Pošv1no?opvla„fna Leto VIII, № 69 Ljubljana, torek 22. marca 1927 Cena 2 Din »a l«haja ob 4. »jutraj. ea Stane mesečno Din >5'—; sa inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5Д. Telefon štev. 72; ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpnvnBtvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. 54. — Telefon St 36. inseratnl oddelek t LJubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St 4g* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu s Ljub-lana St 11.84a - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.141. Mednarodni položaj naše države Ekspoze zunanjega ministra dr. Perica, (Glej poročilo na 2. strani.) Italijanski diplomaciji se obeta občuten poraz Po vesteh iz Beograda se je morala Italija na mig Anglije umakniti. — Dokumenti o italijanski akciji v Albaniji. — Skupna intervencija Francije in Anglije. — Naša vlada bo predložila Društvu narodov spomenico. — Nobene demarše v Beogradu. Beograd, 21. marca p. Dopoldne je dospela brzojavka iz Rima, v kateri se javlja, da je italijanska vlada demanti-rala, da bi bila poslala cirkularno noto Jugoslaviji ia evropskim državam povodom priprav Jugoslavije glede iz-premembe režima v Albaniji. Angleški poslanik Cunard je izjavil po svojem posetu pri dr. Periču v ožjem diplomatskem krogu, da so mu bili z uaše strani predloženi dokumenti o Italijanski akciji v Albaniji in o vsem kompleksu tega vprašanja ter da je dobil prepričanje, da so trditve jugo-slovenske diplomacije pravilne. Umik Italije je v zvezi s tem držanjem angleškega poslanika. Značilno je, da so mnogi inozemski diplomati izjavili svoje zadovoljstvo radi naše zmage in čestitali našim novinarjem, ki so se z njimi razgovarjali. Drugi diplomatski krogi pa povdarjajo, da je treba počakati še nekoliko dni, da se vidi razvoj stvari in ali se bo mogla pokazati kot lokalen spor. V tem momentu je pomembno zadržanje Anglije. Njena diplomacija je po odgovoru naše viade na sobotno akcijo g. Genarda smatrala za potrebno, da modificira svoj angažman na strani Italije in da porabi ves svoj vpliv za pomirjenje poostrenih odnošajev. Po isti poti so krenile tudi ostale evropske sile in na bazi potrebe likvidacije je sledila paralelna intervencija Anglije in Francije v Rimu in Beogradu. Razen angleškega poslanika je posetil danes ministra za zunanje stvari dr. Periča tudi francoski poslanik. Oba diplomata sta izrazila željo in nasvet svojih vlad, da se napeti odnošaji z Italijo ne poostrijo, tem manj, ker je baš v sedanjem času potreben mir in sodelovanje vseh držav na ohranitvi miru. V imenu naše vlade bo minister Perič ponovno naglasil že znano stališče o naši miroljubnosti in želji naše vlade, da se vzdržijo normalni in prijateljski odnošaji s sosedno kraljevino Italijo. Ne samo v naših vladnih krogih, temveč tudi v inozemskih diplomatskih krogih se je po tej intervenciji Francije in Anglije začelo z mnogo večjim optimizmom gledati na nadalj-ni razvoj med našo državo in Italijo, to tem bolj, ker obstoji v tej smeri tudi intervencija Društva narodov. Ker pa kampanja italijanske vlade in njenega tiska proti naši državi pomeni težek in neugoden precedent, ki se po potrebi te vlade lahko tudi ponovi, namerava naša vlada v najkrajšem času poslati Društvu narodov spomenico, v kateri bi tudi službeno pri tej najvišji mednarodni instanci notificirala našo mirolubnost in navedla pravo stanje stvari v naših odnošajih do Albanije in Italije. Beograd, 21. marca. p. Avala objavlja nastopni demanti: «Povodom vesti, ki je objavljena nedeljski številki beograjskih listov in ki se tiče nekih dozdevnih demarš an gleškega in italijanskega poslanika 1 Beogradu v zvezi z obtožbami proti naši kraljevini in njenih dozdevnih vojnih pripravah, smo pooblaščeni izjaviti, da je vest o kakoršnih koli ko> rakih ali obiskih imenovanih predstav, nikov pri ministru zunanjih poslov ч tem pravcu neistinita». Rim, 21 marca s. «Radio Nazionale» zagotavlja po merodajnih informacijah, da so vesti inozemskih listov in agen-tur, češ da je rimska vlada izročila velesilam noto glede jugoslovenskih akci. na albanski meji, neresnične. V Rimu so se vršili prijateljski razgovori s poslaniki velesil, ki jih je vlada poučila o situaciji. Milan, 21. marca s. «C o r r i e r e dela Sera» piše: Italijanski poslanik v Beogradu ni izročil jugoslovenski vladi nikake note, temveč samo ustmeno sporočilo zunanjemu ministru dr. Pericu naziranje italijanske vlade o položaju. Diplomatsko postopanje Italije ima samo namen preprečiti za-■pletljaie na Balkanu. Buren incident v Narodni skupščini Medklic posl. Vilderja in njega posledica. — Kaj je prepovedano povedati pri nas in kaj si dovoljujejo reči o nas Italijani. Radikali in klerikalci izključili posl. Vilderja za tri seje iz parlamenta, zunanji minister pa se je šel opravičit gosp. Bodreru! Italija osražava evropski mir Neresnične vesti o pogajanjih za vojaško konvencijo med Bolgarijo in Italijo Protest naše vlade proti italijanskim obdolžitvam. — V Nemčiji obsojajo fašistična izzivanja. — Italija proti interveniranju Društva narodov. — Pomirjevalna akcija evropskih velesil._ Pariz, 21. marca s. Trenutno izmenjavajo vlade v Parizu, Londonu, Berlinu, Rimu in Beogradu misli o itali-jansko-jugoslovenski napetosti. Nemški poslanik v. Hôsch je imel nocoj skupno z italijanskim poslanikom baronom Avezizanom ponoven razgovor z zunanjim ministrom Briandom. Jugoslovenski poslanik dr. M. Spa-lajkovič je danes na Quai d'Orsayju izročil protest proti italijanskim obdolžitvam. Bolgarski poslanik Burov je ponovno zagotovil, da je njegova vlada vseskozi miroljubna in da se ne vršijo nikaka pogajanja za kako vojaško zvezo med Sofijo in Rimom. Socijalistična poslanca Blum in Fon-tanier sta vložila v zbornici interpelacijo, v kateri zahtevata pojasnila glede stališča francoske vlade do italijansko-jugoslovenskega konflikta. V interpelaciji izjavljata, da ima zbornica interes na tem, da je glede zadnjih dogodkov na Balkanu na jasnem. Italija znači pod Mussolinijevo vlado nevarnost za mir. Interpelanta zahtevata, naj se spor nemudoma predloži Društvu narodov. Če ta institucija ne bo mogla rešiti tega spora, so bile vse nade, ki so bile stavljene nanjo, zaman. Pariz, 21. marca s. Zunanji minister Briand je dal francoskemu poslaniku v Beogradu navodila, da svetuje jugoslovenski vladi, naj v sedanji kritični dobi postopa zmerno in prevdarno. Berlin, 21. marca. d. V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo, da bo minister zunanjih poslov dr. Stresemann kot predsednik Sveta Društva narodov takoj sklical sejo Sveta, čim bi se pokazalo, da zavzema spor med Italijo in Jugoslavijo nevarne oblike. V Nemčiji vidijo v napetih odnošajih med Jugoslavijo in Italijo želje Italije, da izzove vsekakor oboroženi sipopad in da ruši mir v Evropi, ker eventualna vojna med Italijo in Jugoslavijo ne bi mogla ostati lokalizirana, ampak bi pritegnila tudi sosedne države in velike sile, y prvi vrsti Francijo in Anglijo. Pariz, 21. marca, (pa.) Zdi se, da Italija ni preveč naklonjena intervenciji Društva narodov v sporu z Jugoslavijo. Anglija se tozadevno še ni opredelila. Med drugim se živahno razpravlja med velesilami o predlogu jugoslovenske vlade, naj se vojaški atašeji drugih držav prepričajo na licu mesta, ako so na albanski in italijanski meji v teku vojaške priprave. London, 21. marca s. Agence Havas objavlja: Vse velesile intenzivno delajo na to, da bi se napetost med Italijo in Jugoslavijo ne poostrila in da bi prišlo čimprej do normalnh odnošajev med obema državama. Francija je obnovila svoje nasvete glede zmernosti, ki jih je vedno dajala beograjski vladi. Dr. Stresemann se po pravici povprašuje, ali ta napetost ne opravičuje intervencije Društva narodov, kateremu predseduje. Intervencija Društva narodov pa najbrže ne bo potrebna, ker jugoslovenska vlada predlaga, naj se vprašanje albanske meje predloži komisiji zavezniških vojaških atašejev. V interesu evropskih velesil je, da se preprečijo oboroženi konflikti. Albanski poslanik postavlja Italijane na laž Beograd, 21. marca. r. Cena beg Črno« glavič, albanski poslanik na našem dvoru, je izjavil med drugim novinarjem, da so absolutno netočne vesti o tem, da jugo» slovenska vlada pripravlja komitske čete proti režimu Ahmed bega Zoga. Te vesti so fantastične pripovedke. Ko bi on vedel o tem, bi bil prvi, ki bi protestiral pri na. šem ministru zunanjih poslov. Poslanik Cena beg smatra, da je potrebno, da bal. kanski narodi ramo ob rami čuvajo svoje balkanske interese. Med Albanijo in Ju« goslavijo bo prišlo po njegovem mnenju v najkrajšem času do tako dobrih odnošajev, da se boljši ne dajo zamisliti Beograd, 21. marca, p. Na današnji seji Narodne skupščine je bila otvorjena specijalna debata o proračunu ministrstva zunanjih poslov. Govoril je doktor Ante Trumbic. Tekom njegovega govora je došlo do incidenta, ki je razburil celo Narodno skupščino. Dr. Trumbic je pričel svoj govor z ugotovitvijo, da Hrvatom ni odrejeno ono mesto v naši zunanji politiki, ki jim pritiče. Naša diplomacija je brez Hrvatov. Hrvati so brez vpliva na na šo zunanjo politiko. (Radičevci ploskajo. Posl. Vilder: «Tudi parlament je. gospodje, izključen od sodelovanja zunanji politiki. Ne samo Hrvati, tudi parlament ne ve, kaj se tu dela!») Naš parlament ni poučen o našem zunanjem političnem položaju. Razmere pa so takšne, da vznemirjajo vsakega dobre ga državljana. Naša zunanja politika ne more imeti v mednarodnih odnošajih zadostne moči in avtoritete brez trajnega stika s parlamentom. Zato zahtevamo odbor za zunanje posle, kakršni obstojajo v vseh parlamentih sveta, Govornik ne soglaša z mnenjem ministra zunanjih poslov, da je naš mednarodni položaj ugoden. Nasprotno: naši mednarodni odnošaji so izredno zapleteni, tako da se v zvezi z nami govori v vojni. Dr. Trumbic kritizira držanje bivšega ministra dr. Ninčiča, ki je izvajal politiko prijateljstva napram Italiji, ki pa je naše prijateljstvo vračala z nelojalnostjo. Opozarja na slučaje italijanske nelojalnosti napram nam in ugotavlja sklepno, da je politika prija teljstva doživela popoln poraz s tiran skim paktom. Radi te nesrečne politike je moral dr. Ninčič kapitulirati. (Pribičevič: «Sedaj je Korošec prevzel nalogo, da nadaljuje njegovo politiko!») Dr. Trumbič je nato opozoril na prodiranje Italije v Albaniji, kjer je okupirala najvažnejše ustanove: narodno banko, železnice, pristanišča itd. Albani ja ima danes večjo mornarico, nego mi. Seveda je ta mornarica v stvari italijanska. NeČuvene so poslednje intrige Italije zoper našo državo. Ako bi imela Italija povod za pritožbo, bi se morala obrniti na Društvo narodov. Izraža zadovoljstvo. ker je včeraj minister zu< nanjih poslov izjavil, da sprejema anketo celega sveta, ki naj se prepriča, da nimamo vojnih namenov. (Posl. Vilder: «Ta anketa bi morala iti tudi v Italijo! Živahno odobravanje. Vilder: «Italija obtožuje nas, da maskira svoje namene!» Posl. Božovič: «Ne namene, nego dela!» Burno pritrjevanje. V skupščini je opažati vedno večje vznemirjenje.) Trumbič ponavlja misel, da bi se bila morala Italija obrniti na Društvo narodov. (Vilder: «Mussolini prezira Dru štvo narodov.») Trumbič nadaljuje: Ni na mestu, da se odklanja mednarodna legalna pot. Včeraj so beograjski listi objavili vest, da je došlo v soboto do uradne demarše italijanskega in angleškega poslanika pri našem ministru zunanjih poslov. (Vilder: «Ali je Bodre-ro še tu?» Velik nemir. Predsednik opominja. Vilder nadaljuje: «Balugdžič 3& moral iz Rima oditi!» Predsednik vdrugič opominja. Vilder: «Bodrero je šef Špijonaže in je seveda tu!» Predsednik zvoni in preti Vilderju s kaznijo. Pribičevič protestira: «Nismo mi šolska deçà.» (Burni klici tako je. Razburjenje je vedno večje. Poslanci se zgrinjajo okrog govorniške tribune ter z napetostjo opazujejo nadalini razvoj incidenta. V gosto zasedeni diplomatski loži. kjer sedijo tudi nekateri italijanski diplomati, je videti veliko vznemirjenost.) Predsednik neprestano zvoni. — Tu se še enkrat oglasi posl. Vilder: «Gospoda, kar sem rekel sem rekel. Naš Balugdžič je moral zapustiti Rim in oditi v Berlin. Italijanski g. Bodrero pa ie še vedno tu s svojo tolpo špijonov! To ve ves svet!» Tem besedam sledi velikanski hrušč in trušč. Poslanci kričijo: Tako je! apiavdirajo, ostri medklici padajo. V diplomatski loži so se dvignili uradniki italijanskega poslaništva ter zapuščajo ložo. Videti je, kako predsednik daje znamenja, a šele ko zapušča svoje mesto, se ve, da je seja prekinjena. Medtem je g. Uzunovîé sklical ministre k posebni seji. Vlada sklene, da se mora posl. Vilderja prîs'litl k preklicu ali pa kaznovati z izključitvijo. Nadalje, da naj zunanji minister v imenu vlade izreče nad medklici posl. Vilderja obžalovanje ter se opraviči tudi pri poslaniku Bodreru. Medtem je skušal predsednik zbornice potom šefov parlamentarnih klubov prisiliti Vildera na preklic. Šefi opo-zicijonalnih klubov pa so vsako intervencijo odklonili. G. Trifkovič je nato povabil gg. Pribičeviča iti Vilderja k sebi na konferenco Posl, Vilder i" 00 posvetovanju z g. Pribir'eviceni odklonil, da svoje besede prekliče, ker sma- tra, da so bile povsem točne. Ko je bila seja zopet otvorjena, je predsednik naznanil, da bo nà koncu seje stavil predlog, da se posl. Vilderja kaznuje. Pribičevič: In še vlada naj prosi Lahe za odpuščanje, g. Bodrera Sa predlaga v najvišje odlikovanje! 3urni medklici.) Zbornica je bila kon-sternirana ko se je naenkrat dvignil minister Perič ter v imenu vlade izjavil, da globoko obžaluje napad poslanca Vilderja na predstavnike prijateljske Italije. V zbornici se je dvignil vihar. Čujejo se klici: Sramota! Italijani službeno kle-vetajo našega kralja, mi pa jih prosimo odpuščanja! Posl. Vilder zahteva besedo. Predsednik mu je ne da. Doktor Trumbič med občim nemirom konča svoj govor in dopoldanska seja se zaključi v silno razburjenem razpoloženju zbornice. Na konou popoldanske seje ie stavil predsednik skupščine predlog, da se posl. Vilderja izključi iz treh sej, keu ie razžalii poslanika prijateljske države. Posl. Vilder: Potrebno je, da se izjavim o motivih, ki so privedli do tega incidenta. Znano je, da v Italiji ni svobodnega tiska in da morajo novine tam pisati po diktatu. Razen novin ima Italija tudi svojo službeno Agenzijo Štefani. Ta j.Agenzia Štefani« in »Giornale d' Italia« pomenita službeno in polslužbeno Italijo. Včeraj javlja »Agenzia Štefani« celemu svetu po »Giornale d' Italia da se je po obvestilu iz absolutno zanesljivega vira pod osebnim kraljevim vodstvom započela akcija, da se ustvari načrt in mobilizacija z vsemi pripravami, ki ima očividno značaj nujnosti. (Pribičevič: Torej obtožuje tudi našega kralja). Generalni štab Je izdal naredtoo o razporedbi moči na mejah posebno napram Albaniji in Italiji. Kralj Aleksander osebno nadzira te posle. (Pribičevič: Ali ste zahtevali satisfakcijo za to pisanje o našem kralju?) Dalje G. d' I. govori o jugoslovenskih nacijonalistlh, o neu- gnanib ambicijah uašega kralja, doJži uas, da hočemo stalno vznemirjati svet, fantazira o beli in črni roki. in o prostozidarstvu. »Agenzia Štefani« nadaljuje: Značilno je, da je bii te dni sprejet v prostozidarsko ložo v Beogradu tudi Pera Živkovič. komandant kraljeve garde. Mora se vedeti, da je tudi kralj Aleksander framason. Karagjorgji so potom črne roke, katero je podpiralo pro-stozidarstvo prišli na prestol. Nedavno je bil v Beogradu Albert Thomas, ki je reoditi brez ozira na strankarsko pripadnost. Geograf, ski položaj nas sili, da se ogibamo vseh «kombinacij», da izbegavamo vse intrige, ker bi se mogle samo okreniti proti naši državi. Linija naše zunanje politike je do. ločena po zgodovinskih pogojih in geograf, skem položaju. Minister dr, Perič jc dva« krat omenil tezo: Balkan balkanskim naro» dom. To je bilo od nekdaj načelo naše гш nanje politike. Ako bi bila Avstrija ta princip respektirala bi bila vsaj do neke mere preprečena tudi svetovna vojna. Ma, rinkovič postavlja paralelo z Mon rot v o doktrino. Mi edini na jugoiztoku Evrope imamo režim, ki odgovarja zapadnim de« mokracijam. S tem bi morala naša zunanja politika bolj operirati. «Times» so pisale, da smo mi nekonsolidirana država med konsolidiranimi sosedi. To je strašno nc< poznanje prilik. Pri nas svobodno in ostro kritiziramo vlado, a se nam ni bati, da bi bil radi tega kdo preganjan. Pri naših sosedih ni tega. (Tako je!) Naloga Društva narodov bi bila v tem, da garantira mir Mi smo bili vedno zvesti in lojalni svojim zaveznikom, pa tudi ostanemo. Mi se držimo devize zvestobe. To se mora jasno videti v naši zunanji politiki, potem ne bo nevarnosti. Ves interes naše države ic ohrani tev miru. To ne pride od strahu. Mi sir.» dali dovolj dokazov, da se ne bojim». Ako pride do kake nevarnosti, bodo Srbi. I!i vati in Slovenci vedeli izvršiti svojo doižn-.st in J>odo vsi skupno na braniku. (Hurno peskanje, ploska tudi Uzunovič.) Sarao barba-more po vsem onem. kar smo doživeli т svetovni vojni, danes hoteti vojno Dolgotrajno ploskanje v vsej zbornici. Zemljoradnik Joca Jovanovič v ,м-lognem govoru 6matra, da je karakteristik.