QUBQANSKA UD TCZIU TEL:041 923 943 'Aw.çpi —r sestrice Ljub(]3ffikac 12d ^ I VABOEMINA StASTNE PIZZE Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih; torte velikosti od 8 kosov naprej, tudi diabetične; domačo potico; ročno izdelane domače piškote in še veliko drugega. Če želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj. ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50 m^^m Ft Tv i, JËË SERVIS Cistilno-vzdrževalni servis -generalna čišćenja po adaptacijah -strojno globinsko čišćenje talnih oblog, oblazinjenega pohištva. notranjosti vozil,... Senćila GORENC s.p., Liparjeva 16, 1234 Mengei, GSM: 041 644- 121 -iamelne zavese, notranje in zunanje ialuzije. plise in rolo zavese,tende in markize,... Montiramo termoreflektivne in protivlomne folije -sungard Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, - audio noprov. - glassgard -SDI distribution Slikopleskarstvo -barvanje stanovanj, fasad, oken, vrtnih ograj,... Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike clean tó beat ZAKAJ ČRNO-BEL JANUARSKI ODSEV ajprej se želim bral-cem opravičiti za čr-no-bclo januarsko številko Odseva. Ni mi bila všeč in nisem se z veseljem odločil za takšno rešitev, vendar sem z njo želel marsikaj povedati. Z njo sem pravzaprav samo izpolnil že kar tradicionalne želje in zah-teve občinskih svetnikov, ki so mi jih vsake pol leta razlagali na sejah občinskega vodstva. Razumel sein, kaj so mi hoteli povedati, ko so poudarjali, naj bom trd, da naj udarim po mizi in rečem: »Konec redakcije! Objavili borno tisto, kar ste do določenega datuma redakcije naredili. Boste drugič vsaj věděli, da seje treba držati rokovi« Nisem pa prepričan, da so v občinskem vodstvu razumel i oz. hoteli razumeti, ko sem jim razlagal, zakaj tega prej nisem želei narediti. Imam občutek, da so moje neprisilno vođenje redakcije razlagali z ugotovitvami, češ, Miro je pre-mehak, je naiven, si tega ne upa narediti. S takimi ocenami se v glavnem ne strinjam. Diktature nisem uvajal, ker veni, da prisila spodbudi novo nasilje, verjet-no bi se v redakciji prepirali, kdo bi dobil čir na želodcu, izgubili bi še tište, ki so pripravljeni pisati, predvsem pa mislim, da za takšno izvajanje diktature nisem finančno zadosti motiviran. Prva letošnja številka Odseva je bila takšna prav zato, ker sem v njej objavil skoraj samo tisto, kar sem do določenega datuma dobil. V Odsevu že nekaj časa velja, daje zaklju-ček redakcije vsakič desetega v mesecu, vendar se tega drži-jo zelo redki. Razloge za to seni že večkrat razlagal. Za zadnji Odsev sem redakcijo zaključil 15.januarja, se pravi 5 dni po dogovorjenem zaključku redakcije, nisem pa želei narediti tistega, kar običajno naredim, da poskrbim za tisto, kar manjka, napišem še dodatne članke, najdem fotografije itn. Zato je bilajanuar-ska številka tanjša, v njej ni bilo nobenega pogovora, manjkalo pa je tudi poročilo z januarske seje občinskega sveta. Naslovnica je bila črna iz več razlogov. Prvi je la, da urednik za fotografijo tokrat ni prine-sel fotografije zanjo. Na ta načinje protestiral, ker še ni dobil honorarja za november in december. Jaz bi sicer lahko izbral drugačno barvo za prvo stran, vendar sem s tem opo-zoril na vlogo Odseva pri promociji občine. Menim, daje bila večina do zdaj objavljenih naslovnic lepih in da sc nam ni bilo treba sramovati našega glasila. Odslikavala oz. odse-valaje podobe sodobnega Trzina. Predstavniki našega turističnega društva so pogosto Odsev ponujali na različnih pri-reditvah kot občinsko promocij-sko