NO. 94 H . .. | H 'f 1 rilTTlTTO Itehl _ __ I fe —/* H/1' C R Iig/H%H-H0IW1E- AMERICAN IN\SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING. MAY 12, 1949 LETO U.- VOL IX Sena mnogo let! Anton Grdina in Mr. Intihar sta bila takoj brez debate izvoljena y vodstvo pripravljalnega odbora, da se tako da priznanje organizaciji, ki je dobro stvar tako hvalevredno pokrenila. Da bodo društva Najsvetejšega imena imela še popolnejšo garancijo, da bo ves katoliški dan v smislu programa te organizacije je poleg imenovanih v odbor za priprave vstopil še duhovni vodja zveze kanonik John Oman. Tudi tajnik pripravljalnega od' bora, Mr. Hochevar, je odličen tunkcijonar organizacije Naj- Splošno poznani John Potokar, predsednik Double Eagle svetejšega Imena. Bottling Co. praznuje danes 75. rojstni dan. Mr. Potokar je pri j Zakaj to pišemo? Zato, ker teh visokih letih še vedno čil, zdrav ter vedno vedrega duha. Mr. pričakujemo, da bodo sijajni Potokarju iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo let zdravja. možje te mogočne katoliške organizacije dali tisto množico delovnih rok, ki so potrebne, da Slovenski Kaloliikl Dan v Clevelandu Zveza Najavetejšega Imena - »rce in najmočnejša opora dneva Misel za naš Katoliški dan v Clevelandu se je porodila na seji odbora Zveze društev Najsvetejšega Imena. TI jpošje, ki so se združili za izvrševanje laj iškega apostolata med nami, ki neprestano posvečujejo svoje moči samo širjenju in utrjevanju krščanskega življenja, so sodili, da bi bilo primerno in pfav, da imamo Katoliški Slovenci letos v Clevelandu svoj dan. Oni so pooblastili svojega častnega predsednika Mr. Anton Grdina in predsednika Mb. Matt Intiharja naj stvar predložita v razpravo drugim katoliškim organizacijam ih naj v skupnem odboru vseh katoličanov zastopata Zvezo društev Najsvetejšega Imena. Inicijativa Zveze Najsvetejše- ■ ga Imena je bila hvaležno spre- manifestacijah v Sloveniji pred jeta. Oba delegata Zveze Mr. vojno. Rennie kanadskih Slovencev v Midland Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Med prosto zabavp bodo dobrodošli harmonikarji. Harmonika da poštenemu veselju svoj poseben slovenski čar. Harmonikarji, ki bi bili dobri, da bi kaj zaigrali naj se jhvijo predsedniku Mr. Intiharju. Za vsako sodelovanje bodo Želi hvaležnost. '0m Na binkoštno nedeljo, dne 5. junija t. 1., priredijo Slovenci v Kanadi romanje v božjepotno cerkev v Midland, kjer počivajo zemeljski ostanki kanadskih mučencev. To romanje se bo vršilo na splošno željo vseh Slovencev v, Kanadi Poroka- Spored bo sledeči: !. **• Frank B“ 1. Na binkoštno nedeljo zjutraj se odpeljemo z avtobusi iz iz West Parka naznanjata, da Toronta proti Midlandu. Zbirališče In uro odhoda bomo javili bo v soboto ob 10 v Manjinega Oznanjena, W. 180 St. P°Zn£ V božjepotni cerkvi v Midlandu, bo ob 11. uri dopoldne av.'j»Bennin^onAve poroka njih maša s pridigo. Prilika bo tudi za sv. spoved, zlasti za Slovence, JLMfl ki bivajo v bližnji ali daljni okolici Midlands. 3. Popoldne ob treh, bo skupna pobožnost sv. križevega pota na prostem. Pri vsaki postaji, nam bo slovenski duhovnik podal kratko premišljevanje skrivnosti dotične postaje. 4. Prosti čas po cerkvenih slovesnostih, bomo ob lepem vre-j menu prebili na prostem ob petju slovenskih pesmi. Ob slabem se bo vse dobro napravilo, če je jejo tam SENATORJI ZA IME-NOVANJE AMBASADORJA V MADRIDU Washington, D. C/-— Skupina senatorjev obeh strank, na čelu s senatorjem Tom Qonnally, ki je predsednik odboraiza zunanje zadeve v senatu, je pfstavila zahtevo naj Združene fržave upo-stavijo normalne odnose s Španijo in Anthony W. Grdina. Ženin je drugi sin poznane družine Mr. in Mrs^JOseiph Grdina iz 6813 St. Clair Ave. Prijatelji In so-ncdniki so vabljeni k poročni sv. maši. Želimo obilo »reče mlademu iparu v novem stanu. vremenu pa v romarski dvorani. ^.JSrnjakom in kurja oeierja- 5. Kdor ae romanja želi udeležiti, naj se takoj brez odloga, y ^ ^ ^ ^ y prijavi na naslov g. Feliksa Sebanc, 41 Sylvan Ave. — Toronto.* e shore Tavern, 1273 E. 55 Javite imena udeežencev z njihovim stalnim naslovom. NeUj.. servira'li okušno smakovo in pozabite pa tudi napisati ali želite imeti v Midlandu celo gorko jrUrj0 pečenko. Vstopnice že kosilo ali samo topel čaj oziroma kavo. Vodstvo romarske cerkve iabko (fcjbjte v Cimperman’s v Midlandu bo pripravilo le toliko ta-ane, kolikor bo pravočasnih Food Market na Norwood Rd naročil. Zato nam udeležbo nemudoma javite. Od števila prijav, bo odvisna tudi cena vožnje. Kolikor moremo predvideti, bo v najslabšem primeru voznina ?5.00 na osebo tja in nazaj, računano iz Toronta, verjetno pa bodo stroški manjši, zlasti, če bodo prijave številne. Dr. Jakob Kolarič, slovenski duhovnik — misijonar. PRVA SKUPINA BEGUNCEV PRIDE V SOBOTO POPOLDNE V BOSTON Prišlo je brzojavno sporočilo, poldne, če bi se kaj zavleklo, pa da pride v soboto popoldne v v ponedeljek. Tu na Terminal iplomatske prva gkupjna slovenskih postaji jih bo čakalo zastopstvo "°’ beguncev s Koroške. V brzoja- sprejemnega odbora in sponzor- Mr. in ~ Mrs. Frank Godič Sr. lastnika te gostilne se vam toplo priporočata. Poroka v Euelidu— Mr. in Mrs. Jicihn Smrtnik iz 19712 Muskoka Ave. naznanjata, da bo v soboto ob 9 v cerkvi sv. Pavla ha Chandon Rd. poroka njih hčerke Jennie z Mr. Stanley Poeun. ženin je sin Mr. in Mi's. Pozun iz 19010 Shawnee Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni sv. maši. Obilo sreče mlademu pa- . ru- ŠE VEDNO BEŽE. —, Iz Tr- Gradiško, druge stranke so se pa sta nam poročajo. Položaj on- zadovoljile z lepaki. Slovenski stran meje v Jugoslaviji^ vodno komunisti so imeli nekaj zboro-težavnejši. , Kljub veliki nevar- vanj v vaseh okoli Trsta, pa so nosti je vedno več probežnikov se večinoma samo kregali ko-preko meje. Če bi za par dni od- minformovci in Titovci med se-prli mejo, bi polovico jugoslo- boj. vanskega prebivalstva bežalo iz; PRVI MAJ V JUGOSLAVI-Titove dežele. Država pa z vse- JI. — Tam v Jugoslaviji so slami sredstvi “socijalizira.” Tp vili prvi maj po komandi. Vse proces se sedaj izvaja tudi na hiše so morale biti okrašene z Hrvatskem. Kmetje računajo, rdečimi zastavami in trobojni-da bodo kmalu izgubili zemljo, cami z zvezdo. V Solkan so pri-Nihče ne obdeluje več zemlje s peljali v živinskih vagonih lju-tisto ljubeznijo kot je bila poprej di z vseh krajev in bilo je mno-na kmetih. Ob mejah se nara- go hrupa in kričanja, vnost vidi po polju kje teče me-' V MEDANI V BRDIH so ne-ja med Italijo in Jugoslavijo, kemu posetniku naložili 450,000 Na italijanski' strani je vse lepo dinarjev kazni, drugemu pa obdelano in skrbno urejeno kot 100,000, ker nista opozorila svo-nekdaj, tam na jugoslovanski jih kolonov, da imajo možnost strani pa so njive in vinogradi stopiti v zadrugo, zapuščeni, malomarno ali pa J POSLEDICE vojnega in po-sploh ne obdelani. Le redko se vojnega stradanja se grozno ka-vidi kak človek na polju pri ob-žejo. Ljudje bolehajo in umira-delovanju zemlje. Tu in tam jo. Strašno se širi jetika. Ta pridejo kolone državnih kmečkih morilka gre sedaj tudi po istr delavcev, ki delajo pod nadzor- skih vaseh. stvom črno oblečenih valptov. PRVI MAJ je bil v Trstu hladen in deževen dan. Zato je vse razpoloženje bilo bolj kislo. Ita- Slovo generala Clay iz Nemčije ----------- Berlin, Nemčija. — General lijanski komunisti so prenesli clay se je poslovil od Nemčije. . 