p U B S C RI P T I O N : u : S* Gaiiada & M V i<: x io * *IiJ3) NAROČNINA: Za Zd* dr* Canado & Mexico: Celoletno . Pol letno .—50 Četrtletno . —-C5 Za inozemstvo: Celoletno . $1*50 Posamezna štev. 2 centa. CortlarH 5188* NEW YOR K — PITTSBURBG, PA., četrte k 21, oktobra ( Thursd ay, 21. October) 1915. G e »io : ..Slovenijo Slovencem" j£to IX. Št. 35. ( Eifiga m j Časovno kolo se sila naglo obrača, Ni še namreč bogve kako dolgo odtakrat, ko je zavistna Rusija prepovedala zmagovitim Bolgarom vkorakati v Ca¬ rigrad, ko je jela ruska diplomacija na Balkanu ruvati in spletkariti med balkanskimi narodi, ko je zanetila drugo balkansko vojno, v kateri je razpadla balkanska zveza in v kateri je šlo za Macedonijo. Srbija se je docela predala ruski vladi, Ta jo je zato podpirala iz namena, da jo podvrže pod svoje kozaško ko¬ pito. Rusija je že odnekdaj postrani gledala svojo mogočno sosedo, avstrijsko monarhijo, ki se je čedaljebolj uveljavljala na Balkanu. Ni ji bilo to všeč. Ko so ji tamkaj postajala tla ze dokaj vroča, je naščuvala svojo deklo, srbsko vlado, da je začela gojiti, pospeševati in razširjati velesrbsko propa¬ gando na avstrijskem ozemlju med Bošnjaki in Srbi. Najprej so to počenjali naskrivaj in pod plaščem srb¬ skega dvora. Avstrija je sicer nekoliko vedela o tem pro- tiavstrijskem hujskanju odstrani srbske vlade same, ali od¬ ločilnih korakov ni storila toliko časa, dokler ni padei avs¬ trijski prestolonaslednik Franc Ferdinand kot žrtev vele¬ srbskega hujskanja. Avstrijska vojna napoved srbskemu narodu je zanetila svetovni požar, kakršnega še ne pozna svetovna zgodovi¬ na. Zarožljalo je avstrijsko orožje, dvignil se ruski medved, nemške piklhavbe so se zableskale pred belgijskimi trdnja¬ vami, Francoz je gnal svoje čete proti nemški meji, in An¬ glež je hitel s svojo slabo vojsko Franciji na pomoč. Avstrija se je lotila Srbov. Izprva je bilo njeno orožje zmagovito. Zavzela je bila že Belgrad ter zapodila srbsko vojsko v goi c. /kii se j c ukrenila DGjua s-reca, if* avstrijske čete so se morale umakniti s srbske zemlje, mo¬ rale so iti na sever zoper ruskega kosmatinca, ki je preti! Berlinu. Avstrija se še ni maščevala tedaj nad Srbijo. Sicer ji je prikopala dokaj klofut, ali smrtnega udarca ji m zadala. In vendar ji je še vedno tlela maščevalnost u srcu. Odtedaj, ko so morali Avstrijci oditi na sever, se je do godilo že sila veliko važnih dogodovščin. Osrednji državi, Avstrija in Nemčija, sta od vseh strani obkoljeni od sovražnikov, ali vendar je njuno orožje zma¬ govito na vseh številnih bojiščih. Na Balkanu se do zadnjih iednov ni nič posebnega pri¬ petilo. Diplomatje četvernega sporazuma so sicet brusili pe¬ te okoli vlad balkanskih narodov, ali zaman so bile vse nji¬ hove stopinje. . Grmenje avstrijskih topov pred Brest-Litovskom je iz- treznilo Romunijo, Bolgarijo, Grško, a Turčiji je pa vlilo toliko poguma' v prša, da je se danes gospodarica daidanel- ske ožine. . . Romunska in Grška ostanete še nadalje nevtralni, Bo- garija je stopila z. oboroženo silo nastran Avstrije, Nemčije in Turčije. Strojne puške, Škodovi in Kruppovi topovi pa hrabri avstrijski in nemški junaki so začeli konec velikega e .a — maščevanja nad morilskimi Srbi. Bolgari se tudi hočejo osvetiti in znesti nad njim, in že se bližajo njihove vojske začasnemu srbskemu glavnemu mestu — Nišu. Sicer je na povedal ubogi polentar Bolgariji vojno, in tudi od ruske strani je nekaj takega pričakovati, ali kljub tema je usoda Srbije že zapečatena. In skorogotovo bomo lahko kmalu rekli o njej: Finis — Konec Srbije, ali: Srbija — tuit J? bila, a ie ni več. ____ PREGLED NAJZADNJIH BOJNIH OPERACIJ NA BALKANU, I SRBOM, STARIN! AVSTRIJSKI SOVRAŽNIKOM, DEM E TRI US SOUNARiS New Minister of Infencr iiJE ZADNJA URA, AVSTROOGRSKE ČETE SO SI OSVOJILE 0BREN0VAC IN VRANJO VIŠINO, — BOLGARI PRODIRAJO UR¬ NIM POTOM PROTI PIROTSKI DOLINI TER SO ŽE PREKORAČILI EGR1N—PALAM A—STiP ČRTO. — SRBI PRIZNAVAJO SAMI PADEC VRANJE, /A.LHXANOc.(5 ZA IM IS j Psw OreeA' Premiet- Avslrijske in nemške č te so uspešno prekoračile Drino, Savo in Donavo na mnogih točkah, ter se sedaj postav ic na srbski zemlji ob severni in severno zapadni meji v boj- ni red proti staremu avstrijskemu sovražniku mnhkt Jiu Srbu. Francoske čete so bajt zasedle košček grške zemlje ob Egejskem mo ter prodirajo sedaj skozi Srbijo proti .zavazsdški Rfdja je fsbštrjdjevak F -v n4*o tuk.*» ; Varno ki lerijja #ali Črnega morja. Slika nam oeiiuje tudi dva člana no veva -grškega kabineta, in sicer odigoraj no¬ vega ministra Demetrija Go arisa in odspodaj pa ministrskega predsednika Al, Zaimka. PREKO BALKANA 00 SUEŠKEGA PREKOPA, \ GENERAL GLOBOČNIK. V ---—- ‘ Vojni časopis prinaša v zadnjem jesenskem imenova- njžu tudi povišanje preblagorodnega gospoda polkovnika Avgusta Globočnik v genetala. Novi general je rojen iz znane slovenske rodbine v Raj- tienbureu v zeleni Spodnji Štajerski. ■ ' Služil je pri 70. pešpolku, devet let v generalnem šta¬ bu in nadalje kot poveljnik 87. pešpolka.. Tako imamo tudi Slovenc, med naj višjimi vojnim, zapo¬ rednim svojega rojaka, kar nam dokazuje, da se tud, Slove¬ nec lahko povzpne do najvišjih vojaških služb - do generala. Nekoč je Napoleon I. rekel, da i pomeni Egipt v oblasti te ali ono velesile svetovno gospodstvo. On ga ni mogel obdržati v svojih ro¬ ča h. Ta veliki vojskovodja je name- ■aval dospeti preko Rusije v Indi¬ jo ter se tamkaj pomeriti z An e)i/jo. Ali na tem podjetju ga je loletela poguba. Dandanes pelje x/t v Indijo, ki je srce angleške Iržave. skozi sueški prekop. Tam ie Anglije Ahilova peta. Tisti, ki ie razumevajo položaja, so pripi¬ sovali ruskemii bojnemu pohodu srednjih velesil Napoleonovo na- cano, in njihova želja, duša toza 'ovnih naziranj, je že prerokova- a zavezniškim armadam usodo, ki c doletela Napoleona v Moskvi. Asquithi, Vivianiji in drugi ta¬ ci tiči. bi radi udušili bojazen hvo ih narodov z besedičenjem, češ, da je osrednjima državama nare¬ kovalo vpad v srbsko, ozemlje iz¬ it znanje. da ne moreta doseči na vzhodu in zapadu nikakih Uspe¬ hov. Anglija pa drgeta ,v strahu in ?e trese. Diplomatiena klofuta na Balkanu, ki nima v zgodovini pri- iiora in ki se zrcali v tem. da je Bolgarska stopila nastran Avstri- ‘c in Nemčije, in nadalje v tem, da ostanete Grška in Romunska je nadalje nevtralni, je nekaka predhodnica .vojaškemu porazu \ "h štirih spojencev.' Anglija trepeče, ker teče nje¬ nemu svetovnemu gospodstvu vo¬ da v grlo. Ali ne more si pomaga¬ ti. Njene dosedanje zaveznice, Francija, Rusija in Italija, niso za nič. Balkanski narodi se ne dajo pregovoriti. Izmaličenje nemške¬ ga načrta, izsiliti zvezo med osred ijima velesilama in Turčijo z oro- Vjom; se mora sedaj v prvi vrsti iresničiti, kakor pravi londonski 'At ..Globe 1 /, Bojazni polni pogledi so že po¬ moči proseči naravnani na Japon¬ sko. Četrt milijona japonskih voja¬ kov v turški državi bi popolnoma odgovarjalo japonskim življem skiiii interesom, pravi dalje gori omenjeni list. Kajti v nemški eks¬ panziji tiči nevarnost, da se bo Nemčija, če zmagovita na Balka¬ nu, zopet pojavila na Daljnem Iz¬ toku. da osnuje vznjemuo s Kita.] ei mogočno velesilo. Anglija se trese za svoje .-sve¬ tovno 'gospodstvo. Ifcpulitev le-te- ga iz njenih rok mora biti končni cilj sedanje vojne narodov. Osvo bojenje narodov izpod samopaš- nih angleških grabelj 1 vori pred pogoj ter obenem zajamčen je. trajnega miru. Dne K), avgusta 1913. je izdal bolgarski vladar Ferdinand na na slov svoje vojske sledeče dnevno povelje: ,.Vojaki! V trenotkn. ko bi se imeli- vrniti na svoje domove, nas jo zadel nov udarec: Naša zavez¬ nika. s katerima smo bili sklenili docela jasne pogodbe, sta nas iz¬ dala ter hotela nam iztrgati to. kar smo odkupili s krvjo tisočerih in tisočerih junakov. Ogorčen nad tem izdajstvom ni mogel bolgar¬ ski narod, od najvišjega pa do I najnižjega, prenesti z mirno dušo j tega ropa. Izzvani po svojih sta¬ rih zaveznikih smo morali radi ali neradi, začeti težki boj iznova. Ta boj bi bil ovenčan z velikimi us¬ pehi, da ni kar. cela vrsta prej rie- siutenih političnih dogodkov ohro mila. naše sile. Od vseh strani stis¬ kani smo prisiljeni podpisati mi¬ rovno pogodbo, narejeno in skle¬ njeno v Bukarešti, ker se naša očetnjava ne more kosati s petimi sovražniki. Utrujeni, upehani in izčrpani, pa ne premagani smo morali naše zmagovite prapore speti za boljše dni. ..Slavni vojaki! Sedaj ko zapu¬ ščam vrste vaših junaških polkov, si štejem v sveto dolžnost zahvali¬ ti se Vam v imenu Bolgarske is¬ kreno in presreno za vse žrtve, napore in težave, ki ste jih pre¬ trpeli in prestali med tein orjaš¬ kim bojem. Bog Vas poplačaj za vse, kar ste storili za svojo domo¬ vino. Zgodovina-in zanamci bodi o tem sodili tov tudi znali cenit vaše velikanske zasluge. Z zlati¬ mi črkami bodo zapisane. Želim da se zdravi povrnete na svoji domača ognjišča ter se z novim, močmi in svežo odločnostjo in vztrajnostjo posvetite svojim mi¬ rovnim poslom, in da procvitata svoboda in narodno blagostanje okoli Vas. Pripovedujte svojim otrokom in vnukom o hrabrosti bolgarskih vojakov ter jih pripravljajte na tisti dan, ko bo treba skončati slavno delo, ki ste ga Vi pričeli! - ' s tem dnevnim poveljem je od redil Ferdinand razoroženje bo! ganske vojsko Kar je naročil bol¬ garski kralj svojim vojakom, se je jelo izvrševati danes. Samo da ni svetovna zgodovina čakala do¬ be njihovih otrok in vnukov. Bukareštauski mir je oropa' 1 bolgarski narod vseh velikih us pehov. pridobljenih v prvi bul kar ski vojni. In za ..vrsto ne,slutenih političnih dogodkov" jo stala Ru¬ sija. In če je Bolgarska stopila sedaj nastran obeh osrednjih dr¬ žav, je to storila zastrantega, da dokonča slavno delo prve balkan¬ ske vojne. Bolgarom očitajo sedaj nehva ležnost napvam Rusiji. Vse strani novejše bolgarske zgodovine so popisane z zgodbo o ruskem nasilstvu, z zgodbo o stra- šuih orgijah ruske km it e in koza¬ škega vladanja. Xu Grška in Romunija? Poče mu se tidve državi ne vržetc spo¬ jenemu v naročje? Temu vprašanju je kaj lahek odgovor. Uvidevši, da je. zavezniško oro¬ žje vsepovsod zmagovito, izpoz- navši, da se na besede ruskih francoskih in angleških diploma¬ tov ne morete zanesti, da so ob ljube odstrani spojencev docela piškave, sta se odločile, da osta nete še nadalje nevtralni. Tako pomagajo Avstriji in Nemčiji ob njunem pohodu na Berlin, preko Londona, 20. okt. —Današnje poročilo vrhovnega armadnega poveljstva o dogodkih na balkanskem bojišču javlja, da so prodrle e. in kr. čete dalje proti jugu. Le-te da so zlomile srbski odpor ter zavzele Obrenovae. Nadalje govori o uspehih Galhvitzove armade ter o zavzetju mesta Vranja po Bolgarih. Službeno se glasi tozadevno poročilo, kakor sledi: ..Avst-roogrske čete so se pod poveljstvom generala Koevessa po¬ lastile Obrenovaca.- ..-lužno Belgrads sta dosegla zaveznika po srditem boju višine vzhodno Branka, južno Ripanja in takisto južno Groke ob Donavi. ( To se pravi, da so se prerinili okoli 12 milj ob železniški progi dalje.) ..Desno krilo Galhvitzove armade je zavzelo vasi Vohanj in Malo- krizno. Planoto pri Lučiči, kakor tudi ono južno in vzhodno od Bo- zevač-a do Mialjevaea smo iztrgali sovražniku iz rok. . Armada generala Bogaeeva, poveljnika prve bolgarske armade, je prodrla preko [novega proti Miajocalu in v smeri proti Pirotski dolini (V tej smeri leži Niš, nekako 40 milj od kraja Pirot.) ..Druge bolgarske čete so zavzele mesto Vranja v dolini gornje Morave ter prešli že Egrin-Palanka-Stip-črt.o. PREKO 2000 SRBOV VJETIH. Dunaj, 21. oktobra, prejko Londona, — Uradna daje c. in kr. reneralni štab danes o bojih v Srbiji sledeče neznanje: ..Napadi zavezniških čet so bili včeraj vsepovsod uspešni. Okoli- a Mačva je večidel v naši posesti. ..Avstrijske čete. poslane na obeh straneh izliva reke Kolubre naprej, so opolnoči zavzele mesto Obrenovae ter se polastile višin ut južnovzhodni strani le-tega. ,,Cete, ki prodirajo od Belgrada sem, preganjajo sovražnika v pčiii sjj.vri onstran Ripanja. V* r- 1 C. ifV- feV. 11 'Je V.-l .S -/-h.-r.li 1 'i arv- .. :e ga polastila ter tako otvorila zvezo z nemškimi divizijami, ki uspe¬ mo prodirajo na obeli straneh spodnje Morave. „V tri dni trajajoči borbi za posest AvaIških višin in postojank '-evernozapad.no Groke so vjele naše čete 15 srbskih častnikov in 2000 mož. Bolgari so se polastili prve sovražne utrjene črte iztočno Pirota er prodirali tja do vitanjske okolice**. ZAHRBTNI NAPAD, Sofija, 19. oktobra. — Uradno obvestilo se glasi: ..Naše vojske so včeraj nadaljevale svoje prodiranje na celi črti, T dolini reke Morave so naši zavzeli Vranjo ter tako prerezali črto ikoplje-Niš. ,.Tvo je naša konjiča prikorakala v Vranjo, jo j ».prebivalstvo iz¬ prva veselo pozdravljalo z živiio-klici, potem, pa jelo nanjo streljati malone iz vsake hiše. ..Naše čete, ki prodirajo od Egrin-Palanke proti Stracinu, so vje¬ le en eel srbski bataljon. ,.V dolini reke Bregalniee smo si osvojili mesto Kočana, odkoder sedaj prodiramo proti zapadu**. ŽELEZNIŠKA PROGA PREREZANA. Pariz, 9. oktobra. - — Glasom zelo verodostojnih in zanesljivih »uročil- je sedaj železniška proga Solun-Niš prerezana. Tudi brzojav¬ iš zveza med Grško in Srbijo je prekinjena. Neka vest zdne 17. oktobra, poslana listu „Tempsu“, pravi, da 'o Bolgari zavzeli ozemlje med Vranjo in Ristovacem, ki obvladuje o!tinsko železnico. Obe mesti ležita prav ob progi ter sta nekako est milj oddaljeni drugo od drugega. Posledica tega bolgarskega m ka je prerez železnične zveze s Solunom. V TREH DNEH PRED NIŠEM. Washington, 19. oktobra, — Tukajšnje bolgarsko poslaništvo je irejelo danes uradno obvestilo, da je železniška proga Solun-Niš po •o! ganskih četah prerezana. Zavzetje Vranje zabranjuje Srbom do- ■02 živil in vojnih potrebščin iz juga. Kakor je poslaništvo obveščeno, so štiri bolgarske armade na minem pohodu proti Srbiji. Poslaniški uradniki pravijo, da se bodo bo'parske čete že tekom treh dni v veliki moči dokopale do Niša. ŽENSKA VOLILNA PRA¬ VICA POGORELA, Prvo glasovanje glede izboljša¬ nja in priznanja volilne pravice v Ncv-Jersev se je Včeraj konča¬ lo s popolnim' porazom zagovor¬ nikov ženske vililne pravice. Le¬ ta nepričakovani izid je silno ra¬ zočaral ves siifragctskr svet. In suiragetke so celo v strahu, da ne bi na glasovanjih, vršečih se dne 2. novembra t. L v državah Ne\v- York. Pennsvlvania in Massachu¬ setts doživele pravtakšnega raz¬ očaranja. Doslej so se samo za- padne države: Wyoming (1869), Colorado (1893), Idaho (1896), Utah (1896).AVashington (1910), California (1911), Arizona (1912) Kansas (1912\), Oregon (1912), liilnois (1913), Montana (1914), Nevada (1914), izjavile za žensko enakopravnost v političnem živ¬ ljenju, in Ne\v-Jersey je prva vr¬ zel v okrožju vzhodnih mest. Tako lepo bi bilo; pa se ni kljulvtemu zgodilo. obrežji sueškega prekopa preko srbskega ozemlja Bolgarska. Tur¬ ška direktno, a Romunska in Gr¬ ška posredno. Vse te usluge bodo bogato po¬ plačane. Romunska in Grška go¬ tovo ne odidete praznih rok z mn rorire konference, Avstrija bo imela precej novih izhodov na ši- roko morje. Bolgarska se zffvselej otrese ruskega jerobstva in dobi celo Macedonijo. — 2 — SLOVENSKI NAROD'21. oktobra 1915. POTEK ŠESTE REDNE KONVENCIJE S. N, P. E. Popoldanska seja dne 21. sep¬ tembra. 1 Predsednik Miklaučie otvori se¬ jo ob 2 uri popoldne in vpraša kje je tajnik br. Verderbar, da prečita imena delegatov. Br. Pe¬ terlin pojasni, da so bili dopoldne vsi glavni in pomožni odborniki odposlani do izida volitev porot nikov. Br’’ Miklaueie ppozori osta¬ le odbornike, da se opetno odstra¬ nijo, kakor je bilo določeno. Brat Pleteršek zavzame mesto pred sednika, nakar se afera nadaljuje s pripombo, da naj se po kratkem razmotrivanju sestavi sklepčen predlog, kakšna kazen se določi. V debato poseže več govornikov, ki so povečini za milostno sodbo, med njimi v prvi vrsti brat Sto- nič iz Chicaga, to je proti izklju¬ čitvi. Po skupnem sporazumu se koncentrirajo predlogi v dva sklepčna in sicer: 1. ) Br. Faletič naj se zaveže, da v teku 14 dni prekliče vsa ne¬ dokazana obrekovanja v listih ter obljubi da ne bode nikoli več pi¬ sal neresnic napram glavnemu in pomožnemu odboru in jednoti Nadalje se zaveže, da ne bode več rabil imena Ahasver. kadar ima kaj pisati v javnost, temveč bo kot mož s pravim imenom priše na dan na pristojnih mestih. Za kazen se mu naloži suspenzija 90 dni od danes naprej. 