gradivo. Z Občine so vsak mesec na različne naslove v so-sednjih občinah pošiljali po več kot 100 izvodov Odseva, ko pa sem na sejah občinskega sveta opozarjal na promocijsko vred-nost našega časopisa, pa so se mi svetniki prizanesljivo nasmi-hali. Januarja pa jc bilo občin-skim uslužbenkam kar nerodilo pošiljati okrog tak čm Odsev. Mogoče so svetniki zdaj le spoznali, kaj smo jim razlagali. Ko so zaklenili blagajno za Odsev, bi mogoče kakšen tolar le lahko izbrskali tudi iz predala za promocijo občine. Črno-bele platnice so bile ludi opozorilo pred črno-belim poro-čanjem o dogajanju v Trzinu. Na Občini so bili nemalokrat nezadovoljni z našim kritičnim pisanjem o nekaterih naložbah, načrtih in dogajanjih v občini. Večkrat smo namreč dopustili, da so se slišala tudi razmišljanja, ki so se razlikovala od tistih, ki so prevladovala v vodstvenih krogih naše občine. Ves čas smo poudarjali, da je Odsev časopis trzinske občine z malo začetnico in ne Občine z veliko začetnico. Menimo, daje vzrok za gonjo proti Odsevu prav v tovrstnem pisanju, daje financiranje le pri-ročen izgovor. V občini bi se morali ob tem vseeno zavedati, da smo za občinsko politiko ves čas hote ali nehote dělali kar dobro »reklamo«. Občinsko vodstvo je imelo v vsaki številki veliko možnosti, daje razložilo svoje poglede in dejanja. Neka-teri pa so se ob tem težko spri-jaznili, da smo kdaj pokazali tudi na napake. Saj to ni nič slabe-ga. Tišti, ki delà, lahko naredi tudi napake, saj nismo nezmot-Ijivi bogovi; napak ni, če se ne delà. Več glav pa več ve in v uredništvu Odseva nikakor nismo želeli, da bi bilo naše pisanje črno-belo, da bi bili še v večji meri trobilo občine in župana, kot nam nekateri očitajo. Na platnicah ni bilo reklamnih oglasov, ker je urednica za trženje iz najrazličnejših opravičljivih in neopravičljivih vzrokov za- niujala. Po 10. januarju sem bil trikrat pri njej, da bi dobil reklame, potem pa sem redakcijo dokončno »zaključil«. Januar jc običajno mesec, ko jc reklam malo, tako da škoda ni bila velika, vsccno pa so bile prazne strani tudi sporoćilo občinarjem. Ko izračunavajo stroške Odseva, seštevajo samo izdatke, ki jih imamo in imajo za pripravo, izvedbo in raznos Odseva in Uradnega vestnika, nikakor pa ne želijo pri končnem obračunu cene glasila upoštevati tudi njego-vega zaslužka z reklamami. To je do nas zelo nepravično in tudi nestimulativno. Pravzaprav ni pomembno, kako uspešni smo pri trženju, saj nam tega ne priznavajo, pre-prosto ne upoštevajo. Po vsem tem je za nas prav vseeno, če so platnice prazne, pa še cene-je je, če so črno-bele in ne barvne. N'enazadnjc so v pre-teklosti na Občini z nekaterimi ukrepi učinkovito poskrbeli za poslabšanje naših pogojev za nabiranje reklamnih oglasov med trzinskimi podjetji. S prvo letošnjo številko Odseva sem skušal občinskemu vodstvu nazorno prikazati nekaj stvari, ki jim jih hočemo na vsch sestankih, ki jih imamo z njimi v zvezi z Odse-vom, dopovedati. S črno-belo številko pa sem hotel nekaj povedati tudi bralcem in tudi sodelavcem v uredništvu Odseva. Vein, da nekateri naši bralci sporočila niso razumeli. Eni so mislili, da gre za teh-nično napako, drugi so časopis vzeli v roko brez razmisleka in so se zgolj spraševali, čc mogoče za kom žalujemo, vemo pa tudi, daje bila zadnja številka ena najbolj bránili doslej. Prebrali sojo tudi nekateri Trzinci, ki Odscva drugače ne berejo. Kar se tiče mojih prijateljev, sodelavcev pri Odsevu, pa menim, da so sporočilo, ki jim jc bilo z zadnjo številko namenjeno, še kako dobro