¥ Ljubljani, dne 1. julija 1935.
Cena posamezni številki Din 3‘—
Leto XVII.
“NAŠ G L A S “ izide vsakega prvega, in petnajstega v mesecu. Naročnina za celo leto Đin 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10'—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. s= Oglasi po ceniku. =
NAS GLAS
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List g& državne nameščence in upokojence.
Kaj je najmijaejše?
Zagrebško »Društvo državnih i samoupravnih penzionera« je v sporazumu z ostalimi banovinskimi upokojen-škimi društvi sestavilo spomenico o izenačenju prejemkov državnih upokojencev. Spomenico je poslalo navedeno društvo vsem ministrom, vsem senatorjem in narodnim poslancem, upoko-jenskim društvom in posameznikom, ki se zanimajo za vprašanje staroupoko-jencev. Društvo smatra namreč, da je zdaj najprimernejši čas, da se resno načne in dokončno reši staroupokojen-ško, vprašanje. Naj sledi v doslovnem prevodu naslednja
spomenica
drž. upokojencev za izenačenje pokojnin:
»Državni upokojenci smatrajo kot svoje najvažnejše stanovsko vprašanje izenačenje pokojnin vseh upokojencev, ne oziraje se na to, kdaj so bili upokojeni in po katerem zakonu jim je bila odmerjena pokojnina.
Tako izenačenje je bilo predvideno v čl. 239 osnutka zakona o uradnikih in ostalih civilnih uslužbencih iz leta 1923., in je ta osnutek dobil predhodno najvišjo sankcijo, sprejel ga je pa tudi zakonodajni odbor narodne skupščine. Koliko krutih krivic bi bilo popravljenih in kolikim nezasluženim zapostavljanjem, ponižanjem bi se bili izognili, če bi se bil tudi plenum našega parlamenta takrat znal vzdigniti in se pridružiti volji najvišjega činitelja, izraženi v predsankciji!
Z navedenim čl. 239 urad. zakona iz leta 1923. — tako usodnim za deset-tisoče državnih upokojencev — se je ustvarila posebna vrsta upokojencev, tako imenovani »staroupokojenci«, s katerimi se — čeprav so tudi oni nasproti državi in narodu častno izpolnili svojo dolžnost v najtežjih razmerah — zoper sleherno pravičnost in logiko še nadalje postopa tako, da se puščajo ob strani in zapostavljajo.
Zahteva pravičnosti in človečnosti je, da to na najvišjem mestu sprejeto načelo izenačenja upokojencev kar najprej postane pozitivni zakon.
Ne gre samo za staroupokojence: so tukaj tudi člani njihovih družin, ki so trajno izpostavljeni nepravičnemu ravnanju.
Staroupokojenci, ki so se znašli zapostavljeni in ogroženi v svojem itak
skromnem obstanku, so neprenehoma zahtevali izenačenje pokojnin. Ta akcija je še narastla, odkar so državni upokojenci pod težo razmer organizirali svoja banovinska stanovska društva po vsi državi.
Z merodajnih strani se je splošno priznavala opravičenost zahtev staro-upokojencev, vendar je stanje, katero je navedeni zakon iz leta 1923. ustvaril, ostalo — navzlic danim obljubam — nespremenjeno. Staroupokojenci so ostali prepuščeni svoji usodi!
Stojimo pred dejstvom, da so pri posameznih drž. upokojencih istega položaja in enakih službenih let ogromne razlike v pokojnini samo zato, ker so upokojeni po raznih zakonih. Znani so nam nadalje primeri, da ima bivši podrejeni uradnik višje pokojninske prejemke kot njegov bivši predstojnik, podčastnik višje kot častnik.
Te nenormalne razmere kriče po neodložljivem popravilu. Vsem drž. upokojencem je treba že v interesu državnega ugleda nuditi možnost, da žive svojemu stanu primerno. Zlasti je treba naglo rešiti vprašanje staroupo-kojencev s tem, da se izenačijo z upokojenci, upokojenimi po kesnejših zakonih. To so storile vse nasledstvene države, zato mora to storiti tudi naša velika in močna kraljevina Jugoslavija.
Opozarjamo na Češkoslovaško republiko, kjer so bile v podobnih razmerah pokojnine tako imenovanih sta-roupokojencev prav tako nepravično odmerjene. Češkoslovaška je staroupokojence izenačila z novimi upokojenci, in! to po starosti v štirih stopnjah. Leta 1933. je prišla na vrsto zadnja, četrta, najmlajša skupina. Če bi se morebiti iz proračunskih razlogov lepi primer Češkoslovaške ne mogel posnemati, naj bi se izenačenje razdelilo na večje število let, samo da se tudi pri nas že končno odpravi mučna neenakost in nepravičnost, in da se vsem upokojencem brez razlike, kdaj so bili upokojeni, nudi možnost za dostojno življenje!«
Društva državnih upokojencev dravske, dunavske, primorske, savske, vardarske, vrbaske in zetske banovine.
V Zagrebu, dne 30. maja 1935.
Predsednik »Društva državnih i samoupravnih penzionera u Zagrebu« Gaj, senator, s. r.
Dr. Joža Bohinjec:
Uredba o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi
V uradnem glasilu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, v socialno-politični reviji »Radnička zaštita« (štev. 3 od 20. III. 1935), je izšel sledeči važni članek, katerega z ljubeznivim dovoljenjem spoštovanega g. pisca ponatiskujemo, ker bo Zanimal najširše kroge naših bralcev. Članek ,se glasi:
»To uredbo, s katero je prizadetih nad desettisoč dnevničarjev, . honorar-, ftih Uradnikov ali uslužbencev v državni službi, je izdal minister za finance !n ureja socialno zavarovanje označenih oseb. Blanco -— pooblastilo za to nredbo vsebuje § 56. fin. zak. 1932/33, hateri je v tem slučaju kljub važnosti Predmeta opustil pristojnost ministrskega sveta, pred katerim se drugače rešujejo važnejše uredbe z zakonsko ’noejo. Finančni zakoni poznejših let So iz splošpega zavarovanja izvzeli tu-‘ i še pogodbene uradnike in cestarje er osebje na drž. posestvu Belje.
Dejstvo, da je uredbo izdal mini-er za finance že samo znači, da je
uredba bolj fiskalnega, kakor socialnega značaja.
O uredbi sami, katera je v ostrem nasprotju ,s pozitivnimi zakoni in z ratificiranimi mednarodnimi konvencijami, je treba v interesu stvari spregovoriti nekaj besed, da morda s tem opozorimo na nekatera dejstva in tako za bodoče preprečimo tako zakonsko ogroževanje interesov zavarovancev.
Po mednarodni konvenciji o zakonski ureditvi socialnega, zlasti bolniškega zavarovanja, in po našem pozitivnem zakonu o delavskem zavarovanju, so obveznemu zavarovanju podvržene vse osebe v službeno odvisnem delovnem razmerju, ako po obstoječih in zanje veljavnih drugih službenih predpisih ne uživajo iste zakonite zaščite, kakor zavarovanci, ki spadajo pod zakon o zavarovanju delavcev. Naš zakon in mednarodna ikonvencija, katera je po naši zakonodajni oblasti ratificirana in ima zato za našo državo moralno in materialno obveznost nacionalnega zakona, hočeta vsem na-
mezdno odvisnim osebam dati neko minimalno soeialno-zavarovalno zaščito neglede na to*, ali so osebe zaposlene v zasebnopravnem službenem razmerju ali v javno-pravnem. Razne pragmatike, uredbe in pravilniki, ki urejujejo zaščito oseb v primeru bolezni, nezgode, starosti, invalidnosti ali smrti, morajo vsebovati kot minimum dajatev vse ono, kar zahteva zakon o zavarovanju delavcev. Tega načela tudi finančni zakon, niti kak drug zalkon ne more ukiniti, ker je isto fundirano v mednarodni zakonodaji. Kolikor so se v pogledu zavarovalne pristojnosti tekom časa iz okvira splošnega zava-rovanjai izločile! posamezne stroke delavcev in nameščencev v javni (n. pr. osebje v prometni službi) ali zasebni službi (n. pr. rudarji), so zanje izdane uredbe in pravilniki v celoti vpoštevali te pozitivne zakonske obveznosti. Uredba o podpornem skladu dnevni-čarjev in pogodbenih uslužbencev pa je protizalkonita in zato seveda ne more biti ali postati zakon ali drugače obvezna.
