Ljubljana, četrtek 22. februarja I940 Cena 2 D'n Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 - Telefon Ste v. 3122, 3123, 3124, 8125 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, delen-burgova ul. — Tel. 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon St 190 Računi on pošt ček zavodih: Ljubliana St 17 749. Napetost na severu Incident z nemško ladjo Altmark je spet postavil v ospredje problem skan-d navske. posebej še norveške nevtralnosti. Vsebina incidenta je znana, prav tako ie znano njegovo ozadje. Zadeva ni nova: incidenti so se pojavljali že tedne m mesce in vselej je šlo za problem kako naj mala Norveška očuva svoje nevtralno stališče napram voju-iočim se silam Ves svet tudi ve, da se Norveški varovanje lastne nevtralnosti ni vedno posrečilo in da je radi tega že oonovno prišlo do sporov, polemik in protestov, kar pa ni niti najmanj vpl;valo, da se incidenti ne bi več ponavljali. Poseg britanske mornarice v nevtralne vode v morsko obrežje Norveške je t>o dejanski strani povsem pojasnjen Nikake komisije ni več treba, ki nai bi preiskavala afero. Kar je še ostalo nerazčiščenega, zlasti pa spornega. se tiče že podrobnih pravnih in mednarodnopravnih vprašanj ter pre-eiznejših tolmačenj obstoječih pogodb in določb Najnovejše vesti trdijo, da bi tudi apel na Društvo narodov, odnosno na mirovno razsodišče v Haagu iz določenih vzrokov ne imel smisla, ker v obstoječem stanju stvari ne bi mogel imeti učinka. Potemtakem ostane veljavno samo dejstvo incidenta samega ter njegovo, če smemo tako reči, zgodovinsko ozadje, ki je take narave, da so naslednji incidenti ne samo možni marveč celo zelo verjetni. In ravno to daje zadevi poglavitni pomen. Po govoru britanskega prenrerja je stvar še bolj kočljiva Chamberlain je povsem določno rekel, da Velika Britanija ne more več trpeti sedanjega razmerja Norveške do vojujočih se strank. Anglija očita Norveški, da je preveč popustljiva napram akciji nemških ladij v norveških vodah, in Chamberlain je stopnjeval angleško stališče z izjavo. da nastalega stanja Velika Britanija pod nobenim pogojem ne more sprejeti Na drugi strani je Nemčija vložila v Oslu izredno oster protest in nemška časopisna kamnanja spremlja dinlomatsko akcijo vlade v zelo srditem tonu. Ni čuda, da je svet dobil vtis. kakor da se nahaja pred najres-meišimi zapleti j a ji na evropskem severa Postavlja se v neštetih variantah vprašanje, kake posledice bi moglo imeti za ta ali oni tabor, ako bi vojna vihra zares posegla tudi na Skandinavijo ter io zajela. Norveška ima v sedanji pomorski *n gospodarski vojni nehote zelo veliko vlogo. Angleško-francoska blokada zapira Nemčijo popolnoma v domača morja Iz Severnega morja je izhod skozi Rokavski kanal popolnoma zaprt za nemško lad jevie in prav tako na širokem morju ob Škotski ter ob otokih, ki so raztreseni severno od nje. Toda norveška obala je izjema v tem širokem pasu britanske blokade Po obrežnem pasu norveških voda v obsegu itreh morskih mili se gibljejo nemške ladie ter morejo dospevati po njem daleč na sever, tako v sovjetske dele morja na daljnem severu, kakor tudi do možnosti, da na severu krenejo na široki ocean ter po njem prodro v svetovna morja Za to pot morajo napraviti sicer ogromen ovinek, kar pomeni izgubo časa. toda ta veliki ovinek je obenem izdatno povečanje varnosti zakaj britanska kontrola na tako dolgi črti ie silno otežena, ako ne naravnost nemogoča. Nadalje ie za nemško plovbo zelo ugodno deistvo, da je lorveška obala nenavadno primerna prav za tako plovbo, ker so na njej brezštevilni Ifjordi in manjši zalivi z neštetimi za-toki ki nudijo skrivališča že po naravi Vrh tega so raztreseni pred obalo nič mani mnogoštevilni otoki in oto-i5ki ki lahko nudijo zavetje in naravno zaščito. Po svetu se v vojaških strokovnih krogih sedaj ventilira vprašanje, kako bi se to stanje spremenilo, ako bi se tudi Norveška po+egnila v voino. bodisi na nemški bodisi *na angleški strani V vsakem primeru bi Angleži skušali pretrgati pomorsko zvezo ob norveški obali Za silo. ki obvladuje morje s svojo voino mornarico, je usrv»h take akoiie zelo verieten S tem bi bila nemški mornarici zaprta edina še preostala not na oceane Toda o Norveški se glase skoro vse vesti, da je IzHiučena niena pridružitev nem*Vemu taboru ne le zaradi razpo1o*°nia javnosti temveč tudi iz strateških razlogov Norveška je od oceanske strani mnogo boli ranliiva nego od iužnega Iboka sai bi io Nemčija mogla rrijeti šele preko švedskega teritorija, ker bi vse pomorske dohode verjetno obvladala VeHVa Britanija s svojimi pomorskimi silami Na obnovi teh in Pod"bn?h preudarkov niso le na zapadu marveč tudi nevtralni opazovalci posl a vili domnevo da Nemčiii nikakor ne kaže gnati stvari na ostrino, ker bi ji izbruh vojne na severu prinesel poslabšanje po- Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maritor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Nov sestanek severnih držav Švedski zunanii minister o silnih neprilikah, ki lih povzroia nevtralcem pomorska voina — Ob koncu tedna se bodo ses.ali zunanii ministri skandinavskih držav Stockholm, 21 febr. j. (Havas) Švedski zunanji minister Gunthei je danes v parlamentu v daljšem govoru odgovoril na razne interpelacije glede pomorske vojne in njenih posledic, ki jih ima za Švedsko, ter o metodah in ukrepih, ki jih namerava izdati švedska vlada v svojo obrambo. Izjavil je med drugim: Od začetka sedanje vojne je bilo torpe-diranih ali od min potopljenih 32 švedskih trgovinskih parnikov. Pri tem je izgubilo življenje 228 švedskih mornarjev, usoda 15 pa 6e ni znana. Za sedem ladij je z gotovostjo dognano. da so bile potopljene od nemških podmornic. Samo tretjin« potopljenih ladij je plula v Anglijo, dočim so bile ostale namenjene v druge nevtralne države. Pomorska vojna zavzema čedalje ostrejše oblike. Ako je poglavitni namen pomorske vojne ta, da se nasprotniku onemogoči preskrba potem, moram pač kon statirati, da je bil ta namen le v prav neznatni meri dosežen, ker je bilo potoplje nih 6 krat toliko ladij, namenjenih v nev tralne države, kakor pa tistih, ki so plule v luke vojskujočih se držav Zato je pomorska vojna doslej tudi neprimerno tež je prizadela Švedsko, kakor pa države, ki so v vojni. Ze v svetovni vojni so nordilske državt odločno protestirale proti polaganju min na takih mestih, kjer ogražajo tudi nevtralne ladje. V sedanji vojni je položaj št hujši Mine se polagajo, ne da bi se kakorkoli in kjerkoli vpoštevali leirltlmnl interesi nevtralne plovbe po morjih. Osnove podmomiške vojne, ki so bile določene v Londonu leta 1838 so priznal* vse današnje vojskujoče se države. Ne-zložljivo s temi principi Je. da se dane«, nevtralne ladje torpedira.to tudi takrat, kadar se ustavijo na poziv In so pripravljene podvreči se preiskavi Razen tega pomorska kontrola zapadnih držav v mnogih primerih švedske ladje naravnost sili. db morajo pluti v pacovih kjer so najboil Izpostavljene nemškim minam in podmornicam. T Nemčija očita nevtralnim ladjam, da st prostovoljno eksponirajo vsem vojnim nevarnostim v Severnem morju ter ob angleških obalah. Toda, ako bi se hotela Švedska izogniti tem nevarnostim, potem hi morala popolnoma prekiniti navigacijo z Anglijo ln Francijo ter prav tako skoraj popolnoma opustiti vse trgovinske zveze t drugimi nevtralnimi državami. Za Švedsko bi imelo to usodne posledice. Švedska je gospodarsko v veliki meri odvisna od pomorske trgovine. Ugotoviti moram, da uporabljata obe vojskujoči se stranki metode s kakršnimi se nevtralci ne moremo sprijazniti, pa naj jih oba tabora še tako zagovarjata. Nam nevtralcem za obrambo principov mednarodnega pravb prav za prav ni preostalo ničesar drugega kot protesti proti teptanju tega prava Švedska vlada nikoli ni zamudila prilike da se posluži tega sredstva v najizdatnejši meri. Giinther je nato obrazložil razliko meo tem kako lahko nevtralne države reagirajo proti nasiljem nad svojo teritorialno suverenostjo ter proti nasilju, ki so mu nevtralci izpostavljeni na svobodnem morju V prvem primeru imajo nevtralci vso pravico, da se nasilju upro z vsemi razpoložljivimi sredstvi, dočim je v drugem primeru taka obramba nemogoča, ker bi nevtralne države neizbežno zapletla v vojno. Ostane samo še vprašanje aH se morajo nevtralci braniti s kakšnimi indirekt-n;ml sredstvi proti takim ciljem Eno takih sredstev vidi Švedska v gosp »darskih dogovorih z vojskujočimi se državami. Drugo učinkovito pomoč si obeta od najtesnejšega sodelovanja z ostalimi nevtral nimi državami, v prvi seveda z nordijski mi državami, s kateri bo Švedska tudi v bodoče skupno branila elementarne pra vice. ki ji pritičejo po veljavnih zakonih Kako naj se uspešno izvede ta