kakor se je poročalo. — Iz Suakima v Berber bode baje v kratkem začeli graditi železnico.
Dopisi.
Iz Ptuja 15. fehruvarja. [Izv. dop.J Kdo se ne spominja dogodkov o priliki cesarjevega prihoda v Ptuj I. 1883.? Kdo se ne spominja, kake
v drugem -"mestni pa se pospol do — dvojke, ni še rešen. Konec leta sedi tam. kjer je sedel pred letom dni. Tako in le za toliko se je zboljšalo stanje v Idriji.
V minolein desetletji. tO je od leta 1870 — 1880 teptaie so se v Idriji človeške pravice na način, ki spominja le še rimskih tiranov in besnih molia-medanskih krvolokov. Doba Lipold-Onderkina sama polnila bi debelo knjigo, ko bi se našel kak Le Bagejev „kraljevi hudič", ki bi svetu odkril vso podlost, vso zlobo, vse krivde, katere imata na vesti — posredno in neposredno — ranjki dvorni svetnik Lipold in desna njegova roka, pemski renegat On-derka. Težko je govoriti o stvari, ki vabi pisca v politične razprave; a ker sem že omenil socijalnega vprašanja Idrijskih rudarjev, nadaljujem.
Vse se je godilo pod krinko nemškega laži-liberalizma. Puntal se je zoper c. kr. oblast, kdor je \ onej dobi bil drzen dovolj in je volil po svojem prepričanji. In puntarje (?) podili bo iz službe, ali pa se je skrbelo, da je delal bore rudar dan na dan - ob meseci pa še za sol in tobak ni dobil! Tedanja Idrijska c. kr. rudniška go-
sposka z 1 o r a bi I a j e s v o j o oblast, zlorabila je mogočnega dvoglavoga avstrijskega orla, ki je varuh in gospodar vsem narodnostim avstrijskim in vsakemu državljanu posebej! A ne glede na število drugih neprilik omenjam le sledeče: Po prihodu Onderkinem nastopila je za Idrijo nova doba, doba reformacije, prenov^evanjain predelovanja. Vse, kar je bilo starega, moralo se je umakniti novemu.
Gospoda so bili tudi sprevideli, da je treba prenoviti žgalne peči za živo srebro, da bi se manj srebra zgubovalo. A ker neso znali, kako bi bilo prav. so poskušali. V ta namen podirali so stare žgalnice in zidali nove peči za poskus njo. Ali komaj so bili nove žgalne peči dobro zakurili, že je bilo toliko delavcev bolnih vsled zastrupljenja z živim srebrom, kakor nikdar popred, Priča temu je cela Idrija. Te peči za poskuSnjo so marsikoga spravile pod zemljo, prouzročile so neizmerno uboštva in nesreče, uničile so vso ribjo rejo v roki Idrijci daleč doli na Tolminsko, zadah- so marsikateremu živinorejcu okoličanu smrtni udarec, kajti poginula mu je domača
živina! In brez postavno zaukazanih razprav zidale so se te nove peči! Rudniškej gosposki pa se je poljubilo kazati na dvorni dekret od leta 1837., ki stavbe za poskušajo dovoljuje — in trdila je tudi, da zidanje teh pečij ne zadeva občnih interesov! Poskušnje, vsled katerih je zbolelo stotine delavcev, pač nobena vlada odobravati ne more! In da se je Idrijski rudar zlorabil kot sredstvo v dosego namena, tega krivi so oni, ki so takrat vladali v Idriji; krivi pa so tudi vsi oni, ki so vse to mirnim okom opazovali ! Jaz se ne čudim, da so ti gospodje za časa svetih balkanskih bojev navdušeno simpatizovali z barbarskim Turčinom! Pravih Turkov ni videla Idrija, imela pa jih je vendar le.