Po uredbi je kršeno načelo samouprave interesentov. Samouprava je zahteva našega zakona in mednarodne konvencije in je zato fin. zakon ne sme ukiniti. iPrometnemu osebju v državni službi je načelo samouprave vsaj formalno varovano. Uredba se samo mimogrede dotakne bolniškega zavarovanja, ko v čl. 31 dopušča brezplačno zdravljenje v bolnicah in po čl. 32 po odpustu iz služoe prizna malo odpravnino v znesku največ poldruge mesečne nagrade, če je vlagal uslužbenec že 8 let. Izpadlo je družinsko zavarovanje, porodniškega zavarovanja uredba ne pozna, ona tudi ne pozna hranarine, brezplačne zdravniške pomoči izven bolnice, ne pozna dajatve terapevtičnih pripomočkov, sanatorij-sik ega zdravljenja itd.
Dnevničarji in pogodbeni uslužbenci so seveda upravičeni, da te dajatve uveljavijo s tožbo pri državnem svetu. Res je, da je finančni zakon tudi zakon, ki more spremeniti vsebino zakona o zavarovanju delavcev. Uredba ima zakonsko moč in more tudi ona spremeniti določbe zakona o zavarovanju delavcev, toda niti finančni zakon in niti uredba ne moreta kratko malo ukiniti zavarovanje pogodbenih in honorarnih uslužbencev ali cestarjev in delavcev v državni službi, ker smo po mednarodni konvenciji dolžni, da tudi tem osebam nudimo minimum zavarovanja.
Uredba ukinja ali skrajšuje po zakonu o zavarovanju delavcev že pridobljene pravice, kar je protizakonito.
Dnevničarji ali pogodbeni uslužbenci nimajo pravice do starostnih rent ali pokojnin, prav tako ne rodbinski člani. Uredba jim priznava samo podpore, ne da bi hkrati tudi uredila, kako je ta podpora iztožljiva. Predpisi uredbe so v nasprotju z zakonom o zavarovanju delavcev, ki je samo nujna posledica ratificirane mednarodne konvencije, in so zato neveljavni. Zlasti so zadevni predpisi še posebej neveljavni za Slovenijo in Dalmacijo, kjer velja zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev in pa tudi nameščencev v javni službi, ako niso izpolnili izvzetvenih pogojev. Pokojninsko zavarovanje po uredbi je mnogo slabše kakor po naših pozitivnih zakonih. Stvar gre celo tako daleč, da dnevničar ali pogodbeni uslužbenec ni-
ma pravice do pokojnine, ako se je pred 10 leti zaposlitve ponesrečil v službi. Ob smrtni nesreči pripada celotni rodbini le 20% podpore!
Po teh določbah uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi je to pomožno osebje za primer nesreče v službi ali za primer starosti in onemoglosti mnogo slabše zaščiteno, kakor državno' pragmatično osebje, kakor osebje zavarovano pri humanitarnih fondih direkcij drž. železnic ali kakor rudarji, zavarovani pri bratovskih skladnicah ali zavarovanci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Kateri razlogi SO' bili za to skrajno demontažo zavarovanja dnev-ničarjev, pogodbenih in honorarnih uslužbencev v državni službi merodajni, ni znano ter je zato uredba o podpornem skladu nerazumljiva s stališča pravne enakosti in je s stališča marale in socialne pravičnosti nesprejemljiva. Vsebina uredbe do brezobzirnosti tepta zakonite pravice prizadetih oseb tudi iz razloga, ker so te osebe slabo plačane in so zato večje zaščite vredne in potrebne.
Osnovni princip v vsakem zavarovanju nepragmatičnih oseb je, da si delodajalec in delojemalec zavarovalno premijo delita. Po uredbi mora premijo nositi zavarovanec sam in je v tem pogledu izenačen s pragmatičnimi osebami, čeprav njegova zaposlitev ni stalna ter je vsak čas odpovedljiva. Pokojninsko in starostno zavarovanje nestalnih uslužbencev mora sloneti na načelu varovanja pridobljenih pravic in na načelu prenosa premijske rezerve, alko je službeno razmerje ukinjeno. Po uredbi nameščenci plačujejo premije sami — pri tem pa niti prenos premij ni zagotovljen ter uslužbenec ob izstopu iz službe izgubi vse pridobljene pravice. To je nevzdržno stanje, ki bi se moralo takoj popraviti. Pri pragmatičnem osebju je ukinitev službenega razmerja možna le po izvedbi disciplinskega postopanja —- zato je tudi razumljivo, da nameščenec ob disciplinskem odpustu izgubi pridobljene pokojninske pravice, drugače teh pravic nikdar ne izgubi.
Dasi osebe, omenjene v uredbi, vplačujejo isti znesek v pomožni sklad, kakor pragmatični v pokojninski sklad, je vkljub temu odmera pokojnine po uredbi znatno slabša, kakor pri pragmatičnih uslužbencih.
Fond se zbira centralno pri Državni hipotekarni banki, na upravljanje fonda zavarovanci nimajo ingerence.
Z uredbo prizadeti so socialno najšibkejše osebe v državni službi, zlasti v pogledu bolniškega zavarovanja, ki je po uredbi za te osebe ukinjeno, dasi bi bilo besedilo § 56. fin. zak. 1932/33 razumeti tako, da se zavarovanje samo ne ukine, pač pa posebe organizira. Uredba je tudi v mnogih drugih določbah kršila pooblastilo v fin. zakonu. Tako, fin. zakon v § 56. izrečno pravi, da mesečni prispevek v fond znaša 5% kosmate mesečne nagrade, uredba pa obremenjuje prizadete osebe še z raznimi drugimi vplačili.
Uredba o podpornom skladu pomožnega osebja v državni službi pomeni veliko socialno krivico in je naši socialni politiki v sramoto brez ozira na njeno pravno nevzdržnost. Prav in potrebno bi bilo, da letošnji finančni zakon to uredbo izpopolni in jo spravi v sklad ‘ s pozitivnimi zakoni in z minimalnimi potrebami prizadetih oseb «
Spor za peto skupino
Iz glasila Združenja p. t. t. uslužbencev, beograjske »Jugoslov. pošte« bd 15. aprila objavljamo v prevodu na-, slednji članek, ki točno in ostro označuje spor, ki je v poštni stroki glede pravice uradnikov do napredovanja v
V., položajno skupino dobil izrazite oblike. Članek se glasi:
»Po uradniškem zakonu iz 1. 1923. je imela II. kategorija pet skupin in vsak uradnik je mogel priti v I. (prvo) skupino. Po 6. januarju 1929. so bili za
Napačna varčnost
Iz avstrijske finančne prakse.
posamezne stroke izdani posebni zakoni, s katerimi je bilo mogoče priti tudi v neko novo I./a skupino. V poštno-telegrafski strolki pa to ni bilo mogoče. Šele sedanji uradniški zalkon iz 1. 1931. je določil, da napredujejo p. t. uradniki do zaključno V. skupine. Toda v § 257. je postavljena omejitev, da v to skupino ne morejo priti tisti uradniki, ki so bili 1. septembra 1923. razvrščeni v II. kategorijo po čl. 230. pod II. tedanjega uradniškega zakona.
Ko je prometno ministrstvo pričelo postavljati p. t. uradnike v V. skupino, je nastalo vprašanje, da-li so p. t. uradniki, ki nimajo' mature, bili razvrščeni v II. kategorijo po čl. 230. pod I. ali pod II.
Glavna kontrola je takoj zavzela stališče, daje treba tod uporabiti omejitev iz § 257. u. z. in spor se je konkretno pojavil pred državnim svetom ob napredovanju nekih uradnikov iz prejšnje kraljevine Črne Gore v V. skupino.'