-! naše zunanje politike, da smo defenzivni mesto ofenzivni. Govornik to ne misli v smislu napadanja drugih držav, temveč tako. la smo premalo aktivni v organiziranju priia-teijskih avez. V podrobnostih navaja potrebo, da bodi naša država v dobrih zvezah 7. Bolgarsko, Madžarsko in Nemčijo, pa tudi Italijo je treba prisiliti da prizma nacrlo: Balkan Baikancem. Treba je v tem smislu vzbuditi vest sveta. Govornik povdari;! potrebo dobrih odnošajev 1 Rusijo, ako ne dru-gaSe pa vsaj glede kulturnih odnošajev. S tem je bila debata prekinjena. Sledil ie predlog predsednika radi poslanca Vilderja. Resni potek debate je dokaz, da je cela skup sčina složna v obrambi proti italijanskim intrigam. Jutri govori Svetozar MMfev«. Beograd, 21. marca p. Popoldanska seja Narodne skupščine je bila začetkoma slabo obiskana. Galerije, pa tudi klopi narodnih poslancev so bile komaj na pol zasedene, diplomatske lože pa so bile polne. Prvi je govoril demokrat dr. Ilija Šume n kovič Dosedanji uspehi naše politike napram Italiji so slabo izpričevalo za diplomatske sposobnosti radikalov. Izgubili smo diplomatsko bitko, akoravno smo ostalt zmagovalci na terenu lojalnosti. Vstopili smo v odnošaje z Italijo v najlojalnejših namenih, pretrpeli pa smo škodo. Italija blati vse naše ljudi od guvernerja Narodne banke pa do kralja. Prišlo je tako daleč, da se Evropa boji, ali ne bodo odnošaji med Italijo ln Jugoslavijo upropastili svetovni mir. Ob splošni napetosti je potem doba besedo bivši minister za zunanje stvari dr. Momčilo Ninčič. Govoril je najprej o sodelovanju naše države v Društvu narodov. Z ničemer, kar se je dogodilo v zadnjem času, ni omajana solidarnost v Mali antanti, niti čvrstost odnošajev v njej. Tudi naša politika približavanja Madžarski ni temu škodovala, ker je to samo popolnitev politike Male antante. Tiranski pakt je prinesel iz-premembo v teh odnošajih napram Italiji. Ninčič smatra, da ie njegova politika prijateljstva z Italijo prinesla tudi dobrih stvari: evakuacija Sušaka in tretje cone nikdar ne bi bila prišla brez take politike prijateljstva. (Protesti in nemir). Polemizirajoč proti dr. Trumbiču navaja dr. Ninčič, da niti na temelju rapallske pogodbe ni bilo lahko izvesti to evakuacijo. Razen tega so bile tudi druge koristi pod vplivom politike prijateljstva z Italijo in to politiko ie treba nadaljevati. Njegova ostavka je bila protest proti sklenitvi tiranskega pakta, ker ta pakt ni posledica pakta prijateljstva, temveč i znači odmaknitev italijanske vlade od te politike. Mi nismo dali za to nobenega povoda. V ostalem, pravi Ninčič, so uspehi naše politike veliki. (Nastane smeh. Dr. Žanič z gromkim glasom: Največji in edini uspeh naše zunanje politike je štefica Vidačič. Buren smeh.) Dr. Trumbič je bil oster v svoji kritiki zunanje politike. Pogrešil je, ko je hotel braniti neke posebne hrvatske interese. Osnovna teza dr. Trumbiča je, da smo bili naivni v vodstvu zunanje po» litike in da so nas vodili za nos. (Buren smeh. Milan Grol: Da bogme, vlekli so nas.) Večina naSega naroda ne pozna Se dobro Italijanov. Dt. Trumbič jih po« zna dobro, navzlic temu, pa nismo mogli opaziti, da je dTžava imela kakršnokoli fco» rist iz te izkušnje dr. Trumbiča. (Radikali ploskajo, Grol dela medklice.) Po Ninčiču je dobil besedo posl. dr. Vo» ia Marinkovič. Naša zunanja situacija je težka tako, da imajo odgovorni politiki Važne izjave ministra zunanjih del dr. Perica o najnovejšem konfliktu z Italijo. — Jugoslavija se zaveda svoje popolne korektnosti, — Naši odnošaji napram drugim državam. — Vprašanje obnovitve zvez z Rusijo. — Jugoslavija in Bolgarska.— Optimizem zun. ministra. Beograd, 21. marca, p. Na sinočnji «eji Narodne skupščine je podal zunanji minister dr. Ninko Perič nastopni ekspoze o zunanji politiki: Prošlo leto je bilo v glavnem posvečeno delu na učvrstitvi miru, duh po-mirljivosti je inspiriral mednarodno politiko. Dne 8. septembra p. L je Nemčija pristopila kot San v Društvo narodov ter kot taka odobrila sporazum med Farncijo, Anglijo. Belgijo, Nemčijo tn Italijo, ki jamči za nedotakljivost francosko-belgijsko-nemške meje. kakor tudi pogodbo o arbitraži in obvezno pomiritev Nemčije z njenimi sosedi. Vse te pogodbe in sporazumi so bili odobreni po Društvu narodov. Tako je sedma skupščina DruStva narodov bila svečana manifestacija miru in dobre volje. Naš narod Je tedaj doživel čast, da je bil njegov minister zunanjih del izvoljen za predsednika te skupščine. Ta čast je bila vidno in veliko priznanje naši državi, ki je pokazala čvrsto voljo, da hoče vsa sporna vprašanja dosledno reševati v duhu društva narodov. Z vstopom Nemčije v Društvo narodov, ki je bila izbrana za stalnega člana Sveta, je bil izpremenjen tudi sam Svet Društva narodov, število njegovih volilnih članov Je bik> zvišano od 6 na 9. Mala antanta je dobila na podlagi medsebojnega sporazuma dve volilni mesti v Svetu: Češkoslovaška za eno leto, Romunija za 3 leta. Sodelovanje naših delegatov v skupščini in v raznih komisijah je bilo aktivno in očividno. Sodelovali bomo tudi na mednarodni gospodarski konferenci, ki se bo v prvi vrsti bavila s trgovinsko in tarifno politiko ter z mednarodnim industrijskim sporazumom, kakor tudi na konferenci za razorožitev. Naše sodeiovanje v Društvu narodov je bilo in ostane Iskreno. Mi verujemo, da bo Društvo narodov umelo ohraniti svojo avtoriteto in pobijati vsako težnjo, nevarno za mir, dasi se te težnje od časa do časa pojavljajo v javnosti z nevarnostjo, da omajajo hladni prevdarek odgovornih vlad. Mi smo prepričani, da bo tudi vsak član Društva narodov iskreno sodeloval v gornjem pravcu. Z naše strani pa bomo uporabili vse naše sile, da se avtoriteta Društva narodov ohrani kot največje jamstvo miru. Mala antanta Mala antanta, ki vztrajno in zvesto složi ciljem, radi katerih je bila ustanovljena, bo svoje delovanje razširila tndi na droga važna mednarodna vprašanja, glede katerih se vrši živahna izmenjava misli. Lahko rečem, da so vse vesti o oslabitvi Male antante brez vsake podlage. Nasprotno: medseboni odnošaji njenih članov so vrlo prisrčni in vsa vprašanja se rešujejo na temelju zaupanja in iskrenega prijateljstva ter z dobro razume vanimi skupnimi interesi. Mak) an-tanto vodi vselaj ideja miru in pred očmi ima glavni cilj: ohranitev statusa quo. kakor je določen v mirovnih pogodbah. Naši odnošaj! z bratsko češkoslovaško republiko so več kot prisrčni, brez najmanjšega nesoglasja in prežeti enotnih pogledov. Z novo trgovinsko pogodbo bomo po-jačali in razširili obstoječe gospodarske zveze s Češkoslovaško. Odnošaj s kraljevino Romonijo •o prisrčni, tako v pogledu iskrenega sodelovanja v korist interesov Male antante, kakor na temelju dobrih sosednih odnošajev. Gotova obmejna vprašanja, zatem prometna administrativno-pravna in cerkveno šolska vprašanja, kl se še med nami razpravljajo, bomo rešili na način, ki popolnoma odgovarja obojestranskim interesom obeh držav. Jugoslavija in Italija Naša politika napram Italiji je zasnovana na Iskreni žel? za dobrimi sosednimi in prijateljskimi odnošaji. Mnogoštevilni skupni gospodarski, prometni politični in pravni interesi nas vežejo na tesno sodeiovanje s sosedno kraljevino. Mi smo vse te probleme rešili na prijateljski način s celo vrsto konvencij in pogodb. Se več, svoje sodelovanje z Italijo smo postavili na širše osnove, tako da ga bomo, zvezani z njo s pogodbo prijateljstva, tudi kar najbolj iskreno izpopolnjevali, da dosežemo čim več miru hi napredka v tem delu z vojno izmučene Evrope. Albansko-itafijanska pogodba je razburila našo in inozemsko javnost ker bi sodeč po enem delu besedila lahko postala nevarnost za naše dobre bi prijateljske odnošaje napram državam, ki so pogodbenice, in za mir sploh. Ze na mirovni konferenci 1. 1919. smo zahtevali neodvisnost Albanije v mejah od 1913. leta. ker smo bili prepričani. da imajo naši hi albanski interesi svojo najboljšo garancijo v načelu «Balkan balkanskim narodom». Na njeni usodi kot z usodo najbližnjlh sosedov naše države se ne moremo deslntecesi-ntL Ml smo se potrudili, kolikor je bilo «ogoče, da postane AfbantJa stvarno urejena ln neodvisna država in da s tem podpre konsolidacijo splošnih n» mer na Balkanu. V tem cilju smo skie- | nem soglasju pogledov in interesov. mli z Albanijo trgovinsko pogodbo, konzularne konvencije in konvencijo o eks-tradiciji. Medtem pa napreduje urejevanje razmer v mladi Albaniji dosti težko, zlasti radi tamošnje borbe strank za politično nadoblast. Od tedaj je postala neodvisnost od zonaj, kakor tudi red in mir v Albaniji eden glavnih ciljev naše zunanje politike. Zato ne nasprotujemo širokemu mednarodnemu paktu, ki stvarno garantira to neodvisnost. Albanija je enakopraven član Društva narodov. Njena neodvisnost je pod zaščito Društva narodov,. Mi kot vedno po načelu «Balkan balkanskim narodom» iskreno želimo njeno konsolidacijo in napredek. Dokler ostane kraljevina Italija s tiranskim paktom v mejah medzavez-niških sporazumov o neodvisnosti hi teritorijalni integriteti Albanije, ni nobenega povoda za bojazen o Izpremem-bi odnošajev med obema državama. Na temelju rimskega pakta želimo, da nadaljujemo z Italijo odnošaje prijateljstva, vzajemnega sodelovanja in poglobitve skupnih interesov dobrega in prijateljskega sosedstva. Skupni interesi diktirajo, da naj bodo ti odnošaji čim prisrčnejši. (Iz opozicije se slišijo medklici in ugovori, ki se ponavljajo tudi pri večini, ki pa jih predsednik skupščine Marko Trifkovič energično odbija. V največji tišini nadaljuje zunanji minister dr. Perič:) Grška in Bolgarija Z Grčijo nas veže dolgoletno prijateljstvo. Naše obojestranske gospodarske in druge interese, ki so bili utrjeni z naj-prisrčnejšim sodelovanjem prošlih let, kakor tudi vsa vprašanja in konvencije. smo hoteli rešiti skupno s še nerešenimi vprašanji in utreti pot za dolgoletno delo v korist in napredek obeh držav. Izprememba vlade v Grčiji je povzročila, da konvencije niso bile ratificirane. Navzlic temu posvečata obe vladi tem vprašanjem vso pažnjo. Naši odnošaji napram sosedni in po krvi sorodni Bolgariji so določeni z našimi stalnimi napori, da se doseže vzajemnost glede balkanske solidarnosti in čim tesnejše sodelovanje za ohranitev miru. Toda vsi ti napori in obojestranske namere so morale prestati razne preizkušnje, zlasti radi konsplratorske-ga delovanja gotovih neodgovornih či-niteljev v Bolgariji, ki so neprestano napadali našo južno mejo in končno privedli do skupnega koraka v Sofiji od strani naše kraljevine, Rumunije in Grčije. Z zadovoljstvom lahko konstati-ramo, da je to razorno delovanje v zadnjem času prenehalo. Nadejamo se, da bo to najboljše jamstvo skupnih naporov za utrjevanje dobrih sosednih odnošajev. Z zadovoljstvom sprejemamo izjave bolgarske vlade, da sprejema delovanje, ki ga mi odobravamo in nudimo. in s tem dober napredek obeh sosednih bratskih narodov. Mi se nismo protivili bolgarskemu begunskemu posojilu, ki je bilo humanitarnega značaja in je njegov namen. da*reši begunsko vprašanje na Bolgarskem m da s tem učvrsti mh na Balkanu. Podvzeli pa smo korake pri Društvu narodov, da se uvede strogi nadzor nad uporabo tega posojila in zahtevali smo, da pri tej kontroli sodelujejo tudi mi. Sklepi Sveta Društva narodov v tem pogledu so nas zadovoljili. Madžarska in Avstrija Naši odnošaji z Madžarsko so dobri in se gibljejo v pravcu čim večjega gospodarskega zbližanja in čim jačje izmenjave dobrin. Poleg večjega števila konvencij, sklenjenih lanskega leta, je potrebna tudi trgovinska pogodba, za kar se bodo v kratkem nadaljevala nova pogajanja. Obstoja še dosti veliko število nerešenih vprašanj, zlasti uprav-nopravnih vprašanj, ki jih bomo v kratkem reševali. Mi si želimo dobro prijateljstva med Madžarsko in našo kraljevino. Z naše strani ne ugovarjamo temu, da se tranzit madžarskega blaga omogoči in olajša. Toda pod pogojem, da se upoštevajo obojestranski interesi. Tudi glede teh interesov je treba doseči soglasje. Razumljivo je, da se države Male antante interesirajo za vprašanje odprave vojaške kontrole na Madžarskem. Država Male antante želijo na podlagi mednarodnih obvez, da pride do definitivnih in stvarnih odnošajev z Madžarsko. Vojna kontrola je le začasni ukrep, da se izvršijo odredbe mirovnih pogodb m da se vidi. ali se dajejo stvarne garancije, da mir ne bo ogrožen. Z Avstrijo smo v dobrih in prijateljskih odnošajih. Živahen trgovinski promet in promet dobrin med obema državama nas navaja na tesne zveze v tem pravcu in na pravilno likvidacijo političnih odnošajev. Naši odnošaji napram velesilam Ni potrebno posebej povdarjati naše dobre odnošaje s francosko republiko, s katero smo trajno zvezani z neposrednim prijateljstvom v dobrem in slabem. S Francijo se nahajamo v popoi- kar proži najboljšo garancijo, da si bomo znali medsebojno ohraniti s pridobitvami nedavne skupne prošlosti poglobljene zveze za mir in za daljšo bodočnost Kakor napram vsem silam, ki so pomagale našemu narodu do ujedinjenja in osvobojenja, tako gojimo iskrene občutke prijateljstva in zaupa< nja tudi napram AnglijL Mi se nadamo, da nas bo Velika Brl tanija vedno podpirala v naših naporih za ohranitev miru in za povojno obnovo. To prijateljstvo z Anglijo smo izkoristili ob priliki sklepanja trgovinske pogodbe, ki je bila nedavno zaključena na podlagi največjih ugodnosti. K ureditvi vprašanja vojnih dolgov se bo pristopilo v kratkem in bomo v tem smislu energično delali. Prijateljstvo s Poljsko S sorodno Poljsko smo sklenili pakt prijateljstva in konvencijo o arbitraži. To je izraz prijateljstva, ki obstoja med obema državama. S tem je bil zaključen niz pogodb vseh članov Male antante s Poljsko. Na ta način se Poljska približuje Mali antanti, kar bo le utrdilo mir in urejevanje razmer v Srednji Evropi Ta mesec je bila s Poljsko sklenjena tudi konzularna konvencija. Naši odnošaji z Nemčijo Odnošaji z Nemčijo so vrlo dobri. Veliki skupni gospodarski interesi na skupni podlagi nam narekujejo, da jih kar najbolj razširimo in poglobimo. To se bo doseglo na ta način, da bomo v kratkem pričeli tudi s pogajanji za trgovinsko pogodbo. Naš narod si želi obnovitve bratstva z ruskim Naše stališče napram SSSR se k reče med željo, da imamo z velikim ruskim narodom vedno najintimnejše bratske zveze, in med negotovostjo, ali je današnji režim v Rusifl v resnici konsoli-diran in brez nevarnosti, kar se tiče agitacije za gotov gospodarski režim, katerega povsod smatrajo kot nevarnost za družabni red. Baš zato, ker nas vodi načelo nevmeševanja v ruske notranje stvari, moram Izjaviti, da ni lahko priti do sklepa, ali je stanje v Rusiji dovelj urejeno in jasno, da bi lahko storili sklep o njenem priznanju. Naša vlada ve. da bo naš narod pozdravil dan. ko lahko vzpostavimo z Rusijo odnošaje, ki so vedno obstojali. Zato s pozornostjo motri m zasleduje dogodke. Mir in prijateljstvo s Turčijo S Turčijo smo sklenili pogodbo miru in prijateljstva. Pripravljamo gradivo za trgovinsko pogodbo, konzularne konvencije itd., skratka za vprašanja, ki zanimajo obe državi. Odnošaji s Turčijo so normalni in polni dobre volje. Vsa vprašanja bomo reševali v prijateljskem duhu in na korist obeh držav. Pristopili smo tudi k pogajanjem glede uki-пјетгја sekvestra in glede pogodb o turških posestvih in o povračilu materijala. ki je bil odpeljan v Turčijo tekom vojne. Nadejamo se. da bomo tudi v tem kmalu dosegli rezultate. Jugoslavija in Severna Amerika Z Združenimi državami Sev. Amerike nas vežejo odnošaji prijateljstva in iskrene hvaležnosti še izza časa svetovne vojne. V tej smeri živi in deluje v Združenih državah tudi pol milijona naših izseljencev, ki so živa in stalna zveza med obema državama. Prošiega leta smo podpisali z Ameriko sporazum o plačilu dolgov v višini nad 60 milijonov dolarjev. Pogoji, pod katerimi bomo vršili ta plačila, dokazujejo veliko naklonjenost Združemh držav napram naši državi, ki se bo pokazala, kakor upamo, tudi pri ustanavljanju novih trgovinskih in gospodarskih zvez. Da bi pa te zveze dobile še tesnejši značaj, bomo skrbeli, da čimprej sklenemo novo trgovinsko pogodbo, konzularne konvencije o izvršljivosti sodnih. razsodb in o ekstradiciji. Minister je nato razpravljal o naši politiki na Dunavu, o reparacijah in o trgovinskih pogodbah ter obljubil, da bo posvečal večjo pozornost izseljenskemu vprašanju ter je zaključil svoj ekspozé s sledečimi besedami: Mi pozivamo vso Evropo, da se prepriča o naši korektnosti Novi dogodki se šele razvijajo, mnogi posli so šele v teku. To pa lahko rečem, da je mednarodni položaj naše kraljevine ugoden v vsakem pogledu. Nimamo povoda, da smo za našo usodo v skrbeh. Poslednje dni so se v javnosti razširile alarmantne in neverjetne vesti o naših vojnih pripravah in namerah, da v Albaniji Izzovemo preobrat. Jaz sem dejal, gospodje, ln ponavljam najkategoričneje, da je naša kraljevina vedno želela in da želi politiko miru in da je vedno bila in da bo daleč od vsakih avantur. Za to in takšno politiko miru. ki nam je vrlo potrebna, smo pripravljeni vedno prožiti dokaze In smo pripravljeni, to izjavljam, svečano pristati v anketo celega sveta. Naj izvolijo priti vojni in drugI strokovnjaki celega sveta, mi jih pozivamo. Taka an da stanje naše