Pri teh novih žgalnicah skrbelo se je v prvej vrsti, da se ruda kolikor možno izkoristi, a na delavca se ni gledalo! Zanj — za človeka — se ni skrbelo! Neznosen smrad moril je ljudi. Liki sence, upalih lic, udrtih, motnih očij, tresoči se na celem životu, s posušenim jezikom, usta, nos, ušesa polna smrdljivega, strupenega prahu — prihajali so bori trpini z dela domov! Dvakrat, trikrat, k večjemu teden tlnij hodil je na delo k onim pečem iu
je naša prva politična glava pod nos dobila? Kdo se ne spominja člankov pisanih „Narodu" in „ Politiki" ob volitvah v državni zbor mesto umrlega Herman-a? Kdo se dalje ne spominja drugih jed-nacih „nepristranostij" tiskanih o tem moži? Da, ko bi se take čudne, a istinite stvari pisale — kajti istinite morajo biti, če ne bi jih „visoki" gospod moral popravljati, oziroma tožiti — o kakem le količkaj narodnem uradniku, bil bi gotovo takoj daleč od Ptuja. Toda naš g. glavar ima previsoko zaslombo, zaslomba, ki nikdar strohnela ne bode. Zategadelj se baje zopet pripravlja na boj proti — Slovencem.
Ko se zmrači, zapazil bodeš navadno vsak večer po naših borno razsvetljenih ulicah laziti dva moža t. j. gosp. glavarja in načelnika okrajnemu zastopu, znanega tukajšnjega Žida, o čigar preteklosti nam zgodovina tukajšnjih baburic malo vredne stvari pripoveduje. A ker je mož priromal daleč od tam — rojstni kraj mu je dežela naših slavnih apo-steljnov sv. Cirila in Metoda — zato napravili so ga, ker ima toliko ljubega časa, da ne ve kam ž njim, načelnikom okrajnemu zastopu. Naj bode. Dr. Strafela je bil tudi več let, zdaj pa počiva na raeh-kej blazini, premišljujoč o svojej nekdanjej slavi. Sic transit gloria — načelnika.
Kaj vender imata ta dva mračnjaka, vprašal me je prijatelj, ker si tako glavi stikata. Pa kmalu razozljava uganko. Po volji jima ni: a) da je znani profesor še vedno ud okrajnemu šolskemu svetu; b) da so sploh ti nagajivi Slovenci v okrajnem zastopu, in da se „drznejo" gosp. načelniku in njegovemu namestniku včasih v tem ali onem vprašanji ugovarjati; c) kaj storiti, da bi ta korporacija zadobila v kratkem drug obraz? N. pr. da bi Žid Pi-skač prvo piščalko piskal in njemu znani tukajšnji šulferajnski Zadnjakovič sekundirali Bi ali ne, vender ne gre in ne gre, akopram bi najraje g. predsednik sam!
Toda to še ni vse. Volitve bodo tudi v kratkem. Konnte man nicht einen ,.bauern" durchbrin-gen, si misli rojak sv. Cirila in Metoda. Toda naši liberalci imajo „s kmeti "-kandidati smolo, kajti ti „kmetje" nosijo prelepe suknje in nobeden ne dobi več nego k večjemu 40 glasov. To pa je za državnega poslanca premalo, kajti volilcev vseh je nad 300.
Tedaj tudi nič. Seveda, še marsikatero po glavi nosita, kako bi proti nam kaj storila, pa ne gre in ne gre, kajti narod je že preveč zaveden. Kdo pa je na tej zavednosti največ kriv? Gotovo načelnik okrajnemu šolskemu svetu sam, kajti on sam je našega okraja narod zelo „zavedelu brez znanih zakotnih šol, pri katerih je toliko dijet utak-nil v žep. Gosp. glavarju pa tiho na ušesa zatrobimo: „Povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si."
Iz Celovca 15. februvarja. [Izv. dopis.] Redki, kakor bele vrane so dopisi iz koroške metropole v Vaš cenjeni list. Pa k lo bi se temu čudil, ker je sedaj Celovec tako naroden, kakor (obrtniške, gospodarske in narodne) Novice v novejšem času zaslužne (in potrebne). A vender imamo čitalnico, četudi skoro nič narodne inteligence. Tej prikazni se mora vsak čuditi, kdor ve, da ima Celovec v našej kulturnej pove3tnici važno mesto, kar pričata Glasnik in Mohorjeva družba. Uzrok pomanjkanju narodne inteligence so naše šole. Preglejmo programe naših srednjih šol in videli bomo, kako malo Slovencev hodi v šolo. Zakaj? Zato, ker so
prišel je domov — zmočen, opotekajoč se, in legel je marsikateri v postelj — za vselej! Mnogobrojua negodna deca pa je plakala in stradala! Pisal bi; pero samo mi sili naprej. — A kdor hoče spoznati socijalno stanje Idrijskega c. kr. rudarja, ni mu treba umetnih hipotez, ni mu treba učenosti, pač pa malo srca in odprtih očij. Po dopisih v raznih slovenskih listih vedelo je občinstvo slovensko, da se v Idriji bije trdovratni boj za narodno pravo; svet pa ni znal, da je Idrijski rudar najnesrečnejši človek na svetu. Velikonemška tedanja liberalna vlada pa je takrat c Dunaja osrečevala nenemške narode z nemško kulturo.