2. ) Drugi predlog se glasi v sli¬ čnem tonu samo, da odpade sus¬ penzija. Pri obeh predlogih sledi izključitev, če ne stori tega Rezultat volitev je bil sledeči: Za prvi predlog ..preklic in sus¬ penzijo je glasovalo 53 porotni¬ kov; za preklic 50. Brata Faletiča se ®a to vpraša, če sprejme obsodbo ter podpiše sestavljen preklic ter odpošlje v liste, v katere je dopisoval. Po kratkem molku, napravi večjo govoranco, ter dokazuj h, da ie de¬ lal vedno za korist Jednote itd. Da pa bodo imela Jednota -mirnej¬ šo vest,'se obsodi saur~s~ptqt; da o dst on i Z d-Unančjim dnevom i 7 - Jeclnote. ker trn more Sprejeti obeh'kazni, eno bi sprejel. Ne ma¬ ra biti nikoli več elan Jednote, ka kor imeti stika sploh s slovenski¬ mi društvi. S solznim očesom za¬ pusti svobodno zborovaln o dvora¬ no. K temu sledi še nekaj malih debat. Na občo željo pa se afera Faletič splošno zaključi ob 3.20 popoldne dne 21. septembra 1915. Anton Peterlin, Valentin Repovsh zapisnikarja. ;f' Javni preklic. Podpisani preklicem ,do pičice, kar sem pisal v odprtem pismu glavnemu, in pomožnemu odboru S. N. P. J., objavljenem v listu GJar; Svobode dne 30. marca t. 1. štev. 26, da so bile vse tiste obdol- žitve naperjene proti članom glav nega in pomožnega odbora S. N. P. J. in upravitel ja Glasila neres- tožene. Po končani aferi g. Faletiča se preide na dnevni red. Vzame se v pretres vprašanje radi tiskanja zapisnika. Br. Jakše poroča, da pride iz tiskarne 1 oseba, kateri, se lahko odda delo. Se*/.»me na zna nje. (Nadaljevanje.) Predlaga se, da se zapisnikarjem plača po $3, dnevno. Debate se udeleže br. Stonie, Ambrožič in Terbovec. Na glasovanju se sprej¬ me predlog za $3. - .sprejme protipredlog s 65 proti 20 glasom. Nadalje se stavi predlog, da se e voli sedaj nadaljnih odborov, nač pa po potrebi. Sprejeto. Stavi se predlog, da pridejo imena predlagateljev samo v ori gina), kakor je bilo že poprej jem ter predložil sledeči račun: Skupna svota od 25. junija 1914 do 3. septembra 1914. Volitev odbora. Predlaga se, da se nominira šest kandidatov za predsednika in podpredsednike in sicer takole: kdor dobi največ glasov je predsednik, drugi je pi¬ vi podpredsednik in ostali trije pa namestniki za. vsak slučaj. Pred log sprejet. Nominacijo so spreje¬ li bratje: Goršek, Radisek, Vo¬ grič, Kvartič, Taučar in Kukar Potom tajne volitve so bili izvo- ljeni: Br. Taučar predsednikom s 45 glasovi. Br. Goršek prvi pod¬ predsednik s 24 glasovi; br. Vo¬ grič drugi podpredsednik z 20 glasovi in ostali trije namestniki pa Kukar 16, Radišek 11, in Kvar tič 9 glasov. Br. predsednik jih pozove, da zasedejo takoj svoja mpsta. B Taučar zasede predsedniško me¬ sto in se v kratkem govoru zahva li zboru za izvolitev te obljubi da bo deloval najboljše! po svo jih močeh in nepristransko, istem smislu govorita br. Goršek in Vogrič. Jobu Ribič ... \nton Galičič Moizijo Folmajer .. .. van Servoiski. Mihael Feklar . Budvi k Polutnik. Članom v štrajku v državi Goro. in Ohio Nominacijo za zapisnikarje Nominacijo so sprejeli br'. Canker Berger in Undervvood. Br. Gesel stavi predlog, da se nominacijo zaključi. Predlog sprejet Potom ta jne volitve sta bila izvoljena za nisnikarjem br. Canker s 100 gla sovi in br. Berger s 93 glasovi Br. glavni tajnik poroča, da se je po zaključku .zadnje letne seje se¬ stavilo provizorična pravila in jih je dalo tiskati ter so sedaj de legatom na razpolago, da jih vsak delegat, lahko dobro presodi se pripravi za čas, ko pridejo pra vila na dnevni red, da o njih d Zavertnik se oglasi batira. Br. dnevnome redu ni zaklju hu- , časnikarski- ; laga. se, s.-, skup pati - VjmJ -:'y v A Boje -ze s ! zvečer. m pripomr. i :.e se dovoli Hcerjfi oh da -sp- brobit Jednote in vodil kot po¬ oblaščenec gl. predsednika jedno- tine seje po svoji najboljši moči in previdnosti. Dodaje tudi poro¬ čilo o svojem delu kot pooblašče¬ nec za sprejemanje darov za one¬ mogle člane, in podpore štrajkar- S k upaj 50,000 KNJIŽIC Louis Skubic $2.527.79 1.39 2,529.18 Dopo ika seja dt-sr Predsednik otvori sejo ob 8 nri zjutraj. V razpravo vzame zadevo Trubar”,, štev. Citajo se imega odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi. Na vr¬ sto pride čitanje zapisnikov odbo¬ ra, ki je vodil razpravo afere glav odbora in br. Faletiča. Po preei- tanju se vname kratka debata, na kar se predlaga, da se zapisnik z malimi popravki sprejme in deba¬ ta zaključi. Predlog sprejet. Br. Rupar prosi, da se mu dovo¬ li odstraniti, da gre k zdravniku za kratek čas;. Sprejme se predlog, da se mu dovoli. Br. Železnikar opozarja, l.-r. predsednika, da se drži strogo re¬ da in delegacija, naj. bo bolj* po¬ slušna- in se drži parlamentarnega reda, ker le na ta način nam bo mogoče napredovati. Na vrsto pride čitanje zapisni¬ ka IV. seje, ki ae je vršila po kon¬ čani aferi bivšega Faletiča, kateri i se z malimi popravki sprejme, j Br. glavni tajnik priporoča,-da J se takoj nekaj zaključi glede pre J gledovanja jednotioih knjig. Br predsednik pojasnuje, da je to iz sklenjeno, in da dobijo delegatje original, pač pa. da se imena izpu¬ ste, kadar bo zapisnik priobčen v ,,Glasilu. Predlog podpiran in po daljši debati sprejet. Potem pride čitanje dopisov in brzojavov. Potem pride .na vrsto poročilo glavnih odbornikov. Glavni predsednik Jakob Mi- klaučič poroča, da je deloval ved¬ no in povsod po syoji najboljši moči in prepričanju za blagor in proevit, S. N. P. J. Pojfisnuje vzro¬ ke, zakaj se ni udeležil vseh me¬ sečnih sej, ki jih je kot glavni predsednik Jednote dolžan se ude Iožiti. Poroča, da je obiskal razna društva in posamezne člane ter se potrudil, da se doseže pravica in sloga in širi ugled in proevit Jed¬ note. Poudarja tudi, da je bil; član ,i glavnega odbora ze od Baša Iške ; I konvencije, hi da bo tu li v b' jčb deloval z isto vnetostjo in res- . j r.o^tjp, rcr zastavil. va<: - vojc - ino---- J urni L ra princ;]'-ih r.,rvi; .S. j P. J., ko morebiti ne *a w | borni k. | Končno poživlja še /se odbor¬ nike in delegate in vse članstvo, da store tudi oni vse za napredek in proevit naše slavne Jednote, ki je in upa, da bo najboljša in naj¬ naprednejša slov. organizacija. Predlaga se, da se vzame poročilo glavnega predsednika na znanje. Predlog podpiran in sprejet, na kar brat, predsednik zaključi do¬ poldansko zasedanje. POPOLNOMA ZASTONJ Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki ise hočejo ženiti, možje, ki. so bolni, slabi, nervozni, onemogli m izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim živ¬ ljenje nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje, zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravju, moči in kreposti v kratkem času in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje med možmi — zdra- Ali trpite ., <14 „ -,ji zaotnibljcnju krvi. ka- na sifilis«;'' 1 bosti . „ n spolno-url- pavici, b a]ez!jlv ii, boleznih, nanuh 1D Javnosti, zapeki li kon- naduhi, neprebrm«' ^ r evmattz- želodčnih, mehurnlh iu led¬ vičnih boleznih? . . , v križu m v skle- Imate li ^ '‘ , .,,. lV obol. izgubo teka, K h 1 . aU ^elodru, riganje, žolčno n- kislino v z«. hlittva „p. umazan je- ganje, pogosto bi o ^ k „ lc)bai - ie z ;k. smrdeli I j( , in emije* °^.°£ ‘Sro vznemirite, ustvarite raz- vi, močni in krepki lahko najdete nas vete, ki vodijo do tega Drugi podpredsednik br. Louis Skubic poroča, da je deloval v do. Predlaga se, da se poročilo v;,., me na znanje in da pride celi ra¬ čun v Zapisnik. Podpirano in spre¬ jeto. Poročilo glavnega tajnika: Moje poročilo od zadnje kon¬ vencije je obširno, in ako bi ho¬ tel poročati vse podrobnosti, na¬ polnil bi lahko več listov, ker smo imeli od zadnje konvencije več vsakovrstnih prememb kot ves čas. odkar obstoji Jednota. Do¬ takniti se torej želim le važnih stvari, ki vam niso še mogoče zna¬ ne in vas bodo zanimale. Kolikor se tiče mojega dela, mi ni potrebno veliko o tem razprav¬ ljati, ker, kako sem posloval in kako .sem delal, je lahko vsakemu znano. Kdor je pazno zasledoval — v tej knjižici POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI Ali se hitro v slabo vo- l,Ur » tC Ali a Steiner vozni in utrujeni ob ljo‘? Ah ste - )0 ; c fi v družbi, obu- jutrih, _ pla|ni l „. ? J Na .- a brezplačna pani m za ■ j iar trne teli knjižica vam p ' t ’ iu „ m jeziku, da bolezni, v vasem ma^ ^ ^ * la,l veti’ 6 in podatki, ki jih vsebuje. „ _..l , ki jih bi moral zrnat, iu samski, bolan ki dobi. Zapišite vaše am. nasveti *“ i™~ a i z] j a ti vsak moški — tiste stvari, ki .V h .J ?ilra ‘. Zapomnite si, da je mi idačamo tiuK poštnin^ ^ Na ovitku ni zdravnikovega Zaloga znanosti je, in vsebuje ra'no ; mlad in star, bogat m revep, oženjen ta knjižica popolnoma zastonj, 1,11 la J a u ' otri kakor samo j - POŠLjiTE KUPON ŽA KNJIŽICO SE DANES. DR. J. RUSSELI. PRIČE CO., S. 701, 208 N- Bth knjižic, in Gospodje:—Zanima mo Vaša ponudba glede brezplac • ■ ’ • pošljete en izvod. ribanje ričal vsei Tfirlf toe pre hih poro za $1 (10013) za $2 (1195)( za $3 (377) članov in članic. O rezultatu bolniških razredov se danes več ne more poročati ka¬ kor o skušnjah, ki smo jih imeli v dobi 4 mesecev, kar pa se ne mejre vzeti za merodajno, ker sta¬ tistike se ne morejo delati po praksi in skušnji par mesecev. Ko liko morem danes poročati je to- It-jVi-i fin olmif ki so zavarovani za BOJNE MAPE 1 EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V OBLIK! VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI, društva , Primož ' 26. Br. Bogataj poroča, kar je J dnevnega reda in se'počaka, dok- njemu rriaaio v celi zadevi drn- ler pride ta točka na vrsto. Prod- , Primož Trubar” in izjavlja ‘ Baga se, da se gre iz dnevnega fe re tudi, da je dr ge g a delegat r ° izvolila dru- cla in pride takoj’na. volitev p mesto Faletiča, 'gladovalcev knjig. Stavljen je rro stri Zalokar ugovarja govoru tipredlog, namreč, da se Te vol: • Bogataja. Br. Bogataj pa zo-,odbora, amj.ak najame zapriseže nega vešeaka, ki bo knjige pre is¬ kal. Stavljen je še posredova ni net, da ga sestra Zalokar ima za nekakšen rredmet pred delegati; da ga žogo. kedar sc ji■ poljubu. Na posled ie bil stavljen predlog ^da se br. Jenca sprejme kot dele¬ gata z(a društvo Primož Trn bar”.. Predlog nodoirnu in sprelet (sestra Zalokar uj i,, . ]F>y* _ pv*r. ^1 Ci n. z d n ega, upre redu volite lega. odbora. »vtiria. za.ključ- naznanja. da je konVene razora v o se vzgip*. določilo plače tega od¬ bora. Predlog st.uvije«, da se pla¬ ča predsedniku konvencije $25.—. Protipredlog se glasi na $20. De¬ bate se udeležijo še bratje Rado- vanič, Canker, MtoniČ. Krarrtaršič in Potokar. Ko ve zaključi debato, •pridetn na glasovanje oba ‘pred¬ loga in sprejet je protipredlog za $20. Plača zapisnikarjema: vršit J <5 nalogo, katero sen. pre¬ vzel takrat, pač pa veliko Več, o čemur se na zadnji konvenciji sploh vedelo ni. Pri podpornih or¬ ganizacijah dandanes ne odločuje več članstvo samo, ‘gl. odborniki ali konvencija, pač pa zakoni raz¬ ličnih držav, katerim se moramo pokoriti. predlog, namreč, da se najame ve ščuka in se voli izmed'delegatov vsaki dan dva odbornika, ki bo sta prisostvovala in pomagala pr pregledovanju. Posredovalni pred log sprejet. Na to se voli odbor. Predlagana in soglasno izvoljena sta za prvi dan br. Pleteršek in Dolinar. Brat glavni tajnik priporo da gre izvoljeni odbor za pregle¬ dovanje knjig takoj na delo in najde vešeake, kar se zgodi. Predlaga se, da se izvoli preis¬ kovalni odbor za resa vanj e pri¬ tožb. Stavljen je protipredlog, da sc ne voli +akega odbora ampak da konvencija sama vse pritožbe zasliši in reši. Vname se o tem šir¬ na -debata. Po končani debati se nje poroč Popoldanska seja dne 22. sep¬ tembra. Predsednik otvori sejo ob dveh popoldne. Citajo se imena odbornikov in delegatov. Navzoči vsi. Predsednik prosi konvencijo, da dovoli vstop gospodu E. Kri¬ stanu, delegatu Ji/gosl. Soc. Zve¬ ze, ki želi v imenu iste organiza¬ cije pozdraviti delegacijo. Vstop soglasno dovoljen, na kar pozove predsednik g. Kristana, da nasto¬ pi. Gospod Kristan pozdravi zboro¬ valce v imenu Juggl... Soe,_Zveze ter v svojem nadaljnjem In jedr¬ natem govoru zelo hvali namen in načela naše. jednote ter vzviše¬ no delo, ki ga ista izvršuje. BV>u darja, da ni njegov namen se vti¬ kati v notranjost jednote. Pojas¬ nuje, da je slov. delavstvo jelo na¬ darjeno in ukaže!.jno, nima pa do volj prilike do izobrazbe, vsled česar je prezirano in mora oprav¬ ljati tudi najtežja in najnižje pla¬ čana dela in da je njegova organi¬ zacija prišla do zaključka, da bi se s sodelovanjem naprednih slov. jednot, kakor je naša, dalo v tem oziru -veliko pomagati in doseči. Pojasnuje na kratko načrt, kako bi se to dalo doseči. Dotakne se tudi Glasila in ustanovitve skup¬ ne tiskarne in konca svoj govor z željo, da bo delo konvencije ko¬ ristno in plodonosno, da Jednota deluje na tem principu kot sedaj, in da bi ista rastla, cvetela in ži¬ vela I Potom zakonov smo bili prisi¬ ljeni 'spremeniti našo lestvico, sprejeto na zadnji konvenciji: n- ložiti prošnje za Lieense in jih nabaviti, kjer je, bilo mogoče in spt^meniti smo morali takorekoe celi sistem v glavnem uradu. Nekaterim elanom ni nikdar šlo v glavo in jim ne gre še danes, da zahteva lestvice je;prišla ;od stra¬ ni zakona, pač pat se trdi, da je to delo gl. odbora. Kdor še o tem dvomi in se hoče prepričati, ima tukaj na razpolago vso mojo ko rešpondenco z državami, da bo na' jasnem, odkar je prišla,lestvi ca. Iz pisem se bo lahko prepričal o marsičem, da mu ni še bilo zna-' nega, posebno o delu in skrbi, ka terega ima glavni tajnik, o kale rem članstvo sploh ničesar ne ve. Prošenj za ,,lieense” smo do da¬ nes uložili 6 v šestih različnih dr¬ žavah in oglašajo se druga za dru go, in v teku par let bomo morali imeti dovoljenje za poslovanje v vseh državah, ker zakoni postaja¬ jo vsak dan ostrejši.-S tem, da bo Jednota imela pravico poslovati ne borno nič na boljšem kakor in o goee. kdo misli, pač pa na slabšem ker „licensi” stanejo veliko denar ja.' in dela. koristijo Jednoti na sploh nie, vendar pa se moramo pokoriti zahtevam zakonov. Zadnja konvencija je sprejeli referendum, potom katerega sme si prihranili eno konvencijo, ker ko bi tega ne imeli, bi morali ime ti izredno konvencijo, katera b; nas stala okrog deset tisoč dolar jev. . . Referendumov smo imeli vsa! skupaj 7, o katerih izidu je vsem znano. Sprejeli smo več razredov bolniškem skladu. To je sicer sta¬ tistika za oba 4 mesecev. Kako se bodo obnesli razredi v bodoče, bo pokazala bodočnost, Upeljanje razredov in sistema je bila velika in težka naloga in vzelo mi je veliko mojega proste¬ ga časa. in truda. Sestaviti sistem za tako,razpeljavo kot jo imamo pri Jednoti danes, po katerem je mogoče voditi natančno kontrolo nad 1400 člani, ni nobena lahka stvar, oziroma zame ni bila. Sistem, ki sem ga upeljal ni la¬ hek in zahteva več duševnega de- a, Za nekatere tajnike je velika nadloga, pač pa je potreben in za Jednoto koristen, potom kate¬ rega se more primerjati asesment vsakega člana in zaslediti naj¬ in an j š i primanjkljaj. Veliko dela povzroči vedno me¬ njanje tajnikov pri društvih. Ko se eden malo privadi delu, pusti tajništvo'in na njegovo mesto pri¬ de novinec, ki ni mogoče nikoli še opravljal tajništva, katerega je treba znova učiti in ko se zopet privadi delu, spet resignira. To se ponavlja pri nekaterih dru¬ štvih po 4-5 krat v letu. Čuditi se ii torej, da. na glavni urad pride 90 od sto mesečnih poročil in vseh drugih tiskovin, spolnjenih j ne¬ pravilno in na vsako tako po¬ manjkljivost ie treba pisati naj¬ manj eno pismo. Druga korespondenc,: med dru- ;t\i iu Jednoto .je ogromno veli¬ ka, poleg pa imamo veliko kores¬ pondence v angleščini z'zdravniki odvetniki in državami. SAMO 25 CENTOV. Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barv&h. Knii ^a" te velika 14^ palca v dolžino in 10 palcev v širino. Najprej so navedene sile vseh vojsk s številkami, nadalje so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev. Zatem prva mapa v barvah porazdeljuje celo Evropo- kakor se v sedanji vojni grupirajo države, in kdo in proti komu se bori. Je tud! označeno v barvali- Četrta stran obsega cel svet. na kateri je označeno, koliko Ima vsaka vojujoča se država kolonij ali naselbin in kje se nahajajo- Na peti strani je v barvah nemško cesarstvo, obkroženo od sovra¬ žnikov, ki se bojujejo, in kje se bojujejo. Na šesti strani je Rusija z mejami Nemčije in Avstro.Ogrgke. kjer se sedaj bijejo silno krvavi boji- Sedma stran obsega Ang'ijo z njenim otočjem in Irsko, okoli ka¬ tere se bijejo velikanske pomorske bitke. Na osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo ln Relgijo. koder razsajajo najljutejši boji- Deveta stran obsega celo avstro.Ogrsko državo z njenimi mejami na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje, ln pa z mejami na Rusko,kjer se sedaj merijo avstrijske in ruske vojske v najsrdi- tejših bojih. Na deseti strani je Srbija z novo teritorijalno posestjo ln melaml. kjer se nahaja sedaj srbska vojska i t- -.1. Predsednik konvencije se v ime nu iste zahvali g. Kristanu za lep in laskavi govor. Potem se pride na čitanje dopi¬ sov in brzojavov. Potem se preide na nadaljeva-j nov in članic. i'očil glav. odbornikov. Zavarovalni! za posmrtnine in bolniške podpo¬ re, po katerih je članstvo danes zavarovano sledeče: Za posmrtnino $150 (424.) čla nov, zn $600 (10129) članov, za $1000 (862) za $1.500 (170) čla valnih za bolniško pod SAMO 50 CENTOV, pa oabite velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬ mi m s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih držav, poleg te pa le eno knjigo s slikami z bojišča, ki vsebuje 50 krasnih slik. Na sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in precizno izdelan zemljevid avstro-ogr.ske monarhije, kjer se najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne 7 naŠ1 !?T 0V l ni V Kar ^ atib m v Galiciji. Knjiga je zmes prekrasno delo s o0 velikimi slikami z bojišča. A vse ta dobite samo za 50 centov. bojišča"! ca.rL"uL!rna r o“r m po P ŠGe a oh drUg0 ' * el,kam * * upravo ..Slcvenskeg.