razumeli, po potezah, ki so jih povlekli v občinskem vodstvu, Nadaljevanje na str. 2 ODSEV glasilo ObčineTrzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Namestnica odgovornega urednika: Mateja Erčulj Tehnični urednik: EmilPevec Urednik fotografije: JožeSeljak Trženje: Joiica Valenćak Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fink Jugovic.Tone Ipavcc, UrSa Mandeljc, Pelra MuSič, Tanja PrelovSek, Mirjam Stih, Jana Urbas, Andrej Župane Tisk: MajkoRavnikar s.p., Domîale Naklada: 1-170 izvodov E-naslov: odsev.96@hotniail.com Glasila Odsev Izhala enkrat mesečno m ga dobilo brezplaCno »sa gospodlnlstva v Tranu. Slika na naslovnici: To svet ni črn. (foto: Jože Seljak) ISSN 1408-4902 Qf/casih se zdi, kot da se čas zgošča in y kot daje potrebno v vedno krajšem času opraviti vedno več. Občina Trzin ob-stoja že šest let in pričakovali bi, da smo v tem času na Stevilnih rednih sejah ob-činskega sveta že veliko postorili. Seveda smo. Sprejeli smo celo vrsto odlokov, ki urejajo zadeve iz pristojnosti občin. Vsa-ko leto znova pravočasno sprejmemo proračun in vse potrebne spremljevalne akte. Bolj ali manj ažurno tudi prilagajamo svoje předpise novim zakonom in podza-konskim aktom vlade ali ministrstev in vendar se vedno znova izkaže, daje še veliko tega, kar je potrebno urediti. Včasih za to poskrbimo kar sami. Tudi Občina Trzin ni imuna za razne nesporazume ali tudi nepravilnosti na tem ali onem pod-ročju in potem pač mora to obravnavati občinski svet in občasno sprejeti tudi kak sklep, ki ni ravno vsem po volji. In tako tem, ki burijo duhove, nikoli ne zmanjka. Na februarski seji, ki bo tedaj, ko boste občani in občanke brali te vrstice, že za nami, bo imcl občinski svet na dnevnem redu kar petnajst točk. Seveda ne bodo vse cnako pomembne in enako dramatične, a vsaj nekaj je med temi petnajstimi zadevami takih, ki bodo gotovo odmevne v javnosti. Na naslednji, marčni seji bomo obravna-vali zelo pomemben dokument za příhodnost naše občine. Po enoletnih pripravah in tudi Stevilnih razpravah, posvetih z raznimi interesnimi skupinami, po dveh zborih občanov in opravljeni obširni anketi bomo dokončno pripravili predlog Strategije razvoja Občine Trzin za obdob-je 2005 do 2010 in občinski svet bo, kot Telefonske številke Občine Trzin so: 564 45 44,564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49 Fax: 564 17 72 Elektronska pošta: info@obcina-trzln.sl Spletna stran: http://www.obcina-trzin.si/ upam, ta predlog 14. marca tudi sprejel. S tem dokumentom bomo začrtali razvoj naše občine za naslednje srednjeročno obdobje po načelih trajnostnega razvoja. To pomeni, da bomo ob odločitvi za podporo težnjam po na-daljnjem razvoju jasno postavili tudi pogoje, da razvoj ne sme ogroziti ravnovesja v okolju oziroma ogroziti narave kot ključnega dejav-nika v tem okolju. Koncept trajnostnega razvoja je danes, kot vemo, domnevno temeljno vodilo razvoja tudi v širšem okolju, v Repub-liki Sloveniji in v EU kot celoti. Vendar se vse prevečkrat izkaže, da pritiski trga in kapitala prisilijo politiko, da se vedno znova za kak korak umakne, kadar je potrebno braniti okolje in naravo ali standard socialnih pravic. Mi, kot majhna občina, na prvi pogled najbrž lahko zelo malo storimo, da bi se razmere izboljšale, toda še vedno velja, daje potrebno začeti pri sebi in dati zgled drugim. Tudi več-jim. Tisto, kar morda pri vsem tem koga presene-ča, je odločitev za dovolj natančno načrto-vanje razvoja in postavljanje ciljev za pet, šest let vnaprej. Še posebej zato, ker imamo