r mm v sreira, me & roma 1921.
Posamezna Številka stane 2 Din. L6l0 Lil.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... . 120
*a celo leto.....240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v JugoslavlJl .... Din 40 t inozemstvu.... . 60
Cene Inseralom:
Euostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 150 ln Din 2"—, večji oglasi nad 45 mm viSlne po Din 2 50. veliki po Din 3'— ln 4"—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. ari zjutraj.
PoSlnioa Mira v gotovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/DI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen iist za slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 10.549 (za Inserate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Jasna načela.
Evropski narodi po bridkih izkušnjah povojne dobe ne ljubijo skrajnih struj v politiki. Skrajno levičarstvo je prišlo rav-notako ob kredit kakor skrajno desničar-stvo. Tako eni kakor drugi poizkusi so se izjalovili in politično, gospodarsko ter moralno ozdravljenje sveta se je izkazalo kot mogoče samo po takozvani srednji poti. Le sporazumno sodelovanje najrazličnejših narodov in stanov more vprašanje vzpostavitve zunanjega miru, notranjega reda, gosjx»darskega blagostanja in kultur-ne povzdige približati srečni rešitvi.
V tem oziru je zlasti f>oučen rezultat volitev na Angleškem. Velik del angleških volivcev, ki se je topot odločil za konservativno stranko, ni storil tega zategadelj, da bi angleško politiko usmeril napram politični in socialni reakciji. Anglež je volil konservativno zato, da se dežela obvaruje nevarnosti, ki so ji pretile po preveč ekstremnih poizkusih delavske stranke na gospodarskosocialnem polju. Ako bi konservativna stranka izrabila svojo zmago v to, da preobrne smer angleške politike v čisto nasprotno skrajnost, bo angleški volivec prihodnjič oddal svoje glasove zopet delavski stranki, ki se bo medtem iz svojega novega položaja gotovo naučila še večje prevdarjeno-sti, umerjenosti in izčiščenosti v svojih nazorih. Revolucija pa je danes ravnotako kakor reakcija za evropske narode premagano stališče. Evropa, ki je v Ženevi napadalno vojsko proglasila za zločin in narode obvezala k rešitvi svojih vnanjih sporov po pravni razsodbi, je s tem poka-7ala, da ji je tudi za mirno in sporazumno poravnavo notranjepolitičnih in gospodar-skosocialnih interesnih konfliktov.
Po tej poti je treba rešiti tudi naš notranji državni problem, ki z vidovdansko ustavo — naj porečejo naši centralistični reakcionarji, kar hočejo — ni rešen, kakor dokazuje jasno ves dejanski potek našega političnega življenja. Vsi poizkusi reakcije v smeri nasilne nadvlade ene same klike, ki je z lažinacionalističnimi gesli hotela uveljaviti svojo samovoljo, so državo vodili od krize do krize, razmajali njene temelje in onemogočujejo normalizacijo naših političnih in gospodarskih razmer. Prvo in najjačjo pobudo k ozdravljenju tega nenormalnega stanja je dala SLS., ki je tudi pokazala edino pravo pot, kako to stanje premagati in za vedno onemogočiti njegovo vrnitev. Okoli SLS. so se zbrali vsi zdravi elementi države pod geslom reda, zakonitosti in poštenosti v upravi ter sporazuma. To so jasne smernice, ki izvirajo iz programa prave demokracije, resnične Ijudovlade, samoodločbe ljudstva in sporazumnega sodelovanja vseh narodov in stanov v tej državi za skupni blagor. Sila teh načel in dosledno izvajanje teh smernic je moralno prisililo tudi HRSS, da se je odvrnila od neplodne in škodljive politike abstinence ter prenesla svoje delovanje v parlament, odkoder ji je bila odprta pot tudi v vlado.
Res da so intrige činiteljev, ki imajo veliko moč po zgodovinskih tradicijah bivše srbske kraljevine, v zadnjem trenutku postavile na pot tega razvoja velike ovire. Toda takozvani ožji blok je pokazal, da zna tudi tem intrigam biti kos, nakar bi bil šel razvoj v smeri zdrave demokracije svojo naravno pot. V to svrho pa je bila nujno potrebna popolna solidarnost med ožjim in širšim blokom, med pravimi nosilelji ideje demokratičnega mirnega parlamentarnega sporazuma in med zastopniki velike večine hrvatskega naroda, ki so z ozirom na nekatere posebne teze svojega voditelja varovali neko posebno programatično stališče, praktično pa šli za ožjim blokom jx> isti poti.
To solidarnost je Stepan Radič čisto samovoljno, po izbruhu svoje nepreračun-Ijive, nebrzdane in vseh mogočih protislovij polne narave razbil. To bi nas lahko privedlo do tega, da bi razčlenjevali osebnost tega voditelja hrvatskega naroda, toda za nas kot politike je to čisto odveč in brez vsakega pomena. Naj bo g. Radič tak ali tak, za politika, ki mora imeti globoko razvit čut odgovornosti za vsako svojo besedo in dejanje, ne sodi. O. Radič pa ima še to jako nesimpatično lastnost, da svoje lastne napake, ki jih v svojem bo-
lestnem samoljubju seveda na sebi ne vidi, pripisuje drugim. Tako venomer trdi, da dr. Korošec ne vodi načelne jx>litike, ampak samo taktično. Dr. Korošec pa v resnici vodi pravilno taktično politiko po jasnih in trdnih načelih krščanskega demokratičnega programa SLS., dočim gosp. Radič ni pokazal doslej niti trdnosti in doslednosti v načelih niti taktične modrosti in prevdarnosti. Danes proglaša kvazi-boljševiško republiko, jutri se pred grofom Begouenom izjavi praktično za monarhijo, samo da je po angleškem vzorcu, pojutrišnjem pa zopet napada monarha na način, ki je v popolnem protislovju z angleškimi običaji. Danes je g. Radič navdušen za delavsko stranko, jutri se hvali, da ima svoje najboljše prijatelje med kon-
servativnimi lordi. DaneB hvali krščanske tradicije angleških laburistov, jutri spušča framasonske fraze. In tako dalje. Z eno besedo, g, Radič se je s svojo demagoško, nestalno in od ene skrajnosti do druge nihajočo miselnostjo za današnje čase preživel, in kar imenuje na sebi načelnost, ni nič drugega kakor velika samoprevara njegove prenapete samozaljubljenosti. Sedanji trenutek rabi ljudi drugačne politično miselnosti in kova: praktičnih delavcev, ljudi, ki pozabljajo nase in se znajo brzdati, mož, ki svoja načela v vsakdanjem neumornem delu vztrajno udejstvu-jejo in brez potrebe ne bliščijo z duhovitostmi, ki se izkažejo v dejanskem življenju kot prazna p>ena, politikov, ki imajo pred očmi en cilj, ne pa tisoč fantomov.
politike
TIMOTIJEVIČEVA POLITIKA NE DAJE JAMSTVA ZA POLITIKO SPORAZUMA. — PROTI SODELOVANJU S CELOKUPNIM RADIKALNIM KLUBOM
— OGORČENJE NAD RADIKALI.
Belgrad, 4. nov. (Izv.) Jugoslovanski klub je na svoji današnji seji ponovno razpravljal o ponudbi Kosle Timotijeviča in o položaju. Definitivnih sklepov na tej seji ni bilo in se'»bo razprava jutri nadaljevala, ko bo Jugosl. klub formuliral svoje stališče. Kolikor smo izvedeli iz krogov Jugoslovanskega kluba, je klub enodušen v tem, da se mora politika sporazuma nadaljevati. Zato taka politika Koste Timotijeviča ne daje dovolj, oz. nobenih jamstev in Jugosl. klub ne more v novo vlado. Ravno tako Jugosl. klub ne more sodelovati s celotno radikalno stranko, ki se je dosedaj v celoti držala politike proti sporazumu in se pokazala kot izrazito ve-
Belgrad, 4. nov. (Izv.) Mi smo imeli prav, ko smo gledali na mandatarja Timotijeviča in njegovo delavnost za ustvaritev tega mandata z največjim pesimizmom kajti razvoj je potrdil vse, kar smo napisali o Timotijeviču in ko smo dvomili o njegovem uspehu.
Danes je jasno, da je Timotijevič do-igral in da se ni posrečila zakulisna igra razbiti ožji blok, kar je brez dvoma nameraval Pašič doseči. Ta nakana se ni posrečila. Ožji blok stoji čvrsto na stališču, kakor ga je izvajala njegova vlada in bi ga nadaljevala v splošno korist, da ni bila prekinjena v svojem delovanju. Ko je vlada Ljube Davidoviča dala ostavko, je to svoje stališče v posebni izjavi tudi nagla-sila, češ da je p>odana ostavka vsled želje, da se dosedanje delo za sporazum in proti korupciji uspešno nadaljuje za razširitev vladne koalicije. Želja je dovolj jasno izražena in jo je vsakdo odobraval. Kajti čim-večje je med Srbi na eni strani in med Hrvati in Slovenci na drugi strani število pogumnih in iskrenih delavcev za sp-orazum, tem preje bi zavladal red in željno pričakovane razmere in tudi korupcija bi bila lažje udušena in tatovi državnega premoženja bi bili preje postavljeni pred odgovorni forum. Ostavki vlade je po dolgih posvetovanjih in po dolgem zatezanju sledila prava odločitev krone, ko je timotijevič dobil mandat. Njegov mandat se je glasil v smislu omenjene želje. Sestavi naj se vlada najširše koncentracije, ki bi nadaljevala započeto delo vlade sporazuma in izvajala program, izražen v deklaraciji Davidovičeve vlado. Mandat je v skladu z izraženo željo, četudi mandatar, ki ni
Odgovor radikalov Itetijevičii
Belgrad, 4, nov. (Izv.) Po tridnevnem posvetovanju je radikalni klub danes dopoldne sprejel sporazumno sledeč pismen odgovor na Timotijevičevo ponudbo:
»Sporazumeli smo sc, de sestavim«? delovno koalicijsko vlado. Predsedniki radikalnega kluba izjavljamo, da bo radikalni klub, vodeč računa o potrebah države in o težkočah položaja, v katerem se država nahaja, sodeloval v tej vladi in pomagal pod sledečimi pogoji:
likosrbska stranka. Svoje stališče napram Slovencem pa je še posebno jasno dokazala v svojem današnjem odgovoru, kjer se omenja sporazum s Hrvati, Slovencev pa r.c pozna. Radi takega stališča vlada v krogih Jugosl. kluba skrajno nerazpolože-nje proti radikalom in zato v njihovi družbi ne vidi možnosti za nadaljevanje dosedanje politike. Res je, da je Radič mnogo kriv, da se dosedaj še ni moglo zopet nadaljevati z vlado stare parlamentarne večine, vendar ostane Jugosl. klub zvest ideji sporazuma in zato je pričakoval, da se bo boril z zastopniki bratske Hrvatske za uresničenje svojega pravičnega programa.
ravno odgovarjal vsled politične preteklosti, ni bil kos takim pogojem in taki nalogi. Parlamentarna večina je takoj zavzela primerno stališče in na radikalih je bilo, da označijo svoje stališče. Oni so to storili z odgovorom, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Iz tega odgovora in stavljenih pogojev je razvidno, da je radikalni klub ostal zvest Pašicevi politiki, ki ofi-cielno nikdar ni bila v skladu z enakopravnostjo, ampak je značila, da so Slovenci in Hrvati državljani druge vrste, zato so bili preganjani in zapostavljeni. Borba, ki so jo vodili Hrvati in Slovenci, ni šla za tem, da se dajo še dalje in še v bodoče od nasilnih in korupcioni stični h krogov pritiskati in tlačiti. Zato morajo drugi pošteni Srbi tak sramoten odgovor odločno odklanjati in vztrajati, dokler v naši državi ne zmaga pravica.
Vsako nadaljnje pogajanje s Timotije-vičem je treba odkloniti radi tega, kajti on po takem odgovoru ni smatral za potrebno takoj vrniti mandat Z vsem tem ie dokazal, da so bile upravičene sumnje, da ne dela samostojno, marveč da se skriva pod Pašič-Pribičevičevo diktaturo. Zato se ne sme smatrati kot mandatar ožjega bloka, ampak kot radikalni mandatar. Timotijevič je doigral in jutri bo končal to zanj sramotno vlogo. Za gotovo se smatra, 1 da bo jutri vrnil mandat.
Kaj bo potem nastopilo, je nemogoče napovedati. Vendar mislijo, da se bo vztrajalo na želji, izraženi ob priliki ostavke Davidovičevega kabineta in se označuje to tudi v mandatu, kajti edino taka politika odgovarja mišljenju, zahtevam in volji večine prebivalstva.
1.	Tradicionalna politika radikalne stranke je negovala odnošaje bratske ljubezni in sloge med SHS, kar jc z vsem dosedanjim delom, kakor tudi v svojih od- j ločitvah in pri vseh prilikah tudi javno manifestirala. Z ozirom na to je osnovni ! program dela in politike radikalne stranke delo za sporazum s Hrvati in popolnoma soglašamo, da bode to program tudi bodoče koalicijske vlade.
2.	Kar sc tiče delovnega programa v
skupščini naglašamo, da sta bila invalidski in kreditni zakon že v programu radikalne homogene vlade in popolnoma soglašamo, da se mora ta projekt kot najnujnejši v skupščini izglasovati. Ravnotako smatramo, da se mora zakon o pobijanju korupcije nujno v skupščini izglasovati, ker smo to že dokazali z glasovanjem v skupščin? za nujnost tega načrta in s tem, da smo pristali radi te nujnosti, da se ta zakonski načrt iz dobe izrednega zasedanja avtoma-inatično prenese v redno zasedanje. Mnogo nam je ležeče na tem, da državni proračun v splošnem interesu v pravem času votiramo v skupščini. Ravnotako smatramo za potrebno, da bi morala ta vlada v skupščini izglasovati tudi tiskovni zakort in zakon o obrtniških kreditih.
3. Razume se, da bi ta vlada morala uporabiti zakon enako napram vsem in vsakemu. Da bi pa ne bilo nesoglasja v razumevanju, kaj je enaka uporaba zakona napram vsem in vsakemu, smatramo, da je potrebno ugotoviti: Nikakor se ne bo smelo dopustiti, da se trpijo protiustavna in protizakonita dejanja iz izjave, naperjene proti državni ureditvi in javnemu miru, marveč se morajo vsa taka dejanja in take izjave pobijati in po zakonu kaznovati napram vsem in vsakemu enako. Ravnotako se mora tudi pobijati vsak' napad in omalovaževanje vojske in vprašanje revolucionarnega duha v vojsko in kaznovati!
Ta odgovor je bil Timotijeviču izročen ob pol 4 po predsedniku radikalnega kluba Marku Gjuričiču. Marko Gjuričič jc o tem odgovoru radikalov obvestil voditelje bloka, nakar se je zvečer vršila vladna seja.
Jasno je, da so radikali s tem odgovorom izpodbili temelj Timotiievičevemu mandatu, kajti oni zahtevajo koalicijsko vlado, nc pa koncentracije, kakor jo je naglasil komunike. Radikali na tak mandat, kakor ga je dobil Timotijevič, nikakor ne pristanejo in iz njihovega odgovora jasno sledi, da obstojajo med politiko Pašiča in Davidoviča razlike gicde metod, ki so potrebne za sporazum med SHS. Važno jc tudi to, da so radikali v svojem odgovoru odbili sodelovanje na programu, kakor je izražen v Davidovičevi deklaraciji, ker se niso izrazili, ali pristajajo nato, da se zakon o invalidih in zakon o kreditih izglasuje po načrtu, kakor ga je predložila Da-vidovičeva vlada v sporazumu z invalidi in zastopniki kmetskih društev. To je posebno važno tudi glede korupcije, kajti znano je, da so radikali v odboru, ki je razpravljal o zakonskih predlogih, pobijali načrt, kakor ga je izdelala Davidovi-čeva vlada, in zahtevali, da ne sme veljati zakonska odredba za dosedaj storjena dela korupcije, s čemer hočejo skriti glavne krivce, in so zahtevali, da sc ne sme preiskavati, odkod izhaja veliko premoženje prvakov radikalne stranke.
Glede tretje točke sc sumi, da se v tem odgovoru skrivajo Pašič-Pribičevičeve metode, posebno če se upošteva, da se je približno z istimi besedami izrazil Marko Trifkovič, ko jc imel mandat, proglašajoč cele narode za protidržavne in subverziv-ne elemente, ki jih je treba pobijati.
Na strani načelnikov parlamentarne večine danes še ni prišlo do definitivnih sklepov. Brez dvoma jc to, da bo ožji blok ostal čvrst in da bo dal odgovor, kakršen je potreben. Po takem odgovoru radikalov ožji blok nikakor ne more biti v vladi skupaj z radikali, ker bi v tem slučaju Radičevci gotovo zapustili Belgrad in bi s tem nastopil položaj, kakor je bil pred njihovim prihodom v parlament, Pašič bi v tem slučaju tak položaj gotovo izkoristil ter koncentracijsko kombinacijo razbil, ker bi mogel sigurno nadaljevati z nasiljem in korupcijo.
TIMOTIJEVIČ ZA POGAJANJA.
Belgrad, 4. nov. (Izv.) Timotijevič je dopoldne ob 10 obiskal ožji blok in ga prosil, da se scslanejo njegovi voditelji z zastopniki radikalov in se ž njimi pogajajo. Ta Timotijevičev predlog so voditelji ožjega bloka a liminc odbili, ker pogajanja niso potrebna. Tako ni bilo nobenih pogajanj med ožjim blokom in radikali.
ODGOVOR NEMCEV TIMOTIJEVIČU,
Belgrad, 4. nov. (Izv.) Danes jc itnel nemški klub sejo, na kateri jc formuliral
svoj odgovor na Timotijevičcvo ponudbo. V svojem odgovoru vztraja na svojem dosedanjem stališču, kakor ga je izrazil k deklaraciji Davidovičeve vlade, in zato izjavlja, da bo tako vlado podpiral, dokler bo delovala v smislu enakopravnosti vseh državljanov in vodila pravično politiko.
SAMOSTOJNI DEMOKRATSKI KLUB.
Belgrad, 4. nov. (Izv.) Danes je samostojni demokratski klub izdal obširen komunike, v katerem skuša dokazati pravilnost svoje dosedanje nasilne politike.
AVDIENCE NA DVORU.
Belgrad, 4. nov. (Izv.) Popoldne sta bfla v avdienci na dvoru sprejeta Kosta Timotijevič in Ljuba Jovanovič. Timotije-vič je poročal o svojem dosedanjem delu ter izjavil, da bo jutri dobil od bloka odgovor na odgovor radikalov.
BAKARSKI POSTAJENAČELNIK
Sušak, 4. nov. (Izv.) Davi je bil aretiran v Ogulinu načelnik žedezniške postaje v Bakru Gulvan, ki je ukradel dnevnik kraljice Marije. Kovček z dnevnikom je bil odposlan v Zagreb, odkoder ga bodo poslali na dvorni maršalat v Belgrad.