Glavna kontrola je tako-le utemeljevala: »Oni nimajo mature niti p. t. šole, temveč samb p. t. strokovni izpit, ki je z uredbo o činu strokovnih šol priznan kot izobrazba za zvaničnika. Po tem torej oni nimajo' izobrazbe, ki se je zahtevala za II. kategorijo, to pa pomeni, da so bili v to kategorijo razvrščeni po čl. 230. pod II.« To dokazovanje ni utemeljeno, je pa talko, da je moglo prizadete uradnike spraviti v skrb. Pa ne samo njih, temveč veliko število p. t. uradnikov, ker bi bilo s tem glede pomaknitve v V. skupino nastalo vprašanje za vse tiste uradnike, ki nimajo mature ali- p. t. šole iz Beograda, Krfa in Soluna. V resnici se je dokazovanju glavne kontrole pridružil tudi pristojni oddelek državnega sveta in odločil, da je treba izpodbijana napredovanja razveljaviti ter je to sporočil g. prometnemu ministru in g. predsedniku ministrskega sveta. Ker je ministrstvo razumelo nevarnost izvirajočo iz navedene netočne argumentacije, je zahtevalo od državnega sveta, da na novi seji, preden izda končno odločbo, zasliši tudi ustni zagovor posebnega odposlanca. Za 21. februar je bila sklicana nova seja in ministrstvo (za promet) je kot svojega odposlanca določilo viš. tajnika g. Lovra Perkoviča. Kakor smo poučeni, je odposlanec v glavnem navajal to-le:
»Uradniki, za katere tu gre, so stopili v službo po črnogorskem uradniškem zakonu iz leta 1902., po- tem zakonu se pa ni -o-d nobenega uradnika zahtevala posebna šolska izobrazba, temveč samo s prakso in s strokovnim izpitom dokazana sposobnost za delo v stroki. Ta zakonski pogoj so ti izpolnili, to je opravili so predpisani strokovni p. t. izpit. Šele črnogorska ustava iz leta 1907. je predpisala šolsko izobrazbo, in to za člane državnega sveta, za člane glavne državne kontrole in sodnike, medtem ko je za ostale
uradnike v čl. 91. določila, da se bo pri postavljanju in napredovanju pazilo na ponašanje, sposobnost in strokovno i-zvežbanost. Torej tudi tod ni govora o kaki šolski izobrazbi, ki je bila predpisana šele z uradniškim zakonom iz leta 1914. Toda tudi ta zakon je upošteval izobrazbo črnogorskih poštarjev in telegrafistov in jih je oprostil opravljanja naknadnega izpita, ki je bil sicer predpisan za nekvalificirane uradnike, da bi si- manjkajočo- šolsko izobrazbo nadoknadili, kakor je bila predpisana s tem novim zakonom. Po vojni je vrhovna komanda, ki- se je tedaj mogla smatrati kot nosilec vse državne oblasti v bivši kraljevini Srbiji, z naredbo od 13. novembra 1918. razglasila, da se črnogorski p. t. uradniki izenačijo s srbijanskimi. Ta čin je smatrati kot neke vrste za-konoda-jalni čin in iz njega se izvaja, da se pridobljena strokovna izobrazba v Črni Gori- priznava, kakor da je bila pridobljena v p. t. šoli v Srbiji. Po tem je vsem črnogorskim p. t. uradnikom bilo priznano, kakor da imajo p. t. šolo. — Nato- je predložil razlago, po kateri se čl. 230. uradniškega zakona iz leta 1923. mora tako razumeti, da so po I. odstavku morali biti razvrščeni vsi tisti uradniki, ki so (za stroko, v kateri- so bili) imeli izobrazbo, kakršna je bila zahtevana do 1. sept. 1923., ne pa samo tisti, Id so imeli izobrazbo, kakršno zahteva ta zakon. Ker pa je bila črnogorskim p. t. uradnikom izobrazba p. t. šole že priznana, so oni po vseh zakonih do 1. septembra 1923. imeli predpisano izobrazbo in so bili razvrščeni po čl. 230. pod L, tako da že zaradi tega samega za njih ne velja omejitev iz § 257. sedanjega uradniškega zakona.«
Po tem izvajanju je državni svet vnovič proučil vse razloge »za« in »proti«, in je končno vse tožbe glavne kontrole zavrnil in izpodbijana napredovanja potrdil. S tem je spor končan ne samo za tiste, glede katerih je bilo vprašanje ob ti priliki načeto, temveč tudi za vse druge p. t. uradnike iz bivše Črne Gore, dosledno pa tudi za vse p. t. uradnike iz drugih delov države.
Ljubo nam je, da moremo prednje sporočiti bralcem, moramo pa tudi izraziti priznanje veščemu razlaganju tovariša Lovra Perkoviča, našega odličnega sotrudnika in poznavalca zakonskih predpisov.« —
Na prednja izvajanja opozarjamo tudi vse tiste uradnike bivše II. kategorije drugih službenih strok, ki so glede napredovanja v V. položaj, skupino enako ovirani. Stališče državnega sveta bi moglo biti načelnega prejudici-alnega značaja in se morejo nanje opirati tudi prizadeti uradniki vseh ostalih panog. (Op. ur.)
Obleke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna J O S. REICH.
Avstrijski vrhovni računski dvor, ki je institucija, v bistvu podobna naši glavni kontroli, je izdal obsežno poročilo o -svojem poslovanju v letih 1932 do 1933. Iz opažanj tega vrhovnega avstrijskega računskega urada objavljamo samo nekaj izvajanj, ki se tičejo poslovanja avstrijskega finančnega ministrstva. Zlasti nas more zanimati odstavek v tem poročilu, ki se peča z zmanjšanjem osebja v finančni upravi.
Avstrijske uradniške organizacije so že več let ob sleherni priliki opozarjale, da je znižanje izdatkov za finančno upravo v bistvu znižanja državnih dohodkov. Navzlic tem opominom so se ponovno iz napačne želje po varčevanju izvršile v finančnih uradih v Avstriji znatne redukcije. Posledica teh nespametnih vladnih ukrepov se je kmalu pokazala: državni davčni dohodki so močno padli. — O tem pojavu, ki je bil pa le popolnoma logična posledica nespametne personalne politike, je vrhovni računski dvor doslovno podal to-le mnenje, katero v prevodu objavljamo:
»S stališča kar največjega mogočega znižanja izdatkov, ki obremenjujejo drž. gospodarstvo, je gotovo treba zelo radostno pozdraviti vse ukrepe, storjene v zadnjih letih z namenom, da se število v avstrijski državni službi zaposlenih delavnih moči zniža. Toda tudi tu je potrebna, kot povsod, previdnost, če naj ta gotovo iz najboljših namenov izvirajoča stremljenja ne rode več škode kot koristi, torej če naj ne povzročijo ravno nasprotstvo tega, za čemer se stremi. Taka previdnost se zdi računskemu dvoru v prav posebni meri umestna pri finančni upravi države, in sicer zato, ker se obremenitev z delom v finančni upravi zadnja leta ni niti najmanj zmanjšala, temveč nasprotno močno zvišala. Vzdrževanje brezhibnega poslovanja finančne uprave pa ni le z davčno tehničnega stališča odločujočega pomena za zavarovanje pritoka davščin, temveč tudi z narodno — gospodarskega vidika za kar mogoče pravično razdelitev neizogibnih davčnih bremen.
Znižanje doklade omož. upokojenkam.
Po znani odločbi od 11. aprila 1934. se upokojenkam, upokojenim po zakonih ki so dobili obvezno moč po 1. septembru 1923. leta, osebna draginjska doklada odvzame, če so omožene z aktivnimi uradniki VI. do I. položajne skupine. Neka učiteljica, upokojena po zakonu od 31. julija 1923. (ki je stopil v veljavo 1. septembra 1923.), ki je poročena z aktivnim uradnikom V. skupine, je prosila, naj se ji osebna drag. doklada nakazuje še naprej, češ, da zakon, s katerim je bila upokojena, ni sto-
Mimo tega pa pomanjkanje osebja povzroča tudi, da se mora pogostoma lokalno opravljanje posameznih davčnih panog poveriti enemu samemu organu in da predstojnik dotičnoga obla-stva v to opravljanje zaradi siceršne službene preobremenitve ne more obdržati popolnega vpogleda. S tem se pa ustvarjajo izkušnjave za uradne zlorabe. Čeprav predstavlja sicer v splošnem po vsem svetu priznana visoka morala avstrijskega drž. u radništva proti temu veliko in zanesljivo jamstvo, so se vendar v posameznih primerih prav zaradi tega dali poedini organi zapeljati k uradnim zlorabam. Zato bi bilo vsekakor pričakovati, da se priložnost za take uradne zlorabe odpravi s tem, da se smotreno razdele dotični davčni posli med več organov. Tega pa ni mogoče izvesti, ker je ta ukrep, kakor je sporočilo zvezno finančno ministrstvo, pri vrsti davčnih oblastev zaradi pomanjkanja osebja neizvršljiv.«
K tem izvajanjem računskega nadzornega oblastva ni kaj pristaviti. Dodajamo le, da so avstrijske uradniške organizacije neprestano ponavljale svoje opomine, ko so se pa davčni uradi navzlic temu opuščali in po več njih združevali, ko se je uvedlo obligatorno pobiranje davkov s pomočjo poštne hranilnice in so se reducirali mnogi davčni izvrševalci itd. Zaradi pomanjkanja osebja davčno uradništvo, ki odmerja davke in pa tisto, ki opravlja eksekucijske posle, komaj še pozna davkoplačevalce in njihove gospodarske in pridobitne razmere. Zato je pri odmeri drž. davščin kakor tudi pri izterjevanju istih nemogoče individualno postopati, kar med prebivalstvom prav pogostoma vzbuja vtis krivičnosti in okrutnosti ali pa ustvarja podobo, da davčna oblastva o splošnih gospodarskih in premoženjskih razmerah zavezancev niso niti najmanj poučena. — Prav zaradi navedenega uradnega sporočila so avstrijske strokovne organizacije drž. uslužbencev vladb vnovič opozorile na opisane nedostatke in prosile, naj se čim-prej v državnem interesu odpravijo.
pil v veljavo po 1. septembru 1923. Tak zakon bi mogel biti le uradniški zakon od 31. marca 1931. Zoper negativno odločbo fm. ministrstva, ki je zavrnilo pritožbo, je vložila tožbo na državni svet, ki je z razsodbo od 8. decembra 1934., štev. 32.985/34, odločil, da je zakon od 31. julija 1923. mišljen v spredaj cit. odločbi, ker spada med zakone, »ki so dobili obvezno moč po
1.	sept. 1923.« (Po »Uč. tov.«)
Invalidnina za poškodbe v varnostni službi. Ljubljanski »Službeni list« od 29. decembra 1934. je objavil uredbo o
Uradniško pravo v praksi
V. G. Calderon:
Boj za kinin
Slika iz peruanskega pragozda.