hoj o terr «e bodo posvetovali zunanji ministri skandinavskih držav na posebni konferenci, ki se sestane konec tega tedna. ORlopnka „ A Umiral Scheer" v južnem Atlantiku? Njena spremljevalka je tovorni parnik „LahnM Montevideo, 21. febr. j (United Press). Kakor poroča list »El Pueblo« sc opazili v južnem Atlantiku nem5ko žepno križarko, za katero pa še ni ugotovi'eno. ali je »Deutschland« ali pa »Admiral Scheer«. Kakor pripominja urugvajski list je nemška križarka na preži za zavezniškimi parni-ki, ker hoče maščevati usodo posestrimske ladje »Admiral Graf Spee». Isti list tudi pripominja, da ima nemška križarka svojo spremljevalno ladjo — tovorni parnik »Lahn«. Ta parnik je lani novembra pri-plul najprvo v Montevideo, potem pa se je preselil v Buenos Ah-es, kjer se je zalo žil z gorivom in živežem, s katerim oskrbuje križarko. Izgube belgijske trgovinske mornarice Bruselj, 21. februarja. AA. (DNB). Belgijski prometni minister je sporočil v parlamentu, da je Belgija od začetka vojne od svojih 89 trgovinskih ladij s skupno tonažo 339.000 ton izgubila 12 ladij s skupno tonažo 50.000 ton. V istem času je Belgija dobila samo 5 novih trgovinskih ladij s skupno tonažo 25.000 ton, v gradnji pa je še 7 ladij s skupno tonažo 40.000 ton. Ladja za ladjo London, 21. febr br. Včeraj je v bližini angleške vzhodne obale 200 tonski angleški parnik »Hop« zadel v neko drugo ladjo ter se tako poškodoval, da se je uro pozneje potopil. Parnik je spadal med na-starejše angleške ladje, ki so Se v prometu. Zgrajen je bil pred 64 leti. Ob francoski zapadni obali je naletel na mino nizozemski parnik »Haag«, ki je bil na poti iz Španije na Nizozemsko Parntt se je potopil. Posadka je bila rešena. Amsterdam, 22. febr. s. (Reuter). V bli žini rtiča Finistere se je potopila po eks ploziji holandska trgovinska ladja »Tara« (4.700 ton). Domnevajo, da jo je torpedi-rala nemška podmornica. Ladia je bila na poti iz Argentine v Rotterdam in je vozila tovor pšenice za holandsko vlado. (Jsoda posadke „WatussijaM London, 22 febr. s. (Reuter). Z ozirom na poročila nemških listov da ao angleška letala s strojnicami obstreljevala posadko nemJkega parnika »NVatussi« ki je bil pred mesci potopljen od lastne posadke v bližini južno-afriške obale, je objavilo danes juž no-afriško poslaništvo v Londjnu poročilo, ki ga je dal 4. decembra kapitan »Wa-tussija« južno-afriškim listom. Kapitan pravi, da je odredil potopitev svojega parnika, čim se je nad njim pojavilo angleško letalo Posadka se je vkrcala v rešilne čolne in jo je že eno uro pozneje rešila angleška vojna ladja. Kapitan se je zelo pohvalo izrazil o angleškem postopanju s posadko »\Vatussija«. Svarilni strel „ zadel tovarno London, 21 febr. s. (Reuter) Obalna straža ob Firth of Forthu je danes opazila kako se približuje neka ribiška ladja minskemu polju. Da prepreči neizogibno katastrofo. je izstrelila straža strel s topom, da posvari ladjo. Granata pa je padla na neko mesto v bližini, šla skozi neko to ložaja. Transport rud iz Norveške in preko Norveške ima pri tem še posebno vlogo, a akcija nemškega zračnega ladjevja bi ne mogla doseči učinkovitih uspehov. Naznačena vojaška strokovnjaška raz-motrivanja o položaju pa izražajo tudi bojazen da bi bilo nemogoče omejiti vojno samo na Norveško, ako bi zares začela zajemati tudi Skandinavijo Z udeležbo Švedske pa bi postajala stvar bolj komplicirana, zakaj v tem primeru bi bilo računati pač tudi s sovjetskim sodelovanjem. Iz teh komplikacij se mnoge stvari dan danes še ne dado niti približno razbrati. Le nekatere momente podčrtavajo strokovniaki. Nemčija bi bila nedvomno v prednosti glede možnosti vojaške akcije zoper Švedsko ker bi mogla napasti švedsko ozemlje s prevozi oreko Baltiškega morja Toda nasprotno je važno. da je Švedska dežela silne pro-stranosti zlasti v srednjih in severnih predelih majhne obljudenosti, silnih gozdov in neštetih jezer. V takih po- gojih tudi vojaška okupacija premočne sosede ne more naglo napredovati, kar odpira možnost na pomoč oreko Norveške Pri tem je predvsem važno, da so rudna bogastva železa in bakra skoro brez izjeme na skrajnem severu in v gorati notranjosti dežele, ki od morske strani ne bi bila teže dosegljiva kakor od nemške Nadalje bi se s tem. da bi Skandinavija postala bojišče odprle možnosti, da bi v južni Skandinaviji nastala izhodišča za britan~ko-francoske zračne napade zoper Nemčijo. Na osnovi navedenih in še drugih podobnih preudarkov so tudi nevtralni opazovalci po večini mnenja, da ni v interesu Berlina, da bi gnal položaj v Skandinaviji na ostrino. Toda na drugi strani je avtentična izjava britanskega m;n?strskega nredsedn;ka da London dosedanjega zadržanja Norveške glede nevtralnosti ne bo več trpel Situacija na evropskem severu se tedaj razvija k odločitvam, takim ali drugačnim. vamo in poškodovala več hiš. Neka ženska in njen otrok sta bila ranjena. Prehod vojnih ladij skozi nevtralne vode Oslo, 21. februarja. AA. Zunanji minister Kocht je izjavil v zvezi z včerajšnjim govorom predsednika angleške vlade Cham-berlalna sledeče: 1) Kar se tiče teorije o prehodu vojnih ladij skozi nevtralne vode, ki jo Je Chamberlain včeraj priznal, je bila norveška vlada mnenja, da je to v popolnem soglasju z angleško vlado. Leta 1938 je norveška vlada revidirala zakon o dolžnostih in pravicah nevtralnih držav Odredbe tega zakona vsebujejo tudi posamezna načela o pravicah vojnih ladij vojskujočih se držav ln njihovi plovbi v norveških vodah Angleška vlada Je bila obveščena o teh odredbah norveškega zakona ter Je odločno zahtevala pravico, da vojne ladje lahko plo vejo po norveSklh teritorialnih vodah »nedtem ko 1e norveSka vlada zavzemala stallftče. da vojne ladje vojskujočih se držav smelo samo pristalatl v pristaniščih ob norveSkl obali. V toku leta 1939 Je an-gleSka vlada zahtevala od norveSke vlade, da se prizna vojnim ladjam pravica. da plovejo 24 ur po norveških teritorialnih vodah. Angleška vlada je dodala, da ne velja to za vojne ladje vseh držav. NorveSka vlada je odgovorila, da sprejema tolmačenje, ki ga je posameznim določbam norveSkega zakona dala angleška vlada v duhu mednarodnih konvencij z leta 1917., ki Jih je podpisala tudi angleška vlada. 2) Lahko obstoja spor o tem, katere tuje ladje naj se v posameznih primerih smatrajo kot vojne ladje in katere kot trgkoii>t.i vzLouiii utsti.i vot ti o set.ain.Mvih o.ckov, so nci-.ska letala bombami poiopiia dva angleška in.nono&ca, en oboroženi trgovinski parnik pa hudo poškodovala, da je rzcJuizii s tem, da je izgubljen. \sa telaia so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. Po polnoči je vefc sovražnih letal, ki so prekršila nizozemsko suverenost, priletelo v smeri od zapada in severozapaila nad notranji Nemški zaiiv. Neka podmornica, ki se je vrnila z dolge vožnje, je javila, da je potopila vec tu.iih ladij s skupno tonažo 27.7S5 ton. Pariz, 21. febr br (Havas; Vrhcvro po ve'jstvo frareoske vojske je izdalo davi nas ednifc 341. vojno poročro: Na raznih točkah fronte, posebno v Vo gezih in cb Renu. .je p-išlo do topniškega in po' otnega sirc"j.i;:ja. Siuiker.-o je bilo danes objavljeno. da je bila pre-Ivčera/šnjrn ob reki N:- d uničeni* četa fran-osk h vojakov, ki se je vozila *. nekim tovorn"m av?omob'!om. po krivci nione^a pove1 jnika. (Va ni bila na izvidnikom pohodu, ne^.o fci bFa morakn le za-rr.en.1nt: cddeVk vojr' ov na neki franccki prednji postojanki. Po krivdi površnika pa je avlo s četo za^el s prave roti in predel ni nemško s^r^n ter so non?dno znašel sredi med nemSHmi pre^n^mi postojankami. Ncmei so frj»»r>orko četo sprejo"! t nen?*n'm n^vzkr-fniro o?r'm lz strojnic ter jo dec?m;ra'» še proden so se Frt»noon sploh zavodli. da fo ra nem*k'h tleh. V s^onadu je padel tudi nesrečni poveljnik čete. B^arslc] peri f pi«i Mrlotova Mo«-'-vn. 21 febr s. (Tps ) Zunanji minister Molet o v Je sprejel danes nedavno Imenovanega bolgarskega poslanika To-dora Hristova. Pogreb Ljube Davidoviča Udeležila se ga je poleg najvišjih predstavnikov ogromna množica ljudi iz Beograda in podeželja Beograd, 21. febr. p. Pokojnega velikega državnika Ljubo Davidoviča Je spremila dane« na njegovi poslednji poti ogromna množica beograjskega prebivalstva 1« vseh slojev. K pogrebu so prišle tudi mnogoštevilne deputaci je iz raznih krajev naše države; pozornost so vzbudili zlasti kmetje iz Južne Srbije. V teku pretekle noči, ko Je bilo truplo pokojnega Ljube Davidoviča še v cerkvi sv. Save, Je pred njo čakala cela reka ljudi v največjem mrazu, da je mogla v cerkev. Kakor računajo, je včeraj in v teku noči defiliralo mimo krste okoli 150.000 ljudi. Davi ob 7. Je bila v cerkvi kratka zadušnica, nekoliko kasneje pa to pričeli prihajati zastopniki oblasti in raznih kor-poracij. Ogromna množica ljudstva je v mrazu to v hudi burji čakala na obeh straneh ulic ob cerkvi. Ob 9. dopoldne je prispel v cerkev zastopnik NJ. Vel. kralja general Pavle Barjaktarovič. V tem času je bil v cerkvi zbran že ves glavni odbor demokratske stranke, predsednik vlade Dra-giša Cvetkovič, podpredsednik dr. Maček, vsi ministri, v imenu radikalne stranke Miša Trifunovič. Krsta Mlletič in drugi, za JNS predsednik Peter Živkovič, podpredsednik Jovan Banjanto to drugi, za SDS minister dr. Srdjan Budisavljevič to Veče-slav Vilder. nadalje dr. Korošec, dr. Topa-lovič, zastopniki beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze. Ljubljansko univerzo je zastopal rektor dr. Slavič, kl je položil na krsto pokojnika venec s trakom, na katerem je bil napis: »Svojemu ministru osnovatelju Aleksandrova univerza v Ljubljani.