Demlsija Mac Donaidove vlade.
Baldwin sestavi noro vlado,
London, 4. nov. (Izv.) Po današnji kabinetni seji se je podal ministrski predsednik Mac Donald v palačo Bukingham, kjer je kralju izročil demisijo svojega kabineta. Kralj je demisijo sprejel. Nato je Baldvvin sprejel sestavo nove vlade.
Nase primorsko
SKLEPI ITALIJANSKE VLADE POVODOM PRAZNOVANJA ZMAGE.
Rim, 5. nov. (Izv.) Povodom šeste obletnice zmage se je 3 t. m. sešel ministrski /svet. Uvodoma je določil program za slavnostne prireditve. Vojvodo Diaza in grofa Cadorna predloži kralju v imenovanje za armadna maršala, admirala Thaon di Re-vela pa za velikega admirala. — Istrskim občinam je ministrski svet v pokritje primanjkljajev v proračun dovolil kredit do največ 13,751.000 lir, za javna dela pa tri milijone lir. — Za Zader so odobrili razne ugodnosti in državno pomoč. — Sardinija dobi 1 milijardo lir za javna dela. — Za razširjenje genovskega pristanišča je min. svet dovolil 40 milijonov in za dovršitev vseučiliških zgradb v Padovi 12 milijonov lir; Padova naj postane vredno kulturno središče vseh treh Benečij. Poleg tega je ministrski svet odobril razne druge predloge v prospeh prosvete in gospodarstva.
REVOLUCIONARNA ZAROTA V ITALIJI ?
Rim, 5. okt. (Izv.) Režimski listi poročajo o odkritju revolucionarne zarote, ki jo je vodil neki Umberto Beliini s svojim bratom Riceardom. Zarotniki so bili organizirani v društvu -r.Ljudski prijatelji« in so baje razpolagali z znatnim vsotami in orožjem. Vseh zarotnikov je bilo — 500. Stvari nihče ne smatra za resno.
FAŠISTI PROTI KOMUNISTOM.
Rim, 4. novembra. (Izv.) Nacijonalna milica je v Travestere zaprla nekaj ljudi, ker so peli pesem »Rdeča zastava«.
FRANCOSKA ZBORNICA.
Pariz, 4. nov. (Izv.) Francoska zbor-hica se je sestala v torek.
RAKOVSKI V PARIZU.
Pariz, 4. nov. (Izv.) Ruski zastopnik •Rakovski je došel v Pariz.
NOV PREDSEDNIK NA KUBI.
London, 4. nov. (Izv.) Iz Havane sc poroča: Kandidat liberalne stranke general Gerardo Mahodo je izvoljen za predsednika republike Kube.
ZAPRTE RUDNIŠKE VISOKE ŠOLE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 4. novembra. (Izv.) Na-nčno ministrstvo je zaprlo rudniško visoko šolo zaradi napadov na židovske slušatelje te šole.
P0V0DN.H NA NEMŠKEM.
Berlin, 4. novembra. (Izv.) Iz zapad-
ne Nemčije prihajajo še vedno poročila o hudih nalivih in o velikih povodnjih. Po-vodenj je napravila veliko škode ne samo v Fraiikfurtu, ampak v vseh mestih ob Majni.
Br. OETKER-jcv
Milili Mm


Dobi se povsod ali pa pri
i8v»tl» fflftVft.)
Josip Kelch, Maribor
> Morje, morje...« so za vpili razvese-Ijeni Ksenofontovi vojščaki, dospevši po dolgih napornih marših preko Male Azije do morja. S tem kliceim so hoteli izraziti konec vseh naporov ln trpljenja, ker jih je ločilo od domovine edino — le še morje, ki ga je bilo treba prebroditi. Vse drugače je izrazil svoje veselje, dospe vsi do morja, srbski junak. Medtem, ko je videl Kseno-fontov vojščak v morju samo še zadnjo eta-jk> na potu v domovino, je srbski vojak videl v morju bodočnost in velikost svoje domovine in se je zato z nekim otroškim veseljem pognal sredi zime v morje, hoteč s tem izraziti aneksijo morja za svojo državo. Volja Avstro-Ogrske in Italije, ki sta imeli v Albaniji svoje interesne sfere, je pa bila močnejša od voljo srbskega vojaka in ga je zaenkrat še odrinila od morja. Priti je morala šele svetovna morija, Kal-varija za vse Evropske narode, da so po združenju vseh Jugoslovanov kraljevini SHS priznali posest morja.
Morjo pa zna ceniti samo tisti, ki ga nima. To je stara in znana resnica, ker se skoro zdi, da nam je posest morskega obrežja vprašanje druge vrste, ker se ravno za to vprašanje bore malo ali nič ne brigamo, namesto da bi vse naše delovanje v tej smeri podvojili, ako ne potrojili. Edino tako si lahko razlagamo, da nimamo še sedaj v šestem letu obstoja države moderno napravljenega in urejenega morskega pristanišča. Čakali smo pač na milost mogočnikov tega sveta, neupoštevajoč pri tem svojih moči in sil in tega, kar nam ie narava sama dala, ker smo vedno upa'i, da nam priznajo, ako ne Trsta, vsaj Reko. Nesrečni Rapallo in vse druge konference so nam pa prinesle samo razočaranj in par pomolov pri Sušaku. Vsi ti pomoli pa bodo veliko premajhni in ne bodo nikakor odgovarjali vsem našim potrebam in zahtevam, kadar začnemo pravilno ceniti posest morja. S priznanjem teh par pomolov nas hočejo samo še nadalje držati v gospodarski odvisnosti. Kakor pa vsa znamenja kažejo, se rop Trsta in Reke maščuje nad omenjenima mestoma samima in se bodo skoro gotovo še češče kot doslej ponavljali v tržaških in drugih italijanskih listih članki o „>citta chee muore«, ako stori vsak izmed nas samo svojo državno in narodno dolžnost Seveda moramo si zato ustvariti povsem nova pota k morju in zre-organizirati v tem pogledu sami sebe. Izdelati in dograditi nam je nujno sušaško, ali pa kako drugo pristanišče v severnem Jadranu, ki bo kos nalogam, ki jih bo stavila na njega bližnja bodočnost. Treba nam je brodov, skladišč, železnic, ki bi vezale naša gospodarska in politična centra po najkrajši poti z morjem. Le tako nam bo mogoče Trst in Reko popolnoma izolirati. Seveda mora iti s tem preokretom roko v roki tudi izboljšanje železniškega prometa in znižanje železniških tarifov, ako hočemo pritegniti v naša pristanišča tudi promet Češkoslovaške, Avstrije, Madžarske. V tem primeru je pa potrebno vsekakor skrajšanje železniških prog oz. razširitev že obstoječih, da bi se tako vršil promet neovirano in nemoteno. Da pa je to potrebno, kaže že dejstvo, da namerava Italija zgraditi predelsko železnico, hoteč z direktno zvezo med Trstom in Avstrijo odvzeti Jugoslaviji tranzitni promet preko Slovenije. Pa tudi iz poročil pogajanj, ki se ravno sedaj vrše v Benetkah med Jugoslavijo in Italijo, sledi, da namerava Italija vtihotapiti med sklepe konference določbe, ki naj bi, poleg že nameravanega od-vzetja tranzitnega prometa, našo preko-morsko trgovino in pomorstvo znatno olež-kočile, ako ne uničile, samo da bi s tem rešila Trst in Reko, ki sta postala za Italijo, ki razpolaga z več pristanišči, nekak balast. Zato bodi posebna skrb naše delegacije in vlade posvečena temu eminentno važnemu vprašanju, da nas ne dohiti drugi Rapallo. Prvi nam je ugrabil 800.000 najboljših sinov, a drugi nam grozi z uničenjem našo gospodarske samostojnosti in neodvisnosti. — Zato bodimo čuječi in oprezni!
Največji interes do najbližje in najcenejše zveze z morjem imamo pa posebno mi v Sloveniji kot najbolj industrializirani del države. Zveze z morjem rabi naš industrijalec, a rabi je tudi naš gozd itd. Otresti se nam je zato tujega posredništva tujih pristanišč in tujih parobrodov. Dobiček bi tako ostal doma in ne bilo bi treba tolikim našim najboljšim ainovom hodit za srečo v Ameriko in Nemčijo, kjer se sčasoma telesno in duševno ubijejo po različnih mdokopih ali pa raznarode. Izse-Ijeniški tok bi se usmeril namesto proti Ameriki proti Jadranu, kjer bi bilo dovolj zaslužka za vse pridno roke. To bi bilo velikega pomena pa tudi za naše Dalma-tince, rojene pomorščake, ki bi si na paro-brodih kot pomorščaki lahko zaslužili svoj košček kruha. Pa tudi sicer bi r posestvijo enega ali več dobrih pristanišč, parobrodov itd. pridobil ves nas narod. Nov svet, novo obzorje bi se nam odprlo, svet bi ne
»Jutrov« Macafizelj je dobil svoje sbrihtnostk vredno kost. Le našemu vče-rejšnjemu tiskarskemu škratu se ima namreč zahvaliti — kakor javljamo že na drugem mestu — da ni že včeraj izšel cel popravek g. Erjavca samega, zato se danes : Jutrovk globokoumni učenjaki res lahko samozavestno trkajo na prsa, da vedo — klobuk doli prod toliko učenostjo — kdaj jo bil rojen in kdaj je umrl — Prešeren. Posekajo res vsakega samosrajčni-ka. Vendar tako daleč pa učenost iz >Ju-trove« dežele vendarle nc seže, da bi bila vstanu zaslediti tudi druge napake glede »Glasnika?, ki jo je tudi popravil g. Erjavec že sam. Sicer pa Erjavčeva ugotovitev v polnem obsegu drži, kajti če navaja ■ Jutro" kot protidokaz sebe, vendar ne bo vzel tega nihče resno, saj tega b a t i n a -
f končal za nas pri Šmarni gori, ker bi bili i ; na ta način prisiljeni stopati v direktne ' zveze z različnimi producenti in konsu-: menti, posvečati bi morali nase znanje po-| morstvu in ako bi nam to primanjkovalo, bi so ga morali priučiti. Do surovin bi prišli lažje kot doslej in bi na tak' način dvignili našo neznatno industrijo do doslej še neznano višine. S povečanjem industrijo bi imelo pa spet tisoč in tisoč domačega delavstva dovolj zaslužka.
Ker pa stane izgradba pristanišča, kakor tudi železniških prog velike svote denarja, bi morali delati na uresničenju teh načrtov sporazumno država, trgovske in obrtniške zbornice v državi, zveze industrijcev in petičnejši posamezniki, a tudi vsak najmanjši in neznatnejši izmed nas.
Svet je sicer že razdeljen med posameznimi velikimi državami ali pa se bliža k razdelitvi in bi mi s svojo trgovsko in tudi vojno mornarico komaj zavojevali kake kolonije, a nekaj lahko napravimo navzlic temu. Zavojujemo si lahko trg za naše produkte v bližnji Levanti. Les, žito in druge produkte prav lahko začnemo izvažati na lastnih ladjah iz lastnih pristanišč v Levanto in bi s tem večali blagostanje v naši državi in bi lastnim bratom in sinovom, ki morajo sicer v tujino za kruhom, preskrbeli kruha, medtem ko se sedaj drugi na naš račun mnstijo.
Pa tudi že sama navzočnost naših parobrodov v tujih državah bi znatno dvignila vpliv in ugled naše države, kar bi se poznalo skoro gotovo tudi na borzi.
Zato moramo vse svoje delovanje usmeriti k morju, k našemu Jadranskemu morju.
\i zunanje politike.
*	Vprašanje Mosula. Svet Društva narodov se je bavil te dni z mosulskim vprašanjem in je začrtal mejo, do katere sega takozvani status quo, ki ga razumevajo Angleži in Turki — obe prizadeti stranki — različno. Angleži so se skušali namreč preriniti kolikor mogoče na severno stran, deloma z naselitvijo nekdaj tam bivajočih kaldejskih kristjanov, zato da bi meii ob Iraku ugodnejšo mejo. Turki so skušali to stvar preokreniti v svojo korist in ni mnogo manjkalo, da bi bilo prišlo do ostrih spopadov v spornem ozemlju. Sedaj je napravila odločitev Društva narodov prepiru konec in oba dela sta se obvezala, spoštovati odlok in v njem določeno mejo. Kakor je razvidno iz natančnih krajevnih navedb, je odlok Društva narodov neke vrste kompromis, ki se znatno približuje zahtevam Turkov. Nova začasna meja zaostaja nekoliko za črto, ki so jo zahtevali Angleži kot severno mejo Iraka. Bistveno se krije s staro severno mejo turškega vilajeta Mo-sul, ki so ga zasedli Angleži. Če imajo »Times« prav, poteka nova meja (na zapadu) južno od meje starega vilajeta. S tem pa še ni odločeno, komu pripada mosulsko področje. O tem bo odločilo Društvo narodov. Vzpostavljena je tročlenska komisija, da pripravi vse, kar je v ta namen potrebno. Kdaj bo odločitev padla, še zaenkrat ni znano.
*	Primo de Rivera namerava odstopiti.
V Madridu je general Hermosa nedavno ustanovil posebno politično stranko pod imenom />Union patriotica«:. Hermosa je sedaj izjavil časnikarjem, da se je nova stranka že pripravila na prevzem vlade. Takoj, ko bo vprašanje Maroka rešeno, se vrne Primo de Rivera v Madrid, ker namerava ob tej priliki odložiti vse funkcije političnega in vojaškega diktatorja. To stranko je ustanovil pravzaprav Primo de Rivera, da bi na ta način kril svoj umik.
*	Nemško-francoska pogajanja. Kakor poročajo iz Pariza, prično danes, 5. t. m. ponovno nemško-francoska gospodarska pogajanja. V ta namen je objavil trgovinski minister novo listo ekspertov. Doslej jih je bilo 24, nanovo je pa imenovanih 92. Zastopani so zlasti sledeči predmeti: agrarni proizvodi, vino, konjak, bombaž, tek-stilije, barve, usnje in les. Imenovani so za strokovnjake tudi referenti za splošna gospodarska vprašanja, med njimi generalni tajnik zveez strokovnih organizacij (C. G. T.) Leon Jouhaux.
škega revolverja menda niti njegovi lastni gospodarji ne smatrajo za slo venski ali pa celo kulturni list V ostaiem pa verno, kam moli pes taco. >Jutrovstvo« in njega kulturni reprezentant Macafizelj ne moreta in ne moreta preboleti Erjavčevih »Slovencev«, ki so izšli pred kratkim v češkem prevodu in ki so dosegli na Češkem toliko pozornost in tak uspeh, kakor doslej še nobena slovenska knjiga. Seveda parasitom na vseučiliškem, plebiscitnem in svinčenem fondu, ki mislijo, da imajo monopol informirati inozemstvo a Slovencih, je ta prekrasen uspeh — bla-maža, mi pa od srca želimo g. Erjavcu in njegovemu delu tudi pri nadaljnjih prevodih še mnogo, mnogo takih >blamaž«.
Dr. L Lah je čutil zopet potrebo nekoliko poreklamirati za svojo osebico. Mi bi se s tako neokusno samohvalo ne pečali, da mož tudi vsevprek ne zavija in da ne bobna te neokusnosti sedaj vse »napredno« časopisje še naprej. Konstatiramo resnici na ljubo, da g. Lah ni dobil zahtevanih sinekur, ker ni imel — izpitov. Ko mu merodajni gospodje teh niso hoteli podariti, se je končno ponižal in jih naredil, toda — ojoj! — zahtevane službe so zopet dobili boljše kvalificirani in starejši prosilci, kar je za g. Laha seveda -h krivica. Je pač tako, da pri nas v Sloveniji vsaj deloma še veljajo pozitivni zakoni in da Macafizeljevo izpričevalo še ne poseka vseh drugih. Kaj je že dejal pesnik Ma-char o narodnih mučenikih?! Kakšne nagrade naj zahtevajo za svoja preganjanja ducati štajerskih in koroških duhovnikov. Nekateri ljudje so res sila domišljavL
Neptckosljlvi so U
šMiai slroji.
Nedojeint r konstrukcij! la terijalu. Izredno niake ccn«.
Oglejte al )lh pred nakupom.
1. tiOUEC. Ljubitan«
Pileča Ljubljanske kreditna banki
Dopisi.
St. Jernej na Dolenjskem. Kmelska Zveza v Št. Jerneju jo dobila od vinogradnikov seznam vina, ki ga imajo za prodati. Vino je belo in rdeče. Cena po kakovosti od 25 do 28 kron. Kupci naj se obračajo za informacijo na Konzumno društvo v Št. Jerneju, ki bo pri kupčiji radevolje posredovalo. Priložiti je znamko za odgovor.
Triii. Vincencijeva konferenca v Tržiču priredi v nedeljo 9. novembra 1924 dobrodelno loterijo. Dobitki so zelo praktični: več voz drv, nekaj žakljev krompirja, več parov čevljev, jabolka, moka in drugo. Dobitkov je toliko, da pride na vsakih deset srečk en dobitek. Srečke se prodajajo v trafiki? gospe Fride Ahačič in stanejo po 2 Din. V nedeljo 9. novembra bodo v Našem domu izžrebani dobitki pri dobrodelni prireditvi, ki se začne ob štirih popoldne. Najprej nastopajo gojenci sirotišča in zavetišča in izvajajo več prav zanimivih točk, nato bo kratka igra in končno žrebanje. Izžrebane srečke bodo prihodnji dan napisane na deski pri Sv. Andreju. Čisti dobiček te loterije je namenjen za naše sirotišče in zavetišče na »Skali«.