še vedno polna ušesa kritik t.i. planskoga gospodarstva in radi prisegamo na tržne zakonitosti in neoliberalno načelo tržne regulacije, še posebej na področju gospodarstva. Toda, kot smo najbrž že vsi opazili, tudi EU kar na-prej sprejema plane in strategije nadaljnjega razvoja in jih seveda potem tudi spreminja in prilagaja. Spomnimo se razprav o Lizbonski strategiji. Ravno zdaj potekajo tudi zelo intenzivne debate o t.i. finančni perspektivi za obdobje 2007-2013 in v skladu s tem tudi Republika Slovenija pripravlja Strategijo razvoja za isto obdobje in prav na februarski seji bomo tudi mi v naši občini odločali o tem, da se občina Trzin ponovno vključi v pripravo razvojnega programa za območje Ljubljanske urbane regije za čas od 1. 2007 do 2013. Ljubljanska urbana regija vključuje štiriindvajset občin, vključno z Mestno občino Ljubljana, in predstavlja najbolj razvito območje Slovenije, in za Trzin nikakor ni nepomembno, kaj se bo v tej regiji dogajalo v naslednjih letih. Tudi zato je važno, da še pred tem sprejmemo lastno strategijo in potem skušamo vpli-vati na razvojni program regije tako, da bomo morda lažje uresničevali svoje razvojne cilje v sozvočju s širšim okoljem. Tone Peršak ZAKAJ ČRNO-BEL JANUARSKI ODSEV pa sporočila očitno spet niso razumeli ali ga ne želijo razumeti. Razmišljajo zgolj, daje šio za sovražno potezo, naperjeno proti njim. Na uredništvu smo imeli po iziđu januarske številke sestanek, na ka-terem smo sprejeli vrsto sklepov, s kate-rimi smo hoteli izboljšati delo uredništva in v kar največji meri izpolniti zahteve občinskega vodstva. Na Občini se na naše pobude do zaključka redakcije niso odzvali, v stilu, ki še kako spominja na zlate čase komunizma, pa so predlagali nekaj rigoroznih ukrepov, ki naj bi pořezali krila novinarski svobodi. Urednik ... W ï IZ UREDNIŠTVA ODSEVA Sklepi s sestanka uredniškega odbora Odsev v sredo, 26. januarja 2005, v prostorih vrtca Palčića, Mengeška 22. Prisotni: Miro Stebe, Mateja Erčulj, Emil Pevec, Jožica Valenčak, Marija Lukan, Jože Seljak, Tone Ipavec, Nataša Prah, Andrej Župane, Franci Banko Opravičeno odsotni: Urša Mandeljc, Mirjam Stih 1. Deseti v mesecu (do 23:59) je rok za odda-io vseh prispevkov, prav tako reklam in naslovnice. 2. Glavni urednik mora biti seznanien z vsem, kar bo v časopisu, in ne srne nič mimo njega, kot se je to doeaialo doslej. 3. Vsi članki morajo biti lektorirani, prispev-ki pa morajo imeti tako pot: M1RO-MA-RIJA-EMIL. 4. Emil Pevec je odgovoren za število strani. Ce se pokaže, da bi bilo strani več, kot je zapisano v odloku. se mora posvetovati z glavnim urednikom, katere prispevke lahko izloči, ali pa se morata dogovoriti o morebitnem povećanju obsega. 5. Seljak Jože je kot urednik fotografije zadol-žen, da preveri vse fotografije v Odsevu. De-setega v mesecu oz. ko bo Odsev postavljen, se morata z Emilom dogovoriti, da jih pogleda. Koordinacija med Emilom in Jožetom mora biti boljša, kot je bila doslej. 6. Pri obračunu stroškov pisanja, urejanja, tiskanja in raznosa Odseva je treba upoš-tevati tudi zaslužek, ki ga ima Odsev s trženjem. Nazorno je treba pokazati višino stroškov, ki jih ima občina z Odsevom, znižane za prihodke, ki jih Odsev dobi s trženjem. Pristajamo zgolj na ta izračun stroškov Odseva. 7. Financiranje Odseva, ki je bilo določeno leta 1999, je neživljenjsko. Takrat je bilo določeno, da občina financira 60%, Odsev pa mora poskrbeti za 40% z reklamami; v teh šestih letih smo ugotovili, da tega ne moremo dose-či, ker se Trzinci ne odločajo za tolikšno og-laševanje, poleg tega paje Odsev v neena-kovrednem položaju z ostalimi časopisi na našem območju (Domžalske novice, Mamut, Kamniške novice). 