« V cerkvi so bili zbrani dalje zastopniki raznih korporaclj. Poslovilni govori Zadušnico je opravil episkop ArseniJ ob asistenci 40 svečenikov. Episkop Arsenlj se je potem poslovil od pokojnega v imenu pravoslavne cerkve, nakar so prenesli krsto iz cerkve člani Glavnega odbora. Pred cerkvUo se ie poslovil od Ljube Davidoviča v imenu demokratske stranke nlen podpredsednik MIlan Grol. ki le oo-•idarial težko dolžnost da vzame slovo od vodiMia svoie stranke Usoda 1e hotela, da mu nI treba tešiti niti žene. niti otrok raslužneea Dokolnika ker tih ni zapustil Tešiti da mu 1e treba ves narod, ki mu 'e ookoinik vse svoie živllenle do posled-n1eriu v me?1; 'n m aku ni-»- «ov soomin bo ostal svetel ln velAi tudi « da1'nI bodočnosti Za SDS le dr Hi: ko Krlzman oou^aHal eliko demokratsko dušo pokojnega Davi-loviča ki svoie demokraciie ni razumeval ■amo kot strankarski Drogram. temveč tudi kot pravilo ž'vl'onia oo katerem mo^a ži-'eti Movek s človekom narod z narodom "•olit čna zgodovina bo orav:čno ocen;la 1elo veVke^a r>oko'n'ka Mnoga njegova nrizadavan1a ViPa časovno boli usneSna. če n° b; b'i r * ^nik tol'ko načelen in tako iskren SDS iskreno s^č istvule z veliko narodno žalostjo ob krsti zaslužnega po- V imenu socialistične stranke je dr. Ziv-ko Topalovič poudaril, da so socialisti spoštovali pokojnika kot velikega narodnega tribuna ter je obliubil, da bodo zvesto čuvali r;egove visoke ideale to se po njih -avnali. Nato so še govorili v Imenu zemljorad-niške stranke Ceda Kokanovič, v imenu socialro-demokratske stranke Nedeljo Dl-vac in v imenu Narodne odbrane Ilija Tri-fur.ac. ki je omenil, da je bil pokojni Davidovič eden prvih ustanoviteljev Narod-'' ne odbrane in dolga leta njen podpredsed-n'k. V imenu Jugoslovenskega profesorskega društva JUU in udruženja meščansko-šol-skih učiteljev se je poslovil od pokojnika prof. Ra^oje Knefevfč. kl Je poudarjal ve-old Majdič. ki je imel za seboj izku šenj polno življenje v mornariški zdravstveni službi. Za križem, ki ga je nesel vojak, in za vojaško godbo se je razvrstila mladina onega razreda uršulinske gim nazije, kjer poučuje pokojnikova sestra nato je stopal častni vod voja tva. sledili so nosilci vencev, za duhovščino pa so trije pari voja-*kih vrancev vlekli topovske lafeto, na kateri je počivala kovinasta krsta in na njej oficirske insignije Za pokojnikovim* sorodniki se je zvrstil oficirski zbor z najvišjimi predstavniki divizije in vojaške sanitete potem dolga vrsta pokojnikovih znancev sprevod pa je zaključil vod kolesarjev Vojaška godba je vso pot igrala turobne žalostinke. Polkovniku dr. Majdiču časten spomini ★ Včerai ob 14 je izpred mrtvašnice splošne mrtvašnice splo?ne bolnišnice krenil proti Sv Križu žalni sprt-vod, v katerem ie množica občinstva spremila tragično preminulega g. Feliksa škafarja na njegovi poslednji poti. Za križem so član- barianske organizacije INS ki je pokoinika ftela med svoje najboljše sodelavce nesli krasen vene«. z državno trohoinico prav tako pa so lene vence nosila tudi odposlanstva barian-skeM Gospodarskega društva Sadjarskega društva in Gasilske čete. Za krsto, pokrito $ cvetjem je stopala nlakaioča vdova gospa z otrok' in ostalim sorodstvom, a med pogrebci so bili tudi poslevndeči podpredsednik sreske organizacie JNS Rudolf Žitnik, člani barjanske organizacije s predsednikom Ivanom Vrbmcem na čelu. člani organizacije za dolenjsk- okrai s predsednikom Josipom M^gušariem korp^orativ-no zbrano članstvo Sokola Ljubi iana IV Gasilska četa Barje s podnačeinikom Skra-ho in še dolga vrsta vHn-h nacionalnih delavcev in borcev ki so v pokornem Feliksu škafarju izgubili draooceneg« tovariša. Pogreb je bil ve'ik in len. da najbrž še noben Bar jan nI ime' enakega in je naromo zpričal kako prfltuhMeo je bil Feliks Skala* v vsej naši javnosti Bodi mu ohranjen 'ep spomini Pogreb ge Fran je Ludvikove, soproge višjega svetnika državnih železnic v p., ki smo jo v torek ob 16 snremil; na njeno poslednje domovanje, je živo dokazal, kako zna naš narod ceniti in spoštovati ženo. ki je. tiha >n skromna posvetila vse svo-ie življenje delu za narredek in prosveto ne da bi bila kdaj iskala priznanja in časti Pred hišo žalost* v Cigaletovi ulici se je zbrala ogromna množica pogrebcev. Številno so bile zastopane vse ljubljanske podružnice CMD korporativno zbrano pa je bilo tudi društveno vodstvo s prvomest-nikom inž Mačkovškom in tainikom ravnateljem Grudnom na čelu Ko so očetje frančiškani na pragu pokojničinegs doma opravili prve pogrebne molitve, 90 pevci •Sloge« zapeli v srce segajočo žalostinko. a ko je sprevod krenil na pot. je godba »Sloge« zaigrala vrsto turobnih koračnic. Koliko spoštovanja in ljubezni je bila ga. Ludvikova deležna v najširših krogih nacionalne javnosti, je potrdil zvrhan voz vencev in cvetja, ki so ga njeni prijatelji in sodelavci nanesli od blizu m daleč. Pokojni gospe, ki je bila iz narodno zavedne, napredne notranjske držine Špilarjevih, bomo vsi, ki smo jo poznali, ohrandi časten spomin. ril> v raX" topi"'1 S*'* prav vso. •k«"* «*» "'CSo bo szčtfr0 rAO.ON .ttlHM Meningitis Poročali smo zadnje dni, da se je v Splitu kakor tudi na otoku Braču in na Ma-karski pojavila nevarna otroška bolezen meningitis. Iz Dalmacije je prenesel bolezen v Slavonski Brod neki mornar. V Vin-kovcih je za posledicami te bolezni umrla neka dijakinja. Zdaj pa beležijo zagrebški Usti, da se je meningitida pojavila tudi v Zagrebu ln sicer objavlja zagrebški mestni fizlkat v seznamu nalezljivih bolezni tri primere meningitide. Pod naziv meningitis spada cela vrsta obolenj open možganov in hrbtnega mozga, povzročenih po poškodbi mozga ali po bolezenskih klicah in njihovih strupenih izločkih. Najbolj pogosta je meningitis tu-berculosa ali basilaris, ki jo neuki laiki kaj radi zamenjujejo z nalezljivo meningitis epidemica. Tuberkulozna meningitida je sicer stoodstotno smrtna, toda ni prav nič nevarna svoji okolici, ker ni nalezljiva. Meningitis epidemica, mi jo imenujemo nalezljivo otrpljenje tilnika ali nalezljivo vnetje možganske opne (mrene), je nevarna zaradi svoje smrtnosti in hudih posledic za preživele bolnike. 1 do 4 dni po okužbi popadeta bolnika iznenada hud glavobol in omotica, združeni z bolečinami v tilniku ln z bljuvanjem. Bolniku se skali zavest in prične pri vročici 39 do 40« C blesti. Vročica naglo rase. Bolniku prične otrpnje-vati tilnik in se hrbtne mišice krčevito stisnejo. Temu se pridružijo hude živčne motnje. Dobra tretjina bolnikov podleže že prve Sni, odnosno v drugem ali tretjem tednu. Ostalim se zdravje ie počasi vrača in jim bolezen kaj rada pusti hude okvare za spomin: stalni glavobol, bebavost, glu-host, padavico ali ohromelost. Nalezljiva meningitida se loči od nena-lezljive tuberkulozne po svojem nenadnem nastopu, izpuščaji na bolnikovem nosu in ustnah (herpes) in po svojem kužnem izbruhu, to se pravi, da se pojavi večje število obolenj v bližnji okolici. Bolezen napade predvsem tiste, ki imajo kakšna vnetja v žrelu, vratu ali grlu, ker je dokazano, da pride povzročnik bolezni meningo-cocus Weichselbaumi skozi obolelo sluznico v kri in mozeg. Pri nas ni te hude bolezni. Ce bi se pa pojavila, se je bomo branili tako, da bomo takoj zdravili vsak tudi neznaten prehlad. Dolžnost vsakega državljana pod kaznijo je, da takoj naznani zdravniku vsak sumljivi primer, da ga pravočasno izolirajo iz še zdrave okolice. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici. deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ori re* S. br. 30474-32. Kulturni pregled Milan Vukasovič, »Misli« Izraziti v nekaj stavkih, če ne v enem samem, kakšno novo misel, ki bo dolgo odmevala v čitateljevi duši ali dati starim spoznanjem in resnicam novo. iskrivo obliko duhovitih sentenc in udarnih aforiz-mov — to je bilo nekoč veliko literarno stiemljenje moralističnih pisateljev. Posebno sloveča dela te vrste srečujemo v fra- "oski literaturi. Francoski moralisti so bili mojstri aforistične književnosti. Spisi La Rochefoucaulda, Vauvenarguesa, Chamforta, Rivarola, La Bruyera, Galia-nia, Jouberta nudijo značilne vzglede zgoščenega izražanja misli, duhovitega, včasi tudi šaljivega, a vsekdar elegantnega prikazovanja človeka ln sveta. Tudi včliki Pascal je v svojih ne"ovršenih fragmen-tiranih »°ensčes« obogatil z nesmrtnim delom slovstvenr zvrst, ki ima dandanes kaj malo gojiteljev. kaj šele mojstrov. Beograjski pisatelj Milan Vukasovič (potomec Slovenca, ki je v 19 stoletju vstopil v srbsko vojsko in sšm bivši častnik) je eden redkih zastopnikov moralistične knjižovnosti Piše tudi povesti, felj-tone. satire, vendar je najzanimivejši kot avtor modernih basni in aforizrhov V teh dveh oblikah se najbolj izživljata njegov misleči duh in tvorna fantazija Dokaj osameli srbski nadaljevalec Lafontainove umetnosti (čeprav jo goji v prozi) je izdal doslej kniige: »Basne« (1911), »Sto basana< - '1914), »životinjsko carstvo« (1?26). »Pripovetke i ba«ne« (1933). Na področju aforistične književnosti ima na domačih tleh močnega predhoVka. v zgodaj umrlem piscu »Misli« Božidaru Kne-ževiču. Vukasovičeve basni so v svojih najboljših primerih — in le-teh je v njegovem "-;lu obilo — majhne mojstrovine drobnorisbe, dovtipa in stila. Ezopovi umetnosti daje Vukasovič sodobno obliko predvsem pa polaga vanjo izkušenosti današnjega življenja in težo današnjih problemov. Tudi on najrajši karikira ljudi in njih slabosti v živalskih podobah. Pri tem izraža tudi svojo življenjsko filozofijo in svoj ofnos do ljudi, prav kakor klasični francoski moralisti. Letos je izšla v Beogradu 80 strani obsegajoča knjižica Milana Vukasoviča »Misli«. Tu se kažejo aforistična p-izadevanja tega originalnega pisatelja, njegov napor da zgosti v drobne sentence svojo izkušenost z življenjem in ljudmi in osebne poglede na svet. človek, duh zavest, življenje, misel, svoboda, pravica, morala resnica, znanje, modrost, narod, politika priroda itd. — to so gesla, ki je ckrog njih zbral svoje misli, zbite v kratke sentence. včasi v enem ali dveh stavkih »Misli« kažejo Vukasoviča kot p;sca značilne inte^ktualne note in osebnega iz raza Iz njih odseva življenjski nazor člo veka, ki si je pridobil prodorno poznanje lju"'5 in ohranil pozitiven odnos do živlie-nia. Vukpsovič polaga človekovo težnče v zavest: čim močneiša je v človeku zavest četar koli, tem trdnejše je njegovo mesto v življenju. »Zavest je človeku kot duhovnemu bitju to, kar je prirodi sonce.« ★ Iz Vukasovičevib »Misli« naj brez posebne izbire kot značilnost njegovega mišljenja in izražanja navedem nekatere aforizme, ki naj opozore na njegovo knjigo: Vse težnje človeštva, od izhodišča do njegovega zatona, vodijo k enemu samemu smotru: približevanju večnosti. Na tej nepretrgani poti so samo najzavestnejši najbližji večnosti. Kakor koli velika je že človekova omejenost, vedno mu ostavlja celo preveliko luknjo, da lahko skozi njo vsak hip dogle-da svojo genialnost. Za života; jen je zadošča, če imaš od vsega malo, za polno življenje pa je treba velike mere tega, v kar veruješ. Nešteti ljudje se boje ogromne praznote, pred katero zija smrt niti malo pa se ne bo.ie ne ogledne praznote, skozi katero jih vodi življenje. Da še na misel jim ne p'ide, da obstoji kaj takega. — Kak-fno ogromno prizn2nje svoje popolne ni-čevnosti . Pravijo: življenje je sta^o odprta knjiga. Smešno je. morda tragično, da bi hotel skoraj vsakdo to knjigo z neskončnim številom strani stlačiti v platnice, narejene iz svojega neskončno kratkega življenja. K'jub "sem peklenskim Iznajdbam za umčevanje sveta ni zloben človek nikdar in tm'i ne bo nikdar iznašel sredstva, s katerim bi un'čil izvor ki pribaia iz njega ves nnš navedek in ki se z njim ponaša sleherno višje bitje svobodo poedinčeve zavesti. Materalno izenačevanje je logično in naravno, duhovne s;le pa bo'o neko? osvobojene okov. A tudi siedi tako osvobojenih duhovnih sil bodo vedno med ljudmi kakšni bogovi, ki jih ljudje ne bodo razumeli, in sužnji, ki bodo morali vsekdar nečemu hlapčevati. Misel brez čuvstvovanja pa bodi še tako bleščeča, je eksploziv, ki mu nedostaja iskre. Sele tedaj, če imaš svoje mišljenje, imaš lahko svojo duhovno domovino. Le-ta je nad vsemi drugimi. Tisto malo dobrega, kar je bilo storjeno za človeštvo, Je storjeno zgolj v teh duhovnih domovinah. Svobodna misel je najmočnejši eksploziv vseh časov. Zahtevati od ljudi, da naj mislijo in naj bodo pametni, a ne Jim dati polno svobodo duhovnega izražanja, je enako temu. če jim vzamemo zrak in se jezimo ali nočemo razumeti, zakaj se duši jo in umirajo. Ce so velike resnice dokazane z znanstvenimi meto farni, tedaj ne pomeni to, da bi ne balo še večjih, kl Jih ni moči dokazati z nobenimi človeškimi metodami, življenje, ki se pri človeku po pravici primerja s svetlobo, je samo kapljica v oceanu. če ga primerjamo z življenjem, ki obstoji izven svetlobe in o katerem človek še pojma nima. Neumnost je bila in bo ostala največja ovira napredku človeštva. Toda neumnost se kaže kot ovira samo zato. ker tisti, ki vodijo ljudi — ali bolje: kl mislijo, da Jih vodijo — niso tako neumni kakor izprijeni: zbog svo.ie izprijenosti hotč in vedč širijo neumnost, da bi mogli kar najbolj •n najdalje izkoriščati ne samo žive, marveč tudi zdavnaj mrtve. Veličina nekega naroda ni v številu njegovih osamljenih genijev, marveč v ntegovih vzkipelih, vzvalovanih množicah, ki so se dvignile čo zavestnega razumeva-n1a in izvrševanja osnovnih načel, vsem tako dobro znanih, ki šele store is človeka višje čuvstvenoumno bitje. Iskanje in pričakovanje bogov, nadčloveka, genija, heroja je lastnost primitivcev. Za zgraditev skupne človeške sreče, v kolikor leži njen pogoj Izven poedinčevega osebnega sveta, so potrebni navadni ljudje človečanskega čustvovanja: ne živalski in ne božanstve-ni. Ne poznaj meja potrpežljivosti nasproti žalitvam, zlasti tistim, ki potekajo iz zavisti in hudobnosti: to je prvi pogoj uspeha pri delu za javni blagor. Vse politične ideologije, vsa znanstvena stremljenja, vsi umetnostni poizkusi so ob koncu koncev vsaj posredno, če ne neposredno usmerjeni k enemu: k napredku skupnosti na podlagi splošno človeškega in nje obrambi pred splošno živalskim. Brez neprestanega svobodnega mišljenja postane človek slepo orodje tistih, ki stalno slabo mislijo. —o. Zapiski KITAR1STIČN1 KONCERT ki ga je priredil Stanko Prek v mali dvorani Filharmonije, je privabil precejšnje poslušalstvo. Posebno mlajšega sveta je bilo v obilju. Ali naj bo to znamenje, da si naš naraščaj tudi za svoje amaterske in izletniške podvige želi globljega znanja v tem za take n&mene kaj pripravnem glasbilu? Tedaj le pozdravljam, da sa« kakšnega mesta zanese v našo mladino boljše poznavanje tega inštrumenta in tako dvigne na primerno višino pesem in spremljava. Večer Paganfnijevih skladb, s katerimi se Je g. Prek letos predstavil v koncertni dvorani, ni zapustil pravega harmoničnega vtisa. Delno gre to na novaš Paganinl-jevih skladb, delno pa tudi na izvajalca. Paganini je ▼ tek drobnih skladbah t Domače vesti časa Je dovolj! Gospod urednik! Ce se prav spominjam, nastopa v Nušičevi veseloigri »Pr. t^kcU« prakti-ant Sava Savič, ki prihaja dan za dnem v ministrovo čakalnico, da bi bil že vendar enkrat sprejet od gospoda ministra. Toda njegovo prizadevanje je zaman in ko ga sleherni dan poslednjega odslovijo, se praktikant Sava Savič veselo nasmehne: »To je pa res imenitno, sleherni dan že v naprej vem, da bom moral jutri spet prit.