-i Naroda". f obenem 25 ali 50 centov na » y«*****^**~^ pošten delave 'i lalik-J /itd.už v svojem pro¬ stem času neko¬ liko dolarjev na teden, ako se ta¬ koj obrne na upravo »Slovenskega za pojasnilo. Naroda' _Mrs. Marija Skala, P. O. -Bos ”5, Tooele, Utah, bi rada zvedela za svojo sestro Nežo Golobič o- moženo Novak. Pred več leti je bivala na Chisholm. Minn, potem je odšla nekaVna farmo. Ako kdo kaj ve o njej naj to sporoči na gornji naslov 10. 6. - 3. Glavni pdbor je imel od zadnje konvencije skoraj dvakrat v led¬ in svoje seje, o katerih ste čitali zapisnike v Glasilu. Seje so bile vse potrebne, ker na dnevni red so prišle različne kočljive zadeve, ki s'o. zahtevale mnenje več kot sne osebe in katerih sam na jo odgovornost nisem hotel Seje so hite vse skozi mirne in prepričan sem. S. N. P. .J. n j g e nikoli imela tako složnega odbo¬ ra, za katerega sem prepričan, da ie delal vseskozi za korist Jednote var potrjuje naš ogromni napre dek. (Dalje prihodnjič.) svo- rešitiz pošljite, NAM 25 CENTOV V ZNAlvrv ah 2.NAMKA.II in MI VAM POŠLJEMO Z OBRATNO POŠTO SE!? 1 * VOiNE zemuoviof; sedem V0Wh kl se tlc ejo vojne. SACHER SAirc P p KA V0JNA LETA 1914. -- C0, 63 ParkR ow. New York. N. Y. S!o\enci in SloymjTp"*~ n v . ' 11 ^. j , SLOVENSKI NAROD", 21. oktobra 1915. nafss _N- 3 rH NAŠE TEKME ZA KRASNA LEŽIL! DOSLEJ SLEDEČ! NAROČNIK! !N NAR0G- f / NICE „SLOVENSKFGA NARODA". X *— : — ■—= _ X John Adamich je pridobil naročnikov za. 44 dobitkov Lucija Ribnikar je pridobila naročnikov za. 38 dobitkov John Recher je pridobi) naročnikov za ... 33 dobitkov Anton Kelbel je pridobil naročnikov za . 32 dobitkov Anton Udovič je pridobil naročnikov za .;. 16 dobitkov Matija Leskovec je pridobil naročnikov za .;. 8 dobitkov Frank Martinjak je pridobil naročnikov za . 8 dobitkov Mike Pershe je pridobil naročnikov za ... 8 dobitkov Anton Kropušek je pridobil naročnikov za . 6 dobitkov Kdor še ni preeital tozadevnega oglasa na 5. strani ,.Slovenskega Naroda , naj to stori danes ter začne takoj nabirati naročnike. / Uprava ,, Slo venskega. Naroda". SAMO ZA NAŠE NAROČnTkI. ./ FONOGRAF VREDEN $ 25- "brez roga, najmoder¬ nejši zadnji model, velik 16x16x8 pal¬ cev, izdelan iz najbo- Ijega hrastovega lesa, niusilo .politiran s fi¬ no ponikljanimi ko- vinastimi deli. Igra vse Columbia in Vic- tor plošče do preme¬ ra 9 palcev. Daje čist in mlačen glas, kate¬ ri se lahko po poljub¬ ni hitrosti uravnava. Navija se lahko med sviranjem. Znano nam je, da nas narod rad posluša lepo glasbo. Da pa ne pade v kremplje raznim sleparijam, katere so se v zadnjem času pri nabavljanju fonografov dogajale, mu s tem nudimo priliko, da si lahko brezskrbno nabavi dober glasbeni stroj. Pogoj je sledeč: Vsak naš naročnik, kateri ponovi svojo naroč¬ nino, ali nam pošlje novega celoletnega naročnika v znesku $1.— in priloži še za fonograf $10.—, prejel ga bo z obratna pošto. Za fonograf jamčimo. Komur bi ne ugajal, naj ga vrne na naše stroške, in povrnili mu bomo plačanih $10.—. Za dobavo teh fonografov, katerih vsak je vreden najmianj $25. — in ga izpod te cene ne morete nikjer kupiti, smo sklenili po¬ godbo z_dotično izdelovalnico fonografov in je gori imenovana cena izključno samo za naše naročnike tako nizka. Na zahtevanje pošljemo tudi imenik plošč s slovenskimi napevi. Kdor želi preživeti vesele urice ob poslušanju krasne godbe in domače pesmi v dolgih jesenskih in zimskih večerih, naj se posluži te nadvse ugodne prilike. Uprava. m aiNAKP OB SOČI-ZOPET KRVAVO POGNANI V DOBERDOB5KA PLANOTA IZNOVA POZORIŠČE KR. VAVIH BOJEV. — SOVRAŽNIK JE UTRPEL TEŽKE IZGUBE. Dunaj, preko Londona, 19. oktobra, — Glasom današnjega po ročila odstrani velikega generalnega štaba so Italijani ponovno na¬ skočili Dolierdobsko planoto z vsemi silami. Na nekaterih krajih so se prerinili celo do avstrijskih žičnih zaprek, ali koneeno so bili zapodeni v beg. Službena objava se glasi: Na fronti ob Soči se je včeraj zvečer zopet pojavilo med Italij .ni žhahno gibanje. Trdovratni boji so se vršili v severnozapadnem ml. seku Doberdobske planote. Neki napad italijanske pehote z močni 1111 četnimi silami je segal -na nekaterih točkah notri do -na lih žičnih ovir. ali koneeno je bil sovražnik krvavih glav pregnan. ’■ Primorskem in ob tirolski meji so se vršili samo artiljeri j- ski spopadi". • CADOKNA ZOPET FOMETA. Iz Lučana (Švica poročajo, da sta bila zopet- dva italijanska' generala s polovično mezdo odslovljena. Število na ta način cb-lov- 'jenih italijanskih generalov znaša tlosedaj 35. TUDI ITALIJANSKE FOTOGRAFIJE SO LAŽNIVE Berlin, 19, oktobra. — Kakor poroča ..Frankfurter Zeil.ung", je priobčila Jllustrazione Italiana" dve fotografski sliki pod kateri¬ ma je citati: Vkorakanje naših čet v’neko vaš v Valv.igmm. Most, katerega so bili Avstrijci podrli so naši vojaki iznova postavili ..Osservatore Romano" pa izjavlja, da sliki ne oeitijete vasi v A alsuganu, nego Caltrono, ki je že. od 1. 1866. sem v italijanski po¬ sesti ter nima s sedanjo vojno prav nič posla. HINDENBURGOV! USPEH! SLOVENSKE PESMI: SLOVENSKA KMEČKA GODBA. 10-lneh 75e. (Canada $1.00). E 6057 Pastirska, Mazurka. Maškera, Polka. E 6058 Domžalski, Valček. Marzolin. E 6059 Mazurka Ljubica. Kmečki tramplan. E 6060 Planinski, Valček. Ribenška, Polka. ŽANE !Z LJUBLJANE. 10-!rtcH 75e. (Canada $1.00). E 8062 Mastne oripovedke, 1. Mastne pripovedke, 2. E 1626 Nov štajerski ples. Štajerska polka. E 1627 Štajerski kmetski ples z vris¬ kanjem, 1. del Štajerski kmetski nles z vris¬ kanjem, 2. del. E 1628 Kmečka 1 del lendler. Kmečka 2 del lendler. h 1629 Koračnica grenadirjev. Igra newyorška vojaška godba. Zaročna mazurka. KVARTET PEVCEV ..GLASBENE MATICE", LJUBLJANA. 10-lnth 75c. (Canada $1.00). E 6063 Domače veselje (narodna). Fantovski nabor (narodna). E 6064 O ia, zmiraj vesel, vesel (nar.) a) Bog je vstvaril zemljico, (narodna). b) Tam za goro škrjančki pojo, (narodna). k E 6065 Na planincah, narodna. Krogospev: a) En hribček; b) Kranjski fantje. E 6066 Šopek nai-odnih, 1. SoDek narodnih, 2. E 6067 Dva nesrečna Italijana, narod. Oj ta soldaški bflben, narodna. E 6063 Soča' voda je šumela. Po oolju že rožce cvetejo, nar. E 6136 Ne bom se možila. Slovenska kmečka godba, Ljubljana.^ Glihenga na semnju. Komični prizor. Kvartet slovenskih pevcev. E 6137 Sijaj, sijaj solnčece. Kvartet slovenskih pevčev. Ponočni pozdrav. Storeh. Lu- dbvik Bajde, z spremljeva- njem glasovirja, Ljubljana. RUDOLF TROŠT, OPERNI PEVEC (BARITON), L. J U B L J A M A - N E W YORK, Z ORKESTROM. 12-1 nch $1.25. (Canada $1.50.) E 5064 Mornar Nezvesta, Bodi Zdrava. (Vihar). Na tujih tleh. — (Nedved). 10-lneh 75c. (Canada $1.00). E 1370 Dekliška tožba — Slovenka. (Volarič). Da ne smem. (Vilhar). E 1373 Kaži mi, kaži. — Cvati, Cvati ružice. Vilhar. Z glasovirjem. O zakaj si se mi vdala. (Vilhar) S premljevanjem orkestra. E 1371 Oj rožmarin, oj rožmarin. — (Volarič). Strune, milo se glasite. (Jenko) E 1872 Pogled v nedolžno oko. Nedved. Ružiči. (Vilhar.) KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZ¬ VAJANJE GOSP. DANILA, P. D. LJUBLJANSKI GIRAP.DI. 10-1 nch 75c. (Canada $1.00). E 1826 Krsten Boter. Rajbnšku ženitvanjsku oismu! E 1827 Kohn na Balkanu. Cirkus ,,Zawatta“ (z godbo). E 1828 Naše babnce! Oj Prešern, kje je poezija tvoj- ga časa! E 6121 Kako je Jerala ..frajtar postal Na shodu ljubljanskih. M EZZO-SOPRAN. POJE GOSPA MILKA SCHN.EI.DQVA. 10-lnch 65c. (CanadaSS). E'1609 Držimo skupaj. Polka hitra. Sezidal sem si vinski hram. E 1650 Polka na ooskok. Tiček ; : Tičiea. Narodni napev. E ic:i V?" iška polka. :;...imo v čaše svoje. E 1632 Avstrijski ples. Povsod me poznajo. E 1633 Klarinet duet. Oj zlatna vinska kaplja. Berlin, 19. oktobra. — V boj¬ nem območju južno Dvine je pad¬ lo še več ruskih postojank in v krajih vzhodno Borkovica in juž- novzhodno Rige so Hindenburgo- ve čete prodrle do Levine; ob tej priliki jim je padlo 250 Rusov v roke. V Ijiitih bojih, ki besne v Volhiniji. so Venomer zmagovite avstrijske čete. Uradno poročilo se glasit ,,Armadna skupina generala Hindenburga: „Južnovzhodno Rige so se po¬ lastile naše čete mnogih ruskih postojank ter dospele vzhodno Berkoviee do Levine. 250 Rusov je, vjetfh in dve strojni puški ugrabljeni. ' ' v ' ..Severnozapadno Jakobstadth smo zavrnili ruski napad. . Vsmolvijski okolici je naše le¬ talo sestrelilo francoski aeroplan, katerega je vodil ruski stotnik iti ki je bil oborožen z angleško stroj no puško. ..Armadna skupina generala princa Leopolda Bavarskega: „Nie posebnega. „Armadna skupina generala Linsingena: ..Včeraj omenjeni boji ob reki Stir se razvijajo ugodno za nas". Rusi ob Stiru poraženi. Dunaj, 19. oktobra, preko Lon¬ dona, 20. oktobra. — C. in kr. ge neralni štab daje uradno potrjeno poročilo o položaju na vzhodnem bojišču, kakor sledi: „Rusi so včeraj nadaljevali na¬ padanje v močvirnem in nepogoz- ŽEPNO PERO, SVINČNIK in PEČAT IMENOM IN PRIIMKOM SAMO ZA NAŠE NAROČNIKE, Napišite svoje ime im priimek, pošljite 50 c. na upravo lista, navedite svoj točni naslov, in naročilo se bode takoj izvršilo. Blizu vasi Boguslavke, severno zapadno Derašna je sovražnik tri¬ krat uspešno. naskočil postojanke neke izmed naših honvedskih di¬ vizij. Ali koneeno so bili izgnani iz njih ter pogn/ii v beg. V bojih na nož smo vjeli tri častnike in preko 500 mož pa zajeli dve stroj¬ ni puški. Nc-ko rusko divizijo, ki je napadala preko Kulivičev ob Stiru med Kolki in Čartoriskom. smo krvavo odbili. ..Severno Raflovke so Rusi istota- ko poizkusili velikansk napad, ki pa je bil odbit. Vjeli smo 100 mož. Sicer je položaj neizpremenjen". GARRANZDVA Washmgton; 19. oktobra. — Vri poznanje t arrartetmf ~riade ‘kot ' editfb (prave - vlade - V Mehiki 'se je pravomočno izvršilo danes ob. vročitvi tozadevnega službene¬ ga pisanja - Carranzovemm zastop¬ niku Elišeo Arreflondo. Pisanje ditžavriega tajftika -Lknsinga. M 'služi drugim dokumentom južno- iri eentralno-ameriških vlad za vzorec, pravi, da Veseli državne¬ ga tajnika da.more goSpoda Arre- dpndo obvestiti z veselim poroči¬ lom. 'Mr užene, države priznavajo namreč de faoto vlado, kateri je na 1 čelu general Carranza, in da jc- tukajšna vlada pripravljena in voljna Sprejeti diploMatienega za stopnika de faeto vlade, bržko ga lio mogla !e-ta odposlati’ v Wash- ington. Gospod Arredondo naj blago¬ voli to sporočiti svojemu šefu. Ko je g. Arredondo prijel to denem območju spodnjem Stiru. pisanje, je obiskal gospoda Lan sluga- Kakor se doumeva, sta ta- dva moža razpravljala o podrob¬ nostih. Prepoved izvažati orožje iz deže le sicer se ni 'razglašena, ali to se utegne zgoditi v najkrajšem čksu. To pa tako, da se sploh ne bo sme¬ lo dovažati orožja v Mehiko. Kdaj bo Carranza imenoval poslanika za Wasiiington, še ni znano. Sklep, da se pripozna Carranza za mehikanskega poglavarja, j( takoj blagodejno vplivalo.na me- hikanske razmere, kakor se govo¬ ri v administracijskih krogih. Za¬ trjuje se nadalje, da se iz služ¬ benih poročil ki dohajajo semkaj iz sosedne države, prav jasno raz¬ vidi, da se je v Mehiki vse ua bo¬ lje obrnilo. Železniške proge in br zojavne naprave popravljajo po celi deželi, in že trn mnogih krajih je obratovanje čisto normalno. Tisoči vojakov, ki so se. doslej borili pod Villoni, so. sedaj presto¬ pili vsled obljubljene amnestije, na Carranzovo stran, kakor nada Ije govore mehikanska poročila. Državni tajnik in vsi člani pan- ameriške konference menijo, ta ko se ofieijelno zatrjuje, da se je začetek izborno obnesel in da ni ureditev mehikanskih homatij več daleč, Tukajšna vlada' je prepri- čena, da bo Carranza vse svoje ob ljube tudi pošteno izpolnil in iz¬ vedel. Kdaj bodo razpisane volit¬ ve, ne vedo v državnem depart mentu. Pozabiti se pa ne sme, je pri¬ pomnil državni tajnik Lansing na neko tozadevno vprašanje, da še ne vlada povsod mir in da se bodo vršili najbrž še boji. Na podlagi tega dejstva se je izbralo tako ob¬ liko pripoznanja. Prtpoznana je vlada, na katere čelu je geiieral Carraiiza. Na konferenci se je razpravlja lo tudi o tem, se naj-li Carranca pripozna za ,,začasnega predsed¬ nika". Ker se pa Carranza sam oz načuje kot ..najvišji šef konstitu eijonalistov", se ga je rajše pripoz nalo pod le-tern naslovom. Vest, da so ameriške vlade pri poznale Carranzovo vlado, je iz¬ zvala v Mehiki velikansko veselje in navdušenje, časopisje je bilo izdano v posebni izdaji, ljudje so ga sila naglo pokupili, in vesela novica se je kakor električna iskra raznesla po celem mestu. Zvono¬ vi v katedrsli J-ffo žvoilili, splošno veselje so izražali kresovi, brliz- ganje parnih piščalk in najživah- nejše navdušenje. SLOVENEC MED DALMATINCI, Simon Dolenc od 26. domobranskega pešpolka, doma iz Mihovec, župnija Cirkovce na Dr. polju piše svoji sestri: K Tvojemu godu Ti želim vse najboljše, posebno pa zdravje; naj Ti bo sreča povsod mila. Best- dolgih mescev je minilo, odkar sem se poslovil od doma. ga zapustil in šel daleč v neznane kraje, pa Bog daj in Marija, da bi se še mi vsi skupaj.našli v naši rojstni hiši, zra¬ ven ljubih starišev, ker moje srce si še zmiraj želi priti zopet enkrat, v ljubo domovino. Sedaj Ti še hočem nekaj popisati o našem življe¬ nju in kako se Italijani trudijo, da bi nas premagali in pregnali iz naših postojank. Mi se jim tako krepko ustavljamo, da je ves njihov trud zaman. Pri vsakem'napadu so dobro odbiti-in Se morajo vrniti s krvavimi glavami in velikimi izgubami nazaj. Odkoder so prišli Kakšno je pa topništvo? Laško topništvo strelja noč in dan ter meče granate in šrapnele na našo stran, pa brez uspeha. Mi se pred krogla¬ mi lepo poskrijemo po gozdu in se celi,dan prav veselo zabavamo, granate pa zmiraj frčijo preko nas na kakšen hrib; kjer ni nič druge ga. kakor kakšna ptica. Pa še tista beži v-Stran, da sovražnik sploh ne napravi nobene škode. Sedaj že traja eelj mesec ta grozna borba, pa Italijani so še zmiraj na tistem mestu, kakor so bili v začetku voj ske. če -še pa traja en mesec, tedaj jim bo pa tako zmanjkalo streliva, ker ga sedaj preveč naglo trošijo. Ko se napravi noe, tedaj se pa tu¬ di mi pripravimo za boj, ker ponoči nas najbolj napadajo, po dnevu se pa ne upajo približati, ker se nas 7.elo bojijo. Le imejmo upanje da bomo 'premagali vse naše sovražnike in vse z, božjo pomočjo pre¬ našajmo, ter se še zanaprej'hrabro borimo, mi tukaj z orožjem, V: pa doma, da bo zmaga naša. Jaz sem večinoma) med samimi Dalmatin ei. ki govorijo hrvatski. da se lahko razgovarjamo, nadalje so tudi Čehi in Nemci Slovencev nas je le tnalo število. Med temi sta mi naj boljša prijatelja le dva. spodaj podpisana. Prav srčne pozdrave po¬ šiljam celi župniji, vsem našim sosedom in sorodnikom, znancem in prijateljem, očetu in materi, bratoma in sestri, najbolj pa Tebi, draga sestra Helena ! Pozdravljata tudi Matija Mogla, doiiia od Velike Ne del je in -Jožef Divjak, doma iz Skok pri Slivnici. L Ze za balkanske vojne 1912.- 1913. se je-mnogo razpravljalo o stanju bolgarske vojske. Sedaj smo pa še bolj upravičeni, da se nekoliko pobliže seznanimo z njo, saj se je postavila nastran naše stare, od vseh strani od sovražni¬ kov obkoljene domovine, nase Av¬ strije. Če hočemo danes presojati in precenjevati bolgarsko arma¬ do, moramo najprej opisati stanje v katerem se je nahajala ža prve balkanske vojne. Moči bolgarske vojske med drugo balkansko voj¬ no se najmanj da primerjati, s se¬ danjo, in ee nas ne varajo vsi zna¬ ki, je bolgarsko vojno ministrst¬ vo izborno izrabilo kratek čas po¬ čitka, ne samo. da postavi svojo vojsko na stališče, katerega je za¬ vzemala ob početku tracijskega bojnega pohoda, nego. da jo še bolj izpopolni. Predvsem moramo pripomniti da je 1. 