8. Podpiramo cenik za lektoriranje in pred-lagamo povišanje. Prav tako se zavzema-mo za plačilo vseh prispevkov, z izjemo pišem bralcev in uradnih obvestil, objavljenih v Odsevu. Predlagamo tudi povišanje honorarjev za pišoče pri Odsevu. Za vse pa naj velja neto cenik. 9. Finančno in tudi drugače naj se ločita Uradni vestnik in Odsev. Naj se za obe publikaciji vodi druga proračunska postavka oziroma konto. 10. Vsak mesec naj se vodi evidenca zaslužkov in porabljenega denarja. Evidenco vodi Miro v sodelovanju s finančno službo. Glavni in odgovorni urednik Odseva Miro Štebe PREDLOG SPREMEMB ODLOKA O GLASILU OBČINE TRZIN ODSEV, ki jih je na sestanku 31. 1. 05 sestavila delovna skupina predstavnikov svet-niških skupin občinskega sveta, v kateri so bili: Matjaž Erčulj (SDS), Janez Mušič (Nsi), Lilijana Smrekar (ZLSD), Romeo Podlogar (Lista za zeleni Trzin), Jože Cof (Lista za trajnostni razvoj Trzina) in Matjaž Loborec (LDS). Odlok o občinskem glasilu Odsev naj se spremeni tako, da: - Uradni vestnik občine Trzin ne bo več obvezno izhajal kot priloga glasila Odsev, temveč le praviloma, kar pomeni, da izid Odseva in Uradnega vestnika ne bosta več nujno pogojena drug z drugim oz. da izid Odseva ne bo več odvisen od seje občinskega sveta; - bo občinski svet poslej izbiral glavnega in odgovornega urednika na podlagi razpisa (za dve leti) in na osnovi predložene programske zasnove besedila, del katere mora biti obvezno tudi vsebinski náčrt rubrik znotraj glasila ter zagotovitev zadostnega števila stalnih sodelavcev; - oblikovanje uredništva z vidika občinskega sveta ni več potrebno, medtem ko bo funkcije in pristojnosti uredniškega sveta v imenu občinskega sveta prevzei kolegij občinskega sveta; - se natančneje uredi vprašanje, kateri prispevki morajo biti honorirani in kateri ne (pisma bralcev, reklamni članki, obvestila in poročila o dejavnosti društev, prispevki župana in drugih občinskih fankcionarjev ipd.); - mora letno iziti 11 rednih števii Odseva v skupnem obsegu 352 strani, od katerih je 44 strani lahko barvnih, in da mora vsaka številka obsegati 32 strani oz. po dogovoru s kolegijem OS največ 36 ali najmanj 28 strani; - mora Odsev obvezno iziti vsak mesec, razen avgusta, do 25. v mesecu in - bo že z odlokom urejeno sankcioniranje nespoštovanja določb odloka. Delovna skupina je tudi ocenila, da je januarska številka Odseva tako s svojo vizuelno podobo kot z vsebino več urednikovih člankov pomenila neustrez-no provokacijo in neke vrste zlorabo položaja s strani glavnega in odgovornega urednika, glede na opustitev objave večjega števila reklam in barvnih strani pa tudi oškodovanje Občine Trzin kot ustanovitelja in izdajatelja Odseva. Delovna skupina meni, da bi občinski svet v zvezi s tem moral sprejeti ustrezni sklep. Občinski svet je predlog sprememb potrdil 14.2.2005. z lepim vedenjem V lepše čase Turistično društvo je v petek, 21.januarja, v dvorani Marjance Ručigaj pripravilo predavanje znane etnologinje, zbiralke narodnega bogastva, publicistke in profesorice Dušice Kunaver o tem, kako lepo vede-nje v vsakdanjem življenju lahko naredi odnose med ljudmi prijaznejše in prijetnejše. V zelo zani-mivem predavanju so poslušalci izvedeli marsikate-ro zanimivost o bontonu, lepih pozornostih in o tem, zakaj so se v preteklosti uveljavile posamezne navade. Pojasnilaje, zakaj se Ijudje ob različnih priložnostih