1 ____»nln tl _ - 1 M__ __ Til na im *----- * . |V»«V » v------------ v svojo proslavo prvega maja v,pr; pozdravno-poslovilnem veče- _______ !ru je dejal, da Amerika želi, da bi ves nemški narod bil združen in bi užival vse tiste svoboščine, 1 ki so zapisane in sprejete v novi če nam je dovoljeno, bomo ustavi, ki so jo zastopniki nem- vzeli nazaj ali preklicali, ko smo'gtega naroda odglasovali v nekoč rekli, da je organizacija Bonn. Združenih narodov navaden — -------o------ bunk. Indijski predsednik vabljen v USA Da, prekličemo m obžalujemo, Wagh-ngton _ Predaednik obenem pa izjavljamo, da je or- povabj] predsednika ganizacija družemh "arodov či- g ^ pandith Nehru nfl sto navaden otročji ringa-rmga- y združene Države. Pred-r«*- ( sednik Nehru je izjavil, da se bo Zastopniki tam zaslužijo bolj-'vabilu odzval čimpreje mu bo ših del. Na primer, kravjih pa-jmogoce- o stirjev menda akutno primanj- domovina oba kuje. 1 PBisPTVK* za murna »mu',im« '5^5, „ Srn n3„“ £& i*«-* s-3 poziva tajnika pojasni sedanje obnašanje naše diplomacije irAc°hesonaUPnbj d* 80 to samo tomna ti- j Bonn> Nemčija, - Nemška e n“raZumljivo ® “ Bostona potujejo k U3tavotvorna skupščina je izbra-.• [linlnmaciip v ?voji® 8Ponsortem Cleveland (la z maienkostno večino štirih šnansken, vnra aniu 1no^HTO- °^i^-fe:fii8ma 8>a8ov Bonn za prestolico Za-; španskem vprašanju. - dobili, pač pa ŠD biU brzbjavna|;adne Nemčije. Amerikanci šo Senatorji nagiašajo, da njiho. dbv^ehi istočasno :škdfijg%m za FrankfUrt. Sodijo, da bi i nVriifl ne nomerii nikakeflra ___ . - . i_____ - - _ , lomcouiiu za n’rankiurt. ooaijo, aa di va akcija ne pomeni nikakega uradi ¥aeh škofij kjer imajo be- bi] Frankfurt v marsikakem ozi-posebnega odobravanja Fran- gUMi spomorje. Upamo, da boiru primernejii kot Bonn, ki ima kovega režima ali istočasno ko v najkrajiem času javljena tudi!samo 100i0oo prebivalcev. Amerika ima svoje ambasador- druga. gkUplna,' ki je Istočasno |Bonn leži v britanski okupacij-je v državah, katerih režime oči- odpotovala iz Bremena. |gki coni, FrankfUrt pa v ameri- to obsojamo kot sovražne Arne- ^ National Catholic'jki. V Frankfurtu bo zavezni- nki, m razumljivo zakaj naj b. Regettlement Council jih bo v'gka cWilna administracija za luki počakal in nam brzojavil na j obe coni. Bonn je rojstno mesto kateri vlak jih bo spravil. Ver- 'slavnega nemškega skladatelja jetno je, da pridejo v nedeljo do- Beethoven-a. vse in vsakega uradnika odbornika iii člana društev in zveze Najsvetejšega Imena. Katoliški dan mora biti od konca do kraja tudi dan te organizacije in sšmo-posebi je umevno, da vsa' katoliška slovenska javnost pričakuje, da bo ta dan uspeh pridnega dela naših mož in fantov, ki so člani društev najsvetejšega Ime-i. O delokrogu drugih organizacij, zlasti naših žena in deklet bomo po vrsti še pisali. Vsi bodo prišli na vrsto, ker vsi moramo nastopiti, da bo to res naš‘ne ;mel ambasadorja v Španiji. Katoliški dan. Za danes samo Koncem koncev ameriški amba-kratko še sledeče pozive in pro- sadorji niso na svetu za to, da šnje. služijo kaki tuji vladi, oni so za- NA DRUŠTVENE IN CER-'to poslani m postavljeni, da slu-KVENE ZASTAVE NE POZA- žijo Ameriki, Združenim Drža-BIMO. Slavnostni prostori mo-'vam in ameriškemu nardou, rajo biti okrašeni z njimi, čim j1 , ------o —— več jih bo, tem mogočnejši bo nas nanflllajft vtis in krasota zborovanja, po-, , , . . . r sebni odsek bo odredil kje se OD ObletlBCl vbbaJ M*™-««*«'—? ~ IT zavez.niške zmage nad nacisti je NI KROŽKI Slovenske trn- ofici,jelni ^$^1« list “Izvest-ske Zveze m njenih društev naj objavil članek> v fcatermn na-nastopijo v čim mogočnejšem fefa genemlnegu štaba številu v svojih unUormah. Mrs. USA ,ft ^ N. Brad- Mary Stušek bo po želj, priprav- ]e fa generala Jameg H. Doo-Ijalnega odbora skrbela, da bodo iClanek trdi da je Sever-ženske organizacije žena m de- ^j kt napravljen M klet, mlajših m starejših na8to-';o izacijo napada proti Sov. pale v ponem številu, da bodo Zvezi in da ameriški im-na Katoliškem dnevu imele bvo- perialisti pripravljajo novo sve-je častno mesto. itovno vojno Maršal Aleksander ORGANIZACIJA NAŠIH vaailijevski pa je kot vojni mi-KATOLBKIH V E TERANOV n;sber j2da] uka2> v katerem trne sme manjkati na ta dan. Nji- di_ da so Rliai regijj Evropo v hove kape in znaki in uniforme drugi gvetovni vojni in s svoji-morajo poživiti pestrost množic, !mi 7mnggmi preprečili, da svet ki bodo ta dan manifestriale za nj padel v faktično suženjstvo. Kristusa Zveličarja. Mr. Frank Mervar bo v imenu pripravljal-1 nega odbora skrbel zanje. je prišel v Cl' veland in nas 'je obiskal. Je mlad duhovnik, posvečen v letu 1944, ki je prišel v Ameriko letos 22. februarja. Rodom je iz stih, ki iz Bostona .potujejo K d3tavotvorna skupščina je izbra-; tos ia. ieoruarja. j« » svojim sponsorjem Cleveland |ja z malenkostno večino Štirih] fasi'Stijak pri Vipavi ta je stat-.»iti—. _ • >• boval v goriški nadškoiji. Zad- nji čas je 'bil profesor petja na ^tmnažiji v Gorici. Med svetovno vi: j no je mnogo ipretrpel po nacističnih taboriščih v Nemčiji. Pravi, da se v Gowaadi, N. Y., kar dobro počuti. V fari kjer je kalplan, je tudi precej Slovencev, ki so v glavnem delavci in farmerji. Rev. Rener je prišel v Almerlko ker so mu italijanske oblasti nagajale in zato ni mogel ostati v Gorici. Rev. Rener je tovrsten glasbenik, komponist, pevovodja in gradbenik. Bog mu daj vso srečo v naši svobodni Ameriki. Druga obletnica— V petek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pok. Ignacija Šuster, 2456 Professor St. v spomin in ob priliki druge obletnice njegove smrti. o ■ -— Begunci na poti V petek dne 29. aprila je prva skupina slovenskih beguncev iz Avstrije prišla v taborišče Lager Grohn, Bremen, Vegesack v Nemčiji. Tam so čakali na ladje do 6. maja. Ta dan so odšli na Razne najnovejše svetovne vesti WASHINGTON. — Senator Arthur V^ndenberg je tudi postavil zahtevo naj USA obnovi polne diplomatske odnose s Španijo. Ni nobenega razloga za to, da nimamo ambasadorja v Španiji, je izjavil. Tajnik za zunanje zadeve pa je zavzel nasprotno stališče in izjavil, da polnega priznanja ne more biti, ker Španija ne priznava nekaterih osnovnih človeških svoboščin. Združene Države so vezane na tozadevne sklepe Zveze Narodov. Zapad-no evropske države morajo odločiti kakšen bo odnos vseh do Frankove vlade v Španiji in USA noče iz tega delati spora s svojimi sodelavci z zapadni Evropi. Na časnikarski konferenci je Acheson že nakazal to stališče. • • • PARIZ, FRANCIJA. — Tajnik za zunanje zadeve Acheson ao o. nmj«. i» um. ™ bo osebno prišel v Pariz na konferenco zunanjih ministrov radi ladjo. Razdelili so jih na dve %* rt k .1__1____nuni an/inloimn no -bitni«! Mo nauntlril floTIOrfll Nemčije. Z Achesonom bo prišel kot njegov prvi sodelavec pa John Foster Dulles, strokovnjak republikanske stranke za zunanje zadeve. Konferenca se bo pričela 28. maja. MRS. PONIKVAR bo s svojimi pomočnicami skrbela za nastop narodnih noš. V večernih ,urah, kolikor bo časa, bodo tudf slike na platnu iz ameriškega katoliškega življenja in o verskih in cerkvenih seveda z rdečo zvezdo. U ' ' Nova nemška zastava Bonn, Nemčija. — Po novi ustavi bo zapadna Nemčija imela zastavo bivše Wiemarske nemške republike, ki je črno-rdeče-zlata. Tudi vzhodna ruska cona Nemčije ima isto zastavo, WASHINGTON. — Hrvatski časnikar Bhgdan Radiča, bivši tiskovni ataše v Washingtonu, je povedal senatnemu odboru, da je Dr. Vilfan dejanski organizator vohunske mreže v New Yorku in drugod v Ameriki. Organizira vohunstvo za Sovjetsko na ten, m puiujcju, «u» « ».