Še le pravična sedanja vlada obrnila je svojo pozornost tudi na zakotno mesto Idrijo, ldrijčan jej je zato tudi hvaležen. Socijalno vprašanje Idrijskega rudarja ni še rešeno. Sedanji gospod načelnik rudniški — Slovan po rodu — ima lepo priliko poleg drugih stanovskih dolžnosti skrbeti v prvej vrsti za zboljšanje plače rudarjem. Hvaležen narod zval ga bode očetom.
Slovenci večinoma šteti mej Nemce. In zakaj se štejejo mej Nemce? Zato, ker se ne zavedajo svoje narodnosti Britko nam bi bilo treba Janežičev in drugih buditeljev mladine. Ali bi ne bito dobro in koristno, ko bi hoteli nekateri naših nadarjenih srednješolcev, kateri imajo zadostno podporo, iti se šolat v tužno Koroško, kjer bi Slovence-dijake navduševali za Slovenijo? Premislite rodoljubni dijaki!
Da se pa naše šole preustroj ij o, da nam začne solnce lepše sijati, treba je, da pri bodočih volitvah za državni zbor dobimo lastnega zastopnika, da bo čudečemu se svetu odkril rane, katere trpi slovenska raja na konci 19. stoletja v ustavnej državi.
Pri bodočih volitvah za državni zbor nam je zmaga mogoča le v dveh volilnih okrajih in sicer na kmetih.
V skupini Celovec-Velikovec smo zadnjič častno propali, kajti naša minoriteta je bila neznatna. Pri dobrej agitaciji moramo gotovo zmagati v tej skupini, katera ima 228 volilnih mož, mej katerimi je kakih 65 Nemcev. Izvestno bode nekaj naših se ujelo na limanice in volilo laži-liberalca, pa vendar mora biti zmaga naša, če se pridno podamo na delo.
V drugej volilni skupini Beljak-Borovlje je 141 volilnih mož in mej temi 82 Slovencev (vsaj biti bi morali). Tudi tukaj mora „po pravici in številu" zmaga naša biti. Borba bo huda, kajti nem-čurji bodo rabili vse, denar in — moč. Narodnjaki-duhovniki in svetni na delo, dokler je še čas. če priborimo ta dva mandata, ni to v korist samo Ko-roškej, ampak celej Sloveniji. —k—.
S spodnjega Štajerskega 15. febr. [Izv. dop.] Navadno se ne bavimo z znano „Celjsko vahterco" recte „Deutsche Wacht", pa potrebno je vendar, da se oglasimo, sicer bi se mislilo: „qui tacet, consentire videtur". — Imenovanje gosp. dr. Firbas-a, c kr. notarjem v Brežicah je spravilo imenovanega lista prijatelje, kakor se to vidi iz št. 13. dne 12. februvarja ob ves razum.