različno vedejo, kako se razlikujemo po značaju in o tem, kako so že drobne malenkosti zelo zgovorne in govorijo o ljudeh ter njihovem razpoloženju. Med predavanjem je profesorica marsikoga prepričala, da vseeno ni tako nepomembno, če se držimo določenih pravil lepega obnašanja, saj se tudi tako lahko izognemo nejevolji in slabim občutkom. Predavanja seje udeležilo 28 poslušalcev, žal pa med njimi ni bilo mlajših. Mogoče bi tudi njim koristilo kakšno takšno spoznanje in mogoče bi ob tem spoznali, da imajo tudi stare stvari svoj pomen in le niso tako nepomembne, da jih je treba kar vreči med staro šaro. M.Š. TA SVET NI CRN, JE NASMEHA VREDEN :----—_________—................ ~ : - " - " —-- — ..... ulturni dan na praznik norcev, župan govori na proslavah ob obletnici smrti našega največjega pesni-ka, kako davki in država dušijo kulturo, doma pa noče razumeti, zakaj je Odsev tako drag. Trepljajo me po ramenih, daje naš časopis dober, vseeno pa ga želijo pokvariti. Od kakih 5.000 prebivalcev, kolikor naj bi jih štel Trzin, jih za izbolj-šanje razmer in lepše, prijetnejše ter za-bavnejše življenju v njem aktivno deluje le slaba stotnija. Namesto da bi združili moči, se poslušali, usklajevali in si pomagali, da bi bili močnejši in učinkovitejši, si mečemo polena pod noge, si nagajamo, se žalimo in sploh trošimo čas, energijo in denár za to, kdo bo koga. Člověk bi nad tem lahko jokal, pa ne bi bilo nobene koristi. Lahko se le vprašamo, zakaj je to sploh potrebno, saj se bomo vsi gledali postraní, postali bomo zagrenjeni, dobili čire na želodcih in sploh nas bodo razjed-la negativna čustva. Mogoče je ena od možnih rešitev tudi, če se le nasmehnemo in si mislimo, da pač še nismo zreli za demokracijo, in gremo dalje. To se zdaj dogaja z Odsevom. Prepričan sem, da vzrok za gonjo proti Odsevu ni le njegova debelina in njegova cena. Če bi bilo to res, bi v občinskem vodstvu posku-šali najti dogovor z ustvarjalci časopisa, ne pa da skličejo sestanek predstavnikov političnih strank, ki nam skušajo vsiliti domnevno že pozabíjeni komunistični način nadzora nad pisanjem. Vsak norma-len člověk ve, da se v mehanični delavni-ci ne morejo dogovoriti o načinu delà v piceriji. O delu picerije se lahko pogovar-jajo picopeki in ljudje iz živilske stroke, zraven lahko sodeluje tudi kakšen meha-nik, nikakor pa mehaniki ne morejo odlo-čati o tem. Na naši občini pa očitno mis-lijo, da se to da. V trzinskem življenju politične stranke igrajo izredno neopazno, obrobno vlogo. V glavnem se pokažejo šele pred volitvami, k sreči pa tudi občinski svet ni strankarsko razcepljen. Tam gre predvsem za »boj« (čeprav bi tudi to lahko označili bolj kot nagajanje in preg-lasovanje) dveh struj. Strankarski pred-stavniki drugače v javnem življenju Trzi-na niso posebej opazni in v medvolilnem obdobju ne čutijo potrebe po štiku z vo-livci. Včasih pajih občinsko vodstvo le potřebuje kot adut iz rokava in takrat na-zorno vidimo, kako naj bi deloval deus ex machina. To seje zgodilo tudi v primeru reševanja problema Odsev. V občinskem vodstvu so mirno prezrli sklepe in pred-loge ustvarjalcev Odseva, kot izhodišče za sklep o Odsevu pa so sprejeli modro-vanje mehanikov o peki pic. Za ustvarjalce Odseva takšno modrovanje ne bi bilo vredno pozornosti, če ga ne bi za zve-ličavno formulo sprejemali izdajatelji časopisa - se pravi tišti, ki držijo v rokah škarje in platno. Prepričani smo, da so to formulo oz. rešitev potegnili iz povojnega naftalina mo-gočniki v občinskem vodstvu, ki jih žuli, da Odsev občasno piše