EEHSBfflHffiBEaOKaiJBiaeiiatSBHMBHBMMB | Colomba Ceyion Tea J
a presega po svoji Izbornl kakovosti ■
f»	vse druge znamke	3 ■
K)	n
fflEiBgBBSiaBHS«HBaBHiaBBBBBBa«»BBW
P S Sv. Gore pri Gorici. Kakor pri
vsaki romarski cerkvi, tako se bliža tudi jta Sv. Gori letošnja romarska sezona svojemu koncu. Udeležba je bila celo poletje jako lepa. Nedeljo za nedeljo je prihajalo več tisoč vernih Slovencev na ta priljubljeni kraj molitve; Fnrlanov je bilo vsaki-r;rat le nekaj sto, Italijani pa jako redkt. Največ je bilo romarjev na Mali šmaren, ko se jih je nabralo do devet tisoč. Med najpomembnejše letošnjo romarske dneve na Sv. Gori pa moramo prištevati 12. avgust. Ta dan jo bil namreč na Sv. Gori tabor slovenskih fantov. Od blizu in daleč so prihiteli mladeniči se poklonit Brezmadežni. Nabralo se jih je črez tri tisoč in r, drugimi častilci Marijinimi je naraslo število vseh romarjev do 4500. Tu so fantje pobožno molili, prejeli sv. zakramente in so vedli — kakor se spodobi na sv. kraju — povsem vzorno, da niso imeli poslani ka-rabinijerji nobenega posla. Ob pol deveti uri zjutraj omenjenega dne je imel na prostoru stare baziliko voditelj romanja dr. M-Brumat sv. mašo in pridigo, v kateri je navduševal in klical mladeniče k središču življenja — k Evharistiji. Med sv. mašo jo kaj lepo prepeval solkanski pevski zbor. Glavno sv. opravilo pa je bilo ob polil, uri Sv. mašo je imel slovenski frančiškan P. Ru-pert, pri kateri je nastopil znani goriški oktet pod vodstvom veščega solista g. J. Bratuža. Propoved pa jo imel gosp. Ter-čelj i7. Gorico, ki jo v vznesenih in navdušo-nili besedah slikal pravo junaštvo in zvestobo vitezov Marijinih. In naravnost pretresljiv je bil trenutek, ko je propovednlk konec svojega izborno zasnovanega govora zaklical zbranim tisočerim mladoničem, na.i knt pravi vitezi ščitijo vedno in vsepovsod vero, družino in slabotne. Koncem slavnosti
5e vodstvo romanja v imonu vseh zbranih fantov poslalo brzojavno Sastitko g. knezo-nadškofn ob njegovi 70 letnici. Pri novi cerkvi na Sv. Gori je sedaj dovršen zunanji zid pri. stranskih ladijah. Na spomlad se bodo zidali stebri, ki bodo z oboki zvezani in nosili stene srednje ladije. Pri novom velikem samostanu pa je dograjeno pritličje in prvo nadstropje do stropa. Ker so zadnji čas najeli več delavcev in zidarjev, jo upanje — ako ne bo slabo vreme preveč nagajalo —, da bo konvent šo to leto pod streho.
p Banca Adriatica. V posle banke Adria-lica je zapletena tudi tržaška Anglo-Austrian-Bank, ki je v posesti večje množine vrednostnih papirjev, ki so bili last banke Adriatica. Odvetnik Benedetti se jo obrnil na pristojne oblasti, da preprečijo, da ne bi A.-A.-B. teh papirjev prodala.
Blskup dr. Josip Lang f.
V soboto 1. t. m. je umrl po dolgi in težki bolezni v 67. letu svoje starosti posvečeni škof alabandski msgr. dr. Josip Lang, generalni provikar zagrebške nadškofije, varaždinski arhidijakon, kanonik zagrebškega kapitlja in predsednik hrvatskega katoliškega narodnega saveza.
Blagi pokojnik je bil rojen v Bregi 25. januarja 1. 1857, v mašnika je bil posvečen 1. 1883. Od svojih mladih let pa do pozne svoje starosti je živel v revščini, ker je vse, kar je imel, razdelil med reveže.
Bolehal je že dolgo na srcu. Držal pa se je vedno še krepko, nazadnje pa ga je težka bolezen le prisilila v posteljo. Maše-val je po izrecnem dovoljenju le še doma na svojem privatnem oltarju. Pretekli petek se mu je pa stanje tako poslabšalo, da se je moral dati prevideti. Umrl je baš v trenotku, ko si je dal meriti toploto. Nadškof dr. Bauer, ki je bil takoj obveščen o smrti svojega pomočnika, je dal njegovo truplo prepeljati v nadškofijski dvorec, kjer je hodilo pokojnika kropit na tisoče ljudi.
Pogreb pokojnega škofa se je vršil včeraj dopoldne. Pogreba se je udeležilo nad 6000 ljudi; poleg teh je stal od stolne cerkve do pokopališča gost špalir gledav-cev. Pri pogrebu je bila zastopana pokrajinska uprava, vojaška oblast, kulturna društva, redovništvo in svetna duhovščina. Pogreba so se udeležili tudi ljubljanski škof dr. Jeglič, mariborski škof dr. Karlin, sarajevski nadškof dr. Šarič, belgrajski nadškof Rodic, banjaluški škof fra Josip Jerič^'1 apostolski administrator dr. Buda-riovič, vojni vikar Ferdo Rožič. Papežev nuncij nadškof Pelegrinetti je poslal so-žaln<* pismo. Ob 10. dopoldne so dvignili krsto in jo prenesli v nadškofijsko cerkev, kjer je nadškof dr. Bauer opravil cerkvene obrede in imel nato v srce segajoč govor v spomin pokojniku. Nato se je razvil sprevod, ki je krenil na pokopališče. Ob grobu sta govorila v slovo pokojnemu škofu nadškof dr. Šaric in v imenu družbe sv. Vincencija Pavelskega uradnik Popovič.
Dnevne novice.
—	Duhovniške vesli. Umeščen je bil v nedeljo, dne 2. novembra t. 1. Jernej Hafner na podeljeno mu župnijo Stari trg pri Ložu. Premeščeni so bili kot kaplani: Ivan Knafelj iz Škofje Loke v Dolenjo vas pri Ribnici, Kek Franc iz Dragatuša v Škofjo Loko in Ivan Raztresen iz Dobrniča v Topiice pri Nov. mestu. Nameščena sta bila kot kaplana: duhovnik Franc Lambert Ramšak v Dragatušu in novo-mašnik Ivan Lončar v Dobrniču.
—	Č. g. župnik Jernej Hafner, ki je bil 3. nov. instaliran na župnijo Stari trg pri Ložu in je danes odšel tja, je prosil za objavo sledečega obvestila: »Vzlic najboljši volji mi je bilo vzpričo neodložljivega poklicnega dela in pomanjkanja časa nemogoče, da bi se osebno poslovil od vseh kor-poracij in spoštovanih oseb, kakor zahtevajo družabni predpisi in dolžnost hvaležnosti. Zato tem potom prosim vso, da ml blagohotno vproste tudi to zamudo; vse najpri-»rčnejše zahvalim za izkazano mi pomoč in zaupanje pri sodelovanju v raznih obče-Iforistnih akcijah; vse prosim nadaljnje naklonjenosti v prid ljudskim koristim v mojem novem delokrogu; vsem kličem hvaležni: z Bogom! in na svidenje ob prvi pri-liki-t — Udani Jernej Hafner.
—	Volitev župana v Sodražici. V nedeljo, dne 2. novembra so volili v Sodražici župana. Izvoljen je bil Fr. Stupica, pristaš SLS.
—	Žepni koledar Jugoslov. Kmetske zveze prodajajo v Ljubljani: Nova Založba, Kongresni trg, Gajšek Ivan, Sv. Petra cesta, trgovina Ažman, Šolski drevored ter Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. Dobiva se tudi v tajništvu Jugoslov. Kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna. Cena 10 Din.
—	Smrtna kosa. Dne 4. novembra 1024 je umrl v Loškem potoku pri Ribnici g. Ivan Bartol, posestnik na Hribu št. 58. Pokojnik je bil daleč okolu znan kot poštenjak in dober gospodar. Star je bil 75 let, več let je bil župan in ključar v Loškem potoku. Ril je mož, ki je vžival splošen ugled in spoštovanje in zvest somišljenik SI£. Večni pokoj njegovi duši! Domačim naše epž&Uel
—	Z Dolenjskega. (Nesreče.) V Škocjanu pri Mokronogu se je ponesrečil s kolesom dne 20. oktobra orožnik Jože Stupnik. Zadel je v neko hišo in si zlomil roko ter poškodoval na glavi. —■ V Radohi pod Gorjanci je 27. oktobra delavcu Jakobu Zoretu padel hlod na nogo in mu jo zmečkal v kolenu. — V Zburah pri Šmarjeti je pastirja Martina Bajca udaril konj po glavi, tako da mu je izbi! oko. — Na Sušicah pri Toplicah je užilkar Jože Avguštin hotel narediti iz dinamitne patrone užigalnik za bencin. Patroua je bila stara baje že 30 let, a se je strelivo kljub temu vnelo in možu težko poškodovalo roko.
—	Vlom v Seli cerkvi. V trgovino bratov Vinka in Franca Bevca so vlomili v noči od 28. na 29. oktobra in odnesli nekaj drobiža in manufaktumega blaga v skupni vrednosti okoli 5000 Din. Pokradli bi še več, a se je gospodar zbudil in tatove, ki so prišli v trgovino, ne da bi se moglo opaziti kako, prepodil.
—	Kako in kašno izkušnjo bodo morali delati poštni in brzojavni pripravniki. Vse osobje I. in II. kategorije dela državne strokovne izkušnje pri poštnem in brzojavnem ministrstvu v Belgradu. Ostalo osobje ministrstva dela izkušnjo v ministrstvu, osobje III. kategorije in zvaničniki ravnateljstva in njenih ustanov pa pri ravnateljstvu. Dan izkušnje določi predsednik komisije, kakor hitro sc prijavijo za izkušnjo I. in II. kategorije najmanj trije kandidatje, za izkušnjo III. kategorije in zvaničnikov pa najmanj pet kandidatov. Točen razpored izkušnje sc naznani prijavljenim kandidatom najmanj 15 dni pred izkušnjo. V ministrstvu ste dve izpraševalni komisiji, in sicer komisija za izpraševanje kandidatov I. kategorije, ki ji je prvosednik generalni direktor in pa komisija za izpraševanje kandidatov II. kategorije, kateri načeluje pomočnik generalnega direktorja. Za izpraševanje III. kategorije in zvaničnikov je pa iz-praševalna komisija pri poštnem ravnateljstvu in ji načeluje ravnatelj. Vsak kandidat mora ob priliki prijave plačati nagrado za člane komisije, ki znaša za uradnike I. kategorije 150 Din, za uradnike II. kategorije 120 Din, za uradnike III. kategorije 100 ter za zva-ničnike 60 Din. Izkušnja jc javna. O uspehu izkušnje se izda izpričevalo, ki mora biti kol-kovano s 30 Din. V izpričevalu se vpiše ocena: naredil soglasno, naredil z večino glasov, ni napravil. Prvosednik komisije obvesti prccej kandidata o uspehu izkušnje. Kandidat, kateri ni napravil izkušnje ali jc od nje odstopil, se sme po 6 mesecih za izkušnjo ponovno prijaviti, drugič pa najmanj po 3 mesecih. Dokler kandidat ne napravi izkušnje, se ne more prevesti v pomožno skupino svoje kategorije. Prednost za imenovanje v najnižjo pomožno skupino imajo pri enakih pogojih oni kandidatje, kateri so izkušnjo napravili soglasno. Kandidat za državno strokovno izkušnjo za prehod iz pripravne v pomožno skupino II. in III. kategorije in kategorije zvaničnikov se more prijaviti v tretjem služabnem letu. Prijave se pošiljajo občemu odseku ravnateljstva preko svojega neposrednega načelnika. Prijava mora biti kolkovana z 20 Din. V njej mora kandidat točno označiti, katero izkušnjo hoče delati. Podpisati se mora s polnim imenom (ime in priimek) ter pristaviti začetno črko očetovega imena, potem kraj službovanja, čin, kategorijo, skupino in stopnjo osnovne plače. Prošnji se priloži potrebna vsota denarja v gotovini za nagrado izpraševalcem. Vprašanja se razdele kandidatom napisana. Iz vsakega predmeta morajo biti na lističu po tri vprašanja, Ako kandidat ne more odgovoriti na ta vprašanja, se mu dovoli novo vprašanje iz tistega predmeta. Ista vprašanja se ne smejo ponavljati za ostale kandidate. Oni uradniki in zvaničniki, kateri imajo višjo izobrazbo, kakor za ono kategorijo, v kateri služijo in pa oni uradniki, kateri so izvršili višjo poštno in brzojavno šolo, so izkušnje deloma oproščeni. O vsem tem odločuje izpra-ševalna komisija. Telefonskim uslužbencem, kateri imajo šolsko izobrazbo za III. uradniško kategorijo, sc priznava telefonska izkušnja, ki so jo napravili pred 1. sept. 1924, kakor enakovredna državni strokovni izkušnji, ki sc zahteva za III. kategorijo.
—	Rop pri Banjaloki. Ivan Vidmar iz Mlake pri Kočah sc jc vračal z vozom iz Dol-nic proti svojemu domu. Na cesti med Banja-loko in Koravo sta ga nenadoma napadla dva moška in ga oropala. Vzela sta mu zlato uro z dvojnim pokrovom, zlato verižico ter denarnico z vsebino 262 Din in dva 1 dolarska bankovca. Skupna škoda 5000 Din. Napadalca sta kolikor toliko znana in sta sc malo pred napadom še peljala z Vidmarjem.
—	Usodni teden v Novom Sadu. V času od preteklega pondeljka do sobote beleži Novi Sad celo vrsto usodnih slučajev. Trgovec Stojanovič je padel iz tramvaja in je umrl; drugega dne se je vrgel pod tramvaj neki siromak in je bil pri priči mrtev. Tretjega dne se je vršila usodna rabuka med oficirji in civilisti. Naslednjega dne so ekshumirali truplo pokojnega Baračanina, ker državno pravdništvo sumi, da je bil zastrupljen. Petega dne se je neki konj pri padcu zaletel v človeka in ga ubil. V bioskopu je padla mlada žena, zadeta od srčne kapi, in je takoj umrla. V soboto si je vzel življenje trgovec Jovan šomar.
—	Zenitovanjc r Vojvodini. Novosadska »Zastava« piše: »V Temezlnu je bila nedavno svutha. kakor ie ie v Bački ne pomnijo
niti najbolj razkošni Švabi. Josef Mtiller je dal svoj hčerko Robo za ženo sinu Franca Fischerja. Za ženitovanje so kuhali in pekli tri dni pred poroko. Veseli gostje so »spravili pod streho«: 2 svinji, 2 teleti, 180 kokoši, 20 rac, 10 gosi, 82 tort, 8000 slaščic, 25 litrov desertnega in 650 litrov namiznega vina. Ženitovanje je trajalo tri dni.
Ne zamudite ugodno prilike! Radi opustitve trgovine se prodaja vse manufak-no blago pri tvrdki Jos. Bedrač, Aleksandrova 12, po vsakih sprejemljivih cenah. Velika izbira modnega blaga, križastega in črtatstega za kostume in krila, posebno nizke cene v angleških sifonih in platnu za rjuhe. Posebna nakupna priložnost za p. n. državne in privatne uradnike.	6769
Najrencjše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Selenb. nI 3. Gričar & Me-jač.
Če »Jutrovo« kulturo pobezas ...
štajerske novice.
š Mariborske vesti. Za začasnega sekun-darija v mariborski splošni bolnici (oddelek za notranje bolezni) je imenovan g. dr. AI-fons Wankmtlller. — Za začasnega voditelja mariborske moške kaznilnice je bil imenovan okrajni sodnik g. Vrabl, ker morejo biti po predpisu voditelji kaznilnic le juristi s sod-nijsko prakso. Dosedanji ravnatelj zavoda g. Julij Fiscber je dodeljen kaznilnici v Le-poglavi. — Danes, 5. t. m. ob 20. uri se vrši v klubskih prostorih »Pri zamorcu« odborova seja mariborskega Radio-kluba. — Na glavni skupščini »Društva tobačnih trafikantov v mariborski oblasti« je bil izvoljen sledeči odbor: Franc Geč, predsednik, Miloš Gnus, podpredsednik; Franc Kopina, tajnik; Anton Golež, blagajnik. Odborniki: Filip Hauptmann, Karol Sakob, Franc Belle, Rudolf Niefergal in Andrej Muršec. Namestnice: Leopoldina Nernt in Amalija Strauss; računska preglednika: Štefan Renčelj in Anton Tončič. — Lastnik kavarne »Promenada« g. Matz je ustrelil v Tivoli pri Mariboru krasnega jelena, ki je tehtal 40 kg. Pač redka lovska sreča! — 74 letna zasebnica Marija Gaber je padla na dvorišču hiše Koroška cesta 22 tako nesrečno, da je bila na mestu mrtva.
š Koledar Jugoslovanske kmetske zveze so dobi v Mariboru v Prodajalni Cirilo-ve tiskarne, Aleksandrova cesta 6. Organizacije naj ga naročajo pri tajništvu SLS v Mariboru, Aleksandrova c. 6.
zbor porfruž. Kme-v Ljubljani.
Občni zbor podružnice Kmetijske družbe v Ljubljani je bil sklican prvotno na dan 19. oktobra, a je bil nesklepčen, ker ni bilo v smislu pravil navzočih dovolj vpisanih članov. Načelnik podružnice g. Rohrman je nato sklical ponoven občni zbor snoči ob 8. uri v sejno dvorano Kmetijske družbe v Ljubljani. Tega občnega zbora se zopet ni udeležilo zadostno število podružničnih članov, vsled česar je g. načelnik Rohrman takoj pri otvoritvi konštatiral nesklepčnost občnega zbora. Nato se je oglasil k besedi g. dr. Ivan Sta-novnik, ki je poudaril, da ne glede na nesklepčnost današnji občni zbor tudi ni pravilno sklican v smislu § 30 društvenih pravil, ker ni bil 14 dni poprej objavljen v listu ^Kmetovalec?:. Razen tega bi se moral ta občni zbor vršiti 2. novembra, kakor je bil določil sedanji vladni komisar in je bilo sklicanje za ta dan objavljeno v družbenem glasilu »Kmetovalec«. Gosp. Bukovec je pričel nato čitati samostojne pritožbe, s katerimi je hotel suplirati nesklepčnost občnega zbora. Načelnik gosp. Rohrman je izjavil, da odlaga predsedstvo in konštatiral ponovno nesklepčnost občnega zbora. Predsedstvo je prevzel g. nadzornik Gombač. G. dr. Stanovnik je zahteval ponovno konštatacijo, da občni zbor ni sklepčen. Pri poimenskem glasovanju se je ugotovilo, da je bilo navzočih le 42 društvenih članov, vsled česar občni zbor ni bil sklepčen. G. Ogrin je ugotovil, da vsled nesklepčnosti ne moremo dalje zborovati, na kar se je razvil v dvorani političen pomenek med člani JDS in SKS, katerega so se s posebno živahnostjo udele-ravai; rra. Jože Turk, Peter S ter k, gostil-
ničar Kavčič, Makso Hrovatin in tajnik
Bukovec, ki so nameravali kandidirati kot delegati ljubljanske podružnice in so pred pričetkom zborovanja razdelili volilne listke s svojimi imeni. Ljubljanski samostojni demokratje so na sinočnjem zborovanju ponovno pokazali, da jim ni za red, pravico in zakon, temveč le za politično izrabljanje gospodarskih organizacij. Ljubljanski člani podružnice Kmetijske družbe so s svojo odsotnostjo protestirali proti nameri, da se zanaša s strani gg. Turka in Bukovca politika v Kmetijsko družbo, zato je ostal tudi včerajšnji občni zbor nesklepčen v veliko žalost gospodov kandidatov za delegate. G. Turk, častitamo! —
Podpirajte slovenske dijake v Pragi.
