Natisov 15.000. haja vsaki jtiran z dnevom bije nedelje. 1 velja za Av- fza celo leto i za pol in četrt menic; za Ogr- |50 vin. za celo k Nemčijo stane jteto 5 kron,za pa 6 kron; »inozemstvo se iročrino z ozi- [ visokost pošt- jročnino je pla- |tej. Posamezne odaajopo6v. in uprav- nahajata v dališko po- ipje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za >/s strani K 40, za '/< strani K 20, za '/s strani K 10, za '/,, strani K 5, za '/„ strani K 250, za '/e* strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Vojna na Kallmann. 1 turške zmage pri Adrianoplu. — Bulgarska poročila. — Srbsko prodiranje. Egejskem in črnem morju. Boji za Skutari. — Napredovanje Grkov. — Operacije v iija se brani z levovim pogumom na ani in ima pri temu mnogo sreče. Go-JB, da so združene balkanske države mnogo lasi udarile. Kajti s tem so dali Turčiji 1 izvršiti svojo mobilizacijo in poklicati [iz Male Azije velikanske množice vojaštva. ni treba biti posebni optimist, ako se otroškim, skozinskoz zlaganim poročilom 8kih listov o vojni, smatra položaj Iriijeza razmeroma agoden. Slovi listi so pravi falzifikatorji resnice in de-tako, kakor da bi še živeli v temnem 1 veku, ko se je v križarskih vojnah ljudi za košček zemlje v Aziji poklalo. Ki klerikalni listi se potegujejo za ro-i narode na Balkanu in govorijo o „vojni proti polumesecu". To je na eni strani Dno hujskanje, na drugi strani pa pačenje Križ sploh ne vodi vojsk, gospodje po-dahovniki, kajti križ je znamenje miru, ni in med božjimi zapovedi stoji: Ne nbi-L Verskih vojen danes ni in tudi tukaj se za nobene verske svetinje, marveč le za Snost balkanskih poglavarjev, ki so svoje ) tako prokleto izmolzli in izžemali, da radi novim „podanikom" kožo čez ušesa pili. Tako stoji stvar. Revolverski srbski katerega roke so še krvave od najpod- Nagrada za glavo. esnična povest iz Balkana. Spisal L. W. R o c h o w a n s k i. y Avstovacu, na visoki planjavi Gacko ihija) v Hercegovini, sedela sta v kantini lega tabora Gjuro Vaskovič iz Vinkovce, ;i slavonski kmetski fant, njemu nasproti Star Vule, njegov prijatelj. Ekserciranje je končano in zdaj sta sedela skupaj ter gola pri kupici lozovace. Gjuro je bil navadni tak, Mitar Vule pa je bil že „gefreiter" in je pa to jako ponosen. To je le vsled tega Legel, kšr si je priučil nemškega komanda in ifrje znal nemško citati. S posebno zadovolj-je odpiral čez dan svoja široka usta, e bilo treba pred inšpekcijskim oficirjem tmoviti „Habt acht!" ali nMarsch!" zatuliti. gdi napram Bvojemu prijatelju Gjuri Vaskovičn peljal rad veliko besedo. Povsod je čital raz-w in ja potem zvečer podučeval svojega pri-gelja Gjuro. ,VeŠ, kaj sem danes čital ? Razpis nagrade lavo roparskega poglavarja Milana Ristič; ?" Gjnro Vaskovič je tiho pokimal in pazno mi ,Ta ropar je mnogo let izvršil neštete nana cesti iz Gacke v Trebinje. Zato je vlada j nagrado na njegovo glavo razpisala. Kdor glavo, dobi sto cekinov." ,Kaj? Sto cekinov za glavo Harambaše, lejšega umora, kar jih pozna novejša zgodovina, nadalje poglavar črnogorskih ovčjih tatov „kralj" Nikita, ki ga pitajo s „trinkgeldi" evropejskih velevlasti in ki je že sam več ljudi poklal, kakor ima las na glavi, niso zastopniki krščanske misli . . . Turčija se ima na štiri bojiščih braniti, ki ležijo okoli DJenih mej. Prvo je bojišče okoli trdnjave Skutari, kjer se bijejo že I dalje hudi boji med Turki in Črnogorci. Zadnjim se je v prvem hipu posrečilo,' prekoračiti meje in zasesti nekaj manjših utrdb. A mesta Skutari še niso premagali. Vojni dogodki v tem kotu za izid cele vojno nimajo nikakoršnega pomena. Tudi Grki sami imajo lahko vojno, ker jim Turki niso posebno močnih oddelkov vojaštva nasproti postavili. Grki so turško mesto E 1 a s s o n a zasedli in so po tej zmagi vrgli z velikimi izgubami Turke v pokrajino Selfidše, kjer se bijejo ponovni hudi boji. Natančnih poročil se od tnkaj še nima. Srbi zopet so prodrli do mesta P r i č i n e, ki leži sredi Kosovega polja, in korakajo proti Uskiib, kjer se bode bržkone ena odločilnih bitk zgodila. Pri Uskiibu stoji okroglo 100.000 turških vojakov in pričačuje sovražnika. Odločitev cele te nesrečne vojne pa se bode zgodila na bojiščih okoli mesta roparja ? Ali veš to gotovo ? Od kje veš to ?" Gjuro je razburjen in hitro govoril. „Na uradni tabli kotarskega urada je napisano črno na belem ; čisto jasno, tudi drugi so to čitali." Gjuro se je težko vsledel in je zrl tiho predse. Poznal je Milana Rističa prav dobro; od domačih kmetov in pastirjev je bil mnogo o njem izvedel, kadar so si, sedeči pri ognju, pravili roparske in junaške povesti. Od njih je bil tudi izvedel, da so šele pred kratkim Rističa na Gacko-polju videli in da je od tam v skale Crnogore pobegnil. Nakrat je udaril s pestjo po mizi, da se je Mitar Vule kar prestrašil. „Sto cekinov!" je zavpil. „Še eno čašo žganja — sto cekinov!" In zopet je pričel premišljevati. „Kaj pa ti je ?"• je vprašal Milan Vule. Gjuro ni dal odgovora ; le semtertja je zamom-ljal|: „Sto cekinov!" potem si je pustil zopet lozovace natoči. Naposled sta odkorakala oba do svojega trdega ležišča. Gjuro Vaskovič je takoj zaspal, ali v spanju videl je Milena Rističa pred seboj. Štel je vedno zopet onih sto cekinov, ako ni morda kateri izginil. Vidil se je kot bogatega moža v svoji domovini v krogu sorodnikov, zgradil si je v sanjah malo hišico iz lesa, na eni strani celo iz opeke. Korakal je z dvignjeno glavo k starišem svoje ljubice, svoje črno-lase Gjoke, in jo je vzel seboj. Stal je pred svojo novo hišo poleg svoje žene in štel ovce, Adrianopel. Tam stoji danes okoli 200.000 tarških vojakov, 1000 turških jezdecev in 500 kanonov. Njim nasproti šteje bulgarska armada okroglo 150.000 mož. Bulgari so objavili že zdaj celo vrsto zmagovalnih poročil. Iz Carigrada pa se poroča, da so dosegli Turki velike uspehe med rekoma Marica inTundša, torej pred trdnjavo Adriannpel. Glasom teh poročil so bili Bulgari grozovito tepeni. Posebna važnost ima v tej vojni tudi mornarica. Balkanske državice nimajo nobene vpoštevanja vredne mornarice; le Grška ima nekaj bark, ki se pa seveda v nobenem oziru ne morejo meriti s turško mornarico. Turški parniki 80 doslej razna bulgarska pristanišča, zlasti mesta Burgas in Varna uspešno bombardirali in tam tudi vojaštvo izkrcali, tako da ima bulgarska armada sovražnika zdaj tudi v hrbtu. Grški parniki so zopet v Egejskem morju prišli pred turški otok L e m n o s, ki nima nobene izdatne posadke, in so ta otok grški vojaki zasedli. Boji na morja bodejo v tej" vojni isto-tako odločilni. Nam ni mogoče, vse nasprotujoče se telegrami objaviti. Podati hočemo torej v naslednem le poglavitna zadnja poročila. ki so prihajale od paše, proračunal teleta, ki jih je pričakoval od svojih krav. Šel je v kamro in preštel steklenice rakija, ki jih je tam imel, ter se zadovoljno po stegnu ndaril. Potem je videl zopet Harambašo pred seboj, bežal je za njim čez gore in doline, a dohiteti ga ni mogel; kakor mu je bil blizo, odprla se je pred njim dolina, padel je v njo in se pobil, da mu je tekla kri po obrazu in nogeh. Kadar je prišel iz pečin, bil je ropar že daleč in zopet je za njim bežal. Ves poten se je Gjuto zbudil in pogledal okoli sebe. Bilo je popolnoma temno, okoli njega so vsi spali. Vsedel se je na rob svojega ležišča, njegova prša so teško dihala, vidil je še vedno Milana Ristič pred seboj bežati. Počasi je zbiral svoje misli, počasi se je razvil v njegovi vroči glavi načrt. Pogledal je večkrat na svoje tovariše, zlezel potem natihoma k svojem tornistru, na katerem je ležal bajonet. Vzel je bajonet in stopil previdno na hodnik. Zunaj v mraku nabrusil je svoje orodje na ojstrem kamena. Neopazen prišel je zopet na svoje ležišče; kmalu je prišlo jutro in dolžnost je klicala. Tekom dneva ni govoril z Mitarjem Vule nobene besedice; tudi zvečer ne, ko sta zopet v kantini sedela in žganje pila. A ponoči se Gjnro ni slekel; vlegel se je oblečen in je tako delal, kakor da bi spal. A poslušal je pazno na vsak ropot, kije od zunaj prihajal. Ko je smatral čas za ugoden, se je previdno dvignil, vzel svoj bajonet in odšel tiho iz kasarne. Ko so ga Straschill'ova grenčica iz zelenjave povzroči •• «£-*»»¥• nilnn «nf v* Attn•» Zal° J° Je PriPoročati zlasti za turiste, lovce, vojake, moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu ******MMVtlllV IVUtf* Olllldli xoniaiju lil Velike turške zmage ? S o 1 o n i k i, 22. okt. Od pristojne strani se poroča, da so Bolgari in Tnrki v dolini Struma zapričeli vedno večji boj. Turki sov8tavilibulgarsko prodiranje. Konstantinopel. 