»Kadar je vročica prekoračila 40 stopinj«, mi je pripovedoval general B ..., »bi bili morali privezati za noge vsakemu topovsko kroglo, zakaj vsakdo se je tekel kopat v reko. Videl sem nekatere, ki so se vrnili iz vode ozdravljeni, drugi so se pa utapljali z glavo naprej in kasneje smo jih od daleč videli, kako plovejo brez smeri po mrtvaški reki, čisto na gladini, kakor kaiman, ki preži na plen. Morda so imeli umrli prav, zakaj od vseh načinov smrti je mrzlica beri-beri prav gotovo najgroznejši. Niti ugriz nekih vrst raž, niti smrtna malokrvnost, kadar vampir človeku s svojim dolgim, oguljenim jezikom pošteno izsesa kri, niti če imaš v žilah ogenj desetero strupov, ki jih je spreten Indijanec zmešal in z njimi namočil puščice, ne, noben konec m podoben temu vročičnemu obupu, ki stori, da išče žrtev smrt, ki je bližja od one druge, prav tako gotove, v strahotah in trepetu groznega smrtnega boja.
Smrt, to vam je visoka gospa, dragi moj! Ko jih je prestrašila, me od mojih dvesto vojakov, ki so taborili v ti vasici ob Amaconki, večina ni ubogala več. Nekateri, ki jih še ni bilo prijelo, so kradli čolne in bežali brez glasu. Vprašam se, katera straža naj bi jih bila ustavila s strelom iz puške, ko so celo Indijanci sami pobegnili! Njim je kuga sam zlodej v telesni obliki, ker je v njihovih pripovedovanjih podoben nekim rdečkastim živalim, peruanskim ovcam ali jelenom. Glejte, kaj so naenkrat storili: videl sem, kako je vse ljudstvo v divjem begu zdrvelo v reko, pri čemer so
na ves glas kričali, da preplaše hudobne duhove, prej pa so požgali prav vse, kar se na tem svetu požgati da, koče, obleko, čolne. Popolnoma nagi so moški in ženske z eno roko plavali, z drugo pa moleli kar mogoče visoko iz vode, kakor žrtveni dar nebesom, sveženj puščic ih tistih cevk iz trsja, ki hranijo najzanesljivejše bogastvo pragozda: strup ali mamila za ribolov. Ženske so si bile obesile za vrat otroke, ki so bili premajhni, da bi bili sami plavali, ali pa drobne hišne opice. Ti varovanci so se obnašali zelo resno, medtem ko je vse plavajoče pleme divje kričalo, da prepodi roparske zverine s kopnega in vode.
Ta previdnost je bila zares odveč, zakaj vrag je imel dovolj posla pri nas v taborišču. Vsak dan so na tucate pričeli možje trepetati kakor bolniki, ki se jih je lotila tercijarna mrzlica. Bilo je prav zanimivo opazovati potek posameznih obolenj. Bili so tam ubogi mestici iz Lime, ki so kakor izgubljeni poljubljali svoje škapu-lirje in umirali čepe, pri čemer so kakor bojazljivi otroci jecljali predse nejasne in nerazumljive besede. Kar je bilo trgoglav-cev, so si šli lajšat vročico v vodo, kjer so hlastno' grabili za korenine dreves, da bi jih tok ne odnesel. Videl sem tudi nekatere, ki so se z obzirno sramežljivostjo bolnih psov izgubili v gozd, da jih ne bi videli umirati. Od daleč je počila puška — in vedeli smo, kaj to pomeni.
Zdravila? Ampak, ljubi moj prijatelj, saj veste, da zdravijo hude bolezni ali s prezirom ali pa s kininom. No, to hranivo, ki ga potrebuje človek v močvirnih pokrajinah sleherni dan, je že davno pošlo. Ne za vse! Moj sluga je nekaj izvohal in me prišel obvestit, toda ob kužnih boleznih postajajo ljudje preveč zaupljivi. Zato sem
nekoliko sumil v resničnost tega, kar mi ie pripovedoval Paulino, ki je točno obdol-ževal sirskega trgovca, kateri je ostal v taborišču. Res, sledil nam je kakor mrhovinarji. Ne čudite se, prijatelj: človek je roparska žival, toda jaz roparskih živali nikoli nisem zaničeval. Treba je bilo precej poguma, da si ostal v ti vasi umirajočih, da si jim mogel prodajati rum, suho meso in neočiščen sladkor.
V pragozdu je zmerom dovolj teh popotnikov, ki preže na bližnikovo bogastvo. Kadar naseljenec, cauchero, proda kavčukove zaloge in slavi svoje veselje s tem, da z revolverjem velikega kalibra strelja v zrak, kadar se preprost možakar vrača z blatne reke s polno bučo izpranih zlatih zrnc, kadar sijajna zbirka metuljev — bledo zlatih, gnilo rumenih, polnočno sinje svetlikajočih se — najde radodarnega kupca, vselej je v bližini malopridnež, ki zna kar najdražje prodati svoj luksusni konjak in svoje pristno španjolsko vino.
Praznik brez alkohola ni praznik. Ker ni žensk, se oškodujejo ljudje s pijačo. Vsakdo prepeva, da moraš oglušeti, narodno himno, ki se tako lepo pričenja: »Svobodni smo, svobodni ostanimo!« Človek si izvoli, kar je najboljšega, potem ko si je bil izbral za tarčo lepe konzervne škatle z okusnimi slikami, plačal na vso moč drago odličnega šampanjca in je srečen. Bodimo pravični tem Sircem ali Židom, ki so si izbrali pragozd za domovino: posel ni brez nevarnosti, zakaj tod si krogle čudno pogostoma izbirajo neprave cilje.
To je res, toda po nekaj letih se lahko vrneš v Evropo1, si kupiš graščino in se oženiš. To stališče se da zagovarjati. Moj sluga, preprost človek, je zmerjal te trgovce z nesramnimi razbojniki, z izkoriščevalci
»domačega ljudstva« — toda opozoril sem ga, da konjak z večimi zvezdami in alkohol s španskih tal nista najnujnejši življenjski potrebščini.
Torej tisti večer mi je na vso moč skrivnosten način prišel povedat veliko novico. Ta izdajalec, »hudobnejši od Kitajcev, general«, ta vlačugih sin, »katerega naj sam hudič odnese«, je za zlat denar prodajal kinin. Tako pripovedujejo, treba je to dokazati. Navzlic nepokorščini taborišča, ki se je skrčilo že na borih sto mož, so me časih le še ubogali in ukazal sem, naj privedejo trgovca. Bil je to majhen mož z bradico, ki je imel žaljive navade in zanikrno ponašanje.
»General«, je vzkliknil, ko je vstopil, »zase šem prihranil tegale kuminovca. Prinašam vam ga. Z njim si lahko pripravite čudovito slaven čaj, ki ozdravi vsak nahod.«
Odločno in kratko sem ga vprašal:
»Pa kinin? Prinesel ga boš sem, Pa prav takoj, za bolnike, kar jih je mogoče še rešiti. Si razumel, pasji sin?«
Ta mednarodna psovka je izzvala nepričakovan učinek. S sklenjenimi roka®1’ s silnimi kretnjami, kakor jih popisuje sveto pismo, me je klečeči možak blag° slavlja! v imenu nepoznanega boga, n® spomnim se več katerega, in me kakor nežnega spoštovanja tikal:	.