1912. samo 4.2 milijona broječi bolgarski narod postavil vojsko blizu 400.000 mož na noge. Ves narod je bil pripravljen ta krat z vejseljem žrtvovati svoje življenje in premoženje v obraba- bo domovine'. Bolgarski vojak je izboren bojevnik. Utrjen, skro¬ men in navajen vsakega vremena. Polegtega se je izkazal bolgarski infanterist, ki pride v težavnem hribovju prvi v poštev, za vztraj nega pešca. To je izborna last¬ nost. Bolgarski častniki so potrdi¬ li svojo izbornost v balkanski voj¬ ni. Bolgarski častnik je slavohle pen, vnet,. : premišljen, previden, trezen in nerazvajen. Vse borbe in vsi boji so dokazali, da jr bol garski častnik prepojen z duhom napadanja in da iskreno ljubi svojo domovino. Lastništvo in vo; ska se docela strinjata v tem du¬ hu. Mobilizacija je bila tačas po na Črtu in brez vseh težkoč izvršena Kakor danes, tako je tudi takrat privrelo veliko večje število pro¬ stovoljcev, kakor se je pričako¬ valo. Pritem pa ni bil sistem, po katerem se je izpremenila mirov¬ na vojska v vojno stanje^ nikakpr. priprost. Armada je štela v mirov nem času okroglo Samo 55:000 mož. Treba je bilo narediti iz, vsa¬ kega armadnega dela več novih formacij ali skupin. Iz vsakega pešpolka po dva bataljona,je na¬ stala ena pehotna brigada po osem bataljonov. Bolgarski vojni bataljoni so šteli torej pri 1000 mož eno do dve petini aktivnega moštva. Vsi ostali vojaki, torej 6- 800 mož so bili vzeti iz rezerve. Reservoiri iz katerega se je erpe- la armadna sila m vojno, pa je velik in globok. Obsežen zato, ker je obsegala vojaška dolžnost raz¬ dobje od 20. do 46. leta in ker je moral vsak Bolgar, .zmožen orož¬ ja, do svojega 40 leta takoj pod bojno zastavo. GlobAk zato, ker je vporabnost bolgarske rezerve v vseh razredih izredno visoka. Tu¬ li sedaj , bodo naredili nove for¬ macije iz aktivne vojske na sličen način, in ker so Bolgari pridobili novih ozemelj, bo Bolgarija izlah- ka postavila najmanj pol milijona vojakov v bojno vrsto. Če primer¬ jamo avstrijske in bolgarske raz¬ mere ob novih formacijah in se¬ stavo le-teh, najdemo dokaj slič¬ nosti. Naše domobranstvofin črno- vojništ.vo vrši čudovite čine, ka¬ kor tačas v balkanski vojni bol¬ garsko moštvo starejših razredov. Preobširno bi bilo, če bi hoteli vse podrobnosti, ki jih je objavljal drugo za drugo bolgarski armad¬ ni odredbeni: list. Poudariti hoče¬ mo samo naslednje: Pehotni bata¬ ljoni so ojačeni vsak z eno novo kompanijo. Konjiča je sedaj raz¬ deljena v štiri brigade, katerih štabi stoje v miru v Sofiji. Slivnu, Ruščuku in Dedeagaou. Predvsem so sedaj formirani trije nori ha~’- bični polki, in k vsakemu polku trdnjavske konjiče je dodana še po ena baterija. To vse je ob času miru, in nikakor ne smemo poza¬ biti da tvori ta prirastek , debi a za nove tvorbe ali formacije. Poraz- delba čet se naslanja kakor doslej na razdelitev bolgarske dežele. Četni divizijski okraji, Sedaj je deset takih okrajev, iz katerih pri de v vojnem času deset četnih di¬ vizij. Te so po svoji sestavi skoro docela podobne armadnemu zbo¬ ru v našem zmislu. Oborožena je bila bolgarska voj haU).,apske_vojp^iQ t dgr- no, a se je po sklenjenem miru še sila izpopolnila in izboljšala. Pe¬ hota ima puške Mannlich er j e vega sistema, modela 88. in 95. Njihov kaliber je 8. milimetrov. Poljska artiljerija ima svoje kanone iz Kruppove tovarne in Schneider- Canetove. Kaliber topov pri polj¬ ski artiljeriji torej ni enoten. Ka¬ kor se domneva, so nadomestili za starele Kruppove kanone z novi¬ mi. Za balkanske vojne je delova¬ lo 23 baterij gorske artiljerije. r VELIKA , PO NUDBA- Spredi del Žira škatijice vredse £c. r gotovini Celi klipoo etždtn | cecta v gotoTisi Celi Kuponi in »prednji deli »ftAdjic imsjo iste rrsdcesfc „ Se.ii!i labko izmenja za gotovino sit vredne pitdmete. . in 14i oktobra t, 1.; PRVA-DPtlTGA N Alt OPNA BANKA, PITTSBURGH, PA. Oni, ki so poslali pravilno reši¬ tev, dobe obljubljeno darilo. C. i. kr. avstro-ogrskl generalni'kon¬ zulat. v New Yprku želi izvedeti za sle¬ deče: Gerny Wi!he!m, Dunaj, Femasfd r. Harnik, Mendel. Seletin. .Hojie/brstun Johann, Wisnitz, Lilier.feld Karl, fVlati- jow lw{?n, Tapcze, Oestreicher Hugo, Fisčhem, okrožje Karlovi Vari, Ober- hoffer Johann, Radautz. Taussig Paul, Praga, Urban Franz, Dunaj in Rosman Josephine. Listnica uredništva. • J K. Denver, Colo, — Vprašu¬ jete nas, zakaj se Prva-Druga -Na¬ rodna Banka, ki je tako dobro znana vsem našim rojakom? širom Amerike, imenuje ravno .,Prva- Druga" in kaj da to pravzaprav pomenja. Stvar je jako enostavna in razvidna iz zgodovine Banke same. Današnja Prva-Druga Na¬ rodna. Banka je bila'ustanovljena leta 1852. in se je tedaj imenovala ,,Pittsburgh Trust & Savings Co." To ime pa je bilo leta 1863. iz sp ref menjeno v ,.First National Bank of Pittsburgh". Ko pa se je ta-le združila leta 1913. s „Second Na¬ tional Bank of Pittsburgh", oz¬ načuje odtedaj t.o združitev v svo¬ jem imenu „First-Second National Bank, of P il.t.s^np crbl .‘. _ _ Imate čisto prav. Denar lahko pošiljate na Banko potom Mone.y Order, ki ga dobivate na pošti, ali potom registriranega pisma ali pa tudi potom kake Express Co., Naj¬ boljše pa je, da pišete Banki, ki rade volje razpošilja svojim kli- jentom vse potrebne tiskovine z natančnim navodilom. SLIKE l BOJIŠČA. PRIHAJAJO VSAK TEDEN NOVE IN JIH LAHKO I OBITE POPOLNOMA BREKPRAČNO. rs^kertm našemu naročniku, ka¬ teri najri najde novega naročnika vsaj za pol leta in pošlje njegovo ime in naročnino (najmanje 50c) na upravo, bede dobil na zahtev gori imenovane bojne slike za pok¬ lon brezplačno in poštnine prosto. i POŠLJITE SAMOI | 25 centov | I na upravo »SLOVENSKE-1 | GA NARODA' kot četrt- % * letno naročnino in dobi- | | vali boste najugiedneji in I | najneodvisneji časnik v § | Ameriki. © ® Polletna naročnina . $0.50 ® Celoletna naročnina . $1.— * f» (Opozarjamo vas na naSe kra- g © sne darove) © DR. RICHTERJEV ZOPER REVMATIZEM, NEV- RALGIJO, OTRPNELOST SKLEPOV IN MIŠIC, ZO¬ PER INFLUENCO, GLA¬ VO IN ZOBOBOL. Pravi lek se dobiva v zavitku, kot ga slika predstavlja. Od¬ klonile ga, ako na zavitku ne najdete varnostne Znam¬ ke *„$ i d r o“. Po 25 in 50 centov v lekar¬ nah ali pa naročite naravnost od F, AD. RICHTER & 00. 74—80 Washington St., N E W Y 0 R K, N. Y. Cftse* SLOVENSKI NAHOD", 21. oktobra 1915 ._ SLOVENSKI NAROD (SLOVENIC PEOPLE.) Established 1906. Published every Thursday. Published by Slovenski Narod Publ. Co., Inc. Pelix Dolinar, Preš. C. Kolstad. Sec’y & Treas. AMERICAN IN ŠPIRIT. EORE1GN IN LANGUAGE ONLY. The best advcrtUIng Medlum to reach the Slovenio people in the United States and Canada-_ Entered as secoad class of mali matter at the New Torit Post Office under act of C ongress of March S. 1879- _ Naroinlno pošljite po Post.. Ezpress- ali Bank Money Orderju, ali pa v registriranem oismu na: M - 8 - ..SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. N e w Y or k, N. Y. 9tb VE AR. Tbursdajr, October, 21. 1916. No, 36. I ZA RDEČI KRIŽ V LJUBLJANI. Osrednji odbor ..Rdečega knža v Ljubljani 11 sestoji iz nasled¬ njih članov: Predsednik: PETER PETEK, 308 — E. — 6th St, New-York Chty, Tajnik: JOS. PAVLIČ, 341 — E. — 9th St. New-York City. Blagajnik: JOHN JURKAS, ral., 640 Warren St. Brooklyn N. Y. Zapisnikar: MARTIN HOLEŠEK, 276 — E. - lOth St. New-York City. Zastopnik: JOHN INTIHAR, 21 Webster St. Newark N. J. Nadzorniki: JOHN JURKAS, star., 640 Warren St. Brookljrn, N. Y. ALOIS HENIGMAN, 331 — E. - 24th St. New-York City. JOHN PETERKA, 124 First Ave,, New-York City. Krajevna nabirališča, odbore in zaupnike ..Rdečega križa v Ljub¬ ljani" prosimo, naj se odslej nadalje obračajo v vseh zadevah, tičo- čih se ..Rdečega križa v Ljubljani* 1 , na gori imenovanega tajnika: Mr. JOS. PAVLIČ, 341 — E, — 9th St. New-York City, nabrane pris¬ pevke pa naj pošiljajo blagajniku: Mr, JOHN JURKAS, ral., 640 [Warren St. Brooklyn. N. Y. Tajnik osrednjega odbora za »Rdeči križ v Ljubljani", Mr. Josip Paulich, nam je poslal naslednji pregled prispevkov, dosedaj nabranih za »Rdeči križ v Ljubljani" : II. SEZNAMEK ZA „RDEGI KRIŽ V LJUBLJANI" NABRANIH PRISPEVKOV: Prenos vsote iz seznamka št. I. . 1. ) Nabiralna pola : Mr. John Peterka . Po 25 c.: Frank Roic, Franc Zalokar, Janez Hor¬ vat, Jeny Jarc, Frank Kerč, skupaj .. $ 1-25 Po 15c.: John Jare, skupaj . $—15 Po lOe.: Ferdinand Petek, H. Fischer, W. Neraser, Agnes Laeijan, John. Maszkovski, Peter Lacijan, F. Birk, F. Škrabar, ,J. Janigaj, M. Schubert, S. Leneh, skupaj ... ..••• $ 1-10 Po 5c.: John Kerč, skupaj .. $—.05 2. ) Nabiralna pola: Mrs. Feni Petek .. Po $1.—: Marija Peterca, skupaj . $ 1.— Po 50c.: Katica Pavlič, skupaj .... $—.50 Po 40c.: Tessie Kovač, skupaj .. $—.40 Po 25c.: Marija Jazbec, Ana Hoblet., Ana Zorman, Frances Potočnik, skupaj .... $ 1.— Po 15c.: Neimenovana, skupaj . $—.15 Po lOc.: a neimenovane, Marija Gostič, skupaj .... $—.40 Po 5c.: Neimenovana, skupaj .... $—.05 3. ) Nabiralna pola: Peter Petek.„•.:. Po $1.— : Frank Mazovie, David Cohen, John Loboda Frank Mittel, skupaj .... $ 4.— Po 25e.: M. Štraus, ValentinMazovec, skupaj_.. $—.50 $100.85 $ 2.55 ljen v New-Yorku iu je imena njegovih odbornikov lahko citati v vsa ki številki »Slovenskega Naroda", naj pripomnijo, da je njihov pri spevek namenjen „Rdečemu križu v Ljubljani", in na tem mestu jim jamčim, da se ho natančno oziralo na njihovo željo. Rojaki, sledimo krasnemu zgledu brezprimerne radodarnosti in požrtvovalnosti svojih bratov in sester v stari domovini ter vršimo z vso vnemo plemenito in človekoljubno delo na polju »Rdečega kri- v i lahkomislenb potratni in razsipni, m utegnilo m kar ne gre topi tisti tisočak - saj veste trst! tisočak, ki na ve, a vam pa prav lahko smukne iz zep ^ »ja¬ za C. in kr. avstro-ogrski konzulat, Denver, Colo. C. in kr. konzul: N. de Manojlovič. $ 3.50 KOZLI BREZ PASTIRJA, Kar smo že večkrat poudarjali, nam potrjuje početje ligaških pogrebcev v zadnjih tednih. Pisali smo, da je bila takozvana »slovenska" liga nekaka malni- ca, nekak medij, potom katerega je hotel new-yorški kramar nape¬ ljati vse denarne vire slovenskega ljudstva v svoj kurnik na Cort- landt Streetu. Trdili smo, da je bila »slovenska" liga plašč, pod katerim so hoteli Sakserji, Blatniki, Jogri in eonsortes zasloveti ter živeti ob žuljih ameriških Slovencev. Rekli smo, da je hila kramarska liga mrtvorojeno dete, rekli, da je bila velika nesreča za naše ljudi; dokazali smo, da je bila že takoj izpočetka povsem zavožena in ponesrečena akcija. Da ni bilo v liginih korifejah prav čisto nič resnosti, prav čisto nič iskrenosti, pa nam dokazujejo sedanja lasanja za ligino zapuščino — za tisti nesrečni tisočak. Izprva so odredili seje raznih liginih »podružnic", na katerih naj bi se sklenilo, kam naj pošljejo in kako razpečajo priberaeene žulje našega delavca. To ni imelo nobenega uspeha. In ker se ni nihče spomnil new-yor škega kramarja, ker mu ni nikdo maral prisoditi vsaj tistih »par sto dolarjev", je jel s svojega »vzvišenega" prestola v svojem kur niku pošiljati ognjene strele, to pa najprej tjakaj v megleni London; »jugoslovanskim" postopačem v Londonu je očital neodkritosrčnost, zahrbtnost. Zatem se je pričela gonja zoper tukajšnega »jugoslovan skega" apostola, ki se potika po Ameriki na »svoje lastne" stroške. Sakserju se je moral silno zameriti. Kajti v njegovi plenici smo cita¬ ti, da je »literarni tajnik" rajnke lige ničvreden človek, da je slepar, pred katerim morajo imeti ljudje žepe zašite, da je čisto navaden lopov itd. Navsezadnje se je kramarska duša tako silno razpenila, da je nekoč tako povzdigovanega »opernega pevca" kar meninič tebinie izključila iz liginega odbora. Zelo pametno bi bil storil naš kramar, če bi bil takrat odstavil jkar vse ligine korifeje, počenši pri svoji »visokosti" ter končavši pri piani nizkosti »znamenitih" duševnih »velikanov", nekega Blaža Lo¬ ngarja pa Lojza Pirca. Tudi bi bil vsaj enkrat odkritosrčen, če bi bil povedal svojim ljudem, da v resnici ni več lige med živimi. Toda pri našem kramarju ni kaj takega tako lahka stvar. Mož ima namreč precej zabito bučo in dokaj trdo kožo. Za tako izpoznanje je bilo treba najmanj dva meseca časa, in od naše strani jih je prej moral slišati tudi precej, preden je uvidel, da se mu slovensko ljud¬ stvo ne da več voditi za nos. Poleglega so začela iz Clevelanda, njegove največje kramarske trdnjave, frčati polena nanj. 'Tamošnji ligaški ogrizki so se zbrali —• tudi izključeni »literarni" tajnik je bil vmes — ter napisali vse sak- serjeve pregrehe. $ 4.50 Dosedaj nabranega. .. $ 111.40 Josip Paulich, tajnik. POZIV, Že nad leto dni traja najstrašnejša in največja vojna, kar jih pozna svetovna zgodovina. Nevarnosti, ki prete naši dragi domovini obdani od številnih in mogočnih sovražnikov, so izpodbudile naše že odnekdaj preizkušene in slavne armade k doprinašanju junaških činov, dosedaj še nepo znanih. Naše junaške bojevnike občuduje ves svet ter strmi ob njihovi nepremagljivosti. Razen pokrajine, ki so jo naše vojske prostovoljno in iz strate gičnih vzrokov popustile najsramotnejšemu in najobadnejšemu pa najzaničljivejšemu vseli sovražnikov verolomnemu in zemljelačnemu zavezniku odvčeraj, je naša domovina povsod in vrhtega še dobršen del ozemlja našega najmočnejšega in najvarnejšega nasprotnika v naših rokah. S’kolikimi žrtvami življenja, zdravja in krvi so te velike uspehe dosegle naše hrabre čete, vsakdo lahko presodi, če pomisli, da so se morale ponajvečkrat boriti proti peterni premoči sovražnih vojnih sil. četudi je že veliko dovršenega, morda je prestano in narejeno najtežje, vendar bo treba še veliko veliko žrtev odstrani naših voja¬ kov, zmage navajenih, da bo zmagovito zapričeto delo tudi zmago vito dokončano. Se precej krvi bo prelite, preden zadone mirovni zvonovi v naši domovini. Naši rojaki, ki žive po Združenih državah in ki bi, kakor je raz vidno iz mnogoštevilnih zglasil za vojaško službo, iz srca radi posta vili v nevarnost svoje življenje za milo domovino, so že takoj izpo četka sedanje vojne izpoznali, da kljubtemu tudi odtukaj lahko po¬ magajo svojim za domovino se borečim bratom s tem, da polože vsak po svojih močeh nekaj denarja na oltar Rdečega Križa. Kljub slabim delavskim razmeram je samo konzulat v Denvern Colo., nabral okoli 8000 dolarjev za Rdeči Križ. Vsakdo izmed daro valcev si lahko z zadoščenjem reče, da je njegov prispevek tudi pri pomogel rešiti življenje temu ali onemu ranjenemu vojaku, morda celo lastnemu bratu ali prijatelju, potom samo z zadostnimi denar nimi sredstvi omogočene skrbi Rdečega Križa. Navdušenje in velika vnema, s katero so se naši rojaki odzvali pozivu Rdečega Križa lani, je bila znana po celi monarhiji in obču¬ dovana. Ali kakor še ni veliko delo naših zmagoslavnih vojsk konča no, pravtako tudi naše delo na človekoljubnem poprišču še ni do vršeno. Zato se obračam na vsakega izmed Vas posebe ter si usojam prositi Vas, da še nadalje podpirate to plemenito delo. Tudi najmanj ši prispevki, ki jih morete utrpeti, so nadvse hvaležno sprejeti. Pošlji te jih v znamkah, potom poštnih nakaznic, money-orders, v čekih ali v gotovini c. in kr. avstro-ogrskemu konzulatu v Denver, Colo! Kajti vsak cent, ki ga pošljete v ta namen, zaleže nekaj, in Vaše ime, zapi sano v imeniku darovalcev, bo zavselej pričalo o Vašem iskrenem domoljublju in o plemenitosti Vašega srca. Vsak darovalec ali darovalka dobi pobotnico za poslani znesek Ker bodo vsi naši coloradsld rojaki najrajši darovali za »Rdeči križ v Ljubljani", čegar osrednji odbor je že par mesecev ustanov- NOV SLOVENSKI MESEČNIK V AMERIKI, ~ • vjj-vo številko no* Pred par dnevi sem prejel na ogled m v prešo,) ime vega slovenskega mesečnika, kateremu so »Čas". dali nj^ri izdajatelji ime težko izpeljiva! Slovenski mesečnik v Amerik!! ^ e P a “ bit i odprt vsem Kajti »magacin" potrebuje jedrnatih elan > . lepe povesti m strujam v verskem in političnem zrn . literaturo narodovo, pesmi. Izkratka zastopati mora m obsegati ji> bese dab, ki so za- Če bo »Čas" izvrševal to nalogo, ce se bo ^ Rdini slove nski pisane na vnanji strani njegove sprednje platnice sploh — i pouku, izobrazbi m napreaau e •ali ter tudi nadvse priporočali amensKim Slovencem. Zadanes se še zdržim kritike glede 'pravilnejše eno naj pripomnim! Želel bi namreč v »Času lepše n P . magacin. v Amerau, r - , ga bomo z veseljem podpirali ter tudi nadvse magacin v Ameriki, posvečen poročali ameriškim e e 4 1 e š gleda, toda mesečniku, ki naj. .