23. okt. Turški listi prinašajo telegram iz Adrianopla s posameznimi poročili o bojih med rekoma Marica in Tundša. Glavni boj se je vršil v M a r a š u, šest kilometrovod Adrianopla. Bolgarov je bilo 30.000. Turki so jih v krvavi borbi premagali. Bolgari so proti Kara-Agaen bežali in mnogo tisoč mrtvih nazaj pustili. Baje so Turki tudi pri mestu K a d r i k 6 i, 25 km od Adrianopla, zmagali. Padlo je Turkom tudi 11 kanonov v roke. Nadaljni boji so se vršili pri Kirtšal, Haskvi, Ispine, Calikanak, Hamidic. Bolgari so bili povsod t ep en i. V okolici Adrianopla se vrši velikanski boj, o katerem še ni nobenih poročil. — »Frankfurter Ztg." poroča o velikem boju pri mestu Ki rkkil i s s e, kjer soTurkiBulgare premagali. Bnlgari so imeli 3 0 0 0 mrtvih in korakajo nazaj proti svoji meji. Torki jim sledijo na celi črti. Sofija, 23. okt. Tu se poroča, da bo na celi črti hudi boji, v katerih baje Bolgari zrna-gojejo. Pokrajina Tamraš je baje od turškega ozemlja odrezana. Bulgari so prišli pred Adria-noplom do A r d e. Tu so Torki zbežali in zapustili 100 mrtvih. V Sofiji se je zadnje dni več vohunov, m. nj. tudi eno žensko ustrelilo. Prodiranje Srbov. V sandžako in v Stari Srbiji imajo Turki 40.000 Arnaotov, 10 batajlonov vojakov in 4 baterij. Srbska armada je prodrla do K o so v e. Srbi so imeli izredno velike izgnbe. Srbska armada se zbira pri tTskubu. V vseh pokrajinah zažigajo vasi. Okrog jezera Skutari. Saloniki, 23. okt. Položaj proti Črnogorcem stoječega vojaštva je ngoden. Trdnjave Turkov so izborne in se bodejo Črnogorci na teh zidovih glave razbili. Grške operacije. A t e n a. Listi poročajo, da so Grki v bitki pri Larantaporon Turke nazaj porinili in da zmagovito prodirajo. Male vesti. Črnogorci so mesto P le vije zažgali. Iz sandžaka beži mnogo Turkov v Bozno. Turčija dosedanje boje ne smatra za važne in mobilizira naprej. Do konca tega meseca imela bode Turčija 70 0.0 00 vojakov zbranih. Taki moči ni Bolgarija kos. Črnogorci so ustrelili lastnega svojega generala Božo Boškovič. Preganjal je svoje vojake v obupni boj pri čipčaniku z besedo : „Naprej psi!" zutraj zaman iskali, bili so si vsi edini, da je dezertiral. Taki slučaji eo se mnogokrat zgodili; napravili so naznanilo. Gjuro je hitel proti Črnigori; skrivno je prekoračil mejo. Hotel je svojo srečo iskati ; niti slutil ni, da je z begom iz kasarne storil zločin, za katerega ga čaka ojstra kazen. Mislil je le na svoje Gjoko in na tistih sto cekinov. Iskal je povsod po roparskem poglavarju in izvedel, da je bil ta res pred pad tedni v Gacko-polju, da pa je pozneje, ko so ga zasledovali, zbežal v Cetinje, glavno mesto črnogorsko. Milan Ristič bil je vbogi, preganjani begunec, ki ni imel ničesar od svojega krvavega rokodelstva. Nobena hiša, nobena streha ni bila njegova, moral je po noči v votlinah, podrtih kočah pastirjev, pod mostovi prebiti. Gjoro je trdovratno zasledoval njegovo pot, tedne dolgo, vkljob temu da je moral mnogo lakote trpeti. Po štiritedenskem beganjn ga je končno izsledil; izvede lje, da ima ropar svojerevno prenočišče pod nekim kamenitim mostom. Gjuro Vaskovič je čakal do večera. Potem je zlezel kakor maček k starome mostu, ki je bil v luninem svita s svojim skrivljenim hrbtom podoben velikanski zveri iz pradavnih časov. Tam je gledal Gjuro po ro-parju. A nikjer ga ni mogel videti. Tako je pretekla ena ura v strahu in razburjenju. Zdaj nakrat na je vidil visoko, divjo postavo, puško v roki, handžar v pasu; skrivala se je v velikan-oH aanpi aioa.ntičnppa mosta in korakala no zaupanje pridobile so si Oklic. Na južnoizhodnih mejah naše države divja vojna I Brez vspeha je bil upor velikih držav to nesrečo odvrniti. Že se je cedila ljudska kri I Neizrečna beda se razproštirja po bojiščih Balkana I Ranjeni kličejo na pomoč,, vendar zastonj, ker manjkajo najpotrebnejša sredstva, da bi se bolečine teh nesrečnih ohladile, kateri so se borili za svojo domovino! Je torej na prvem mestu dolžnost »Avstrijskega Rdečega križa", da na sosednem bojišču v smi.-lu ge-nevske konvencije svojo človekoljubno nalogo izvrši I Rdeči križ se ne briga za narodnost, niti za vero ranjenega bojnima. Samo potreba pomoči razsoja! Kjerkoli beda kliče, mora „Rdeči križ" nastopiti! Tako to zahteva človeška dolžnost! Za prvo, najnujnejšo pomoč, razpolagal je že „Av-strijski Rdeči Križ'' v svrho odposlanja zdravnikov, po-strežnikov, obvezil in sanitetnega materijala, kakor tudi barak vojskujočim narodom brez razlike zastave. Žalibog ne dopustijo sredstva ..Avstrijske družbe Rdečega Kriza", da olajša zadostno od dneva do dneva se raztezajočo vojno bedo, kakor to zahteva krvava sila. ..Avstrijski Rdeči križ" obrne se toraj na vse dobre ljudi, da mu kar mogoče pomagajo. izpolniti prvo dolžnost ljubezni do bližnjega! Ohladiti bolečine ranjenih, ohraniti njih život nje nini rodbinam ! Narodi Avstrije še nikdar take prošnje niso zavrnili. Bodo gotovo tudi tokrat storili, kaj njih srce kaže! proti svojemu trdemu ležišču. Gjuro je hotel takoj na roparja skoči, komaj se je zadržal in počakal, da je oni končno trdno zaspal. Dve uri sta medtem zopet pretekli, Iona je stala visoko in žarela v trudnem svitu. Gjoro je prilezel čisto blizo. Pogledal je spečemo Rističo v obraz; potem je potegnil svoj bajonet in je roparju hipoma glavo od trupla odrezal. Hitro je potegnil iz žepa veliki, iz domačega platna napravljeni robec. Bil je sti-kan z zlatimi rožicami ; njegova Gjoka vtaknila mu je ta robec pri slovesa v tornistro. Zavil je odtrgano, močno krvavečo roparjevo glavo v ta robec, zavezal, vzdignil to prtljago na hrbet in hitro odšel v daljavo. Korakal je dan in noč, svoje grozno breme na hrbtu, po gorovju in v dolinah, skozi kame-nite in puščave močvirja; izogibal se je vsake vasi. čez sedem dni prišel je ves raztrgan in truden na hercegovinsko mejo. Po krivnih potih je pri~ šel čez mejo in dospel ponoči v Gacko. Šel je takoj do kotarskega nrada, potrkal krepko in zahteval govoriti z okrajnim poglavarjem. Ne-voljen pustil ga je pandur vstopiti, vprašal kaj hoče v tako pozni uri in ga peljal pred glavarja. „Prišel sem po tistih sto cekinov, ki so razpisani za glavo Harambaše Milana Ristič", izjavil je Gjuro Vaskovič. „Kako prideš do te predrznosti in zdaj po noči!" zakričal je glavar, »kako se pišeš in kdo si?" A Gjuro je vzel svoje mrtvo breme raz hrbta in je položil na pisalno mizo. Glavar je Hitra pomoč je nujna! Tudi najmanjši donesek je dober! Doneski se prevzamejo : Na Dunaju; Pri vodstvu zveze „Avstr. družbe Rdečega na Dunaju 1. M lchgasse 1 (račun poštne hranilnice 1 V posameznih kronovinah: Pri vodstvih pomožn h družb „Rdečega vrhun tega pri upravništvii tega časnika. Predsedništvo zveze: |||]|]n '<<> modno blago za gospode in gospe t lin Nil priporoča izvozna hiša i40 i lili HI] Prokop Skorkovsky in sin ^^^^^ v llumpuli'U na ('rakun. | Vzorci na zahtevo franko. Zek) zmerne cene. Na željo hočem dati takoj izgotoviti gospodske obleki Cenjeni somišljeni' V kratkem času izšel je zopet splošno priljubljeni „Stajerčevi" ar za leto I To je edino v slovenskem jeziku pr ledar, ki se ne izdaja iz teh ali onih sebičnih vzrokov, temveč ima namen, po jemalcem vse tekom leta potrebne gospodarske naoke, važna določila, todi krasne slike, zabavne in izobra" spise. Cena koledarju, ki je zopet ta_. in velik kakor lansko leto (namreč 134 znaša 60 vinarjev brez poštnine. nino je dodati 10 vinarjev. Kdor vzame ledarjev, dobi enega zastonj. Prosimo cenjene somišljenike, naj tudi z vso vnemo ta izborni ljudski kol razširjajo. Kčr imamo že jako veliko treba je, da se vsakdo čimhitreje na Najbolje je, ako doda naročilo svoto v n i h znamkah ali pa da se jih več kov skopaj zbere, ki potem na en n~ ročijo. Za naročilo je porabiti najbolje f o r m o 1 a r, ki ga je pravilno in na1 polniti, potem izrezati, v kovna upravo »Štajerca" nasloviti se znamke ne pošlje odprto, na kuverti zoamka; ako se pa znamke pošlje, po1 prto z 10 vin. marko) odposlati. Vsa i skočil prestrašen nazaj, grozoviti duh[ je v njegov nos. „0dprite sami in poglejte", je rekel s smehljajem. Uradnik je odprl krvavi robec. je vprašal Gjoro, kako je prišel do segnite glave. A Gjoro je ponosno svojem težavnem potovanja, o nazna svojem sklepu, prinesti roparjevo glavo, tero je tako visoka nagrada razpisana „Kdo ti je rekel, Schtank, katerega bi ljudje kmalu ubili. Roosevelt si bil težko, a ne smitnonevarno ranjen. Vkl|ub težki svoji rani imel je ednourni govor; potem žele se je pustil od zdravnikov preiskati. Carina.