Ker so Brežice — seveda po mnenji D. W. nemško mesto, bi moralo pravosodno ministerstvo tjakaj imenovati nemškega notarja. — Prijatelji imenovanega Celjskega hujskajočega lista jako dobro vedo, da šteje celi sodnijski okraj Brežki 17—18.000 prebivalcev in da mej temi ni 1000 Nemcev, če tudi vsakega posamičnega dvakrat štejejo. In tej peščici Nemcev na ljubo bi moral v Brežice biti imenovan nemški notar, da bi pomagal spravljati „8chlechtere Bauern, vvelche die deutsche Sprache noch nicht beherrschen (arg. a. cont) pod nemške hegemone. Mi smo prepričani, da gospod dr. Firbas, doma iz Biš-a v Št. Lennrtskem okraji v Slov. Goricah, ki ima, kakor je celo Celjskemu listu znano, lepo premoženje, ni po godu kot c kr. notar v Brežicah, niti gospodom pri c. kr. okrožni sodniji Celjski niti pri c. kr. nadsodniji Graški, niti Celjski vahte-rici, veselilo pa bode gotovo razun Brežkih Nemcev vse druge prebivalce — Slovence imenovanega okraja, da dobe „post tot discrimiuu rerum" vender jeden-krat c. kr. notarja Slovenca po rodu in mišljenji. Da se bode prijateljem Celjskega časopisa ,,D. W." jeza polegla, naj premišljujejo in nam dajo odgovor na sledeče vprašanje: Se li nahajajo v Brežiškem okraji in sploh na slovenski zemlji prebivalci slovenski zavolj nemških uradnikov oziroma ali se nahajajo uradniki zavoljo prebivalcev?
Iz Radovljice 17. februvarja. [Ivr. dop.] Naše mesto broji okolu 800 prebivalcev. Limši nekaj odličnih narodnjakov, se šteje vse drugo mej nem-čurstvo.
Tukaj nahaja se okrajno glavarstvu, sodnija, davkarija, beležništvo, štirirazredna ljudska šola, finančna straža, itd.
Torej je precej izobraženih mož, kateri bi lahko kaj občekoristnega napravili. Pa zato nemajo veselja, rajši se mej saboj obirajo in pretehtavajo, kar je razvidno iz sledečih epigramov: (Oprostite, da ne tiskamo teh epigramov, ker so deloma vender prerobati. Uredn.)
Jednake epigrame? bolj ali manj okorne dobili so vsi uradniki, preiskali so toraj obisti in srce vsakemu in vsaki.
Res je, da nekaterim ni nič druzega mari, kakor velika klobasa, drugemu zopet škaf vina, ali taki ljudje so povsod.
Kaj pa je uzrok temu obrekovanju? .laz pravim, da pomanjkanje dela.
Mesto, da se kujejo obrekovalni verzi na poštene ljudi, ustanovilo naj bi se bralno društvo, prirejale veselice in čisti dohodki v obče koristne na-
mene obračali, makari prvi pot za napravo kanalov, da se ne bode gnojnica po mestu cedila.
Mestno starejšinstvo naj bi ustanovilo kmetsko posojilnico in si tako za občni blagor velikih zaslug pridobilo.
A kaj hočemo nemčurskim mestnim očetom je vse kaj druzega bolj pri srci, kakar občekoristne stvari, rajši kalijo vodo, da potem lahko debeloglave kapeljne lovijo.
Res, daleč smo prišli pri nas. Komaj se pokažeš v mesto, že ti skujejo epigram in se ti skoro očitno smijajo. Mraz mora preleteti vsakega uradnika, ko čuje, da je prestavljen k nam.
Slišimo, da je več uradnikov za premeščenje od nas prosilo. To je jedini pot, kateri pelje iz obre-kovalnega našega mesta! —
Domače stvari,
(Knezškof dr. Misija) odpelje se jutri na Dunaj, da se udeleži posvetovanja avstrijskih škofov o kongrui.
— (Odbor za potovanje na Velegrad in v Prago) imel je včeraj zopet sejo. Določilo se je: Odhod iz Ljubljane bode 12. avgusta, najbrže po južni železnici, vender se v tej zadevi še nič gotovega objaviti ne more, ker so se pogajanja o voznini stoprav pričela. Na Dunaj i bode počitek in koncert. Na Velegradu mudili bi se jeden dan. Z Velegrada pa bi se vozili čez Olomuc v Prago, kjer bi ostali oficijalno dva dni in kjer bi se jeden večer predstavljala opera, drugi večer pa drama. Odbor je nadalje sklenil, da se povodom tisočnice izda brošurica, k večjemu dve poli obsežna, s podobami sv. Cirila in Metoda in Velegrada. Ta brošura se bode tiskala v več tisoč izvodih, prodajala pa po 10 kraje. —
— (Konzorcij za dolenjsko železnico) se je konstituval ter izvolil predsednikom g Josipa Kuša rja. Konzorcij uložil je že prošnjo, da se mu dovoli trasiranje. Tega dovoljenja nadejati se je še to pomlad.