Podpisano »Podporno društvo za slovenske visokošolce« v Pragi, ki je letos dovršilo 23. leto svojega delovanja, opozarja slovensko javnost na izredno težki položaj slovenskih dijakov v Pragi. Večina njih ne dobiva z doma zadostnih eksistenčnih sredstev. Da bi dijak s kakim delom svoje dohodke v potrebni meri dopolnil, je tukaj izključeno, ker bi siccr ne mogel svojih izpitov redno polagati. Prvotno je le naše društvo podpiralo slovenske dijake. V šolskem letu 1919/1920 je bilo v Pragi že toliko naših dijakov~da so si mogli ustanoviti posebno, izključno ekonomsko »Slovensko dijaško zadrugo v Pragi, t Podporno društvo je radovoljno prepustilo vse nabiralno delo v Jugoslaviji tej za-drugi, da bi mogel biti njegov uspeh čim večji, in se je omejilo na nabiranje v češkoslovaški republiki. Uspehi zadruge so bili dobri' in njeno poslovanje je vse hvale vredno
Ah v zadnjem času so prispevki v prid »Slovenske dijaške zadruge« prenehali, nabiralna akcija, ki jo je zadruga med počitnicami izvedla, jo bila brezuspešna, tako da bodo sredstva zadruge v najkrajšem času popolnoma izčrpana. Podporno društvo pa hidi ne razpolaga z zadostnimi rezervami in njegovi prejemki so napram veliki potrebi le malenkostni. Pomoči s tretje strani pa ni pričakovati.
Zato se obrača podpisano društvo na vso slovensko javuost z nujno prošnjo, da omogoči nadaljnje delovanje zadruge, in prosi posebno svoje ustanovnike in druge dobrotnike, da bi z istim zaupanjem, ki so ga vedno imeli napram podpornemu društvu, sedaj in tudi v bodoče prispevali »Slovenski dijaški zadrugi« v Pragi. Ta razpošilja baš te dni prošnje za podpore. Prosimo vse one, ki prejmejo take prošnje, da bi jih smatrali za popolnoma utemeljene, in da bi jim ugodili v čitu večji meri in v najkrajšem času.
Za odlx>r »Podpornega društva za slovenske visokošolce« v Pragi:
L. Cvetnič, tajnik. Dr. Volkar. predsednik.
Ljubljanske novice.
SOCIALNO SKRBSTVO MESTA LJUBLJANE.
2e pred vojno je delovalo pri nas več dobrodelnih društev, ki so skrbela za. razne uboge. Pojavljali so se začetki socialno-hn-inanitarnih organizacij, ki so bile po večini prostovoljne. Pojavilo so se tudi nekatero uradne tozadevne organizacije, katerih delovanje jo pa bilo nepopolno in zelo pomanjkljivo, vsled česar tudi niso doseglo tega uspeha, kakor so ga nameravale. Glavno dolo socialnega skrbstvo je pa počivalo v privatnih organizacijah, v katerih so se posamezniki z veliko požrtvovalnostjo posvetili temu delu. Mesto Ljubljana jc imelo pred vojno svojega ubožnega referenta ter je žrtvovalo v ta namen velike vsote. Dasi je bilo že pred vojno dovolj bede in uboštva, vendar nas jo šele vojnn naučila in pokazala vso grozoto uboštva. Posledice vojne so pa bile za večino slojev katastrofalne in število bednih jc naraslo tako, da je bila nujna pomoč potrebna. K tem posledicam so se pridružile še gospodarsko no pri i i ko in tudi prevrat je razrušil marsikatero rodbinsko življenje.
Po prevratu je bil klic po socialnem dolu močnejši. Dano je bilo geslo, da se mora vse socialno skrbstvo podržaviti. Izvedene so bile številne tozadevno, državne organizacijo, toda po petih letih tega dela vidimo, da je uspeh državnega socialnega skrbstva minimalen in da je vse to delo prod likvidacijo.
Za. današnje razmere so iiotrebiie pri socialnem skrbstvu veliko večje vsote, kakor pred vojno. Vsled toga jo nujno potrebno socialno skrbstvo organizirati pod enotnim vodstvom, da so zamoro z danimi sredstvi doseči čim večji nspoh. Posamezni slu-enji socialnega skrbstva zahtevajo skoro povsod takojšnjega, posredovanja in indivi-duelne rešitve. Vslod toga morn biti cola organizacijo tudi tomu primerno izvršena, V tom oziru so zlasti v velikih mestih ne-obhodno potrobni mostni socialni uradi, ki se zamoro jo pooati s socialnim skrbstvom s potrobno hitrostjo in takojšnjo rošitvijo posameznih slučajev, opirajoč so pri toni na poznanje razmer v dotienom okraju.
V tom oziru jo storilo mesto Ljubljana, prvo potreben korak tor si ustanovila vw;m
zahtevam odgovarjajoč socialen urad. Ze leta 1322 je bil ustanovljen socialni urad, občinski svet je pa v svoji seji dno 16. oktobra 1923 sprejel pravilnik socialno - politične uprave mestne občino ljubljanske, ki ureja ureditev socialno-političnega urada. Pravilnik odgovarja vsem zahtevam socialnega skrbstva ter je razdeljen v tri dole in sicer: L splošni del, 2. posebni dol in končno določbe. Socialno-politične zadeve mestne občino ljubljansko vodi občinski svet mosta Ljubljano po svojem socialno-političnem uradu mestnega magistrata. Soclalno-poll-tični odsek sestoji iz 9 članov, ki sklepajo y okviru obstoječih zakonov in sklepov občinskega sveta v vseh zadevah socialne politiko. V važnih vprašanjih ima odsek pravico pritegniti strokovnjake v socialnih Vprašanjih in zastopniko dobrodelnih in strokovnih organizacij. Da se izvede načelo samouprave na polju socialne politike, so nstanove posebni sveti, v katero volijo zainteresirani sloji svojo zastopniko za ]>o-filovno dobo občinskega sveta. Sestavo in delokrog teh svetov določa poseben pravilnik. Vse posle socialnega skrbstva pa iz-.vršuje sooialno-politični urad mestnega magistrata. Ta se deli v 5 oddelkov, katero vodijo posebni referenti. Vodstvo urada jo v rokah načelnika. Urad ima sledeče oddelke: 1. ubožni oddelek, 2. mladinski oddelek, 3. delavski oddelek, 4. stanovanjski oddelek, 5. pravovarstveni in posredovalni oddelek. iV drugem delu pravilnika so določene nalogo teh oddelkov.
Mestna občina ljubljanska skrbi v izdatni meri za revnejše sloje, kar najlepše dokazujejo sledeče številke. V tekočem letu je uživalo stalno mesečno podporo do 1000 oseb (odraslih in otrok) v znesku 30—100 dinarjev mesečno. Vse redne podpore so določene v proračunu, za odrasle v znesku 530 tisoč dinarjev, za otroke v znesku 112.800 dinarjev. Izredne podpore je vživalo 295 domačinov in 53 tujih ter so določene v proračunu z zneskom 65.000 Din za odrasle in 20.000 Din za otroko. Ubožni oddelek socialno-političnega urada je izdal v tekočem letu 2346 ubožnih listov ter odpravil 217 oseb t blagotvorno vožnjo. Ubožcem se nakazuje tudi obleka in obutev v naravi ter je v to rvrho določena vsota 100.000 Din. Oni ubožci, ki niso sposobni za sprejem v mestno zavetišče, se oddajo v hiralnico, kjer plačuje mestna občina vse stroške. V to svrho je določena podpora 10.000 Din. Pri mestni občini ljubljanski dobivajo stalne podporo samo oni ubožci, ki so pristojni v mesto Ljubljana, modtem ko se daje drugim podpora samo na račun njihovih občin. Za oskrbo onemoglih je določeno mestno zavetišče v Japljevi ulici, pri katerem znašajo letni oskrbni stroški 1,182.979 Din. V zavetišču je stalno 170 do 200 oskrbovancev, ki imajo v zavodu popolno oskrbo. Bivše mestno zavetišče na Karlovski cesti je bilo opuščeno, ker poslopje ne odgovarja svojemu namenu ter je tam nastanjeno ca 30 ubogih rodbin. Za revne šolske otroke je določena podpora 60.000 Din, iz katerega zneska so se nakazovale ubogim otrokom šolske potrebščino. Mestni magistrat je prevzel v svojo oskrbo dnevna zavetišča za revne šolske otroke na Prulah, v Florjan-ski ulici. Šiški in na Kodeljevem, za katere znašajo letni stroški do 200.000 Din. Poleg tega imajo mestni ubogi brezplačno zdravljenje na mestnem magistratu ter brezplačna zdravila, za kar se izda letno do 25.000 Din. Za brezposelne delavce je določena podpora v znesku 150.000 Din. Te podpore so delijo po posebnem pravilniku za podpiranje brezposelnih delavcev, katerega (je odobril občinski svet dne 14. aprila 1924.
Iz tega jo razvidno, v kako izdatni meri skrbi mestna občina za mestno uboge, zlasti pa je razvidno, da je nočni davek, ki se pobira v gostilnah, dosti premajhen za kritje vseh izdatkov za mestno uboge.
K • •
lj Borštnikov spomenik. Včeraj dopoldne so postavili pred opernim gledališčem na začasnem lesenem podstavku doprsni kip priznanega in priljubljenega umetnika-igralca Borštnika. Doprsni kip je iz kamna in je jako lično in lepo umetniško delo.
lj Podružnica U druženja vojnih invalidov t Ljubljani namerava obdariti za Božič revno deco vojnih žrtev. V ta namen poživlja svoje revne (redne) člane in članice, da prijavijo pvojo deco v društveni pisarni Sv. Petra vojašnica in sicer od 5. do 7. novembra med 4. in 6. uro popoldne. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. — Odbor.
lj Za koroškega dijaka mediclnea, vseskozi odličnjaka, iščem v Ljubljani dobrotnika, ki bi mu nudil hrano event. za instrakcijo. Ljubeznive ponudbo na prof. dr. Rozmana, Sv. Petra c. 80.
lj Umrli so v Ljubljani: S. Terezija Špa-rovec, bolniška sestra, 70 let. — Elizabeta Bajt, ključavničarjeva hči, 4 lota. — Ivana Basej, novorojenka, 1 dan. — Justina Sušeč, zasebnica, 36 let. — Andrej Merzin, občinski ubožec., 65 let. — Martin Klopčič, posestnik, 46 let.
lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 26. oktobra do 1. novembra 1924 je bilo v Ljubljani rojenih 21, naknadno prijavljena 4 rojstva; umrlo je v tem času 22 oseb, od tega 8 tujcev. Vzrok smrti y 2 slučajih jetikn, v 1
pljučnica, v 1 škrlatica, v 1 možganska kap, v 2 srčna hiba, v 3 rak, ostalo drugi naravni smrtni vzroki — Tokom gori navedenega časa ni bil prijavljen noben slučaj nalezljivih bolezni.
lj Pretep v gostilni. Poštni poduradnik Iiarol Weis je precej vročo krvi; ali se stepe za orjunsko »idejo« ali za nacijo, vsako priliko seveda spretno uporabi, včasih se pa stepe kar mimogrede iu pravi drugi dan, da za vse prav nič ne ve. No, v gostilni so kaj takega prav lahko zgodi. Predvčerajšnjim je v opoju Kajfeževega vina Karol postal zopet bojevit in čez mero dovtipen; je pa junak in se ni ustrašil treh bratov Breskvarjev. Da bi se pa le zasigural pred morebitnim porazom, je okresnil brata Breskvarja in ga na glavi precej močno ranil. V prepiru in v pretepu je vino imelo seveda tudi svojo besedo. Zaključil pa je vso skupaj stražnik.
lj Skesan tat. Karol Vidic je delal pri lesnem trgovcu Zupanu na Dovjem. Pristu-dilo se mu je delo, 20. julija je pobegnil, prej pa še pogledal v delavsko kočo, če ni morda zanj kaj primernega in za popotnico pripravnega. No, privoščil si je zlato dolgo verižico, vredno 500 Din in šel po svetu. 31. avgusta so je zatekel v hlev trgovca Hočevarja pri Turjaku. Omamilo ga je kolo in hajdi z njim po svetu. Kolo je bilo vredno 1500 I)in. Možakar je izginil in zastonj so bila vsa poizvedovanja za njim. Radi sličnih »dobrih del«, ga je že od dalj časa zasledovalo sodišče. Ko je pa možakar doznal, da je poizvedovanje za njim le prenapeto, se je skesano in ponižno sam javil včeraj pri tukajšnji policiji.
lj Drago maščevanje. Rudolf Cerar, brezposelni uradnik, doma iz Moravč, je v kavarni Zvezda že znan kot nadležen zastonjkar. Predvčerajšnjim je zopet lovil v kavarni Zvezda svojih žrtev; natakar, cla oprosti goste od nadležnega zastonjkarja, je Cerarja hotel odpraviti iz kavarne, za kar se je pa korenito maščeval. Udaril je z roko po veliki šipi okna tik vboda, jo razbil in s tem povzročil nad 4^00 Din škode. Pri udarcu si je seveda znatno obrezal tudi roko. Obvezal ga je policijski zdravnik dr. Avramovič.
]j Čudna pota. Včeraj okrog pol 7. zvečer je stražnik na Bleiweisovi cesti ustavil mladeniča, ki je vozil kolo brez luči. Ker se ni mogel legitimirati, ga je stražnik odpeljal na stražnico. Komaj sta prišla v vežo, je fant popustil kolo, abežal, stražnik pa za njim. Nekje v Erjavčevi ulici ga je končno vjel. Pri preiskavi so našli pri njem več kosov sumljive obleke, gasilsko bluzo, srebrno uro in seveda kolo, vse sumljivega izvora. Pri zasli-šavanju je izjavil, da mu je Ime Andrej Cu-der, roj. 1899 v Trenti, je brezposeln natakar, stanuje da v Trstu. 27. oktobra jo je mahnil čez hribe pri Bohinju v Jugoslavijo, seveda brez vsakršnih »papirjev*. Potem se je potikal po Gorenjskem. V Medvodah je baje srečal neznanca, od njega kupil sedaj zaplenjeno obleko za 250 lir in pa kolo mu je posodil. Oba sta se pripeljala v Ljubljano: neznanec, ki je imel luč, je srečno pasiral, njega so prijeli. Zakaj da je ušel, je zajecljal mladi pustolovec: »Ker nisem imel papirjev.« Policija je mnenja, da ima v rokah nevarnega in dolgo iskanega tička.
lj Z Vodnikovega trga. Žeparji in žepa-rice so zadnjih štirinajst dni na Vodnikovem trgu počivali. Te dni so se pa zopet oglasili. Njihova prva žrtev je posestnica Elikan. Iz ročne torbice ji je neznana oseba pisane tatinske družbe izmaknila 750 Din gotovine.
lj Tatvina. Pri Semrajcu je bilo od nedelje na ponedeljek ukradenih 50.000 K. Tat je vzel samo debeli denar, za kovače in še manjši drobiž niti maral ni. Vsekako je moral tat razmere v hiši dobro poznati. Dosedaj tatu še niso mogli izslediti.
lj Policijska kronika. Od 3.-4. novembra so bile dostavljene sledeče ovadbe: radi tatvine 4, radi kaljenja nočnega miru 5, radi prestopka cestno-policijskega reda 13, radi prestopka predpisov o zapiranju trgovin ob določenem času 15, radi prestopka higijenskih predpisov 2, radi pretepa 1, radi telesne poškodbe J; napovedane aretacije: 2 radi pijanosti, 1 radi suma tatvine, 1 radi poškodbe tuje lastnine, 1 radi hazardne igro
Cerkveni vestnik.
e «Roža«. V odgovor na vsa vprašanja vljudno sporočamo, da je sedaj zopet izšla rakoimenovana »Roža« «Družbe živega rožnega venca« (t. j. za 15 družnikov; in stane 15 Din po pošti 50 par več. Dobi se v Prodajalni KTD. prej H. Ničman in v župnišču Sv. Jakoba v Ljubljani.
Dijaški vestnik.
(1 Tovariši kongreganisli. Drevi ob 8. uri je kongregacijski sestanek v marijanski kapeli. Govori g. prof. dr. Rožman: Praktično katoličanstvo. — Vabljeni tudi tt. nekongrega-nisti in gg. starejšine. — Odbor C. A. M.
d Občni zbor »Danicc« je danes ob 8. zvečer v dvorani Akademskega doma. Za člane in novince udeležba obvezna. Tovariši bratskih društev vabljeni. — Odbor.
Naznanila.
Versko-znanslveno predavanje za izobražence bo danes ob pol 8 zvečer pri sv. Jožefu, V dvorani. Predava msgr. dr. J. Ujčič: O
sv. Hieronimu kot svetniku in učenjaku. — Gg. izobraženci iskreno vabljeni!
Dve velozaniinivi predavanji s filmskimi in skioptlčnimi slikami priredi, danes, sredo zvečer Mladinski dom na Kode-Ijovom. Prvo predavanjo ob 6. uri zvečer za mladino, dečko in deklice; drugo ob pol-osrai uri za odraščene.
Društvo državnih pisarniških uradnikov v Ljubljani ima dne 16. novembra 1924 ob devetih dopoldne v salonu gostilne »Leon« v Kolodvorski ulici svoj izredni občni zbor.
Pevsko društvo »Zora« z Ježice priredi v Mengšu v nedeljo 9. L m. ob pol 4. v dvorani izobraževalnega društva koncert. Vljudno vabljeni.
Poizvedovanja.
Držami uslužbenec je 3. t. m. zjutraj zgubil denarnico z mesečno plačo in legitimacijo od Dunajske, preko Gosposvetske iu ceste na Gorenjsko železnico. Pošten najditelj se prosi, naj odda denar proti 10% odbitku na policijsko ravnateljstvo ali pa na naslov najdene legitimacije.
Našla se je moška srajca. Dobi se za Gradom št. 1, pritličje.
Cer&vesi pregled.
Truplo papeža Leona XIII. so prenesli iz Vatikana v Lateran povsem natihem, ker so imeli slabo izkušnjo ob prevozu trupla njegovega prednika v San Lorenzo; tedaj so proticerkveni elementi napadli prevoz. Je bil pa za tihi prevoz še drug povod. Če bi bil prevoz dobil javni značaj, bi se bila morala vršiti pogajanja z državnimi oblastmi, kar bi se bilo brez dvoma napačno razlagalo.
V Jeruzalemu je bil posvečen za pomožnega škofa latinskega patriarha msgr. Godric Kean, angleški prelat. Proti britskemu nad-komisarju Siru Herbertu Samuelu je bilo treba protiuteži z imenovanjem osebe, ki je že po svojem državljanstvu za to primerna, da se zajezi zionistično gibanje v svojih nacionalnih tendencah. Prava kristjanov v Palestini se morajo ščititi.
Dr, Joža Glonar:
Tajna rissinska univerza v Lvovu.