^^^“^^'“blagohotoo svetujem eno naj pripomnim: i,«« -. s nr i r)1]s ti in izpre- slovenščine. Političnim listom se kaj takega . _ list ameriških Slo- bil, je in bo se tepen, m z Q vred pa tudi vsi njegovi kopT njoni. To ves svet pnpoznav a , 1 no dve osebi sta se pod tem b ož jim solncem, ki se ogrete s' vedno za Kuse. in Srbe. Tadva ^ žakarja slišita na imeni Sladak k Marohonovič v bližnjem c 01le maugb. Še vedno jima n e gre ; puhle butice, da sta Rus in ^ venomer tepena, nego kar napr e i trobita, da zmaguje rusko in srk sko orožje. Kot tretji puhl 0g i a . vec pa se jima pridružuje uredni. Se Hrvat. Svijeta. Čvekanju t( prejasne" trojice ne verjame & i; človek »a svetu. f) Vkratlcem se zopet oglasim, Za , zdaj pa kličem na vse grlo-. Živ«, la Avstrija in njene mogočne Zi . veznice: Nemčija, Turčija in Bol. garska ! *** < Naždar! Avstrijec F, m vencev, tega ne moreni m ne smem -- v nreeei »Časovetou" uredništvu, naj pride čimprej ko mo 0 o zevajočim pomanjkljivostim vokom. Jedrnatost, umnost, premišljenost, nepristranost bogati vrelci slovenske govorice in slovnično poznanje slovenskegia J .’ temelji, brez katerih ne more mesečnik »Časove vrste dobi o m usp šno vršiti svoje naloge. . , - v Pa brez zamere! Odkrita pa dobrohotna beseda je bila J vedno več vredna kakor hinavsko hvalisanje. . Zvonko NovaK. Pravijo, da je možakar prelomil častno besedo, da je prekršil ti¬ sto klavrno skrpucalo, ki sliši na ime lasalska rezolueija, da se je kruto pregrešil zoper disciplinarni red v narodnih vrstah, da je samo- pašno razposlal na »podružnice" neke eirkularje, v katerih ruje zo¬ per njegovo svetost, — zoper glavnega tajnika za ;plotom fakirjeve¬ ga kurnika izstegnjene lige. Nadalje mu očitajo opravljivost in ne vem, kaj še vse. Vse —• celo ligarsko bedarijo — pa prepleta med kramarskimi sloji tako bujno razvita cvetka — častihlepnost in na¬ dutost. Očitajo si namreč ti ligaški mameluki v jako rezkem tonu diktatorstvo. New-yorški kramar je užaljen, in clevelandski backi so tudi užaljeni. Ob takih okolščinah je spor neizogiben, zlasti med tako majhnimi in neznatnimi možici, kakor je n. pr. Sakser in njegova klika. In tako se je zgodilo prošli teden, da je Sakser samega sebe od¬ stavil, uvidevši, da sodi bolj za pudel kakor pa k političnim jaslim »slovenske" lige. Možakar je sila užaljen, in čutil je potrebo, da ta svoj korak tudi »dostojno" in po svoji bahaški navadi naznani »svojemu" narodu. Ukazal je svojim pisačem napisati izjavo, v kateri kar mrgoli proti slovij pa tudi težkih obsodb na rovaš vseh drugih odbornikov že zdav¬ naj pokopane kramarske lige. Vsi so jako slabi uradniki. Tajnik je diktator; kajti predsednik in blagajnik nista vedela niti koliko čla¬ nov šteje, in to vse 'po tajnikovi krivdi. Vidite, ljudje božji, kakšne mameluke ste imeli za svoje »voditelje"! Niti toliko se niso pobri gali, da bi bili prešteli svojo čredo. »Literarni" tajnik tudi ni bil zanič. Saj še ni dal nobene fige za »slovensko ligo" od sebe. Njemu posveča v svoji »klasični izjavi" največ vrstic. Seve ga ne hvali. Mu mora biti že precej v želodcu. Tudi blagajnika' obsoja; nihče mu ni všeč, le On sam — »Mr Sakser. — On je tisti pravičnik, na katerega ne pada nobena senca. Čiste vesti, poštenih oči, užaljenega srca in jokajoče duše — za izgub¬ ljenimi, oziroma potrošenimi dolarji — se umika s političnega po prišča. Hvala Bogu! Nihče ne joka za njim, nihče se ne protivi temu njegovemu edino pametnemu koraku. Tako se je slovenski narod iz¬ nebil vsaj ene politične more. Sakser, za pudel, za pudel kose prodajat in šifkarte ponu, To, to je tvoj pravi poklic, ne pa prevračanje političnih kozlov. In tako se je zgodilo, da je sedaj sedem ligaških kozlov brez pa¬ stirja. No, to ni prav nikakšna nesreča. Ali nekaj drugega je, na kar opozarjamo slovensko ljudstvo po Ameriki. Kakor je sedaj že vsakomur znano, so se naši ljudje dali tako daleč zapeljati sakserjevi sodrgi, da so ji zložili nekaj nad tisoč do larjev. O tej vsoti se prav malo razpravlja v sedanjem kavsanju. Nih¬ če si prav ne upa povedati, kaj je pravzaprav s tistimi dolarji. Je-lj že kaj skopnelo tega narodnega denarja, ali kaj namerava jo napraviti z njim. Sakser sicer pravi v svojem »laufpassu", da je denar še čisto ne dotaknjen. Vsaj popolnoma prepričan je o tem. Zagotovo pa le ne ve, To vam je bil predsednik, da malo takih na svetu! Ni vedel, koliko članov in podružnic je štela njegova lastna vla¬ čuga, in tudi mu ni bilo znano stanje liginega premoženja. No, kaj takega bi pa bilo tudi preveč pričakovati od njega. Upamo in zatrdno pričakujemo, da se Sakserju nikdar več ne zmede v glavi, in da se nikoli več ne podstopi takih stvari, ki jih ne razume. Drži naj se svoje kramarije! Sicer mu ne bo več nosila tako mast¬ nega zaslužka kakor nekdaj, ali morda pojde pa vendarle,' čeprav precej trdo. Kajti ljudje celo nerodnih kramarjev ne marajo, in poleg¬ lega mu bo »Slovenski Narod" neprestano za petami ter mu gledal na prste, da ne bo odiral naših ljudi. Seve bomo posvečali svojo pozornost tudi ligaškim kozlom v Cle¬ velandu. Zdaj, ko so izgubili svojega nerodnega in duševno sila ome¬ jenega pastirja, potrebujejo še večje skrbi odstrani našega lista. Lju- Lusk, Pa. — Cenjeno uredniš¬ tvo »Slov. Naroda" ! Prosim, od¬ merite mi malce prostora v na¬ šem priljubljenem in zvestem li¬ stu »Slov. N." — Iz tukajšnje na¬ selbine so dopisi bolj redki. Ne vem, kje tiči vzrok temu. Saj ča¬ sa za pisanje imamo kar na štiri- jaške vatle. Kompanija nam do¬ voljuje dosti prostega časa, zlasti pa pozimi. Letos pa imamo počit¬ nice že sedaj, a še daljših se žal- da nadejamo. Torej, kakor že omenjeno, delamo bolj počasi, za¬ to ne svetujem nikomur hoditi semkaj za delom. Ali kljub tem slabim delavskim razmeram so si tulcajšni mladci osnovali godbo, pri kateri so sami Slovenci. V god bi je 19 članov. In vsi so se z veli¬ ko vnemo poprijeli vsak svojega godala. Kajti še mesec dni se ne vadijo, pa se že pokažejo na svet¬ lo. Mislili smo, da jim ne pojde to tako naglo in gladko izpod rok Ali sedaj smo veselo presenečeni in iznenadeni, ko vidimo, da tako dobro napredujejo. V slogi je moč in v slogi se dospe do zaželjenega cilja.. Le tako naprej! Godala jih stanejo preko 400 dolarjev. Zato se moramo držati gesla: Vsi za enega, eden za vse, nobene besede naj ne bo navzkriž med nami ! Ob priliki Vam bomo šli tudi mi dru¬ gi na roko. — Kakor sem slišal, mislijo ustanoviti tudi pevsko dru štvo. Ali zaenkrat se ta korak še odloži dotlej, ko nam naznani pri¬ hod bujne pomladi vzorna ptica kukavica. Tedaj pa le junaško na noge, fantje! — Iz tega se razvi di, da je še precej sloge med na¬ mi. Postaviti si mislimo tudi »Slo¬ venski Dom", ki naj bi ustrezal tudi vsem potrebam bližnjih na¬ selbin. Ker bo treba za to prepo¬ trebno zgradbo precej denarja, apeliramo na ljudstvo, naj posta¬ nejo v kar najobilnejšem številu delničarji tega vzornega podjetja Vse to se vrši v 10 minut "oddalje¬ ni naselbini White Y;*iey. Koncem tega pisanja. pozdrav¬ ljam napredne Slovence širom Amerike. Tebi, vrli naš list, pa želim mnogo naročnikov. Luka Podobnik. nekaterih slov. listih, to pa tako zvito in hinavsko — saj se je v njihovih črčkarijah same »ljubez¬ ni" do slovenskega naroda ne, pardon, same ljubezni do sloven¬ skih grošev kar cedilo, da je že res nekaj Slovencev mislilo, da ni Avstrije več na svetu. Da bi pa bila neslanih ligašev nakana tem popolnejša, so dali po svojih trobilih napisati članke, t katerih so se lagali, da je avstrij ska vlada dala vse slovenske fan¬ te in može na rusko fronto nalašč zato, da jih Rus do zadnjega pobi je. In da kdor ni hotel iti v goto vo smrt, so ga odzadaj ustrelili Bošnjaki; potemtakem da so mo¬ rali umreti vsi Slovenci. Johnstown, Pa. — Je že vrag, kjer se smola drži! Lansko leto se je kmalu po izbruhu sedanje sve¬ tovne vojne pisalo to-le: Avstrijo se črta iz svetovne mape. Kajti doživela je odstrani Rusov in Srbov takšen poraz, da si ne bo nikoli več opomogla. In prav se ji godi. Počemu pa je ne¬ opravičeno napadla naše brate Sr¬ be, nedolžna jagnjeta, ki ji niso. popolnoma nič zakrivili. Finis —. konec — Avstrije! Ni je več na svetu, in obenem pa izgine z ze¬ meljskega površja tudi ošabna njena zaveznica Nemčija. Da se pa to temprej zgodi, je treba usta¬ noviti kramarsko ligo in pobirati med ubogim ameriškim slov. de¬ lavstvom krvave groše. Z le-temi se pošlje potem ligine odbornike, ali pa vsaj njenega »dienega" eks poglavarja, new-yorškega kra¬ marja, v London na mirovno kon¬ ferenco. Tam pa bodo ti gospodje izročili vse ameriške Slovence Ion donski in sr ( bski vladi v roke. In tako bomo Slovenci rešeni avstrij¬ skega »jarma". Takole so zače£ agitirati po Ali kmalu so bile odkrite vse njihove podle laži, kmalu so bile razkrinkane vse umazane kramar- sko-ligaške nakane. Kajti kar čez noč so naši slovenski fantje vsta li od smrti na bojnem polju ter pričeli obravnavo s tistim Rusom ki jih je po ligaških lažeh že zdav¬ naj že vse pobil. Vstali so od mrt. vih ter dali ruskemu mrjascu po glavi tako gorke batine, tako ob¬ čutne klofute, da se čudi ves svet Čudi pa se še tembolj, ker mu ni kakor ne gre v glavo, kako je to mogoče, da bi oni, ki so bili že zdavnaj pobiti, da bi ti kar meni nič tebinie strli v prah in pepel najmočnejšega sovraga — to je »slavnega" ruskega mrjasea. Da, vidite, pa je že tako. Slo¬ venski fantje so junaki, katerim ga ni para na svetu. Rus je bil tepen, je zdaj tepen in še bo te¬ pen, pa četudi se rajnka »sveta" liga na onem svetu na glavo po stavi ja. Resda je avstrijski vojak člo vek kakor vsak drugi vojak. Ali vojak vam je, kar se pravi v res¬ nici vojak. Saj se lahko kosa s se¬ dmimi Rusi hkrati in ne jenja vih teti svetlega meča in prožiti goto ve puške prej, dokler ne bo strta vsa tista sila, o kateri trde neka¬ teri naši slamnati »voditelji", da je nepremagljiva. Ponosen sem, da sem Avstrijec; ponosen, da sem sin slovenske matere, ki je rodila tako hrabre in zmagovite junake. In natanko te junake so si prizadevali na vse kriplje neka¬ teri slovenski listi proglasiti že zdavnaj za mrtve ter hoteli vrh¬ tega še nas oslepiti in prodati lju- temu sovragu. Sram jih naj bo! Zasluženo plačilo jim ne odide. Si¬ vega avstrijskega cesarja Franca Jošefa so nekateri tukajšni falot- je slikali v Sakserjevem Oslu na vse mogoče smešne in zasramo- vaine načine, samo da bi dosegli r svoj zločinski namen. Ostarelega m osivelega cesarja, ki j e mor al prestati toliko gorja in skrbi so slikali javno na tako podle na eme, da je človek vrgel tak list's sveto jezo opravičenega ogorče nja m s stidom daleč proč od se¬ be. Seve taki tiči, kakor so Sak- serji, Blatniki, Jogri, Troski, Ka¬ mi m drugi so to delali in še de lajo raditega, ker so sedaj tu v Ameriki navarnem. y Avstriji bi Jim ze navili ušesa, če bi si i ab počenjati take nagnusne grdobije No, pa pride že še čas ko hr ri morali plača« Tstko ,1 “ tako drago, kakor so si 2aslBŽ ‘“ Mineral, Kans. — Cenjeno ured ništvo. »Slovenskega Naroda“i. Da ne bodo cenjeni čitatelji „8l 0 . enskega Naroda mislili, da spj. mo v Kansasu sladko spanje pra . vičnega, sera se jaz teni potoni na¬ menil oglasiti v našein nadvse pij. ljubljenem listu »Sl. N." Kab se tiče delavskih razmer moram reči, da so take kakor po drugih krajih naše nove domovi- ne. Eni zaslužijo dobro, drugi sl a . bo. Tako je, da se moremo le iz, težka pošteno preriniti skozi živ¬ ljenje ob takšni draginji, kakor je dandanes. Zato ne svetujem ni¬ komur semkaj hoditi za delom, ker se ga sploh ne more dobiti. Ne morem se zdržati, da bi Vas, g. urednik, ne vprašal, je-li Vam kaj znano, kod se sedaj potikajo tisti slovanski »odrešeniki" nam¬ reč tisti Blatarji, Jogri, Goričar¬ ji in sodrga sakserjeve sorte, ki so še pred nedavnim časom tako potrato uganjali š papirjem, in čr¬ nilom, da smo se že resno bali dra¬ ginje tudi na tiskovnemu polju? (Avstrijskega orožja uspehi in pa barometer na kramarskem obzor¬ ju jim je zamašil široka in umaza¬ na usta. Op. ur.) In vsega tega je zdaj kar mahoma konec. Kaj vra¬ ga je vzrok temu, da še nimajo Slovenci svoje republike? (S po¬ močjo new-yorškega kramarja bi izgubili Slovenci še tisto malce svobode, ki jo imajo sedaj. Op. ur.) Torej na noge zaspanci — postopači iu kiamarji-iaiidoLu- hotniki slovenskega ljudstva 'Kaj dremljete ter se zalizujete liki medvedje, ko prihaja ostra zima! Sedaj ni časa za lenarjenje in dre manje. Saj vas čaka še čez glavo »dela 44 ! Poprej ste mislili, da ima¬ te že vse urejeno, da se bo na Vas, ki ste izdajalci in dezerterji, ki ste slabši od strahopetnih zajcev, ki ste izbežali iz dežele Slovencev v njeni največji stiski, da se bo oziral na Vaše izjiajalsko in puhlo kričanje ves svet. Pa ste šli po dileah k maši. Mislili ste sloven¬ ski narod prodati morilskim Sr¬ bom, ki morajo sedaj sami bežati iz svojega z raznimi umori oma¬ deževanega kraljestva. Tako si morate sedaj poiskati drugega kupca; kajti v Avstriji gotovo ne pustite svojih tako vroče »ljublje¬ nih" Slovencev. (Tem ljudem jo samo do .slovenskega denarja, o narodnostnih težnjah našega ljud stva nimajo pojma, pa ga tudi ne marajo imeti. — Op. ur.) Kdor zna, pa zna, četudi v zmi- slu lmkove poti. Blatnik je tudi vedel, kaj je delal, samo da je po¬ zabil, da se potika v državi Wa- shington, kjer je zemlja gorata iu kamenita, da si je obtolkel svojo puhlo bučo ter si ob čereh obre¬ zal svoja dolga ušesa. No, pa mo¬ žakar že vq, ob katerih skalah. S pozdravom J. K. Toda vse ^g^ke lumparije m laži jim vse sirupa i ni™ - magale, da , petk P ^ ^ ' ari P se v roke podaj! d starisov nikam. ne hodi> ovsodi nevaren je kraj- - NARODNA PESEM OGR¬ SKIH SLOVENCEV. VESELA JE FTIČKA NA VEJI. ^esela je f tička na veji, Ka prosto prepevati sme; Da svojg a Živlenja se brani Ka nemre, sovražnik do nje. Kaj Ančka zimotlo je tebe, Daj v greh si zaliibila se? a .j angeo zapiisto je tebe, - ar ija se j 0 g e za te _ ? r Se * t ; rica ’ ^pametna bojdi, i »SLOVENSKI NABOD", 21. oktobra 1919 Novice iz stare domovine. k ranjsk o. LJUBLJANSKE NOVICE Umrli so v Jeloenik, rojena šča štiri otročičke ijam: Antonija Lesno var; zaj#i . . ., mož je pa pr. vojakih. — Helena Petek, hiral ka, 60 let. — Fran Čmagoj. po¬ sestnikov sin, 7 ineseeev. — Zofija Jamnik, hči tobačnega delavca, 3 mesece. — Josipina Konjedre. hči železniškega delavea-begunea. 16 mesecev. Poizkusen samomor. — Zastru¬ piti se je hotela v Ljubljani ?. Zvezdi na klopi 23 letna iahko Živka Alojzija Strobfeack. Izpila je steklenieico lvsola ter se že one svestila, Rešil jo je neki mimoido či polkovni zdravnik, ki je odre dil prepeljavo v deželno bolnišni co; tam so ji izprali želodec in jo oteli gotove smrti. Izgubil se je ali pa ušel Milan Srečnik, krojaški vajenec, sin Ja¬ koba Srečnika, Radeekega cest*) št. 1, Ljubljana. Fant je majhne postave, star 13 let, bledega lica. Zadnjo dopisnico je pisal iz Lo¬ gatca, kjer pravi, da gre proti Vi¬ pavi. Žrtev vojne. — Umrl je v Ljub¬ ljani v eni tamkajšnjih rezervnih bolnišnic Andrej Rijavec, mizar iz Gorice. V februarju je šel k vo¬ jakom, koncem avgusta pa je pod legel težkim ranam, ki jih je do¬ bil v bojih za Doberdobsko plano¬ to. Pokojni Rijavec, mlad mož, 35 let, doma s Trnovega nad Go¬ rico, se je dokopal s svojo marlji¬ vostjo in veščnostjo do jako do¬ brega mizarja, v njegovi delavni¬ ci ob Livadi v Gorici ni manjkalo dela in trgoval je s Trstom in Re¬ ko. Vojna uprava je ustavila to marljivo delo. Rijavec je moral k vojakom in storil je svojo držav¬ ljansko dolžnost, sedaj pa popiva v miru v Ljubljani ob strani žrtve vojne. Rijavec zapušča žalujočo ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. V poklican j e letnikov 1897. in 1865.-1872. Z Dunaja z dne 5. sep tembra poročajo: Črnovojniki let nika 1897. bodo poklicani (izvzem ši najbrž srednješolske dijake) dne 22. septembra pod orožje. Čr¬ novojniki letnikov 1865.-1872. bo¬ do poklicani najbrž 15. oktobra ali pa šele 15. novembra. Odlikovan je bil praporščak v rezervi Fran Žaren s srebrno hra- brostno svetinjo 1. razreda. Kolera v Ljubljani. — Uradno se razglaša: Dne 3. septembra so bili ugotovljeni v Ljubljani štirje slučaji kolere. Oboleli so vojaki, ki so prišli z bojišča. Za osleplele vojake. — Kavar- nar A. Toneje (kavarna Europa) je izročil kranjski deželni blagaj¬ ni od notarske pisarne v Podgra¬ du (Istra) poslanih 185 K, iz ne ke sodne poravnave in kot zbirko v sklad za oslepele vojake. Pismo italijanskega v jetnika iz Ljubljane. — Turtnska ..Rtampa" priobčuje pismo nekega vjetega italijanskega vojaka iz Ljubljane, ki poudarja da ravnajo Avstrijci z italijanskimi vjetniki prav lepo. Dekliški licej v Ljubljani se je otvoril nanovo 1. oktobra, isfi dan tudi trgovski tečaj. DOLENJSKE NOVICE. Cesarjevo darilo. — Cesar je podaril pogorelcem v Ribnici pod poro 3000 K. Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji Jožef Omers, župnik v pokoju v Sežani. Poko¬ pali so ga na pokopališču v Šmi¬ helu. Umrli je bil rojen 14. marca 1814. v Lahovčah, okraj Kamnik. Begunci v Ribnici. — Kljub te¬ mu da je prebivalce Ribnice za¬ dela huda nesreča, požar, morajo skrbeti za veliko Število gorr* i beguncev. _ notranjskeItovioe- V pokoj je šel sodni svetnik m dolgoletni sodni predstojnik Jo¬ žef Pelegrini v Ložu. stajSskoT IZ ŠTAJERSKIH KRAJEV. Šoštanj. - Hladna Morana je posegla 5 svojo košeno roko a Ruje Potem ko si kakor lipa' svojemu !i kosu gnide daroval svojemu na¬ rodu najdražje cvetje svoje: deeo, prepojeno narodnega duha. si legel v prerani grob. Žena in otro¬ ci, vsi deležni Tvoje velike lju¬ bezni, in mi vsi, ki smo Te poznali kot zaslužnega., požrtvovalnega in dealnega moža, plakatno ob Tvoji romili... Pokojnik je bil blaga hiša, nezmožen koga žaliti, živah- lo-veselega temperamenta, pri ljubljen vsepovsod. Ostal je zvest samemu sebi in globoko ukoretai- i j en emu idealizirat, dasi je preži¬ vel vesele in t.ežke ure Šoštanja in njegove usode. Ustanovil je šaleško posojilnico, bil duša pev- ketmu, tamburaškemu zboru, žrt¬ voval mnogo za prej tako znano soštanjsko ..Narodno godbo“, tet ie sodeloval bodisi kot predsed¬ nik, član ali odbornik pri vseh na¬ rodnih društvih in prireditvah is- ih, najbolj markantno je pa pod¬ črtati njegovo nežno skrb in ljube zen do mladine. Zavedal se je, da 'eži v mladini povračilo, navduše¬ val nas za nadaljne boje, za sveto 'ast: hrti]o zemljo našo. V družb' mladih se je sam pomlajal. .. Re- iaj Te tti več med nami! Ne ho Ti 'ežka odeja slovenske zemlje, laj¬ šala jo bodo dobra dela, ki si jih iakopie.il v svojem življenju, rah¬ ljala naša ljubezen do Tebe. nepo¬ lni! — 'Dokaz iste je bil že v številnem sprevodu, katerega sr je med drugim udeležila častita d n hovšcina od blizu in iz sosednjih krajev, vsa narodna društva šoš f anjs'ka, požarna hramba v Druž- mirjtt in nebroj prijateljev, koli¬ kor je bilo to mogoče vsled žal tako slabe zveze. Pevci vso pod vodstvom g. M. Tajnika zapeli ired hišo žalosti in ob odprti go¬ mili žalostinke. Tožila je pesem, mokro nam je oko in vzdihi vro z prs po nepozabnem nam prija a kakor strela z jasnega n A ba nas je pretresla vest. da ;e p..,., e dne 15. julija na severnem bojišču naš sosed Janez Hasler podomaee Kruglič na Brnci. Pokojni je bil izredno prijazen, vedno -vesel; ve¬ dno potrpežljiv sosed, zraven skr¬ ben gospodar, vesten družinski oee in do smrti zvest mož svoje mlade žene. Pisal je po možnosti vsak dan in prijatelj Arnejc. ki je mrtvemu odvzel, kar je imel pri sebi, se ni upal obvestiti uboge že¬ ne, „ker sta", kakor piše župni- ku, .morala zelo srečna biti v za¬ konu, kakor vidim iz pisem, ki jih je nosil pri sebi". Zapušča že¬ no in štiri otroke, katerih žadu H ga so te dni krstili. V ruskem vjetništvu. -- iz zb; ske Bistrice poročajo.- Iz ruskem vjetništva sta se oglasila Jože Katnik, podomače Bicer. in E: nest Ahac, podomaee Projev. Oba sta iz Bistrice. Slednji, je ranjen na nogi. redke vrste -štanjskih Slovencev ,jh rodbinskih ve “ ' c iztrgala iz srčen.. . s , ljubljenega Kolšek- kr. notarja gosp. ' u . v . ^ In skozi mozeg Jo *> J«*, .je padala lipa v našem na . ■'»"rtu, še tako željna 2i ' j ** telju. Blag pokoj Tvoji duši Sv. Lovrenc nad Mariborom. Kruta, neusmiljena žanjica, ki ima letos pač dovolj bogato žetei na polju in v gozdovih, po piani nah. in krških pečinah, je posegla s svojo koščeno, brezsrčno roke v dobro znano in obče spoštovani narodno hišo veleposestnika, ceri« venega ključarja in načelnika cer kvenega konkurenčnega, odbora, gospoda Antona Brezočnik p. d. Hojnik ter neusmiljeno pretrgala eii življenja, njegovi soprogi M« rij! Brezočnik. Rajnka je bila b /eleugledne hiše Bezjakove in s plošno znana in priljubljena rad : svoje dobrotljivosti in usmiljeno sti. Pač mnogim, mnogim je bri sala. solze in marsikatero .prose čo roko napolnila z milodari, zla sti še dijaki in bogoslovci so rad zahajali v njeno hišo 1 tu so naši: vedno prijazno postrežbo in vse stransko pomoč, v njeni hiši st: praznovala ec. gg. Jod! in Jurki svoje primicije. Upamo, da se bi marsikateri nekdanjih dijakov, sedaj duhovnik, hvaležno sporni njai svoje dobrotnice pri sv. ma ši. Kako jc bila ljubljena, ne h od svojega soproga, otrok in so rodnikov, je pričal njen pogrel dne 14. avgusta, katerega so sl udeležili štirje čč. gg. duhovnik in nebroj občinstva. Ob globoki pretresu jočem nagrobnem govo m domačega č: g. župnika je pač ostalo malokatero oko suho. Ti pa blaga rajnka, uživaj bogato pla Mio za vse dobrote pri svojem bo gatern plačniku Jezusu, katerega >i v treh tednih bolezni prejela petkrat ' kot zadnjo popotnico Tvojim ostalim, soprogu in otro kom, zlasti še Tvojemu vrlemu si¬ nu Karlu, ki se nahaja na južnem bojišču in mn ni -bilo mogoče ude¬ ležiti se pogreba svoje mamice ter vsem ostalim sorodnikom nas-, odkritosrčne sožalje! Tepanje pri Konjicah. Poljske vrane, ki so se pojavile letos v na¬ ši in v sosedni občini Grušovje i velikem številu, povzročajo na na¬ ših njivah, zlasti na njivah, ki posejane s koruzo, obilno škode Kat ni poprej uničila toča, seda ugonobijo ti škodljivci. Lovske n: jemnike prosimo, da ukrenejo vsr potrebno, da se ščiti kujeta pre t-ejni škodljivci. K OROŠKO . Vojaki za Rdeči križ. — Bolno niča Rdečega križa v Beljaku j sprejela od vojaškega delavskega oddelka X.-97„ ki obstoji večino ma iz Slovenceav s Kranjskega i Primorskega, 232 K 30 vin. PRIMORSKO. GORIŠKE NOVICE. Letošnji goriški krompir je bi! kmalu razprodan. Razprodali so ga v Gorici, v okolico ga je .šh, dosti tja, kjer ga ni, pa tudi izco žili so ga precej. Gospodarska za driiga za goriško okolico je tud v teh težkih časih dobro delovala. Seveda je ostalo po njivah, ki ni so varne pred granatami ih šrap neli, še precej krompirja. Umrl je v Litiji Anton Prein- falk, posestnik itd., po dolgi muč¬ ni bolezni v 75. letu starosti. Za pušča žalujočo soprogo Uršulo ro¬ jeno Juh( .tri sine: Antona, pošt¬ nega asistenta, Franca, nadporoč¬ nika in Friea, poročnika v rezu vi, dve hčeri Minko in Lojzko. si- •laho Ano Preinfalk roj. Elsner ter vnuka Tončka in Bredo. Po¬ kopali so ga dne 7. septembra na pokopališču v Litiji. GORENJSKE NOVICE Pogreša se že od 23. oktobra 1. L Pran Tolar iz Laniš, pošta Gore- 1 nja vas na Gorenjskem, ki je slu¬ žil pri 17. pešpolku. Zadnjič je pi sal iz Karpatov. TRŽAŠKE NOVICE. Nezgode na delit. — 50 ‘etn 1 -jar Nrd-al^knUcln^an-ic sranu.v v, ilici Gioririo Va-sari št. 9, m ie /eeraj popoldne s sekiro vsekal c desno roko ter si tako zadal pre¬ cejšnjo rano. Moral je na zdrav¬ ilsko postajo, kjer mu je službu¬ joči zdravnik podelil slučaju pri¬ memo pomoč. — 16 letni mehanik Romej Bran dol ir., ki stanuje v ulici Maio- ica št. 15, je pa po nesreči vtak¬ nil levo roko med zobovje dveh koles, in pri tej priči hm je od¬ trgalo pol sredinca in kos mezin¬ ca iste roke. Tudi ta je šel na zdravniško postajo, ker mu je zdravnik podelil najnujnejšo po- uoč, in ram potem svetoval, naj se lanes zglasi a* kirurgi e n cm od- lelku ali pa naj gre v bolnišnico. Umrli so: — Prijavljeni dne 14. septembra na mestnem fizikatu: Vrdizzoni Marija, 80 let, trg Ijpo- tardo de Vinci št. 1.: Bufon Ivan, ooldmgo leto, Škorklja št. 77: Fiori Ana. Sv. Marija Magdale¬ na zgornja štev. 1120; Gerdol Ma¬ tija, 17 mesecev. Rocol št. 947; Haberleitner Ivan, 64 let, ul. delle Poste 4: Pieinič Pietrina, 14 mese¬ cev, ul. S. S. Martiri št. 23. — V mestni bolnišnici: Buček Marija, 12 let; Legiša Josip. 69 let: Mauer Brunon. 15 let: Sehrpmmer Eliza¬ beta, 37 let. Srčne pozdrave pošiljajo svoj •‘cm in vsem. v slovenskem Trstu na slednji tržaški okoličanski. bram¬ bovci : Ivan Lozej, Just Čok, Vr¬ tela,, Josip Mezgec. Josip Ceglar. Rudolf Vidav, Opčine, Ivan Prh možči, Jakob Cah. Lazar Krmee Gabrovica A r Istri, Ivan Zerbo, Ivan Ikerl, Tinjan, Anton Bizjak. Osp, šočerb Božič. Socerb. Ivan Stranj, vro gl j e, Mihael Švab, Sv. Križ pri Trstu. Josip Filipčič, Kolonkovec, Valentin Oblak. Skedenj. — Znani tržaški kolesar Zorko uškovič, desetnik našega domače¬ ga domobranskega pešpolka, po¬ nija iz Koflacha, drugič odhaja- oe na bojišče, vsem športnim dru-j itvom, prijateljem in znancem, po¬ sebno pa kolesarskemu društvu .Balkan", najsrčnejše pozdrave, -— Barkovljanski vojaki Adolfi Martelanc. Rudolf Starc, Franc -Stare-Ciakov, Štefan Pertot in Franc Frluga, vsi v Cverra na Sta¬ jo Žrtev vojne. — Z Brnce poroča . : Maraieemur smo se že privadi- jerskem nam pošiljajo pozdrave, ZASTONJ GOTOVO IMA VSAKDO IZMED VAS TO ALI ONO SLIKO, BODISI SVOJO, BODISI SVOJIH SE ŽIVEČIH ALI ŽE UMRLIH DRAGIH, KI SI JO ŽELI IMETI V POVEČANI OBLIKI. IN SEDAJ SE VAM NUDI LEPA IN UGODNA PRILIKA, DA DOBITE TAKO SLIKO, IN TO POPOLNOMA BREZPLAČNO. TAKO POVEČANA SLIKA V NOVI IN ZELO PRILJUBLJENI, P0D0LGAST0 OKRO¬ GLI, IZBOČENI OBLIKI STANE POVSOD OD $3.—DO $5.—. ZA TOČNO REPRO¬ DUKCIJO MALE SLIKE V VELIKO SE JAMČI. NAMEN TEGA DARILA JE RAZŠIRJENJE KROGA ČITATELJEV NAŠEGA LISTA IN UTRJENJE PRIJATELJSKIH RAZMER MED NAMI IN NJIMI. SLIKA KATERO VAM BOMO DALI POVEČATI IN KATERI BOSTE Z VESELJEM OD¬ BRALI ČASTNO MESTO MED DRUGIMI SLIKAMI V SVOJI SOBI, BO TOČEN POSNE¬ TEK VAŠE MALE FOTOGRAFIJE. POŠLJITE NAM SVOJO NAJPRILJUBLJENEJŠO SLIKO, PET NOVIH NAROČNIKOV NA „SLOVENSKI NAROD" IN CELOLETNO NAROČNINO ZA TEH PET NAROČNIKOV, T, J. $5,— Z NJIHOVIMI NATANČNIMI NASLOVI, PA BODO TAKOJ ZAČELI DOBI¬ VATI NOVI NAROČNIKI NAŠ LIST, A VAM D0P0ŠLJEM0 GORI OMENJENO POVE¬ ČANO SLIKO IN VAŠO NAM ZA VZOREC POSLANO FOTOGRAFIJO OBENEM. ČE PA PRIDOBITE DESET NOVIH CELOLETNIH NAROČNIKOV NA »SLOVENSKI NAROD" TER NAM POŠLJETE NJIHOVA IMENA IN NAROČNINO, VAM BOMO DALI NAPRAVITI ENAKO SLIKO, TO PA V BARVAH KI IZGLEDA KAKOR ŽIVA. NE ODLAJŠAJTE, POŠLJITE NAM SVOJE SLIKE IN IZPOLNITE OSTALE POGOJE, DA ČIM PREJ DOBITE TO KR ASNO DARILO. Uprava »Slovenskega Naroda". — s — .sSLOVENSltt NAfebfc", 21. oktobra 1915. PLEMENIT VAGABUND. t .j*' w Povest. .> (Nadaljevanje.) Strastni Neiini pogledi so še bolj netili v Antonu še nikoli ob¬ čutene ljubezenske iskre. In tako ,se je zgodilo, da je zvečer prihod¬ njega dne, ko so-zopet se'deli vsi trije za mizo v njegovi hiši, za¬ prosil trgovca Janka Hribarja za roko njegove hčere. Le-ta je ko¬ maj čakal zasunbitve ter takoj privolil. ,/ Vse je bilo naglo ukrenjenp in ' narejeno. Prihodnjo nedeljo je šel •Anton na Bloke do Hribarja, kjer so se domenili, da bo čez en mesec .* ir svatba; In tako se je zgodilo, ali ne v Antonovo srečo. • Neža se je bila hipno zagledala V vzornega Antona, »li pravtako naglo ji je usahnil vir zakonske ljubezni. ' Nekaj mesecev po žcnitovanju se je že čisto malo ibrigala za svo¬ jega čedaljebolj hirajočega moža — žrtve globoke in iskrene ljuba ; vi. Tembolj se je pa posvetila go¬ spodinjstvu. V hiši svojega oče- ' ta se je bila navzela skoposti, pra¬ ve trgovske skoposti, in zato se ne smemo čuditi, da se ji je na Gaš¬ perjevim ta nečedna lastnost raz¬ pasla po vsej notranjščini. Duša se ji je zakopala' v Gašperjevo premoženje in za Antona ni bilo prostora v njej. magalo. Zdravilo zanj je imela le njegova žena. Ali tu ga mu ni ho¬ tela ponuditi — ni mu hotela iz¬ kazati ljubezni dobre in plemeni¬ te ženske. Želela si je njegove smrti, žele¬ la njegovega premoženja. In obe želji sta se ji le prekmalu izpolnile Anton je podlegel ljubosumno¬ sti. Pri svetem Križu so zapeli zVo novi, in čez dva dni zatem so Ne- žinega moža pokopali. Oči njego¬ ve žene so žalovale za njim, toda duša ji je vriskala, ko so padale prstene kepe na moževo rakov... Svetokrižani so milovali mlado vdovo, ker so smatrali njene solze za iskrene in odkritosrčne. Prav nikomur se niti sanjalo tii, da Ne- žino.srce kar poskakuje od vese¬ lja. Edini, ki bi bil tedaj lahko povedal ljudem, da je Nežino zu¬ nanje žalovanje le hinavščina, ki ji ni para, je bil Slivarjev študent Ali le-ta je bil tačas še v črnih šolah. Bilo je kmalu potem, ko odide vse dijaštvo iz mestnih šol na po¬ letne počitnice. Tako je prišel ti¬ sto leto tudi Slivarjev študent svojim starišem. Z Gašperjevim Antonom sta si bila iskrena prijatelja. Zato pa tu¬ di ni bilo skoro nobenega dneva, da bi ne bil prišel študent k nje¬ mu na obisk. Iti potemtakem je bilo tudi čisto naravno, da se je seznanil in spoprijateljil z mlado gospodinjo rta Gašperjevim, z An tonovo ženo Nežo. Nekako sredi meseca julija je Vidoma vekšalo, toda Anton je p& vsak dan bolj hiral. Po srcu mu je divjal, obup, a v duši mu je glodal smrtonosni črv — ljubo sdinnost. Kajti Neža je bila z'uaj- - zadnjim poslom prijaznejša ka kor z njim. Ob takih okolšeinah so pobrali na Gašperjevim poljske pridelke. Pozna jesen je že bila trkala na vrata, in v Gašparjevi hiši je gle¬ dala škodoželjna smrt ha Antona ki se je že nad teden dni fjoril z njo. Poklicali so mestnega zdravni¬ ka, ki je bil po vsej deželi na naj¬ boljšem glasu. Toda vse to ni po- dva dni se ni pogovarjal Slivar z Gašperjem — precej starejšim ali istomislečim — o narodnih pokre- tih ter se navduševal za narodno stvar. Zato tudi. ni mogel vedeti, da ni danes Antona doma, ni mo¬ gel niti slutiti, da je mlada Anto¬ nova žena čisto sama na domova- uju svojega moža. A bilo je tako. V senci za llišo je sedela ter se kratkočasila s pregledovanjem ra¬ čunske knjige. Začuvši pa Slivarjeve korake v veži je takoj tudi sama stopila vanjo. „0, gospod Slivar' ‘, se veselo začudi mlada žena. ,,Dober dan, gospa," jo pozdra¬ vi študent po mestni šegi ter dvig ne svoj beli slamnik z glave ka¬ kor se spodobi mestnemu človeku, „V hišo bi Vas povabila; ali da¬ nes je taka vročina, da je najpri- jatnejše v hladni senci za hišo". To rekši se mlada žena naglo zaokrene, odhiti urnih, korakov po stojflligah v klet. / Študent jo je mirno čakal, do¬ kler se«ni vrnila s steklenico vi¬ na in krožnikom, obloženim z deh¬ tečo gnjatjo. „Tako. Zdaj pa le za mano", je povabila Neža mladca, ki se je ču¬ dil preveliki prijaznosti Antonove žene. „Danes sami doma, gospa?" jo vpraša prav tedaj, ko sta prišla na mesto, kjer je že prej sedela mlada gospodinja. ,,Sama, čisto sama", odgovori Neža. ..Kosce imamo pa grabi je- eice, in Anton je odšel že navse zgodaj za njimi v senožet. Še le zvečer se vrne. »Stari Martin je v hlevu, a Marjeta na polju". „Lep je svet", de študent, ne da bi pogledal Neži v oči. In če bi bil to storil, bi bil lahko opazil, da peljejo ljubezenske strasti v njih, da se z vso naslado pasejo ob njegovem lepem in cvetočem obrazu. „Da, zares je lep", mu pritrdi žena, a na njenem čelu se pojavi senca nevolje in otožnosti, j, Toda, sedite, gospod Slivar, v travo, pri¬ griznite ter si s požirkom te le vanje — na Antonovo Gašperjevi j kapljice pogasite žejo", no. Že dva dni se nista videla, že In po teh besedah mu je nalila vi- »r, i • , , , , bilo. Vroče popoldne, da je zemlja lako se je bogastvo skoro kar , „ , , , .. „ , , kar zehtela vročine. Zrak je bil vročine. sicer Čist, ali vendar tako silno razbeljen, da se je človek nehote spravil kamorkoliže. samo da se umakne 1 pelJočim žarkom julijske¬ ga solnca. »Slivarjev študent se je bil na¬ potil tisto popoldne na Gašperje- vino z doma svojih roditeljev, s Police, ki je majhno selo, obstoje¬ če iz treh kmetij ter le dober če¬ trt ure oddaljena od »Podrebri. Žvižgaje si veselo narodno po¬ pevko ter brezskrbno mahaje z drobno gosposko paličico okoli se¬ be je hitel na prijateljevo domo ga vpraša, da prekine moreči molk. „0h, nazaj y mesto", odgovori mladec, kakor bi se prebudil iz prijetnih sanj. „Gotovo sladki spomini, gotovo spomini na kakšno lepo deklico". „Ste uganili, gospa", de štu¬ dent kar naravnost, ker ni bil na¬ vajen laganja, in oči so mu zopet splavale po poljani, koder se um .je še vedno izprehajala kraljica njegovega srca., Bleda zavist je še bolj netila strasti v Nežini duši. ,,Aii menite, da Vas ljubi tista lepa deklica, gospod -»Slivar? Ali verujete v žensko zvestobo?" ,,Da, da, verujem. Kajti tudi ona me ljubi, ona, moja zlato! ua Anica", de vzhičeno in prevzeto zaljubljeni mladec, katerega še ni ranila doslej nobena prevara ,,Tako misli človek, dokler se ne prepriča o nasprotnem", i sprego¬ vori Neža zamolklo, in strast ji je že docela pregnala strah in sram In približala se je še bol j strmece- štud en- ! mu mladcu. ,Mislim, da Vi še niste imeli ta¬ ni in ja m . kako so 'gl edal i t a kšn i 1 e ^ e P^ke. Saj Vas ljubi Anton, gospodje, kakor ste Vi, za nami, kakor bi Vas. ne mogel nihče dni¬ na v kozarec, ponudila košček be¬ lega kruha. „Gnjat jako oku¬ sna irt tečna". Študent je sedel poleg nje t travo, se poslužil ponudenega pri¬ grizka. V Nežinem srcu je kar plalo, duša ji je bila silno razburkana, in ovila bi se temu lepemu in 4 r zor- nemu mladcu okoli vratu, da se ni bala odpora od strani Slivarjeve- ga študenta. in prav tedaj sta sc srečala ta- dva mlada človeka zmerni. »Slivar je vztrepetal' ob strast¬ nem pogledu mlade žene Antono¬ ve. Košček gnjati mu .je padel iz roke, in sram ga je bilo, Kajti mladec je bil šele v devetnajstem letu. in njegova duša še ni pozna¬ la takih strasti. Zardel se .je tja do temen, in njegove oči so se na gloma umaknile palečim iskram, ki so se zasesavale iz njenih po¬ gledov v njegovi lici. Neža je takoj ug&uila, kaj se godi v mladeničevi notranjščini. ..Po mestih je svet lepši", je iz- prcgovorila, da se približa študen^ tovemu srcu. „0 še dobro se spo-' ko smo šle iz šole". jgi. Saj je Vam vdan kakor otrok ! materi, kakor človek, m je iskren ..Da. da, tudi jaz..." nadalje ; n plemenit", ni mogel izpregovoriti. Čustvo j „Vam se le zdi tako. Mogoče me najlepše ljubezni mu .je tako na- zares ljubi, morda mi je po otro- polnilo dušo. da je umolknil, Jko vdan, ali poslušajte me, go Spomnil se je tiste ljubke podobe,'spod' Slivar ! Jaz ga sovražim" ki se .je za vselej začrtala v njego-j Mladi dijak je ostrmel, da ni vem srcu. Živo mu je stopila kra-, mogel spraviti nobene besede iz sna mladenka pred oči, ki so mu p } » s . zažarele liki svetli zvezdi v meh-j ‘Tisti hip pa se je zgodilo, da je kem poletnem večeru na vedrem premagala Nežo burna strast. Mia nebu. Zamislil se je v duhu v svo-jda gospodinja se je strastno okl.e- j° izbrano deklico Anico. Še ni- n i]a vratu mladega Slivarja ter koli se mu ni zdela tako krasna, iskala njegovih usten. To je Slivarja tako iznenadilo, da je bil nekaj hipcev kakor brez kakor sedajle ob strani poročene ženske. In neznansko je zahrepe¬ nela njegova duša po njej. . . Nje-jmoči. Ali slednjič Se zave, se opro- gov duh se je tako globoko zami-j >s tj Nežinega objema, sune strast- slil. da je videl tam po ravni po- 1]0 žensko od sebe, vstane z zelene ljani za Antonovo hišo med valo¬ večim žitom svojo Anico, vso v šolnčnem blesku in oblečeno ka¬ kor nevesta.