narodne obrambe v nobenem pogledu ni preseglo značaj normalnega staieža in bo na licu mesta lahko ugotovila neistinitost ln tenden-cijoznost vesti o naših pripravah za vpad v Albanijo, k| so bile lanslrane v namenu, da se nam podtakne krivda, ako bi prišlo v Albaniji do kakih neredov. (Cela Narodna skupščina pritrjuje. Posl. Kosta Timotijevič prekine ministra: «Pišejo, da general Martinovič organizira čete za vstajo v Albaniji. Evo ga tam gori na galeriji poleg diplomatske lože. Tam je vsak dan. Tako lažejo!» Timotijevičevim besedam sledi burno odobravanje in ploskanje. Vsi poslanci se obrnejo napram galeriji. diplomati stezajo vratove iz svojih loi in si nekaj šepečejo. General Martinovič se je nagnil na ograjo lože in sedi nepremično.) Minister zaključuje: Naša zunanja politika ie bila vsikdar prožeta z duhom onih vrlin, ki jih je naš narod vedno negoval in čuval v svoji prošlosti. To so vrline miroljubnosti, lojalnosti napram sosedom in zvestobe napram zaveznikom in prijateljem. (Tako je!) S temi vrlinami bo navdahnjena še nadalje. Prepričan sem, gospodje poslanci, da bo vodstvo naše zunanje politike v tem duhu in s takimi cilji odobreno od vsega naroda in zato pričakujem tudi vaše popolno zaupanje. (Splošno odobravanje.) Vlada vztraja na svojih amandmanih V radikalskem klubu so skoraj enodušno proglasili vse znane vladne amandmane za protiustavne in protiparlamentarne, a ker je Uzunovič izjavil, da vlada «dela vprašanje» so jih vse odobrili! Deficit v proračunu za leto 1927-28 je oči-viden. Da M ga pokril ie finančni minister izmislil novo sredstvo, najetje 500 milijonskega posojila. Tozadevni amandman pa ni v duhu ustave ter tudi ne odgovarja gospodarskemu stanju države. Kot glavni govornik ie dr. Laza Markovič, razlagal, da se čl. 32 a, ki pooblašča ministra financ, da menja odredbe zakona o državnem računovodstvu, ne nahaja v nasprotju z ustavo. Pač pa odklanja dr. Mar-kovič državni odbor za štednjo, ki da je nepotreben in proti ustavi. Končno smatra dr. Markovič, da nasprotuje ustavi tudi čieo 108 b, ki pooblašča ministra financ, da potem uredb ureja važne gospodarske odnošaje. Dr. Markovič smatra, da je tako generalno pooblastilo v nasprotju z ustavo. Predsednik vlade Nikola Uzunovič le zavračal očitke protiustavnosti poedinih amandmanov, ki so iih 1 znesli dr. Stojadinovič in dr. Laza Markovič ter izjavlja na kraju, da je solidaren s predlogi ministra financ. Pač pa bodo vse uredbe predložene parlamentu v zakonsko odobritev. Glede notranjega posojila izjavlja, da so posojilo ponudili direktorji večjih bank. O pogajanjih za večje zunanje posojilo pa mora iz raznih tehtnih razlogov zaenkrat molčati. Na podlagi Uzunovičeve Izjave )e radikalni klub odobril vse vladlne amandmane... Beograd, 21. marca. V soboto in včeraj je radikalski klub razpravljal o vladnih amand-manih k finančnemu zakonu, o katerem je poročaj predsednik finančnega odbora dr. Radonjič. Skoraj vsi govorniki so se izrazili proti onim amandmanom, ki tvorijo predmet živahnega odpora opozicije. Zlasti je posl. dr. Količ naglašal, da so predloženi amandmani v nasprotju s parlamentarizmom in ustavnostjo. Amandman, ki uvaja poseben državni odbor za štedenje, je tudi neprimeren, ker postavlja vlado v luč, kakor da bi ne bila sama sposobna za delo. Bivši finančni minister dr. Stojadinovič je naglašal, da predloženi amandmani globoko posegajo v usodo parlamentamosti in ustavnosti. Ako s« podobno proučujejo številke novega proračuna se vidi. da zmanjšanje budžeta nI Izvedeno z resničnim znižanjem državnih bremen, temveč z enostavnim zmanjšanjem številk. Izdatki so dejansko ostali Isti kakor lansko leto. Diferenca znaša morda 100 milijonov ne pa 1 milijardo. Dr. Stojadinovič je fczlavil, da predstavlja proračun za leto 1927-28 neznano količino. Finančni minister naj pove, koliko v resnici znaša naš novi proračun. Za lanski proračun smo vsaj vedeli, kolik Je. za sedanjega pa tega ne vemo, gotovo Je, da bodo Izdatki znatno večil kot 11 In pol milijarde, dohodki pa manjši od t« vsote. Novi fašistični izpadi Rimski listi objavljajo še naprej izmišljotine in napadajo našo državo. — Fašisti imenujejo naš narod «srbsko-hrvatsko-slo- vensld osel». Italijo. «Tribuna» trdi, da Italije nima ni. kakih agresivnih namenov na Balkanu, marveč hoče tam samo preprečiti hegemo» cijo drugih držav. Hkrati se «Tribune» hu« duje na Francijo in pravi, da nima Fran. cija ničesar iskati na Jadranu in da je I ta» lija edina velika država, ki mora tamkaj rešiti razna vprašanja. rLavoro d" Italia», glasilo fašističnega sindikalizma, izjavlja, da ne goji Italija do Jugoslavije nikakih napadalnih namenov, vendar pa ima v Albaniji prevladajoče pravice in interese, vsled česar bi morebit» ni jugosiovenski interesi naleteli pri Itali» janih na odpor. Nekateri izrazito fašistični listi so izrabili senzacijonalne vesti posled« njih dni za podle izpade proti Jugoslaviji. Tako piše cTevere», «naj se srbskoArvat» ski Rado Čelesnik se je v tem momentu dvignil in zavpil v zboraloo: «KonStatlrani, da je Pevec rabil izraz: Lopovi 1 Zahtevam, ia ga prekliče, ali pa se ga izključi. Mi nismo lopovi! Z dokazi na dan.> V zbornici je zavladalo veliko ogorčenje. Pevec je reagiral: «Lahko me izključite! Mene se naj pusti na miru! Ce se me napada, se moram braniti! Poznam vašo diplomacijo.» Predsednik Čo-bal: «Pokličem delegata Pevca k redu. Za enkrat ne ukrenem ničesar druzega.» Klici nezadovoljstva in ogorčenja: pase. — kitar. — Usodni cigaretni ogorek Zadušil se je v četrtek ponoči v Sodra-žici po vsej ribniški dolini dobro poznani sedlar Anton Knol, p. d. Pikna. Zvečer še dobre volje kakor malokdaj se je vlegei k počitku, pušeč cigarete. Zaspal je očividno z gorečo cigareto v ustih, ki mu Je padla potem na postelj, nakar se je vnela odeja in potem še postelj Sobica je bila seveda hitro polna dima. Sele proti jutru so zapazili domačini, da se razširja po dvorišču in okolici zadušljiv plin. Ker je bila soba zaklenjena, so razbili okno. da ugotove, odhod in zakaj toliko dima. Cim so okno odprti, se je pričel takoj valiti val dima. Gospodar, pri katerem je délai Knol razna sedlarska dela že več let, je zlezel potem skozi malo okence v sobo ln odprl vrata. Našel Je Knola nezavestnega lo nepremičnega. Odnesel ga Je takoj s pomočjo hlapca na prosto ia mu hotel nuditi prvo pomoč, vendar le bilo že prepozno in vsaka pomoč Izključena. Tudi poklicani zdravnik ni mogel ugotoviti ničesar drugega, kskor da Je nastopila že smrt Nesrečneža so pre, peljali nato v mrtvašnico v Sodrafld. Še o velikem požaru v Voklem pri Kranju 2e v nedeljski številki smo priobčili telefoni čno vest o veliki požarni katastrofi, ki je na praznik sv. Jožefa zadela vas Voklo pri Kranju. Ognjeni element Je v kratkem času vpepeSl šest stanovanjskih hiš, 3 hleve hi 3 skednje, tako da Je uničenih pet posestnikov. Le skupnemu naporu in gasilni akciji domačih In sosednjih gasilskih droštev se Je zahvaliti, da Je bila vas rešena Se večje katastrofe. Okrog 17. ure popoldne so zapazili sosedje, da gori v leseni hiši posestnika Andreja Stefeta, M Je bila sicer prazna, uporabljali so Jo le za shrambo га slamo In seno. Takoj nato Je og«nJ že dobil tako moč, da Je objel v bližini stoječo stanovanjsko hišo, hlev in skedenj posestnika Stefeta. Med tem so prispeli na pogorišče domači gasilci z novo brizgalno. Toda ognjeni element Je razsajal dalje in se naglo razširjal še na sosednje hiše in poslopja. Do tal so pogorele stanovanjske hI še, hlevi in skednji posestnikom Luki Gabru, Francu Kalanu, Mihaelu Pravharju, in Lovrencu Rog lu. Hiš! posestnika Jurila Čebaška in vdove Marije Juvan. ki sta se že vnemali. so v zadnjem trenutku še rešili. Pri gaševalnlh delih so združeno delala gasilska društva lz VogeU, Šenčurja In Smlednika. Kako Je nastal ogenj. Je še sedaj nepo- izpod avta, naložili oba na voz in ju odpeljali v Opatijo, kjer so ju prenesli v hotel Hausner, ki je last Slovenca g. Toma-žiča. Tamkaj so ju takoj preiskali zdravniki, ki so konstatirali na g. Vršiču težke poškodbe. Naslednjega dne sta se Vršičeva odpeljala s tržaškim brzovlakom v Ljubljano, kjer sta sedaj v domači zdravniški oskrbi. Razdejani avto so kmetje prepeljali v Opatijo, kjer leži v neki garaži Nevarna sraka Včeraj dopoidtie so kosianjeviški orožniki pripeljali v ljubljanske sodne zapore nevarnega 20 letnega tatu Matijo Potuška lz D. M. v Polju. Orožniki so ga aretirali v Kostanjevici, ker je skušal tamkaj vnov-čitl razne dragocenosti, ki jih je nosil pri sebi, kar je vzbudilo pri orožnikih sum. Tekom zasliševanja se je čimdalje bolj zapletal tako, da so orožniki uvideli takoj, da so prijeli pravega ptička. Potuška je že dalje čaisa zasledovala UublJanska polidja, ker ima na vesti več drznih vlomov v stanovanja, za katere je naravnost spedjalist. Kradel pa je vedno le gotovino in razne dragocenosti, dočim Je druge stvari puščal v miru. V kolikor fe 2e sedaj ugotovljeno, Ima Potušek na vesti vlom v stanovanje Anice Zabukov-čeve v Stritarjev« ulici, kjer je odnesel za okrog 5000 Din raznih dragocenosti ln nekaj gotovine. Dalje Je vlomil v stanovanje vdove Neže Sluga v Florijanski ulici ter ji pokradel za 3050 Din razne zlatnine ta si vzel tudi nekaj denarja. Nekaj dni nato se Je utihotapll v sobo uradnika Frana Kristana na Sv. Petra cesti, kjer pa je slabo opravil svoj posel Našel je samo aktovko, ki Jo le. meneč da Je v njej denar, vzel s seboj, a Jo je kasneje vrgel proč. Potušek Je HI šele pred dobrim mesecem izpuščen iz mariborske kaznilnice. kjer je odsegel 15 mesečno ječo radi vloma v gostilno »Pod lipo» v Mostah, kjer le ukradel 28.000 Dia. Utopljenec iz Drave Prejšnji teden smo poročali, da je Drava pri mariborskem Državnem mostu naplavila mrtvo moško truplo, ki je dozdevno ležalo dva do tri tedne v vodi. Ker je nastaja' v javnosti sum, da gre za zločin, je policija razposlala po svoji običajni poizvedovalni poti sliko trupla in so na ta način ugotovili identiteto. Mrtvj je bil Anton Vj&očnik, posestnik iz Suheha vrha, obč. Sv. Danijel pri Prevaljah, kj je bil zadnji čas v stalnem duševnem razburjenju radi dolgov, kar ga je pognalo v prostovoljno smrt. Spozna i a ga ie žena. Rabljev meč Meč, ki je odsekal glavo Zrinjskemu ln Frankopanu, v Newyorku. «.Newyork Herald Tribune» poroča, da je kupil lani neki odposlanec newyorš*e Andersonove galerije bogato zbirko starega orožja, ki je bilo last nadvojvode Ev-gema, strica španskega kralja Alfonza I. Orožje je bilo prepeljano v Newyork, kjer ga je galerija razstavila občinstvu na ogled. V tej kolekciji se baje nahaja tudi meč, s katerim je rabelJ odsekal glavo Petru Zrinjskemu in Krsti Frankopanu. Ameriški listi so pisali, da sta bila ta dva moža «avstrijska grofovska upornika», kar je pač treba pripisati slabemu Informadj-skemu viru. Meč, s katerim je rabelj od-robil glavo narodnima mučenikoma, je 4 čevlje dolg in na obeh straneh dekoriran. Na eni strani prikazujejo platnice Odre-šenika na križu, pod nJim stoji letnica 1657 ter Ime rablja Nacalausa Mara. Na drugi strani pa je vrezana beseda «Justellsia» pod figuro grešnika. sadskem srezu dve veliki zborovanji. V sliv vaškem selu Gložane je govoril o notranii, v baSkem Petrovcu pa o zunanji politiki Tu je izvajal Priblčevič med drugim: «Stanje v Evropi je tako vznemirjeno, da lahko vsak hip plane iskra požara. Šef ita lijanoke državne politike neprestano rožlja s sabljo, povzroča nervozno razpoloženje v celi Evropi in ogroža mir, ki je predvsem potreben italijanskemu narodu V poslednjem času je inozemski tisk, zlasti angleški, obrnit z najalarmantnejšimi vestmi o oboroženih pripravah naše države za vpad v Albanijo. Vse te vesti in pripoTedke v inozemskem tisku izhajaj« iz italijanskih virov. Toda gin po je misliti, kaj šele trditi, da naša država nboroinje neke komitaše za vpad v Albanijo. Pri nas vedo že deca, da bi tako naše držanje izzvalo obsodbo celega civiliziranega sveta in služilo kot povod, da se na . . „ . .„, , našo državo zvrne odgovornost za vse nesre- jasnjeno. Vsi posestniki so brez vsakih če, ki bi nastopile. Ni je stranke, ne strujo, sredstev prepuščeni usmiljenju prebival- I ne političnih činiteljev v naši državi, ki bi Pribicevic o italijanskih intrigah sadskem srezu dve veliti rWn0=r,« u ап.—.:.-__. »овгтош vpaa v sredstev, stva in podpori merodajnlh činiteljev. Po-gorelcl so rešili v splošnem le živino. Da vsa] nekoliko odpomore ubogim pogorel-cem. se je poverjeništvo Kola Jugosl. sester v Voklem obrnilo na kranjsko podružnico po prvo in nujno pomoč. bili sposobni take politične avantnre in ki ki na tako elnp način napeljevali vodo ua italijanski mlin. _ Toda iz veeti, ki se Sirijo po inozemskem tisku, se lahko nekaj drugega razbere: da Italija pripravlja akcijo v Albaniji, s katero hoče uničiti neodvisnost albanske države. Albanijo vržene v svet zato, da se prikrije akcija Italije v Aibaeiji, ki naj glnii njenemu prodiranja na Balk&askem polotoku. Mi smo prav zadovoljni, da je ves franeo-ski tisk izpreeledal te intrige in pokazal na Italijo, da izziva in povzroča nervozo in nemirno razpoloženje v Evropi. Mi smo zadovoljni da tndi nemški tisk pravilno ocenjuje položaj m da z veliko objektivnostjo vi ii v nas jagnje, ki moti italijanskemu volku vodo. Toda obžalovati moramo, da naseda angleški tisk, zlasti veliki in ugledni «Times» italijanskim intrigam in da polni svoje stolpce z izmišljotinami o naši državi Svetozar Pribidevič je nato govoril o Rumuniji, ki se maje kot «lan Male antante in ki je zaplavala v italijanske vode. kar ee spravlja v zvezo s priznanjem pogodbe iz r 19f°- o aneksiji Besarabije. Ne vem, ali ima to priznanje aneksije Besarabije toliko vrednost za Rumunijo, da bi se ji zavoHo tega izplačalo oslabiti prijateljske zveze "z našo državo. To priznanje je prej platonskega, kakor stvarnega značaja kajti kadar !.i Rusija napadla Rnmnnijo radi Besarabije dvomim, da bi Mussolini poslal italiianske tete in da, bi jih sploh moKel poslati v obrambo Romunije. Priblčevičeva izvajanja so bila sprejeta z burnim odobravanjem Avtomobilska nesreča dveh Italija in Anglija organizirata albansko vojsko Ljubljančanov 2e v nedeljo zvečer so se leH širiti po mestu alarmantni glasovi o težki avtomobilski nesreči znanega ljubljanskega trgovca g. Srečka Vršiča in njegove gospe soproge pri R upali, nedaleč od Opatije. K sreči pa se izkazale prvotne vesti za močno pretirane. Prosta dneva in krasno vreme je izvabilo zakonca na daljši avtomobilski izlet v Opatijo. Odpeljala sta se z lastnim avtomobilom tipa cLanda» v soboto zjutraj in prispela okrog pol 11. do Matulj, kjer se prične serpentine proti Opatiji. Avto Je vodila gospa VrSčeva, vozeča s hitrostjo 30 km na uro. Pri velikem in ostrem ovinku pri Rupah, kjer so se dogodile doslej že tri smrtne in več lažjih nesreč. Je hotelo naključje, da Je zadela nesreča tudi Vršičev avto. Nenadoma je počila na kolesa zračna cev s silovitim pokom, kar je Imelo za posledico, da je vrglo avto na levo stran, pri čemer Je izruva! tri obcestne kamne, nakar se ]e zaletel v jarek. Dočim Je gospa Vršičeva odletela iz artom.iblla v Jarek, Je avto gospoda VrSiča pokopal pod s«t>o|. Konstrukcija avtomobila se je pri padcu močno poškodovala, motor je bil popolnoma pokvarjen, enako hladilnik in Ula Je le sreča, da se si vnel bencin. Gospod Vršič, ki le pri padcu dobil težke notranje poškodbe. Je ležal pod avtomobilom, Id ga Je tiščal k tlom, nad 2 ari nezavesten. Na glavi ranjena soproga mu nI mogla pomagati. Tekom dveh ur sta privozila mimo dva avtomobila, toda noben pasažirjev se nI zmenil za ponesrečenca. Šele. ko so prišli bližje domačini, so reffî! gospoda Vršiča Ahmed beg Zogu pošilja vojaštvo na našo mejo. — Albanci utrjujejo Taraboš. Atene, 21. marca. g. Tiranska vlada je podrobno proučila vprašanje podlage in organizacije nove albanske vojske. Sklenila je predložiti parlamentu zakonski načrt za ustanovitev in ust rojstvo najmlajše in tudi najmanjše vojske na svetu. Vsa Albanija bo po tem načrtu razdeljena v osem nabornih okrajev. Aktivna služba v vojski znaša brez razlike šest mesecev. Naborniki vsakega letnika se dele v dve kategoriji, v aktivno in «pasivno» službovanje. Zaenkrat naj bi vršil aktivno službo le del novincev, ker sedaj Albanija nima dovolj vojašnic iu inštruktorjev in tudi nc dovolj obleke in obutev. Efektivno stanje naj tvori pet pehotnih bataljonov jedro bodoče albanske vojska Ti bataljoni ne dobe številk, ampak ee bodo imenovali po rekah. Vsak bataljon obsega tri čete in oddelek strojnic. Kar se tiče artiljerije, bosta zaenkrat usta-Eovljeni le dve gorski bateriji, ki bosta nastanjeni v Tirani, kjer je zanji že zgrajena vojašnica. Vojake tehnične stroke bodo izučili italijanski častniki po italijanskem ustroju. Načelnik generalnega Štaba bo neki bivši avstrijski polkovnik. Vsi albanski mladeniči, ki imajo nekoliko višjo izobrazbo, morajo posečati enoletni tečaj na novi vojaški Soli v Tirani Na tem zavodu postane iz teh enoletnikov vsako leto okrog 800 častnikov. Poleg te stalne vojske ee ustanovi bataljon «pehotne garde», ki dobe 60 zlatib funtov (?) na mesec. OardnI bataljon bo obsegal tri pehotne čete in oddelek strojnic, nastanjen pa bo v prestolnid. Ta garda dobi živordečo uniformo po vzorcu kozakov, črne medvedje kučme in dve vrsti zlatih gumbov. Uniforma ostalih vojakov bo siva. Albanska vlada posveča posebno pozornost orožništvu, ki bo po staležu močnejle kak v stalna vojska m bo štelo 4000 mož. Izučil bo te orožnike angleSki inštruktor, ki dobi naslov generalnega inšpektorja. Vaa Albanija se glede orožništva deli na štiri sekciie, ki jim stoje na čelu štirje inšpektorji, podreie-ui temu Angležu. Rim, 21. marca. 