« Praktikanta Save Savica sem ?e spominjal zadnje tedne, ko sem sam imel uradnega opravka. Veste, človek imi pač različne poslovne zadevščine. Ne samo plačevanje davkov, marveč tudi n ihovo odpuščanje ... Decembra je izšla ministrska uredba o odpisu davčnih zaostankov, februarja pa pravilr.ik k tej uredbi. Prošnji za odpis zaostankov je treba med drugim priložiti občinsko potrdilo o pro ilčevem imovinskem stanju. Rok za vlaganje prošenj in prilog poteče 22. marca. Prebral sem to in spoznal, da sem tudi jaz upravičen do davčne olaj"ave — pomislite, celo v dveh primerih: pri davčn5 up-avi v Ljubljani in v Zagrebu. Da dosežem odpis v Zagrebu, potrebujem najprej ro'rdilo ljubPanske občine, nato pa še zagrebškega poglavarstva. Takole pred mesecem dni sem se odločil. da to zadevo reš!m. pa sem se postavil na magistratu v dolgo kolono B'lo na je kakor rekrutov pa smo čakali pol ure. pa smo čakali tudi celo uro, p* smo se p go-varjali in takole malo pokritizirali. Nazadnje pa le pridem na vrsto. — Prosim za izdajo tistega potrdila... — Pr'd:te čez teden dni. Ve^te, še ne vemo. kdo bo ta po'rdila izdajal. — Dobro, pa pridem čez ted?n dn\ saj človeku dobro de. če se mala sp ehodi. Spet se postavam ra m?g'str?tii v kolono in sp»t sem ča'ral celo uro. Nato: — T sto potrdilo, sai veste... — Da da. tisto not- d lo. že v>mo... ampak pridite čez teden dni. Delamo n-v pravilnik o teh potrdilih. In tako mi je lepo zorel tretji teden. Spet pridem na m"g'strat. Tokrat sem čakal dve uri Nič ne de prišel srm pa le na vr^to in sem pobaral za^tran potrdila. In verjrnrte aH ne, bil sem očaran, ko sem dobi! s4ari odgovor: — Pridite čez teden dni. Se ne vemo, kdo bo ta patrdHa izdajal. Brž sem pomisl i, da sem se morda zma-til v številki pisarne, pa vstopim k"r 'kozi sosednja vrata, na katerih je napis da Je vstop le z vablom dovol en. Se tu povprašam. kaj bo s potrdili, in so ml povrdaM: — Da. za ta pocel bo skora5 gotovo občina postavila posebnega uradnika. Mogoče čez teden dni. mogoče pa šele čez en mesec, kdo bi vedel! Seveda, kako bi to vedeli urednik' In urednice. Oni niso krivi. Oni farno f torija, kolikor vedo morejo ln smejo. Kjub t mn pa na lastni koži čutim, da nek-j ne more biti v redu. ker sem pač izgubil preveč delovnega časa in zaslužka. Razen tega naelo poteka rok za vlažitev prošenj. In »dai si mislim: Če bo toliko tednov potrebovala še zagrebška obč'na, pot°m bom * prošnjo vložil natančno o svetem Ničli. * Službeni list dra\ske banovine objavlja v 15. številki od 21. februarja uredbo o kontroli cen, seznam predmetov za kontrolo cen, pravilnik o ustroju ln poslovanju narodnega invalidskega fonda, pravilnik o višini prispevka občinskih taks na bivanje tujcev tujsko prometnima zvezama v LJubljani ln Mariboru. * Stavka v tovarni La Dalmatienne. V šibeniku je 320 delavcev v ponedeljek ponoči stopilo v stavko. Znak za pričetek stavke je dala tovarniška sirena. Delavci so že pred dvema mescema zahtevali povišanje mezd ln novo kolektivno pogodbo. Uprava tovarne je ponujala 15 odstotkov poviška, na kar delavci niso pristali. Razen glede mezd se delavci pritožujejo tudi na okoliščine, ki v veliki meri prizadevajo zdravje delavstva. Tovarna La Dalmatienne proizvaja že leto dni feroman-gan. Zadnji čas je živčno obolelo 7 delavcev, ki so jih morali oddati v bolnišnico. 5 pa jih leži doma. Zdravniki bodo natančno preiskali vplive feromangana in njegovega dima na zdravje delavstva in vsega prebivalstva. Stavko vodi Hrvatski radnički savez. Je neki prijatelj kazal njegove slike. Ko Je Molnar odslužil vojaški rok na »Dalmaciji« in prišel v Beograd, se je seznanil z ženo, ki ga je želela videti. Ker je Imel tu di lep glas, se je zaljubila vanj. Deset let je trajalo ljubimkanje in Molnar je postal tudi prijatelj Karollninega moža. Nazadnje pa se je naveličal poročene žene ln Jt te dni sklenil, da se oženi. Karollna ga je videla na ulici z novo izvoljenko. Poklicala ga je najprej po telefonu na odgovor, nato pa je prišla k tvrdki, kjer Je bil Molnar v službi. Cim se je pokazal, mu je zabrusila v oči strupeno raztopino, ki ga Je močno ožgala po licu, vendar k sreči ne bo oslepel. Karolino so aretirali. * Stari grofici sta ukradla 34.000 din. V Krajni blizu Cank.ve ob nemški meji živi SOletna grofica Bathyany. ki je sama brsz sorodnikov in tudi sama upravlja veliko posestva Leta 1938. je sprejela v službo posesti .V a Janeza Hcrvata in Janeza Ska-liča Stara grofica je imela lepe dohodke ln ie denar hranila v svoji spalnici na raznih policah, v kuvertah, predalih in omarah, tako da sama najbrž ni več t~čno vedela koliko denarja ima Kljub temu pa je opazila da ji nekdo na skrivaj jemlje denar. Ugotovila je. da ji je v teku dveh let zmanjkalo okroe 80 000 din V decembru je služkinja Terezija Horvatova ntrt/rmr VTT ACP a klVf vseh različnih vrst. za obleke in perilo i JbJ\911JLPI1 U91 AniM se dobijo po starih cenah v Goričarjevi trgovini za Ljufcljanco, sv. Petra nasip 29 LJUBLJANA Najboljši rožasti krepdefilnl v ostankih mt din 15. — Pohitite dokler traja zaloga! * Požari v Sisku so prenehali, odkar je, kakor smo poročali, zavarovalnica Rossija Foncier odpovedala zavarovalne pogodbe s hišnimi lastniki v Sisku. Po 14 dnevih ko je sleherni dan gorelo, imajo zdaj gasilci spet blažen mir. ♦ Velika škoda po požaru v cerkvi. Pri požaru v cerkvi Gospe Sinjske v Sinju je zgorelo mnogo cerkvenih dragocenosti ln več sto kilogramov cerkvenih sveč. škodo cenijo na 300.000 din. OFICIRSKE, IOVSKE/TEREI1SKE ČIZME,G03ZERICE IH ŠPCRTHA OBUTEV ČIZHARSKAZADRU6Azox ŽIRI — (NAD ŠKOFJO LOKO ). . zahtevajte prospektel K • N^>v način prodaje mleka v Zagrebu. Hrvatska Gospodarska sloga organizira nov način prodaje mleka in to s pomoijo centralizacije. V vsaki vasi se bo ustanovilo zb'raJlšče za mleko, kamor ga bodo dnevno prinašali kmetje, ki bodo vsi brez izjeme prejemali po 2 d-'n za liter. Za enkrat se vršijo posvetovanja med predstavniki akcijskega odbora in zastopn ki onih kmetov, ki raznašajo mleko po Zagrebu. • Smrtna žrtev nesreče v tovarni. Pred dnevi so pripeljali na kirurški oddelek splošne boln žilice v Ljubljani 32-letnega Leopolda Omana, de^vca v tovarni gume v Kranju. V tovarniškem skladišču je zlagal avtomobilske pnevmatike na kup pa se je visoka skladovnica iznenada zrušila nanj in ga pokopala pod seboj. V v' u— Upokojenemu poštnemu lncoekfor:u >liru Luznarju Dne 17 L m M priredili 940.03, Bruselj 919.50 — 931.50. Cur.h. Beograd 10, Pariz 9.98, London 17.62, New Yoxk 446, Bruselj 75.05, Mi-' lan 22.52, Amsterdam 236.90, Berlin 178.75 Stockho.in 106 20, Oao 101.35, KObenhavn 86.1250, Sofija 5.50. Budimpešta 79.50, Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 425 — 428, 4•/• agrarne 50 — 52, 4% severne agrarne 50.75 — 52, 6% begluške 77 _ 78 (77.50), 6<>/» dalm. agrarne 71 bL 6% šumske 68 den., 7°/» stabil z. 95 den., 7«/, tavest., 98 den., 7»/, Sdigmaa 100 den. 7o/, Blair 89.50 den., 8% Blair 97.50 den.; deln!ce: Narodna banka 7600 den.. PAB 200 den., Trboveljska 245 — 247.50 (245) Gutmann 53 — 60, Šečerana Osijek 160 — 175 (175) Beograd. Vojna Skoda 428 50 — 429, «•/• agrarne 53 — 54, 0»/» begluške 76.75 — 77.25 ( 77), 6% dalm. agrarne 71 — 71.50. 6% šumske 69.50 — 70.50 7»/, stabiliz. 97.50 den.. 7*/, invest. 98.50 den.,7»/» Blair 89 50 — 90.50 (90), 8% Blair 97 — 9», PAB 201.50 — 204, Narodna banka 7700 čm. četrtek, 22.: Asmodej. Premiera. Premler- ski abonma. Petek 23.: zaprto. Sobota. 24.: Praznik cvetočih češenj. Znižane cene od 20 din navzdol. Frangois Manrlac, član francoske Akademije je avtor dela »Asmodej«, ki ga bodo igrali prvič drevi za premierski abonma. V okviru družinskega življenja podano dejanje predočl kot osrednjo osebo domačega vzgojitelja Blazija, psihološko izredno zanimiv značaj, ki usmerja dejanje. Osrednja figura, Blazij, je mojstrsko orisana figura lovca na človeške duše. nekakega Tartuffa, ki je hkrati strahopetec in človek izrednega vpliva na svojo okolico. Boj med njim in ljudmi, ki se zoperstavljajo in podlegajo temu vplivu, tvori vsebino igre. Sodobno dejanje, slika življenje na gradu v Landih. Delo je prevedel dramaturg Josip Vidmar, zrežiral ga pa Je Milan Skrbinšek. Glavno moško vlogo bo igral Sever, glavno žensko vlogo pa šaričeva, nadalje nastopijo Simčičeva, Gabrijelčiče-va, Jan Lipah, Presetnik, J. Boltarjeva ia Starič. Glavna kclefftura drž. razr* loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, L-UBLJA>A. BEETHOVNOVA 14. javlja izid žrebanja z dne 21. februarja, V. razreda. 39 kola. DIN 100 000.— št 50161 94720 DIN 80 000.— št 34891 95587 DIN 60 000— št 25392 DIN 40 000 — Št 37359 DIN 24 000 - št 60404 DIN 16 000 — št 22230 68392 DIN 12 000. - št 53798 94464 95323 PO DEM 10 000.— 21526 27213 37277 45380 51454 59568 72399 79848 81115 86226 96598 PO DIN 8 000 — 253 1860 7679 19281 54115 57791 90462 PO DIN 6.000 — 1549 3493 5357 28298 29125 34651 40016 43569 52647 53144 63701 74445 76002 78875 85786 89459 96298 98263 PO DIN 5 000 — 4084 5995 10059 12705 17428 29171 30192 45127 55857 60978 67473 75251 93123 PO DIN 4.000.— 7122 20178 21601 23225 23931 24714 26304 27853 27982 28159 44166 52453 56139 59512 61017 67599 69414 74194 75576 80399 80507 87010 87693 88136 89198 98407 Nadalje je bilo izžrebanih Se veliko Število flobltko* po din 1.000—. fter «o olll dobitki lavlfenl telefonlčno, •venTttfInn pomota nI izključena. Prihodnje žrebanje bo od 26. februarja do 7. marca v Ban ja Inki. Srečke so novim naročnikom Be na razpolago. Četrtek, 22.: Lumpacius Vagabundus. Red četrtek. Petek, 23. ob 15.: Gorenjski Pavček. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 24.: Traviata. Izven. Gostovanje Zlate Gjungienčeve, Borisa Popova in Josipa Gostiča. 6ENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 24.: Ujež. (Udruženje jugoslov. emancipiranih žen). Nedelja. 