»Kako le moreš verjeti kaj takega, § neral?«	,•
Saj je pošten trgovec, ki tvega z ljenje med temi preprostipii ljudstvi, oddaljenimi od sleherne udobnosti m _ lizacije. Seveda, alkohola, tega ima se,^ ^ gi gospodar. In prav bi bilo, da i ^ zameno za te steklenice podpisa P kaznic v predpisani obliki, da
invalidnini osebam, ki so se ponesrečile v javni varnostni službi. Po ti uredbi imajo ob določenih pogojih javni (državni in samoupravni) varnostni organi in tudi zasebniki, ki opravljajo javno varnostno službo, pravico do invalidnine, če so bili pri opravljanju službe brez svoje krivde ranjeni in tako poškodovani, da niso zmožni več za pridobitno delo. Če pa take osebe zaradi poškodb umro, gre pravica do invalidnine njihovim družinam.
Povračilo stroškov pričam pri disciplinskih postopkih. Prometno ministrstvo je na vprašanje generalne direkcije državnih železnic pojasnilo, da pripada uslužbencem državnih železnic (oz. sploh državnim uslužbencem), katere kličejo disciplinska sodišča kot priče v disciplinskem postopku, — analogno § 315. kaz. sod. postopka — povračilo stroškov, t. j. priznalo se jim bo pripadajoče povračilo po pravilniku o postranskih prejemkih, seveda brez odškodnine za izgubo časa, ker so tudi med tem časom plačani od države.
Potrdila o plačanem davku pri prepovedih na plače. Davčni oddelek fin. ministrstva je dne 17. aprila 1935. izdal pod štev. 26.246/III. naslednje navodilo vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam glede zahtevanja potrdil o plačanem davku ob izplačilu
Prosimo — preberite! Vse p. n. naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da se poslužijo priložene položnice in svoj dolg kar najprej nakažejo. Kriza tudi nas prav tako hudo tlači, kakor vsakogar drugega. Kdor je pa naročnino že plačal, naj položnico shrani ali pa jo da znancu, ki bi se želel naročiti na list. Uprava.
Kraljev spomenik v tobačni tovarni. V nedeljo, dne 16. junija je bil odkrit na vrtu ljubljanske tobačne tovarne spomenik pokojnega kralja Aleksandra I. Slovesnosti so prisostvovali kraljev zastopnik, zastopniki najvišjih oblastev, vse osebje tobačne tovarne in mnogo občinstva. Sredstva za spomenik je zbralo uradništvo in delavstvo tobačne tovarne. Spomenik je visok SVs m, temelj sam pa 1 m. Podstavek je iz belega marmorja, kraljevo poprsje pa je bronasto. Kip je izdelala sarajevska kiparica Iva Despičeva in ga je dobavila uprava državnih monopolov. Je za enkrat prvi javni spomenik pokojnega kralja v Ljubljani.
Za stalnost sodnikov. Na glavnem občnem zboru Združenja sodnikov, ki se je vršil začetek junija v Beogradu, je predsednik Rusomir Jankovič v svojem govoru obravnaval tudi vprašanje stalnosti sodnikov. Uvodoma je orisal tri oblasti, ki predstavljajo državno suvereniteto: zakonodavno, upravno in sodno oblast. Nato je opisal, kako se te tri oblasti med seboj spopolnjujejo. Končal je z naslednjimi besedami: »Sodišča bodo zaslužila zaupanje, ako bodo dobro organizirana, ako imajo sodniki stalnost, ako' so pri svojem delu neodvisni in ako so gmotno preskrbljeni. To so nujne zahteve za dobro urejena sodišča, tako pri pravno urejenih državah, kakor
zanj plačilo od vlade. Celo nekaj cevk strupa za lovce ima še, pa medu črnih čebel za odvajanje, posušeno meso tako dC-bro, kakor polenovka, da, še nekaj živil m ovratnic, ki prinašajo srečo, pa opičjih zob za ženske, toda kinina niti za toliko ne, niti za toliko ne! In s porumenelim nohtom mezinca si je tlesnil ob zob.
Moj sluga Paulino, ki je bil, kakor ves njegov rod, dovzeten za lepe besede iz žaloiger, je hudo v zadregi opazoval trgovca, katerega je bil po krivem osumil. Ni bilo dvoma, da je poštenjak. In po krivem je obdolžil moža. No, ljudstvo ima zmerom smisel za pravičnost in sovraži ovaduštvo. Mojega slugo je bilo torej močno sram, da je obrekoval nedolžnega,
S pravo otroško nepremišljenostjo smo pustili, da je Sirec hitro odšel, kakor da pleše polko, kot pravijo pri nas. Prebrisani možak je takoj sprevidel, kaj mu je storiti. Preiskava v njegovi koči bi mogla odkriti zavoj kinina, ki ga je prodajal vojakom.
Drugo jutro smo se o tem prepričali. Vojak, ki je umiral, nas je že skoro trd in s penami na ustnicah, obupno prosil, naj mu gremo iskat še malce kinina. S presekanimi besedami je vse priznal. Poslednjič je zahropel, nato se je zgrudil pred mojimi vrati, s krčevito dvignjenimi rokami in prosil žive, naj mu preskrbe malo lega belega prahu, ki kroti mrzlico in ki daje moč, da človek še lahko gleda sonce. Bil je strašen, ves vijoličast, zbegan in Pokrit z mušicami, pravi kužni demon.
Ah, dragi prijatelj, ta boj za kinin, Nžko mi je izbrisati vse to iz spomina! yzel sem kakih dvajset zdravih mož in ^1 iskat Sirca, ki se je, kar se samo razume, utaboril v koči iz trsja z nekaterimi
prepovedi od službenih prejemkov, izvršenih na podlagi sodnih ali upravnih prepovedi. Pojasnilo se glasi: »V nekem konkretnem primeru je davčni oddelek pojasnil, da je po predpisih zakona o drž. računovodstvu v zvezi s čl. 90. pravilnika štev. 165.000/11—30 treba zahtevati potrdilo o plačanih davkih samo takrat, kadar gre za izplačilo terjatev, katere ima določeni upnik, dobavitelj ali podjetnik neposredno nasproti državi iz naslova izvršene dobave ali storjene dajatve. Izplačila na račun zasebnega upnika na podlagi sodne ali upravne prepovedi odtegnjenih prejemkov drž. uslužbencev se pa morejo izvrševati brez potrdila o plačanih davkih, ker gre tod za vprašanje terjatev zasebnega upnika nasproti uslužbencu, ne pa nasproti državi.« — To pojasnilo je glavna kontrola vzela na znanje brez pripombe v svoji seji od 2. aprila 1935. — S tem pojasnilom je odstranjena nejasnost v ti zadevi, ki je vladala dalje časa, tako da so nekatera oblastva zahtevala od upnikov uvedena potrdila, kar je povzročalo nepotrebno delo, stroške in razburjenje tako pri upnikih, kakor tudi pri dolžnikih — drž. uslužbencih oz. upokojencih, katerim so nastajali s tem nepotrebni! novi stroški, hkrati pa se je ovirala možnost, da si pridobe posojilo proti zaznambi na plačo.
pri nas. Res je, da je stalnost v službi ukinjena do 1. septembra 1936.; tedaj se sama po sebi vrne sodnikom. Zavedajoč se pomena stalnosti v službi je sodstvo na vseh sestankih vztrajno in s čistim prepričanjem pokazalo potrebo spoštovanja tega načela. Vselej je v svoji službi poudarjalo, da je stalnost pogoj napredka pravosodne stroke. Poteguje se za to stališče ne samo radi sebe, ampak tudi iz državnega interesa, da se utrdi pravni red v državi. Mi želimo', da se stalnost ceni in uvažuje in da minister svojo diskrecionarno' pravico čim manj uporablja in to samo tedaj, kadar to zahtevajo res imperativni interesi države in pogoj za uspeh v pravosodju.«
Ženske za svoje pravice. Dne 22. junija se je na ljubljanskem magistratu vršilo zborovanje, katero je priredila banovinska Ženska zveza skupaj z raznimi drugimi ženskimi organizacijami. Zborovalke sO manifestirale za ohranitev ženske realne gimnazije v Ljubljani in za zopetno otvoritev prvih letnikov ženskih učiteljišč. Težišče zborovanja je bila pa zahteva, da naj se odpravi uredba o znižanju prejemkov poročenim javnim uslužbenkam in upokojenkam. Govornice so naglašale, da je ta uredba krivična in nemoralna in zahtevale, da se kar najprej odpravi. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano.