Zadnja številka »Nove Hrvatske« prinaša v svoji stalni rubriki »Slovanski pregled« zanimiva pojasnila o naporih, s katerimi so Ru-sini v I.vovu skušali vzdržati svoje vseučilišče pred preganjanji od strani Poljakov. Do leta 1918. je na ozemlju vzhodne Galicije bilo samo eno vseučilišče, v Lvovu, na katerem sc je predavalo v poljskem in maloruskem jeziku. Po vojni okupaciji tega ozemlja v I. 1919 so Poljaki odpravili stolico za maloruščino, imenovali univerzo po imenu poljskega kralja Jana Kazimira in 14. avgusta 1919 je rektor univerze oznanil, da jo smejo obiskovati samo oni, ki so podaniki poljske države in ki so služili v poljski vojski. Ob enem je bila vsem maloruskim profesorjem služba odpovedana; protest na ministrski svet v Varšavi je ostal brez uspeha.
Zato so Rusini začeli organizirati svobodna predavanja, ki bi jim naj zamenila odvzeto univerzo. S tem delom je začelo znanstveno društvo, ki nosi ime Šcvčenka; 20. septembra 1919 so se začela svobodna predavanja za šolsko leto 1919/20. O tem so sc obvestile poljske oblasti v Lvovu, ki so predavanja takoj prepovedale. Zato jih je prevzelo drugo rusinsko znanstveno društvo, ki nosi ime Petra Mohyle. Organizacija in program predavanj sta bila vseskozi znanstvena, toda tudi ta predavanja so lokalne oblasti prepovedale. Njih organizatorji na svojo interpelacijo pri notranjem ministrstvu v Varšavi niso dobili niti odgovora. Zato je 1. 1920. prevzel novo organizacijo teh predavanj Stavropigijski institut, ki eksistira že od XVI. stol. in čigar naloga je širjenje izobrazbe med narodom. To društvo ima velike zasluge za intelektualni razvoj rusinskega naroda in je že XVII. stol. dalo mnogo znanstvenikov, posebno za organizacijo kijevske akademije. Oprto na to svojo stoletno tradicijo jc društvo razjasnilo na dan 7. marca 1920 otvoritev vseučiliških predavanj v svojem lastnem domu. Rezultat jc bil ta, da jc tega dne poljska policija obkrožila dom in zabranila vstop predavateljem in slušateljem. Vsled tega jc bil podan apel na zastopnika poljske države, pa je po dotedanji poljski taktiki enako ostal brez odgovora. Tako so se napori, da se zadovolji kulturnim potrebam ukrajinske mladine, onemogočile od poljskih oblasti, ki so šle za tem, da onemogočijo kulturni razvoj nove ukrajinske generacije.
Da bi sc ocuvala najclemcntarncjša pravica — pravica pouka — so bili Ukrajinci prisiljeni osnovati višje učilišče brez dovoljenja poljskih oblasti. L. 1920. so sc profesorji in dijaki sporazumeli, da sc bo organizirala tajna univerza z juridično, filozofsko in medicinsko fakulteto. V teku enega leta bi se naj pretvorila v regularno.
Dekani so bili izvoljeni, za rektorja pa ; imenovan prof. Ščurat, predsednik Ševčen-
Janez Herzl, edini sin ustanovitelja zio-nizma, je bil v Londonu, kakor smo že poro, čali, sprejet v katoliško cerkev. Herzl je bil že na Dunaju od baptistov krščen, pa je že tedaj mislil na vstop v katoliško cerkev, ko bo premagal svoje notranje boje.
Na Angleškem odpira pot do verske resnice Catholic Evidence Guild, družba za razlago katoliške vere, ki ima sedaj ,100 izšolanih verskih propovednikov. Nastopajo na ulicah. Tako je neki Amerikanec v preteklem poletj u propovedoval skoro dnevno na eni izmed 30 stalnih tribin gildinih. Poselitizem izključujejo, marveč razlagajo samo verske resnice v poljudni obliki. Polemika je izključena; vse drugo se prepušča božji milosti, ki vodi v Cerkev močnejši tok ljudi, ki iščejo resnice.
Na tlolandskem je uvedel p. van Ginne-ken, D. J. v apostolsko delovanje radio, po katerem je govoril 25.000 ljudem o skrivnostih sv. maše. Na Dunaju bo nadaljeval lani srečno započeti kura o katoliški veri za ne-katoličane p. Bichlmair D. J.
Romunska vlada in njen prosvetni minister Anglescu divja še vedno proti vsem katoliškim šolam pod pretvezo, da so to nemške in mažarske šole. Kaj vse si dovoljujejo moralno pokvarjeni romunski šolsflri komisarji napram katoliškim sestram, je nedavno opisala »Koln. Volkszeitung«. Zato pa silno napreduje obisk katoliških šol v Združenih državah v Ameriki; na ljudskih in srednjih šolah kakor na univerzah je obisk ob začetku šolskega leta narasel za 33 odstotkov.
Neposredna pogajanja med Sv. stolico in Turčijo v šolskem vprašanju so bila ugodno zaključena. Zatvorjene šole se otvorijo kot nove šolo pod drugimi meni. Verouk se ba podajal v posebnih šolskih dvoranah, opremljenih s križem ali v tudi dovoljenih šolskih kapelah.
Za pomožnega škofa v Freiburgu v Br, je papež imenoval stolnega kapitularja dr. W. Burgerja. Za generalnega predstojnika nemških katoliških društev rokodelskih pomočnikov je bil izvoljen župnik Hurth iz Al-denhovena.
kovega društva. Šolsko leto 1921/22 je bilo za novo univerzo nenavadno težavno. Poljska policija jc neprestano iztikala za lokali, kjer bi se naj vršila predavanja, ki so se slušateljem tajno naznanjali. Ko jih je nazadnje iz* taknila, jc razgnala slušatelje, konfiscirala knjige in zapiske in zaprla razne profesorje in slušatelje. V oktobru 1920 so Poljaki zaprli rektorja univerze in ga tri mesece držali v nečloveškem položaju. Isto leto so zapUi tudi nad stotino ukrajinskih dijakov in nekatere držali celo nad eno leto v zaporu. Drugi Ukrajinci, ki so vršili razne funkcije po drugih institucijah v vzhodni Galiciji, so bili pozvani pred disciplinarno sodišče in obtoženi zaradi »zločina«, ker so bili slušatelji ukrajinske univerze.
Vkljub temu položaju, ki spominja na mrkle dneve carskega režima, so se predavanja nadaljevala po kleteh in enakih podzemeljskih prostorih. Univerza je štela 54 profesorjev in 1258 dijakov. Med tem pa so rektor in profesorski zbor neprenehoma zahtevali, naj jih poljska vlada prizna. Iz političnih govorov mnogih poljskih ministrov je zvenelo, da poljska vlada dela na tem, da bi narodne manjšine na Poljskem pacificirala in kulturno dvignila. V poljskem parlamentu se jc celo razpravljalo v nacijonalni ekonomiji Ukrajincev in o otvoritvi rusinske univerze, seveda v Varšavi in ne v Lvovu, glavnem mestu za-padnih ruskih pokrajin. Besede so bile lepe, dejanja pa so bila grda. Poljaki so se s tem hoteli samo postaviti pred zapadnim kultur« nim svetom kot miroljubni nositelji kulture med Ukrajince. In samo zato so šli tako daleč, da so Rusinom priznali pravico (samo formalno in ne stvarno!) do univerze in nje potrebo. Poljska policija rusinske dijake neprestano zasleduje kot sumljive subjekte in iz-tika povsod za njihovimi predavanji.
Tako je v septembru 1922 ponovno prepovedala ukrajinska vseučiliška predavanja, lokalne oblasti pa so zaplenile denar, namenjen za organizacijo teh predavanj. Militari-stično-šovinističin režim, ki so ga Poljaki uvedli v vzhodni Galiciji, divja naprej. Poljski koy respondenčni urad in propaganda v inozemstvu širi neprestano vesti, da so vse ukrajinske organizacije, in celo čisto kulturne, samo politične in komunistične organizacije, dasi so Poljaki sami prepričani, da temu ni tako. In kadar inkriminacije politične barve in značaja nc vlečejo več, pa začnejo Poljaki tem predavanjem očitati znanstveno nekompe-tentnost. Koliko jc na tem resnice, sc vidi i r. tega, da vse univerze češkoslovaške republike in drugih držav priznavajo študije tajne ukrajinske univerze v Lvovu.
Lvovski pokrajinski dnevnik »Dilo« jc prinesel 4. oktobra članek pod naslovom: »Aretirani maloruski dijaki.« V tem članku piše: »Že letos februarja so Poljaki začeli znova »likvidirati« tajno ukrajinsko univerzo in so pri tej priliki aretirali par ducatov dijakov. Mnogi izmed njih so še danes v ječi. Obtožba, ki teče proti njim, se opira na paragrafe, ki govorijo o veleizdaii! Tem ukraiin-
skim dijakom se očita, da so organizatorji komunističnih društev in tako pokazati ukrajinsko težnjo po lastni univerzi kot del komunistične agitacije. Iz vsega tega se pač vidi, kako Poljaki kot Slovani ravnajo z drugim slovanskim narodom — pod njihovo oblastjo je 7 milijonov Ukrajincev, ki so po krivici prišli v to odvisnost. Žalostno pa je, da delo in trpljenje teh ukrajinskih vseučijiščnikov v Lvovu ne najde niti najmanjšega usmiljenja in moralne podpore pri večini drugih slovanskih vseučiliščnikov.
Tukaj opisane razmere nas živo spominjajo naših srednjih šol v Primorju. Apel, ki ga pisec »Nove Hrvatske« obrača na slovanske kolege, je popolnoma umesten, zdi sc pa, da mu ni znano, da se nahaja rusinska univerza v Pragi, ki je na ta način s svojimi štirimi univerzami, dvema tehnikama in celo vrsto drugih visokih šol pač pravi unikum na svetul
» * •
Dr. Alfred šerko: Živčevje človeka.
I.	knjiga: Anatomija. Splošna knjižnica, znanstvena zbirka št. III. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 8°. Strani 293 + VIII. Z 100 slikami. — Cena broš. 150 Din, vez. 160 Din. — Naše znanstveno »lovstvo, ki je prišlo komaj čez začetek razvoja, je v dobi našega osvobojenja, z ustanovitvijo slovenskih srednjih in strokovnih šol to posebno slovenske univerze v Ljubljani do-b.lo nov razmah. Slovenska literatura učnih kijig za srednje in strokovne šole je danes že vsestranski častno zastopana, precejšnjo vnel pa imamo še v raznih panogah znanstva in Se v posebnem, kar se tiče učbenikov in pomožnih knjig za našo slovensko univerzo. Posebno naša medicinska literatura je bila sl oraj nenačeta. Pa tudi ta veja našega znanstvenega slovstva je v zadnjem času začela »eleneti. Dobili smo kar dve novi medicinski knjigi Poleg repetitorija splošne Anatomije, prirejenega po univ. prof. dr. Janezu Plečniku, katerega I. zvezek »Skelet« je pravkar izšel in kateremu bo sledil v kratkem še
II.	zvezek: »Mišičje« in potem v doglednem času še ostali sistemi, je agilna založnica Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani pravkar izdala novo lepo in okusno opremljeno, bogato (s 100 slikami) ilustrirano, 293 str; oktava obsegajočo znanstveno knjigo: Dr. Alfred Serko: Živčevje človeka, I. knjiga: Anatomija, ki je izšla kot III. zvezek znanstvene zbirke >Splošne knjižnice«. To novo izvirno fcnjigo pozdravljamo tem topleje, ker je no-vum ne samo v slovenski, nego sploh v jugo-slovenslu znanstveni literaturi. Knjiga obravnava ,v štirih delih: centralno in periferno živčevje,'živčne proge ln sekcije živčevja in podaja h koncu še zgodovinski pregled o pro-učavanju živčevja. Kakor je omenjeno, je knjiga, ki je tiskana na finem papirju, z zelo ličnimi tipami, bogato ilustrirana s 100 nazornimi slikami. Napram tu je jezični m takim knjigam, ki stanejo danes horendne zneske, je nastavljena cena 150 Din za broširan in 160 Din za vezan izvod gotovo skromna, posebno v očigled njeni okusni in bogati opremi. Tej L knjigi »Anatomija živčevja« bi imele pod istim naslovom slediti v doglednem času še II. in III. knjiga: »Fizijologija« in »Patologija«. Od sprejema te prve svojevrstne knjige v javnosti bo odvisno, ali se bo čimpreje — kakor je želeti — realiziralo to obetano nadaljevanje. Knjigo je dobiti pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijini trg 8 ter v vseh drugih knjigarnah.
pr Dr. A. Ušeničnik: »Uvod v filozofijo«. II. zvez. 1 sešitek, nečlani 60 Din, podporni člani 45 Din, poštnina 3 Din. »Uvod v filozofijo«. II. zv, 2. sešitek, nečlani 60 Din, podporni člani 40 Din, poštnina 3 Din. »Antologija«, nečlani 30 Din, podporni člani 20 Din, poštnina 1 Din.
pr II. mladinsko predavanje se vrši v nedeljo, dno 9. novembra ob pol 11 dopoldne v Filharmonični dvorani. Predavanje nosi naslov »Glasba Hrvatov« ter izvaja spored gospod Drago Hržič, koncertni in oporni pevec iz Zagreba. Koncert ima pravzaprav dva dela in sicer hrvatska glasba do Ivana Zajca in novejša hrvatska glasba. Gospod Hržič je odličen baritonist ter eden najboljših interpretov hrvatske narodne in koncertne pesmi. Uvodno besedo k temu predavanju govori učitelj glasbe gospod Josip Brnobič, ki kot rojen Hrvat pozna hrvatsko glasbeno zgodovino v vseh detajlih. Koncert je namenjen naši srednji in strokovni šolski mladini ter so sporedi na razpolago v Matični knjigami.
pr Koncert gospe Pavle Lovšetove, ki bi se moral vršiti danes v sredo, je preložen na začetek prihodnjega tedna. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavL
pr Tiskarski škrat je izpustil iz včerajšnjega Erjavčevega popravka drugi del, ki ne glasi: «Pravtako jo popraviti stopet-indvajsetletnico Prešernove smrti v petin-sedemdesetletnico. Upam, da je vsak, literarno količkaj izobražen čitatelj popravil ti dve napaki že sam.
pr Rijavievi koncerti v Bosni. Josip Ri-javec priredi te dni po Bosni in Hercegovini več koncertov. Dne 6. L ni. poje v Zavidovieu, dne 8. novembra v Sarajevu in 9. novembra v Mostarju.
pr Prva razstava graške »Secesije<. V Štajerskem umetnostnem društvu se je v zadnjem času organizirala pod naslovom »Se-cession Graz« posebna skupina impresionistov,
ekspresinistov, kubistov in futuristov, ki jim načeluje slikar Viljem Th8ny. Ta skupina je dne 1. L m. v deželnem muzeju otvorila svojo prvo razstavo, ki bo trajala štiri tedne, nakar se otvori razstava, ostalega dela umetnikov ŠUD. Poleg Thonyja so razstavili v Secesiji slikarji: Hepperger, Hčnigsberg, dr. Lesko-schek, Schmidtbauer, Silberbauer, Wagula in grof Wickenburg; dalje kiparji Mauracher, Taufl in Unterholzer; končno arhitekti Haas, Hofer in Szekely — vsi umetniki, katerih imena so znana tudi v inozemstvu.
Narodno gledališče v Ljubljani.
Premiera v drami. Opozarjamo na današnjo dramsko premiero. Igra se prvič na na našem odru komedija znanega italijanskega komediografa Darija Niccodemija «Zora, dan, noč«. V glavnih vlogah nastopita ga Šaričeva in g. Kralj. Bežira g. Osl-povič.
Narodno gledališče v Mariboru.
Sreda, 5. nov.: Pohujšanje v dolini šent-
florjanski. — Ab D. Četrtek, 6. nov.: Liliom. — Ab. C.
Izpred sodišča.
Med vožnjo iz Kardijc proti Ljubljani jc zapazil Ivan Javornik na polici nad svojim sedežem precej velik skrbno povit ovoj Ane Dežmanove, v katerem je bilo razno perilo. Porabil je to priliko in ]? v Grosupljem pograbil ovoj in skočil urno iz vlaka. Toda imel jc smolo in kmalu so ga zasačili ter ga odvedli
v preiskovalni zapor. Fant se jc izgovarjal, da je bil pijan in jc v naglici zamenjal zavoj Dežmanove s svojim. Ker pa so ugotovili, da ou sploh ni imel nobenega zavoja in jc bil že trikrat radi raznih tatvin in radi ribolova kaznovan, je dobil fant dva mcseca težke ječe z raznimi poostrili in bo moral plačati Dežma-novi 200 Din za razne stroške, ki jih je imela pri iskanju zavoja.
»Prej me nobeden ni hotel pogledati, ko sem pa Sipe razbil, so mc pa vsi gledali.« Tako se je odrezal Ivan Hribar, katerega so zaprli dne 18. septembra, ker je razbil na »Ljudski posojilnici« šest velikih šip in jc napravil za 9550 Din škode. Mož je prišel v posojilnico in jc hotel imeti 18.000 goldinarjev Tajnik Hu-dovemik kot priča jc pojasnil zadevo takole: Hribar je dobil svoječasno od svojega brata iz Amerike nekaj denarja in je imel naloženi v vinkulirani knjižici okrog 35.000. Toda ker je mož pridno rabil, je kmalu vse porabil. Zato ni mogel v«rjeti, da bi ne imel več denarja. Še fcolj pa ga je razburilo, ko so mu knjižico, ki ni imela nobene vrednosti, yzeli. Mož, o katerem trdijo, da jc sicer jako priden in dober delavec, ampak strašno hud in nasilen pijanec, se je pa v svojo nesrečo tudi tisti dan pošteno napd. Ker so ga odslovili brez knjižice, se je tako ujezil, da je pograbil precej težko kladivo in je razbil šest velikih šip. Pri obravnavi se je zagovarjal s pijanostjo in pa da je bil uverjen, da ga hočejo res ogoljufati. Povedal je tudi, da je že nekoč razb'1 pri Ranringerju šipe, ker se je spri zaradi plače. Mož je bil obsojen radi hudodelstva poškodbe tuje lastnine ua šest mesecev težke ječe ip je rekel, da bo pustil sedaj šipe pri miru.
Katoliška univerza presv. Srca v Milanu.
Italijanskim katoličanom se je izpolnila goreča želja, da imajo zopet svojo polnovc-ljavno univerzo, Naučni minister Casati je potrdil znanstveni program Katoliške univerze presv. Srca v Milanu in je priznal vse dolžnosti in pravice, ki jih imajo ostale italijanske državne univerze. Univerza bo mogla poslej podeljevati pravnovcljavne doktorske diplome. Sv. oče Pij XI., ki je posebno goreč po-speševatelj milanske katoliške visoke šole, je poslal tem povodom na italijanske škole posebno pismo, v katerem jim priporoča največjo skrb in dejansko ljubezen do tega zavoda. Predvsem je potrebno, naglaša sv. oče, da se dobri, nadarjeni dijaki v čim večjem številu pošiljajo na kat. univerzo. Potem je treba neprestano zbirati gmotna sredstva za zavod. Sv. oče določa, da bodi poslej »vseučiliški dan« na tiho nedeljo; tedaj naj se po vseh italijanskih škofijah zbirajo prispevki za univerzo. Dalje želi sv. oče, da sc med katoličani čim bolj razširi društvo »Prijateljev univerze«, katerega član je tudi sam. Končno priporoča, da verniki goreče molijo za voditelje, učitelje, dijake in dobrotnike univerze.