1. Po vesteh iz Tirane, je Abmed beg Zogu poslal na severno mejo nekaj topov. Tndi se pripravlja načrt za ai-tro zbiranje obrambnih čet na severu. Zaenkrat se vrši redno novačenje vojakov, ki bo omogočilo skoraj redno vojsko in ne samo čete, kakor se je doslej postopalo v Albaniji. Taraboš, ki brani Skader, se hitro utrjuje ker so sedaj dobili merodajni krogi, skoraj gotovost, da bo aprila ali maja več desetti-soč četašev navalilo na Tirano, da bi pre-gaali Ahmeda bega Zogu, proti kateremu je naperjen ves srd sovražnikov. Umor bivšega albanskega ministra Beograd, 21. marca. p. Iz Tirane poroča» jo, da je bil sinoči ubit v Tirani Jusuf beg Dibra, bivši notranji minister in znamenit borec za neodvisnost Albanije. Bil je eden najodličnejšib sode'avcev Esad paše v So» Ionu, kjer Je ostal do konca vojne. Daru imo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! Domače vesti Kako se ljudje izpreminjajo po enem letu Lani ob tem času sem čital v «Slovencu», kako nezadovoljna je bila SLS 8 proraču« nom ministrstva prosvete. V svojem od« dvojenem mišljenju je n. pr. rekla: «Nič manj občutno ao črtani materijalnl izdatki za vseučilišče v Ljubljani. Rektorat je za« hteval za pravno fakulteto 250.000 Din, dovolilo se je samo 50.000 Din. Za filo» zofsko fakulteto je rektorat zahteval Din 450.000, vstavljenih je samo 100.000 Din, za tehnično fakulteto je vstavljenih 250.000 Dis, univerza pa je zahtevala 660.000 Din. Savno tako neprijazno je stališče vlade nasproti medicinski fakulteti ▼ Ljubljani, ki je zahtevala za dograditev anatomskega instituta samo 500.000 Din, dobila pa ni v novem proračunu nič.» Upam, da je letos naša univerza popol» noma saturirana. Očividno je Se precej ostalo, kakor sklepam iz sledečega amand« mana (čl. 176 a), ki ga je predložila vlada NRS in SLS svoji večini v odobritev: «Mi. nister financ se pooblašča, da odkupi 1000 (tisoč) izvodov «Vojnega albuma 1914. — 1918. Andre Popoviča, podpolkovnika v pokoju po 550 Din za komad. Izplačilo skupne vsote 550.000 Din se bo izvršilo iz kontrolneoa fonda ministrstva financ. Raz» delitev odkupljenih izvodov bo izvršil s svojim sklepom ministrski svet na pred» log ministrstva financ.» Fakultete naših univerz so torej dobile vse, kar so zahtevale in še g. Popovič je zadovoljen. Ali ni mar tako? MAC * Izpremembe v državni službi. Načelnik v ministrstvu pravde dir. Josip Kavčič je lz 4. skupine napredoval v 3. skupino I. kategorije. Upokojena sta: dr. Anton Milavec, uradnik oddelka za socijalno politiko v Ljubljani, z veljavnostjo z dnem 2. januarja 1925, in Janko Lapajne, ofidjal oddelka za socijalno politiko v Ljubljani z veljavnostjo z dnem 30. aprila 1924. Diplomirani strojni inženjer Srečko Žagar je imenovan za Inženjerja-poročnika v naši voisiki. * Sprejemi pri velikem županu. Veliki župan dr. Fran Vodopivec je službeno odpotoval v Beograd, zato odpadejo sprejemi strank do nadaljnega. * Ukinjenje ekonomskega in kontrolnega oddelka v poštnem ministrstvu. V ministrstvu za pošte in telegrafe se ukine ekonomski in kontrolni oddelek. LSkvidacija obeh teh oddelkov se izvrši, čim stopi novi proračun v veljavo. Izvršena bo tudi redukcija člnovnikov lin služiteijev, ki pa bo zadela predvsem nastavljence ministrstva samega ln poštne direkcije v Beogradu. Skupno bo reduciranih okoli 130 uradnikov in služiteijev. V ostalih poštnih direkcijah v državi bo redukcija minimalna. V Ljubliani bodo reducirani trije, v Zagrebu 2, v Novem Sadu pa 1 ôinovnik. V beograjski poštni direkciji pa bo reduciranih okoli 100 nastavljencev. * Razpis inženjerske službe. Ministrstvo za socijalno politiko potrebuje strojnega ta-ženjerja za inšpektorja dela pri inšpekciji dela v Mariboru. Reflektanti nai pošljejo v 15 dneh prcšnje neposredno osrednji inšpekciji dela pri ministrstvu za socijalno politiko. * Redukcija v področja prometnega ministrstva. Komisiia za redukcijo uradništva v prometnem ministrstvu i® Izvršila svojo nalogo ter predložila svoj referat, s katerim se predlaga 2360 nameščencev za redukcijo. * Planinci na praznike. Pretekli trije dnevi so bili prava vremenska iziema. Zato so tudi naši stalni planinci poslali svoja moštva ven. Najbolj obiskan je bil Krvavec, kjer so bili popolnoma zasedeni Dom, stara Kriška koča, staje na Jezercu in Ambrožev cerkovnik. Vsega skupaj jih je samo na Krvavcu bilo nad 140 smučarjev! Na Vel. planini je y koči prenočevalo 50 smučarjev, nekaj pa v pastirskih stajah. 20 iih ie bilo na Staničevi koči, druge čete so odrinile na Velo polje. Jezero, Sedma jezera, na Kraj, nekateri celo na Krn, drugi na Vrtačo, Ra-titovec, Blegaš, Petelinjek, Stol, Ko-fce. Tudi na Solčavskih planinah ie bilo precej obiska. Celotni resnični športni promet je bil pravtako rekorden, kakor se ponašajo z rekordi nižja Izletišča predvsem Srnama gora in Jošt, kjer pa so mrgolele tisočglave množice. Zrak Je bil čist razgled božamstven višinska insolacija prava redkost * Železniške olajšave za bizantološki kongres. Prometno ministrstvo ie dovolilo brezplačno železniško vožnjo vsem delegatom za Mzamtološki kongres, ki se prične dne 11. avgusta v Beogradu. Ta olajšava je veljav-ва tudi za ekskurzijo delegatov teza kongresa, ki potujejo v Južno Srbijo In obiščejo tamkajšnje naše samostane. Ministrstvo vojske ta mornarice je dalo na razpolago 70 avtomobilov za prevoz po Srbiji. * Honorarno delo upokojencev ukinjeno. Vlada je predložila finančnemu odbora amandman, v katerem določa, da se v bodoče z Izjemo slučajev reaktfviranja ne smejo več sprejemati v državno službo ali v kakršnokoli državno zvanje upokojen! činovnlki In uslužbenci civilnega ali vojnega reda, ld so bili vpokoj-ni pred dopolnitvijo onega števila službenih let, ld Jih zakon odreja za polno pokojnina Upokojenci, ki so v službi bodo odpuščeni. * Naši znanstveni odnošaji z Rusijo. Na bizantološki kongres, ki se bo vršil v Beogradu, prideta tz sovjetske Rusije dva učenjaka gg. Uspenski ta Lavrov. V leseni pa gresta v Rusflo profesorja beograjske univerze gg. Slobodan Jovanovič ta Vladimir Corovič, И bosta v ruskih arhivih iskala materija! za svoje znanstveno delovanje. * Naši oficirji v Franciji. Vojno ministrstvo pošlje koncem meseca mala dva višja in dva nižja aTtilJeriJska oficirla za pol leta v Francijo v edinlce težke artiljerlje, enega višjega ta dva nižja oficirja pa za pol leta v edinlce francoske krotra-aer»planske ar- tiljerije. Kandidati bodo rooraH najpreje napraviti poseben izpit, ki se bo vrSil 7. maja v artiljerijski vojašnici. * Nova poštna vožnja Zagorje ob Savi-Trojane. Poštni voz odhaja iz Trojan ob 6. ter prihaja v Zagorje ob 8.15 iz Zagorja pa odhaja ob 10-50 ter se vrača v Trojane ob 12.45. V Zagorju ima poštni voz zvezo s potniškim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.43. * Inžerjerska zbornica oproščena poštnih taks. Po odredbi ministra za pošte in tele-graf so inženjerske zbornice in glavna uprava taženjerskih zbornic v Beogradu oproščene plačevanja poštnih taks za navadna in priporočena pisma v medsebojnem pismenem občevanju z državnimi oblastmi. * Pošta Ivaničgrad bo dostavljala kakor poroča zagrebško poštno ravnateljstvo vrednostna pisma, v vrečnike in nakazni-ške zneske na dom, vsed česar bodo poši iiatelii navedenih pošiljk, namenjenih v Ivaničgrad, začenši s 1. aprilom morali plačevati dostavnino namesto sedanje obvestnine * Pomlad Je tu. Včeraj ob 15.59 popoldne je nastopila astronomska pomlad ob krasnem solnčnem vremenu, ki je v zadnjih toplih dneh pričaralo iz tal zvončke, vijolice in druge znanilce vzbujajoče se prirode. Na vrbi ln leskovimi so se pojavile ljubke mačice, livade In travniki pa so se odeli v prijetno zelenilo. V resnici: pomlad je tu I Občni zbor kamniške podružnice SPD bo dne 24. marca ob 8. zvečer v kavarni Narodne čitalnice z običajnim dnevnim redom. 433 * Smrtna kosa. V nedeljo 20. t. m. je po kratki bolezni preminul na Vranskem v 65. letu starosti tamošnji ugledni trgovec in posestnik g. Ivan Lavrič. Pokoinik ie bil znan kot soliden trgovec in splošno spoštovan. Svoje otroke je vzgojil v narodnem duhu. Eden njegovih sinov g- Janko Lavrič trgovec v Strasbourgu, je stalen sotrudnik našega lista. — V Gornjem Logatcu je umrl nenadne smrti posestnik in gostilničar g. Alojzij Gostiša. Pokojnik ie vžival splošen ugled in se je zlasti kot podstarosta Sokola pridobil mnogo zaslug za napredek sokolskega gibanja. — V Žužemberku ie umria dne 19. t. m. gospa Marija V e h o v e c roj. Nahtigal, soproga posestnika, bivšega deželnega poslanca, župana itd. Pokojnica je bila skrbna mati in blagega značaja, ki jo je vzljubil vsak, kdor jo je poznal. Pogreb se je vršil včeraj. — Rodbini R e b e c i« umrla včeraj v Zagrebu hčerka Danica. Blag jima spomin,. žalujočim naše iskreno sožaljel Dlfa&om ln gg. v.sokošolcem daje lOodstotni popust pri i.ikupu novo» došlih krasnih oblek in površnikov tvrdka FRAN LUKIC. Pred Škofijo 19. * Popravek. Pri smrtnem oznanita za pokojnim gosp. Matijo Zitkom, ki smo ga priobčili v nedeljski številki je pomotoma izostalo ime žalujoče soproge: Marija Zitko roj. Ulepič. * Corrige! V sobotni križanki se тота definicija pod 6. vodoravno (drugo srce) glasiti »mesto v Kongo-distriktu« in ne »reklamno podjetje.« * Skrivnostna brošura o makedonskem vprašanju. V poslednjih dneh se je v Sarajevu pojavila skrivnostna brošura na 448 straneh pod naslovom »Makedonsko pitanje«, na kateri ni označeno niti kdo jo je tiskal, niti kdo jo je izdal. Brošuri sta priloženi dve karti, iz katerih ie razviden teritorij, na katerega asplrira makedonski ko-mité. Policija vodi preiskavo o skrivnostni brošuri. * Skok s »skale smrti«. Kakor poročajo iz Sarajeva, je v soboto popoldne v samomorilnem namenu skočil s »skale smiu. hiženjerski narednik Gustav Vrhovnik. Skočil je v globok prepad ter se težko poškodoval. Dvomijo, da-H ostane pri življenju. Vrhovnik si je že lansko leto pognal kroglo v prsa, vendar poškodba ni bila smrtna. * Avtomobilska nesreča v Zagrebu. V Zagrebu se je v soboto ponoči pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Tamkajšnji mesar ta posestnik Mijo Patačič je z lastnim avtomobilom obiskal razne zagrebške gostilne ter se v družbi svojega znanca Rudolfa Bleicherja pozno zvečer vračal domov. Vozil je s hitrostjo 85 km na uro. Sofiral je sam. Na Medveščaku je s tako silo zavozfl v drog električne napeljave, da se le avto popolnoma razbil, Patačič pa je obležal na mestu mrtev. Bleicher je bil le neznatno poškodovan. * Obsodba demmcljantov Iz Beške. Pro-šlo soboto je bila razglašena v Sremski Mi-trovicl razsodba proti obtoženim denunci-jantom, ki so leta 1914. ovadili več prebivalcev BeSke avstro-ogrskim oblastem, češ da so podpirali srbsko vojsko, ko je prekoračila Savo ta vpadla v Srem. Ustreljenih je bilo večje število ovadenih Srbov, črtudl se je pozneje dognalo, da so bile ovadbe neutemeljene. Ovaduhi so b8i nemški naseljenci. Obsojeni so bili: Roza Grunberger ter Peter in Jakob Nonentnacher vsak na 8 let ječe, zakonca JoriJ ln Marila Ewinger pa vsak na tri leta ječe Ostali obtoženci so biH od obtožbe oproščeni. * VeHk požar v Beogradu. V nedeljo zvečer Je v KaragjOTgjevI ulici v Beogradu nastal v baraki, v kateri je lesna firma Mir-kovifi & Lučlč Imela svojo pisarno, požar V baraki je stanoval služitelj Lazo, okoli barake pa je bila zložena velika množina lesa. Ko so gasilci prihiteli na pomoč, so služitelja že nezavestnega potegnili lz goreče barake. Imel je močno opečeno glavo, roke in noge. Med vožnjo v bolnico je Lazo umrl. Baraka Je popolnoma pogorela. Ga silcem se je z velikim trudom končno po srečilo, da so omejili požar. Skoda je zelo velika. — «ГГО» zobna pasta najboljša. 163/T * Pri pomanjkanju teka, slabem želodcu, prepočasni prebavi, zagoš&enju črevesa, tež-kočah presnavljanja, izpuščajih, srbenju kože oprosti prirodna grenčica »Franc-Joseft telo nabranih gnilobnih strupov. Že stari mojstri zdravilstva so priznali, da se voda »Franz - Joseft obnaša kot popolnoma zanesljivo čistilo črevesa. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 14L * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. * Calderara milo za britje je v kakovosti neprekosltivo. 60 Trgovci exoorterji, industrijalci, mesarji, izvoščki oozorl Prodam krasno hišo, komfortno stanovanje 6 sob, 2400 m vrta, sadni vrt, gospodarsko poslopje, hlev, garaža, velika skladišča, po» leg tri stavbne parcele, stanovanje junija prosto, v neposredni bližini glavnega ko« iodvora v Ljubljani. Krasna lega. Cena Din 310 000. Plačilni pogoji ugodni. Pismene po» nudbe na Hinko Privšek, Gospoevetska cesta štev. 8. 3703»a ČehoslovaŠkega vizuma ne potrebujete, ako potujete na velesejem v Prago, ki se vrši od 20. do 27. marca 1927. Polovična vožnja na železnici. Le» Šitimacije se dobijo pri Čehoslovaškem onzulatu. Breg 8, in zastopniku Malelič & Co, Ljubljana, Kongresni trg 3, l. Iz Ljubljane u— Zbližanje г Bolgari »Jugoslovanska bolgarska liga«, katere sedež je v Parizu, priredi te dni serilo predavani v vseh glavnih mestih Jugoslavije. V ta namen je poslala liga dva svoja podpredsednika dr. Ko-stova (Bolgar) ln g. Božiča (Srb), da predavata o zbližanju z Bolgari. Predavanje se bo vršilo prihodnje dni v tlirblianskem Mestnem domu. na kar že danes opozarjamo. Gospoda predavatelja želita ob tej priliki stopiti v stik s predstavniki kulturnih ln političnih organizacij, katere tem potom vljudno vabimo, da se predavanja polnošt®-vilno udeleže. Natančen datum predavanja objavtmo pravočasno! u— Slavnostni koncert v prilog spomenika Kralja Petra I. Osvoboditelja. Že danes nam je mogoče Javiti slovenski publiki »po-red slavnostnega koncerta, ki ga bo priredil Francoski Institut v Ljubljani dne 2. aprila Koncert bo v glavnem razdeljen v tri različne dele. Dela zastopnikov moderne francoske glasbe so Izbrana med najboljšimi ta Izrazitejšimi od Gabriel Fauré, Debussy, Ravel. Maurice Delage. Léo Délibes. V drugem delu se bodo predvajale francoske narodne pesmi, dosedaj malo poznane v slovanskih deželah. Francoski Institut si je v svrho prvega in drugega dela koncerta pridobil gospo Mayo de Strozzi, izvrstno zagrebško umetnico, ki se že dolgo vrsto let omejuje edino na francoske pesmi. Nad vse izvrstna izgovarjava, njena delikatna in kolo-rirana umetnost miîno epopolnjujeta izbrani spored. Nič manj dragoceno bo sodelovanje g Rupela, znanega violinista, ki bo izvajal nekatera mikavna dela Debussyja, Ravel3 in 3ti koncerto v h-molu od Salnt-Saensa. u— Gospodarsko ta izobraževalno društvo za dvorski okraj. Danes ob 8. zvečer bo nadaljeval g. Jaša Gerčar svoje predavanje: Povratek jugoslovenskih prostovoljcev Iz Rusije preko daljnega vzhoda. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi _ Izobr. odsek. u— Opozarjamo na pianlstičnl koncert francoskega pianista Roberta Lortata, ki bo v sredo ob 20. v Filharmonlčnl dvorani na Kongresnem trgu. Koncertni spored obsega skladbe francoskih klavirskih avtorjev, v prvi vrsti najznamenitejšega Francoza CJau dija Debussyja. Odlični umetnik bo med spo redom tudi govoril o francoskih klavirskih komponistih, sodobnikih Debussyievih. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Slovensko planinsko društvo opozarja svoje člane ln prijatelje planinarstva, da se vrši v torek 29. marca ob 8. zvečer v Mestnem domu predavanje dr. H. Turne o »Razvoju in pomenu alpinizma« s skioptičnimi slikami. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policfil sledeči slučaji: 2 telesni poškodbi, 1 pretep. 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 popadljiv pes. 1 prireditev г ?od-bo brez dnvoljenia [ Svetovna moka Cendre» de rose Rouge mandarine Bourjois - Paris I or 1C Ointe Eottlei We nei <1 d. Auerl ammer b Aut. Zastopstvo: Alfred KrauSer, Subotlca. » Obnavljanje srečk drž. razr- loterije za IV. razred se vrši samo do 4. aprila. Prosimo vse stare igralce, da srečke gotovo do tega dne obnovijo, ker jih bomo sicer od 5. aprila dalje oddajali novopriglašenim igralcem. ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z.. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta Štev. 19. 1 prestopek nošnje orožja brez dovoljenja, 2 prestopka kajenja v gledališču, 1 ogenj v gozdu in 14 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij je bilo izvršenih 5 in sicer: 3 radi nedostojnega vedenja, I radi kaljenja nočnega miru in 1 radi suma tatvine. u_ Ogenj v gozdu. V nedeljo popoldne se je v gozdu Marije Koširjeve v Šiški nad gostilno »Dalmacijo« vnela suha trava. Ljudje, ki so ogenj kmalu opazili, so obvestili gasilski urad, ki pa mu ni bilo potrebno stopiti v akcijo, ker so ogenj že preje pogasili ljudje sami. u— Tatvina kokoši. V noči na praznik je na dvorišču Alfonza Habeta v Kolizejskl ulici neznan tat vlomil v kurnlk ter ukradel 6 kokoši In 2 petelina v skupni vrednosti 500 Din. u— Obrtniško društvo v LJubljani priredi v četrtek ob 8. zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezde« družabni večer, na katerem se bo izročila diploma ustanovitelju in častnemu članu g dr. Fr. Wlndischerju Vabijo se člani ta prijatelji društva, da se večera udeleže. — Odbor. 