— (Glavni odbor za osuševanje barja) imel je včeraj prvo sejo v navzočnosti vladnega svetnika pl. Wurzbach-a. Voljen je bil predsednikom odbora g. Fran Trtnik, uradnik deželne blagajnice in hišni posestnik, z 8 glasi. G. Martin Peruci, posestnik v Lipah, dobil je 7 glasov, jeden glas pa bivši predsednik dr. Josip Kozler. Podpredsednikom bil je izvoljen g. Matija 11 e m š k ar iz Brezovice. Navzočnih je bilo vseh IG odbornikov.
— (Ušel je) svojim starišem v Celovci ig letni gimnazijalni dijak Itichard Birnbacber. Prinesti je imel koncem semestra obilo dvojk in trojk. Ker tega ni hotel, potegnil jo je preko Ljubelja čez Ljubljano v Trst, da se naseli v Congo-državi kakor je to svojim starišem naznanil. Mestni magistrat Celovški sedaj ubežnega dijaka telegra-fično išče.
— (Iz biaznice na Studenci) ušel je danes norec Jaka Tomšeč, bivši kondukter južne železnice, doma v Hrenovcah na Notranjskem.
— (Psa „pre peli carja") našli se organi okrajnega glavarstva Ljubljanskega pri nekem posestniku v Srednjih Gameljnih Ker je pes gotovo lastnina kakega lovca, naj se isti oglasi pri okrajnem glavarstvu.
— (Gorenjo-savinjska posojilnica v Mozirji) razpošilja račun in bilanco za deseto upravno leto (1884). Ta posojilnica izvrstno napreduje. Hranilnih ulog imela je 136.738 gld. gg kr., na posojilih 77.435 gld., hranilničnib ulog pri drugih zavodih <'>3.500 gld. Reservni fond bil je 1883. 1. 17.030 gld. 7 kr., koncem 1884. 1. pa 20.05 g gld. 62 kr. Hranilne uloge obrestujejo se po 5°/0. Kakor je Štajerska zibelka posojilnic slovenskih, tako se tudi opaža, da so tamošnje posojilnice najmočnejše, da se leto za letom razširja promet. Računajoč z razmerami, stavili bi za prve posojilnice naslednji spored: Celje, Maribor, Mozirje.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Praga 17. februvarja. Po brzojavkah iz Plzna bode v tamošnjej trgovskej zbornici 25 Cehov in 11 Nemcev.
Budimpešta 17. februvarja. Uradni list objavlja, da se je vrhovnemu mestnemu glavarju odvzelo vodstvo policije v Budimpešti in da je za to mesto imenovan Tiirok, župan v Temesvaru.
Pariz 16. februvarja. Časopis „Temps" poroča iz Šangaja: Cottrbet napal je v 14. dan
t. m. tri kitajske vojne ladije, ki so ubežale v reko Ning-Poo. Izid boja neznan. Gosta megla.
Kazne vesti.
* (Izredna prijateljica revnim dijakom.) Nedavno v Linci umrla odvetniška udova gospa Mayrhofer izvolila je podporno društvo državne gimnazije v Linci glavnim dedičem svojega precejšnjega premoženja, tako da bo temu dobrodelnemu društvu pripalo najmanj 20.000 gld.
* (Krvavci v Parizu) Policija zasledila je v Parizu velika zaroto nemških krvavcev. 11. t. m. prijeli in zaprli so namreč socijalista Albrechta doma iz Nemčije in znanega krvavca Morphy-ja. Pri prvem našli so mej domačo preiskavo mnogo pisem, katera mu je pisal Reinsdorf, nedavno v Halle obešeni krvaveč, potem popolno zbirko Mostove „Freiheit" in obilo druzih anarhistskih listov. Al-breeht je vodja nemških socijalistov v francoski prvostolnici. Pri Morpbv-ji, sinu nekega Angleža in Francozinje, dobili so pa pisma ruskih nihilistov in nemških sooijalistov. Okolu 30 tujih zlasti nemških socijalistov bodo še prijeli in deli pod ključ.