24. ob 15.15.: Ujež. (Udruženje Jugoslov. emancipiranih žen). Popoldanska predstava. Poslednjič. CEIJSKO GLEDALIŠČE Petek, 23.: Konto X. Gostovanje mariborskega gledališča. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 22.: Kovarstvo in ljubezen. Premiera. Red B. Petek, 23.: zaprto. (Gostovanje v Celju). Sobota, 24.: Othello. Znižane, cene. Drevi, v četrtek bo premiera Calolgrs »Kovarstvo ln ljubezen« za vrstni red B. So pa vstoonice na razpolago tudi ne&bo-ramtftro Racioniranje živil v starih časih Da živila in druge vsakdanje potrebe raclonirajo, ni noben izum nove dobe. Ze stari Babilonci so po slabih letinah racio-nirall svoja živila. »Karte« so predstavljale tam seveda opeke, v katere so zapisali Število odrejenih obrokov. V starem Rimu so leto za letom delili uvoženo žito med 20.000 revnih ljudi, toda mnogi med temi so pri tem delali kupčijo, kajti svoj del so prodajali drugim. Da bi to nezakonito trgovino preprečile, so oblasti uvedle sistem racioniranja, po katerem so vratarji poedinih hiš Imeli nalogo, da so delili napečeni kruh ljudem. Celo bogata Florenca je za časa svoje največje moči poznala krušne karte, kakor nam poročata Leon ar d o da Vincl ln Michelangelo. V Franciji so prišle prve karte ▼ promet med veliko revolucijo. Eden zadnjih Mehikancev ^mmm^^^m—mm^^mm rnm^mmmmmmmmm^m^mmmtmmamamm Smrt najetnika za Maksicnffijanovo ekspedicijo Nič novega pod soncem. •. V Moabitu pri Berlinu so montirali največji rBntgensld aparat na svetu. Naprava, ki zdrži napetost 1,200.000 voltov, je namenjena za zdravljenje raka. Žarilna moč aparata odgovarja sili 10 kg radija Vojna v snegu in ledu Tudi strategija in taktika se morata ozirati na zimo Letošnja trda zima je postavljala tudi na armade na zapadni fronti velike zahteve kakor na vojske na Finskem. V blesteči se belini zemlje se odraža vsako bitje. Vojak se mora zato oblačiti v snežno srajco in površnik kakor med svetovno vojno Z ledom je podobna. V zadnjih tednih je imel ulogo mostov preko rek, jezer ln potokov, bil je vojakov prijatelj in sovražnik obenem. Marsikatero pot kot Izvidniku ln slu mu olajša, isto tako olajšuje tudi marsikateri dovoz. A obenem jemlje tudi v Dolomitih in Karpatih. Na noge si mora vodnim tokom in močvirjem, ki se vlečejo pritrditi smuči, kajti le na ta način se lahko giblje kolikor toliko neslišno skozi mraz V zvenečem snegu bi se vsaka njegova stopinja daleč slišala. Sledovi, ki jih zapuščajo njegove smuči, kopita konj in kolesa vozil, delajo seveda tudi njemu skrbi. Vse prelahko jih opazi sovražni opazovalec, vse preveč vidni so na posnetkih letalske kamere. Treba je velikega napora, da se ti sledovi zabrišejo ali tako zamotajo, na prevarijo tudi naj-bistrejšega opazovalca fotografij. Lopata in kopača se zarezujeta le s težavo v zemljo, ki je globoko zamrznjena. V teh razmerah je kaj težko kopati zaklonišča in strelske postojanke. Tu mora sneg sam na pomoč. Ce ga dobro steptajo, daje dobro zaščito zoper krogle, v lednike pa je mogoče Izgrebsti strelske jarke. > ________ Spomenik postelji To je bilo tisto, kar nam je Se manjkalo in kar bodo mnogi s hvaležnostjo pozdravili V Spring Lake Dodgeu v Zedinjenih državah je dal bogat Američan postaviti spomenik na čast skromnemu kosu pohištva, na katerem se človek rodi in na katerem umre. Ta originalni spomenik sestoji !z vznožja in stebra, na katerem je v pomanjša vi posneta navadna železna postelja. V spomenik pa je dal mož vklesati napis: »Na čast postelji, na kateri vsi živimo in nekateri doživljamo tudi vzvišene trenutke.« Zdaj smo s spomeniki vseh vrst menda dovolj založeni. Najvišja visoka šola V New Yorku so otvorili visoko šolo, Id Fvoje ime tudi dobesedno zasluži. Imenovali bi jo lahko sploh najvišjo visoko Solo. Ta visoka šola zavzema namreč zgornjih 12 nadstropij popolnoma novega, 75-nad-stropnega nebotičnika, šest dvigal je namenjenih samo za 5000 dijakov, s katerimi računa to vseučilišče. Seveda jim je na razpolago še ostali moderni komfort, a vse skupaj je veljalo malenkost 3 in pol milijona dolarjev. Kopalnice na kolesih Angleškim vojakom delajo življenje na fronti kolikor mogoče udobno. Francoske carinske oblasti so določile, da se carina na cigarete in tobak, ki je namenjen za angleško vojsko, ne bo pobirala. Sedaj je vodstvo angleškega ekspedicijskega zbora na Francoskem po vzorcu »guljaževega topa«, uvedlo tudi kopalnice na kolesih. Dva velika tovorna avtomobila, vsak po 3 tone, sta že urejena kot »kopalna avtomobila«, v svoji notranjosti nudita zaprašenim ln utrujenim vojakom prhe. TI dve gibljivi kopalnici dajeta lahko vsak dan 700 prh. pred frontami kot ovire za tanke ali kot bočna zaščita, vsako taktično vrednost. Pionirjem ni v vsakem primeru mogoče, da bi z razstreljevanjem ledu obnovili to ulogo vodovij. Marsikakšnemu orožju in vozilu je mraz dobrodošel pomočnik Hla-ditev strojnic z vodo nadomeščajo s hla-ditvijo z zrakom. Po drugi strani je treba poljske kuhinje obdati s tekočino, ki ne zamrzne. Hladilni vodi v motorjih je treba dodati kemikalij, da ne zmrzne, gosenice tankov je treba oviti z verigami, z motornimi plugi je treba napraviti kolonam skozi sneg prosto pot. Konjeniki poskrbe za zimsko podkovanje konj, med postanki morajo razprostreti toplo odejo čez kadeči se hrbet živali, doma v hlevu jim je treba nuditi tople pijače. Tudi strategija in taktika se morata ozirati na zimo. V snegu in mrazu zahtevajo vsi premiki dalj časa, računati je treba z zamudami in s tem, da bodo vozila ter kolone obtičale. Včasih se je vojna v zimski dobi enostavno prekinila. Danes pa dela armadam sicer velike ovire, ki pa vendarle niso več nepremagljive. V Namurju je umrl v starosti 94 let pravkar neki Victor Legon, zadnji živi udeleženec mehlSke ekspedicije avstrijskega nadvojvode Maksimilijana, »mehiškega cesarja«. Legonu je bilo 18 let, ko se je dal najeti za Maksimilijanov ekspedicijski zbor. Maksimilijanova mehiška pustolovščina je bila senzacionalna. Danes je že na pol pozabljena epizoda politične zgodovine prej šnjega stoletja. Več evropskih dežel, Anglija, Francija, Španija, je 1.1862. poslalo ladje in vojake v Mehiko, kjer je bila nastala ena izmed tamkaj običajnih revolucij. Hotele so zaščititi koristi Evropcev, ki so bili tam naseljeni. Francoski cesar Louis Napoleon si je izmislil, da bi v Mehiki ustanovil cesarstvo in posadil nadvojvodo Maksimilijana, brata cesarja Franca Jožefa, na prestol, špekulacija pa se je ponesrečila. VojaSka ekspedicija 1.1864. je stala več vojakov in denarja, nego so bili prvotno preračunali, Najprvo sta Anglija in Španija, potem je pa Se Francija poteenila svoje čete nazaj Maksimilijan je ostal z nekoliko bataljoni prostovolicev sam Bilo je to nekoliko tisoč Avstriicev. Francozov, Belgijcev Nemcev ln Italiianov. Mehiški vstaSi, ki jih je vodil Juarez ln ki Maksimilijana nikoli niso priznali kot vladarja, so to neznatno vojsko v treh zaporednih bitkah premagali. L. 1866. je Maksimilijan tragično končal. Ustrelili so ga na dvorišču vojaške ječe v Queretaru. Kar je od njegovih čet še ostalo, se je prebilo do obale ln skušalo pobegniti na evropske ladje. Victor Legon, eden najmlajših v vojaški ekspediciji, Je v januarju 1867. zapustil Veracruz ln prispel dva meseca pozneje v domovino, v Anvers. Ta zgodba je stara sedaj že tri četrti stoletja ln je skoraj neverjetno, da Je doslej živela še ena priča te pustolovščine. Vendar pa je Se nekoliko primerov, da živijo možje, ki so se udeleževali davno pozabljenih dogodkov prejšnjega stoletja. Nekaj takšnih primerov smo zvedeli iz nedavne ankete v našem listu v zvezi z najstarejšimi živečimi Slovenci. V Ameriki živi še kakšnega pol tucata mož ki so sodelovali v ameriški državljanski vojni, ki se Je zgodila približno v istem času kakor mehiška pustolovščina. V Parizu živi še četvorica »komunardov. vojakov pariške komune iz pomladi 1.1871.. a v Italiji imajo prastare »rdeče sralce«. nrostovoljce prvo-boritelja za zedinjenje Italije Garibaldija. TI so se udeleževali v starosti 16 let leta 1859. ln 1860. bitk pri Magenti ln Solferinu. Zdravniki na pisemskih znamkah Zatiralec rumene mrzlice, odkritelj narkoze z etrom Zakaj naj bi se pojavljali na pisemskih znamkah vedno samo politiki ln državniki ? Ali nimamo drugih veličin, ki so nešteto med njimi za človeški napredek važnejše? Tako vidimo na novih ameriških znamkah tudi dva zdravnika, majorja Walterja Ree-da in dr. Cravvforda. Oba sta izvršila tako veliko delo, da ju zgodovina ne bo mogla pozabiti. Dr. Reed je dal pobudo za to, da se je mogla njegova dežela osvoboditi težkega zla. 2e od pamtiveka je razsajala tudi na obalah Severne Amerike za vratna kuga, rumena mrzlica, ki dela zdravnikom Se dandanes velike skrbi, širni obalni predeli so bili zavoljo nje neobljudeni. Dr Reed je odkril, da prenaša to bolezen od človeka na Človeka neka vrsta komarjev. S tem. da bi močvirja izsušili, bi vzeli tem komarjem možnost razmnoževanja, je dejal dr Reed, ln tako so odkrili možnost, da osvobodijo Nov most v Argentini tudi druge okužene predele po zemlji te nadloge. Dr Cravvford pa Je izumil nekaj, kar so mnogi med našimi čitateljl gotovo občutili že na svoji koži: narkozo z etrom. 