*) (Nadaljevanje.) Razločujemo razne vrste carine, in sicer: autonomno (autonomer Zoll) in pogodbeno carino (Vertrags- oder Kovenzionaholl). Avtonomno carino po svoji volji upelje, z?iša, zniža ali opusti vsaka država za se. Pogodbena ali konvencijonalna carina pa se upelje le na podlagi sklenjenih pogodb med raznimi državami. Jedna država se zaveže za pogodbeno dobo pod vogojem, ako mu dovoli druga ravnoisto, da ne bo zvišala carinskih nastavkov, ali pa da za gotove predmete sploh ne bo pobirala carine. S konvencijonalno carino se toraj omejuje avtonomija države glede pobiranja carine v svoji lastni državi. Slednje vrste carina se upelje potom takozvanih carinskih in trgovinskih pogodb. K taki omejitvi sili državo potreba, za-eigurati in povspešiti svoj trgovinski promet s tujimi državami potom pogodbe, in sier glede visokosti carinskih in drugih bremen v tuji državi in potom dogovorov glede omejitve ali opustitve izvoznih ugodnostij, ktere dovoli tuja država svojemu izvozu, ki pa bi morda potem otežkočili tekmo domače trgovine in bi silile domačo državo, da dovoli izvozu domačih izdelkov in pridelkov jednake ugodnosti. Najvažnejša točka v carinski pogodbi je po današnjem razvoju carinstva v kulturnih državah določba o uvozni carini. Najdemo *) Glej članek pod tem naslovom v 40 številki naSega lista. pa v taki pogodbi tudi določila glede prehodne carine, potem izvozne carine, nadalje odstavke o carine prostih predmetih tržnega prometa i. t. d. Te slednje navedeni predmeti se imenujejo retur-blago (Retounvare). Carinski nastavek (Zollsatz) je oddajni znesek, ki se naklada na davčno enoto. Seznam vse carine kakšne države ali vseh carin, ki jih je treba odrajtati v kakšnem carinskem ozemlju, navedenih z davčnimi enotami in carinskimi nastavki, imenujemo carinsko tarifo (Zolltarif). V kolikor zadevajo carinske pogodbe visokost breme, obstojijo deloma v tem, da se zniža do gotove meje pri natanko določenih predmetih avtonomna tarifa (Ermafiigungen), deloma pa obstojijo v obveznostih (Bindungen), to je, država se zaveže, da v gogodbeni dobi ne bo zvišala dotičnih nastavkov avtonomne tarife, oziroma ne bo opustila carine prostega uvoza gotovih predmetov. Vse točke dogovora glede tarife se navadno sestavijo v takozvani pogodbeni tarifi (Vertragstarif). Po kraju, kjer se zahteva plačilo carine, razločujemo medzemno (Binnenzoll) in o b-mejno carino (Grenzzoll). Medzerona carina se odrajta na pripravnih krajih sred kakega gospodarskega ozemlja, n. pr. ob cestah, naostih, brodih i. t. d., ne da bi ti kraji tvorili mejo dotične. dežele. Obmejna carina pa je ona, ki se plačuje na meji dotičnega teritorija; imenuje se toraj tudi vnanja carina (AuBenzoll). Popolnoma pa je vseeno, ali so meje bodisi v resnici meja le dotične države, bodisi meja večih držav, ki so se zvezale v carinsko enoto (Vereinszolle). Obmejno carino, ki se pobira na meji, delino v uvozno, izvozno ali pa prehodno carino (Einfahr-, Ausfahr-, Durch-fuhrzoll). Pri naših današnjih prometnih razmerah je uvozna ali importna carina (Einfuhr-zoll) najvažnejša. Plačuje se (svoj čas so jo na-živali tudi konzumno carino) na meji ozemlja, ko se pripelje blago, ki ni carine prosto, od zunaj čez mejo. Ce se govori v današajih dneh o carini sploh, misli, se navadno le na uvozno carino, kajti ona je — kakor sem ravnokar rekel — najvažnejša v carinstvu. Izvozno carino (Ausgangs-, Esito-Zoll) je treba odrajtati, če se izvozijo pridelki in izdelki iz domačega ozemlja v tujino ali takozvano carinsko tujino (Zollausland). Tuja država pa še nikakor ni carinska tujina. Omenil sem namreč že poprej, da lahko tvori več držav carinsko enoto ali društvo (Zolleinheit, Zollverein), v kterem slučaju imenujemo tako carino društveno carino (Vereinszoll). Izvozna carina se je nakladala svoječasno pogostoma in je dovedla do varstvenega sistema, o kterem še hočem pozneje kratko govoriti. Dostikrat so jo razne države za gotove predmete tako zvišale, da se sploh niso mogli izvažati. Namen tega početja je bil, da je država hotela te pridelke in izdelke zadržati doma, ker jih je domače ljudstvo silno potrebovalo. Ako se kaže n. pr. slaba letina, ako obstoji nevarnost, da izbruhne vojska, prepove država izvoz raznega zrnja, krme, slame i. t. d., kar je umljivo. Prehodna carina (Durchfuhrzoll) se nazivlje ona carina, ktera se naklada pri prevozu blaga skozi carinsko ozemlje. V novodobnih državah se ne plačuje več. Carina se bodisi pobira po vrednosti blaga (Wertzoll), bodisi po meri in teži ali ceno blaga, ki ni carini prosto. Zgodovinski je ta carina najstarejša in se je tako že pobirala v starem in srednjem veku. Ker se ravna po vrednosti ali ceni blaga, ima to prednost, da obremeni posamezno blago r a z 1 i č n o, da: ločuje kakovost blaga ter se ožin] naraščanje in padanje cen blaga. Carina po meri in teži se pobi« j e d n o t a h (od 100 kil, 1 hektolitra) od komadov. Medtem ko je določitev carii vrednosti zaradi marsikterih nedostatkot težavna — n. pr. odpošiljatelj naznači vi blaga zelo nizko, in pri nebrojn došlih prodi ni mogoče nadzorovati natanko vsake posai pošiljatve — je določitev carine po meriiij lahka, priprosta in pa po ceni; ne ovira' meta, ker je blago stehtano, zmerjeno ali šteto, ni ga toraj še treba ceniti, kar bi< ogromnem prometu delalo neznosne dela sitnosti pošiljalcu, ne povzroča pi med državo in sprejemnikom blaga ter se tudi na mnogih krajih pobira. Carina od kosmate ali bruto teže (toraj z zavojem pri takem blagu, kjer to tarifa predpisuje, d pa odločuje čista teža. Sicer pa se dot dovoli sprejemniku blaga, da se sme stehtati brez zavoja; to lahko zahteva carinska oblast, ako se ji zdi zavoj nenati Pri tekočniuah, n. pr. vinu, se sodi, si i. t. d. ne smejo odračunati od teže. Od nekterih predmetov se plačuje can po komadih (ur. klobukov), zlasti pa žiriN Specifična carina (ali carin«! meri in teži) ima skoro isti učinek kakor pod vrednosti, če razvršča carinska posamezne predmete po kako vosi v več vrst (Gradations—Staffelzoll). našega izvoza glave goveda v Nemčijo se nj ne plača zmiraj jednaki znesek, ampak cai tarifa razločuje : vole, mlade vole, krave, i. t. d. in se od njih plačuje carina razlii visokosti. Drawbacks (nemško Riickzolle) so (*| vračila carine pri izvozu blaga, za ktero I je plačala carina ali druga davščina že uvozu v carinsko ozemlje. Diferencijalna carina (Dnteracbij dungs- oder Differenzialzoll) je ona, ki nakita blago j e d n e in i s t e kakovosti z razln no visokimi carinskimi nastavki. Znak razlike je bodisi način a rod — ali se blago upelje po vodi ali na kot — bodisi pa se nanaša to znamenje na ii blaga, iz ktere tuje države pride; nadal_ posredni ali neposredni uvoz, j ti pride blago posredno iz ton v našo ali ne — natrgovinsk godbe 8 tujimi državami i. t. d. Diferencijalna carina je lahko a) nižja kakor pa normalna ca abschlage, detaxes); b) višja kakor je normalna can schlagszolle, surtaxes). Razven s p lo š n i h r m e r za upeljanje visoke diferencijalne da p o v o d za njo navadno ta ali ona t država. Ako n. pr. nalaga država A na nvoi delkov iz kake gotove države B nevadno carino, ki pa je sicer od produktov sosednih držav C, D ne pobira, odgovori pritožbo producentov vlada B z rekom:, zob" ter tudi zahteva neprimerno visoko za uvoz pridelkov in izdelkov iz (Retorsions- oder Kampfzoll). Ako zavlada razmerje med dvema državama, imenuj carinsko vojno (Zollkrieg). Manjša nego normalna carina se na1 pobira le pri uvoza pridelkov iz koloi evropsko državo. Tako n. pr. nal približno za polovico manjšo carino na i. t. d., ki se pripelje iz njenih indijskih Da pa ne pride med dvema Delati in ne obupati je najboljše sredstvo proti nesreči, bedi in otož-nosti. Delati pa zamore človek le, ako je zdrav. Kdor ima bolečine, n. pr. revmatične, gihtične, glavobol, zobobol, kdor si je vsled prepiha ali pre-hlajenja kaj pridobil, mnogokrat ne more na svoje delo iti. Za take med našimi čitatelji naj bi bilo migljaj sledeče pismo, ki ga je pisal Njegova Presvitlenost Jožef Princ Rohan v Schottwienu: ^Presenetljivi vpliv Elsafluid prekosi res vsa pri- I čakovanja in zamorete objaviti, da so meni in mojim znancem Feller'jev Elsafluid in Elsa-pilule pri največih boleznih, kakor glavo-in zobobolu, bodenju, trganju, bolečinah v križu, nahodu, bolečinah v želodcu, slabosti itd. izborno služili; zlasti pri oslabljenem vidu okrepča Elsafluid oči, vsled-tega ga kot v domačiji neobhodno potrebno zdravilno sredstvo najbolje priporočam." Zato naj bi imeli tudi naši čitatelji vedno Feller'jev bolečine odpravljajoči, zdravilni, okrep-čalni fluid z zn. BElsafluid" v hiši, da odpravijo bolečine, okrepčajo muskeljne, živce, osvei oživijo truplo, kajti ta je res dober in tukaj pišemo, ni samo reklama. Tako bodete tudi Vi proti marsikateri 1 varjeni in zamorete vedno sveži in krepki i iti. Naši čitatelji, ki hočejo ta preparat pa dobijo Fellerjev fluid z zn. „Elsa-flnid' kron franko, ako naravnost na dvoi narja E. V. Feller v Stubici, Elsai 241 (Hrvatsko) pišejo. k »Štajercu" St. 43 z dne 27. oktob. 1912. 