-...-. Neža ga .je motrila z izredno po¬ željivimi pogledi. Strah in sram sta se čedaljebolj umikala razpa-j Slovenci in Slovenke, naročajte šeni strasti. t se na „Slovenski Narod", najbolj Miam so poletele Vaše misli?" ši slovenski list v Ameriki! trate ter odbeži s studom v srcu proti domu. Odtlej ga ni bilo nikoli več na Gašperjevino. (Dalje prihodnjič.) Obletnica smrti očeta ogr¬ skih Slovencev dr. lvanoczyja. ..Novine" pišejo: Ang- 29- je preteklo drugo leto, ka je oei tisno veliki prijatelj vogrskih s - vencov, dober duhovnik. pravi do¬ moljub. Te deu njegov naslednik. Vadovič Rudolf, iz Predgamce o- ponieno ljudstvo, naj moli za po kojnoga dobrotnika, driigi den je pa dr. Rogač Franc, tajnik, sveto mešo sliižo za pokojnoge v tism- skoj cerkvi i poliodo njegov grob pri Sv. Benedikti z v Kiihar Šte¬ fanom, beltinskim plebanošom i vrednikom naših Novin. Po srčni molitvah se je poslovo od grobi; vtrgiio iz rožic na njem lepo cve¬ točih ništerno v spomin šteri bi vodo nas duhovnike v ljubezni do svojega naroda v d tihi Jezusovem, po zgledi poko.jnoga. NAŠI ZASTOPNIKI: V Za Mesaba Ranch. p>« aosp FRANK RANTASHA. $ C New York in okolico: gosp- JOSIP LAPAJNAR katere rojakom najtopleje pripOrocamo. U p r a va . j^Šf****************"^' t POZOR, GREATER NEW- f t VORŠKI ROJAKI! * Vinske trgatve so sedaj že % % skoro končane. Ker vem. da s, f t marsikateri naš, rojak, sam, ,z- V- t n resa jo vino. sem naroči veliko * ❖ množino grozdja naravnost ,z * f farmarskih vinskih goric. Tono T t grozdja, in to najboljšega groz- | * dia je dobiti pri meni po $40.—. f * S I 5 '_ Kdor si želi nabaviti groz- 1 ❖ dia’za prešanje, naj se nemudo- * * 0 )j r ne na mene. Kajti cene | t grozdju bodo bržkone radi poze- J ❖ po vinogradih poskočile prav | $ vkratkem. Za obilno na-ocbo se | ♦♦♦ priporoča I LEO ŠTRUKELJ, | | 193 KNICKERBOCKER AVE. | | BROOKLVN, N. Y. | -> * * * * * <• * 4' * * * •H* »5s SIJAJ N E DELAVSKE B A Z M E R E, POMANJKANJE DELAVSKIH MOČI. Mr. W. M. Poser, načelnik razdelilnega oddelka zveznega pri¬ seljeniškega urada v Pittsburghu, je izjavil, da je vec prostih mest na 'razpolago, kakor je ljudi, ki so se priglasili za kako službo. je-, gov tirad da dobiva iz vseh delov države po vprašanja po delavcih, ki pa ne morejo biti tja poslani, ker pomanjkuje delavskih moči. Iščejo se kemiki, clerks, knjigovodje, stenografi, premogokopi. drvo, seki’ dninarji.\ tovarniški delavci in drugi rokodelci. Minoli teden, Pa je on _ Mr. Peser — poslal 30 pisen ljudem, ki so bili napravili aplikacijo, a da .je dobil le štiri odgovore. Vsakdo, ki ima voljo' do delu in je zdrav, lahko dobi delo. y» Ako primerjamo te sijajne delavne razmere s strašno brezposle« »ostjo, ki je vladala lani ob tem času, pa si ne moremo kaj. da ne bi občudovali te dežele, ki tako sijajno in s tako hitrostjo lahko prestane najhujše krize. Ali to primerjanje vsebuje tudi veleresen opomin. Štediti je tre¬ ba. Sedaj je dober čas za to. Štediti ob pravem času je najboljše za¬ varovanje proti brezposlenosti. Štediti pa pomenja vlagati svoje prihranke v dobro Banko. Naj¬ boljša Banka pa za naše rojake, kakor tudi njihova prijateljica hi svetovalka je brez drugega Prva Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu, Pa. (First-Second National Bank. Pittsburgh. Pa., forner Fifth Ave. & Wood Street). A' tej Banki na obresti vloženi denar se lahko STATEMENT OF THE FIRST-SEGOND NATIONAL BANK Že leta 1852. obstojala je Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu, Pa. tista— novil jo je dne 28. januarja pokojni James Laughlin, vtemeljitelj današnje velike Jones, and Laughlin jeklarske družba,' kakor ..Pittsburg Trust & Savings Go",, Banka se je tedaj nahajala na Penna Ave., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852., kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno, tvrdko Fifth Ward Banko, v. 1. 1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co., leta 1854. se je glavnica povišala na $200.000. * v V tem času preselila se je na Wood Street poleg Fifth Avenue in to Zemljišče je del lota, na kterem danes banka stoji. _ * M F* ' L. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh, Pa. (Pr¬ va Narodna Banka). To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte- re so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. 'Glavnica Prve Narodne Banke bila je takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12. Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892. se je dodalo glavnici nadaljnih $100.000. Dne 1. avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po konzulu Max Schambergu, jioznan pod imenom Max Sohamberg & Co., kupljen in banka je začela-poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki. Mr. AVm. F. Benkiser, ki je bil s tvrdko Max Schamberg & Co. od leta 1891. postavljen fe bil za upravnika novega oddelka in razim upravnika v tem inozem¬ skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest ijseb. Danes ima bank v svojem inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 1901. temveč se je osobje tega oddelka že leta 19.12. povišalo na 44 oseb. V letu 1913. spojila se je Prva Narodna Banka v Pittsburghu z Drugo Narod¬ no Banko in novi zavod se imenuje zdaj Prva-Druga Narodna Banka v Pittsbur¬ ghu. jPa. Glavnice jma $4.000.000 in prebitka $1.168 027.03. Dalje poglejte Stat'•merit od 2. septembra 1915. OF PITTSBURGH AT THE CLOSE OF BUSINESS SEPTEMBER 2. 1915 RESOURCES Loans and Discounts ... $ Overdrafts .. U. S. Bonds, at Par. ... Other Stocks and Bonds Real Estate, Fumiture and Fixtures . Cashonhand $1,526,470,90 Due from Pittsburgh Banks . . . 695,014.84 LIABILITIES Capital . $ Surplus and Profits . . . Reserves For Interest and Taxes -$ 24,224.15 SpecialReserve 295,988.54 Deposits . j Circulation $3,500,000.00 Less Due from U. S. Treas 18.500 00 pStpM l-MnmčdFriimoj r t®S9®!©- c.nBBBDUBraesmB POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO HITRO, VARNO IN CENO. SPREJEMAMO DENAR V HRANITEV IN PLAČUJEMO OBRESTI. VSAKA ULOGA IZPLAČUJE SE NA ZAH¬ TEV BREZ ODKAZA. INOZEMSKI ODDELEK, VTEMELJEN PO KONZULU MAX SCHAMBERG & OOMPANV PRODAJAMO PAROBROD5KE LISTKE ZA VSE PROGE, KAKOR SAME KOMPANIJE. NAVODILA, SVETE IN VSE POTREBNE TISEOVNINE POŠILJAMO BREZPLAČNO. Našega lastnega poštnega urada poslužuje se na tisoče naših rojakov, ker se jim pisma ne izgu- hujejo, tudi ako se isti večkrat selijo in preme- stujejo. — Pišite v domovino naj vam pošiljajo vaša pisma na našo banko. — Pošteno delo, toč¬ nost in varnost je naše geslo. V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAN NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI: Cor. Fifth Avenue and Wood St MK »SLOVENSKI NAROD", 21. oktobra 19 |b. f MALI OGLASNIK. f CLASSIFIED AD’S- W«nted: POD SVOBODNIM SOLNGEM. POVEST DAVNIH DEDOV. Spisal F r. Finžgar. veland in okolico je gosp. • n N. C. SPIGELSKI, 1135 VVilliamson Bldg, Cleveland, Ohio. katerega priporočamo rojakom. Uprava. NASI LOKALNI ZASTOPNIKI. po Pa. Frank Ambrož, Tooele, Utah. Jakob Ambrožič, Eveieth, Minn Jos. Aidich, Milwauk6e, Wis. Joe Abel, I>locto\ n Alab. John Andolšek, Cleveland, O. Max Arnšek, San Francisco, Cal. Frank Bregar, Clinton, Ind. Tony Bakše, So. Chicago 111. Ignac Čeligoj, KoIIok Idaho. Josip Celin, St. Marys, Pa. T .CHadez z * Keliance, Wyo. Jos. Crainz, Indianapolis, Ind. Conrad Contz, Kaclley, Kans. Joseph Dolinar za Broughton, John Debelak, Eveieth, Minn. Tony Fedran, Liti e Falls, N. T. Peter Fugi na, So. Chicago, 111. Jos. Goričan za Chicago, 111. John Grsich, Calumet, Mich. Ant. Gačnik, Cleveland Ohio. Joe Hribernik, Glencoe, Ohio. John Jakše, Imperial, Pa. Frank Janškovcch. Peoria Pl. Jferry Jerich, Pueblo, Colo. John Kočevar za Steel ton ,• Pa. Matija Kamin, Forest City, Pa. Jos Koss, Pittsburgh Pa: fi.ntdn Komar, Milwauk*?e, < Frank Koren, MiPvaukee, Wis: John Koren, MiLvaukee. Wis. iouis Lesjak, Bridgeport, O. Frank Leskovec, Little Fallš, “N. T. Mat. Leskove'c, Girard, Ohio. Frank Likar, Johnstown, Pa. Alojz Lindič; Greensbnrg Pa. Frank Luzar, ^Indianapolis, Ind. Lovr. Mesarič, Milwaukee Wis. John Matecič, VV. Winfield Pa. fgnacij Medved, Collinwood O. John Milcetič, Kankin, Pa. Mike Muhvic, Baltic Mich. Ant. M. Papich, Steelton. Pa. Mike Pavšek za BosweIl, John Pezdirc za Beading, Pa. Andrej Pirc, Ely, Minn. Ivan Purnat, Little Falls N. Y. Jak Potočnik, Hostetter Pa. Frank Pucelj, Aurora, 111. Rudolf Puzelj, Barberton, O- Matt Reven, Moundsville, W. V?, Frank Rotar, Tioga, Colo. Jos. Stariha, East Helena, Mor;:. Joe Starina, Indianapolis, Ind. Anton Stavanja, Cleveland, Ohio. Jos. Simčič. Pitt^burg. Pa. Peter Srnovršnik, Forest City, Pa. Wm. Thomas, Pittsburgh, Pa: Jos. Ulašič, Keading Pa. R. Valto, Mihvaukee. Wis. John Vodovnik, Sheboygan, Wis. John Žušt, Mid\vay, Pa. Vsak rojak, kateri želi imeti kra¬ sen spomin naj nam nazna ni svoje ime, priimek in točen naslov. THE FIRST-SEC. NAT’L. BANK Cor. Fifth A ve & Wood Street. * PITTSBURGH, PA. (Ta vrlo zanimiv roman se je začel v Jesti številki 'Slovenskega Naroda. Kdor ga želi čitati in ni prejel šeste in r.adaljnili Številk, naj-si-jih- naknadno p<—oč) ^ (Nadaljevanje.) »Ugodno", je pomislil Epafrodit. »Vojaki pridejo neopaženi v moje hleve". Tedaj Se je že približal vratom smeh, krik, dovtipi, popevke in nerodni koraki, kakor vinjenih. Nekdo se je Zaletel v duri, da je za¬ bobnelo. Epafrodit in Numida sta razločila besede: ..Tegale imajo tudi v precepu!" Splošen smeh. Epafrodit je pomežiknil. »To je stari Sloveti. Izborno igra". . Počasi so se oddaljili glasovi, umirali, se., še enkrat odzvali, utih¬ nili in izginili. Epafrodit in Numida sta krenila na vrt. Suženj je odhitel. Ali skokoma se je vrnil za nekaj minut in naznanil: »Gospod. Sloveni že sedla jo konje! Vsi so došli — neopaženi!" »Ali sta čolna pripravljena? Orodje? Meči" Mrzličavo je vpra¬ ševal Grk. ..Vse, gospod!" Spustila sta se po stezi k morju. Majhen čolnič, katerega je gnal krepak suženj, je spolzel morju. Za. njim je v .razdalji tiho veslal večji. Ko so bili v Proponti, je Epafrodit molil, stisnjen v črni plašč: „G,ospod, pomagaj, otmi ga. Veslači so tako spretno zasajali vesla V morje, da ni pljusknilo, ni zaŠumelo. Kakor skrivnostni senci sta drsela čolna po gladini,: ki ni plivkala in se ni genila, kot v strahu polnem čakanja. Zvezda nad kupolo sv. Sofije je pokazala natančno polnoč, ko so v carskem vrtu pritisnili k bregu. Veliki čoln se je Skril v visoke | lotose, nihče se ni geiiil v njem. Iz malega sta stopila na suho Numi¬ da in Epafrodit. Vrhu marmornih stopnic se je izluščila, izza c-ipres temna po- tava. _ .}. Epafroditu je piulo srce. Postava je zgenila z roko, in za njo sta šla po vijugastih stezi¬ cah med pinijami, cipresami, mandeljni in palmami — Epafrodit in Numida. Kar obstane temna senca — vodnica — in počaka Ep c f rodita. ..Stoj! Straža! Ne pusti nas dalje!" »Naprej!" po,šepeta Epafrodit in stopi odločno proti pa-atincn. ki je stal kakor kip sredi steze. Spiridion se je prihulil in skril za oleander. Ko palatinec zagleda Epafrodita, se hipoma obrne in odkoraka kakor hi ne videl nikogar. Spiridion ostrmi. Plašen gre za njim, sklone glavo k trgovcu in mu reče z glasom, ki je razodeval strah in grozo -. »Gospod, ti si čarovnik!" »Senu toda samo nocoj! Straže so ovrazehe. Ne vidijo nas!" Spiridion se je tega razveselil in verjel z_vso dušo. da je Epa- ffodit 'čSrhvnik. Pognftrneje jb stopil predenj v^svestr.uta TiiTTTP Za¬ lotijo. Hkrati pa se je neizmerno bal Epafrodita. Ko bi mu ta rekel sedaj : — Ne dobiš ni enega zlatega bizanca v plačilo — ne upal bi se upreti čarovniku in bi inu tiho pokoren izpolnil vsako željo. Prišli so do druge straže ob vratih, ki vodijo z vrta v palačo. Motno se je svetil šlem v brezrnesečni noči. Kakor siva senca se je svetil meč v roki vojaka. Spiridion je odpehnil duri. nalahko. da niso zaškripale v teča¬ jih. Vojak se ni genih ni dvignil meča in jim zastavil poti. Kakor iz kamena je stal. brez življenja. Spiridion je bil sedaj‘prepričan o čarovniški moči Epafroditovi. V strahu pred njim, pa drzen v zaščiti tolike čarovniške moči trgovčeve, je privel hitro oba po tehinih hodnikih, po stopnicah in zvitih pomolih —- kakor v labirintu — do zadnjih vrat — do stana jeearjevega. Tu se je Spiridion ustavil. »Gospod, ali očaraš ječarja?" »Njega ne morem". »Izgubljeni!" je zacvilil evnuh. »Odpri!" je veleval Epafrodit. ..Izgubljeni!" je ječal evnuh in se križal, ko je odklepal zapah. »Prižgi plamenico!" Numida je potegnil izpod plašča drobno lučko in užgal plame¬ nico. Spiridion je pokazal s prstom na ječarjeva vrata in trepetaje počenil za Vlažen slop ob zidu. »Počakam! Počakam! Pojdita sama!" Numida udari na ječarje\a vrata. »Odpri!" »^iikomur!" Siv obraz ječarjev se Epafrodit ,je gospoda. »Veliki go Debro znani hotel iti prenočevalisce 2 gostilniškim obrtom in dovoljenjem točenja pijač, na dobrem prostoru v neposredni bližini kolodvorov in par¬ nikih pristanišč, posluje n d leta 1S4T Prodaja, zaradi ostarelostl lastnika namerava odpočiti sc. Najpovoljnej- ** Pogoji: Vprašajte ali pišite tat: F. B c ' n Narodni List, 61 Park Rov, New- POZOR ROJAKI! Kdor želi prevzeti zastop in na- ^irati naročnike za »Slovenski K ^rod" v naših naselbinah po brušenih državah in Canadi naj Sa m to naznani. Uprava. -i-č ❖* * * •> -J- * * ‘* * * v '‘‘ 4 , I BREZPLAČNO | y Pošljemo vsakemu- kior V t naznani svoic ime. priim® . ❖ t to «en naslov, krasno potopisn«* * J* ^ttjižico okrašeno z lep- 1 " 1 *;* 5 »j« $ kami. Pilite: * l Cunard S. S. Co» Ltd- ... * ž1 -24 State St- Dep- S- New J e zasvetil v vratih ob žaru plamenice. razgrnil plašč, da je ječar ostrmel ob sijaju jasnega spod si", se je priklanjal ječar, »nisi pa despot! Ne morem; »Beri!" Epafrodit je potegnil iz srebrne cevke Justinijanov podpis, nad katere".*) je ponaredil carsko dovoljenje, da sme do Oriona. TeČar .je čital slabo, a vendar je spoznal podpis JuStmijanov. Po¬ klonil se je do tal pergamentu in snel ključe. Da nisi v dvomih, še en dokaz! Poznaš prstan t Od despojne!" se je začudil ječar m se vnovič priklonil prstanu. Zarožljali so skrivljeni ključi, zaškripali zapahi, zakrulila vra¬ ta. prva zaječala druga in tretja. _ »Toda samo ti. gospod, o tem — pokazal je Nuimdo — m pisano na pergamentu!" . Samo jaz", je'odgovoril Epafrodit m vzel plamenico Numim. katerega je pomenljivo pogledal. . . V Grku se je vse razplamenelo od vzrujenosti. Njegov razvajeni ni občutil groznega vzduba, ki je pritisnil vanj iz ječe. Samo en korak še — do zmage, ena minuta, kratka m odločilna. Začutil in Šibki roki moč, da bi prijel nož in s silno močjo sunil » » prsi, ki bi mu sedaj branil do cilja. , ie zagledal Iztoka, je prebledel. Ustnice so se tira tresle, v „ p- skelelo kakor od solza. Zarožljata je veriga, ko je Tztok gled. Mrak je ležal na njegovih očeh — kakor žalost - voh sam ■jo V StiLTi vsakega v prsi K( očeh ga je skelelo obrnil vanj po na blaznost, v Epafrodit je stal'sredi ječe plamen besede ni mogel iztisniti iz grla. 111 ^Tedaj je zunaj nekaj votlo zabobnelo, kakor bi padlo truplo na tlak. Epafrodit se je osvestil v krvavo tuniko. A rriiio, «pvz-JJ< sklenil in dvignil — ter izpregovoril zamolklo, 1 je trepetala v njegovi des- "rozi, v ječo je planil Numida — s Iztoku se je kihnilo, spoznal je Numido, Spoznat Epafrodita.