*•-Zvezo. Poleg tega je imenoval še Srdjana Pričo in Stefana Dedi- občili. Sponzorji bodo obveščeni jera, kot jugosolvanska spedjalista v vohunstvu, ki delujeta tudi o njihovem prihodu na zadnjo skupini. Na parniku General Mercy jih potuje 24, na parniku general Eltinge pa 40. Nekaj jih še mora čakati na naslednjo ladjo. Obe ladji, ki peljeta prve Slovence v USA, bosta pristali v Bostonu okoli 15. maja. Imena teh, ki potujejo, smo že pri- j era, ivuu juguavivauo«.« —------«— v Združenih Državah. Glede Vilfana je Radiča se povedal, da je bil javni tožilec in kot tek poslal n* deset tisoče nedolžnih ljudi v Jugoslaviji v smrt po nalogu komunistične stranke. BERLIN, NEMČIJA! — Blokada je srečno prenehale. Ber- ste zn voznju v» »»c«««. «»<*-lin ta dogodek slavi kot še ni slavil celo desetletje in več. Veliko mo, da bo pot srečna in jih bomo olajšanje je nastopilo v celem mestu. Se več si pa obetajo. Listi 1lahko kmalu pozdravili v svoji tudi pišejo kot da je sedaj sigurno, da se bo mir v Evropi ohraniLjsredi. železniško postajo. V luki pa jih bo sprejel zastopnik National Catholic Resettlement Council in jim dal vsa navodila in vozne liste za vožnjo po železnici. Upa- MAY 13, 1949 JjllMKfMJSSA wnviNF ' INU V1INE. Clair Ave HEndenon 0621 uiewiw ‘ Published’ dally exwept 8«turtayi, aimtoys »»1 Holiday« MAY M MM 1UI «D IW PII Ul * * 3 4 5 6 7 o 9 K) II II 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 » 232425262728 *9 P 3* NAROČNINA Za Zed. dritav* 18.60 na leto; za pol leta »5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za delalo izven Zed. driav »10.00 na leto. Za pol leta »«.00, za 8 meaeee »3.50. SUBSCRIPTION RATBS United Statea »8.50 per year; »5.00 for 6 montha; »8.00 for 8 month*. Canada and all other countries outaide United Statea »10 per year. »6 for 6 month*, »8 JO for 3 month*. BatM«d u itirnml -Im matter Januar; *th 190*. at tile Poet Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1878. — No. 94 Thu«., May 12,1949 Zmaga ameriške tehnike in vztrajnost Zelo razumljivo je, da se ves svet veseli, ko objavljajo radijske postaje in časopisi vest, da je berlinska blokada ukinjena. Tako razveseljiv dogodek je to, da menda kaj lepšega in bolj tolažilnega še nismo doživeli po dnevu, ko so oznanjali konec druge svetovne vojne. \l__ 1 * ma Anatilirdlei Rorlino Rml ZA SLOVENCE "SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI (14 maj«) gostovanje. Nje- drugo ladjo, ki rabi zopet tri do gov sin *r. Anton Grdina po- Štiri dni do Puerto^ Casado po Zgodovina okraja Lendava aSvSS:-aisl Sssžeb ria). Iz ravnoiste dobe je tudi cesta iz Dolnje Lendave pre ko Hotize, Beltinec, Sobote v Radgono. Torej ima lendaski okraj vsaj 2000 letno dokazano zgodovino. Slovenci so prišli v naSe kraje začenši z letom 668. Tega leta so namreč Langobardi zapustili te kraje 1 se odselili v Itllijo lendavski okraj je bil v sredini od Slovencev naseljene pokrajine. Velka Slovenija je med letom 600 m 700 obsegala vse kraje med Donavo in Dravo ter sedanje štajersko Kranjsko, Koroško, Primorsko in Goriško do Taghamen-ta (beneški Slovenci). Ko sta po letu 840 knez* Pnbina (in za njim) Kocelj organizirala samostojno slovensko drža'»0 P -nonijo (med Donavo in Dravo), je sedanji end*v®£ spadal v to državo. Glavno mesto te države je bil Blat°8™ ob Blatnem jezeru (Balaton). Ko so leta 896 Madjan zasedi, te kraje je lendavski okraj kot vobče vse Prekmurje nadalj-nih 1000 let doživljal usodo ogrske države. Leta 1526 so Mad- oznanjali konec druge svetovne vojne )»ri bili ^ n^seda^emMadžaMkem^Tti- Veseie se prebivalci Berlina. Blokada je šla preko nji- Turkokraju bila krajevna hovega vsakdanjega življenja. Miljonsko mesto je bilo stem J dnija _ Med prvo svetovno vojsko so blokado razsekano" Redne zveze v mestu so bde prek.nje- “^^^f^ozv^ih H Wilsonovih točk prekmurski Slone. Električne centrale za vse mesto so bile odrezane od sc p * nolitično zavedli in po mirovni pogodbi njegovega zapadnega dela. Zaledje je bilo odrezano od ve"“ ta 1919 pripadli k novi Jugoslaviji. Ko je mestnega središča. Po sredini mesta so stale vojaške patru- v Parzui . g ‘ p ju'gOSlavijo, so mu pomagali Je kot na mejah sovražnih držav. Okupacijske vojske ka »J.^Xrlfn ti so spet zasedli lendavski (in soboški) okraj, štirih držav so si stale po mestnih ulicah 1k* ' , Madžari so takoj prvo leto odpravili vse ^venske.M,, t* gov sin ju*. — * pelje toga dneva ob 10 dopol dne v cerkvi Marijinoga Oznanjenja (W. 130) pred oltar svojo bodočo spremljevalko m j a Miss Elizabeth Jan* Jm_______„________ Blatnik. — Mladomi pari naše njegovo upravo, tako železnica najlepše čestitke! in tovarna tanina. Njegovi JM>- Materiiuki den so premino- Faniki — delavci so večinoma čo nedeljo skoro v vsej druži- Nemci jn Indijanci. Nebrojna . - družinski -reda iivine se mu pa3e po ne- Vstati pa je treba zjutraj zgodaj, najiprei »• ,CC’ pp. Mo prenosljiv oltar (nekak zabojček) tega postavijo na avto to duihchmik O, kako velik In nedoeegljiv je reki Paraguay. - "Casado” ima ime po večkratnem milijonarju — imenujejo ga “kralj čaka" — svojo bodočo spremljevalko ki je posestnik zemlje, ki je več- aaico v«™ ." "777^,^ življenja Miss Elizabeth Jan* ja od Jugoslavije. Vse tu je pod BogvN MlaHnmi tiari naše i.A-uvn tako železnica Stl. Na masfffKX^V^^^ ^ ^ največjem siromaštvu. Ne moram popisati, tej vse občuti duša ob taki sveti uri v slavni te- naj obhajali kak svetek v čest našim dobrim materaAi. Odvečera toga le-poga sunčnoga majskoga dneva so se delali obiski pri pri j a-telaj. Vekša družba je bila zbrana pri Sinčekovih na E. 40. Večino so imeli Strigovčani, liki mali Časar je viaiko držao prekmursko zastavo i zatrje-vao, te je on Prekmurec. — Pri Louia čiček so obslužavali na te den rojstni den mladoga čičeka, šteti je po odpevani pesmi pihno 6 prižganij svečk na torti. štirih držav so si staie po mcsm.n u-v«.. ™ - Madžari sTtakoj prvo leto odpravili vse slovenske šole ter samo čakajo kdaj se bodo udarili. Ni bilo mkakega dvoma, Madžari so J?.. , . —...........