Za vnanjo porabo. Proti protinu in trganju, bolečinah po udih in vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno Moll-ovo „Francosko žganje". Steklenica Btane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (11- 1)
Listulca uredništva: Gosp. Jfcf: „Jurčičevih zbranih spisov" bode kakih 12 zvezkov Naročnina se navadno in najprfkladneje pošilja po nakaznici. Poslali bi se Vam pa tudi s poštnim povzetjem, kar pa vež stane. — „Slike", katerih ste spominjali, nam bodo dobro došle. — Gosp. J. N. v L. — Brezimna pisma so sedaj jako navadna, Naj Vam ne kalijo miru.
Umrli so v Ljubljani:
13. februvarja: Marija Gostič,, paznikova hči, 2 leti, Lončarska steza št. G, za davico.
16. februvarja: Jožef Plavc, mestni Btražnik, 67 let, Poljanska cesta št. 45, za rakom v želodci. — Helena Av-belj, kramarica, 35 let, Valvazorjev trg št. 4, za jetiko. — France Lavrič, delavec, 44 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko.
V deželnej bolnici:
13. februvarja: Anton Lavriha, firevljar, 47 let, za
jetiko.
14. februvarja: Matija Jereb, delavec, 37 let, za
jetiko.
Meteorologično poročilo.
9 p	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrimi v mm.
u JB «2 r*	7. zjutraj 2. pop.' 9. zvečer	737-91 mm. 737-40 mm. 737 64 mm.	— 4-6° C + 6-7"C + 5-7°C	si. vzh. si. jz. si. j z. 1	obl. obl. obl.	0'OOmn.
Srednja temperatura -f- 2'6°, za 29' nad normalom.
IDu-najslsa, "borza
dne 17. februvarja 1.1. (Izvirno telegrafićno poročilo.)
	83 gld. 45			kr.
	84	»		n
Zlata renU...........	106	n	75	n
	99	n	06	n
	865	K	—	n
	303	H	60	n
	124	n	80	ti
	9	n	81	t
C kr cekini . .......	5	It	81	n
Nemški; marke       ... ....	60	n	55	»
4°/0 državno srečke iz 1 18.54  250 gld	127	•	—	
Državne srečke iz 1 1864        1 00 gld	174	n	—	»
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta Ogrsk i zlata renta ti0/,   .             . .	106	n	70	TI
	—	n	—	J!
4°/	98	■	30	n
„    papirna renta 5°/0 ... 59/0 Štajerske zemljišč odvez oblig . .	93	n	95	n
	104	n	—	ti
Dunava reg srečke 5u/„  .   .    100 gld	115	n	75	H
Zemlj ohč avstr. 4'/t0/o zlati zast listi .	123	■	—	n
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice	112	n	80	*
Prior oblig Fen .andove sev. železnice	105	K	60	
Kreditne srečke   ....      100 gld	178	n	—	ti
Rudolfov« srečke.....10 „	19	n	50	|
Akcije anjjlo-HVBtr banke        120 „	106	■	75	
Trammway društ velj 170 gld a. v. . .	215	n	25	n
<
i
4
i
i Planinski zeliščni sirop kranjski l
Kri čistilne krogljice
ne smole bi se v nijeclnem gospodinjstvu pogrevati in so se že tisočkrat sijajno oBVddoi'ii« pri zubnsHiiji človeškega telesu, gliivulmlu, otrpneiiili udih, nem želodcu, jetrnili in obistnih boleznih; v skatljith u lil kr.; jeden zavoj s 6 skntljami 1 gld. 5 kr. — Kiizpodiljn se le jeden zavoj.
Št. 347.
► ►
►
izboren zoper kašelj, hiipavosr, vratobol, prsno in ^
plućno bolečine.  Koristnejši, Dego vsi v trgovini so F
nahajajoči soki in siropi. p
NaroČila z dežele izvršč se takoj ^
v lekarni „pri samorogu" >
4 JULIJ |>l. I ■«\l<k«M £ \ - j;. >
4 na Mestnem trgu v Ljubljani.     (41—5) p
Razglas.