435 u— Zaključno pripovedovanje pravljic priredi »Atena« s sodelovanjem odličnih umetnic ge. Juvanove, Medvedove ta šari-čeve v sredo ob 17. uri v Narodnem domu. 434 n— Vidno, bombaž za strolno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari ti« 12 in židovska ulica 4. « 93 u— Ugoden nakup nogavic, vezenine in žepnih robcev je pri O. Dobelc, Pred Škofijo št. 15. 109 listkov. V soboto dopoldne je sprejel na ve-lesejmu mariborske novinarje tiskovni šef velesejma, g. dr. Bauer, zvečer pa so dobili novinarji od uprave državne opere brezplač no na razpolago dve loži ta predstavo opere »Rigoletto«. Oba dneva, v soboto in nedeljo, so si novinarii temeljito ogledovali obširno razstavo v prostorih bivšega dvora, zlasti tudi jugoslovenski ln poljski oddelek ter Industrijsko ln narodno-gospodarsko razstavo v RotiMidi. Tudi sicer je bil obisk na dunajskem velesejmu iz Jugoslavije ta dneva Izredno velik, posebno iz trgovskih krogov. Brzovlaki so bili natrpano polni. Izlet ie vodil predsednik Novinarskega kluba, glavni urednik Udo Kasper. a— Avtomobilska nezgoda. Včeraj sta trčila na Aleksandrovi cesti dva avtomobila, eden taksni ln drugi neld osebni avto iz Avstrije. Voza sta bila precej poškodovana, potniki pa Ie lažje ranjeni. a— Prosta stanovanja: i.) Aleksandrova cesta št. 44-11., 2 sobi, kuhinja In pritikline od stranke Josipa Kolenc. 2.) Volkmajerjeva ulica štev. 10, pritličje na dvorišču, 1 sobi kuhinja in pritikline od stranke Martina Wodeb. 3.) Krčevina, Praprotnikova ulica štev. 190-II, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Konrad Anders. 4.) Zg. Radvanjska cest štev. 64 (Zg. Radvanje) na podstrešju, ! soba s štedilnikom od stranke Apolonije Kalič. iz Celja ЛИ.бАНОУС« »Planinkat zdravilni {at raztopi tuje snovi v človeškem telesu, jih odpravlja iz telesa ter ojača in obnovi ves organizem. — Izdeluje lekarna Mr. Ph. L. Bahovec, Ljubljana, Dobi ee v vseh lekarnah. 98/VI IPsisUm Naitireisa épe. ijaliteta s z» cev.ie. » Svileni klobuki od 100-145 D Slamniki od 80-125 D Ste m ter, er-Hei, Dunajska c. 9 lz Maribora 'MAfač&vafao trtiMvq f a— Oblastne volitve pred sodiščem. Včeraj je bita pred mariborskim okrožnim sodiščem cela vrsta kazenskih razprav radi prestopkov volilnega zakona ob priliki volitev v oblastno skupščino. Mariborski volilni odbori so sicer sklenili za enkrat generalno amnestijo, toda vseeno le nekaj ovadb prišlo na sodišče ln državno pravd-nišrvo je vložilo obtožnice. Med drugim «e ie moral zagovarjati tndi neki polgiufti sta' ri delavec Iz Lajteršberga. ker nI potisnil svoje roke v vse štiri Skrinjice. Ogorčen Je bil seveda radi tega čuvar prizadete Skrinjice. Sodišče pa v tem delanju ni videlo hudobnega namena ln Je moža oprostilo. Obsodili pa so na 3 dni zapora 19 letnega dečka, pekovskega pomočnika, ki je na dan volitev šel mimo lokala, pa ga je poklical neznan dober prijatelj, naj gre volit za njegovega znanca, ki Je zbolel. Dečko je vstopil. pa so ga komisarji pred izvršitvijo najvišje državljanske službe spoznali in napravili protokol. Podobnih grešnikov ie bilo Še več, sodišče pa je upoštevalo psihologijo volilnega boia ta sodilo milo. Zagovarjala sta odvetnika dr. Reisman ta dr. IrgoHČ. a— Mariborski stanovanjski nalemnikl so imeli v nedeljo dopoldne občni zbor v mali OOtzovl dvorani. Poročilo je podal dosedanji predsednik g. Mohorko. postajenačetalk koroškega kolodvora v Mariboru. Pri volitvah novega odbora Je g. Mohorko odklonil zopetno izvolitev za predsednika in je M! nato Izvoljen za predsednika dosedanji podpredsednik prof. dr. Perhavc. na čigar podpredsedniško mesto Je bil tzvolien g. Mohorko. a— Obisk pravnikov. Na Jožefovo je prispela iz Ljubljane večja skupina slušateljev pravne fakultete, med njimi tudi dve študentki, pod vodstvom prof. dr. Dolenca. Obiskali so najprej moško kaznilnico, katero ihn Je razkazal višji ravnatelj kaznilnice g. VrabI, popoldne pa policijski komisarijat, kjer Jim je vodja urada g. nadsvetntk Ker-ševan razložil tehniko moderne policije v skoro dveumem predavanju. a— Posojilnica Narodni dom ie imela snoči občni zbor, na katerem sta bila vnovič Izvoljena v odbor letos po pravilih testopiv-ša člana gg. zobozdravnik dr. Kac ta trgovec Vilko Berdajs. Poročilo o poslovanju v preteklem letu ie pokazalo nov razmah tega za narodno probodo najvažnejšega narodnogospodarskega zavoda, ki mu želimo isti procvit tudi v bodoče. a— Ekskurzija mariborskih novinarjev. V petek popoldne se je odpeljala večia skupina mariborskih novinarjev na Informativno eks kurzijo na dunajski pomladni velesejem. Avstrijske oblasti kot tudi vodstvo velesejma le Izkazalo novinarjem vso pozornost. Za-stopnfk avstrijskih železnic v Mariboru Je rezerviral poseben kupe na brzovlakn, generalna direkcija pa ie poslala vsem novinarjem nakaznice za 50% znižanje voznih e— Občni zbor SDS. Kralevna organizacija SOS Celje okolica sklicuje svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 24. marca ob 8. zvečer v gostilno Permozer v Gaber-iu. Dnevni red: Poročilo funkcijcnariev, volitev odbora ln slučajnosti. Vsi člani krajevne organizacije so vabljeni, da s« občnega zbora udeleže poinoštevitao. e— Poučni izlet Pod vodstvom svojih upraviteljev in učiteljev priredita Kmetijski nadaljevalni šoli v Celju in v Voiniku s svojimi gojenci dne 25. t. m. poučni Izlet v Maribor, v Ruše m na Falo. Izlet bo traiaJ 3 dni ter ima namen, da si ogledajo gojenci vse najvažnejše gospodarske, industrijske in kulturne naprave teh krajev, zlasti Maribora. V Mariboru si bodo ogledali predvsem vinarsko in sadjarsko šolo, drevesnico na Teznu ter lokalni muzej, v Rušah tovarno za dušik, na Fali pa velikansko električno napravo. e_ Občni zbor Jugoslorenske-češkoslova Ske lige, ki W se mora) vršiti v pondeljek. Je preložen na soboto, dne 26. marca. Vršil se bo ob 20. ur! v rdeči sobi restavracije v Narodnem domu. e— Dražba lovišča. Srezko poglavarstvo celjsko razglaša: Dne 6. aprila ob 11. uri dop. se bo vršila na uradnem dnevu srez-kega poglavarja celjskega na Vranskem v občinskem uradu Javna dražba zakupnega občinskega lovišča občine Motnik v približni izmeri 375 ha za zakupno dobo 6 let, to ie do 31. marca 1932. Izklicna cena je 750 Din. Dražite!« morajo biti dani Slovenskega lovskega društva. e— Odvetniški izpit sta poiožila v Ljubljani hkrati brata g. dr. Dominik Dernovšek odvetniški koncipijent pri dr. Ernestu Kala-m», odvetniku v Celju in g. dr. Janko Dernovšek, odvetniški koncipijent pri g. dr. Ljud. StikeTju, odvetniku v Brežicah. Iskreno čestitamo! e— Umri Je v nedeljo v Celju g. Ivan Re-pinšek, poštni poduradnik v P- v 76. letu starosti. Bolehal je že deH časa. Bil je od nekdaj zaveden Slovenec. e— Redek ribji plen. Na dan sv. Jožeta je ujel v Savinji pri Liscah g. FTanc Tramšek, član celjskega Rrbarskega društva 19 kg težko sulčjo ikrnico. Uporabili so k) v ribo-gojne svrhe; ime La je v sebi okrog 36.000 iker. Redkega plena je bil vese) srečni ribič hkrati pa tudi člani rîbarskega društva. e— Občni zbor Oremija trgovcev v Celju. Na dan 24. marca ob 19. uri se bo vršil v mali dvorani celjskega Narodnega doma redni letni občni zbor mestnega gremija trgovcev v Celju z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi člani, da s potaoštevilno udeležbo pokažejo svojo stanovsko zavednost. e— Praznovanje obrtniškega praznika v Celju. V soboto, na dan sv. Jožefa, je praznovalo celjsko obrtništvo svoi obrtniški praznik. Zjutraj ob osmih je bila sv. maša v farni cerkvi. Pri predavanju ob 10. v Celjskem domu je bila udeležba zelo nepovoljna Lepo vreme je izvabilo tudi veliko obrtnikov ven v naravo. Vsekakor bi moralo biti zanimanje večje. Oba predavatelja sta vzlic temu izvršila svoji nalogi zadovoljivo. Pri večerni prireditvi Je bila udeležba zelo lepa ta so se zabavali obrtniki ta gostje do ene po polnoči. Pri tej priliki moramo pohvaliti naše Celjsko godbeno društvo m pa delni zbor pevskega društva »Oljka«. s— Iz policijske kronike. Od 19. do 21. marca so bili prijavljeni sledeči slučaji: 5 radi pijanosti, 3 radi razgrajanja v lokalih, 3 prehitra vožnja z avtomobili. 1 radi kole-sarenja na prepovedanem prostoru. 7 radi kaljenja nočnega miru, 1 prestopek cestno-policijskega reda, 1 težka telesna poškodba in 3 lahke telesne poškodbe. Lepo vreme je vpKvalo tudi na take vrste dobrovoljcev. s— Radi vlačuganja ln tajne prostitucije so bile na dan sv. Jožefa aretirane v Celju •Marija Gradišnik, 36 let stara iz Rdečega brega pri Slovenjgradcu, 29 letna Terezija Reiser-Rafser iz Pogačevc pri Murski Soboti ta najmlajša Nežlka Plazar. 21 letno bolno dekle Iz Dola pri Hrastniku. Zadnja je Izgnana Iz Maribora za dobo 2 let. Prvi dve sta biH oddani v zapore okrajnega sodišča, zadnja p« zaenkrat v bolnico. DANES! DANES! „TARTUFFE" - - - - HINAVEC Ideja: komedija od Moliérea. Igralci: EMIL JANNINGS LIL DAGOVER WERNER KEAUSS Predstave ob: L, %&. ia 9. Kino Ideal. Iz Kranja r— Ustanovitev zadruge «■Lastni dom». Za pretekli petek je sklical pripravljalni odbor, sestoječ v glavnem iz članov od bo« ra Udruženja državnih nastavljencev in vpokojencev v Kranju, v Narodni dom ustanovni občni zbor stavbne zadruge z o. z. «Lastni dom». Zborovanja, ki ga je otvoril in vodil direktor g. Košnik, se je udeležilo lepo število interesentov iz na« jemniških krogov. Predsednik je podal historijat in pomen nove zadruge ter per« spektive najemnikov za bodočnost v Kra» nju. Nato so bila prečitana in sprejeta pra» vila. V načelstvo so bih soglasno izvoljeni sledeči zadružniki: dr. Košnik, J. Cvar, inž. Emmer, prof. Kmet, J. Tajnik, K. Tep» ly, dr. SemTOu, v nadzorstvo I. Bezlaj, dr. Dolar, R. Kužnik, R. Rus in nadgeom. Zu» pančič. Mestoma se je razvila vsestranska in obsežna debata o najrazličnejših vpra» šanjih in nalogah zadruge ter o razmerju mestne občine kranjske glede na ublažitev stanovanjske mizerije. Upati je, da bo no« vi odbor prijel odločno za delo, tako da bodo že kmalu vidni prvi koraki te najem» niške akcije, ki mora naleteti povsod v jav nosti na razumevanje in podporo. r— « Brat je sv. Bernarda» na kranjskem odru. V sredo dne 23. t m. ob 20. uri vpri» zori v Narodnem domu Gledališki oder domače Čitalnice znani igrokaz «Bratje sv. Bernarda» od Ochorna. Delo je doži« velo že na naših odrih najlepše uspehe. Vloge so topot zasedene po najboljših igralcih kranjskega in stražiškega odra. Povsem novi kostumi, nove dekoracije! r— Pretekla praznična dneva, oba v naj» lepšem pomladanskem vremenu, sta potek« la v veliko zadovoljstvo meščanov. Vse je hitelo v naravo na bližnje hribe in izlet» ne točke, na katerih je prav bogata kranj» ska okolica. Zlasti živahno je bik) na Smarjetni gori,, kjer je gostilničarju na vse zadnje zmanjkalo vsakega okrepčila. Šmar. jetna gora pa je doživela v soboto tudi svojevrstno senzacijo: popoldne je privo» zil na njen vrh tudi mali «Tatra»»avto, last g. Čamernika iz Ljubljane, s štirimi potniki. To je bil prvi avtomobilski poset na Smarjetni gori, katera postane z nasto» pajočo pomladjo nedvomno nad vse obi» skana izletna točka pri Kranju. Saj je iz mesta dov rha komaj pol ure hoda. r— Občni zbor podružnice Jugosloven« ske Matice. Nocoj ob 20. bo v Narodnem domu občni zbor kranjske podružnice Ju» goslovenske Matice. Po izčrpanem dnev» nem redu bo koncert z radio aparatom, ki ga bo dal prijazno na razpolago g. Holz» hacker. Dolžnost slehernega je, da se ude» leži nocojšnje skupščine te prevažne na» rodno obrambne organizacije. Iz Trbovelj t— Plenarna seja občinskega zastopa. V četrtek 24. t. m. ob 2. popoldne se bo vt« šila v občinski posvetovalnici plenarna se« ja občinskega zastopa. Na dnevnem redu je čitanje zapisnika zadnje seje, poročilo o reviziji občinske in ubožne blagajne, po» trdilo regulacijskih načrtov za trg Trbov« Ije, več prošenj za sprejem v občinsko zve» zo, več nrošenj za podelitev obrtnih do vol jen j, slučajnosti. t— Seja krajnih šolskih svetov. Danes popoldne se bo vršila seja krajnega šolske« ga sveta v irbjvljah in krajnega šolskega sveta v Hrastniku. V Trbovljah bo prišla v pretres zgradba šolske telovadnice, v Hrastniku pa renoviranje šolskih poslopij. t— Dramatična šola v Hrastniku. V Hrastniku obstoji že mesec dni dramatič» na šola, ki jo vodi profesor Sest iz Ljub» ljane. V soboto 19. t. m. se je vršil prvi nastop gojencev. Na sporedu so bile de« klamacije, ki so bile zelo pohvalno absol« virane. t— Tečaj za umetno vezenje. Pri Ran» zingerju v Retju je včeraj otvorila tvrdka Pfaff brezplačni tečaj za umetno vezenje. Tečaj bo trajal do 3. aprila. t— Pred srezkimi volitvami. Do 23. ju» nija se imajo vršiti srezke volitve. Te dni so se pričeli prvi razgovori za sestavo kandidatnih list. t— Iz delovanja okrajnega zastopa. Pri Tratniku v Trbovljah so znatno razširili okrajno costo. Prav tako jo bodo razširili pri cementarni, kjer je podrla tovarna sta» ri leseni most preko ceste. Šah Šahovski veleturnir v Newyorku OSEMNAJSTO KOLO V soboto je bilo odigrano XVIII. kolo, ki je prineslo zmago samo Aljehinu. Igral je namreč mirno pozicijsko igro z Mar» ehallom, si priboril kmalu dominantno po» žici jo in zmagal po 38. potezah. Naš prvak dr. Vidmar se je v tem tur» nusu zadnjič srečal s svetovnim prvakom Capablanco. Bil je beli in je otvoril igro štirih jezdecev. Med obema se je razvil kmalu srdit boj v centru, nakar je končala partija po 24. potezah remis. Partija Spielmann : Niemcovič je bila brez težjih zapletijajev in neinteresantna. Končala je istotako remis. Stanje po XVIII. kolu: Capablanca 13, Aljehin 10, Niemcovič 9 in pol, dr. Vidmar 9, Spiehnann 7 tn pol Marshall 5. PREDZADNJE KOLO. V nedeljo je bilo odigrano XIX. in ob» enem predzadnje kolo. Niemcovič, ki mu je Aljehin že utekel, napenja vse sile, da si zasigura vsaj tretjo nagrado. V zadnjem turnusu je zopet v sijajni formi in se je zelo rehabitiral. Izgubil še ni nobene par« tije. Imel je to pot za nasprotnika Capa» blanco, ki je otvoril neobičajno. Partija je končala po kratkem boju remis. Partiji Vidmar : Marshall in Aljehin : Spielmann sta bili prekinjeni v položaju, ki ga je zelo težko presoditi. Stanje po XIX. kolu: Capablanca 13 in pol, Aljehin 10 (1), Niemcovič 10, Vidmar 9 (1), Spielmann 7 m pol (1), Marshall 5 (1). Odigrati jc treba sedaj še XX. t. j. zad« nje kolo, v katerem si bodo stali nasproti: Capablanca : Aljehin, dr. Vidmar : Niem« covič in Spielmann : Marshal. Aljehinu je druga zmaga skoro zagotovljena, dočim se bo med Vidmarjem in Niemcovičem bil še zek> hud boj za tretjo nagrado. Vendar so Niemcovičeve šanse nekoliko ugodnejše. Naš prvak mora namreč v prekinjeni par« tiji z Mashallom dose® vsaj remis in po« tem potolči Niemcoviča, ako si hoče sam izvojevati tretjo nagrado. Verjetnejše pa je, da bosta Vidmar in Niemcovič ex aequo na tretjem mestu, s čemer si bosta tudi delila tretjo nagrado. Izključeno pa seveda tudi ni še kako presenečenje. Sport Nedeljske pokalne tekme v Ljubljani in Mariboru V nedeljo se je nadaljevalo v Ljubljani tekmovanje za podsavezni pokal, za kate» rega sta nastopila dva para, od teh trije prvorazredni in en drugorazredni klub. Tudi ti tekmi sta dokazali, da se naši klubi nahajajo šele v treningu ter so temu primerno tudi igrali. Drugorazredna Slavi» ja je doživela precejšen poraz, iz česar pa se ne sme sklepati, da bi bila docela info riorna svojemu žilavemu nasprotniku iz prvega razreda. Slaba taktika obrambe, predvsem slaba igra vratarja ter utrujenost od sobotne tekme je krivo, da so Slavijaši podlegli v precej velikem razmerju. Obe tekmi sta se vršili na igrišču ASK Primorje. Kot prvi par sta nastopila ŽSK Hermes : SK Slavija 6 : 2 (1 : 0) Hermežani so se zavedali, da jih čaka precej težka naloga proti ambicijozni Sla« viji. Vsled tega so igrali, skoro bi rekli, na življenje in smrt, pri čemer niso po» lagali važnosti na fair igro in je surovost češče stopila v akcijo. Veliko zaslugo na visoki zmagi nosi kril» ska vrta ter napadalni trio pod vodstvom Zalokarja. Obe zvezi sta znali izrabiti predložke, vendar pa moramo grajati pre» estro naskakovanje na vratarja Slavije po desni zvezi Hermesa. Obrambni trio Her» mežanov je tudi ugajal, tako da bo imel zopetno priliko izkazati se v semifinaJni tekmi proti Iliriji. Pri Slaviji se je poznalo, da so dan pre» je odigrali tekmo, toda kljub temu so Wu« bova 1 i svojemu nasprotniku ter obdržali skoro ves čas otvorjeno igro, posebno v prvem polčasu. V drugem delu igre je mo» stvo precej popustilo. V tem oziru niso vzdržali krilci ter obramba, predvsem pa je popustil vratar. Obranil bi bil lahko vsaj tri gole. ki so se dali držati. Sodil je dobro g. Smole, storil pa je na» pafeo v tem, da ni zatrl surove Igre. ASK Primorje : SK Jadran 2 : 1 (1 : 0) Ta tekma je nudila nekoliko bolj pri. jazno sliko, vsaj kar se fair igre tiče. Res, da se je tekma vršila v hitrem in ostrem