7 — Srbska armada. asom srbskih izjav postavi v vojnem času armada 5 divizij, od katerih obsega vsaka fanterijske regimente. Skupuo s kavaljerijo iljerijo bi torej srbska armada obsegala 0 mož. K temu pridejo še tehnični vo-katerih je baje 20.700 mož in in nado-o vojaštvo v številu 16 500 mož. Ako po-Srbija vse pod orožje, kar ji njene postave "o, potem ima 324.000 vojakov. Seveda je med temi polovica ljudi, ki v Avstriji sploh niso več vojaški službi podvrženi. Infanterija bi morala imeti magacinske puške (model Mauser 99, kaliber 7 mm). Srbska armada je jako slabo izvežbana in oborožena in vojaški strokovnjaki jo naravnost zasmehujejo. Naša slika kaže (od leve na desno): linijskega infanterista, garde-infanterista, štabnega oficirja, kavaljerijskega oficirja, artiljerista, infanterista in kavaljeriste. Bulgarska armada. Gospodarske. Bolgarska armada je v tej vojni najnevar-' nasprotnik Turčije. Obstoji iz 3 inšpekcijskih ij, ki obsegajo zopet vsak po 3 divizij. V em času šteje bulgarska armada 186.000 -terije in artiljerije ter 5500 mož kavaljerije. -ženi so Bulgari z Mannlicher-repetirekimi mi model 88—95 v 8 mm kalibru. Kava-jja ima karabinerje istega zistema. Artiljerija kanone zistema Schneider-Kreusot kalibra 8 cm, pri gorski artiljeriji pa 7'/s cm. V vojnem Času postavi tudi vsak infanterijski regiment 2 poljski bateriji, 1 depot- batajlon in 1 kompag-nijo trena. Naša slika kaže bulgarske vojake i. e.: 1. kavaljerista (v poletni uniformi); 2. gene-ralštabovega oficirja; 3. in 4. infanteriste; 5. i generala; 6. kavaljerijskega oficirja ; 7. kava-j ljeri8ta (v zimski uniformi); 8. artiljerista. Kako se napravi prav dobro kislo zelje. — Takšno kislo zelje se zadobi samo iz velikih, trdih in takih glav, ki nimajo predebelih listnih reber ali žil. Ko se je kapus pobral, naj se spravi v kak suh ptostor in sicer tako, da izhlapi lahko iz njega preobila voda. V tem prostoru naj se pusti nekaj dni. Preden se glave zribajo, izrezati se jim morajo štori. Najlaže pa se štori izrežejo, ako se glave razpolovičijo in nato iz vsake glave štor konično ali v obliki stožca izreze. Za tem se kapus na zeljnem ribežnu ali obliču razreze. Ko se devajo glave v oblic, naj se položijo vanj tako, da bo glava s prerezano stranjo ležala na nožih. Zriban kapus naj se spravi potem v dobro osnažene sodčeke. Vsaka plast zribanega kapusa naj se sproti posoli in z lesenim kolom dobro stlači. Z vlaganjem naj se na prejopisani način nadaljuje, dokler se je sodček ali kad napolnila tziroma ves zriban kapus pospravil. Posode za kisanje kapusa naj bodo rajši ozke in visoke, kakor pa široke in nizke. Ce se kapus pravilno ne skisa, tiči vzrok navadno v tem, da se ga je premalo ali pa premočno osolilo. Množina soli sme znašati 1 do 8 odstotke. Ako se vzame malo soli, se kapus oprej skisi, ali tako kislo zelje se ne vdrži tako dolgo kakor bolj močno osoljeno. Pri premočnem sok nji pa se pojavi ravno nasprotno, po takšnem solenji zadobi kisav oster, grenak okus. Ko se zribano zelje vlaga, doda se mu lahko raznih dišavin in sicer takšnih, kakršne komu ugajajo. Sicer če se niso dodale dišavine kapusu pri vlaganju, dodajo se ko se dene kislo zeljo kuhat. Vrhnja lahko, plast naj se nekoliko bolj močno posoli, pokrije z opranimi zeljnimi listi, na nje se položijo pooblace in primerno prikrojene deske, ter obteže s kameni. Iz kisave sme priti le toliko vode, da so deske z njo popolnoma pokrite. Ako ni prišlo toliko zeljnice na vrh, naj se dolije 3 odstotna solna raztopina. Kisav se bolje uzdrži, če se nekoliko zeljnice iz kadi odtoči in jo nadomesti s slano vodo. Slana, dolita voda pa pospeši tudi vrenje, pri katerem se razvija mlečna kislina in katera prepreči, da se kisav ne pokvari. Najprimerneja temperatura za to vrenje je 10 do 15 stopinj C Po vrenji naj se motna, penasta tekočina ali zeljnica zvrha pobere, zeljno listje naj se nadomesti s kako cunjo ali ruto in nalije navrh slane vode, ter obteži konečno oprane deske s kamenjem. Da zadobi kisav vinsko-kisli okus, mora kolikor mogoče hitro povreti, kar se pa doseže le tedaj, če se jo spravi v piimerno topel prostor. Ko je kisav pravilno povrela, naj se prestavijo kadi ali čebri v klet. Pazi naj se, da bo kisav vedno pod vodo. Ako ni na vrh kisavi dovolj tekočine, naj se skuha solna raztopina in na se jo, ko se je ohladila, zlije navrh. Kdaj naj se spravi šelin ali zelena pod streho. S pospravljanjem šelina naj se prične, kakor hitro ne vpognejo zunanji listi k tlom. Izkopajo naj se risttinc -z lopato, korenin držeča se zemlja naj se odstrani, odstranijo naj se pa tudi spodnji listi in stranske korenine. Puste naj se le notranji listi aH tako zvano srce, kajti, če se to odstrani, začne koren gniti. Tako očiščene rastline naj se nato prisujejo v vlažen pesek v kaki kleti. Ali se sme namazati petrina naravnost na deblo drevja ? — Poudarjali smo že večkrat.dase ne sme namazati petrina ali sploh vsako tej enako sestavljeno lepivo naravnost na debla. Vkljub temu pa se dobe še dandanes takšni kmetovalci, ki se za to svarilo niti ne zmenijo. Lepivo si še kupujejo ali papirja pa ne, ker ne verjamejo, da bi zamoglo to mazilo lubadi škodovati ali pa morda zato, da si prihranijo par vinarjev. Poznam kmeta, ki je prišel te doi k meni pritožit se, da mu je mnogo onega drevja, ki je bilo s petrino namazano, usahnilo. Poprašam ga, kako pa je to mazilo uporabljal. Povtdal mi je, da ni hotel preveč časa zgubiti, zato pa da je petiino kar naravnost na debla namazal. Seveda našel sem na to takoj vzrok, zakaj je ono drevje usahnilo. Zapomnite si toraj dobro, da se ne sme namazati raznih lepil za lovenje predicev naravnost na debla, ampak da se mora djati oziroma privezati krog debel najpoprej papirni pas in šele na tega naj se namaže petrina. agrobne vence v najlepši izpeljavi poceni od K 3.—, dO 10*—; nadalje • trak.e • (Schleif en) >a vence priporoča trgovina § ata Slawitsch v Ptuju. En milijon konjskih odej Samo K195 ^r*t komp|etno velike Neobhodno potrebne za svacega lastnika konj so naše znamenite za vodo neprodorne štrapacne konj-.UK ske odeje, ki so kompl. velike, Iz posebno debele, S»rke Broške voljne iz-elane ter vsled tega konje pred vsakim prchlajenjem varujejo in vedno zdrave obdržijo. Naše štrapacne konjske odeje se dobijo t vsaki poljubni barvi in se od neke [uničenejfabrike po sledečih izredio nizkih ceuah prodajo. 1 kos konjska odeja, kompletna, velika......samo K 1-91 8 ., konjska odeja, „ „; ......fc' „ K 570 6 „ „ ,, .. ,, &■■::■••• K n- Edina razprodajafpo povzetju.: M. Swoboda, Dunaj, III., Hiessgasse 13—114.§ ******************** Ženitna ponudba. Posten mladenič srednje starosti s 3000 kron prihranka, želi v zakon pošteno mladenko ali vdovo brez otrok, ki ima svoje posestvo, trgovino ali krčmo. Naslov: „Fahriiei-ster" poste restante St. Lo-renzen ob Marburg. 933 Ženitna ponudba. Mlad 27 let star izvrsten mož za vsako obrt s par tisoč kron dote, se zeli oženiti na kakšno domačijo in si išče ženo v srednjih letib. Ponudbe naj se pošiljajo na „M. F." v npravni-štvo tega lista. 929 Pekarija922 na najbolj obiskanem tržnem prostoru Spodnje Štajerske se pod ugodnimi pogoji proda oziroma v najem odda. Pojasnila daje Kranz Miasa, Šele pri Velenja (Selle ki Wiillan). Čevljarski pomočnik, priden, za lepo delo, se lakoj sprejme pri Mat.Loreatsckitseh, čevljarski mojster v sv. Lenarta slov. gor. 928 Pozor! 50.000. parev čevelj. 4 pare čevelj za le K 8 50. Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddam. Prodam vsled tega vsakomur 2 para žnorastih čevelj za gospode in 2 para žnorastih čevelj za dane, usnje, rujavo ali črno, galoširano, trdno žebljana usnjata podloga, veleelegantna najnov. facija, velikost po štev. Vsi i pari stanejo le K 8'60. Pošlje po povzetju J. liolb, ekaport čevelj Nen-Saadez štev. 53. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 917 Malo posestvo 9ž6 '/4 ure od mesta Ptuj pri Grajeni se takoj proda. — Naslovpove uprava ...Štajerca.-' Pridni in trezni konjski hlapec se takoj sprejme pri Hans Toplak, trgovcu v Jnršintih pri Pttjn. 930 Vstanovljena leta 1862. # « Čekovnemu računu Št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. * priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi nrami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem t vstreže. = # # # $ Obženje $ $ z avst. ogersko $£ $ banko. # ho Ravnateljstvo, hb m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. • •♦-♦• Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. !!! 