Italijanski katoličani so hrepeneli po lastni univerzi kot enem svojih najvišjih ciljev, odkar je Ruggcro Boughi pred skoraj 50 leti zatrl rimsko univerzo. Ta želja je prišla do izraza na vseh katoliških kongresih in prireditvah. Posebno pa sta bila apostola tc ideje Giuscppe Toniolo in milanski nadškof kardinal Ferrari. Toniolo je to idejo ob smrtni uri izročil frančiškanu p. Avguštinu Gcmclliju, ki je slovesno obljubil, da bo univerzo ustanovil. Zvest tej obljubi, ki sc mu jc zdela kakor božji navdih, je p. Genelli, ki je žc v zreli dobi, po hudih dušnih bojih postal redovnik, posvetil vse svoje sile enemu cilju: ustanovitvi katoliške univerze. Začel je zbirati znanstvenike in pripravljati znanstveni program po časopisu »Rivista di filosofia neoscolastica« in publikacijah »Vita e Pensiero«. Potem je prišla svetovna vojna. Geraelli je odšel na bojišče z zaobljubo, da ustanovi katoliško visoko šolo, ako se srečno vrne. Vrnil sc je in šel takoj na delo. Toda žc ob prvem koraku je doživel strahovito razočaranje. Grof Lombardo velikodušni mecen katoliških ustanov, na katerega so z gotovostjo računali, da bo dal potrebni milijon lir za palačo, v kateri naj bi sc uredila katoliška univerza, je prošnjo najod-ločnejše odbil, češ da ne da za znanost niti novčiča. Toda p. Gemelli in njegovi sotrudniki niso obupali. Prosili so Boga za pomoč in napravili zaobljubo, da se bo univerza imenovala po presv. Srcu. In res, predno je potekel pogojeni rok za nakup palače, se je grof Lombardo premislil in podaril potrebni milijon. Kardinal Ferrari je že umirajoč doživel zadoščenje, da je mogel p. Gcmelliju izročiti papeževo potrdilno listino za univerzo presv. Srca in dati novemu zavodu svoj blagoslov. Dne 7. decembra 1921 jc njegov naslednik kardinal Achille Ratti v imenu Benedikta XV. otvoril katoliški Atencj v Milanu.
Danes, po treh letih svojega obstanka, stopa Kat. univerza presv. Srca v Milanu kot polnovredna in polnopravna vrstnica v kolo italijanskih državnih univerz. Nad njo čujc materinsko oko cerkve, vzdržuje jo italijansko ljudstvo s prostovoljnimi prispevki, a vodi jo neutrudijivi p. Gemelli, opirajoč se na odličen akademični zbor. Italijanski katoličani sc sedaj bolj nego kdaj prej s ponosom in naj-
smelejšimi nadami ozirajo v Milan. A nI dvoma, da bo imela od prospeha milanske univerze korist tudi cclokupna katoliška stvar.
VELIKANSKI METEOR V MAROKU.
Pariški profesor Laeroix jo našel južno od Maroka velikanski meteor, okoli sto metrov dolg in morda 20.000 ton težak. Ena tona je 1000 kg, 20.000 ton torej dvajset milijonov kilogramov. Ker seveda ogromnega velikana ni mogel vzeti s 6eboj, jo predložil pri svojem predavanju samo posnetek me-teora. Obenem je pripovedoval, da je letos južno od Maroka meteorov kar deževalo. Prirodoslovee Charles Nordman je v pariškem «Matin«-u o tem govoril in je pojasnjeval dejstvo, zakaj zadenejo meteori tako malo človeških žrtev. Povedal nam je, da leti meteor s povprečno hitrostjo 180.000 kilometrov na uro, torej 3000 km na minuto ali 50 km na sekundo; od meseca na zemljo bi priletel v dveh urah in osmih minutah.
V zadnjih sto letih ne poznamo niti enega slučaja, da bi bil meteor koga zadel, kljub temu, da pade na zemljo vsako leto za več milijonov kilogramov meteorov. Zakaj ne? Zemlja meri 510 milijonov kvadratnih kilometrov, horizontalna ravnina naših možganov pa 500 kvadratnih centimetrov. Ce ležimo, lahko to številko pomnožimo štirikrat, ker je nevarnost takrat večja in ker polovica človeštva tedaj bdi, ko druga spi. Vsa napadalna ravnina meteorov znaša v tem slučaju 300 kvadratnih kilometrov; na tako majhno številko sa zniža površina vse obvladujočih naših glav. Če bi vsi stali in bi nihče ne ležal, se površina zniža na 100 kvadratnih kilometrov. Kaj je to? Sto kvadratnih kilometrov je prostor kvadrata s stranico deset kilometrov. Od Ljubljano do Domžal na primer jo že več kakor deset kilometrov. Na kako majhnem prostoru bi stali torej vsi ljudje skupaj! Ravno zato jo pa nevarnost neprimerno majhna in zato tudi tako malo beremo o smrtnih slučajih, povzročenih po meteorih.
ZADNJI KRALJ ASANTLTEV.
Dežela Ašantija je angleška kolonija ob afriški gvinejski obali. Leta 1888. je zasedel prestol ašantijskih kraljev Prempe in si je nadel naslov Kvaka Dua III. Ze pred njegovo vlado so vladali v deželi veliki nemiri, za časa vlade so se pa še povečali. Zlasti roparski pohodi proti Zlati obali niso kar nič hoteli ponehati. Zlata obala je bila angleška in so zato Angleži zahtevali od njega, naj napravi konec ropariji ali pa naj prizna angleško gospostvo. Ker ni napravil niti tega niti onega, so mu vzeli prestol, so ga ujeli in odvedli v pregnanstvo. Zlasti njegov prestol so pa domačini skrili, in ga niso mogli Angleži dobiti ne z obljubami in ne z grožnjami. Po dvanajst letih šele je slučajno prišel na dan; Angleži ga pa kot domačinom drago svetinjo niso vzeli seboj, temveč so ga pustili tam. Domačini so jim bili hvaležni in dežela se jo pomirila. Nato so Angleži poklicali nazaj naj-prvo prognane poglavarje sedaj pa še kralja Prembeja, prve leta 1921., njega leta 1924. Ker so ga bili ujeli leta 1896., je bil torej ravno 28 let v prognahstvu, in sicer na otočju Sejčoli. Tudi sedaj bo v deželi Ašantijev samo navaden državljan.
sv	!frauf! zapusti Dunaj. Skladatelj dr.	i, 5trau0, ravnatelj v državnem operner •	1 i Su na Dunaju, je zaradi sporov, ki j	t z drugim ravnateljem Sclml-kom po L 1	i demisijo. Naučni minister
dr. Schneider je po brezuspešnih poskusih", da pregovori Straufia, da ostune na svojem mestu, ostavko sprejel. Dr. Richard StrauB so mudi tačas v Dresdenu, kjer vodi pripravo za premiero svojega novega dela »Intermezzoc.
sv Strankin zbor avstrijske socialne demo* krači je. O praznikih se je v Salzburgu vršil strankin zbor avstrijske socialne demokracijo, Iz poročil strankinih funkcionarjev je razvidno, da je število strankinih članov tekom zadnjega leta naraslo za 55.000 in šteje stranka sedaj 566.000 članov. Dr. Bauer jo v svojem govoru naglasil, da se razvijajo stranka rsko-politične razmere v Avstriji v smeri dvostrankarakega! sistema v Angliji. Nalogu soc. dem. stranke je, da ohranja in ojačuje v delavskem razredu voljo po oblasti. Glede soc. dem. zahtev nasproti državi je naglasil dr. Bauer in za njirrt posl. Eldersch, da v Avstriji ne bo miru, dokler se ne izvrši starostno in invalidsko zavarovanje in parlament bo delal le tedaj, ako bo ugodno rešil socialistični predlog o brezposelnih. Nasproti komunizmu je zbor zavzel vseskozi odklonilno stališče in pozval svoj rt pristaše, naj ne sodelujejo pri nobeni akciji, ki jo vodijo komunisti. — V strankino načeJ-stvo so bili izvoljeni: dr. Friderik Adler, Austerlitz, dr. Otto Bauer, David, Eldersch, dr. Eilenboge, Adelheid Popp, dr. Renner, Reimann, Seitz in Tomaschik.
sv Nemška kr št črnsko socialna stranka na češkoslovaškem. Koncem minolega meseca se> je v Trautenau vršil državni strankin zbor nemških krščanskih socialistov v Češko* slovaški republiki. Stranka je pri zadnjih ob« činskih volitvah priborila 3606 občinskih odbornikov. Najvažnejša točka dnevnega redal je bil referat senatorja dr. Lederbur-Wihelna o političnem položaju. Zmisel njegovih izva« janj je bil: Ali bodo Čehi, če bo njihova bege-, mouija ostala trajno trdna, ponudili Nemcem milodar revne nagodbe ali pa bodo morali, cd se razmere zaostre v usodno vprašanje, ali hočejo živeti z njimi ali pa izbirati brez njih, priznati njihove zahteve.
sv Pes in želva. V londonskem predmestju biva zdravnik, ki sc je nedavno tega prcprii čal, da so živalski čuti prav tako razviti ka-» kor čuti ljudi. Neki dan so zdravnikovi otroci našli na vrtu želvo, ki so jo hitro z velikim veseljem prinesli domov, se igrali ž njo in kmalu do malega pozabili svojega ljubljenca — psa. Štirinogi prijatelj otrok pa se ni hotel tako lehko spraviti s svojo usodo ter je zasnoval grozen načrt maščevanja. Vedel je, da s svojimi zobmi pri želvi nič ne opravi, zakaj kadarkoli se ji je približal, jc želva bliskoma skrila glavo in noge pod trdi ščit. In tako si jc izmislil pes drugo nakano. Ko se je nekoč prepričal, da ga nihče nc vidi, jc začel v mehkih tleh kopati s svojimi šapami jamo. Pri svojem nujnem delu ni niti opazil, da sc mu je približal njegov gospodar, skril za grm in z napetostjo pričakoval njegovo početje. Ko jc bil izkopal dovolj globoko jamo, je stekel k želvi, jo privlekel do jame in noter vrgel, nato je začel na ubogo želvo urno metati prst in jo mahoma zagrebel. Želva je bila pokopana in bi sc bila jedva rešila, ki bi nc bil pristopil gospodar obeh nasprotnikov. Zdravnik jc dovršil rešilno akcijo vpričo psa, ki je z renčanjem opazoval gospodovo delo. Od tistega dne živita oba nasprotnika v zdravnikovi hiši ločena drug od drugega, da se ne more želvi pripetiti nič žalega.
sv Junakn v spomin. Radiobrzojavni kongres, ki jo bil to dni v Parizu, je sklenil, da bodo vsako leto na dan, ki bo naprej določen, vsi brzojavni uradi celega sveta ukinili za pet minut svojo poslovanje, da bi na ta način počastili spomin telegrafista na parniku «Titaniku«, ki jo 1. 1912, zadevši ob ledene gore, izginil v globočino morja ter jo pri tem utonilo več kakor 2700 ljudi. Medtem, ko jo vso kakor blazno skakalo v rešilne čolne, ni zapustil svojega mesta edino telegrafist Phillips ter nepretrgoma pošiljal brzojavke za pomoč, dokler ni izginil v morskih valovih.
bv Moderno naznanilo ob otvoritvi pre« dora. To dni bo novi veliki tunel pod reko Huckon dodelan. Predsednik Coolidge bo sam z brezžičnim brzojavom naznanil, da so prebite zadnjo plasti. Kakor neko posebnost jo treba šo pripomniti, da bo zadnjo eksplozijo slišal po brezžičnem hrzojavu ves svet.
sv Boj proti današnji ženski modi.
Evharistični kongres, ki se jc vršil te dni v Metliki, jo sklenil, prepovedati vstop v hišo božjo vsem ženskam, kojih krilo jo »pomanjkljivo«, posebno pa tistim, ki imajo dekoltirano prsi in roke. Kakor se glasi naznanilo mehikanskega nadškofa, bo prepovedan pristop k mizi Gospodovi celo tistim ženskam, kntere bodo imelo še ob novem letu (1925) pristrižene laso.
sv Udomačenje letalskega prometa na Nemškem. Nemci hočejo v družbi s Fordom napraviti novo letalo, zelo poceni in v velikanskem številu. Generalni konzul Ludvik Ro-selius se bo peljal v to svrho v Ameriko k Fordu. Gre za majhno letalo, zgrajeno pred kratkim v Bremenu v tvrdki Wulff. Motor Ima 75 konjskih sil, prostor zn pilota in tri potnike; aparat je težak 570 kg, vzame pa s seboj šo 400 kg, skupna teža 1170 kg, hitrost na uro i 110 kilometrov. Ker bo letalo zelo poceni, upajo, da ga bodo kmalu splošno uporabljali; izdelovali ga bodo namreč kar v celih serijah, kakor izdelujo Ford avtomobile.
Gospodarstvo.
Svetovna žetev 1924.
Mednarodni zavod za poljedelstvo je zbral podatke o žetvi v 1. 1924. Iz vseli držav so mu dospeli podatki, manjkajo pa mu še podatki o žetvi v Rusiji in Romuniji; za ko-nizo ni poslala naša država podatkov, kakor tudi ne Francija za ječmen.
Podatki, ki jih navajamo v sledečem, obsegajo države, ki normalno producirajo 06 odstotkov vse pšenice na svetu, 98 odstotkov vse rži, 75 odstotkov vsega ječmena in 85 odstotkov vsega ovsa in koruze.
Svetovni pridelek pšenice znašn letos 716.8 milijona met. stotov napram 793 milijonom lani in 699 milijonom povprečno v letih 1918—1922. Od tega se je letos pridelalo v Evropi (21 držav) 273 milijonov met. stotov, v Kanadi in v severnoameriških Združenih državah 312, v Aziji (5 dežel) 109 in v severni Afriki (4 dežele) 22 milijonov.
Rži se je letos pridelalo 186 milijonov met. stotov (lani 228, povprečno v letih 1918 do 1922 199 milijonov). Od celokupnega pridelka odpade na Evropo (20 dežel) 165, na Kanado in na severnoameriške Združene države 21 milijonov met. stotov.
Žetev ječmena znaša letos 200 milijonov met. stotov (lani 218, povprečno 1918—1922 pa 193 milijonov). Od tega odpade na Evropo (20 držav) 95, na Kanado in Združene države 114, na Azijo (4 dežele) 24 in na sev. Afriko (4 dežele) 18 milijonov met. stotov.
Ovsa se je letos naželo na celem svetu 457 milijonov met. stotov (lani 455, 1918-1922 pa 406 milijonov). Od svetovne žetve pride na Evropo (19 dežel) 163, na Kanado in Združene države 291 in na Azijo ter Airiko (4 dežele) 3 milijone met stotov.
Produkcija koruze znaša letos 701 milijona met. stotov (lani 843, povprečno 1918 do 1922 pa 777 milijonov stotov). Od vsega svetovnega pridelka odpade na Evropo (6 dežel) 59. na Kanado in Združene države 628 ter na Azijo in Afriko (4 dežele) 14 milijonov met. stotov.
Za Rusijo povedo podatki, da je letošnja žetev za 9 odstotkov slabša kakor lanska.
Krompirja se je letos na celem svetu nakopalo 134 milijonov met. stotov (lani 618, povprečno 1918—1922 pa 619 milijonov). Od .letošnjega pridelka odpade na Evropo (14 dežel) 496, na Kanado in Združene države 137 ler na Azijo in Afriko 1 milijon met. stotov.
Za sladkorno peso so na razpolago podatki iz držav, ki producirajo nad polovico svetovne produkcije. Produkcija v teh državah znaša 247 milijonov met. stotov (lani 209, povprečno v letih 1918—1922 179 milijonov met stotov). Od svetovnega pridelka pride na Evropo (7 dežel) 178 milijopov met. stotov na Kanado in severnoameriške Združene države pa 69 milijonov met. stotov.
g Carinski dohodki. V drugi desetini meseca oktobra t. 1. so znašali carinski dohodki 50.256.187 dinarjev napram 58.073.377 dinarjev v prvi desetini istega meseca t. 1. V drugi desetini meseca oktobra lanskega leta so bili carinski dohodki znatno višji in so dosegli 61.871.938 dinarjev. Od 1. aprila t 1. pa do 21. oktobra 1924. so dosegli carinski dohodki svoto 944.067.248 dinarjev, medtem ko so v istem razdobju lanskega leta znašali 964 milijonov 106.152 dinarjev. Iz teh statističnih podatkov o nazadovanju carinskih dohodkov je razvidno, da se zmanjšuje naša zunanja trgovina, v prvi vrsti seveda uvoz, od katerega prihajajo največji carinski dohodki.
g Prepovedan izvo* koruze v Italijo. Kakor poročajo iz Belgrada, je vlada na posredovanje zagrebške trgovske in obrtniške zbornice prepovedala izvoz koruze v Italijo.
g Nov drobiž. Kakor smo že poročali, bo dalo finančno ministrstvo izdelati nove bankovce za 1 Din, za 50 in 25 par.
g Gozdovi v Jugoslaviji. Po uradnih podatkih je z gozdovi pokrito v Jugoslaviji 7 milijonov 530.000 ha površine. 3,200.000 ha teh gozdov poseduje država torej 42 odstotkov vseh gozdov v državi. Zasebnikom pa pripade 2,500.000 ha, torej 33 odstotkov Občinskih gozdov je 1,830.000 ha, kar pomeni 25 odstot. vse površine v Jugoslaviji, ki je pokrita z gozdovi.
g Polom velike sarajevske tvTdke. V Sarajevu je vzbudil v tamkajšnjih gospodarskih krogih veliko komentarjev polom jugoslovanskega podjetja za lesno industrijo in veletrgovino inž. Vladimir Hjin & Co. Pasiva maša jo približno 4 in pol milijona dinarjev, nktiva pa samo 840.000 dinarjev. Podjetje nudi svojim upnikom 15 odstotkov plačljivo v telm šest mesecev.
g Zvišanje e»n t veletrgovini v Avstriji. Za sredo meseca oktobra t L je preračunan indeks cen v veletrgovini v Avstriji na 20 tisoč 86 točk. Za september je bila indeksna številka 19.873. Iz tega je razvidno, da so cene v veletrgovini v Avstriji poskočile od meseca septembra na oktober t. 1. za 3.6 odstot. Vendar pa oktobereki še ne dosega avgusto-ve višine, ki je znašala 20.136 točk. Zvišanje je povzročilo dviganje cen živil. Med skupino surovin za obrat industrije so se zvišale cene bombažu in volni.
g Češkoslovaški proračun za 1. 1924. — Skupna svota duhodkov je preračunana na 15.702 milijona češkoslovaških kron, izdatkov pa 17.293 milijonov češkoslovaških kron Pri izdatkih so vračunane tudi investicije v višini 1319 milijonov češkoslovaških kron (letos je bilo preračunanih za investicije 2229 milijonov češkoslovaških kron). Napram proračunu m tekoče leto izkazujejo izdatki zmanjšanje za 1019 milijonov, dohodki pa za 689 milijonov češkoslovaških kron.
g Uspeh Dawesovega posojila v Italiji. Iz Rima javljajo, da je bil italijanski delež Dawesovega posojila podpisan petnajstkrat.
g Sporazum med nemško in franeosko težko industrijo. Matinu poročajo iz Wiesba-dena, da je dosežen sporazum med nemško in francosko težko industrijo glede razdelitve tržišč. V poučenih krogih smatrajo ta sporazum za podlago trusta kontinentalnoevrop-ske železne industrije.
g Kovan rlenar in naša država. Upali smo že dolgo, da bo tudi naša država uvedla kovan denar od 0.25 Din, 0.50, od 1 Din in 5 Din mesto raztrganega in umazanega papirnatega denarja, ki je v protest vsem higije-ničnim predpisom v prometu. Kovan denar so uvedle že Avstrija, Bolgarija, Rusija, Nemčija in celo Turčija, pri nas je pa samo v veljavi v obliki resolucije uredbe v finančnem zakonu glede kovanja drobiža. Kako smo počasni!