(88—3)
Za novo stavbo deželnega muzeja „Rudolfinum" se imajo iavršiti potrebna sklenarska in pleskarska
de!a.
Ta dela se bodo oddala v izvršitev po skupinah imenovanih obrtov proti plačilu dotičnega dovršenoga dela na podlagi jednotnih cen.
Zarad oddaje tega dela se razpisuje pismena ponudna obravnava
«1» 2. marca opoluđne
Po obrtih razvrsteno delo je proračunjeno in
sicer:
sklenarsko delo na..... 1885 gld. 50 kr.
in pleskarsko delo na .   .   .   .   1719   „  88 „
Dotični stavbinski poizvedki, namreč splošni in posebni pogoji, proračuni in osnutki, kolikor jih je na razpolaganje, so na razgled v pisarni deželnega stavbinskega urada v Ljubljani, v Gospodski ulici v dvorskem poslopji h. št. 2 od 9. do 12. ure do-poludne in od 3. do 5. ure popoludne, kjer se morejo tudi prepisati.
Ponudniki naj ulože svoje ponudbe vsaj do 2. marca 1885. leta do 12. ure opoludne pri ulož-nem zapisniku deželnega odbora kranjskega.
Ponudbe morajo biti na kolek za 50 kr. pisane in zapečatene in z napisom na zavitku: „ Ponudbe za........dela stavbe deželnega muzeja
Rudolfinum v Ljubljani". Vsaki ponudbi se ima priložiti 10°/ona jamčevina zgoraj navedenih cen, bodi si v gotovini ali v hranilničnib knjižicah kranjske hranilnice ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po sedanji tržni ceni (kurzu), ako ta ne presega imenske vrednosti. Vsak ponudnik mora v ponudbi izreči, da pozna vse navedene spise ponudjenega dela, ter da se stavljenim pogojem pravokrepno podvrže.
Stvari za steklarska ali pleskarska dela, t. j. okna, vrata itd., naj si podvzetniki v dotičnih mizarskih, oziroma ključarskih delalnicah, koje jim bode naznanil deželni stavbinski urad, osobno dobro ogledajo ter morajo v svoji ponudbi potrditi, da so stavbo na mestu ogledali in da poznajo tudi navedene reči. — Ponudbam za sklenarska dela naj se prilože, oziroma deželnemu stavbinskemu uradu oddajo primerno veliki obrazci sklenarskega blaga za različne debelosti in raznovrstnosti steklenega dela, obrazcem je dodati dotična zaporedna številka proračuna.
Ponudniki naj s številkami in besedami zapišejo ponudjeno ceno in koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen ter naj ponudbo lastno ročno podpišejo s krstnim in rodbinskim imenom in naj pristavijo temu podpisu kraj, dan, bivališče in svoj stan.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmej ponudnikov po svoji razbornosti izbrati si podjetnika, brez ozira na to, koliko odstotkov kdo odjenja, po okolščinah pa tudi razpisati novo ponudno obravnavo.
Oziralo se bode le na jtismene v razpisni dobi uložene ponudbe.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 9. februvarja 1885.
Vabilo na naročbo
Jurčičevih zbranih spisov.
Jurčičevih „Zbranih spisov stoji:
L zvezek, nevezan po.........1*— kr
elegantno vezan po.........1"60 n
II. zvezek, nevezan po.......... 70 „
elegantno vezan po.........1*20 „
III. zvezek, nevezan po.......... 70 „
elegantno vezan po...... .   . .  1*20 „
Ako pa tudi od- Nhročnina za sve*
dajemo vsak posumi- f X zek 1, II., III., IV. iti fien zvezek, vender se  / \  V. stoji 3 gld. 50 kr.,
priporoma, pošiljati / CF \ za elegantno vezanih naročnino za več/ ¥f+ 7] 1 prvih 6 zvezkov 6 gld. zvezkov skupaj, j 4    J       Naročnina pošilja
Naročnina znaša za I J*£/'^^J 80 najprikladneie s j., II m lil. nevezani \ 4p#Eg(jro7 l>0!**n'n1' nakaznicami zvezek 2 gld. 40 kr. \^Wrw'J )""' »»slovom: g.Jos. Za vse tri lepo vezane Starč v L j u b I j a ni,
zvezke 4 gld. ^—Marije Terezije cesta 5.