- —‘“-1 ** nad glavami oernnsKin ijuui visci m«. -1 ioym ................. prvem trenutku vsula vse gorje nad njihove glave. Vsak je 1#vij0i ie ne wbila komunistična. -gg Madžari so takoj prvo leto odpravili vse slovenske sole mr daTo stanje ne morelolgo'Uajti. V zraku je neposredno toSta* P°o toni**t sve- nad glavami berlinskih ljudi visel meč vojne, ki bi takoj . . vojskj bi prekmurski Slovenci z veseljem pnsi p ____ 4-rAnnttii vGiiln vse onrie nad njihove glave. Vsak - ».1 un, i-AA-nniati/m* CHICAGO Nenadna smrt. Srčna kap je zadela našega rojaka Mr. Števana Majcen. Po kratkom trpljenji so vmrli v Spitali. Sa. mo malo več kak mesčc je to. ga, ka smo poročali, ka je vmr-la njegova žena. Po kratkoj dobi vdovskoga življenja od hajajo tudi števan za svojov Ženov. Naj v miri počivlje! STARI KRAJ Tudi tekii to v Prekmurji. (Iz ednoga pisma.) Zdaj smo zidali zgradbo na 2 Štoka Trnji v Grabici. (To je Zadružni dom.) Zdaj je več pod strehov pa ešče izda dosta dela je. Tak za pol leta bo gotovo. Koštalo bo okrog l‘/s milijona. Prinas je zdaj resna prava demokracija, ka so vsi ljudje vednakopravni. Prinas se zdaj delajo fabrike. Dosta novih fabrik že dela, do- vek neprestano čutu, aa je ie lupina 1« med velikimi silami, ko je poleg tega življenje ubožno, po- knez Pribina. Pod knez0m Kocljem Je »“ v manjkljivo revno, ko manjka hrane in obleke in kurjave in krajine sv. Metod. - Malo pred letom 1100 J* “V*"? .........—------ nrav nikakega izgleda, da bi se revščina sploh mogla od- ^ za(frebška škofija in prekmurski Slovenci iz lendaV8Msta se jih pa ešče redi. Le prebaviti in življenj! zboljšati, je gotovo izredna muka. Ber- ga okrožja so spadali dolga kletja Jdežim malo dslavfflv , imamo. Pn- lin ie bil nekako kazensko taborišče za vse prebivalstvo, j so tmiU 8VC!je slovensko okrožje (arhidiakion j |nas s* zfoj ne trbej bojati, ka □osebne »«■*** vic* na zeiiHf. ŽterliflM se vesele da ie tfttlj lff ||kn*f»u £fJlf|ta..VIT?.Ilh«M»y» MB1! Wffia *Bi d tfia^dA-■lfl6!B<*lltvaa le ao- , hudega konec in čut^o ukinitev blokade kot veliko, veliko ■■ ■ -* ™' "»kmuraki Slovenci so pn- , ■”>- ° ^ Raduje se ves nemški narod. Blokada je grozila uničiti njegovo glavno mesto. Blokada je bila znamenje, da je nemška domovina za dolgo obsojena, da bo razdeljena in . t 111? - _ 1_____‘m Mnknn nn na Krt 4i\7P I ITI ITtAOPl 1171- vila sombatheljsko^škofij o in vsi prekmurski Slovenci so prišli v to škofijo. — Od prve svetovne vojske dalje spadajo vse prekmurske župnije v posebno prekmursko apostolsko administraturo pod vodstvom mariborskega škofa. nemška domovina za aoigo oDsojena, ua uu « ... bo vsak del hiral po svoje, noben pa ne bo živel in mogel uživati dobrote svobodnega narodnega razvoja v miru. Berlinska blokada je bila ena najhujših kazni, ki so prišle nad nemški narod, ker je iz njega vstal povzročitelj dveh svetovnih vojska. Nemški narod je torej hrepenel, da bi bili dnevi te šibe čim bolj skrajšani in je srečen ob ukinjen ju berlinske blokade, ki mu daje novega upanja, novo olajšanje j. i____________________*...A: nctvarilp Ttinsne CLEVELAND 35 letnic« poroke. V ponedeljek 9. majuša je minilo 35 let kak sta stopila pred oltar Mr i Mrs. M. S. Horvath (1533 Bunts Rd.) i si ustvarila po-med prek linske blokade, ki mu daje novega upanja, novo olajšanje steno krščansko i med pre in nove vere' da se bodo tudi v Nemčiji še ustvarile znosne murskimi Slovenci v Cleveland razmere Nemci zopet upajo v bodočnost. Kdo bi jim za- najbole ugledno druimo. Mr. meril, da se vesele. . . ,, . , M Oddahnil se je ob ukinjenju "berlinske blokade vse ostali svet. Daši položaj v Berlinu ni bil bistveno nič drugačen kot je bil sicer v mednarodnem življenju, saj so stvari čen kot je bil sicer v mednarodnem življenju, saj so sivoi. med seboj povezane in neprestano dokazujejo, da je mir nerazdeljiv da je svetovni položaj eden na vseh koncih in krajih sveta’ vendar je Berlin bil nekako znamenje sedanje strašne nevarnosti in pogubno-preteče krize. V Berlinu se je zgoščeno in posebno kričeče kazala razdeljenost sveta in človeštva v dva bloka, ki si sovražno stojita nasproti, Berlin je bil mesto svetovne pozornosti in napetosti, tako se je zdelo večkrat, da tam najlažje nastane blisk in grom in vda-ri in vname nov požar, novo pogubo, najbolj uničevalno totalitarno vojno. Svet se je nekaj oddahnil sedaj ob ukinitvi blokade. Zdi se, da se je ta nevarnost vsaj za nekaj stopinj zmanjšala, “mrzla vojna” za nekaj stopinj odjenjala. To je dovolj, da vsi pravimo, da je svetovno stanje sedaj veliko, veliko boljše. Za nas Amerikance je postal Berlin tehtnica, ki je imela v svoji skledi našo čast. Od Jalte, Teherana do berlinskega sporazuma smo dobivali udarce, strašne udarce, sramotne sunke v obraz, tako hude, da bo to enkrat najbolj žalostna in porazna naša zgodovina. Dogovori glede Nemčije in Berlina so vsi polni očitne naivnosti naših zastopnikov, izvrševanje teh dogovorov pa film naših izgub in porazov ker smo bili slepi in neumni, ko smo pogodbe podpisovali in nismo računali niti kaj smo podpisali niti s kom smo se dO' govorili. Strašno smo plačali neumnosti podpisane v Jalti, Te heranu in Berlinu. Berlin sam je živo znamenje takratnih naših neumnosti. Sredi sovjetske dežele stoji po tistih dogovorih mesto, v katerem je ameriška in angleška in francoska okupacijska vojska. Kot v mišnico smo šli. Kot v mišnici bi bili naši vojaki in uradniki lahko v Berlinu lepega trenutka vsi podavljeni. Bila bi večja sramota kot je bila na«a naivna nepripravljenost ob uničevalnem japonskem napadu na Pearl Harbor, ko je šlo polovico naše mornarice v morsko dno, ker smo spali in naivno verjeli besedam, ne da bi hoteli videti dejansko ravnanje sovražnikov. Berlin bi lahko postal večja sramota in večja nesreča za Ameriko. Bil je mišnica v katero smo sami šli, šli tja kot zmagovalci, pa, ko smo bili tam. smo videli, da smo miška v mišnici. Samo silna moč naše Unije je aas še rešita. najbole ugledno družino. Mr. Horvath je rodom iz Brezovice (zato nosi tudi domače ime Brežnjek) v torjanskoj fari. V Cleveland je prišeo leta 1913 i začno z delom (kak zvekše-ga skoro vsi naši rojaki v Cleveland!) pranjem oken. Kda je pred 25 leti umro gospodar kompanije “Prospect,” pri štorom je Mr. Horvath delao, je bila kompanija k odaji. Podjetni Mr. Horvath je s svojim kompanijonom kupo kompani-jo i jo je do dnes z velkim go spodarskim znanjom vodo povekšao. Kesneje so začnoli vednakov kompanijov tudi Buffali i tak Mr. Horvath pol svojega delovnega časa preživi v Buffali. V lepom domi na Bunts Rd., štora je sam dao postaviti, pa z dneva v den gospodinji Mrs. Horvath. Od treh hčeri dve živita. Starejša, Ann, je poročena z Mr. Fr. Arkom i ravno dnes praznujeta 4 letnico poroke, mlajša pa je v dekliškom internati pri South Bendi (Ind.). — čeravno sta Mr. i Mrs. Horvath gospodarsko visiko zrasla, sta zato ostala domačiva med svojimi prekmurskimi rojaki. Mr. Horvath j« blagajnik Društva sv. Stevana. i pred dvemi leti je dao pobudo za usatnovitev društva za gojitev družabnosti — Ohio Men’s Association. — Slavljencoma najlepše čestitamo i jima želemo ešče du go i blagoslova božega puno življenje. Gostovanje. V družini na šega prekmurskoga prijatelja Joe Grdin* de prišesto soboto je ao- bro plačano v tmjarskoj zadrugi. Ne vervlite, ka se vam ta edni tožijo, ka je prinas slabo. Tak dobro ešče prinas nikdar ne bilo. Ve je istina, ka pregledni ravnini. Postavil J* tudi malo cerkvico na čast sv. Ramonu; oskrbujejo jo čč, pp-salezijanci, ki poučujejo dečke, dekleta pa poučujejo sestre istega reda. Od Casado dalje se pelje vlakom, ki vozi le enkrat v tednu in sicer požene zjutraj ob sedmih, če ga zamudil, čakaj sedem dni. Voz I. rt*red* ima lesene klopi, okna so bre« lip; polkna varujejo pred dežjem ali pekočim soncem; n. rasred — prazen voz, brez sedefav; Ljudje sedijo kar na svoji prtljagi ali pa na tleh tako,' da jim noge binglajo iz voza. Da bi zadel ta vlak s kakim drugim vlakom, se pa ni bati; edino ter mu je treba, paziti mora, da ne potoži kake krave ali teleta, ki se pasejo po nepregledni planjavi ob železnici in večkrat počivajo na lezniški progi. Pa se je že-zgodilo, d* je zdr-čalo vozno kolo potniku iz voza. In tej je naredil? Skočil je iz voza, tekel oi> vlaku in mahal na vse protege, da so ga končno o-pazili. Vlak je ustavil in ko je povedal svoj dogodek, je vlak lepo vozil nazaj toliko časa, da so našit! in naložili zgubljeno kdo . . . Delo'usmiljenja! Postaje nazivajo po številu kilometrov. 