30. marca 1842. se je Izvršila prva operacija. pri kateri so bolnika omamili z etrom. Dotlej ni poteklo mnogo časa, od kar so odkrili, da je »nogoče kloroform uporabiti za ta namen. Eter pa še daleč ni tako nevaren kakor kloroform Is etrova narkoza za bolnika tudi ni tako neprijetna kakor kloroformova. Ce pomislimo, koliko človeške bolečine ja bilo mogoče odstraniti z etrom, »e ne moremo čuditi, da Je Amerika dr. Crawfordu postavila zgoraj omenjeni spomenik. Potniški parnik in vojna ladja Odbor za morsko plovbo v ameriškem parlamentu Je razpisal gradnjo dveh velikih potniških parnikov po 35.000 ton. ki bosta v vojnem času opravljala lahko tudi službo matičnih ladij za letala. Obe ladji bosta dejansko vojni ladji. Id pa se bosta morali v mirnem času vzdrževati s prevažanjem potnikov. Opremili ju bodo kakor moderne luksuzne panike in svoj vojni značaj bosta Izdajali le • tem. da bosta imeli dimnike na strani kakor običajno matične ladje za letala. Opremili Ju bodo vsako za tisoč potnikov tn bosta opravljali najprvo promet med San Fran-ciscom ter vzhodnoazijskimi pristanišči. V Buenos Alresa so zgradili Nemci dvigaM mest 8e« Rlachoelo. Most Ima v prvem nadstropju višino 24 m, lahko pa ga odpro do višine 4S največje ladje gredo skozi tudi Če še ne veš. zdaf izveš' da je v rimski »Gazzetl del Popolo« zapisal znani italijanski publicist Ansaldo, da je Finska Izgubljena; da je španska vlada Izdala zakon, ki predpisuje višino plače za novinarje ln najmanjše število urednikov pri listih; da so te dni spustili v morje novo italijansko podmornico »Alessandro Malaspi-na«, Imenovano po raziskovalcu, ki je proučeval južno in srednjo ameriško obalo; da morajo rumunske letalke, ki pilotirajo aeroplane, v službi in izven službe nositi uniformo; da živi v Brnu 38-letnl berač Kovaf, ki obiskuje pozimi svoje dobrotnike na smučeh; da Je dosegla naklada francoske »Rumene knjige« že 300.000 izvodov; da odstranjujejo z nemških pokopališč vse železje ter ga Izročajo državi v predelavo za vojne namene. Finci nastopajo proti sovjetskim tankom s steklenicami bencina, če se bencin užge, ovijeju plameni lank in posadka se mora vdati ali pa živa zgoretl General v samostanu Japonski general Micui, bivši poveljnik japonskih vojnih sil na Kitajskem v bojih za šanghaj in Nanking, je sklenil, da bo ostanek svojega življenja prebil v nekem budhističnem samostanu. Tam bo molil za pokoj duš japonskih in kitajskih vojakov, ki so svoje življenje izgubili v tej vojni na Daljnem Vzhodu. Topovska cev nemškega topa pred Slegfriedovo Unijo, kjer se obeta na spomlad živahnejše delovanje A N E K D O T A Abbe Morellet pripoveduje: »Neki moj znanec, ki je hotel gospodu Dessauxu, prevajalcu Juvenala, povedati nekaj posebno vljudnega, mu je dejal: Kar mi posebno ugaja, je verni prevod, ki je mestoma tako veren, da ne razumem ne Juvenala ne vas.« VSAK DAN ENA »Ti, naj se zgodi karkoli, dobro pazi, da ne da£ nobenega glasu od sebe!« (»Judge«) M1CHEL /^VACO: Don Juan itOMAN A kje je bila potem luč, ako je bilo to tema? Klotar jo je mahoma zagledal V tej minuti, ko so mu vroče besede dona Juana polnile srce s tesnobo mu ie vstala pred duhom očetova slika. Filip Ponthuški! Mož. ki je vse svoje življenje ljubil isto ženo, čepi d«, ga je poplačal za to ljubezen šele pogled na smrtni postelji; mož, ki je tisto ženo še v grobu obdajal s češčenjem, ki ni prenehalo, dokler je dihal on sam! Da. dobri nepozabni Filip Ponthuški se je sklonil na Klotarjevo čelo in kakor v tolažilnem poljubu zašepetal: »Ljubezen, sin. je zlitje dveh src v večno, neločljivo celoto, ki je niti smrt ne more raztrgati. Ljubezen je zvestoba ..« Klotar se je zdrznil S sočutnim zaničevanjem v očeh se je porogljivo nasmehnil donu Juanu in dejal: »Ker ljubite vse ženske gospod Tenorio, se tem laže odpoveste eni sami izmed njih .« Don Juan ie prekrižal roke: »S tem menda terjate od mene. da se odpovem Leonori de Ulloa« »Da, to zahtevam.« »Nemogoče!« Juan Tenorio je izrekel to besedo kakor v krču obupa. Cez trenutek je nadaljeval: »Samo smrt me more odvrniti od namere, da si osvojim Lenorino srce. Obožujem jo, tudi ako me sovraži. Oboževal bi jo, čeprav bi se zavrgla drugemu, meni v zasmeh Gospod de Ponthus, če hočete obvarovati Leonoro mojega zasledovanja, me boste morali ubiti.« »Torej vas ubijem!« je preprosto odvrnil Klotar Ponthuški. »Kdaj le?« Glas dona Juana je bil čudno radoveden, toda poroga v njem ni bilo. »Pri tej priči'« j s Klotar odvrnil. Hkratu s temi besedami je vstal in izdrl rapir. Don Juan je storil takisto. Ta trenutek se je komaj začeto prijateljstvo med Bel-Argentom in Corentinom izprevrglo v nasprotje, in Klotar j ev sluga je posmehljivo rekel tovarišu: »Nikar ne taji. čujf Priznaj, da je ponarejen!« »Kdo? Kaj je ponarejeno?« je bevsnil Corentin, čeprav je dobro vedel, kam merijo besede. Videč, da se mislita gospodarja spopasti, sta tudi onadva jeznorito vstal s klopi. Jakomin se jt zleknil na svojih dolgih berglah, Bel-Argent je uprl pest v bok »Takšen zmikavt in cestni razbojnik!« je rekel Corentin z vsem zaničevanjem svoje čiste duše Toda Bel-Argent je muzaje se zapičil oči v Co-rentinov nOs Vzdignil je roko m s palcem dregnil v ta kras Jakominovega obraza, rekoč: »Ne verjamem mu in mu ne verjamem!...« Vrli Jakomin je zatulil in hotel planiti vanj. »Marijino! Pijino! Rozino! Vseh tistih, ki so Toda ie se je Bel-Argent na Ponthusov ukaz lotil umrle od tvoje ljubezni! Last nje, ki pooseblja v drugega pcsla, in Corentin mu je moral prisko- sebi vse storjeno gorje. Tvoje življenje, Juan. je čiti na pomoč; v nekaj trenutkih sta zrinila vst Christina last! Ne moje, Juan, ne tvoje krščanske mize k zidu, da bi imela nasprotnika dovolj pro- soproge, ki ti odpušča! Last Christe de Ulloa, pra-stora. I vim, sestre te Leonore, ki si jo sledil vso pot iz Klotar Ponthuški in Juan Tenorio sta nastopila Španije do Pariza!...« in naglo premerila drug drugega z očmi I v Ponthusovi duši se je nalik plazu sprožila Jekli sta zazveneh drugo ob drugo... Se hipec 'groza V trenutku, kratkem kakor blisk, je spre-in boj bi se bil pričel... kar so se vrata odprla. gledal dona Juana. Videl je, da je ta mož živo, Ženska je stopila v izbo. utelešeno izdajstvo. Zasovražil ga je, kakor so- 2ena v črnini Približala se je kakor mračna podoba gorja. Don Juan je osuplo izpustil svoj meč, ki je žalostno zažvenketal na kamenitem tlaku, in okame-nel kakor kip Ko je Ponthus to videl, je tudi on spravil rapir v nožnico ter se spoštljivo priklonil utelešeni žalosti, ki se je bližala. Dva koraka pred njim je prikazen obstala, rekoč: »Gospod, ne ubijajte dona Juana Tenoria.. .< Klotar je nehote pomislil, da ima pred seboj ljubimko, ki drhti za življenje svojega dragega Spoštljivo, a nedoločno je vzmahnil z rokami, kakor bi bil hotel reči. da ne more ničesar obljubiti. Toda žena je vzdignila kopreno. ki ji je pokrivala lepi, od toge razdejani obraz, in rekla: »Umejte me: ne prosim vas. da bi prizanesli Juanu Tenoriu Pravim le. da niste vi tisti ki ga bo ubil. Njegovo življenje ni ne vaše ne moje.« vraži pošten človek vse, kar je okrutnega, sebičnega in samopašnega. V besnosti, ki ga je popadla, je stopil korak proti njemu, rekoč: »Vpričo nesrečnice, ki nosi vaše ime, ne maram dvigniti meča zoper vas. Pomnite: ne bom vas iskal in ne bom vas zalezoval. Toda če vas kdaj najdem na poti nje, ki zdajle spi v varstvu mojega meča, se kolnem pred živim Bogom, da vas ubijem, pa najsi ta gospa znova stopi med naju, kakor je stopila nocoj!« Silvia je dostojanstveno pogledala Ponthusa. »Ne vi ne jaz.« je rekla »V Sevilji, v kapelici svetega Frančiška, je don Juan slišal, od čigave roke mu je umreti. Kaj ne, Juan, moj mož, kaj ne, da veš?« »V obiemu guvernerjeve roke!« je kakor nehote z zamolklim glasom rekel don Juan Pri tem je vztrepetal Nato je buhnil v grohot. »čigavo pa jt?« je vzkriknil don Juan. »Povej, In čez trenutek je z blazno kljubovalnostjo vzklik-SUvia! Čigavo?« inil: Tožba dekana škrbca proti MIlanu Mravljetu Po celodnevni razpravi je bil Miflan Mravlje oproščen obtožbe, da je v šenčurskem procesu krivo pričal Ljubljana. 