tudi kritično o nekaterih občinskih projektih. To jemljejo za napade na njihovo delo in kot osebne žalitve. Cena Odseva jim je prišla kot naročena za rezanje peruti uredništvu. Računske naloge V občinskem vodstvu nam zastavljajo nasled-njo računsko nalogo: Če pri mizarju naročiš omaro, mizar pa ti pripelje in zaračuna dve, ti enostavno rečeš, da druge omare nisi naro-čil, daje ne potřebuješ in daje ne boš plačal. To je povsem logično in pravilno razmišljanje, mi pa iz prakse poznamo še druge rešitve. Neredko se dogaja, da mizar po naročilu naredi res le eno omaro, vendar jim, ko jo pripelje, zaračuna višjo ceno. Naročnik ima v tem primeru možnost, da omaro zavme ali pa plača višjo ceno. V trzinski občini so naročili kar nekaj takšnih omar, ki so bile na koncu dražje, na občini pa so višjo ceno mirno iz-plačali. Mogoče so ugotovili, daje to edina rešitev, da se ni dalo nič drugega, daje mizar imel večje stroške, daje uporabil bolj kako-vostne materiale ali pa, da bi bilo naročanje druge omare pri drugem mizarju še dražje. Pri Odsevu pa gre še za eno računsko nalogo: Janezek ima v žepu deset kovancev. Od-loči se, da bo z njimi igral na igralnem avto-matu. V avtomat drugega za drugim vrže vseh deset kovancev, ta pa mu med igro vrne tri kovance. Koliko je bil končni strošek Ja-nezkove igre pri avtomatu? Že ob zaključku prvega razreda bi osnovnošolci odgovorili, da Janezkov strošek znaša sedem kovancev. V primeru Odseva pa ta računica za občinsko vodstvo ne drži. Pri obračunu finančnega po- slovanja Odseva ves čas seštevajo le stroške, ki naj bi bremenili Odsev, ne želijo pa od stroškov odšteti tudi zaslužka Odseva z oglaševanjem. To, koliko Odsev zasluži s trženjem, pri končnem izračunu žanje sploh ni pomembno, opozorijo pa nas, da s trženjem ne dosegamo 40 % ce-ne stroškov, kot je bilo naivno določeno v zlatih starih časih. Mislimo, da to ni pošteno in daje strošek, ki ga ima občina z Odsevom, nižji, kot ga razglašajo. Prav tako pa se ne strinjamo, ker ceno Odseva bremenijo še druge postavke, predvsem postavitev, tiskanje in raznos Uradnega občinskega vestnika, ki, če jih seštejemo, vseeno nanesejo ne zanemarljivo vsoto. Kot smo navajali že v prejšnjih številkah, so na debelino in seveda ceno Odseva vplivale tudi brezplačne objave predvo-lilnih strankarskih reklam, nekatere, s strani občine naročene objave sporočil, kompenzacije ipd. Ponovno pa poudarja-mo, da neto cena našega delà ostaja nes-premenjena od leta 99, da pa so se v tem času zelo povečala bruto izplačila za naše honorarje. Gospod župan o teh davkih govori na proslavah in zagovarja umetni-ke in druge prejemnike avtorskih hono-rarjev, na svojem dvorišču oz. v svoji občini pa ne želi po tej strani pojasniti viši-ne stroškov Odseva članom delovnih skupin, ki o resničnih problemih in na-činih novinarskega delà ne vedo kaj dosti več, kot naj bi izvedeli po partijski liniji. Svoboda obveščanja in pravica do obveš-čenosti sta dve od temeljnih postavk demokracije, nekateri pa še vedno menijo, daje potreben strožji nadzor nad obveš-čevalci. Ob tem lahko samo zapišem, da je ta svet zabaven in lep, bralcem pa zaželim: Na svidenje v naslednji demokraciji! Miro Štebc ]..,(J0V MA DOMA !!... ... El, TA STAR, Kola ti boaî reku LEJ. TE BESEïE,.. ...TE PtfDEVN'KE K/? VN ZM££, K SO ZATEzEN' ,.,To Po?RAV. ?A PRNES/, DOBER MN, qospoi)!,,, POVZDÁLI So Ml , PA STE VI NOY! UREDNIK/,.. PR1NE5EL SEM . ČLÁNEK, Kl 5TE ÇA NARoćlLl, tridevnike?, NASLEDNJI —-— PAN,., -.MO/TKO. -,—i—- ZDEJ JE VSAJ f RAHl/Mí-JJV/»., SAM TE