500 kron !!! Vam plačam, ako moja Wur-zelvertilger nRiasalbc" ne od- Eravi tekom 3 dnij in brez olečin Vaših kurjih očes, bradavic, rogove koze. Cena 1 posodice z garancijskim pismom 1 krono. Kraienr, Kasehau, I Postfach 12/234, 926 Posestvo. ki obsega cimrano i sadonosnik, vrt a i njive in travnike a ll skupaj fundus s uistndfl takoj proda. VpraSi aJ lastniku Mat. Lazar. iA Ilajdin St. 49. pri Pojil Vsaka dama pozna 4e mnogo let sem izvrstno, slavno razširjeno desinfekcijsko sredstvo I.ysofiirm (originalna steklenica 80 vinarjev), katero se za umivanje rok in instrumentov, za vsakdanjo intimuo žensko toaleto nadalje za vsako vrglo desinfekcije ter odprave duha povsod na zemeljskem globusu Kredite vsake vi in sicer: posojila za ranžiranje, kred jamstvo, intabulacijo, kouto-korrent in itd. preskrbi pod najkulantnejšimi pogoji in diskretno zastopstvo zavoda. M. Somu Eggenberg-Gradec. Grasberger-StraBe 51, \ Posestvo ,,Puschlhof"| pol ure od Velikovca, v lepi legi, z 15 hektarji njiv, 10 hektari travnikov, 1 kk: vrta, z lepim sadjem, rabo stelje in lesa, i s kmetijskimi stroji z obratom na gepelj 1. marcem 1913 pod ugodnimi pogoji v naj Odda. Vprašanja na E. J. StrauB, Velita ___________(Volkermarkt), Koroško._______ Veliko presenečenje! Nikdar v življenju to presenečenje! MP~ 600 kosov za samo 3 K 80 h, * Ena krasna pozlač. prec. anker-ura % verižico, gre natantyi kar se 3 leta garantira, ena moderna Zidana kravata za gospodi 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospodo z matiji tnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinca, otAjl iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. darn ski kinč s pata-l zaklepom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata dem par gumbov za manSete 3 gradov duble-zlato s patent-zak veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jit meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični so_ ljubavnih pisem, »a gospode in dame, 20 koreapondenenih [ metov in Še 500 drugih rabnih predmetov, neobhodnih r} hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane f 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Ch. Jung'wirth, Krakova štev. NB. Pri narofibt 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško S tev. Za kar ne dopade, denar nazaj. ci n fgoz rabi ali velika množica dam ne ve, da izdelujemo tudi krasno, fino dišečo antiseptično milo, ki obdrži kožo nežno in svežo. To milo je izdelano iz najboljšega, Cisteffa surozega materijala, vsebuje 1% Lvsoforma in ima kolosaliio izdatnost, je torej v rabi jako Ste -(lilna. — PrinaSamo jo pod imenom s o form-milo po ceni 1 krona za ei kos v trgovino. — Le napravite enkrat poizkus in Vi bodete to fino diSeče antiseptiSno milo vedno kupili. — Cena je le navidezno visoka, v resnici pa je to milo ceno ; 133 Močnoglasne harmonike izdeluje najbolje in najceneje Franz S. Jost, Gradec \6 Lazarettgasse Nr. 1. Cenik zastonj ! V reparaturo vposlane harmonike se poštnine prosto nazaj pošlje. Mnogo zahvalnih pisem dokazuje dobroto mojih izdelkov. 935 Naznanilo, V času od 18. do 23. novembra 1912 sej obdrži na deželni sadjarski in šoli v Maribora živinorejski tečaj. Ta tečaj ima namen, da živinskim nikom, njih sinovom oziroma njih uslužbenca] v kratki, poljudni obliki najvažnejše o ljenju, reji in streženju govede teoretično praktično raztolmači. Glavni ozir se je: na razmere, ki vladajo v pokrajinah z vinc-3 sadjerejo. število udeležencev določeno je na 30.1 Prosilci za sprejem v ta tečaj zamorejopl razmerju danih sredstev podporo dnevnih 21 dobiti. Da to podporo dosežejo, morajo to ■ rečno .omeniti in po občinskem predstojniki potrditi pustiti: 1. Da so sami revni posestniki, 2. sinovi oz. uslužbenci takih. To potrdilo priložiti je že naznanila i tečaju; omeniti je obenem prosilčevo starost Prosilci za sprejem, ki se ne potegujejo a) podporo, naj to v naznanilnem pismu izrecno omenijo. Tečaj obsega vsak dan 3 ure teoreti6negi| poduka in s uri praktičnih navodil. Podučni jezik je nemščina. Naznanila je vposlati do 10. novembra m podpisano mesto. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šola v Mariboru. Kupi ali v najem se vzame dobro vpeljana gostilna z malo trgovino v Ptujskem ali Mariborskem okraju. Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo tega lista. 908 Ali potrebujete orožje ? 'Dobri revolverji od K 5-—.Avtomatične repet. pištole kal. 635 mm od K 36'—. Fini fiobert-tešingi od K 8'35. Cene puške za lov in iajbe v najvišji kakovosti. Werndl. infant, puške skoraj nove K 750. Take odrezane v obliki karabinerja za krogljo 100/200 korakov K 12-—, za šrot (kal. 28) po K 1350. Pišite takoj po cenik 1 (brezplačno) na strogo reelno fabriko orodja A. ANTONITSCH v Borovljah 41 (Koroško. sis KarlKasper trgovina % meianiaa blagom in i&loga smodniki PTUJ priporoča ivejo bogato zalogo špecerijskega blaga, nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnora ter predmete municije za lov kakor patrons, kapseljne. šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo ] v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograda i. s. Tomažova moka, kajnit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vitrijol itd. po najnižjih cenah. H* RAZGLAS. Da se rejcem žrebet omogoči, podnčiti se o cenah žrebet in doseči tndi boljše cene za svoja žrebeta, kakor iri prodaji na domu nikdar ne doseže, ker ima pri tej prodajalec prav ogromne troške, — vpeljalo je mesto tiri nove sejme za žrebeta in sicer vsak prvi torek v mesecih avgust, september, oktober ter november. i Ptiij povabilo je k tem sejmom vse kupce, ki so doslej svoje potrebščine na žrebetih potom havziranja v tem i krili; napravilo je tudi v mnogih Časopisih potrebno reklamo za te sejme. Pričakovati je torej, da pride jako vencev na te sejme in leži torej v interesu rejcev žrebet, da pripeljejo na sejem tudi mnogo svojih žrebet. 1 Na teh sejmih so kobile in žrebeta štandgelda proste. Župan: Jos. Ornig 1. r. Na parni žagi 638 berta Ružička ¥ RfliOiniCi, železniški progi postaje Ptuj, se ved-[rote okroglega lesa (Runaholz), ter tndi 1 po najboljših cenah kupujejo; nada-ki les, tudi najmočnejši, v „lonu" naj-že; prodaja se tudi vse vrste dil in lesa najceneje in izdeluje, ter oblja lidneje ; kupuje in prodaja se tudi vse 3ga lesa. Vsakdo se lahko na to let kot solidno poznano firmo zaupljivo obrne. 638 rezano blago, perilo in obleke pri Adolfu Wesiak, Maribor, FreitiausgassB-Magystrafle (od novega Hauptplatza proti ^Narodnem domuu) v^novo zgrajeni -Warenhalle/ Na obroke! 626 Kdor hoče poceni uro in verižico kupiti, naj piše natančni naslov. — Vsled velikih zaključkov oddajam po celem Avstro-Ogrskem takoj za K 14-— prvorazredno pravo srebrno remontoar-uro s 3 srebrnimi pokrovi najfinejše gravirano. In eno 14 karatno zlato verižico, najmodernejše pancer-fa^ije, c. kr. puncirano, e:0 gramov težko, za K 140'— po mojih ugodnih pogojih samo 4 K na mesec. Takojšna dobava. Vsepovsod proti povzetju prve svote K 14 •-. R. Lechner, Mfa Z [MOCCKWURFELl sind der aHerfeinste, fix und I fertig gezuckerte Kafre e I ein Wurfel gibt Vz Liter, .. kostet 16 Heller. UBERALLZU HABEN!! ,C.WENGER,FABRIK.KUGENFIJRT| Priznano solidna stara flrma orodja Franz S o d i a fabrika pušk v BOROVLJAH na Koroškem rajpoSilja na zahtevo svoj cenik vsakemu ?.aitonj in fianko. Vi dobite tu iz prve roke izborne ročne izdelke. Največja gotovo&t strela, brez konkurence, najnižje cene. Pošiljatev na vpogled radovoljno brez nos ti. s streljanjem s krogljo: avstrijsko zvezino mojster-stvo in razna društvena mojsterstva. 709 posestniki, za stavbo hiš! lepo apno, Portland- in Romancement, in stare „Eisenbahnšine", opeka za in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri 353 Hans Andraschitz ka jaloga železa, cementa in apna V MaribOTU, Schmldplatz Nr. 4. za snrovo olje z visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troSki 1 do l1/, vinarja ta uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije od 1 do 60 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troskt •.: do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 76 T. TXrarcii.aloTxrsfei Dunaj, UL, Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaci kbrut 37 Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. | šivalni stroj 20. stoletja. :pujte le v naših prodajalnah ali skozi 'j na*« afente. = Go, akc. dr. za šivalne stroje Ptuj, Kasptplatz 1. ■ pri »Mnetkll Vh o4 drmjlh prodajalen šivalnih strojev men >Singer« >o>ajui »troji w izdelani po imenu ntfik t utemov, ki «a»rrVj« v t»jno»ti, delazmotnosti in kon-■trakciji iMlni u Mlini novejšimi zistemi. i pr. vprašanj« vsakokrat zaželjeno pojasnilo I i menja, Jivamja b> HesiUja lutonj in franko — Repa-l mkt mte M uaravij« kitro in obračunajo najcenej«. tozički za otroke ^S (Kinder- Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in i priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 266 BRATA SLAW1TSCH. trgovina v PTUJU. ša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 k>. sivih slišanih 2 K; boljših » K *0 h; b» pol belih 2 K 80 h; Velik * K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših sn-žemi-bflih, slišanih 6 K iO h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem franko. f^P~ Gotove postelje -tPS iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tulient, 180 cm dolg, 12" cm Širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flanmastim perjem za Hitelje 16 K; pol-daune 20 K; danim 24 K; posamezni tuheati 10 K, 12 K, 14 R, 16 K; glavne blaziue 3 K, S K 60, i K. S« poSlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazai. S. Bcnlach, rjosehonitz Nr. 710, tliko, (Boiira). Cenik gratis in franko. L U HUiUGUllIl na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, •■« nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. inprej. Posebno lepe reči pa za BO do K l'20 Priporočljiva domača sredstva, Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, atekl. 