tempu, toda proti pričakovanju dokaj fair. Primorjaši, ki so nastopili s 4 rezervami so takoj v početku potisnili Jadran v de» fenzivo. Iz tega obleganja so Jadranaši le sporadično prodrli v nasprotno polje, to» da vsak njihov napad je bil nevaren, ven» dar sta znala branilca Primorja odbijati te redke naskoke. V sredi prvega polčasa je padel prvi gol, ki je rezuftiral iz enajstmetrovke, diktira» ne vsled handsa v kazenskem prostoru pro» t Jadranu. Kmalu zatem so Primorjaši za» streljali ponovno enajstmetrovko teT ob» držali premoč še nadalje. Toda napad je neprestano kombiniral, ne da bi se kdo do« mislil na svojo nalogo — streljati na gol Cek> Bauer v desni zvezi je v tem oziru precej pokvaril ter bi mogoče na krilu več zalegi. Mladi vodja napada je bil povsod, samo ne na svojem mestu, kadar ga je bi» io treba. Glede požrtvovalnosti zasluži vso pohvalo. Od kril je bolj ugajalo levo. V krilski vrsti ni «klapalo». mlademu Jugu v krilski vrsti se je poznalo, da je branilec, vendar je storil svojo dolžnost. Najboljši del moštva je pač bila obramba, le rezerv« nemu vratarju manjka rutina, a Uršič po» daja preostre predložke na krilo. Jadranaši so igrali dokaj bolje nego dan preje. Moštvo ie p red vedlo požrtvovcino igro ter ni popustilo do zaključnega pi« ska. V začetku drugega polčasa je nad 15 minut blokiralo nasprotna vrata, kjer jc vsled Jančigajevega handsa diktiral sod» nik enajstmetrovko, s čimer je Jadran iz» enačil rezultat. V tem delu je Jadranova krilska vrsta v izdatni meri podpirala svoj napad, kjer se je izkazal Brcar ter mali Pokom. Veli« ko zaslugo na ugodnem rezultatu ima tudi obramba ter vratar Vidmar. V napadu je ugajal Rape, obe zvezi ter desno krilo, dočim je njegov vis»a«vis Gartner stal r.ajmani tri četrtine igre v offsidu, kar pa je sodnik običajno spregledal. V 38. min. je Uršič po lepem predložku zabil zma« gcmosni gol. Sodil je dobro in objektivno g. Kemper« le, ki je storil le zgoraj omenjeno napako. Omeniti moramo kolikortoliko lepo ve« denje publike. S par izjemami ni bilo sli« šati na igrišču grdih p«ovk in vzklikov. Pričakujemo tudi za bodoče isto. Priponi« niti moramo tudi, da je to precejšnja za« sluga sodnikov, ki so vodili tekme zadnjih dveh dni s potrebno objektivnostjo. V soboto in nedeljo sta se vršili tudi v Mariboru dve pokalni tekmi. Prvi dan sta nastopila I. SSK Maribor : SK Svoboda 4:2(2 :0) Maribor je predvedel neodločno igro, ki je pričala v popolni nevigranosti moštva, ki je imelo največjo oporo v obrambi. So» dil je g. Nemec. V nedeljo sta igrala SD Rapid : TSK Merkur 3 : 0 (l : 0) Rapid ni zadovoljil v nobenem oziru, dočim je šibka Merkurjeva postava prav dobro kljubovala bivšemu prvaku. Sodil je g. Radolič. Ostale nogometne tekme BEOGRAD: V soboto je igrala budim« peštanska reprezentanca proti beograjski ter zmagala po sreči s 3 : 2 (2 : 1). V ne» deljo se je tekma ponovila. Tekma je s 3 : 3 ostala neodločena. Gostje so pokaza» li boljšo igro kot v soboto. Bili so hitri in njihov start je občudovanja vreden. Uga» jala je njihova igra z glavo. Pač pa so igrali nekoliko preostro. Tudi beograjska reprezentanca je bila boljša kot v soboto. Sestavljena je bila po večini rz ijrračev BSK. Od Jugoslavije sta nastopila le Iv» kovič kot branilec in Popovič kot krilec. ZAGREB: Nedeljske prvenstvene tek» me so prinesle veliko iznenadenje, namreč da je Concordija docela zasluženo e 4 : 1 (0:1) porazila Gradjanskega. Kljub tej zmagi ostane Concordia še na predzad» njem to je petem mestu. Mora pa igrati šr dve tekmi, tako da ima izgleda, da bo končno prišla na tretje ali četTto mesto. V prvenstveni tabeli vodi krepko Hašk. Nedeljski poraz Gradjanskega ga utegne stati prvenstvo ZNP. Derby bo sigurno padel v 1 b razred. Stanje je sedaj slede» če 1. Hašk (12 točk), 2. Gradjanski (8), 3. Zeljezničar (7), 4 Croatia (6), 5. Con» cordia (6), 6. Derby (3). Ostali rezultati so bili: Hašk : Željezničar 3 : 0 (2 : 0), Derby : Croatie 2 : 2 (2 : 1), Sparta : Ui» rija 6 : 0 (4 : 0). SUBOTICA: Budimpešta : Subotica 4 : 0 (3 : 0). DUNAJ: Po dvakratnem porazu je če» škoslovaški reprezentanci v nedeljo ven» darle uspelo zmagati nad avstrijsko repre» zentanco. Vsi dunajski listi označujejo zmago 2 : 1 (2:0) Češkoslovaške kot po» polnoma upravičeno, ker so bili gostje večji del igre kot precej boljše moštvo v veliki premoči. Pri Avstrijcih je razven Sindelarja odpovedal ves ostali napad Naj boljši mož na polju je bil srednji krilec Čehoslovakov Kada. Prvi gol dosežejo Če» hoslovaki že v 3. min po Puču. Že v 12 min. zabije desno krik) drugi gol. V 24. min. druge polovice ne izrabijo Avstrijci ene radi foula diktirane enajstmetrovke. Sele v 42. dosežejo po Blumu v prostem strelu svoj častni gol. Sodil je madžarski sodnik Ivančič. — V soboto se je vršilo nekaj Driiateljskih tekem s sledečimi izi» di: Sportklub : Bastya (Segedin) 2 : 1 (1 : П Hertha : WAC 3 : 2 (0 : 1), Rapid : Hakoah 3 : 2 (1 : 1), BAC : Austria 3 : 1 (1:1), Rudolfshiigel : Slovan 2 : 1 (1 : 0). PRAuA: Tudi v 'agi Avstrijci niso imel: sreče. Praška reprezentanca je pora» zil ; dunajsko reprezentanco z 2 : 1 (1 : 0). Prvenstvena: Nuselskv : Vršovice 2 : 1 (1 : 0). TOPLICE: Teplitzer FC : DFC 4 : 1 (2:0). BRATISLAVA: Dunaj : Bratislava 7 : 1 (1 : 0). BRNO: Moravska Slavija : BAC (Du. noj) 3 : 3 (2 : 1). GRADEC: Wacker (Dunaj) : Sturm 1 : 1. GAK : Wacker 1 : 0 (0 : 0). SK Jadran. Danes seja upr. odbora ob 20. v Narodni kavarni. SK Slovan. V sredo od 3. ure naprej trening za igralce L moštva in rezerve na lastnem igrišču. Ljubljanski športni klub naznanja, da bo redni občni zbor za upravno leto 1926. dne 8. aprila t. I. ob 20. uri v restavraciji «Ljubljanski dvor». Dnevni red po § 15 društvenih pravil. V slučaju nesklepčnosti bo drugi občni zbor isti dan ob 20.30 uri. SK Ilirija, nogometna sekcija. Jutri, v sredo ob 17. uri trening. Polnoštevilno! — Na praznik, 25. t. m. pokalna tekma z 2SK Hermesom, v nedeljo 27. t. m. pr» venstvena tekma s SK Slovanom za I. mo» štvo ta rezervo. — Seja sekcijskega načel« stva jutri, v sredo ob 18.15 v «Evropi». Načelnik. Hazena v Mariboru. V soboto je pr» va družina ISSK Maribora igrala letošnjo prvo hazeno tekmo s svojo rezervo. Kljub znatnim izpremembam v postavi je prva družina, Id je zmagala z 11 : 4 (3 : 1), po« kazala dobro formo. Najbolj se je odliko» vala krilska vrsta. V nedeljo bi morala prva družina ISSK Maribora igrati prija» teljsko tekmo s SK Ptuj, ki pa je tekmo odpovedal. Radi tega se je tekma z rezer. vo ponovila. Zopet je zmagala prva dru» Sina z 11 : 5 (5 : 0). Obe tekmi je dobro sodil g. Voglar. Službeno iz LNP. Seja poslovnega od bora se vrši danes, v torek točno ob 18.15 uri v posebni sobi kavarne «Evropa». — Tajnik. L. A. ■ ■■ ■ ■ ■ ■ a ш m 'iu "n 3 ЈолпЗро Vremensko poročilo Meteorološki »avod » Ljubljani 21. marca 1027. Višina barometra 4(18.8 m Kraj Cas opazovanja 7 8. 14. 21. 8. Barom. Temper. 01 a ,'74'6 2- 7/4'ii 32 «3 7 97 162 39 7H96 tli 44 7 3-2 8-0 70 7731 60 H! 773 x 8-0 84 774-4 5-0 62 77.1-8 8-0 76 772-1 140 24 '726 li-O 55 772 ti 10 — zahaja ob 18.14, Ljubljana (dvorec) . . . Maribor ... Zagreb . . • . Beograd . , . Saraievo . . • Skoplje .... Dubrovnik . » Split ..... Praha .... olnce vzhaja c_ __________________________„u Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.0 C, najnižja 6.6 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Pretežno jasno, v severnih Alpah južna Tržaška vremenska napoved za torek: Lahki vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma jasno. Zjutraj nekoliko megle. Temperatura od 7 do 15 stopinj. Morje mirno. Stcer vetra ir brzin» letT'"* Oblačno 0-10 Vrsta padavine ob opatovmajn • ms 4o 1 ar« mirno 5 megleno mirno 3 megleno ТЧГПО 0 SW 5 0 NVV 5 0 SE 15 0 mirno 3 E 1.5 0 mirno 0 F. 1.5 0 NE 1.5 0 morje lahko mirno 0 Gospodarstvo Redna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo Velik poset. — Rekordno število drnštvenit» članov. — Vprašanje hmeljarske šole. Lanski pridelek hmelja v društvenem okoliša se eeni na 8000 metrskih stotov. — Izvrstna kakovost savinjskega hmelja. Kljub neugodnemu vremenu ee je 13. t. m. zbralo na 48. redni glavni skupščini Hmeljarskega društva za Slovenijo v Žalcu toliko hmeljarjev iz vseh krajev društvenega okoliša, da je bila zborovalna dvorana natrpano polna. Otvoril je zborovanje društveni predsednik goep. R o b 1 e k, ki je po običajnih pozdravih izrazil svoje veselje nad tako dokumentirano zavednostjo, s katero se hmeljarji oklepajo svoje edine strokovne organizacije. Iz obsežnega stvarnega letnega poročila za 1. 1926., ki ga je podal neumorni društveni poslovodja goep. P e t r i č e k, povzemamo najvažnejše podatke. Hmeljarsko društvo za Slovenijo je imelo v minulem letu <384 članov — število, ki doslej še ni bilo doseženo. Legitimacij ta polovično vožnjo na železnici hmeljskim obiralcem se je izročilo 935, in sicer 273 strankam za približno 10.000 obiralcev, s čimer se je hmeljarjem prihranilo okroglo 40.000 dinarjev. Minister za kmetijstvo in vode je lansko leto javil Hmeljarskemu društvu, da je voljan ustanoviti hmeljarsko šolo v Savinjski dolini, in v to svrho postaviti v letni proračun 1927./28. vsoto 4—5 milijonov dinarjev f>od poçrojem, da prispevajo okrajni in občinski zastopi kakor tudi drugi merodajni činitelji primerne vsote. Oblastnemu kmetijskemu referentu pa je bilo naročeno, da prouči vse vprašanje ter izdela konkretne predloge. V to svrho so bili sklicani v Žalec 7. junija 1926 na posvetovanje merodajni činitelji, predvsem Hmeljarsko društvo, Hmeljarna in občinski zastop trga Žalca. Posvetovanje je poteklo v pozitivnem smislu in se je že ogledal prostor, potreben za stavbo šolskega poslopja. Ta prostor bi darovala šolska občina brezplačno. Glede prispevkov lokalnih činiteljev je društveno vodstvo razposlalo dobro utemeljene prošnje veem okrajnim ln občinskim zastopom ter vsem denarnim zavodom celega hmeljskega okoliša. Ldknlni činitelji bi morali po izjavi merodajnih oseb k ustanovitvi stroškov za hmeljarsko šolo v Žalcu prispevati najmanj 1 milijon dinarjev, toda uspeh je bil, da so obljubili komaj eno petino te vsote. Poročilo navaja odgovore posameznih občin na omenjene prošnje. Društvo je prejelo lani od ministrstva za kmetijstvo in vode po dolgotrajnem prizadevanju precejšnjo podporo v svrho pospeševanja hmeljarstva vobče in gojitve dobrih vrst hmelieke rastline. Društveni poslovodja le priredil v minulem letu več poučnih shodov. Razen tega je poslovodja priobčeval po domačih časopisih poučne in aktnalne članke o hmeljarstvu. Poročilo govori nadalje o od borovem poslovanju in navaja med drugim, da se je lanskega mednarodnega kongresa srednjeevropskih hmeljarjev na Dunaju udeležil kot zastopnik društva goep. Edvard Kukec. V svrho informacij hmeljskim trgovcem o vsakokratnem stanju naših hmeljskih nasadov, o hmeljski kupčiil in razpoloženju na domačem trgu je društveni odbor sestavil 'n razposlal 10 poročil na razne korporacije in časopise v inozemstvu ter Udruženju vojvodinskih hmeljarjev v Petrovcu. V informacijo našim hmeljarjem o stanju inozemskih hmeljskih nasadov, o hmeljski kupčiji itd. pa je društveno vodstvo objavljalo v domačih časopisih primerne članke in notice. Brzojavna tržna poročila med glavno sezono je dajalo društvo 72 strankam. Množina lani pridelanega hmelja v tem okolišu se ceni na okroglo 8000 metrskih stotov, kar se je pridelalo na približno 1000 ha obsegajočem zemljišču. Hmeljska kupčija je bila zelo živahna. Koncem meseca septembra je bilo sedem osmink vsega hmelja prodanega po različnih cenah do 120 dinarjev za kilogram. Letnik 1925. se je prodajal po 75 Din, 1924. pa po 50 Din za kg. Živahna kupčija je pričala, da je bil savinjski pridelek najfinejše kakovosti. Zal, so se hmeljski prekupci tiidl minulo leto pritoževali zaradi zanikrnega obiranja in sušenja ter zaradi nepoštenosti pri kupčiji Razen tega je gosp. poslovodja navedel še številne drnge akcije in opravila, ki jih je izvršilo društvo v prid hmeljarjem, tako da moramo z mirno vestjo priznati društvu ve-levažen pomen za naše hmeljarstvo. Obenem z glavno skupščino pozivamo tudi mi hmeljarje, naj se vsi brez izjeme organizirajo in z rednim plačevanjem članarine podprejo svojo strokovno organizacijo. Posameznosti fe poročila gosp. poslovodje, zlasti njegovo predavani« o obrambnih sredstvih гот>ег hmeljske škodljivce (hmeljske uši, peronoepora itd.) bomo še podrohne'e objavili. — Svoje predavanje jje zaključil poslovodja gospod Petriček z ieljo, da bi se vsi hmeljarji smotreno poprijeli obrambnega dela proti vsem hmeltekim škodljivcem, da si bomo tako ohranili hmeljarstvo za vse čase kot vir blagostanja. Tržna ooročfla Novosadska blagovna borza (12. t m.) Pšenica: baška, 75 — 76 kg, 2 %, 1 vagon 307.50; baška, 75 kg, 2 %, 1 vagon 310. T n r 8 č i c a: sremska, pariteta Indjija, 5 vagonov 162.50. M o k a : «Og», 3 vagoni 460; baška, <5>, 1 vagon 37750. Otrobi: »rem-ski, 1 vagon 150. Tendenca nestanovitna. = Oslabljenje lire in valovanje dinarja zaradi italijansko - jugoslovenske napotiti. Deviza na Italijo je včeraj na curišk' v-/i kazala sumljivo popuščanje. Ob ' \i Dorze je notiralo blago 23.70, a je n borze tečaj dalje popuščal, dočim je \ soboto notirala Italija opoldne 23.95. Povprečen tečaj devize na Italijo v Curihu je bil včeraj 23.30. Deviza na Beograd pa je notirala včeraj v Curihu ob otvoritvi 9.13 denar, ob sklepu borze 9.07 blago, a popoldne po 5. uri 9.125 denar. Povprečen tečaj je ostal 9.13. K včerajšnjemu padcu lire poročajo fe Berlina: Značilno je. da je italijanska valuta, ki je bila v zadnjem času zelo trdna, na borci glede na italijansko - jugoelovenAo napetost zelo padla. Dočim je v soboto zaključil London proti Milanu s 105, eo ga danee ob priče tku borze imenovali e 108. = Vprašanje obrestne mere. Uprava Narodne banke je sklenila, da ne bo podveela nikakih korakov glede znižanja visokih obre stnlh mer za posojila v naši drtavi, dokler se ne bo vršila širša zadevna konferenca, na kateri ae bo ponovno pretresalo to vprašanje. Prva takšna konferenca na inieijativo Narodne banke se Je vršila sredi februarja t. 1. ekoro brez pozitivnih rezultatov. Na konferenco, ki se bo v kratkem vršila, bodo pozvani tudi zastopniki gospodarskih organizacij. H koncu Se omenjamo zanimiv odgovor naših bank na vprašanje Narodne banke o višini plačevanja obrestne mere. Od 223 banik, ki so na to vprašanje odgovorile, plača: 17 zavodov na vloge 5 — 7 %, 30 zavodov 8— 9 %, 59 zavodov 10 % in 114 zavodov 12 In več odstotkov. = Pred začetkom poslovanja Obrtne banke SHS. Iz Beograda poročajo: Upravni odbor Obrtne banke SHS bo imel v kratkem. In sicer najbrže 27. t. m., sejo, na kateri bodo imenovani potrebni uradniki, tako da bo mogla banka v najkrajšem času začeti e poslovanjem. Zavod bo imel svoje prostore v novem Zanatskem domu v Pašičevl ulici 8. == Obtok novčanic Narodne banke SHS se je po bankinem izkazu od 15. t. m. zmanjšal v drugem tednu t. m. za 66.2 milijona na 5518.6 milijona dinarjev. Ugodno je, da se je istočasno povečala kovinska podloga, in sicer za 1.4 milijona na 432.2 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Od ostalih postavk, ki so se od zadnjega izkaza (8. t. m.) spremenile, omenjamo: saldo raznih računov (na aktivni strani) se je povečal za 34.1 milijona na 825.2 milHona dinarjev: na pasivni strani so se povečale postavke: rezervni fond za 0.2 milijona na 9.7 milijona, državne terjatve po raznih računih za 48.5 milijona na 326.1 milijona in razne obveznosti za 37.2 milijona na 705.2 milijona dinarjev. = Blairovo posojilo. Beograjski listi poročajo, da so se pogajanja med Blairovo skupino In finančnim ministrstvom zaključila ter da bo te dni podpisana pogodba. Drugi del Blairovega poeofila bi znašal 45 milijonov dolarjev po 7 % obrestih in 87% emisijskem tečaju. Kakor je sklepati iz izjav v finančnem ministrstvu, vest beograjskih listov ne odgovarja popolnoma resnici, pač pa je pričakovati, da 6e bodo pogajanja zaključila s pozitivnim uspehom. = Konferenca o izvenkonknrzni prisilni poravnavi. Spričo zahteve večine naših gospodarskih krogov, tudi slovenskih, da se po novno uvede izvenkonkurzna prisilna porav-nava, je sklenilo ministrstvo za trgovino in industrijo sklicati konferenco zastopnikov gospodarstva iz vse države, da se Izjasnijo o tem vprašanju. Dan, kdaj se bo ta konferenca vršila, še ni določen. = Redne občne zbore imajo: Ljubljanska kreditna banka 9. aprila t. 1 ob 3. popoldne v dvorani lastnega poslopja na Dunajski cesti; Tovarna zaves «Štora», d. d. v St. Vidu nad Ljubljano, 12. aprila t 1. ob 4. popoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. Borze 21. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—8G, Vojna škoda 340—0, zastavni in komunalne Ki / ike 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0. Merkantilna 99 — 100, Praštediona 850 _ 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 405, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104 — 0. Zaključka v vrednota'i ni bilo nobenega. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni lesa. — Opozarjamo ponovno, da se bo danes 22. t. m. popoldne ob 4. vršil občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote v borznih prostorih na Kongresnem trgu 9/1. ZAGREB. V zasebuih vrednotah ni posebnih sprememb. Vojna škoda je čvrstejša in je dalje malo poskočila. Promptna se je trgovala v začetku po 345, a proti koncu se je iskala po 346. Kasa je bila zaključena po 345.5 — 346. Na koncu sestanka je promptna zabeležila zaključek po 347. — V devizah ni bilo sprememb. Le lira je oslabela, ker je mednarodno slabša. Skupni promet v devizah 10 milijonov dinarjev. Kotirale so devize: Amsterdam izplačilo 2278 — 228-1, Dunaj izplačilo 800.25 — 808.25, Berlin izplačilo 1350.7 — 1353.7, Budimpešta 993.5 do 996.5, Italija izplačilo 257.63 — 259.63, London izplačilo 276 _ 276.8, New York ček 56.75 — 56.95, Pariz izplačilo 223 — 225, Praga izplačilo 168.3 — 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 104.5 — 105.5, Poljo 17 — 17.5, Kreditna Zagreb 93 — 94, Hlpo 64.5 — 65, Jugo 104 do 104.5, Obrtna 40 — 42, Praštediona 850 do 860, Srpsika 141 — 142, Ljubljanska kreditna 150 — 153; industrijski: Danica 110 do 115, Gutmann 260 _ 275, Ieie 46 — 48, Sla-veks 105 — 120. Slavonija 29 — 31, Trbovlje 400 — 404, Vevče 130 - 135, Šečerana Osijek 4S0 — 485; državni: investicijsko 86.5 — 87.25, agrarne 55.5 — 56, Vojna škoda promptna 846.25 — 847, kasa 846.25 do 347.5. marc 315 — 0, april 346 — 348. CURIH. Beograd 9.13, Berlin 123.3425, New York 519.875, London 25.24375, Pariz 20.355, MIlan 23.30, Praga 15.40, Budimpešta 90.7125, Bukarešta 3.11, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.1375. TRST. Devize: Beograd 38.60 — 88.10, Dunaj 306 — 315, Praga 65.® — 65.75, Pariz 86.25 — 86.75, London 107.45 — 107-75, New York 22 — 22.05, Curih 423 — 427, Budimpešta 385 — 395, Bukarešta 12.75—18.75; valute: dinarji 88.35 — 99.25, dolarji 21.80 _ 22.15. DUNAJ. Devize: Beograd 12.46125 do 12.50126, Berlin 168.37 - 168.87, Budimpešta 123.906 — 124.206, Bukarešta 4.255 do 4275, London 2446 in pet oenilnk do 34.56 in pet osmink. Milan 31.90 — 32, New York 709.60 - 712.10, Pariz 27.80 — 27.90, Praga 21.01 _ 21.09, Sofija 5.11125 — 5.15125, Varšava 79.07 — 79.57, Curih 138.35 — 1S7.03; valute: dinarji 12.445 — 12.506, dolarji 706.85 - 710.85. Deviza Beograd na ostalih borsah: v Pra gi 59.2, v Berlinu 7.397, v Londonu (popol dne) 27* življenja in Filmski roman francoskega kapitalista Na Francoskem vzbuja velikansko pozornost finančni škandal znanega financierja Roche tta. Ta mož je že izza predvojnega časa znan kot velik mojster v finančnih aferah. Po roditeljih je biil siromak. V 14.. letu je ostavil rodni dom ter se ponudil za natakarja v neki restavraciji. Imel je odprte oči in je kmalu uganil, da drugi poklici bolj nesejo kakor nata-karstvo. Začel je prodajati liste, kopati rude, stopil je v neko trgovino za agenta, postal je tudi stražnik in naposled državni uradnik. V tej službi se je tako izuril, da je kmalu avan-ziral do bogataša — po zaslugi dobre kalkulacije in zdrave pameti. Vstopil je v neko banko. Najprej je opravljal posle običajnega sluge, potem je postal posredovalec, pisar, uradnik in naposled ga je poslala Ber-gerjeva banka na borzo, kmalu nato pa v Španijo, kjer je že nastopil kot kapitalist in ustanovil kreditno družbo za rudniška in industrijska podjetja. Ta družba je imela 350.00D frankov osnovne glavnice. Toda kmalu je postalo Rochettovo poslovanje delničarjem sumljivo. Da bi odvrnil od sebe sleherni sum, je Rochette prehitel delničarje z akcijo, katere ni nihče pričakoval. Kupil je rudnike za cink v kraju La Nervi in je zvišal delniško glavnico na 20 milijonov francoskih frankov. Istočasno je tudi osnoval list za finančna vprašanja. To je bilo i. 1905. Toda njegova moč je narastla do neverjetne višine šele leta 1908., ko je skušal priti v posest lista «Le petit Journal». Natvezil je ak-cijonarjem lista, da se nahaja dnevnik v finančnih zadregah, in ko se ti niso dali odvrniti od svojega stališča, je šel direktor lista Prevet naravnost nad Ciemenceauja ter zahteval od njega, da moža izroči sodišču. Istočasno je povzročil Rochette na borzi veliko paniko, ki je odžrla francoskim malim posestnikom 125 milijonov frankov. Ta denar je bil Rochettu zaupan v varstvo, toda mož ga ni upravljal v prid vlagateljem, temveč v svojo korist. Z veliko prebrisanostjo mu je vendarle uspelo, da se je izvlekel lz škan- tem času se k možu poslali katoliškega svečenika, da bi ga spovedal. Mizar pa je ležal v takem deliriju, da ni bil zmožen spovedati se, radi česar je duhovnik odklonil tudi prošnjo, da bi ga dejal v sveto olje. Naposled je mož umrl ne-spovedan in ne blagoslovljen in duhovnik ga ni hotel niti pokopati po katoliškem obredu. Zato so poklicali k .njegovemu mrtvaškemu odru protestantskega župnika, ki je izvršil ceremonije. V sprevodu je bilo 500 oseb. ki so na pokopališču glasno protestirale proti postopanju katoliškega duhovnika, ki ni hotel nesrečnika prevideti s poslednjimi zakramenti samo radi tega, ker je bil pokojnik svobodomiselnega prepričanja. Pastor, ki je imel nagrobni govor, je zato čisto prav povedal, da vloga svečenika ni sovražiti ljudi, ampak ljubiti jih in jih spravljati z Bogom — seveda ne tako. kakor je v tem primeru storil katoliški svečenik. daia. in ker ni mogel mirovati, st je io-til novega finančnega načrta. S pomočjo svojih prijateljev je pritisnil na tramvajske in omnibuske družbe ter je začel kupovati na brzo roko akcije velikih tvornic za svilo v Lyonu ter je ž njimi pokril primanjkljaj. S tem je dosegel, da se je socijalnodemokratska stranka, katere član je bil. zavzela zani ter izzvala ministrsko krizo. Obenem je vzel od stranke na posodo 100 milijonov frankov, in ko je prišla komisija ter pregledala njegovo imovino, je na podlagi denarne rezerve morala izjaviti, da je pokritje točno. Na podoben način je Rochette manipuliral leta in leta. Slednjič pa je vendarle prišel pravici v roke. Zadnji škandal, ki je odkril vse njegove špekulacije v pravi luči, pa ie obstojal v tem. da je mož dajal listom lažne informacije o stanju papiTjev na borzi. Na ta način je malovredne papirje prodajal, dra- ' ge pa zelo poceni kupoval. Tako ie upropastil blizu 10.000 ljudi, katerim se pač ne bo moge! tako prebrisano zagovarjati kakor pred dvajsetimi leti. Štorklja in lev V Elberfeldu na Nemškem se je pred kratkim ustavi) cirkus, ki je imel v svoji menažeriji tudi štorkljo in leva. Štorklja je bila zelo krotka žival. Toda ugodilo se je. da je ušla pri nekem dre-surnem poskusu v ievovo kletko in napadla močnega leva s svojim dolgim kljunom in širokimi perutnicami. Lev, ki sliši na ime «Menelik». niti pomislil ni na to, da bi se spodobilo, postaviti se moško v bran. Začel se je umikati in ko je štorklja videla, da ie v premoči, je kralja živali popolnoma opi-kala ter ga naposled spodila iz kletke. Ko je videla, da je s tolikim uspehom premagala enega sovražnika, se je lotila še drugih živali, ki so se začele po levovem vzgledu plašno umikati v kote. šele krotilcu se je naposled posrečilo, da je štorkljo ugnal. Zapodi! jo je tja. kamor spada, ter tako osvobodil druge živali njene nadležne samozavestnosti. Velike noči je komaj še en mesec. Opozarjamo vse one, ki imajo namen nabaviti si nov ih ob» lačil, da ne odlagajo z narojili, da bo mo» goče vsakogar kar najbolje zadovoljiti. DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Film in angleško narodno 61. element odkrit? Meseca junija 1924. ie prejela italijanska kraljevska akademija dei Lincei dopis, ki je bii šele pred kratkim objavljen. Dopis je vseboval poročilo, da se ie profesorjem Roliiju, Fernandesu in gdč. Brunettier posrečilo odkriti doslej nepoznani element št. 61. Znano je, da si po atomski teoriji predstavljamo materijo, to je vsako telo, zrak, vodo itd. sestavljeno iz nekega števila prasestavin, ki jih imenujemo elemente. Elementi se družijo pod go- * tovimi pogoji in v gotovih razmerjih j med seboj ter tvorijo na ta način vse mogoče oblike materije. Elementa vodik in kisik se združita n. pr. v vodo, natrij in klor dasta kuhinjsko sol itd. Moderna kemija je spočetka razkrivala elemente drugega za drugim, ni pa biLo še znano, koliko je elementov in kakšna svojstva imajo. Genijalni ruski profesor Mendeljev pa je na podlagi globokih prevdarkov in zamotanih računov dognal, koliko elementov more eksistirati in je tudi natančno določil svojstva vsake posamezne prvine. Učenjaki so-sledili teoriji Mendeljeva in so razkrili nepoznane elemente drugega za drugim. Zaman pa so se trudili, da bi našli element, katerega je Mendeljev postavil na 61. mesto. Ta element so baje že večkrat «našli», toda vedno so morali ugotoviti pomoto. Trojica imenovanih profesorjev v Fiorenci pa pravi, da se ji je po številnih poskusih posrečilo ugotoviti pravi element št. 61.. ki popolnoma odgovarja zahtevam Mendeljeva. Odkri-telji so začeli raziskovati Dtdymov oksid, ki izhaja iz braziljanskega mo-nazita. Po kompliciranih kemijskih procesih so dobili več frakcij kristalov, in Venceslav Sejale»: Nočna pot Tih mrak je ležal nad dolino, ko je pridrevil na trg avto in se je sunkoma ustavil. Stopil sem v hladno zimsko noč; zvezde so cvele na nebu in vzdolž po neskončnem, temnem lazurju se je spenjala rimska cesta s svojimi milijoni sijočih teles. Obrnil sem se proti Kotu in sem videl, da koraka pred mano sključen, star mož. Na hrbtu je imel star vojaški nahrbtnik. v rokah drčavo palico, ob za-mrzki zimska tla je votlo udarjal njegov težko okovani čevelj. «Greste v Kot?» sem vprašal, ko sem ga dohitel. Italija vittoriovemetska. fašistična Italia. nova Italija hoče pokazati eveiu svojo mlado, prerojeno moč! In danes je popolnoma jasno, k*m meri. Ker se ji je francosko тттЛје, po katerem so se ji tako zelo cedile sline, odkar je fašizem na krmilu, zazdelo vendarle nrekislo. je bilo treba obrniti nogled drugam, na vzhod. Pogodba z Albanijo je bil prvi korak k uresničenju teh novih načrtov, in če dan«-« Italija rožlja z orožif>m, je to rožljanje bre-; vsakeM dvoma namenjeno .Jugoslaviji. Lnv-čen. Boka Kotorskn. Dalmacija! To seveda v prvi vrsti, potem pa Slovenija do «vivinie in Savel Taki so pač njihovi načrii. Vrt Lovčeua. kjer počivajo kosti velikega jugoslovenskega vladike. liktorski znak. sveženj palic 5 sekiro; na stolpu ljubljanskega Gradu na ii; janska trobojnica s savojskim grbom! Nekako tako. kakor se danes nad vrati obnovljenega nekdanjega VarodneOT lomu v Trstu namesto panja s čebelicami, ki ie po-menjal, da sta to ponneno palačo zerrîdi » 9 svoiimi prihranki skromni slovenski kn et in delavec, ble«H liktorski zn-ik. ki n»; namenja. da je diviaSko italijansko nasH-e 'u zagospodovalo îmd pravico! Kjer «o domova-la nekdaj slovenska narodna prosvetaa d-u-štva, domujejo selaj fašistični sindikati. K«r eo trg pred palačo prekrstili v «Piazza Dal-mazia, — «Dalmatinski trg>. je slika in prilika italijanskih aspiracij no polna «Kje sem bil? Lahko si misliš, kje. Saj veš, da doma ne morem ostati. Kako naj pa živim, ko se komaj upam dihati. Cez sem šel, čez mejo.» «In zdaj se vračate na zimo?» »Vračam se, vračam, a se ne bom več dolgo. Težke so moje noge, sključen sem že, pa diham težko. Ne bom več dolgo. A iti sem moral, ker tu nisem mogei živeti. Zaslužka ni. pa živi. če moreš.» Molčal sem in motril sence ob poti in cesto, ki se je potaptjala v noč, razpeto nad grebeni hribov. Iz Kota doli je vstajala čudna tema. prelivala se v mogočnih valovih in pljuskala ob pobočje Stola. Mije in Matajuria. ki je nemo strmel v nebo kakor sključen starec. Zdaj pa zdaj se je utrgal iz noči zmeden, moten klic. kakor vzdih zapuščenega, pozabljenega groba kje med grmovjem in robidjem. Z mrakom in temo je pljuskal mraz v obraz, visoko gori na nebu so na pele svoje večne pesmi zvezde iti lile svoj soj v noč. ki se je tesneje in tesneje oklepala plahega t. Zdranfl sem se večkrat, pfatoo po- gledal okrog sebe, skušal s pogledom podreti v temo v grmovju kraj ceste, sknšal dahniti v noč nemir, ki mi je polnil dušo. Ozrl sem se na spremljevalca. Njegov resni, starostni obraz se je dokaj ostro odražal iz teme v soju zvezd, ki so vriskale v vsemirju. Pred nama je ležalo gluho in mrtvo Staro selo. odeto s pokojnim plaščem noči. Kakor mrtvi obrazi so zrle hiše v noč. Strmo in resno je kipel pod zvezde zvonik, iz teme nekje izpod Matajurja je zategnjeno lajal pes. Zamolklo, kakor da stopava po izpraznjeni cerkvi, je odmeval najin korak, dokler ni ostala mrtva vas za nama. Popela sva se nad Kr«d. V dolini je tiho drsela Nadiža. njen beli prod je sijal v noč. Mahoma, kakor da se je pred nama pretrgala, je zazijala ozka zaseka med Matajnrjem in Mijo m v tej razpoki je ntomla Nadiža. kakor da je pro-pala v noč. «Poglejte,» sem se okrenil k spremljevalcu, ki je molče stopal kraj mene, «poglejte, kako se je izgubila Nadiža. kakor da jo je pogoHniia neč». Ozrl se je na belo strugo Naaiže, ki se je gubila v temi proti laški strani. perno preselitev v Nemčijo. Obrnili so se na nemškega konzula v Zagrebu, ki je prošnje enostavno zavrnil z motivacijo, da (e v Nemčiji industrijska ter stanovanjska kriza itd. Z ozirom na odklonilna pisma oeuškega konzula v Zagrebu so se obrnili prizadeti ponovno na našega konzula v Dflsseldorfu in nemške zavarovalne zavode z dokazi resnice, da ne bivajo prostovoljno v inozemstvu. Toda, čeprav nemški uradi sami zabranjujejo bivanje oziroma preselitev v Nemčijo našim državljanom, ki so pridobili s tem zakonite pravice za dobivanje rente,' odgovarjajo nemški zavarovalni uradi negativno in zavlačujejo Izplačila rente. Umevno je, da so vsi ti rent ni ki delanezmožni, brez premoženja in dohodkov, nujno potrebni zaščite od strani naših Javnih uradov, ki bi naj napravili korake na merodajnih mestih, da bi se te krivice napram našim državljanom odpravile. Prizadeti dobivajo neko malenkostno podporo od strani Pokrajinskega pokojninskega sklada, ki daleč ne doseže kritfla njihovih najnujnejših življenskih potrebščin. Apelirajo zato na ministra dr. Gosarja, ki je kot poslanec izvoljen v tem okraju, da se energično zavzame za rešitev tega perečega vprašanja. KLJUČ" najboljše. najtrpИј je popolno obvladale obeh Jezikov. ТТв Krojaškega pomočnika Prvovrstnega sprejme K. Pučnfk. Ljnb-fena, Tavčarjeva 3. Dnevnlčarko popolnoma zmoino slovenske stenografije in strojepisja, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7748 Šivilja sprejme takoj spretno pomočnico. Naelov v oglas, oddelkn «Jutra». 7788 Dva dobro izurjena krojaška pomočnika sprejme takoj Martin Bricl, Trbovlje П. 7785 Plačilna natakarica zmožna primerne kavcije — nadalje blagajniKarka in natakarica se takoj sprejmeta. Predstaviti se osebno pri «Apolo», Ljubljana — Stari trg 19/П. 7778 Navijalko (špularico) rabim za takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra,. 7744 Kuharico SO—40 let staro, pridno, vestno, pošteno in zdravo, ki Je perfektna, z dolgoletnimi spričevali, i 1 č e m k eni oeebi s sobarico. Znati mora tndi nekaj Šivati. Nastopi lahko takoj. Pismene ponudbe na: Franja Jakil, Karlovac. 7777 šfem Knjigovodklnja bilancistka, samostojna in z večjo prakso, vešča korespondence, strojepisja in stenografije, iiče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Bilancistka 1000». 7337 1000 [Mn nagrade da mlad trgovski pomočnik tistemu, ki nra preskrbi kjerkoli stalno eluibo. — Prevzame tndi mesto sluge. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod <1000 Din». 7771 Avtogenski varilec ključavničar — prvovrstna moč, Uče službo za takoj. Naelov v oglasnem oddelka «Jntra». 7776 Zeleznlnar knjigovodja - bilanclst zaupna oseba — > dolgoletne prakso — želi kjerkoli stalne službe potnika ali knjigovodje. Cenjene ponudbe pod Iifro «Zaupno mesto» na oglasni oddelek «Jntra» 7757 Šofer • mehanik I letnimi «pričevali — išče s)«ibo — najraje k tovor, мт avtomobila. Reflektl-ra eamo aa LJnbli.no. Do. piae pod Bfro «Šofer 51» na oglasni oddelek «Jntra» 7751 ŠMIJa dobre tsvefhana. IHe službe pomočnic. Naelov pove ogiaeal oddelek «Jutra». 77« Potnik vpeljan pe eolf sprejme tako i Mrl aaatop-stva i opombo, d* mak» tvrdka financira 400 Dta toden»ko и potevanle — bras pwWW la plsls. — Takojhje d optes na ort oddelek «Jutra» ped lifre Šofer - mehanik s prvovrstnimi spričevali, trezen in zanesljiv vozač, star 25 let, Uče službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 7775 Vezllja Uče dela na dom. ki pride sama pe njega, ali pa gre tudi k strankam. Naelov v oglaenem oddelku «Jutra». 7760 EBS22Z! d p a d k e dostavlja Drva Hrasto«, od (odpadke od tage) od parketov ter mehk» drva po Diski cent na dom parna žaga V 8cagnetti Ljublja na. ca gorenjskim kolodvo rom — Pri odvezmu večje množin, snaten popust M Več pisalnih miz novih, naprodaj na Sv. Petra nasipu št. 45. 7759 Premog, drva, koks in oglie «Ilirija», Kralja Petra trg 8 — Telefon 220. 23 Čebelnjak tn stroj za iidelovanj« meda ugodno prodam Naelov v oglasnem oddelka Jutra. 