Borze.
4. novembra 1921.
DENAR.
Zagreb. Italija 3.003750-3.033750 (B do 3.03), London 312.75-315.75 (312.30-315.30), Newyork 68.30—69.30 (68.3750-69.3750), Pariz 3.61—3.66 (3.64-3.69), Prasa 2.0530 do 2.0830 (2.0450 — 2.0750), Dunaj 0.096750 do 0.098750 (0.0962—0.0982), Curih 13.30—13.40 (13.2750—13.3750). — Tendenca rezervirana, blaga dovolj, promet minimalen.
Curih. Belgrad 7.55 (7.55, Budimpešta 0.0068 (0.0068), Berlin 1.2350 (1.24), Italija 22.60 (22.65), London 23.56 (23.59), Newyork 519 (519.20), Pariz 27.15 (27.30), Praga 15.475 (15.50), Dunaj 0.007350 (0.007325), Bukarešt 2.90 (2.90), Sofija 3.75 (3.75).
Dnnaj. Devize: Belgrad 1028, Kodanj 12.180, London 322.000. Milan 3084, Newyork 70.935, Pariz 3712, Varšava 13.590. Valute : dolarji 70.460, angleški funt 320.000, francoski frank 3690, lira 3050, dinar 1022, češkoslovaška krona 2102.
Praga. Lira 148, Zagreb 49.20, Pariz 178, London 154.30, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo iz leta 1921 63.50 (denar), 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo 110—113, Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (denar), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 210—230, Merkantilna banka, Kočevje 125—128, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 916—922, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 130—147, Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, Ljubljana 112—118, >Splik anon. družba za cement Portland. Split 3400—1490, sNihagc, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb 85 (blago), 4 in pol odstotni zastavni listi Kranjske deželne banke 17 (blago), 4 in pol odstot kom. zadolžnice Kranjske dež. banke 89 (blago).
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 110, Jugoslovanska banka, Zagreb 104, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 56.50, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Slavenska banka, Zagreb 85, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 91—97.50, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 850, Narodna šumska industrija, Zagreb 65, Našica 70, Guttman 730, Slavonija 73—73.50, Trboveljska prernogokopna družba, tu 470—480, 7 odstot. inv. posojilo 64, vojna odškodnina 111.
Dunaj. Alpine 373.000, Greinitz 138.000, Kranjska industrijska družba 750.000, Trboveljska družba 482.000, Hrvatska eskomptna banka 108.000, Leykam 142.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 57.000, Gutman 380.000, Mundus 840.000, Slavex 200.000, Slavonija 74.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Lipovi hlodi od 20 cm prem. napr., od 2 m dolž., zdravo, lepo blago, fco nakladalna postaja, za 100 kg 3 vag. 60, 65. zaklj. 60, deske 20, 25, 30 mm, III. vrsta, fco meja 530, jelševi plohi od 27—85 mm, neobr., napolsuhi, od 2 m napr. dolž., fco meja 800, testoni od 2.25 m, 25 cm, od 10 do 29 mm, media 23 cm, fco meja 600, brusni les po uzancah Ljubljanske borze, fco nakladal.
postaja 225, bukova drva, obrobljene!, fco nakladalna postaja 2 vag., 19, .19, zaklj. 19. — Žito in poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 390, pšenica bačku, par. Ljubljana 485, koruza bačka, par. Ljubljana 385, oves bački, par. Ljubljana 340, Laneno some, par. Ljubljana 680, pšenična moka bačka, št. 0 bas., fco Ljubljana 625, pSenični pol deb. otrobi, b-n, fco Ljubljana 220. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 440, fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 540, fižol pre-peličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 580, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana 400, fižol mandolon, očiščen, b-n, fco Postojna trans, orehi, b-n, belo sušeni, brez koščakov, fco nakladalna postaja 725.
Prosvetno delo v zasedenem ozemlju.
(K dinarskemu dnevu Jugoslovenske Matice.)
Izza dobe prvih čitalnic se je razvilo v našem Primorju, zlasti na Goriškem in Tržaškem, živahno društveno življenje, ki je izpolnjevalo ljudskošolsko izobrazbo, nudeč s knjigami, predavanji in raznimi prireditvami priliko razširiti in poglobiti znanje ter obenem utrditi narodno zavest. Ljudstvo se je važnosti društvenega življenja popolnoma zavedalo in bili smo priča plemenitemu tekmovanju posameznih društev, katero bo bolj prospevalo, katero se bo bolj udejstvovalo in vršilo svojo dolžnost
Kakor je vojna končala toliko dobrin, tako je povečini razbila in zatrla tudi društveno življenje. Uničene so bile knjižnice skoraj povsod, uničeni so bili ali vsaj opustošeni društveni domovi in društveni prostori z odri in drugim inventarjem vred. Povsod samo razdejanje. A ko se je naš rod ob Soči in Adriji po groznem opustošenju lotil obnovitvenega dela, ni pozabil prosvetnih središč: društev. Z novo silo, z novim navdušenjem, ki je presegalo predvojno, so šli na prosvetno delo: obnavljali so društva in njihove prostore in oživili društveno življenje. Velike so bile težkoče, velike žrtve, a premagali so vse, ker so se vsi zavedali, da je v novih prilikah društvo življenjska potreba.
Novi državni gospodarji so se sprva čudili visokemu kulturnemu stanju našega ljudstva, a jiolagoma se je občudovanje prevrglo v zavist in sklep: onemogočamo šolstvo, tako moramo onemogočiti tudi društva, ki niso drugo kot ognjišče, kjer se podžiga narodna zavest! In začeli so pritiskati in delati neprilike: pravilno ustanovljena društva so morala pošiljati na oblastva ustanovne listine, prositi njihovo potrditev in čakati na priznanje, ki ga ni hotelo biti in v mnogih slučajih tudi ni prišlo. Če so pa priznali društvo, so oblastva spet in spet našla novo razloge, da ni moglo delovati in je sploh zaprto. A vse to jim je bilo premalo: 13. junija 1920 so začeli s požigi naših narodnih in društvenih domov! — In še vedno se čuti kljub društveni svobodi, ki jo jamči zakon, sovražen pritisk na vse naše društveno življenje.
V	teh razmerah, v katerih bi slednji rod klonil, pa imajo naši zasužnjeni bratje le pogum in delajo, da je veselje. Vodi jih neomajna narodna zavest in ljubezen in požrtvovalnost, ki ji ni primere.
Poglejmo!
V	Gorici imajo naši rojaki »Prosvetno zvezo« in > Zvezo prosvetnih društevc, ki vodita in skrbita za včalnjena društva. Prva ima po poročilu občnega zbora, ki se je vršil dne 16. oktobra t 1. v 16 okrožjih 123 društev, 80 pevskih zborov in 30 telovadnih odsekov. V prošlem letu je bilo v teh društvih 372 predavanj in 5 tečajev: telovadni, dramatski, orga-nizatomi, socialno-gospodarski ter enomesečni gospodinjski tečaj. Poleg tega je imela Prosvetna zveza še 70 okrajnih društvenih sestankov, sej in zborovanj. Na njeno pobudo se je vršil fantovski tabor na Sveti gori, ki se ga je udeležilo 3700 fantov, in tabor dekliških krožkov v Logu pri Vipavi. V načrtu ima Prosvetna zveza, da se poslej vršijo vsako leto en splošen fantovski in en dekliški tabor, obenem pa številni okrajni tabori. Tudi tečajev ne opusti, temveč jih še razširi. Središče vsemu prosvetnemu delu pa naj bi bil »Prosvetni dom': v Gorici, za katerega že nabirajo in prispevajo kljub sila težkim gospodarskim razmeram.
Tudi Zveza prosvetnih društev se pridno giblje, zlasti v mestu samem. Zal, o njej nimamo podrobnih poročil, da bi njeno delo nazorno pokazali.
V	Trstu so 1. 1922. ustanovili 5Prosveto«, ki izkazuje za lansko leto 48 učlanjenih društev, večinoma iz tržaško in istrske dežele, po kateri jo imela 67 predavanj; pripravljenih in
naznanjenih je bilo veliko več, a jih je oblast radi — javne varnosti prepovedala. Med prepovedanimi so bila celo predavanja o zemljiški knjigi in o živinoreji! Kam vse seže — javna varnost! <Prosveta«r ima tudi svojo centralno knjižnico, ki zelo dobro deluje, posebej še njen dramatski odsek.
Niso izčrpni ti podatki, a vendar že ob teh moramo biti prosvetnega gibanja in dela naših bratov onkraj veseli, ker nam daje poroštvo, da bodo ostali zvesti svoji prošlosti, da bodo ostali najzavednejši Slovenci. Vendar: veseleč se njihovega dela in občudujoč njihov pogum in vztrajnost v neznosnih razmerah, ne sinemo pozabiti nanje! Pokazati jim moramo dejansko, da smo s srcem in dušo z njimi, ki so kri naše krvi. Podpreti jih moramo, v delu za ohranitev našega jezika tam onkraj, da ne bomo, ko bo že prepozno, gledali na novo potu jčeno zemljo, vzklikajoč s pesnikom izpod Krna:
Naš bil nekdaj je ves ta raj, očetom našim domovina; tuj narod tod se širi zdaj, naš raj je tujcev zdaj lastnina.
Da se to ne zgodi, da ne bodo naši samo — grobovi:
Brodarjem pomoči nesimo, naš čolnič pogube otmimol
Jugoslovenska Matica še o pravem Času kliče in opozarja. Naj njen klic ne ostane brez odmeva! Dne 9. novembra je dan za naše ne-odrešene brate: podprimo jih, pomagajmo jim, da bodo vztrajali, da bodo imeli vsaj društva iu čitalnice, ko so jim šolo potujčili!
DRAMATIČNIM ODSEKOM NAŠIH DRUŠTEV
priporočamo sledeče igrokaze: Mešane vloge: Krivoprincžnik. Narodua igra s petjem v treh
dejanjih. Din 22.—. Miklova Zala. Igra v petih dejanjih. Po Ske-
tovi povesti priredil M. Bajuk. Din 22.—. Tihotapec. Ljudska igra v petih dejanjih. Po
Jurčiču priredil M. Bajuk. Din 22.—. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Kor-bar. Din 22.—. Hlapce Jernej in njegova pravica. Cankar* Skrbinšek. Drama v devetih slikah. Din 18.—.
Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih. Dr.
Ivo Česnik. Din 8.—. Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v štirih
dejanjih. F. S. Finžgar. Din 18.—. Razvaline življenja. Ljudska drama v treh dejanjih. F. S. Finžgar. Broš. Din 30.—, vezano Din 40.—. Tekma. Drama v treh dejanjih. Spisal Anton
Funtek. Din 20.—. Revizor. Komedija v petih dejanjih. Spisal N, V. Gogolj, preložil Iv. Prijatelj. Din 20.—. Martin Krpan. Dramatska pripovedka v petih
dejanjih. Spisal Fr. Govekar. Din 26.—. Dom. Drama v štirih dejanjih. Spisal Janez Jalen. Din 22.—.
Ceniki brezplačno na razpolago. Tudi igre tujih založnikov so vedno v zalogi. Naročila sprejema JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
Turistika in šport.
NOGOMETNE TEKME 1. IN 2. T. M.
Prijateljske tekme, ki so jih igrali naši klubi, so prinesle presenečenja. Ilirija je doživela od HAŠKa v Zagrebu težak poraz in Jadran istotako nepričakovan poraz od kombiniranega moštva Ilirije:
11AŠR-.Ilirija (7:0). Rezultat znači velik neuspeh našega prvaka; moštvo je imelo v Zagrebu izredno slab dan, nasprotno je podal HAŠK eno najboljših svojih letošnjih iger. Vkljub temu ni pretirano, ako trdimo, da bi polovica ljubljanskih klubov, ki vendar znatno zaostajajo za Ilirijo, dosegla pretečeno nedeljo proti Ilašku povolnejši izid. Moštvo je i eno besedo povedano, docela zatajilo. Ilirija, ki reflektira na naziv prvorazrednega kluba, bi se vsekakor ne smela pokazati tako nezanesljiva ali lahkomiselna, kakor se je pokazala tekom zadnjih pičlih osem dni. 26. oktobra reelna zmaga nad Haškom v razmerju 1 fl — 2. novembra od istega protivnika uničujoč poraz 7:0!! Ilirija je s tem rezultatom občutno škodovala svojemu renomeju in renomeju slovenskega nogometa, ki se je letos vendarle precej dvignil.
Ilirija komb.:Jadron (6:2). V prvem polčasu je bil Jadran nekoliko v premoči ter dosegel vodilni gol. Kasneje je popustil in Ilirija je vsled taktično izvrstne igre popolnoma prevladala ter mu prizadela hud poraz. Kom
Schicht
Pravo SchlchtOVO - milo z znamko je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. Pri nakupu pazite na ime Schicht^ in na znamko .Jelen^M

binirano moštvo Ilirije je bilo sestavljeno skoro izključno iz mlajših, nadebudnih igračev. Dobra je bila krilska vrsto Držaj E., Deržaj S., Verovšek; v napadu je ugajalo posebno levo krilo Kreč IL nadalje Vrhovnik in Pevalek I. Ugajala je tudi obramba. V Jadranu sta podala najboljšo igro Pečnik in Rape, obramba je zatajila.
Službene objave JZSS. (Iz seje upravnega odbora 27. oktobra 1924.) Poročilo o pripravah Saveza za vojaški smuški tečaj se odobri. Odobri se izdaja klišejev za knjigo Badjura-Smučar, ki izide v kratkem. Zagrebški >Sport< se ne smatra več oficielnim glasilom saveza. Dopisi češkega, švicarskega in avstrijskega smuškega saveza se vzamejo na znanje. — Za Bosno prevzame Sarajevski amaterski športni klub, za Belgrad Srbsko planinarsko društvo organizacijo zimskega športa. — Sklene se nabava znakov za savez ter se odobri pred-
loženi osnutek. — Poročilo smuško-tehničnega
odseka se glede predlaganih tekem za državno prvenstvo vrne v ponovno presojo ln ev. premembo. Konstituiranje drsalnega odseka se odobri. G. dr. Muhleisen ostane v načelstvu. Tajništvo vodi g. Betteto, tehnični referent g. dr. Fuchs. Odobre se predlagane drsalne tekme v Ljubljani: Mladinska o Božiču, prehodna za dr. Fuchsov pokal v sredi januarja in tekma za državno prvenstvo koncem januarja. — Odobri se kredit za nabavo potrebnih propagandnih brošur in tiskovin ter za nabavo drsalk, v kolikor bodo dohodki saveza to dopuščali. — Gradba skakalnice v Ljubljani se bo odobrila po predhodnem ko-misionelnem ogledu. — Tekmovalni pravilnik za smuške tekme se je izpopolnil po došlem pravilniku F. I. S-e ter se razdeli vsem članom. Istotako poslovnik. — V sezoni se uredijo prijateljski sestanki vseh zimskih šport-
nikov v kavarni Emona, damski salon, vsak petek zvečer, kjer bodo na razpolago zimsko-sportni listi ter se bodo vršili prosti informativni razgovori — Rešenje Slov. Plan. društva na savezni dopis v zadevi obiskovanja planinskih potojank v zimi se vzame na znanje. Člani dobe pismeno dostavljene pogoje. — Savez zbere gradivo za album zimskih pokrajin Slovenije, katerega so bode skušalo izdati. — Zbor nastavnikov se sestane v pondeljek dne 3. novembra ob 8. zvečer v kavarni Emona. Udeležba obvezna.	1755
VODILNA VLOGA FINSKE V LAHKI ATLETIKI.
O finski atletiki smo že večkrat pisali. Izborno svojo kakovost je pokazala zlasti na letošnji pariški olimpiadi. Sedaj beremo seznam njenih rezultatov v pretekli letošnji se-ziji. Vidimo, da nima Finska samo nekaterih
odličnih prvakov, ki so ji priborili njeno p®» sobno, temveč da je šport prešel popolnoma v narod in da je finski športnik visoko nad povprečnostjo. Samo talcih tekačev je bilo v; pretekli seziji 56, ki so preleteli razdaljo 1500 metrov pod 4 : 20, dva sta šla tudi pod 4, Nurmi 3 : 52.6, Ritola 3 : 58.3, Liewendat 4 : 00.3, Peiussa 4 : 00.6, Luoma 4 : 01.6, Jan* sson 4 : 01.7, Borg 4 : 02.6, Hietala 4 : 03.7< Tala 4 : 03.7 itd. Metalcev kopja nad 55 m so našteli 23, Ekvist ga je vrgel 65.33 m daleč, Myrrge pa 63.17. Trinajst atletov je vrglo d i« k os nad 40 m daleč, Erikson 48.74, HildeO '14.14 itd. V teku nad 5000 m so dosegli Nur^ ml, Ritola, Jokela, Sipilze, Seppalla in Katai sledeče izvrstne uspehe: 14 : 28.2, 14 : 31.6, 15 : 08.3, 15 : J4.2, 15 : 14.4, 15 : 17.2. In tako naprej, kamorkoli p ogled aS. Kakor smo že omenili, sta pozvana Nurmi in Ritola r Ameriko in bomo kmalu brali o njih.
HIŠA
fik predmestja Ljubljane, nova, enodružinska, s takojš. prostornim stanovanjem — ugodno naprodaj. Pojasnila daje F. Jerko, Črnuče, Ježica
■■■■■■maaiasatttsHiaBiB
Zglasi naj se Marija Skutnlk
doma blizu Maribora — v neki zelo važni zadevi na na-»Iov: UPRAVA »NAŠEGA DOMA«, 261, E. 10 St., NEW YORK, N. Y.