Poštni dom v Ljubljani. V nedeljo, 23. junija je bil v Ljubljani svečano blagoslovljen in odprt poštni dom, katerega je sezidala zadruga enakega imena nasproti cerkve Sv. Krištofa. V domu so spodaj prodajalne, v I. nadstropju prostori za stanovske, socialne in gospodarske organizacije poštnih uslužbencev, v II. nadstropju pa
upornimi vojaki, ki so se prav posebno bali za svojo kožo. Ljudem je treba oprostiti, dragi moj. Pred smrtjo so vsi enako divji. Ti-Ie, ki br se morebiti mogli polastiti dragocenega prahu, so sklenili, da rešijo svoje življenje s tem, da prodajo naše. In skozi špranje med slabo povezanim trsjem so streljali na nas kakor blazni. Lepo razporejene po bldžnih drevesih so si opice kot strokovnjaški opazovalci pcme-žikovale in se praskale po trebuhu, gledaje to bitko med ljudmi. Puščice nevidnega vojščaka — bil je to gotovo napol divji zaveznik sirskega trgovca — so padale pred nas kakor splašene ptice. Po vseh štirih, kakor da imajo kot krinko človeške obraze, vse rumene in zelenkaste, take barve, kakršen je žolč in izmečki, se je nekaj vojakov opotekaje približavalo. V očeh jim je gorelo nesmiselno upanje, upanje, da bodo še ob pravem času dobili zdravilo, ki reši človeka. Ležali smo na tleh med temi umirajočimi in neprestano streljali. Krogle so že zadevale stene iz trsja, ki je pričelo tleti. Da bi bolje gorelo, je neki vojak namočil srajco v bučo z alkoholom, in jo vrgel na streho koče, ki se je že smodila.
Tedaj smo videli, kako je sredi petorice mož, pijanih od odličnega konjaka, skočil skozi nizka vrata Sirec sam na prosto. S prosečo kretnjo je molil predse dlan, polno prahu, kakor belo zastavo mrzlice.
Razume se seveda, da smo ga pri priči ustrelili, navzlic težkemu pasu, napolnjenemu s šterlingi, katerega nam je vrgel pred noge. Toda kako naj vam opišem živalsko požrešnost ubogih umirajočih, ki so s tal lizali grenki prah, kakor da je pravljična slaščica!«
stanovanja. Otvoritvena slovesnost je bila po poročilih v dnevnikih dobro obiskana. Natančnejšega poročila na žalost ne moremo objaviti, ker naš list k ti slovesnosti ni bil povabljen, niti ni bil o nji obveščen.
Sestavljanje komisij za licitacije in pogodbe. Finančno ministrstvo je izdalo pojasnilo od 25. februarja 1935., štev. 4841/1, da se morejo, kadar ni na razpolago dovolj državnih uslužbencev, postavljati za člane komisij za nabave, ki se vrše po čl. 82. in 86. zak. o drž. računovod., tudi banovinski uradniki. To pojasnilo sloni na § 32. zak. o banski upravi, po katerem so tudi banovinski uradniki javni uslužbenci z istimi pravicami in dolžnostmi kakor državni
Organizacija banovinskih uslužbencev.
V	Ljubljani so dne 3. junija zborovali banovinski nameščenci iz dravske banovine in ustanovili »Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine.« Namen društva je, da skrbi za varstvo gmotnih in družabnih koristi svojih članov in njihovih družin. Zato je ustanovitev tega strokovnega društva, zlasti z ozirom na veliko število banovinskih uslužbencev, nameščenih deloma pri banski upravi v Ljub-liani, deloma pri njenih zavodih in ustanovah širom naše banovine, zares potrebna.
V	društveni odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: Pirc Jože (predsednik). Tovornik Jakob, Granda Mihael, Pogačar Valentin, Gorkič Franc, inž. Porenta Josip, inž. Wen-ko Benedikt, Božič Franc, dr. Kukman Vladimir in Knific Ivan. Pripominjamo, da so ponekod v drugih banovinah samoupravni upokojenci organizirani skupno z državnimi v skupnih organizacijah.
Iz učiteljske organizacije. Izvršni odbor JUU je stavil na razpolago glavnemu odboru mesta vseh članov s prošnjo, da sklepa o tem, če smatra za potrebno, da se spremene člani odbora kakor tudi način j dosedanjega dela in nastopa organizacije. | Glavni odbor je kot vrhovni zastopnik JUU izrazil svoje popolno zaupanje vsem članom izvršnega odbora, ki so prišli na ta položaj po soglasni volji in želji vsega našega učiteljstva. Odobril je v celoti stališče in delo izvršnega odbora in se v vsem
»Udruženje poreskih činovnika kraljevine Jugoslavije« je imelo svojo XII. letno skupščinoi na binkoštne praznike v Zagrebu.
Na njej so bili udeleženi delegati in člani Združenja iz vse države v prav lepem številu.
Ljubljansko sekcijo so zastopali gg. predsednik Stanko Ribnikar, tajnik Viktor Koritnik in odbornik Mijo Fajt iz Maribora.
Na tej skupščini je bila sprejeta resolucija, ki jo v kratkih besedah priobčujemo:
1.	Finančni minister naj izda nov prečiščen zakon o neposrednih davkih s pravilnikom, ki naj vsebuje vse novelizacije zakona z označbo, kdaj so stopile v veljavo.
2.	Za rajonske inšpektorje naj se nastavljajo tudi sposobni davčni uradniki, če primanjkuje konceptnih finančnih uradnikov.
3.	Pri davčnih upravah naj se namesti potrebno število osebja, zlasti strokovnega, da ne bo vednega čezurnega dela.
4.	Banske uprave, vse zbornice, cerkvena in občinska oblastva naj priznajo določen odstotek nagrade organom davčnih uprav za odmero in izterjavanje njihovih doklad.
5.	Premestitve naj se vrše le poredko-I ma. Pri vsaki premestitvi naj se gleda na
družinske prilike in naj se pred selitvijo izplača predujem na selitvene stroške.
6.	Finančni minister se prosi, da ostanejo vse pridobljene pravice davčnih uradnikov neokrnjene, kakor tudi da se z no-velizacijo ilfadniškega zakona da možnost davčnim uradnikom, da napredujejo do 4/1. položajne skupine.
V V. pol. skupino naj se pomaknejo prav vsi davčni uradniki neglede, da-li so šefi davčnih uprav ali ne.
7.	Člen 257. zakona o uradnikih naj se dopolni v toliko, da morejo napredovati v V. položajno skupino vsi tisti davčni uradniki, ki nimajo predpisane šolske pred-
Na zadnjem občnem zboru oblastnega odbora Združenja železniških uradnikov v Ljubljani so društveni funkcionarji podali izčrpen pregled poslovanja, ki je bilo zelo živahno in deloma tudi uspešno. Iz teh poročil je razvidno, da je v ljubljanskem oblastnem odboru včlanjenih nad 300 železniških uradnikov, da pa vsi ne plačujejo redno članarine. Odbor ima svoj podporni sklad, ki je zrasel že nad 15.000 Din. Pogrebni sklad je dosegel že skoro 3.600 dinarjev.
uslužbenci. — Glavna kontrola je na seji dne 15. marca 1935. izjavila svojo soglasnost z navedenim pojasnilom.
Reprociteta voznih ugodnosti na Bolgarskem. Med našo gen. direkcijo drž. železnic in bolgarskimi železnicami je bil sklanjen sporazum, po katerem imajo naši aktivni železniški uslužbenci pravico do brezplačnega potovanja po bolgarskih drž. železnicah enkrat na leto, člani njihovih družin pa imajo enkrat na leto polovično vožnjo. Če pa ostanejo družinski člani v Bolgariji vsaj 5 dni, imajo pravico do če-trtinske vožnje, prav tako enkrat na leto. Enake pravice imajo seveda bolgarski železničarji pri nas.
solidariziral z njim ter prevzel popolno soodgovornost za vse delo izvršnega odbora. S tem je bila izrečena predsedniku JUU, g. Ivanu Dimniku in vsemu izvršnemu odboru soglasna in zaslužena zaupnica.
Profesorsko zborovanje. Letos bo imelo Jugoslovansko profesorsko društvo svoj kongres v dneh 8. in 9. septembra v Nišu. Po zborovanju bodo udeleženci posetili Sofijo in še druga važnejša bolgarska mesta. Kongres je že šestnajsto zborovanje društva.
Glavna skupščina JUU. Letošnja glavna skupščina Jugoslov. učiteljskega združenja bo v Sarajevu, in sicer v dneh od 22. do 24. avgusta. Na dnevnem redu zborovanja bo predavanje o preosnovi učiteljske izobrazbe. O tem bodo prej razpravljale že vse banovinske skupščine posameznih sekcij in pripravile za glavni občni zbor svoje sklepe in predloge.