120 K proti kaliju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k SO vin. — Čaj proti gihtu k 80 vin. — Balzam M (Uit, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki «U Hrani bolečine. ■— Bleiburfki živinski prašek a 120 K. fraiek proti odvajenju krvi v živalski vodi k KO. — Izvrstni strup za podgane, miši, Ščurke k K 1'—. Rn-p»WS«t*y L. HerhBt. apoteka, Bleiburg n* Korsjhasm. Prodaje se gostilna **sm z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, 4 orale njiv in travnikov, vse pri hiši, ob okrajni cesti Poličane-Makole ležeča, stara in dobro idoča krčma, pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ta ista se odda tudi v najem. Več pove lastnica gospa Antonia Krainik v Studenicah pri Poli-Čanah. 91. cji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zahtevajte cenik) Oblastveno avtorizirani 802 (novi rotovž, II. nadstropje) priporoča se za izpeljavo razdelitev posestev, omejitev in določitev mej, popravkov mej in vseh drugih v to stroko spadajočih del. Najcenejše atenske, budilne in žepne ure dobite pri; R. Almoslectiner, Celje, Spitalgasse, nasproti hotela ..Stadt Wien" 749 ustanovljeno 1. 1865. Stenske ure od 3 K naprej srebrna žepna ura skupno s pravo srebrno verižico od 12 K naprej ; niklasta budilnica z jako močnimi zvonci 3 K; vse zlato in srebrno blago po najnižjih cenah. Vse zlatnine in srebrnine so pregledane od c. kr. urada za punciranje na Dunaju Vsa popravila ur in zlatnine se najsolidneje in najbolje pod 2 letno garancijo izvršuje. Izmenjava in nakup starega zlata ter srebra. Pridni švajcei s 4 delavskimi močmi k 40 kravam proti dobremu plačilu se sprejme s 1. ali 15. novembrom. Vprašanja na Marijo Linninger, Maribor. 879 M lit i veliko trgovino Mann Koss, Celje. i njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrini blagom postreže; tam se vse dobi, kar le potrebnje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obutalo, strikane in sifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- 75 — 10 — f V rabijo proti kašlju hripavosti, katara za- slinjenju, krenenn in iislut skc-inu kašlju 1/aiSBr'Jsve prsne 11 karamele 8 „3 smrekami" not. potr. spričeval zdravnikov in zasebnikov jamčijo za sigurni uspeh. Jak* ospešoi in dobro- ukcisni liunhmii. Cena 20 in 40 vinarjev Doza 60 vinarjev. Se dobi pri: II- Mulilor, apoteka v Ptuju, Ig. Rehrbalk, apoteka v Ptuju, Kari Ihrrmann Laški trg, A. Els-bacher, Laški trg, A. Plnoger.apoteka, Porl-četrlek, Hans Schnider- sebitach, apoteka v Brežicah 856 Priložnostni nakup. Staroznana krojaška obrt, lepo urejena, s sortirano zalogo, se zaradi slučaja smrli takoj takoj poceni proda. Proda se tudi lahko s hišo vred pod ugodnimi pogoji. Marie Tabor, Celje, Herrengasse 5. 886 Reparature na šivalnih strojih izvršijo se v naši delavnic' hitro in strokovnjasko. Singer Co., akc. dr. za šivalne stroje, Ptaj, Hauptplatz 1. Največje in najstarejše podjetje za šivalne stroje. Na vprašanja vsako zaželjeno pojasnilo. Muslri Slikanja in Bivanja zastonj in franko. S68 Proda «e 912 posestvo, ki obseea 1 hišo na Schloss-bergu, hlev, šupa, vrt s sadnim drevjem, za 6.200 K ; nadalje eno posestvo, ki obstoji iz hiše St. 71 na Schlossbergu s stanovanji za 5 strank in vsem potrebnim, vrt z sadnim drevjem, za S4.C00 K. Več pove lastnik Georg Hrastnik, Schloss-berg pri Celja. Razpošiljam orožje vsake vrste mr na 10 dni za poizkušnjo in vpogled. Enocevne Lancaster -puške od K 20—, dvocevne Lancasterpuške od K BO'—, Hamerles-puške od K 70—, flobert-puške od K 8'—, revolver od K 6*—, pištole od K 2"— naprej. Ugodni plačilni fogoji. — Uust. cenik zastonj. . Dušek, fabrika orožja, Oporno št. 2062 na drž. žel. Lepa nova hiša! Zidana, z opeko krita, ima 4 soba, 2 šparherd-kuhinji, velika klet, perilna kuhinja velik vrt za zelenjavo, je v lepem mirnem kraju blizo ceste in šole, '/» ure od Maribora, se takoj proda. Cena je 8.500 K, pri pogodbi je potrebno 3000 kron, ostaoek se lahko na leta izplačuje. Več o tem pri lastniku Franz Podlipnik, Thetsen 37, pri Maribora. 901 Prodam lepo pOV* malo posestvo katero obstoji iz lepe zidane hiše, 3 sob, kuhinje, dve velbanl kleti, nova Stala. svinjski hlevi, kozolec, domači mlin, jako močna voda, pripravno za umetni mlin ali žago, lep sadovnjak, 4 orali zemljo, leži na lepem kraju blizu mesta in kolodvora Slov. Gradec; bc poceni proda za 10.800 K. Naslov: Mux Murko, kovaški mojster, Kitweg, Post St. Andrae, Lavanttlial, (Koroško). 898 Nove priložnosti! Werndl-infanterijske puške model 67/77 za krogljo kal. 112 mm 8 K 60 h. Ista puška pre-narejena za šrot kal. 28, na 60 korakov dobro uitreljena samo K 12 —. Puška za potovanje za zložiti (P.eiseum-klapptlinte) kal. 16, se nosi jako prijetno v rukzaku, samo 36 K. - Flobert-puške kal. 9 mm za krogljo in šrot, fino delo, nese daleč, zbije izvrstno, jako lahki pok 24 K. — Kina lancastre-dvojna puška kal. 16, z dolgim kjučem, levo chokb. 80 K, prima 95 K. — Fina puška (Bitchsenflinte) kalib. 16/9-3, dolgi ključ 70, prima 95 K. — Fina flinta (Bflchs-flinte), ključ med petelini t-O K, prima 100 K. Največja garancija. Friedr Ogris, pufkar, St. Margurelen Rosental, Koroško. Po strelu napravijo moje dobro in trajno izdelane puške dobremu strelcu največje veselje. Proda se 781 lepa hiša z vrtom v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastn:k gosp. Anton Wosoliit8chko v Slov. Bistrici. ■H Koračnica bb se oda s 1. oktobrom v najem; več se izve pri 770 Otto Švaršnik, Majšperg pri Ptuju. +Korpulenca+ debelost odpravi znameniti pristni dr. Richterjev čaj za zajnlrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusa in garantirano zanesljivega vpliva. En sav. K 2 50, 3 zav. K 7-—; dopo-šiljatev poštnine presta od in-Slitota .Hermes', Miincben 154, Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med Qn.: konstatita 5—6 ja celo 9,/! kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K, v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Seli. E. v B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. Gospa M. v D. Na mo.e največje veselje sem izgubila 40 funtov teže. 816 Zaslužek. 2—4 K na dan in stalno z lahko priljubljeno strikarijo v lastni hiši z mašino za hitro štrikanje BPatenthebel", nedoseženo mnogostransk«, praktična in trajna, (jeklene ključavnice). Poduk lahek in zastonj. Garantirano povsod trajno odjemanje dela. Prospekt zastonj. Podjetje za pospeševanje domače šlrikarij; Kari Wolf, VII., MarialiUferstrasse štev. 82. 815 titajte in čudite se! !! Nezaslišano !! 600 kosov za samo K 310. Ena krasna pozlač. 36 urna preciz. anker-ura z verižico, gre natanko, zakar te 3 leta garantira, 1 mod. zidana kravata za gosfodc, 3 k. najf. žepnih robcev, 1 prstan za gospode z imit. plemenitim kamenjem, 1 cigar-špic z bernšteinom, 1 eleg, damska broša (novost), 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 žepni nož s pripravo, 1 par manSetnih Samb, 3 prsni gumbi, vse uble-zlato s patent-zaključ-1 nežni album za slike, ki ima 36 .'lik, najlepše sveta, 6 predmetov, za šalo, vo-lika veselost za mlade in stare, 1 izredno koristni seznamek pisem, 20 koresp. predmetov in Se 500 kom. div. predmetov, neobhodno v hiši potrebnih. Vse skupaj z uro, ki je sama denar vredna, stane samo K S"80. Pošlje pO povzetju Dunajska hiša blaga F, ffin-diseh. K rakova Nr. W. — NB. Za kar ne dopade denar nazaj. 902 Tomaževa moka .radina znamka" na travnikih, pašah, deteljiščih in krmilnih poljih že skozi desetletja priznano ceno fosforjevo kislo gnojilo. ToBaževa moka _„zrrzdina znamka" zviša žetev in Izboljša kakovost. Tomaževa moka „zvezdina znamka" v jeseni ali pozimi na grapavo brazdo potrošena, je tudi za pomladanske setve izrednega vpliva. larKI Tomaževa moka ,,zvezdina znamka" se le v plombiranih vrečah, na katerih je označena vsebina in ki nosijo varstveno znamko, oddaja in se dobi v vseh z našimi plakati označenih prodajalnah Stern 874 Fabrike Tomaževih fosfatov t. z o. z. BERLIX W. Svari se pred manjvrednim blagom! * " IS? Razglas. Tečaji za pletenje kosov na deželni vi-ničarski šoli Silberberg b. Leibnitz. Da se po celi deželi vdomači in razširi znanje izdelovanja navadnih, v gospodarstvu, zlasti pri vinogradništvu in sadjarstvu potrebnih izdelkov pletenja (Korbflecht-waren) ter da se kmetijskim delavcem za zimski čas delo in zaslužek preskrbi, sklenil je deželni obbor, da priredi na omenjenem zavodu v zimskih mesecih tečaj za pletenje kosov (korb), ki se prične s l decembrom in traja do 15. f e b r u a r j a. Za tečaj se sprejme 12 udeležencev. Udeležeci dobijo od zavoda poleg brezplačnega poduka tudi prosto stanovanje ; le za hrano, ki jo tudi zavod preskrbi, morajo mesečno 24 K plačati. Naznanila se imajo zgoditi do 15. novembra pri staj. deželnem odboru potom občinskega ali okrajnega zastopa aH kmetijske filialke Pogoji so : Starost najmanje 16 let, pristojnost v kakšnji štajeiski občini, predložitev nravnostnega spričevala in zasigutjenje plačila zgorajšne svote za hrano. Gradec, 8. oktobra 1912. Od staj. deželnega odbora. in davne |1 kila sivih, slišanih K 2—, boljših 210, napol belili prima J 12-80 K, belih K 4—, prima kot davni mehkih K 6.