'Skoraj na vsakih 20 ki-lometaov se vitek ustavi, da odloži meso za delavce ob progi, ki podirajo drevesa. — Ko zažvižga vlak, hitijo iz lesenih bajt žene, Otroci kar s krožniki po svoj delež., -j Ob polnoči smo (prilezli na’ postajo 145 km in prespali dr sa od va«i »vow ' -------- tedrali božjega stvarstva. Vse mirno, na vsaki strani križa brlita dve svečki na skromnem aittančku, na nebu strmijo zvezdice na čudežu, ki_se dogaja, trume angelov molijo Boga tu na smrtnem polju tolikih vojakov. Nato sv. Obhajilo — duša ne iptrogreža ničesar, ima vse -Bo**. Indijanca »ta mod tem skuhala črno kavo. Nalto pa smo zopet odrini« naprej -naprej skozi deviški pragozd do misijona sv. Joae-EMaeos. ■ Pasno v noč atno tretji dan prispeli prašni, zamazani, utrujeni in lačni; avta' Sta obetala pred hiško čč. patrov, kjer nas je posdravii Mdnsenor Walter, misijonski pfpfek*. misijonska družba: naše soeestre in otroci gojenci. Nato smo še pozdravili Je»usa v misijonski cerkvici, ki je napravljena iz blata, indijanski otroci so pa zapeli v svojem jeziku čulizpd pesmico Materi Božji na čast. Torej cefl1 mesec ipišem ta list, kar sram me je, pa na» je tako mate, da nam čas mine da se niti ne zavedamo kdaj. Ponovno se zahvaljujem za veliko pozornost in dobroto, ker redno dldbivamo “Ameriško Domovino”, da vsaj malo izvemo, kako trpijo naši v nepozabni domovini in zopet kako napredujejo Slovenci v Ameriki, Kanadi in drugod. Prisrčne 'pozdrave sprejmeti od nas vseh tu in še posebno od HfH S. M. Aurelije. •o- j/uaiajv *w —r— — gi dei noči na tWi skladišča za bombaž. Vlak vozi tudi pitno vddo, ker je v mnogih krajih voda nepit-Kaar ne duo. v e je >>»«», »» na radj prevelike količine gren-ešče tu pa tam nega kaj kupi- kg ki je v njej. Imajo sicer ti, ka bi si što želo. Imamo pa z deževnico, toda v ča- JIM Po pravici čutimo Amerikanci veliko olajšanje ob koncu blokade. Po pravici stavimo naše vojake in pilote, ki so rešili čast in ugled Amerike, da se ji ni bilo treba ponižati pred sovjetskim pritiskom. Po pravici smo srečni da se je našlo nekaj naših krepkih ljudi, ki so preprečili, da bi bila Amerika morala požreti vso sramoto, ki so nam jo pripravili sovjeti v Berlinu in se nam ni bilo treba umakniti od tam. Po pravici slavimo uspeh, da smo milijonsko mesto uspeli preskrbovati, dasi je sovražnik presekal vse zveze po suhem in po vodi. Naše preskrbovanje zapadnega Berlina, je simbol ameriške podjetnosti in tehnične veličine. Vojaki in tehniki so nam v Berlinu rešili čast, ki so nam jo diplomati spravili na sumljivo tehtnico. Berlinska blokada se končuje z zmago ameriške podjetnosti, nadmoči in čudovite vztrajnosti v vzdrževanju častnega miru. Upajmo pa, da Berlin 'pomeni še več. Upajmo, da je izučil naše državnike in vse tiste druge, ki nnmasali Rosario, Arg. — že je tu veliki teden (pismo je bilo pisano 13. apr. op.) — Velika noč, pa vam nisem utegnila pravočasno sporočiti velikonih pozdravdv ter vam želet vsem skupaj; Veselo Alelujo! Bila sem na misijonskem potovanju ter obiskala no, ua )c naše sestre v Paraguayu, kjer so oomaaali delujejo v šolah, bolnišnicah in Z U&'-j-* mi boljševiki in svetovnimi revolucionarji ne sme delati Indijanci. Mogoče bo pa le o-„iaii 1 H* »h to heriinsba slr.išnia izučila kakojga zanimalo, teko se pride k mi boljševiki in svetovnimi revolucionarji ne sme delati Indijanci. Mogoče bo pa le ko- q[UW0nU) dWK<> v Alikva politika Upajmo da jih je berlinska skušnja izučila kako! ga zanimalo, kako se pride k s0 bik bolivijske vasi — vodnjake z deževnico, toda v ča su suše jc zmanjka. Indij amci si pomagajo s kaktusovim sokom, kajti kaktusov je tukaj izredno veliko in so visoki kot drevesa. Prerežejo “teravatan1 tako ga imenujejo in srkajo tekočino iz njega — nič zaito če malo bode. Prevoznih sredstev tu ni, kvečjemu kak konjiček, zato pa je treba čakati tovornih misijonskih avtov. Po dveh dneh ča kanja sta priropotala dva in njima č. g. misijonar, dva brata in dva teitehumena-Indijan-ca. NaUožili so vreče in zaboje živil, ki jih je pripeljal vlak, prisedle sva s sestro in odrinili smo skozi ipragoasdč proti mi-šijtdnu. Trikrat med dnevom se počiva in kuha. Imeti pa se mora vse s seboj, kajti na poti se ničesar ne dobi razen drv !za ogenj. Tukaj je divjala para-guaj sko-bolivijska vojna in se še sedaj najdejo ostanki razbitih avtov, vozil, topov itd. Zvečer pa se'na takem potovanju »tabori na kaki planjavi sredi gozda; zakuri se velik o-gčnj, se skuha riževo juho — čaj imate in prigrizne kruh. Tako smo nalpiravili tudi mi in ko smo povečerjali, smo raztegnili svoje odeje v spalnico božje narave daleč, daleč proč od človeških bivališč. Ponoči pa je slišati lajanje lisic in glasove raznih nepoznanih živali. Tigri, pume, divje mačke so tu doma zato pa gori ogenj celo noč, da ne Ibi katerega od potnikov obiskale. Prvo noč srn; prenočili v Bu-Alikvati. To „„ _________.j___ /asi — sedaj le podrtine. V Buqueronu je ve-Iz Rosario se pelje tri dni. z ;iko vojaško pokopališče pad- vsakši den več i imeli mo za nekaj časa vsega zadosta. Za par let te nam v samoj USA zavidali. V kratkom bo po celom Prekmurji napelana elektrika. Okolik Lendave so našli petrolejske vrelce. Tam že zdaj dela okrog 4000 delav-cov. če bi zdaj videli Lendavo, je ne bi prepoznali. Kak pa, Ustij velkij gospodov pa trgovcov zdaj nega več. Vse trgovine sp zadružne, trgovci pa delajo za mesečno plačo.— Dragi naš rod! Prinas se zato ešče bole žmetno dobi kangar za gvant, drugo že skoro vse je. Če vam je mogoče mi poslati za eden kaput letnoga, sivoga gladkoga kangara. Eli pa eden napravljeni kaput. Ve mi je žmetno, ka prosim. Jaz bi najraj plačao, ka peneze imam. (Objavili smo to pismo, ka vidite, ka tudi takše imamo doma v Prekmurji. Tomi Trnjarčari le pišite, naj ide k doktori, pa jemi naj pamet zvrači.) Pismo iz Argentine kade. Cleveland' (CoHimwood), O.