Učiteljsko zborovanje. V dneh 11. in 12. julija bo v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani V. banovinska skupščina ljubljanske sekcije Jugoslov. učiteljskega udruženja. — Dne 10. julija bo pa seja upravnega in nadzornega odbora navedene sekcije.
Mednarodno profesorsko zborovanje. V Oxfordu na Angleškem bo od 10. do 17. avgusta XVII. mednarodni kongres srednješolskih profesorjev. Stroški za vseh 7 dni, in sicer za stanovanje, prehrano in izlete so preračunani na dobrih 6.5 funtov.
izobrazbe, a so bili leta 1923. prevedeni v II. kategorijo.
Arhivski uradniki, ki so bili pred novim zakonom iz 1. 1923. davčni uradniki in so sedaj v službi pri davčnih upravah, naj se čimprej prevedejo na zvanje davčnih uradnikov.
8.	Pavšal za službena potovanja naj se izplačuje v polnem znesku.
9.	Davčnim uradnikom naj se da izredni dodatek na službo.
10.	Za službeno obleko naj se dodeli davčnim uradnikom stalni pavšal ali pa naj se ukine obvezna nošnja uniforme.
11.	Upokojenim davčnim uradnikom z najmatij 15 službenimi leti naj se prizna pravica do zastopstva davčnih obveznikov pri davčnih oblastvih.
12.	Vsak davčni uradnik naj napreduje takoj v višjo položajno skupino, ko izpolni vse zakonske pogoje.
13.	Poslovanje disciplinskih sodišč naj bo hitro in ažurno. Odločbe naj se dostavljajo prizadetim v najkrajšem času.
14.	Vsi davčni pripravniki, ki so bili imenovani v letu 1934., naj dobe izdatno pomoč za uniformo.
15.	Davčna šola v Sarajevu naj se povsem izenači z davčno šolo v Beogradu.
16.	Vsakemu davčnemu uradniku naj se omogoči, da bo mogel izkoristiti vsako leto svoj redni letni odmor, ki mu pripada po uradniškem zakonu, kar doslej zaradi stalne preobremenjenosti ni bilo mogoče.
Nadalje je bila sprejeta še druga resolucija s predlogi in nasveti za poenostavitev notranjega poslovanja in celotne reorganizacije davčne službe pri davčnih upravah.
Pri volitvah upravnega odbora so bili izvoljeni: gg. Mil. Milovanovič, Gv. Nikolič, M. Šakavič, Br. Spasojevič in Bor. Grujič, kot izvenbeograjski odborniki so bili izvoljeni: gg. V. Kovačevič, Ante Vidovič, Milan Gavrič, Mladen Gapič in Viktor Koritnik (iz Ljubljane).
Oblastni odbor je izdelal obširno spomenico z 22 točkami, ki obravnavajo vsa aktualna vprašanja aktivnih in upokojenih železniških uradnikov. Spomenica je bila izdelana, da se izroči prometnemu ministru ob posetu ljubljanske direkcije. V nji so najvažnejše sledeče težnje: napredovanja v grupah, napredovanje višjih kontrolorjev v 5. grupo, zakon o sistemizaciji mest, med eksekutivne uslužbence po § 17. naj se računajo tudi uradniki eksekutivne službe, ocene, kazni, povračila škode, odmori, iz-
Vestnik
Iz organizacij
Kongres davčnih uradnikov
Iz organizacije železniških uradnikov
plačevanje pokojnine, vozne ugodnosti aktivnega in upokojenega osebja, razne nagrade in dodatki, primerna odškodnina za službeno obleko, razpis stanic, preuvrstitev Maribora v prvi draginjski razred, nedeljene uradne službene ure in še druga pereča vprašanja. Predsednik osrednjega odbora v Zagrebu je pozdravil zborovalce z daljšim nagovorom in .opisal razvoj organizacije, ki se zadnji čas živahno širi. Ustanovila sta se dva nova oblastna odbora in sicer v Beogradu in v Sarajevu. Ob zadnjih volitvah v bolniški fond se je Združenje
železniških uradnikov sporazumelo z drugimi organizacijami glede volitev na ozemlju zagrebškega oblastnega odbora. Sodelovale so še naslednje železničarske organizacije: Združenje strojevodij. Združenje vlakovodij, manipulantov, sprevodnikov in kočničarjev, Združefije kurjačev in Združenje pregledovalcev voz. Organizacija se bavi z mislijo, da se ustanovi Zveza strokovnih organizacij prometnega ministrstva, v kateri naj bi bile včlanjene vse navedene organizacije in Društvo železniških uradnikov.
Po svetu
Mednarodna zveza učiteljskih organi-.. Navedena mednarodna zveza, ki ima sedež v Parizu, je imela kongres lani meseca avgusta v Pragi. Na zborovanju, katero je vodil predsednik angleške učiteljske /tveze, je bila sprejeta tudi naslednja resolucija kongresa: »Ne da bi se vmešaval v notranje politične razmere po-edin h držav, izraža kongres svoj protest radi ukrepov, izvedenih proti učiteljskim udruženjem v Avstriji, Bolgariji, Betonski in drugih državah. Kongres poudarja, da pomeni pravica prostega združenja in prostega posvetovanja pridobitev civilizacije, ki se ne more osporavati in ki bi vzgojiteljem naroda ne smela biti odvzeta ter izreka tovarišem v Avstriji, Bolgariji, Betonski in drugih državah čuvstva solidarnosti in simpatije.« Kongresa so se udeležile organizacije iz Anglije, Danske, Šved-
ske, Francije, Holandije, Buksemburga, Norveške, Poljske, Rumunije, Švice, Japonske in Palestine. Udeležili sta se seveda tudi zvezi češkoslovaškega in jugoslovanskega učiteljstva. Zanimiva je zahteva kongresa, naj se šolska doba podaljša do konca 16. leta starosti, splošni nadaljevalni pouk pa do konca 18. leta. S tem bi se najučinkoviteje mogla pobijati nezaposlenost. Tudi "T;noroča kongres naj se zahteva za učiteljstvo akademska izobrazba skladno s pogoji, ki to omogočajo v posameznih državah. •— Prihodnji kongres se vrši leta 1935. v Oxfordu na Angleškem, kjer zboruje hkrati tudi svetovna zveza vzgojnih društev. — Našo učiteljsko organizacijo JUU je zastopal na praškem kongresu g. Metod Kumelj, glavni tajnik ljubljanske sekcije iste organizacije.
Socialna politika
Bolniški sklad železničarjev. Začetek marca je bil v Bjubljani občni zbor oblastnega bolniškega sklada železničarjev. Na zborovanju se je naglašalo, da je treba v prvi vrsti pomagati najrevnejšim tovarišem, t. j. železniškim delavcem, ki se dejansko bore za obstanek. Na zborovanju so bile soglasno sprejete naslednje smernice: 1. Izvede naj se najširša samouprava bolniškega sklada in naj se vse zavarovanje nanovo uredi. 2. Hranarina fiaj se od sedanjih. -70% zviša na 100% prejemkov, ker ob bolezni potrebuje oboleli več postrežbe, kar je združeno z večjimi izdatki. 3. Hranarina naj se izplačuje 52 tednov (in ne kakor doslej samo 26 tednov), ker v mnogih primerih bolezen v 6 mesecih še ni ozdravljena. 4. Zdravljenje v bolnicah naj bo za vse člane brezplačno, prejemajo naj pa ves ta čas njihove družine tudi 100% hranarino. 5. Zdravljenje v zdraviliščih in kopelih naj se omogoči vsem članom in njihovim svojcem. 6. Svojci članov naj imajo brezplačno zdravniško pomoč do 24. leta starosti, hčere pa do omožitve. 7. Za zamujeni čas, ko so bili pri zdravniku, naj se delavcem izplača polna mezda. 8. Upokojenim delavcem naj se omogoči po upokojitvi pristop. 9. Državni prispevki naj se sproti izplačujejo skladu. 10. Končno naj se že zgradi železničarski paviljon na Golniku. V ta namen naj glavna skupščina še enkrat odobri kredit 3,000.000 Din.