—, vele-» ■prima K 7—, 8— in 960. Davne sive K 6-—, 7—, bele prima" K 10—, prsni Havin K 12.—, od 6 kil naprej franko. i O Gotove napolnjene postelje OS ■iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumenega aH belega inletaj [(nankinga), I tultent. ca 180 cm dolga, 120 SB) Široko, skupaj™ iz J blazinama za glavo, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka,■ dovolj napolnjeno z novim, sivim, flavmastim In trajnim per- ■ iem za postelj K 16—, napol davne K 20—, (latinsko perjea i 8«V—. Posamezne Inline K l(r—, 12— 14-, 16—. Pasa-« mene blazine za glavo K 3-—, 3-50, 4—. Tuhne 200:140 cm" velike K 13—, 15—, 18—, 20—. Blazine za glavo 90:70 S cm velike K 4-60, 5'—, 560 Spodnje lahne iz najboljšega« gradla 180:116 cm velike K 13— in 16— pošlje od 10 Kj naprej franko po povzetju ali naprej-plačilu 669 a Max Berger, Deschenitz a 115(Bbhmerwald). S Brez rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bo-" gato ilustrovani cenik vsega posteljnega blaga zastonj w [Ljudska kopelj mestnega | kopališča v Ptuju. | Čas za kopanje- ob delavnikih od 12. jure do 2. ure popoldne (blagajna je od ^i 112. do 1. ure zaprla); ob nedeljah j praznikih od 11. do 12 11 kopelj ure dopoldne. vročini zrakom, paro Brausebad" z rjuho K —*60t postrežba I K —-10. k ro ali I tre*ba| Lepo posestvo, ki obsega: 2 stanovalni hiši, 1 hlev, vse novo narejeno, zidano, z opeko krito, z gostilniško koncesijo in iztočom žganja, okroglo 13 oralov zemlje, travniki, njive, gorice in gozd za podirati; posestvo leži '/» ure od postaje Poličane (Poltschach) in se iz proste roke proda. Več pove lastnik Hans Wouk, Poličane. 907 Langen & Wol Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 I inženirska pisarna: Gradec, Annenstrasse štev. 10. Originalni „0TT0" motorji | za bencin, benco, perolin, ffsaujrgasu in surovo d« Bencin-lokomobilf s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za Žage in mizarske delavnice.,' Ledenice in hladilne uredbe, Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 J.| B. Z. zastonj. Illl Razglas. Na kuharski šoli t „Deutsches Madcbenbeim" y Fll se odda nekaj prostih mest za revne ktnii hčerke, ki se hočejo kuhati naučiti. D dobijo vso oskrbo in stanovanje; v svoji stem časn pa se jih porabi v službi za doni gospodinjstvo. Prošnje je vložiti čimhitrejej mestnem urada v Ptnju. J. Ornig 833 župan. Vel kai pe inn čiji nei pra Po' dot do< kej 11 Cel J—iH Meščanska parna žagaj Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur | __., ...- v porabo. -? Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahteri takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spaliati i. t. d. Pri vsaki hiši je I galic. Kupujte in po vseh trgovinah „Št čeve užigalic6"l zal. firma brata Slawit v Ptuju. Bolane svinje rtllPP PI iff 8%: •3 '" £ O cd O > Jt Pazite na varstveno znamko »Obelisk" in irr.c pSussanol1 ter I vrnite druge preparate kot ničvredno posnemanje odločno MS Se dobi v največih apotekah. Poštna razpošiljatev vsak daa f Apoteki ,^um Obelisk" VIKTOR HAUSER v Celovcu, Kardin. Ptuj: apoteka Behrbalk in apoteka pri zamorca kos, naj ao- dinalptaj h. ;k-: — 11 — rijalne carine, vzame se že izza še3tde-leta sem v vsako carinsko in trgovinsko p posebna določba (dogovor glede pljših ugodnoatij, Meistbegun-abrede). V ti klavzuli se zaveže država državi B, da se sme ta takoj in brez i zadržka udeležiti vsake ugodnosti, po-ipravice ali pa znižanja izvozne in nvozne [ ktero je država A že dovolila ali pa še jolila kaki tretji državi. namenu upeljanja razločujemo konečno jičn o ali davčno carino (Finanz- oder »II) in pa varstveno carino (Schutz-finančno carino opelje država zgolj zaradi m, varstveno pa zaraditega, da se medna-jpromet z dotičnim pridelkom tako podraži, (.več ne izplača izvoz ali uvoz tega ali produkta. Vsaka varstvena carina strmi av za podraženjem tujega blaga na našem žava sicer tudi pri nalaganju varstvene jdoseže lepe dohodke, toda pri npeljanju i carice misli ista pred vsem na splošno iodarski namen; tuja konkurenca | namreč omeji v prid domačemu blagu, pridelkom. Vsled carine se zvišajo iški pridelovanja oziroma izdelovanja. imeti izdatke povrnjene s ceno blaga trgih, mora povzdigniti cene, kar bi storil, če bi mu ne trebalo plačati i carine. Naš domači pridelovalec ima pa, ;nje blago še res potrebno, ker domače istuje s podraženjem cene, takoj dobiček, on lahko zahteva višje cene. Ako pa domačih tleh dotičnega blaga dovolj, iz-lahko vsled visoke varstvene carine ioma tuji uvoz. Visokost varstvene carine | od tega, v kolikor je ravno predmetno otrebno varstva, čista ali priproBta rena carina (einfacher Schutzzoll), ki tujemu blagu, postane lahko p roti vn a, zabranjevalna carina ev-Au8schlieBung8zoll), če so carinski tako visoko odmerjeni, da se tuja enca tudi brez prepovedi uvoza docela Učinek te carine je ravno tak, kakor Iržava prepovedala uvoz dotičnega blaga. fpotem domači prodncent lahko opomore, lljivo; saj pa je tudi glavni namen bja te vrste carine ta, pomoči za časa nezgod, slabe letine i. t. d. ti ali oni , J.—ž—č. „G0Sp. gl." --------1-------------------------------------------------------- I imate bolečine? Revmatične, gihlične, glavobol, zobobol ? I vsled prepiha prehladili ? Poskusite Fellerjev fluid z zn. , ki odpravi bolečine in zdravi in se rabi tudi pri bole- brblu, križu, členkih. To je res dobrot To ni samo re- 11 poizkušni tucat 6 K franko. Dober tek I Zdrave želodce iker rabimo Fellerjeve odvajalne Rabarberpnule z zn. |en". Poskusite jib! 6 škatljic franko 4 kron. Izdelovalec [Ž. V. Ffller, Stubica( Elsaplatz 2*1) na Hrvatskem. ___| časi. Meso zelenjava, oglje; vse postaja dražje. Zato g dvakrat bolj cenijo Maggijevi izdelki za juhe, katerih nizka l ne spreminja: tudi so izvrstno sredstvo za dobro, zdravo I, ker ac z njimi priv&rči gorivo in mnogo dragih dodatkov. D vrednost imajo pri varčnih gospodinjah Maggijevc kocke »juho po 5 vin., ker kocka — samo s četrt litra vrele Ha — da takoj delikatno govejo juho; le ta, se vporablja lacin kot navadne doma pripravljene juhe, to je kot juha I u polivanje prikuh, omak i. t d. Pri kupovanju pazite lenje pristnosti: na ime „Maggi" in varstveni znak [s križem." Pazite na Vase zilravjc! Bodite previdni in ne prenapejte vaSe živce! Ako pa čutite, da pojemajo vaše telesne in duševne moči, treba je, da vzamete primerno krepilno hrano. V ta namen je izborno svetovno-znano redilno sredstvo Nutrigen, ki vsebuje najplemeniteišc redilne snovi in kri sestavljajoče soli. To sredstvo lahko zastonj poskusite, ker dobi vsakdo zastonj poizkušojo in zanimivo podučno knjižico od Nutrigen-podjetja, Budapest, VI., Hajos-utca 8, odd. 175. Najvišje odlikovanje. Titonia-tvornicam kmetijskih in domačih strojev v Welsu Zg. A. se je za njih prvorazredne masine že opetovano in tudi letos na razstavi v Welsu kot najvišje odlikovanje irebrni državni dobitek podelilo. Kdor išče ceni nakupni vir za rabne predmete in prilož-nostna darila vseh vrst, naj zahteva potom dopisnice od priznano izborne tvrdke c. in kralj, dvorni liferant Hanns Konrad, razpo-šiljalna h:ša v Mostu (BrUx) št 1597 (Češko) bogato ilustrirani glavni katalog s 4000 podobami, katerega pošlje omenjena firma na zahtevo vsakomur z3stonj in franko. Loterijske številke. 83, 18. 5, 13. 20. 7 "4. 89. 68, 75. Gradec, dne 12. sept.: Trst. dne 19. oktobra: Zopet ozdravujoči bodejo svoje končno ozdravljenje z rabo Scottove emulzije vplivno podpirali, kčr jo celo oslabeli želodec lahko sprejema in polno prebavi. Ako se pomisli, da daje vedno ednakomema, izborna kakovost posameznih snovi Scottovi emulziji posebno redilno moč, se lahko razume, zakaj je raba v času ozdravljenja za mlade in stare tako koristna. Pri tem je Scotto\a emulzija tak dobro-okusna, da jo odrašeni in otroci radi jemljejo. Cena originalne steklenice 2 K BO h. Se dobi v vseh apotekah. Proti vpošiljatvi 60 h v znamkah na SCOTT & BOWNE, z. z o. z., Dunaj VII, in pod pozivom na ta list se zgodi enkratna dopošiljatev poizkušnje po apoteki. 28 Mučna trpljenja živčnik bolezni iagwuijo- človeku življenje bolj nego vsaka druga bolezen Ali iznajdljivi duh učenjakov našel je vplivno proti-(tredstvo le bolezni v redikal nem sredstvu Nutringcnu, ki vsebuje večidel Lecithin, nadalje kri in muskeljne sestavljajoče redilne eiempnte. Dolgotrajni zdravniški poizkusi so dognali, da je Nutringen najboljše in najsigurnejSe, tudi pri trajni rabi najneškodlji-vejše, najlažje prebavljivo sred-sredstvo zoper živčno slabost. Vsakdo dobi poizkušajo I Natringeia in k njej spadajočo | zdravniško razpravo popolnoma zastonj in franko. Prepričajte se torej osebno o nedosežni dobroti Nu-tringena. Zahtevajte gratis-poizkučnjo in razpravo I Nutrigen-podjetje 9i8 Budapest, VI., Hajos-u. 3, oddel. 