— To je posebno naznanilo za člane društva'Najsv. Imena v'naši fari. V nedeljo 15. maja se vrši redna seja našega društva in ker bo to zadnja seja pred praznovanjem 20 letnice našega društva, zato ste prošeni vsi člani,'da s? gotovo udeležite vsaj te seje. Praiv prijazno vabimo vse kandidate kakor tudi vse bivše člane, ki ste postali nekam mlačni in ste izostali od naših sej in društvenih aktivnosti, da se nam sedaj pridružite in pridete v nedeljo na sejo, da se uredi vse potrebno za proslavo, ki ae bo vršila 29. maja. Bratje, zavedajte se, da je to dete vseh članov in ne samo nekaterih. Ce se bomo vsi podali na delo in dobro poprijeli, borno imeli tudi gotovo uspeh. Nikar ne pričakujte, da bo vse delo opravil sam odbor. Pridite na sejo in pomagajte z nasveti in potem tudi z delom, kjer bo treba. Na tej seji ho- napravljen celoten program, ki ga bomo potem objavili v slovenskih listih. Prav prijazno tudi vabimo na to sejo, seveda če jim je mogoče udeležiti se, našega predsednika Zveze, Math Intiharja in častnega predsednika Anton Grdina. Dalje ste .prošeni'vsi člani, ki imate v prodaji -tiketa za televizijski aparat, da gotovo vrnete odrezke in denar kakor tudi neprodane tikete zadnji čas do 22. maja, da bo lahko vse pravočasno urejeno za našo slavnost, kjer bomo oddali tisti televizijski aparat. Kdlor we more priti na sejo, naj pa prinese tikete dopoldne 22. maja v spodnjo cerkveno dvorano od 9. do 10. ure, kjer bo lahko tudi vpisal nove člane, ki želijo pristopiti v društvo-Najsv. Imena 29. maja. Torej prosim vas vse, da upoštevate .to naznanilo, ker zadnji 'dan se ne bo mogoče u-kvarjati s tikati. Z bratekim pozdravom, .Tnsenh Hochevar. tajnik. Družba A. S. Puškin (THE HOLT FAMILY SOCIETY) * Sedež: Joliet, UL Min i«to: "V«0 m vmo. tan In nnrod; vri u mm. *4"1 * GLAVNI OD BO A: *££!flSS.,i!£!£Saa joSwjmman. * w. J«*** *. ***. mmoii Master No. CBlcaso, 111. URADNO GLASILO: .MimiftgA DOWJ^Lem0*4^* AW. Clettlmd 3. Ohio _ . 10iQ ip fmr\ iyjiiftAoia svojim članom in članicam in aaSSsSfewss sr— “ saSSS^SSff^Bi lek p» od rolstv* do 13. let*. aMSXo? S^nt^k JSStat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vtia. poikodnlne. Mesečna plačila (asesments) sd urejena do American Experience USD le nad 10«% solventna, kar potrjujejo Izvedenci (actuars). Undel Jaalk j* slovenski ta angleitt Rojakom in rojakinjam se D8D tataoroča. da prislonijo v njeno 1UCU mu OBUV --— Uporniki pripravljajo za napad. Skoro :3 začele žvižgati krogle okrog naj ih ušes in več puščic je obtičalo okoli nas v zemlji in paliaadah. "Vauilisa Jegorovna!’’ je rekel kapetan, “tukaj ženske nimajo ničesar opraviti Odvedi Mašo: vidi, dekletce je bolj mrtvo, nego ziw." Vasilisa Jegorovna, katero »o bile omečile krogle, je pogledala na stepo, kjer se je opažalo živahno gibanje, in je rekla svojemu možu: Ivan Kuzmič, Bog gospoduje nad življenjem in smrtjo: blagoslovi Mašo .Maša stopi k Očetu!’’ , stopi k očetu!’’ - jo ženo. -uovoij, s.a tiho prosi za žrbve, ki imajo poginiti žalostne smrti. Na trgu sc gradili v naglici vislice. Ko smo se približali mi, so razgnali Ba-škirei množico in nas predstavili Pugačovu. * Zvonenje je utihnilo, nastala je globoka tišina. “Kdo je poveljnik?” je vpra- lenih. “Očka moj rodni!” je govoril ubogi moj sluga. "Kaj ti koristi smrt tega bojarskega otroka? Izpusti ga ; odkupnino dobiš zanj; če pa hočeš drugim v vz- je udarila naravnost v sredo mnogoštevilnih vstašetv. Uporniki so odpljusknili na obe strani in se umeknili. Njihov poveljnik je ostal sam v oipred- Naš kazaški podčatnik je stopil iz množice- in pokazal na Ivana Kuzmiča. Pugačov je srepo pogledal in mu rekel: 986 E. 74. St. tel. HE 6607. 95) Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 10 sob, furnez, 2 garaži; spodaj 6 sob praznih. Blizu E. 79. St. in St. Clair Ave. Za pojasnile pokličite Joseph Globokar — Heritor 986 E. 74. St.'tel. HE 6607. 95) gicu lil ------> povej magari mene, Starca!” Pugačov je dal znamenje, m takoj so me razvezali in izpusti- “Naš batjuška ti odpušča,” so mi govorili. Ne morem reči, da sem se v onem hipu oveselil svoje prostosti; ne pravim sicer da bi je bil žalosten. Moji občutki so bili preveč zmedeni. Privedli so me vnovič k uzunpatorju in me posadili pred njega na kolena. Pugačov mi je pomolil svbjo žilasto roko. “Poljubi roko, poljubi roko!” so mi prigovarjali okrog. Toda jaz bi bil Christiana Lodge and Cottages Edaardtburg, Mieh. The Lodge h*e 30 rooms, with connecting shower and toilet. There are IT cottages With private shower and toilet. Central dining room with Amer-lcan-Eurooean cooking. All snorts: goli, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, Indoor games. Cater to overnight guests. Located to Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on 08 113. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIC KRAŠOVEC, Prop. Phone 9126F5 P.O. Edwardsburg, Mich ..“ “bratski teden.” Predsednica Ameriškega bratskega kongresa, Miss Jeanie Willard, v svojem uradnem proglasu apelira na vsa bratska društva da naj praznujejo bratski teden ^ primerno proslavo. Temeljna točka vsaki taki proslavi pa naj bo amenkta nizem. Cela proslava naj služi v izraz m dokaz, da kot bratskih organizacij smo dobri in lojalni Američani ta, da nismo privrženci ali sopotniki tistih, ki rujejo zoper našo deželo m ,1J ^ PrwJragi^rojaki Slovenci, to je en proglas, ki bi ga moral vzeti na znanje sleherni ameriški Slovenec. In to zaradi časov in okolščin, v katerih živimo. Vsak ki količkaj pozna zgodovino naših ljudi v Ameriiu, ve da so do malega vsi ameriški Slovenci včlanjeni v eni ah drugi bratski organizaciji; večina jih spada v dve ali tri Jedno-te Vsak, ki kaj razume, tudi ve, da naše slovenske jednote m društva so dvoje vrste: katoliška ta protiverska. Nepristranskih ali nevtralnih bratskih organizacij med nami ni, ker mh mo goče niso. Tistim, ki so včlanjeni v katoških društvih, bo ta poziv, da pokažejo svojo lojalnost do naše države, dobrodošel; vsem drugim pa zelo potreben. / , Kar se tika naših katoliških društev ta jednot, lahko rečemo da niso nikoli učile ali odobravale kako nelojalnost do naše države. Ker tisti, ki daje Bogu, kar je božjega, tudi ne krade cesarju, kar je cesarjevega. Tisti, ki ima Bog za najvišjega gospodarja bo spoštoval vsako pošteno in pravomočno človeško oblast. Cisto drugačno vlogo so igrale in še igrajo protiverske orfea-nizacije med našimi ljudmi. Med drugimi imajo sledeče zasluge: Pod krinko naprednosti, so v srca revnih in zbeganih slovenskih priseljencev, sejale dvom o Bogu, o veri, o posmrtnem življenju Namesto, da bi jim dale poduk, pomoč in navdušenje za boljše življenje v novi deželi, so jim z neolikanim zasmehovanjem kradle zadnji zaklad, ki so ga prinesli s seboj iz stare domovine in to ie bila vera v Boga m vera v poštenost in čednost. Z vsem iSm ktevetanjem niso pridobili raja na zemlji niti enemu rev-nemu slovenskemu priseljencu, mnogim pa so uničili “Pa So raja po smrti in tako jim zagrebli! to revno življenje v te} 9»1rz“ad0z1™ugaj w Jo imajo te organizacije, desetletja širile med našim narodom brezverski socializem - •scswmrci bUhi*Njih četrte-zalluga je, da so zadnja štiri lete, potom svojih uradnih gtari. ponovite vsako linijo komunistične propagmide v S Rusije in) v škod* Združenih držav amenških. Potom 1st«, uradnik glas«, so prodajata svojim članom največjo neslani ta neumnost, kar jo je svet kdaj siril v «eh zgod^mz človeštva, češ' da pod komunizmom je prava demokraci ja a» v da tisti komunizem, ta ima več ljudi na P>Wri»£ MSSSsMaa^ws naznanilo, Z I” LjX Te ?mhVal0 sysab-h.KakI Ši se u*al ustevljtti serajše umrl naj^itejče^- nazn.njamja sma^vzela ljo in jih očivtdbo navduševalLieni, svojemu carju?” |*ni, kakor da i, 1 I »ost cm 1 vila takoj murva, t lin odgovoril z odločnim- alasom. 