Socialno skrbstvo mestnih uslužbencev. Na nedavnem občnem zboru bolniške blagajne ljubljanskih mestnih uslužbencev, ki je bil zelo dobro obiskan, so bila podana odborova poročila. Iz njih je razvidno, daje bolniška blagajna, minilo poslovno leto še precej ugodno končala. Ob koncu leta 1934.
je bilo 1626 članov, od teh 633 družinskih poglavarjev in 993 njihovih svojcev. Bani je umrlo 10 zavarovancev, t. j. 0.62% vseh. Porodov je bilo 17 ali 1.05% članstva. V minilem letu je bilo izdanih 5570 nakaznic za zdravniške preiskave. —•, Članom je na razpolago 13 praktičnih zdravnikov in 15 specialistov, 5 zobnih zdravnikov in 7 den-tistov. V bolnišnicah se je lani zdravilo 145 članov, in sicer 1814 dni. število bolnikov se je nasproti prejšnjemu letu nekoliko znižalo. Za dodatni mesečni prispevek 10 Din imajo člani na razpolago zdravljenje v Šlajmerjeverr. domu. — Čisto ločeno deluje pogrebni sklad, ki šteje 724 članov, od teh 464 družinskih poglavarjev z 260 svojci. — Blagajna ima v Kamni gorici letoviški dom, kjer je bilo lani na počitnicah 76 oseb,' med njimi 22 tujih gostov.
Nekaj socijalno-zavarovalne statistike.
Iz letnega poročila osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, ki je matica vsega socijalnega zavarovanja v državi, sledi, da je bilo leta 1933. v vsi državi zavarovanega 372% prebivalstva. Vseh za-
poslencev, ki so bili zavarovani, je bilo 519.422. Od teh je bilo v Sloveniji dne 30, junija 1933 zavarovanih 85.689 oseb. Pri okrožnem uradu v Bjubljani je bilo zavarovanih 78.718, ostali pa pri drugih bolniških društvih. V splošnem znaša odstotek zavarovancev v Sloveniji 7-55%. Največ je zavarovancev v Celju (34-86%), tako da je Celje glede odstotka zavarovanih na prvem mestu v vsi državi. Sledi Maribor (33'36%), Bjubljana (32-26%), Ptuj (28-12%) in Kranj (14-15%). Najmanj zavarovnacev je v kmetijskih okrajih, kot n. pr. v Dolnji Bendavi samo 1-99%, v Murski Soboti 1-88%, Ptuj okolica r81%. — Po banovinah je odstotek zavarovancev tak-le: dravska 7-55, savska 4-97, donavska 3’95, drinska 2-49, primorska 2-28, vrbaska 1-93, vardarska 1'90, zetska r82, moravska 1-42, uprava mesta Beograda ima pa 20.000 zavarovancev.
Narodno gospodarstvo
Odkod visoke cene sladkorja. Po časopisnih pojasnilih znaša cena kristalnega. sladkorja na debelo v tovarni Din 3.67 za kilogram. K ti osnovni ceni je treba za vsak kilogram sladkorja prišteti državno trošarino v znesku Din 7.50, Din 0.35 kot ustrezni 7% prometni davek in približno Din 0.50 prevoznine iz tovarne v Bjubljano. Tako stane sladkor, postavljen v Ljubljano, Din 12.47, k čemer je prišteti še zaslužek veletrgovca in trgovca na drobno. Pri sladkorju v kockah pa znaša trošarina za kilogram celo Din 8.05, tudi je prometni davek višji.
Potrošnja piva pada. Na zborovanju zveze naše pivovarniške industrije so ugotovili, da produkcija piva stalno nazaduje. Kapaciteta naših pivovarn, ki znaša 1,500.000 hi piva na leto, je bila lani izkoriščena komaj po 14%. Nazadovanje prodaje piva nam kaže naslednja statistika.
	Prodaja piva. vse jugoslov.	pivovarne
	pivovarne	v Sloveniji
1928	728.307	97.246
1929	674.763	113.146
1930	653.238	110.225
1931	540.254	87.740
1932	338.095	47.342
1933	214.424	28.315
1934	210.060	ca. 29.000
Zato so zborovalci sklenili naprositi vlado, naj zniža drž. trošarino za pivo in maksimira samoupravne trošarine in doklade. Obremenitev enega litra piva znaša danes z vsemi taksami in trošarinami Din 2.65, kar je vsekakor preveč.
Vozovnice avtobusnih podjetij. Finančno ministrstvo je izdalo avtentično pojasnilo, da se mora taksa iz tar. post. 101. taks. tarife pobirati prav v vseh primerih, kadar avtobusna podjetja prejemajo od
potnikov voznino’, neglede na to, da-li je bil prevoz v konkretnem primeru reden ali pa se je prevoz izvršil po posebnem naročilu in izven običajnega odobrenega voznega reda. Zato morajo torej avtobusna podjetja izdajati po čl. 101. taks. pravilnika predpisane vozovnice tudi za vožnje, katere opravljajo izven časa, določenega po voznem redu in za vožnje preko oz. izven rednih prog, za katere jim je vožnja oblastveno dovoljena.
Zdravstvo
Živčevje ob pričetku poletja.
V pomladnih in prvih poletnih mesecih nas narava navadno^ vzbudi do živahnejšega delovanja; pri nekaterih ljudeh je pa ravno obratno. Otožnost v pomladanskih in prvih poletnih mesecih je že splošno znan pojav in ne išče svojih žrtev samo pri sanjavih pesniških dušah. V teh mesecih se izvrši največ samomorov, več ko pozimi. Vendar pa omenjena otožnost itd. ni preveč razširjena, in imamo proti nji prav dobro obrambno sredstvo: delo.
Morda je v vzročni zvezi z otožnostjo ona medlost, ohlapnost in lenoba, ki nas z nastopam toplejše dobe tako pogosto napade, in sicer ne glede na kakšne posebne telesne napore. Gre skoraj gotovo za neposredno vplivanje spremenjenih vremenskih razmer na živce. Morda smo pri našem sedanjem načinu življenja, z vsemi njegovimi težavami in z bliskovito hitro se razvijajočimi dogodki, bolj občutljivi za takšne pomladanske nervoze nego so bili naši predniki. Iz tega mora slediti povečana pazljivost za to, na kar nas higiena vedno opozarja: skrbimo za čim izdatnejši dotok svežega zraka v naša stanovanja, iščimo solnčne svetlobe. Skrbimo za umetne nasade in parke, glejmo pa tudi, jda čim hitreje in pogosteje zapustimo mesto in iščemo zunaj na deželi nadomestila za to, kar nam jemlje današnji omenjeni način življenja.
Če smo si pretresli možgane, pa naj si je bilo pretresenje še tako lahko, moramo zaradi mogočih poznejših posledic — slabost ali izguba spomina, glavobol itd. — ostati najmanj še en teden v postelji. Vsega skupaj moramo ostati v postelji deset do štirinajst dni.
Kri pride po vsakem sedmem udarcu zopet v srce nazaj.
Gnili ustni koti. Proti gnilim ali nagnitim ustnim kotom priporočajo pogosto tipkanje z galunom ali posipanje z galunovim praškom. V zadnjem času trdijo, da gnili koti v ustnicah ozdravijo že v kratkem času, najkasneje v enem tednu do dveh, če jih tipkamo s čistim kloroformom ali pa kloroformom, ki smo mu primešali en gram alkohola.	(Iz ))Zdravja<<)
Priporočamo tvrdke
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Tovariši!
Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah,
ki inserirajo v „NAŠEM GLASU”
Manufakturna trgovina
ABIJANi & JURjOVEC
LJUBLJANA — STRITARJEVA ULICA 5
Priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za gospode in dame. Belo blago za različno perilo v poljubni širini. Krasna zaloga zastorov in preprog. (Pliš, tapestri itd.) — Puh perje, kapok, volna, žima vedno v zalogi. Blago je iz prvovrstnih angleških in čeških tovarn. Gospodom uradnikom proti takojšnjemu plačilu 10% popusta.
Zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani
Vodnikov trg štev. 5
toči v svoji krčmi vino
Muškat-Silvanec
Miklošič 1934
od MARKA VAUPOTIČA ♦ NORŠINCI
pri Ljutomeru
KNJIGARNA
Ljubljana
Frančiškanska 6
Telefon St. 3397
Račun postne hranllnlee St 10.701
IVlaribor
Tyrševa ulica 44
Telefon št 2628
Učiteljske tiskarne
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vseh pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročbe na knjige iz inozemstva, na vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira pisemskega papirja, razglednic in slik.
Cene solidne I Postrežba točna I Zahtevajte cenik 1
j Zadrega državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, Ljubljana
1 Vodnikov trg št. S.	r. z. z o. z.	Telefon št. 2421.
I Državni uslužbenci!
I Vaša nakupovalnica mora biti edino zadružna prodajalna. V zalogi ima vedno sveže špecerijsko blago. Dostava na dom brez-| plačna. Preskrbuje kurivo, posreduje nakup manufakturnega blaga pri Zadrugi državnih železničarjev in pri tvrdki Teokarovič.
Širite zadružno misel med svojimi tovariši!
Izdaja za konzorcij .Naš Glas" odgovorni urednik dr. Karl Dobida. — Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vsi v Ljubljani.