175. Od vojske. Podoorirza.di-.r- temr.-ilpu'iKt derrnonreneqrii-iiachen Naša slika kaže črnogorsko mesto Podgorica, ki ' ko središče vseh vojnih operacij Črnegore proti T. Tu se je vojne čete kralja Nikite in vojni maji zbiralo in od tukaj je zapričel glavni naskok proti Par kilometrov od Podgorice lezi že turška meja in takoj za njo utrdbe Platinica, Destič, Tuja itd-V desnem kotu slike vidimo črnogorskega, prestolona slednika, ki ima poleg kralja samega glavno povelje nad armado. Dobri muziki dobijo v Ptuju službe. Vpraša se pri mestnem uradu v Ptuju, £ m Mlad aa trgovski pomočnik se sprejme v trgovino mešanega blaga Jožef Presker. Zreče pri Konjicah (Rotschach bei Gonobitz.) Nagrobni ====== venci v največji izbiri najceneje pri Franz Hoinig, Ptuj. Proda se v enemv vefiem trgu na Spodnjem Štajerskem hiša z gostilno in mesariji). Kje ? pove nprav-aiStvo .Štajerca." 936 Prav lepo malo 4 orale veliko O O posestvo O O z lepo zidano z opeko krito hišo, lepilu gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem slanu. lepo veliko rodovito njivo, sadonosnikom, nekaj travnika, potem gozdom in brajdanii v zelo lepi legi ob poti blizu farne cerkve in Sole. Hiša je tudi za vsakega rokodelca, vsako obrt in tudi za gostilno pripravna in se radi preselitve takoj za samo 4.400 kron proda. Vse natančneje od Franz ^Petelinca, Zgornja Polkava pri Pra-gerBkem. 938 865 je ekstra žepna ura. mnogo prem. marka „ijirena," Le ta ura ima veleprima švic. kolesje in je ni razločiti od zlate ure za 100 K. Za natančnost garantiram 5 let. 1 k. 4 K 85, 2 k. 9 K BO Nadalje ofer. Glona-srebrno žepno uro za 3 K 70. Vsaki uri se doda zastonj elpg. pozlačeno verižico. Brez rizike. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Posije po povzetju S. Kuhane, eksp. ur. Kiakova. Sebastiang. št. 145. Enonadstropna hiša na Hauptplatz-u v Ptuju, primerna za vsako obrt, se poceni proda — Vprašati je v npravi ..Štajerca.' 948 Malo posestvo 941 obstoji iz okroglo 5 oralov zemljišča (travnik, njive, sa-donosnik), 15 minut od farne cerkve, 9e poceni proda. Naslov pove uprava „Stajerca". V najem se da celo 942 posestvo, le nekaj malega se pridrži. Posestvo je rodovitno, ob okrajni cesti na Vitanje, na vsaki strani ceste njive in travniki, trgovina z mešanim blagom, točenje vina, pive, zganja, 5 minut od premogo-kopa, nadalje več premičnine se proda; poslopje v dobrem stanu, z opeko krito. Lastnik: kjnac Marinšek v Stranisah p. Konjioe.; 25.000 ur 1 ura kron 2.50. 9*» Pariška najnovejša facija. 36 urna, gre natanko, la pozlačena ni razločiti od 18 krt. zlata, s 3 letno garancijo za samo K 250. 2 uri K 480, 5 ur K 11-30. I Pariška pozlačena verižioa najnovejša facija 60 vin,, 2 verižice K 1'25. Brez riilke, kar ne dopade, denar nazaj, se dobi po povzetju od A. Kapelusz, Krakova (Avslr.) Dietelsgasse 67—631. Blagajničarka, ki govori nemško in slovensko, sprejme se s 1. novembron v trgovini z žganjem Frane Hnt- ter v Ptnju. 934 Prodam lepo hamersKo kovačijo, lepo zidana hiša, velbana klet in kovačija, 3 sobe, 1 kuhinja, špeis, velb. v gospodarskem poslopju dve hiši, špeis, velb, Stala za dve kravi, svinjak, dva orala zemlje, prodam vse skupaj za 10.000 kron. Naslov: Max Murko korač v. Eitwegn, pošta Si. Andra l.ii-vanttal Koroško. 898 Lepa hiša ima več sob, kuhinjo, klet, hlev za 1 kravo, 2 svin;aka itd., vrt za zelenjavo in sado-nosnik, 1 njiva, vse pri lepi cesti blizo Maribora, se takoj poceni proda. Več o tem pove Frani Podlipuilt, Thessei 37, _________Maribor. HX) Takoj se proda! Eno prav lepo li oralov veliko posestvo s trgovino mešanega blaga, zelo lepim poslopjem, za gostilno, priprsvno hišo, ob glavni cesti v lepi ravnini, pol ure od mesta in kolodvora oddaljeno Zemlja obstoji iz sadonosnika, lepih rodovitih njiv, travnika in gozda in se takoj radi bolezni za samo 17.000 kron proda. — Natančneja pojasnila daje Franz Petelini ii Zgirnje Polskave pri Pragerskem. 939 Zelo dobro idoča gostilna z trgovino mešanega blaga, veliko lepo nadstropno hišo tik velike farne cerkve, Sole in državne ceste. 10 minut od kolodvora, eno uro od Maribora v zelo priljubljenem in lepem kraju, se takoj zaradi preselitve in nezmožnosti slovenskega jezika za samo 31.0 0 kron pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Vse natančneje pri Franz Peteline, Zgornja Polskava pri Pra-gerskem. Vsakemu interesentu se na zahtevo brezplačno razglednico hiSe vpošlje. 937 96 Ako hočete svojega moža, brala, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanjem rešiti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mi Vam bode-mo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo 2e tisoče ljudi od tede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V najvefiih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca se vrši pod največio diskrecijo ia za nfškodljivost metode garantiramo; blagovolite č itati, kaj gospod Unrein Franc v Resiczabanva piše : Veleštovani gospod, [Copenhagen, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve škatlji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja, ki sta se hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „KinaH poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rekomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S poslovanjem Unrein Franc. Naš preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopcnhagen. 872 Kino Institutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji. slane moja prava amerikanska anker-remontoar-ura, najfinejše zaniklana, 36 urno dobro regulirano anker-Solesje, skupaj z lepo niklasto verižico, priveskomin futeralom, dokler traja zaloga, vse skupaj le K 3 •- en kos. S leta pismene garant-ije. — I Pošlje po povzetju. I ftf~ 3 leta plamene garancije. Radium svetilna budilnica 20 cm visoka, cifernica in kazalci prirejeni z radium vsebujoče substanco, sveti v lemi, tako da se čas lahko natančno čila. Cena enega kosa ... K 4-— Z dvojnimi zvonci . . K 5.— S štirimi zvonci ... K 6— Radiu nigoabena bndil- nica.......R8- Pošiljatev po povzetja. ~WJ Max Bohnel, DUNAJ, IV., Niargaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik s 6000 podobami zastonj in franko. Športne jope in telovniki za gospode iz kamelove dlake ter Beck'ovo perilo iz kamelove dlake proti gihtn, revni in Miaa se dobi le pristno po originalnih fabriških cenah. Specialna tvornica z električnim obratom blaga iz kamelove dlake, sweater, štucni, kape, gihtovi rokavi, gihlove noge, ogreja za trebuh, ogreja za kolena, ogreja za noge itd. ter športno blago za lov In zimski šport. Filialka: Karlsbad in Marienbad. — H Beck, Dunaj. 19.. Hanptstraase »0/48. — Natančnejši cenik se pošlje vsakomur zastonj in franko. 888 Gospodinje t Previdnost!! Ne kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svetovne marke BLAIMSCHEIN ft MARGARINE preizkusili. ,,Un|KUM" ni rastlinska margarina. ..UNIKUM" Be izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kernfett) s velepasteurizirano smetano in ima vsled tega najvišjo rediino vrednoat ter je v resnici zdrava. IIUNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natural produkt. ■ ■UNIKUM" Je C^("^)" "nejja nego navadni puter in garantirani] mnogo izdatnejša. za wW* 0 SAMO BLAIMSCHEIN ,,UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na 7sakem razvidno. Cenjena gospodinja! Ne pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečete cvrete kuhate za kruh s putrom BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"-MARGARIN0 Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. Več pridnih 909 sodarjev se proti dobri akordni plači sprejme v fabriki Portland-cementa v Zidanemmostu (Steinbriick). Neprijetne lasi v obrazu, na rokah, odpravi tel in i. mi tihi ar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, era i . v_^ K i-— zadostuje. Pošlje strogo diskrttj */J Ros. dr. 1 III laborat. MUL :xx: :xxx: :xx: Najmodernejše urejen umetni mlin na Kranjskem, ki leži ob železnici, s stalno vodno močjo, ki zamore zmleti do 250 vagonov na leto, skopaj s stanovalnimi in gospodarskimi poslopji, z velikimi skladišči, vse v najboljšem stavbenem stanju, okroglo 9 oralov zemljišča, od katerega bi se dalo en d«l za stavbišča porabiti, se po-CBni proda. — Prijazne ponudbe pod „Mo-deme Miihle F. 354" na anončno ekspedicijo Jos. A. Kienreich, Gradec. 894 :xx: :xxx; :xx: r LANZ ANNHEIM GroBte und bedeutendste Lokomobilfabrik Deutschlands empfiehlt NTIL-LOKOMOBILEN mit Leistungen bis 1000 PS. Fiir Heissdampf bestgeeignetste Eetriebsmasdiine. Oesterreichisches Verkaufsbureau: Emil Honigmann, Wien IX. 7440