UČENKA
i dežele išče mesta v trgovini Učila se je žc poldrugo leto v trgovini s steklom. — Cenjene ponudbe na upravo pod »Zanesljiva« st. 6894.
" HIŠA NAPRODAJ
T Mežižkl dolini, v industrij-gkem kraju ob železnici, primerna za trgovca ali obrtnika. Hiša ima 3 sobe in kuhinjo, v podstrešju 2 sobi, klet in elektr. razsvetljavo. Pri hiši je vrt in voda. Poslopje je v dobrem stanju in krito z opeko. Cena 8S.000 Din. Interesenti naj se obrnejo na upravo pod 6915.
Trbovcllsftl
dira premog
hohs
attgicShl premog sicziisise ttrlSiete
dobavlja ILIRIJA tu Kralja f etra trg 8. Tel. 220 Plačilo ta01 na obroka.
GOSPODIČNA
TŠCE mesto v kontoriu ali kot blagajničarka z (-letno prakso, vešča stenografije in strojepisja, nekaj srbohrv. in nem. jezika. Ponudbe na upravo pod »Zmožna 6903«.
AKVIZITERJA.
za razpečevanje in prodajo elektrotehničnega materijala išče elektrotehn. veletvraka. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo življenjepisa in s sliko je poslati pod šifro: »AKV1ZITER« ua A loma Company, — Ljubljana.
Več vagonov
naprodaj. Poizve se v upra-viteljstvu graščine na Kode-Ijevcm — Moste štev. 1 — pri Ljubljani
SUHE GOBE
(jurčke) KUPIM. Ponudbe z navedbo cene in vzorca na upravo pod šifro i. p. 1.
C E N T RI F UGO"
rabljeno, dobro obrsrjeno z bakren, obod. s ca. 600 mm premera in ca. 300 mm visokim, ter s spodnjim pogonom se kupi. — Ponudbe z navedbo cene na upravništvo pod »Centrifuga« štev. 6914.
Udor pride v Maribor,
naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli-rano - pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. • Cene zelo ugodne — prepričajte se!
A. VICEL — Maribor, Glavni trg št 5.
ŽELOD,
BUKOV 21 R, LIPOVO SEME in SUHE GOBE pteča
najbolje »FRUCTUS«, Ljubljana, Tabor štev. 2 in KreVnv trg št 10.
»»»»♦»»"■■^♦♦»♦♦♦♦♦tt .
PARNO VULKANIZIRANJE vse vrste g umi j a s t e robe kakor tudi JTS> popravila
GALOŠ
sprejema po najkulantnejših cenah PETER ŠKAFAR — Ljubljana, Rimska cesta št 11.
D. Zalnznlh. lluMlanii, IKIr]e(
Trgovska HIŠA
dobro vpeljana, na glav. prometni cesti, velika skladišča, kleti, vrt, vodovod, naprodaj pod ugodnimi plačljivimi pogoji. Vselitev takoj. MILKO-VIČ, Moste 79.	6732
- _ BB- DVO*»
dobavitelji
STOCK COGNHC MEDICINHL D. D. SLRV. POŽEGfl
ČOKOLEBR IN BONBONI COGMHC MEDICINHL
CHINfl CHJ
Znamka „STOCK" jamči za najboljšo kvalitativno blago!
Jutranja zvezda.
Kaplsal H. Rider Haggard. Iz angleščine prcvel Peter M. Černigoj,
(Dalje.)
13
»Bila sem v svetišču, ko me je tvoje veličanstvo poklicalo,« je rekla in pokazala na duhovniško obleko, ki jo je imela na sebi. »Naj mi tvoje veličanstvo oprosti, da sem tako zamudna,« in se je poklonila pred njo.
Toda kraljica jo je dvignila, jo poljubila in ji rekla:
»Naveličana sem teh visokih naslovov, ki sem jih morala poslušati danes več kot preveč. Imenuj me Tuo, o moja mati, zakaj to si mi bila vedno — na tvojih prsih sem pila mleko življenja.«
»Kaj te teži, otrok moj?« je vprašala Astl. »Ali je bila krona pretežka za to tvojo mlado glavo?« je pristavila in jo po-gladila b svojo nežno roko po črnih, kodrastih laseh.
»Ah, mati, zdelo se mi je, da me težka krona s svojimi dragulji in zlatom stare. Trudna sem in vendar ne morem spati. Povej mi, zakaj je vendar faraon sklical državni svet po te jslovesnosti. Mermes Je bil tamkaj in ti moraš torej vedeti. In zakaj niseni bila tudi jaz z njimi, ki bom vendar odslej vladala skupaj s faraonom?c »Ali bi hotela zvedeti?-: je rekla Asti in se je rahlo nasmehnila. »Kot kraljica imaš pravico, da zveš. Posvetovali so se o tvoji možitvi.«
Za trenotek je Tuino obličje zasijalo. Nato pa jo plašno vprašala:
»O moji možitvi? In s kom naj bi se možila?«
>0, mnogo imen so je imenovalo, otrok
moj, zakaj tista, ki kraljuje Egiptu, ima dovolj snubcev.«
»Brž mi jih naštej, Astil«
Imenovala jih je; bilo jih je vsega sedem: princ iz Keša, sinovi tujih kraljev, odlični velikaši in neki general, ki je trdil, da je potomec nekdanjega faraona.
Pri vsakem imenu, ki ga je Asti izgovorila, je Tua odmahnila z roko in zanič-ljivo dejaia: »Ne poznam ga,c ali »Prestar,« ali »Debel in ostuden,c ali »Tuj pes, kateri pljuje na naše bogove« in tako dalje; slednjič je pristavila:
»Nadaljuj!«
»To je vse, gospa, nobeno drugo ime se ni imenoyalo in svetovavci so se razšli, da o tem razmislijo.«
»Nobenega drugega imena ni bilo?«
»Ali morda katerega pogrešaš, Tua?«
Deklica ni odgovorilo, toda zdelo se je, da so se ji ustnice nabrale, da izgovore besedo, ki je pa ni izustila. Ženi sta se spogledali, Asti pa je odkimala z glavo.
»Ne smo biti,« je zašepetala, »iz mnogih razlogov in med drugim zato, ker je po prastarem slovesnem odloku, o katerem sem ti pripovedovala, naša kri za večne čase pregnana s prestola. Nihče bi si ne upal prelomiti tega odloka, niti faraon sam. Ti vendar no želiš obsoditi mojega sina na smrt, o Tua, zakaj še en tak pogled, s kakršnim si so ozrla nanj tamkaj v dvorani, hi bil gotovo njegova poguba.«
»Ne,« je odgovorila počasi, »nočem, da umrje, marveč, da živi v časteh in — v ljubezni, in nekoč bom jaz faraon. Samo, Asti, če me njemu izdaš, ti prisegam, da 1)0 to tvoja smrt, čeprav si mi tako ljuba.«
"Nn bom te izdala,« je odgovorila duhovnica in se zopet nasmehnila. »Resnično, Najlepša, jaz mislim, da to niti potrebno ni, tudi če bi hotela. Povej mi, zakaj je
danes neki kapitan jel omedlevati, zakaj je odšel iz dvorane, ko si ga slučajno pogledala?«
»Bilo je vroče,« je odgovorila Tua in je zardela.
»Da, bilo je vroče, toda on je močnejši, nego drugi in je vročino dolgo prenašal, kakor drugi. Včasi se pojavi ogenj —«
»Ustrašil se je moje veličastnosti,« jo je Tua naglo prekinila. »Saj veš, da sem bila takrat zelo kraljevska, mati.«
»Da, gotovo ga je prevzel strah — ali kakšno drugo čuvstvo. Vendar, Ljubljena, preženi take misli iz srca, kakor jih preganjam jaz. Kadar postaneš faraon, boš spoznala, da je vladar suženj svojega ljudstva in zakona. Samo dihni njegovo ime v ljubezni in nikoli več ga ne boš videla, dokler se ne srečata pri Oslrisu.«
Tua je za trenotek pokrila oči z rokami, nato se je zopet ozrla k njej in v njenem pogledu je bil nenavaden, nov izraz.
»Kadar postanem jaz faraon,« je od-golorila, »bom v nekaterih zadevah svoj lastni zakon, in če ljudstvo ne mara tako, tedaj naj si išče drugega faraona.«
Asti je obstrmela pri teh besedah in žarek veselja je zasijal v njenih globokih očeh.
»Resnično, plemenitega srca si,« je rekla. »Toda če ljubiš mene — in še nekoga drugega — pokoplji te misli, zagrebi jih globoko, ker drugače ne bo doživel, da bi te gledal samo na zlatem prestolu. Vedi, gospa, da se že sedaj slednjo uro bojim, da bo izpil zastrupljeno kupico, ali da se bo ponoči slučajno nasadil na sulico, ali da mu iz šale sprožena puščica predore vrat, in nihče ne bo vedel, odkod je prišla.«
Tua je sklenila roko.
»Če se to zgodi, pride tako maščevanje, o kakršnem Egipt še ni slišal, 'odkai mu je kraljeval Mena.«
»Kaj pomaga maščevanje, dele, ko jo srce prazno in grob zapečaten?«
Tua je zopet razmišljevala. Nato jo rekla:
»Razen Osirisa so še drugi bogovi. Kako me ljudje imenujejo, mati? Povej moje kraljevsko imel«
»imenujejo te Amenovo Jutranjo zvezdo, imenujejo te Amenovo hčer.«
»Ali je to sporočilo resnično, vedeže-vavka Asti?«
»Vsaj tvoji kraljevski materi se je sanjal tak sen, zakaj sama mi je to pravila iti brala sem zapisek o tem, ker sem Ameno-va duhovnica.«
»Tedaj me mora ta veliik bog ljubiti, ali ne? On mora uslišati moje prošnje in mi dati moči — on mora braniti tiste, ki so mi ljubi. Pravijo, mati, da moreš ti, ki si izvedena v skrivnostih, odpreti bogovom ušesa in storiti, da njih usta govore. Mati, ukazujem ti kot tvoja kraljica, pokliči mojega očeta Amena predme, da morem govoriti ž njim, zakaj, povedati mu imam besede, ki jih mora poslušati.«
»Ali se ne bojiš?« je vprašala Asti in jo radovedno pogledala. »To je največji med bogovi in bogoskrunstvo stori, kdor ga kliče lahkomiselno.«
»Ali naj se hči boji svojega očeta?« je odgovorila Tua.
»Ko sta božanska kraljica tvoja mati in faraon klečala pred njegovim oltarjem in ga prosila, da bi se jima rodilo dete, sa jima Amen ni hotel tedaj prikazati, mar* več šele pozneje v sanjah. Ali zahtevaš več, nego sta dosegla onadva? Lezi in sa-1 njuj, o Jutranja zvezda.«
KLAVIR dobro ohranjen, črn, »»pr®: daj. Več se poizve: Krakovski nasip 10, tralika. 6942	MEBLOVANO SOBO pri mirni stranki išče zakonski par brez otrok. Mož je potnik in je večji del odsoten. — Ponudbe na upravo pod šilro »Natalija« 6891.
IŠČEM LOKAL za malo obrt - Ponudbena npravo lista pod »LOKAL*.	
	Kratek KLAVIR dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi. 6944
Naprodaj NJIVA velika okoli 500 m«; primerna je za stavbo, 10 minut od zdravilišča Rog. Slatina. Lega ugodna. Cena 80.000 kron. — Ponudbe pod Redka prilika št 6917 na upravo lista.	
	CENO NAPRODAJ radi selitve beta (email) kuhinjska kredenca, visoka omara za obleko, umivalnik z ogledalom in marmor, ploščo 2 postelji in več drugih stvari. — Naslov v upravi »Slovenca« pod »Selitev 6922«.
Dve visoki OMARI ht en UMIVALNIK je po nizki ceni naprodaj. - Naslov v upravi lista pod štev. 6795.	
	Kurjača obenem STROJNIKA - za-nesljivega, sprejme KOL1N-SKA TOVARNA v Ljubljani
Mlad URADNIK vešč knjigovodstva in korespondence v slov., nemšč. in srbohrvaščini, dosedaj na vodilnem mestu, želi iz zdravstvenih razlogov svoje dosedanje mesto na Štajerskem opustiti in IŠČE SLUŽBE v Ljubljani, najraje pa na Gorenjskem. Izpričevala in reference na razpolago. Nasloniti je ponudbe na upravo »Slovenca* pod štev. 6404.	
	KROMPIR lep, zdrav, suh, izbran po Din 1.40 za kg, se dobi od 50 kilogr. naprej pri tvrdki Niklsbacher in SmrKolj, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26, skladišče Dunajska cesta 36, na dvorišču pri Milhleisnu.
Tele], št. 3
Žarnice Osram
kupite najceneje pri
Ivan Bogataj, JSSSStSAh
Ljubljana, Kongresni trg 19 poleg Nunske cerkve Trgovina in zaloga Instalacijskega materijala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetilk, ter modemih signalnih naprav proti vloma.
Safda-honii. šlrace, tolagalnlSKe Kntige, amerlhaiBshe lournale, ofllemalne ftnttfice Hd.
Knjigoveznico K. ?. D. f Ljubljani » Kopitarjeva ulica 6/11.
Inserirajte v „SIovencu"
Dve zidani Hiši z veCjim
JAVNA ZAHVALA!
Veleč. gosp. dr. Walter N e g r i, prakt zdravnik v Celja.
Udana ANTON PETEK, veleposestnik tn bivši dolgoletni St. Krištofski župan kot oče, in FRANC ROPERT, preglednik finančne kontrole v Trbovljah, kot soprog, se
__. _: -____Zahvaliva V1"** vs nnrnHnn nnmnč fin
ia se Vam
tem potom Javno zahvaliva Vam za naži Pavli. Operacija se Vam 1 ste 29. oktobra L L z Vašim
PRODAM ZEL O D
in Ž1R. Ponudbe s ceno »Želod« na upravo.
NAPRODAJ!
hromatična harmonika, gosli, viola, in poleg tega še ca. 500 komadov not za špamel. — Harmonika je s štirimi oktavami. — Poizve se pri 2iga \VohItart, Ljubljana, Cerkvena ulica 21, II. nadstr., vr. 36
TRGOVSKI LOKAL
z inventarjem se odda v najem. Naslov v upravi št. 6935.
KLAVIR prodam
po nizki ceni. — Naslov pri upravi pod številko 6936.
DEKLE
dobro izučeno v kuhanju in šivanju, išče službe pri samostojnemu gospodu ali mali družini. Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 6937.
Podpisani Jera škraba in Jera Jankovič preKiicujeva vse, s čimur sva brez pohode obrekovali Franc Jevca in s premalo razsodnosti poslali policijo, kar je brez pomena.
Vagon krompirja
korenja 1 kg masla na dan
ima naprodaj neki župnik. — Ponudbe na upravo pod 6924
I^OŽC fa°zbe?eve
in vse druge, od d i v j a č i n, kupuje v vsaki množini
D. ZDRAVIČ
Ljubljana, Sv. Florijana ul. 9.
Službo v župnišču
išče KUHARICA z dobrimi priporočili in že več let gospodinja na večjem posestvu Naslov v upravi pod št. 6940.
SAMOSTOJNA
GOSPODINJA
obenem kuharica za večje kmetijsko gospodarstvo na deželi, se SPREJME v stalno službo. Pogoji: samostojnost, poštenost, pridnost, varčnost. Nastop takoj ali pozneje. — Plača po dogovoru. — Prosi se samo za ponudbe, ki popolnoma odgovarjajo pogojem. Naslov v upravi. 6947
Stenski holedarzai.
v ofctSaJnom formata in »kasni opremi Je Izdala ter oddaja samo na debelo preprodajalcem proti veSJemu popustu
Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana
za 100 Din
• • • •
Kje? Kaho? Ali mo-
Tovarna vifahov
Splošne stavbene družbe MA&iBOR
Aleksandrova cesta št 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd.
nam vse iu Vaš trud v pozni noči se zamore delno poplačati samo s tem, da izrekamo javno: Hvala Vami
VEČJA TOVARNA ČEVLJEV
IŠČE za takoj ali pozneje agilne in reprezentativn«
POTNIKE
ki imajo v tej stroki dokazano dobre uspehe. — Ponudbi z navedbami circulum vitae in s sliko na naslov: ALOMA COMPANY — Ljubljana, pod šifro »POTNIK« 10.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja ob izgubi našega nad vse ljubljenega sina
Karlota Podkrajšek
izrekava vsem našo naj prisrčne) šo zahvala
Posebno se zahvaljujeva g. primariju dr. Jen-kotu, g. dr. Kaminu, g. dr. spornu in vsem gospodom zdravnikom!
Zahvaljujeva se za častno spremstvo pokojnika g- ravnatelju dr. Korunu, g. profesorju dr. jeršetu in vsem ostalim gg. profesorjem, ter dijakom in dijakinjam.
Najorisrčnejšo zahvalo izrekava za velikodušno j»žrtvovalnost gospej in gospodični Tin-kovi, gospej in gospodični Koutny, vsem darovalcem vencev in cvetlic kakor tudi vsem ostalim id so ga spremili na zadnji poti.
Ljubljana, 4. novembra 1924,
Globoko žalujoči starši.
Zahvala.
V VSEH SFECERTJSKTH PRODA-JALNAH SE DOB)
NAJBOLJŠI PRIDATEK K HRANI
Ob prerani smrti našega preljubega sina, oziroma brata
Franca Skalefa
kaplana v Trbovljah
izrekamo najtoplejšo zahvalo preč. g. dekanu dr. Kruljcu za ginijivi- govor in sprevod, domačemu g. župniku Jakobu Gašpariču in gg. kaplanom za vso ljubezniivo skrb v bolezni tn smrti, vsem čč. gg. duhovnikom, ki so od blizu in daleč prihiteli na pogreb, gg. učiteljem in šolski mladini, tovarišem Orlom, gg. pevcem za ginijivi žalostinki, darovalcem krasnih vencev, vsem društvom ter vsem onim, ki so rajnega spremili k zadnjemu počitku. Bog vsem stotero poplačaj!
2 i č e, dne 2. novembra 1924.
Žalujoča rodbina SKALE.
Kruta usoda je iztrgala iz naše srede našo iskreno ljubljeno soprogo, mamico, staro mamico, sestro, gospo
CECILIJO TEJKAL
soproga železniškega nadrovidenta v p.
ki je dne 3. novembra nenadoma preminula.
Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 5. novembra ob pol petih iz hiše žalosti. Novi Udmat št. 72, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Pelrn. V Ljubljani, dne 4. novembra 1924.
Žalujoči ostali.
Vseni sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da so umrli naš dobri oče, gos)>od
Ivan Bartol
posestnik na Hribu št. 58, dolgoletni župan in ključar
previden s sv. zakramenti dne 4, novembra 1924 ob 4 zjutraj.
Pogreb bo v četrtek, dne 6. novembra ob 8 zjutraj v Loškem potoku na Tatru.
Loški potok, dne 4. novembra 1924.
ŽALUJOČI OSTALI.