^ Vkovani jroki .je kakor iz groba: »Bogovi! O — otmite me! Pri Kfištu, svojem Bogu, pomagajta!" Ko je Numida v svitu luči ugledal svojega ljubljenega gospoda, kako je prikovan na jasli, kako je Shujšano in udrto nje go vozliče, je zajokal na,glas, se zgrudil k njegovim nogam in poljubil okrvav¬ ljene členke, koder ga je rezala železna spona. »Hitro. Numida!" je velel Epafrodit. Daši vajen svile in baržunn. mehkih preprog in dehtečih sob, je Grk pokleknil v nesnago poleg Iztoka. Numida je segel v nedrije in odmotal zavitek z jeklenim orodjem. * Zašuluele in zaškrtale so pile. Razvajenemu trgovcu se je pocedil pot curkoma po maziljenem čelu. Toda ni odnehal za trenotek. Šu¬ melo in škripalo je z nervozno naglico po železnih obročkih krog členkov ob rokah, ob nogah. Počasi so se zarežavale škrbine, obro¬ čki so odnehavali,. Numida jih je Z orjaško silo rhzkrehnil, osvobo¬ jena je bila tioga. desna, leva, za njo roki. — lz tok jih je dvignil in zgrnil. Zapokalo je v zastauih in okorelih členkih. — Pričela sta na tratil. Obroč je bil debel. Čas jo bežal po bliskovo. »Pustite obroč!" izpregovori Iztok. Vsa šiiti, ki se pojavi v boju ha življenje in smrt. se je zbudila v Iztoku. Zgrabil je za 'precej šibko verigo, s katero je bil prikovan na jasli, otrpel e mišice na rokah so se zdramile ih. vzvalovile, hrbet se mu je skljueil, žile na vratu nabrekle-—----~ ,.Nikar! Prepiliva verigo!" vzklikne glasno !Epafrodit. Tedaj je počilo, slab udek v verigi je odnehal, in Iztok je odsko¬ čil na sredo ječe, držeč v tresoči roki kos verige, ki se je držala obroča na vratu. Kolena so Se mu pošibila in sesedel se je na mokro prst. Zopet je segel Numida v nedrije in mu ponudil iz steklenice arabske žganice. Iztok je drhteč nastavil k ustnicam in Izpil. Dvig bila se je v njem vsa moč in naglo je vstal brez opore. »V beg!" veli Epafrodit in zgrabi plamenico, ki je bila vtaknje ua v vlažno zemljo. Odhitel .je po trhlih stopnicah, iztok za njim. držeč v roki ve rigo, da ni zvenekala. Pred ječarjevimi vrati so. vsi oprezno prečko čili mlako krvi. Epafrodit se je ozrl samo mimogrede na ječarjevo truplo, ki je ležalo zvnak z izbuljenim očmi. V sren mu je še tičal Numido v nož. Grka je stresla greznica in bežal je, da je gasnila pla menica. Ko so pribežali do mesta, kjer je čepel Spiridion, je velel le-temu Epafrodit: »Zatvori!" »Ne bom. ne utegnem! Bežimo!" Skoro po vseli štirih, kakor plaho, žival, je tekel Spiridion in jih vodil po ovinkih in stopnicah. Epafroditu se je zdelo, da je pot dalj ša kot prej, da so hodniki ožji, stopnice vse opolzle. Ozrl se je na evnuha in se za trenotek ustrašil. »Zmotil si se ! I’ot je čudna, Spiridion !‘‘ »Ne boj se, bolj skrita je, bolj varna!" Tedaj je trgovec videl, 'da tlači Spiridiona na hrbtu težka vreča. N)vpraša( bi. pa ni bilo časa. Zakaj nem.doma so stali izven ozidja v gostem inirtovem grmičju. »Spiridion je zgrabil plamenico in ji udušil luč z roko in jo vrgel v grm. ..Kje smo?" izpregovori Epafrodit. Spiridion ,i< položil prst na usta, potem pokazal kvišku s kazav- eem in zašepetal: ..Teodora!” Privel jih je po skrivnem potu prav pod caricinim oknom na vrt, Y kratkih, brezslišnih' korakih so bili na znani stezi, pri vratih, kjer so prej vstopili. Ko jih je zagledala senca vojaka, se je zgenila —n+ njvmč rl ‘r - i fc li - '' s o . d »- d r ug e.»si»aže ■**-. 6udi laese je, ok-re- nila in jim sledila. Preden,so prišli do morja, so se odkrhnile od tem oih grmov še tri sence in vse so kakor brez volje, gnane š čarovniško silo. krenile-na stezo za begunci. • , Ko so, .-zasvetili v temi beli stebriči ob stopnicah k morju, je zjtregoVoriJ Epafrodit polglasno: ,,'rlVh-la tebi. Kriste Spašit.elj !" Ali v istem trenutku šo se oglasili trdi koraki, iz teme je udaril blesteč meč' in po vrtu se' je razleglo z glasom zapovedujočega čast¬ nika : . . Ivdo ? — Stoj Zalotil jih je nadzirajoči častnik, ki je prišel ob nenavadni uri na vrt do Straž. ' Epairodit je odskočil pred ostrino meča, vžduh je zasičal, udarec ni zadel. Bliskovito se je dvignil sivi pramen mečevega svetlega jek¬ la. da udari po Iztoku, ki je v goli tuniki šel za Epafroditom. Ali tak¬ isto bliskovito so se vzpele iz grmovja temne sence —' trgovčevih sužnjev, ki so pripluli z velikim čolnom in čakali v zasedi, ako bi bilo treba polnoči. Navalili so odzadaj na častnika, in ga podrli na‘tla. .A' čoln!" krikne Epafrodit in potegne Iztoka za seboj po stop¬ nicah, Poskočila sta vanj tudi Numida in Spiridion. ,‘.Odrini!" Sajka se je zagiigala na valovih. Padli stražnik je zakričal na pomoč. Begunci v čolnu so slišali tek sttaž od raznih postojank prostranega vrta, Zazvenčalo Je jekto, zapokali šletnn krik. hrušč, padanje, in ploskanje vode. Petero stra¬ žarjev — Slovetiov, ki niso zabranili Epafroditu vhoda, ki so mu pri begu sledili in bili takisto namenjeni pobegniti z Iztokom 1 — vsi ti 30 priskočili na pomoč vrlim sužnjem. Iztok se je stresal >• čolnu od koprnenja, da bi udaril tudi on. Prsti na desnici so sc mn krčili.|kakor bi iskali ročnika — pa so otipali le konec verige, ki ura je visela ob vratu. Usi so molčali v greznici. Epafrodit je nastavljal Uho, «a bi raz¬ bral po hrupu izid hoja. Udarci so ponehavali, krič je utihnil, bole¬ sten stok se je. priplazil zdajpazdaj po morju do njegovih ušes. »Zmaga !" izpregovori prvi Numida. ..Veslaj!" zapove ostro Epafrodit. Numida je zgrabil veslo in pomagal močnemu sužnju. Bajka je letela kakor postrv. Ko in bilo slišati ničesar več, se je'sklonil Iztok do Epafroditove roke in jo dvignil k ustnicam. Grk je začutil dve gorki kaplji, ki sta kanili iz oči jungka na njegovo drobno desnico. .Gospod, brezmejen je moj dolg!" »Plačal sem ti -svojega!" Iztok je vnovič poljubil njegovo roko, pomolčal in nato s treso¬ čim glasom vprašal: »Kje je Irena ?" Vsa duša,, srce, vse življenje je trepetalo iz te besede. »Oteta, Iztok! Ni je v Bizancu". Iztok sc je uklonil, da so se drgetajoča kolena doteknila Solno* Vega poda, in položil glavo na mehki bisus Epafroditovega naročja. ' ..Kristus naj ti plača, bogovom žrtvujem zate — jaz ti ne morem plaVati!" Grka je genil«. 7, obema rokama je prijel Iztokovo glavo. } »Iztoče. kakor bčeko ljubim Ireno, kakor biser jo bom ruval tebi. Ne vprašaj, -kje biva, Zakaj tvoje sf.ee bi pozabilo nase in šlo za njo v pogibel. Tako mi Krista, objame« jo. Zaupaj Epafroditu! Oba je vredna božje ljubezni — zato jo čuva Bog!" »To čuva Bog-.-. -" Zamišljeno, z vero in dvomom, je ponovil Iztok zadnje besede. — Le Numida se je smehljal žarečega veselja in se skrbno oziral nazaj po velikem Čolnu. Dospeli so v pristan Grkove vile. Numida je gledal nazaj in z oč¬ mi prebodel nočno 1mino. . JSaSB&3Kt£3SSS3S3S^a!S3G36383E3EBG3G3&i!S3GaiSfi3S3| *BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo evera s Gothard OH (Severovega Gothardskega Olja). Priporčoa se kot krajevno zdravite zopSr revmativ.eiri, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. . Gena 26 in 50 centov. ' t Z, Štefan PlnSkoi iz Ma- rietta, N. Y., nam jo pisal siedeCe: "Trpel sem tsled bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet lot, ter sem med tem časom poiskusal razna zdravila toda brez uspeha. Čital ,em v Vašem Alma¬ nahu o Severovem GothArd- skem Olju ter sem gk nfe- iskusll in so mi bolečine kmalu izginile. Lahko tu¬ di rečem, daje izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam ga. vsi m. ki trpijo vsled krajevnih bolečin.’ RANE, otiske,.ureza, odprte rane, tvori, bule, o- pekline in ožganina se hitro zacelijo, ako se nadene S EVfeRAS Heallng Ointment (Geverovo Zdravilno Mazilo). Gena 25c. J Severove Pripravki so naprodaj v vs«5h lekArnab. 'ziht^vajte samo Ševesrove. Zavr*- J n jt,e nadomesi.it- ve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jih od aids, ; J I W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lowa I I ZASLEDUJTE BOJNE DOGODKE! ] Hi IH i!l h; Krasna in velikanska mapa celega sveta, kjer lahko že na || lil prvi pogled vidite, kod se kretajo razne mornarice in premi- j ji Hi kajo razne vojske. Hi |i Poleglega ikate na tej mapi naslikane vse vladarje, ki so g lil zapleteni in ki se utegnejo zaplesti v sadanjo vojno, in to pa v sp Hi njihovih naj zadnjih fotografijah. Iff Tudi so na tem ogromnem zemljevidu vse zastave in grbi g v barvah vseh v boj zapletenih držav, pa tudi onih, ki utegnejo ||e poseči v boj. Razentega je poleg prve mape še druga, na kateri so narl- sane Združene države in naslikani vsi predsedniki, počenši od : - Wasliingtona pa tja do Wilsona, kakor še devet drugih map in deset velikih slik, ki vam predstavljajo svetovne znamenitosti. To vse naročite še danes ter pošljite obenem 50 c. na upra¬ vo »Slovenskega Naroda". “I ..Prihajajo", je izpregovoril glasno, ko so stopali iz ?oma. Šele tedaj se je zgeuil na dnu Čolna čepeči Spiridion. Zobje so mu šklepetali silnega trepeta, vrečo z denarjem je pritiskival krčevito k sebi. { ’ \ , -Gosood j plačilo !?‘ : so Mie prve besede, ki jih je.izpregovoril. * »Kako se vrneš? ZakaJ^i prišel?" * 4 »Plačilo, gospod, plačilo mi daj. potem pobegnem". _ * »Pobegneš", se začudi Epafrodit. »Ne morem nazaj, ne upam. Ki' si ti otimal Iztoka verig, sem za¬ gledal smrt. Zbežal šeni po denar, kar sem si mukoma prihranil". Stisnil je vrečo še tesneje k srcu. »In sedaj utečem, gospod. Daj mi plačilo! Tisoč, si rekel, tisoč zlatih..." »Dobiš, še več dobiš. Hočeš bežati z menoj?" »Prosim, milost mi izkaži..." »Numida, Spiridibna naj prepeljejo na jadrnico! — Tam Mobiš plačilo in bežiš z menoj!" 'V tem se je približal Veliki čoln, katerega so gnalj zniag&včl z velikansko močjo. Par sužnjev- je padlo. Sloveni vojaki niso bili ra, njeni. . ' »Brzo na konje!" Spustili so se vsi v tek po strmini proti hlevu. Tam jih jč čakalo petnajst vrlih palatincev — Slovenov v krasni opravi jezdecev. Dva¬ indvajset osedlanih in obrzdanih konj je hrzalo’in tolklo s kopiti. Med vojaki je' bil tudi — Radovan. Na glavi, pozlačen šlem, na prsih srebrn oklep... Epafrodit se mu je veselo nasmehnil, ko je zagledal godca v voj¬ ni konjeniški opravi, ki je široko razkoračen nerodno stal in čakal. Ko je? zagledal starec Iztoka, bledega, v sprhneli tuniki, z verigo krog vrata, je zletel k njemu, ga stisnil z nerodnimi rokami na prsi, da je rožljala veriga po oklepit, in golčal v solzah: »Iztoče. Iztoče... Sinko moj... kako težko sem te rešil.;." Preteklo je nekhj kratkih'hipov. Iztoka je kril oklep magistra peditum, zlati orel se mu je svetil na prsih, ob pasu mu je poleg-meča visela drobna roženiea s kamenčki iz Hil(radijeve čelade. Kljub burni zadregi je ni pozabil-- Po osrednji cesti so udarile podkve v granit, pri adrianopOlskiH vratih je zaklical Iztok — magister peditum — geslo, katero so inu iz¬ dali bežeči Sloveni — palatinei. Straža je odprla, pozdravila — konjiča .je šinila v divjem diru —• : z Bizanca v svobodo. Istodobno sc je divgnilo sidro, jadra so se napela —- zmagavee- Epafrodit je odplul — na -široko morje. tj.; PETO POGLAVJE. Po Iztokovem in EpairoditoVom. begu se je že v rano jutro raz¬ buril ves .Bizanc. Kakor požar v preriji, v katero buti orkan, je za- plamtela skrivnostna povest pretekle noči in se razločila po mestu. Kakor skeleča iskra je zadela kliente pred vrati čislanih konsiliari- jev in pretorjev, bogatih senatorjev in zvitih trgovcev. Kakor tuleč demon je segla do Kampa, na ognjišče, drhali po Zlatem rogu. se raz¬ plamtela po forih in preplula, veletok ljudstva na prostrani Osrednji cesti. »Iztok — Epafrodit". so Šepetdle strahoma usehle ustnice ugled-; nih meščanov, ko so se komaj prebudili iz spanja. »Iztok — Epafro¬ dit", je kričala množica zaljubljena v ti imeni. Iztok — najslavnejši lokostrelci' v cirkusu, lepi ebnturio. Epafrodit — najradodarnejši go¬ stitelj ljudstva pri bipodroniskib igrah! Množico je zgrabila zavest, da .je utonila za vselej slast, ki bi ji jo pripravil ob prihodnjih igrah Sloven Iztok, da se ji je zaprlo za vselej darežljivo perišee Epafrodi¬ tove roke. Ta' ljubezcii, porojena iz brutalne sebičnosti, je pozabila Uh Bizanc, pozabila, da visi nad njo,koščena roka mogočnega despota, ki grozno maščuje vsako nedostojno besedo zoper svoje veličastvo ih zoper bleščeči nimib svete despojne. v Množica je pozabila nase. Raztrgane, napol gole tolpe so vrele umazano ulico s Suženjskega trga na Konstantinov forum. Carska cesta je, valiM kričečo »drhal izpod arkad Tetrapilona na Teodozije- vem trgu. (Dalje prihodnjič.) ^ SLOVENSKI KASODIi, 21. ofctotira 1916. 1 AR D najhitrejši parniki na svetu ,.M A U R E T A N I A“ NEW YORK LIVERPOOL,« naj hitrejša proga preko Liverpoola za LONDON, PARIZ, NAPOLJ, RUSKO, FINSKO, PATRAS. ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL TUSCANIA petek 29. oktob. 5. p. m. S A X O N I A sobota 20. novemb. 10. a. m. CAMERONIA petek 5. novb. 4. p. m. TUSCANIA petek, 26. novb. 4. p. m. Parniško pribrežje se nahaja na podnožju West 14. ulice North River, Neve York. Za daljnje podrobnosti obrnite se na: THE CUKARD STEAMSHIP GOMPANT LTD. 21—24 STATE ST. NEW YOEK, N, Y. ali njene pooblaščene zastopnike. J.POPOVIC CLLVELAND.OHiO 2537 St. Clair Ave. Prva slovenska veletrgovina domačega tropinovca in domačega vina. Domači tropinovce po gal. $3.00; 3.25-; 3. Domače belo vino, galona po $1.00 in $1. Domače rdeče vino, galona po . 50c in $1. Za vse druge nasvete se obrnite ustmeno pismeno na: PRSTEN! PLAZOV! OB *w*v v/v v ! KOMUR 'JE TRE SE KAKRŠNEGAKOLI SVETA, OBRNE NA NAS. Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi se mogli Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža. Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬ niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom. Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo naši nalašč za to najeti odvetniki v sta,rem kraju, ali tukrajski, ameriški. Vsakdo se more obrniti na nas glede: Pooblastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬ sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬ nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬ riki in starem kraju. Tudi če ima kdo v tej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno¬ koli sporno zadevo, naj se obrne na nas ter nas vpraša za svet. V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi. V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori omennjeno, se obrnite na: j f J S I i 5 * J $ i z $ 45 VESEV STREET č več in nič manj nego 11 teregakoli človeka na cesti. Le ta' na tudi moja 0^11^ d • P ''° ZOr - katerih SP j e febi^o ?^ ? nekako pravico, vsaj JLfe mas nns do njih kot njih s k5^ sen -° d -Ne, Podragi, leWajso ^.lo. 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 65 70 75 80 85 90 100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 2000 3000 4000 5000 6000 Cene so stiedeče: — Kron . $ •80 I , 65 24 C 3.20 3.90 475 5.50 6.30 7.05 7.75 3.60 9.40 10.15 10.95 II. 7C 1250 1325 14.05 15.50 31.00 4650 82.00 77.50 93.00 10350 124.00 13950 15350 307.00 460.50 614.00 767.50 921.00 7000 . 1074.50 8000 . 1228.00 9000 . 138150 10000 . 152550 Ker ne vemo, koliko časa bodo te nizke cene ostale, opozarjamo rojake, da se sedaj poslužijo te izredno ugod¬ ne prilike. Povejte o tem tudi svojim znancem. First-Second National Bank of Pittsburgh, Pa. Corner Fifth Ave. & Wood Street. Pittsburg, Pa. NAŠIM NAROČNIKOM NA ZNANJE. V zadnjih dneh nam je doŠio veliko vprašanj glede vojaških zadev. Mnogi naši rojaki so nam priložili tudi zneske po 50 c., mi¬ sleč, da tudi mi računamo za par stopinj na avstrijski konzulat po 50 c., kakor je to storila svojča® Sakserjeva šifkartašnica. Da obvarujemo rojake pi^ nepotrebnimi stroški, naznanja¬ mo vsem naročnikom »Slovenske¬ ga Naroda", da izvršuje uredni¬ štvo „Slov e nskega Naroda" vs® zadeve, ki so v zvezi z avstrijskim konzulatom in katerih ne morejo- opraviti naši naročniki sami, po* polnoma BREZPLAČNO. Le če je treba vrniti listine po pošti naj nam priloše poštnih znamk v pri¬ merni vrednosti. Uredništvo »Slovenski Nar' 1 - če tebe črtamo iz njih"... »Meni se zdi... dovoli, da P°' vem... meni se zdi, da so edino umljiva, če mislim sebe v njih, če v tebi uzrem sebe, v sebi tebe. - Lida je dvignila čelo iz blazin in zakrila oči z dlanmi. Zazibala se ji je soba, zaplesal ji ,i e ri r, [P' »Danilo!" je kriknila z visokim plamtečim glasom, iztegnila roke in pala na blazine. >-kaj je. Lida?" »Pojdi! Edino, kar mi moreš storiti dobrega, je to, da greš in ne vrneš nikoli. Vsaj v kratke® času ne. Nevarnik Danilo!" Danilo je storil, kakor mu je 1° ukazano, in je šel. — »Ali še nisem mrtva?" je v P ra ' šala bolnica četrt ure za tem 10 ugledala sestre vseusmiljeni, dobrotni obraz, neskončno rijU no nagnjen nad seboj.