Naročniki dobivajo knjige franco.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrnne spisu" po GO kr. izvod, nko si nnrorć Hknpno po 10 izvodov ter zanje pošljejo gpsp. dni. Jos. Mar r in v Ljubljano naroeilno svoto (i gold.
(22-8) Odbor za JurSičev spomenik.
Velika partija   i tras-au
sukna
(po 8—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po5 hI.
H-. Storcli v Urim.
Ako bi se blago nt dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti }>oši!jatvi marke za 10 kr.
V „NARODNI TISKARNI"
so izšle in še dobivajo bledeče knjige:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8*, 609 strani j  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
NOV.
Roman. Spisal Turgenjer, poslovenil J/, Mdlorrh. — Ml. 8°, 32 pOl.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Junak našega časa.
Roman.   Spisal M. Lennontor, poslovenil J. P. — MI. 8°, 204 stranij.  Cena 40 kr., po posti 45 kr.
Povest.   Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. ~ Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kv., po poŠti 30 kr.
Časnikarstvo in naši časniki.
Spisal * * *  Stat nominis umhra.   Ml. 8", 19 p6l. Cena 70 kr., po pošti 75 kr.
Tai znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
Z. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič.
— Životopisje, spisal Kajč Ihi. — Ppešern, Prešerin ali Pi-eširen, spisal Fr. I^stik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vosnjak. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec. Velja .   .   .  .   15 kr.
II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, frAn-coski spisal Viktor Cherbuliez. poslovenil Davorin I lastnik. Volja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Revihre, poslovenil Davorin Ilostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E, Laboulat/e, poslovenil Davorin Ilostnik. Velja.........15 kr.
Za vso 4 zvezke naj se prilozi Id 15 kr. poštnine, za posamezno zvezke pa 5 kr.
V Švico, Francijo, Belgijo, Ameriko in Anglijo najceneje via Innsbruok-Arlska železnica.
Izdaja voznih listov (kart) za železnice in parnike. Vsa pojasnila o potovanji po avstrijskih in inozemskih deželah daje zastonj (800—10)
KAEOL H-CTIsTOI-jID,
Innsbruck, Erlerstrasse 13. Mejnarodna prometna pisarna.
Prava marzeMa galerta
je najgotovejše, najhitrejši) in najcenejše sredstvo za Al« stenje in sbolJMunje ifuii in jamči se za najboljši YM|k*h; dobiva se pri (30—11)
A. IIAHVHAHH-11,
■v IjjvLToljanl, Tavčarjeva palača,.
Iz Trsta v Novi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „Te-u.toxiia", odhod okolu 15. dne marca 1885. Kajuta za potnike 200 guld. — Vmesni krov 60 golil. Potniki naj so obrnejo na (20—21) J". TERZUILE,
generalnega pasažnega agenta,
Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Km i litino d' 4nt. rogtnjeii, generalnega agenta v Trulu. $
iffner'8*
COIFEKEN-SPOTE
ne smel bi manjkati v nobenej bolni* Hke) in otručjej sohi: on je desin-fekcijsko »redstvo veličastnega pristnega duha po gozdu in je posebno priporočati pri otročjih boleznih, za v sobah otročnio in pri epidemijah. — Ker ima liittnerjov coniferni »prit v sebi kot zdravilno znano balzainično-smolnate   in eterifno-oljnate snovi vedno zelene smreku v koncontro-j vani obliki, ga vsi zdravniki priporočajo JUllUSBimi[R j \ ]iri plućnih in vratnih boleznih, »lttner-JlnnhiHrmRrichemc% *i jev coniferni sprit se doniva samo pri
(g^'^lj "Jul. Bittner-ji, lekarji v llckliena«, Bp, Av. ti*—^.—v gp0clilj navedene) zalogi,
Cona steklenici 80 kr., 6 steklenic velja 4 gld. Patentovani raiprlilnl aparat 1 gld.'SO kr.       (.700—12) Zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Trnkoozy-Ji, lekarji.
Pricton cunin z var8lveno znamko! Pari lolUH oclIMU tentovani razpršilni aparat ima ulito firmo: „Blttner, Reichenau, N.-0e.".
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'