1 mi je šepetal Save j a,—J t ^ j lummor iravci i jnaoo oi aviko tri* lot knit-i rayon. in »oft ■ lihe, it’« yrinkle. resistant, easy to pack and iasy to launder. Notice its pert man* larin collar, brief kimona sleeves iml, simple tailored design that ruke for eooLeototort.l«jrrU.M -lnXn^n t.ninčišir n oa rt 1 fK.n,i|n I . I.I.* XT A «-i ill irtmmrPl’TlATTl snifthl]8jfc. smo bill hkraži kraj nasipa, a oplašeno vojaštvo se ni genilo. “Zakaj stojite, otročiči?” je zaklical poveljnik. “Ako nam je vec res svoboden; v Ameriki pa pravi suženj. Bratje Slovenci! Skrajni čas je, da vsak, ki se ne strinja s tako neumnostjo, povzdigne svoj glas in na vse grlo pove, da je in hoče biti veren Kristjan ta dober državljan ameriški. Komunistična propaganda v naših listih je začasno zmešala pojme mnogim, toda samo za en čas, zdaj jih je že malo, ki to verjamejo. Ista propaganda pa je, za dolgo let onečastila slovensko ime pred drugimi Američani. Radi te propagande nas smatrajo za splošne levičarje, za neamerikanske elemente, za prave balkanCe hočemo odkupiti svoje dobro ime m oprati svojo čast, moramo porabiti vsako priložnost, da pokažemo svojo vera v Boga, svojo ljubezen do Njegove Cerkve, m svoje vdanost in zvestobo do naše v resnici svobodne ta demokratične dežele Amerike. Naj jo vsemogočni Bog blagoslovi m ohran, za vecno_ Father Kuzma, duhovni vodja D.S.D. k vislicam. Na njih povprečnem brunu se je pojavil orni izkažem Baškirec, 'katerega smo zasliševali prejšnji dan. V rokah je držal vrvco, in »a hip sem zagledal ubogega Ivana Kuzmiča, visečega v zraku. Za tem so privedli pred Pu-gačoiva Ivama Igitetjiča. “Priseli zvestobo,” mu je rekel Pugačov, “svojemu carju Petru Fddoroviču!" — “Ti nisi naš car,” je odvrnil Ivam Ignat j ič, ponavljaje bese- smehljajfe: “Njegovo blagorodje je ocivi-dno znorelo od veselja. Vzdignite ga!” Vzdignili so me in osvoDOdili. (Brije prihodnjič) jedili, postrežba točna ta prvovrstna. Vsak petek in soboto igra izvrstna Nick Spinova godba. Se priporoča lastnica. KOSE FRANK in SINOVA VALI OGLASI Hiša naprodaj Krasen dom v prvovrstnem stanju, dvoje opremljenih stanovanj, posebno stanovanje za Ivam Ignat j ič, ponavljaje o»<=- letnika; 6 garaž, lot v velikosti de svojega kapetana, “striček, 50x23«; donaša $1,400. J* a! MAimnn im OfltllftZViMlM. T~\,, 1 iimamo tudi V PC ti si ropar in samozvanec. Pugačov je zapet zamahnil z robcem, in dobri poročnik je visel poleg starega predstojnika. Sedaj je prišla vrste name. Dalje imamo tudi več lepih in finih hiš za dve ali eno družino. Za pojasnila pokličite: Sarah A. Jackson Real Estete Broker 603 E. 101. St. tel. MU 1310. (98) Blizu Grovewood Oglejte si to hišo, če hočete res dober dom. Ni nova, ampak je ena najboljše izdelanih kar ste jih videli. Blizu Grovewood Ave., 6 krasnih sob vključivši 3 spalne sobe, vse v najboljšem stenju. Podstrešje hapol izgotovljeno. Hiša je vsa insulirana, fireplace na plin, stoker furnez na paro, kuhinja obložena s ploščami (tiles), lot 35x135, zraven še en lot 62x135. V ceni so vključeni vse preproge, beneški zastori, zimska okna, mreže, incinerator. Blizu šole. Pokličite takoj za ogled. Cena $16,500. Batcik Ca. Real Estete St Business Brokers 18009 Waterloo Rd. IV 5677. (95) RE-NU AUTO BODY CO. ‘Popravimo vti »vto ta prohsmmo, P d» bo kot nov. Poonvljaao body in fenderje. WcMing. JOK« J.POZNI* GUnvUlo 8830 WM1M8W furneze na plin INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun . zastonj 90 7710 Better Htg.&Plbg-Cfl. MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 - 3040 S« priporoča ga popravila ta barvanje vašega avtomobila. Delo točno ta dobro. » —Samo 45 mHi na to stran od železnega za-Na. tej stran, ze Uzmga.* ,uivakriie v paradi ob proslavi stom ja videti amenshe Umhe od * »J* STU vojaškim osebnostmi je W “nrmn/ineoa dneva v Grafenwohr, Nemčija. M jyiu naj. ?—* * - 200 tankov. Bi iri predelali! Sadar bi rad kaj predelali, zunaj jtrelJ pokličite spretnego mto vam bo oopra*U Isvrotno smerni ceni. Pokličite po 5:30 nve -jar®jan« 1246 E. 58 St. ES im oo YOU MT VUAMlHtt u*sr£r» do ml eri • a.iarihrid.hm mfe. mmiflTMM«"*0 A žngl* Oa»A SftSSaag r > « JK& Ppffij your fraarest book AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride HAGSA5E BOOM vapor Oath (W. ***<" Stara mama (POVEST) “Zakaj neki?” je vprašala, majorja Strouda. V dveh bifc- “Ali ne morem tudi jaz počakati?” Saj lahko kaj pomagam. Noel, ali ni ta nesreča nekaj pošastnega?” “Meni je Čip všeč,” je dejal Noel. “Smešno se sliši, o bil mi je všeč prvi hip, ko sem ga'deset, ugledal. Tebi ne?” ma -Judita je prikimala, več ni irfo&la. V grlu jo je boleio in vedela je, da komaj zadržuje solze. Tako pošastno ‘in neverjetno je bilo, da so morali povzročiti to nepotrebne trpljenje. Major StrOud je teleioniral zdravniku Mills pa je še: ponj, ta pot je bala najkrajša. Medtem pa »ta Noel in maj ar Čipa spravila v posteljo. Judita je bila sebi prepuščena in. si je ogledala malo stanovanje. Prižgala je plin v mali kuhinji in postavila na rgenj kotliček vode. Nato je odkrila nekaj žganja in ga nesla v sobo če ga bodo morda potrebovali. Ko je tako v naglici pripravljala Stvari, ki bi jih utegnil zdravnik .zahtevati, se je dobro seznanila s Čipovim domom. V sprejemnici sta bila dva močna udobna Oto la in zofa, vse pokrito s rjavim platnom. Tam je bila tudi miza, dva Ropsova bakrotiska in dolga vrsta knjig o verskih rečeh. Če izvzamemo knjige in bakro- kah sta bila skupaj, ji je ta povedal. Pomisli, svetovni vojski pravi bitka! Nasmehnilo, se je pri tej misli- Mnogo je prestal ta major. Menda 'bosta tudi oba enako stara — kakih štiri in tri-Samska. O, brez dvo- rala vsa nesrečna čakati v sprejemnici. Spogledala sta se. “Zakaj nisi mogla podreti ka- nismo tega samo-sanjali? če se mu kaj zgodi —” Samo če ne bo kakšnih vražjih posledic,” je ddjail Noel in nagubančil čelo “si navsezadnje vsem še zelo ustregla. Rnčem reči — tako krasen človek je — všeč mi je. In mislim, da bi tudi midva mogla biti -jemu všeč!” Judita je prikimala. “Bojim pa se, da ima pretres, Noel.” “Morda pa je zelo rahel. No, bova že zvedela v nekaj minutah. Imel je na čelu strašno buško, drugih znakov pa nismo megli najti nobenih.” "Pomisli, če bi ga bili ubili!” Ni bilo v Juditini naravi, da bi domnevala pošastne možnosti, "če bi ne bila šla do kluba, da tebe poberem,” je predla dalje, “če bi se bila peljala naravnost domov, se to ne bi biio zgodilo.” “Molči no, Judita! Kakšen smisel ipa naj ima vse to? Po- Nato je prišel zdravnik — vesel hrupen mož s kratko sivo brado. Videti je bilo, da oba polzua že leta in leta. “Pomagal sem temu mladeniču na svet,” je rekel Juditi in prijazno potapljal majorju --------.