7766 Starinsko vitrino itd. prodam v Rožni dolini, cesta 5. št 24 7449 Sadno drevje Zaradi izpraznitve nekaterih parcel v naSi drevesnici nudimo plemenite jablane triletne in plemenite črel-nje dveletne v več najboljših vrstah po našem izboru po eenl 8 do 12 Din - kakor je kvaliteta Ne zamudite prilike tn se oskrhlte že sedaj, ko Je najboljša priložnost z» «a- jenje • najcenejšim, pa vendar strokovno najbolj-le odgojenim sadjem iz drevesnice «Vrt» Džamonja in drug. družba в o. i.. MariboT 7849 Lovski voz za 12 oseb. v dobrem sta. nju naprodaj za 1500 Din na Bledu, vila Zora. 7700 Ključavničarsko orodje spiralna svedra, pile kladiva, dve mizi s primoll f8chraub«toekh»nke). razne uteže Itd., deloma nove, radi omejitve obrata z. polovične nabavno ceno pro-da Bupen, Kropa. 7788 Osebni anto 18/20 HP, Mereedee stare», и t «*no tak a j oddam eoepodifcnî na ReeTJorf ee*tl. Ne«1ot por»» oplaniif oddelek »Jntra». 7764 1000 Dîn nagrade «a Налотапје 8—8 eob * Г»Н»ПсТ!пат! ta takoj Mala dnilîna Ponndtw» na odd#»1«»k «.Tntr*» pod 8Jf»o «Stanovanj* 185» 7652 Maîftno stanovanje f prttîkHnanrt. l#po. v sredini mesta Iščem za 1 maj Sem ve» dan odsotna In se ne ezlram na ceno Onjene ponndbe na o-las oddelek .Jatra» pod «Mirna 76» 7625 2 opremljeni sobi lepi, z event. delno souporabo kuhinje oddam Naslov pove ogbMrrf oddelek «Jotra». T7B9 Stanovanje 2 aH 8 sob s pritikllnaml t*8rn ia maj ali avgust. Ponudbe z navedbe eene na e-lamil oddelek «Jntra» pod K me Sobo s 3 posteljami električne razsvetljavo in prostim vbodom oddam. — Naslov r oglasnem oddelku «Jutra». 7787 Brezplačno prijavit» oddajo 'tanovaaja. sobe. lokala. go.tilne, trgovine, delavnice itd Posr». dovanje sa oddajalea popolnoma brezplačno «Posredovale«». Sv Petra e it 1& 5681 Stanovanje 8 sob, kuhinje in prittklia, v sutercnu eddsa i aprilom. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1774 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvet. ljavo in posebnim vhodom takoj oddam samo solidne, mn, boljšemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelka «Jatra». 7765 Sobo v centrumn oddam dvema. Naslov v oglasnem oddelku «Jntna». 7758 Dijaka sprejmem kot sostanovalca s hrano v sredini mesta — gospoda pa ssmo aa hrano. Cena nizka. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 7752 Sobo s posebnim vhodom oddam s 1. aprilom v Slomškovi ulici 6. 7788 Zakonca bre> otrok iščeta primerno stanovanje z vsemi pritikllnaml r novi ali turi bili ta takoj ali pozneje. — Ponudbe na oglas oddelek «Jutra» dano». pod «Dobro od-7505-a 5000 Din posojila ilčem nujno za t mesece. Varnost in garancija sigurna. Vrnem 6300 Din. Ponudbe na oglasni oddelek «Jatra» pod «Varnost 62» 7781 3000 Din posojila' Ilčem zelo nujno proti zelo ugodnimi obrestmi in ob ei-gurnem Jamstvu, za dobo 8 mesecev — Ponndbe aa oglasni oddelek «Jutra» pod «Jamstvo 8000». 7732 Hotel in restavracijo Royal v Zagreba, lile. <4 Oddamo za delj česa. Ponudniki naj v svojih ponudbah označijo, ako re-flektirajo na oboje, ali posamezno. v zaprti kuverti do 10 aprila t 1 Vsak re-flektant mora polotiti kav eijo za inventar, katera bo določena skupno V prijavah, ki bodo odprte 11 aprila, je navesti nudnino. Pri oddaji pridejo v poštev kavcija, nudnlna ln vae druge povoljnejle okoliščine. Ponudniki so vezani do odločitve oddajnega raa-sodilča D. Oton Gavran-iič, odvjetnik v Zagreba. Sndski »ekre-ter Hotela 1 Restavracije «Royal». 774S Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižani najemnini Pokojninski uvod r Ljab tjani toes Dama srednjih let snlidna in samostojna. brez lastne kriv. de razporočena. s svojim domom, želi resnega znan-stva z značajnim, solidnim in inteligentnim gospodom. Na anonimne dopise ne od-govarjam Dopee na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Domače ognjišče». 7762 Kateri gospod (starost postranska) bi pomagal mladi trgovki (ločenki) do eksistence, ev. službe Cenjene ponudbe aa oglasni oddelek «Jutra* pod značko «Vedno hvaležna». 7784 Kateri finančni stražnik ali slični dri uslužbenec želi znanja z gospodično, izučeno šivanja in vsega gospodinjstva, v svrho ženitve. Le resne ponudbe je poslati na ogl. «Jutra» pod Šifro 7753 oddelek »Šivilja 58» nnimii a ii « и » » ■ 11 « ■ i » ■ п ц ц in Najboljši in najekomicnejši elektromotorji iz znanih čeikih tvoinlc Skoiovih zavoîov v plznju se nahajajo v velikosti V« do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na: ek inž. Џ. fi. Stebi, £jnbl;ana, Selenturaova uL 7. Telefon itev. 2960. rimnm ШЗДШГШЗХШДШД Dopisovanja ln poznanstva leli topniïki častnik, sedaj v službi i» ven Slovenije. — Le resne, iskrene in neanonimne do- Sise poslati na oglasni ed-elek «Jutra» pod zna" «Zenitba m Izključena». 7741 Trgovec mlad inteligenten is dobrosrčen, želi znanja i damo v starosti 18—86 let, bogato, inteligentno, dobro vzgojeno in muzikalno, v svrho skorajinje ženitve. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod Iifro «V, " PJ 7740 S^BfSQBESQQQQQQBSESQQBiBtSEiQBSSBBC g i IM-opnruti in mlmt 0 s a a ca и и s И 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 najslovitejših nemških firm v zalogi. Prodaja na veliko in malo. Cene aparatom: z eno svetiljko D;n 800-—, z dvema svetiljkama Din 1200-—, s 3 sve iljkami slavni aparat „Marconivox'% ki d<.b bolje od vsakega drugega in sprejema vso Evropo Din 2200—, s 4 sveilijkami .,Teslaphon < Din 2800-—, s 4 svetlljkami ,Nora Neutrodin « s skalo stanlc Din 4500— Aparati: „Tropadin". „Superhetcrodtn*- od 5 —6 —7 in 8 svetfljk Din 3000-—, 4500-- , 5000— in 6500--Aparafl se prodajajo z dolgoletnim jamstvom za odlično delo. Zahtevajte bogato ilustr.ran cenovnlk (cena 3 D n za 72 strani). Pridite na brezplačni ko icert (ob torkih, četitk h in sobotah od Va 9—10 zvečer.) ali zahtevajte, da se Vam potom Vašega telefona na it. 41-85 priredi koncert Potniki In preprodajalci strokovnjaki naj se javilo. Dober zaslužek, ako r parate sestavita sami, Ja cena poloviina. Za uspeh se daje jamstvo. Vsaki brez razlike lahko po mojem navodilu sestavi aparat sam brez kakrin'g* koli strokovnega znanja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Radio Industrija Ing. DJordJe Blaiek Topličin veuac 4 BE0GBAD Telefon ii. 41-88 Fotograf samoetojea — leli poročiti v stara« let. Dopis, pod Hfr» «AMOMt 1927» aa oglamj oddelek «Jetra». 7784 CU^sho, Kratek klavir dobro ohranjen, radi pre, selitv« agodso predam. -, Naelov v oglaanem oddelka «Jntra». T7KI Veliki boben dobro obraajaa, kopi GoA beno draltvo v Trebajeea 7731 jULifcLLL Mlade brake po 8 tednov star. od psioi Soče. katera Je dobila u razstavi leta 1926 odlita« pohvalo, ima aa prodati Ludvik Modie. Bloška polica - Rakek. Istotako pred* tudi 2 resasti pakt. zel. dobri gonjač ki 7744 Sekasta pslca se Je zatekla Naelov po v» oglasni oddelek «Jatra». na Volčja psica čistokrvna, naprodaj i V od matu Ciglerjeva ul. 7| 7771 Dvokolesa 'lja najbolje, in najceneje FlerJ Nunska ulica S tjhitra, jJ Vulkanlziram vae vrtu »vtogui tudi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam koleea ш ■ torje P Škafar. LJublji Rimska cesta 11. Pozor I Pozort Dramatična društva I z 11 * J* «Ilertrirana lepa maska» — Učna metoda aa podlagi Itevilnih slik Ia skie v naravnih barvah tel izdelava ametnih brad. brk in noeov — Nabavi aaj J« vsak oder Ia vsak igralec. Cena 40 Din — Naroča tel E Navinšek gledališki fri. zer v LJubijaat Selenburgova ulica M WAKEFIElty Zastopstvo in ra gros prodi (a: TEB IN" Zagreb, 99 M. Zévacot 103 Papežinja Favsta Roman »To ie Favstin glas!« se jf zdrznil vojvoda in ostra el. Maurevert ni spremil devojke, s katero so ga pravkar poročili.., Ženski sta jo prestregli in sta odSi z njo mimo Henrika Guiškega. V bledi svetlobi sveč, ki so dogorevale, je uzrl njen obraz. Toliko da ni zarjovel. Zrušilo se je nanj kakor skala. Hotel je planiti na pomoč... toda ostal je, kjer je bil, kakor da so mu noge prirasle k tlaku... Novoporočenka je biia tista, ki jo je ljubil do blaznosti. Bila je cigančica Violetta!... Še nekaj trenutkov in cerkev je bBa izpraznjena. Guise, ki se ie med tem osvestil, je z divjo radostjo zamrmral: »Imam jo! To pot je moja!...« Že je hotel hiteti za njo. Toda izpred oltarja se je bližala dvojica mož. Enega je takoj spoznal. Bil je Maurevert, Violettin soprog!... Kaj je pomenila skrivnostna poroka? Zakaj se je Maurevert oženil z Violetto? Ali jo je mar na tihem ljubil?... Vojvoda je hotel dognati vso resnico. Umaknil se je v temo in je nastavil uho, stregoč na besede neznanca, ki je bil z Maurevertom... Spoznal je njegov glas. Neznanec je bil tisti, ki je pravkar odredil, naj mlada žena počaka v nosilnici... Bila je Favsta!... »Oglasite se tedaj v mojem dvorcu, da vam izplačajo dogovor- __________ jenih sto tisoč liver.c je rekla Favsta. »Zastran ostalega se zanesite | ko je zamrmrala: name. Čez mesec dni bo vojvoda kralj. Tedaj bo izlahka pozabil cigančico. A tudi če zve, kaj se je zgodilo, sem jaz porok, da vam oprosti. Kar je obljubljeno, je obljubljeno: imenovani boste za gard-nega kapetana njegovega Veličanstva Henrika IV., kralja lorênskega in francoskega.« »Oh, gospa,« je dejal Maurevert, »minuto, v kateri sem vas spoznal, bom blagoslavljal do smrti! Le kako naj se vam oddolžim? ...« »Povedala sem vam!< je z mrkim glasom odgovorila Favsta. »O, zastran dekline bodite brez skrbi...« »Tedaj odpotujete!« »Odpotujem. A to veste, gospa, da moram še nekoga posetiti, preden ostavim Pariz.« Favsta se je zamislila. Nato je povzela nekam drhteče: »Dobro. Idite k njemu, ako ne morete drugače!...« »Oh! Službo na dvoru, denar, vse, kar ste mi obljubili, bi rajši pustil, kakor da se odrečem tej radosti: videti ga uklenienega, imeti ga v pesteh!... Bussi-Leclerc že čaka zunaj, da me odvede v Ba-stiljo.. »Prav. Dotlej bom jaz čuvala vašo... ženo.< »Hvala, gospa,« se je zarežal Maurevert »In kje jo najdem »Potem, ko se oglasite v mojem dvorcu v Starem mestu, idite na Montmartre in javite se "opatici pri benediktinkah. Vrne vam soprogo, obenem pa vam sporoči moja končna povelja. Idite ...« Maurevert se je globoko priklonil, poljubil Favsti roko in odhitel iz cerkve. Guise je zdaj vedel, kje mu je iskati Violette; časa je imel gotovo dve uri. Nič mu tedaj ni branilo, da ne bi še počakal. Favsta je stala nekaj minut nepremično in premišljevala. Vojvoda je slišal, »Ali naj grem tudi jaz v Bastiljo?« Globok vzdih se ji je izvil; gotovo je mislila, da je sama, zaka; cerkev je bila prazna in zapuščena... Naposled je odšla. Brazgotinec ji je sledil v primerni razdalji Ko je prišla do svoje nosilnice, okoli katere je stražilo dvanajst konjenikov, ni stopila vanjo, ampak je velela: »V montmartrski samostan!« Sama je obstala na mestu. Neodločno je krenila proti Bastilji; po nekaj korakih se je mahoma ustavila. Tedaj je vojvoda stopil k njej. Ko je Favsta začula tuje korake, je nehote prijela za bodalo; a že je spoznala Henrika Guiškega. On se je odkril in jo je ogovoril z zamolklo razburjenim glasom: »Gospa in vladarica, pariške ulice ob tej uri niso varne. Dolžnos; mi je, da vam ponudim roko v oporo in svoj meč v zaščito.« Favsta ni pokazala nikakega presenečenja »Vojvoda,« je dejala, »lahko bi vedeli, da se mi ne more nič zgoditi. Posvetni meč, ki mi ga ponujate, je bore malo v primeri z duhovnim mečem, ki je v mojih rokah...« Vojvoda se je prajznoverno zdrznil. »Bili ste v cerkvi,« je povzela Favsta, kažoč na hram Sv. Pavla. »Da, gospa,« je odvrnil Guise. »In prav zato ...« »Vrniva se vanjo!« ga je prekinila Favsta. »To, kar imava povedati drug drugemu, si najlaglje poveva pred obličjem božjim.. .< Brazgotinec se ni upal ugovarjati: molče je šel za njo do oltarja. Sveči, ki sta preje svetili čudnemu obredu, sta bili utrnjeui. Zdaj je prihajala svetloba samo še od večne luči, ki je na dolgem lancu visela izpod oboka. Favsta je prijela vojvodo Guiškega za roko in je izpregovorila z osornim, trdim, pretečim glasom: „Zundapp" idealno motorno vozilo za vsakega 4J> HP na verige, balonske gume. Cena samo Din 13.000 Pogleda se pri Fr. Vorsič, Maribor, Vrbano-va 19. Zahtevajte izčrpen opis. Zastopniki zaželjem. FerlinC Šmarje pri Jelšah proda zaradi trajne bolehnosti posestvo v trgu (nad 300 sadnih dreves), vino-gradni posestvi Finsko in Dreveni k, kjer se prideluje nai boljše vino vsega okraja.—Podrobnosti direktno. § Zahvala. Srčna potreba mi je, da se tem potom najiskreneje zahvalim za izkazano sočutje — prilikom smrti mojega predobrega moža — preč. duhovščini, zlasti preč. go» spodu profesorju Rateju za zadnje duševno tolažilo, katero je umira» jočemu dodelil, gosp. dr. Baum» gartenu in dr. Jenšterlu za veliko nož-tvovalnost, s kat-ro sta bla» gopokojniku Lajšala njegovo pre» veliko trpljenje, ter ga bodrila. Iskrena hvala gasilskima društvo» ma Trbovlje in Vode za častno spremstvo, kakor tudi pevskemu društvu »Zvon* Trbovlj'e za v srce segajoče žalostinke. Nadalje darovalcem cvetja in vencev in tudi vsem, ki so nepo» zabnega spremili na zadnji poti. V neizmerni tugi Trbovlje, 21. marca 1927. MARIJA TORY v svojem kakor v imenu svojih otrok. 3699»a L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mestni trg 15 lzdelovatelj dežnikov Ka drobno I Na debelo t Zaloga sprehajalnih palic Start (tajniki ta umno ureobleteto. Potrti globoke žalosti javlja» mo pretužno vest, da nas je danes ob 11. uri zapustila naša nad vse ljubljena hčerkica in sestrica DANICA stara komaj 26 let Pogreb se vrši v Zagrebu. ZagrebsLjubljana, 21. marca 1927. Žaluioča rodbina Rebec. 3701»a Zahvala. Za izkazano sožalie in za mnogobrojno spremstvo na zadnji poti naše dobre nepozabne mamice Hne Kobald se vsem najprisrčnejše zahva-iju emo. Ljubljana, 21. marca i 927 Žalujoča rodbina Kobald. g PRESELITEV I Д S tem naznanjava cenj. obč nstvu, da sva najin E3 špecijalni atelje za črkoslikarstvo § 99Г preselila "M s no Reslievo c. 4 - S«. Petin c. 39 ■Û v hišo g Adolfa Hauptmana (зп Jubile пеш mostu). И Ustanovljeno 1933 Telefon štev. 908 nI Se priporočava g Pristou & Briceli. Kdor oglašuje, ta nopredmei i Zahvala. (Srn pueDEefi МтмШ*. V globoki žalosti namanjamo vsem sorodnikom, priiateljem in znancem žalostno vest, da je naš dobri soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Ivan Lavrič trgovec in posestnik po kratki bolezni, dne 20. t. m. ob 1 uri ponoči v to. letu svo e dobe boguvdano preminul. • Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrši. 22. t m. iz hiše žalosti na farno pokopališče na Vranskem. Vransko, dne 20. marca 1927. Marija Lavrič roj. Mrovlje, soproga; Mara, Janko, Ana, Mila, Pepi. Vilma, Franci, 3-9s otroci ln ostali sorodniki. Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in prezgodnje Izgube svojega nadvse ljubljenega in nepozabnega soproga, oz. očeta, brata, strica svaka itd., gospoda Jakoba Welley-a ravnatelja zavarovalnice „Dnnav* d. d., podružnice v Ljubljani izrekamo tem potom svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se najiskreneje vsem darova'cem prekrasnega cvetia in vsem, M so spremili pokojnika v tako mnogobtojnem števila k večnemu počitku, ter gg. pevcem .Naprednega dmšrva za dvorski okraj" za gnljive žalostinke. Najgiobokejša zahvala gg centralnega ravnateljem. .Mestnemu saveza zavarovalnic* in gg. stanovskim tovarišem za nadvse častno počaščen je spomina blagopotojnika. Ljubljana-Gradec-Dmtaj, 21 muca 1927. 3700 Žalujoči ostali. + Poirti neizmerne žalosi naznanjamo vsem sorodni kom, prijateljem in znancem tužno vest, da nss je zapustil naš predobri soprog, oče, sin. brat, stric, gcspod Alojzij Gostiša posestnik in gostilničar. Dragega pokojnika po!o2 mo k ч ečnemn počitku danes, v ponedeljek, dne 21. L m. ob 6. popoldne na pokopališče v v Gornjem Logatcu. Gornji Logatec, 21. marca 1927. Žalujoča soproga Iva s sinčkom Lojzkom in ostalimi sorodniki. Pesek za železolivnico, dober, iščem. Franie Effenbergera sin tvornica strojeva i ljevaona željeza Daruvar (Slavonija) E egantna precezjska ura za zmerno ceno se dobiva po vseh boljših trgovinah z uram: Zdrava in krepka deca so materina sreča! Prosti zrak, svetloba, skropulozne telesne čistoče ob strogi higijeni v hrani, so bitni pogoji za dobro zdravje in za čvrstost Vaše dece. Izbrano hrano, k temu redilno, bogato na vitaminih, fosforju, in v najmanjšem obsegu nndijo Vam ako jih uporabljate v hrani deteta že odstavljenega od ptsi, one dajo dečjemu organizmu vse sestavine, potrebne za razvoj. OVOMALTINE močno pomagajo za časa kritične dobe, ra-stenja, v kratkem času izt>oIjšajo splošno stanje nežne, rahitične in bolehne dece. Ovomaltine se dobi v vsaki apoteki tn drogerffl po cenfe 100 gr 18*50 Din, 250 gr 36*25 Din. 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list od Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih Iu dijetetnlh preparatov ZAGREB. Jurjevska uL 37. V neizmerni žalosti пагпашато da nam je umrla 19. t m. ob pol 14. dop. naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra itd, gospa Morilo Uehouec m. Migni soproga posestnika bivšega deželnega poslanca, župana Itd. Pogreb nepozabne, pokojnice se bo vTšii v ponedeljek, dne 21. t. m. iz hiše žalosti v Žužemberku 14 na tamkajšnje pokopališče. V Žužembergu, dne 19. marca 1927. Ivan Vehovec, soprog; Ivan, Mirko, Feliks, Darko, Stanko, sinovi; Joslplna, .Mara, Clri'a, hčere ter rodbine Vehovec, Nabtlgal, Mlakar, Mrvar in ostali sorodniki. Umtaio fctao bdùl u KensoccU «Jutru Adotf Ribniku, Za Nuodao tirtarno dd, kot tukaotrj« Fran Jezerjrk. Za iasceacai del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi v Гј"Чјтп4