—------------------- -- krepko ramo. "Mladenič pa, ki glej —se je ustcpil prednjo— se mu ni ‘poznalo, da bi potre-j “Videti je, da Čip ni ravne pre-bovai pomoči ne ob tej ne Ob .možen. Hočem urediti račun z kaki drugi priliki se je malo zdravnikom. Saj boš na moji nasmehnil, kakor da mu je ne- strani, kajneda?” rodno, in vrata so se za njimi ^ “Seveda. Tudi jaz s»m že zaprla. Noel in Judita sta mo-,miišlila Pa še nekaj, Noei—” Tedaj se je (zdravnik vrnil, za njim pa major Stroud. Rahlo sta zaprla spalnico. “Nič takega, da bi se bilo treba vznemirjati,” jc rekel zdravnik veselo s prisrčnim glasom, kakor imajo navado zdravniki. “Človek se utegne huje poškodovati na lovu vsak dan, in nihče si zato ne bo delal skrbi. Rahel pretres in nekaj prask, to je Vse, gospodična.” “No, tudi to je več ko dosti,” je dejala Judita. “Pretresi so mi zopnni. In res ni nobena kost zlomljena ? Aii pa nas samo nočete prestrašiti?” “Dajem častno besedo kot oče sedmih otrok. Lahko pridete svojo-žrtev obiskat čez dan ali dva, pa *e boste na lastne oči prepričali. Major Stroud bo "Vesela sem, ker sva s) mila, da nikomur nič ne por >va,” je ... . j------- k..............- ------------------------- ....... šepnila. “Mati bi ga >ri priči ko torej: Miss Skrb, odpeljite dosti govorila. Na pragu svoje šla iskat v “Who’s Who Bi ■ ----------------------------------------------bi grozno.” (Dalje prihodnjič.) prenočil tukaj na tej arfi, bolničarka pa bo zjutraj pri roki, če jo bomo potrebovali. Ta- Zabičala eta tudi Millsu, ki je nanju čakal, naj molči, in odipeljala domov, ne da bi kaj i 'No?” “Vso so stvar ohraniva zase. Domačim najrajši ne bi nič po- kega pijanca?” je vprašal No- vedala. Si za to?” el, ko je hodil po sebi z rokami: “Zelo. To je najina stvar.” v žepu. “Zakaj si si izbrala rav- "Zadnje čase tako nisem po-no Cipa?” !rabila skoraj nič cd svojega de- Čudno, da je ime kar samo narja. Račune bova delila, ob sebi postalo obema trko do- 'vsak polovico . . , . Tudi Gor-muče! [donu nič ne pravi, kajne?” “Zakaj? Joj, Noel, kar ne j “Gordonu? Njemu še naj-morem si mfeliti, da je reci Ali manj.” se domov dn srce vam bodi pokojno.” “Zelo ste naju potolažili, gospod,” je rekel Noel in mu stisnil roko. Major Stroud ju je spremil do vrat, prej pa si še zapisal njuno telefonsko številko na polo, ki je metodičnemu č'pu visela nad pisalnikam. '"Povelj te mu, ko se zave, kako hudo nama je, in kako ... naju Skrbi.” Major pa je zmajal z glavo. “To bom prepustil vama,” je dejal, ko sta odhajala. “Jaz mu bom že drugačno pesem zapel . . . falotu, brezbrižnemu.” sobe pa je Judita Noela poljubila za lahko noč. V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SINA IN BRATA Pic. Joseph F. $i Debelak ki je dal svoje mlado življenje za domovino 12. maja 1904. Pet let, Je že minilo, kar srce ne bije tebi več; krogla vzela je življenje, končal te Je bridki meč. V tihem grobu mimo spiS, pod odelo tujih rož, ne žalost naža ne solze, k življenju te ne zbude. Tolaži nas le misel ena. da vidimo se nah zvezdami, tam ni boja. tam ni vojne, v nebesih bomo združeni. Žalujoč! ostali: OČE. MATI, BRAT in SESTRE. Cleveland, O. 12. maja 1948. V trajen spomin. — Roy Rogers, slavni filmski “cowboy," je pri zapadnjak v zadnjih 22 letih, ki je bil posebno počaščen v Garuman’š Chinese gledališču v Hollywoodu. V še moker cement je vtisnil svoj revolver, podpis in kot vidimo na sliki, tudi njegov slavni konj “Trigger" je dol odtise svojih kopit v ta cement, kar bo v trajen spomin v tem slavnem gledališču. Nenavadna srna. — Oskrbniki Bronx Uralskega vrta v N. Y. pravijo, da je ta mlada srnica nekaj nenavadnega. Ima namreč noge kot krava, vrat kot kamela in rep kot mula. In je prva te vrste, ki je zagledala "luč sveta" v Zed. driavah. KEEPING HEALTHY What Is Tuberculosis? By Dr. Joseph B. Stocklen. Cuyahoga County Tuberculosis Controller covering around them so that the /-\NCE it was called consump-w tion, or the “wasting disease.” Those sick with it lost weight, ■■i i -« strength, color, and š A gradually wasted J M away. Today we V Jm know more about I the disease and we I are able to eyre it I long before it I reaches the wasting stage. We can also I prevent it. No iong-I er do we call it I consumption but by ■ the more hopeful and scientific name, Tuberculosis. Tuberculosis is a catching disease. It Is caused by a very small germ. People who have the disease spit out these germs or cough them up. If the germs get into the mouth or nose' of a healthy person, he, too, may get the disease. The germs may be spread from one person to another in several ways. Kissing on the lips is one. Germs spit on the floor may mix with the dust and later may be breathed into the lungs. Using the drinking glass or spoon of a Your germs cannot spread to other parts of the body. At first this covering is very delicate, finer than a spider web, but gradually it gets tougher, like the scar that forms after a cut, and holds the germs in a little prison. Such little prisons look like tiny bulbs or tubers. That is why they are called tubercles and why the disease is called tuberculosis. Many people have tuberculosis germs locked up in their bodies but are not sick. Most of them don’t even know that a silent battle has been fought in their bodies and that the germs are safely locked up. So long as the tubercles keep the germs safely locked up, no harm is done. But in some cases, the tubercles may break down, even after years have passed. Then the germs may spread to other parts of the lung. If they grow and spread faster than the body can stop them, the fine air pockets of which the lung is made may be destroyed. When that ______ _ happens portions of the lung are p7rson" who has” tuberculosis is destroyed just as when an enemy another, for the germs may be left overruns a country and raids all th«. by hi. lip». wMchJirfotaJt. Hit ^ot touch« the lips of a person Ho* the Germ« Art When tuberculosis germs enter the body they may get a foothold in the lungs, just as seeds which fall on the right soil may take root. The germs are alive and soon grow in number. But the body ••vi. i____1. - —4- Itn triliinir tVlP grow in iiuiiio«- - * ,, fights back, npt by killing^the hardest reopie ox au ages may get this dangerous disease, tut it strikes most commonly W the age pdriod from 15 to 45 years. This is- the group 'in which .‘are the* students with promise before them, the wage earners, the parents, the producers of the nation’s wealth. Just why tuberculosis strikes hardest at the prime of life we Uli bike can reach a speed of over 40 m.p.h. j j Buy an EXTRA II* S. Savings Bond DURIN0 AMERICA'S Opportunity Drive Bo a Modem Forty-Ninori An extra Savings Bond now means extra opportunity in your future. Vou get four dollar* at maturity for every three invested now. And there’* no ri*k to you whatever .because your Savings Bond will be fully replaced by the U. S. Treasury If lost, stolen or destroyed. Ameriška Domovina REDUCIMG- »RIORS. *_______J C<)trvfelllmjto* G. WHISKERS