21. februarja Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bil danes izredno zanimiv političen proces, čigar ozadje tvorijo znani šenčurski dogodki L 1932 in njim sledeči proces pred sodiščem za zaščito države v Beogradu. Ko je pozneje prišlo do spremembe režima in je dotedanja opozicijska SLS v sestavu JRZ prišla na krmilo, so obsojenci v beograjskem procesu napeli vse siie da bi spravili pred sodišče priče v beograjskem procesu, dolžeč jih krivega pričevanja. Tako je naperil tudi kranjski dekan Matija Skrbeč proti bivšemu narodnemu poslancu Milanu Mravljetu obtožbo, da je po krivem pričal, da ie dekan Skrbeč na shodu v Primsko-vem 22. maja 1932 zaklical »Z'vela samo-stoina Slovenija živela republika!« Dana-nja razprava je trajala od 8.30 brez presledka do 17 ure. Prisostvovala ji je polna dvorana občinstva Razpravo je vodil predsednik senata s. o. s. Ivan Brelih. vo-tanta pa sta bila s. o. s. Ivan Kralj in Raj-ko Lederhas Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca Bogdan Lendovšek, zasebnega udeleženca dekana Skrbca dr. Vladislav Pegan, Milana Mravljeta pa dr. Josip Cepuder. Po otvoritvi razprave in običajnih formalnostih je dobil besedo državni tožilec Lendovšek ki je prečital devet strani ob-segajočo obtožnico, po kateri je bil Milan Mravlje obdoižen, da je na glavni razpravi zaradi šenčurskih dogodkov dne 25. febru-aria 1933 pred državnim sodiščem za zaščito države v kazenski zadevi zoper Janeza Brodarja in tovariše med drugim pod prisego izpovedal, da je Kranjski dekan Matija Skrbeč na Mravljetovem političnem shodu dne 22. maja 1932 v Primskovem zaklical »Živela samostojna Slovenija! Živela republika«. S tem je pred sodiščem lažno fzpovedal pod prisego ;n zakrivil zločin zoper pravosodje po § 144/1 k. z. Dekan Matija Skrbeč je bil zaradi tega obsojen na eno leto zapora in je kazen prestal. Obtožnica smatra, da je neverietno, da bi mogel dekan Skrbeč kot ugleden duhovnik delati take vzklike proti državi m njeni ureditvi. V dokaz se sklicuje na celo vrsto prič, ki so bile zaslišane deloma it v beograjskem procesu. Glavna priča obtožbe je bii bivši posianec Ivan Urek. Iz*?3vedi Milana Mravljeta Mi ian Mravlje je na vsa predsednikova vpra.->anja odgovarjal mirno in stvarno ter opisal ves potek dogodkov v Primskovem tnako kakor ob priliki procesa v Beogradu Za 22 maj 1932 je bi', v Primskovem sk ;can shod na katerem je unef govoriti Mravlje Ko je prišel tja sc dvorano že zasedli pristaši dekana Škrbca ki je bil navzočim tudi sam Ti so s kričanjem in ropotom onemogočili, da bi Mravlje govoril, zato je predsednik shod zaključil. Dekan Skrbeč je stopil na stopnice pred odrom in pozvai svoje pristaše ki so vzklikali dr Korošcu in Sloveniji, naj se pokore postavi in se razidejo. Končal je z vzklikom »Zi vela samostojna Slovenija!« in. po izpovedi Milana Mravljeta. na pol obrnjen proti njernu tudi »Živela republika!«, kar pa dekan Skrbeč odločno zanika. Predsednik je spraševal obtoženca o vseh podrobnostih, kje je kdc stal kje so bili orožniki in tako dalje Mravlje je izpovedal, da ie zapuščal dekan Skrbeč dvorano med zadnjimi Ostal je sam zadaj in Mravlje je imel vtis. da je dekan Skrbeč dirigiral množico in sploh pripravil ves nastop, s klicem »Ziveia republika« pa da je hotel izzivati posebej njega. Vseh podrobnosti se sicer po osmih letih ne more več natanko spominjati, toda tega Skrbčevega nastopa >e prav živo spominja. Predsednik. Dekan Skrbeč to odločno zanika. in pravi, da ste mu vi očitan, da zapeljuje narod in da ste njega atakirali Ko je vprašal, kdo je zapeljivec naroda, ste vi pokarali nanj in rekli. Vi ste! Mravlje: Tega prerekanja se v podrobnostih ne spominjam več, toda to je bilo še pred tem Jaz sem imei vtis> da je on voditelj te množice in da jo on dirigira. Ko so mi začeli žugati in groziti, da me ubijejo. sem mu res rekel, da on zapeljuje ljudstvo. Predsednik: Ko so vam grozili: Dol. ven z njim, ubijte ga, ali so tud' takrat padali taki vzkliki kot: Živela republika! Mravlje: Ves čas so padali najrazličnejši vzkliki in tudi taki. Predsednik: A*' je mogoče, da bi bil on govoril, pa da bi bili drugi tako vzklikali? Vi ste imeli vtis, da je to vzkliknil Skrbeč. Mravlje: Jaz sem samo na njega bil pozoren in to tudi zaradi svoje lastne varnosti, kajti kar je on naredil, to »o storili tudi drugi. Predsednik: Obtožnica se sklicuje tudi na to. da vam je Ivan Urek istega dne, ko ste bil5 zasli;ani o beograjskem procesu, očital da ste napačno pričali, ker da nihče drugi ni slišal tega vzklika ter da ste vi nato rekli: res ali ne, samo da se klerikalci uničijo Mravlje: To najodločnejše zanikam. Najini odnošaji so taki, da sploh ne govoriva. V ostalem pa je svoječasno Urek sam predložil sodišču zdravniške dokaze, da ni odgovoren za svoja dejanja in da ni vra-čun! j i v. Državni tožilec Lendovšek ln zastopnik zasebnega udeleženca dr. Pegan sta postavljala obtoženemu Mravljetu razna vprašanja o zadržanju Skrbca ln drugih udeležencev shoda. Pričevanje dekana Skrbca Kot prva priča je bil zaslišan dekan Matija škrbec. Na predsednikov poziv je podrobno opisal, kako se je odpravil na shod. Ko je prišel tja je bilo v dvorani že kakih 50 l.judi, pozneje se jih je nabralo še več. Mravlje je odklonil zahtevo, naj se najprej izvoli predsednik, zato je prišlo do splošnega prerekanja. Mravlje je zahteval naj ga mirno poslušajo, a ko ni ničesar dosegel je zaklical. da so minili čas' ko so vaa zapeljevali razni zapeljivci Jaz sem tedaj vstal in stopil korak naprej, ker je on pri teh besedah ostentativno gledal na mene in »em smatral, da moram reagirati. Zaklical sem mu: Kdo Je zapeljivec? On pa, ml je odvrnil: VI zapeljujete ljudi. Jaz sem mu odvrnil, da se bomo o tem že drugje pomenili. Takrat pa je nastal silen krik ln vik in meni se zdi, da je takrat nekdo zadaj zaklical: Živela republika! Poznele sem izvedel, da je to klical neki človek, ki je bil konfident žandarmerije. Tedaj so se pojavili na odru orožniki in objavili, da Je shod zaključen. Nastalo je še večje kričanje ln padali so različni vzkliki. Tedaj sem stopil naprej na stopnico pred odrom in dal z roko znamenje, naj bo mir in rekel: »Mi spoštujemo zakon in uraine osebe. Pozivam vas. da se mirno razidete. živela Slovenija!« Eden od orožnikov je bil takrat še na odru. druga dva pa sta ljudi ven spravljala. Takrat je bilo v dvorani že mirno. Ne vem, ali sem rekel jaz ali kdo drugi: To je bil pa teater Druge besede niso bile spregovorjene. Predsednik: Kako daleč je bil Mravlje oddaljen od vas, ko ste stali na stopnicah? škrbec: On je stal na sredini odra, približno 4 in pol metra od mene. Predsednik: Pri zaslišanju pa ste rekli, da 7 do 8 m. škrbec: Takrat sem mislil, da je bilo tako sedaj sem pa vse premeril. Predsednik: Ali ste slišali vzklike samostojni Sloveniji? škrbec: Jaz mislim da ne. Zunaj že mogoče, v dvorani pa tega nisem slišal. Predsednik: Ali so proti Mravljetu letele kake grožnje ? škrbec: Ne. »Ubijte ga"« ni rekel nihče, pač pa »Dol z njim«. To so bili politični vzkliki kakor navadno. Jaz sem res rekel: živela Slovenija! Mislil sem zaklicati »Živeli Slovenci«, toda zareklo se mi je in sem vzkliknil »Živela Slovenija!« Ostale priče Nato so bile zaslišane še ostale priče, med njimi tovarnar Joško Zabret, bančni urachrk Franc Trefalt, posestnik Ivan Lo-kar in kot zadnji globošlki župan Ivan Urek. Zabret in Trefalt sta navajala razne podrobnosti, zlasti o postopanju dekana Skrbeča, trdeč, da je bil neprestano v njuni družbi in da sta slišala vsako njegovo besedo. Priča Urek je Obzirno pripovedoval kako se on ni menil za strankarske prepire, marveč se je zanimal zgolj za gospodarsko in socialno politiko. Zato, se tudi za šenčurski proces nI mnogo zan: m al. Tisti dan, ko je bil Mravlje zaslišan kot priča, je pršlo več poslancev, ki so prisostvovali procesu, v poslanski klub in so tam pripovedovali kako je bilo. Kmalu za njml je prišel tudi Mravlje, ki se mu je ziel nekako prepaden ln bled ter je začel pripovedovati. Urek mu je rekel, da je gotovo po krivem pričal. Mravlje pa da mu je odgovoril: Ne gre za krivo ali ne krivo pr če van je, nego za to, da se klerikalce uniči. Urek je dalje pripovedoval da sta bila z Mravljetom 'vedno nasprotnika. Ko je Mravlje v začetku 1. 1939 na neki seji Kmetijske družbe nastopil proti uradniku Kafolu, se mu je Kafol o tem pritožil. Urek mu je nato povedaJ svoje mnenje o Mravljetu tudi v pogledu sen*urskega procesa. Kafol je stvar sporoč:l 'Jubllanskemu policiiskemu direktorju dr. Hactnu ki je nato skupno z dekanom škrbcem prišel k niemu v Globoko ln so ga tam vprašali. ali b' hotel nastopiti kot orifta proti Mravljetu. On 1>e sprva to odklanjal, pozneje pa pr stal. Predsednik: A'i ste dnhregfi spomina. Urek- Gotovih stvari se spominjam ta ko dobro, da jih do smrti ne bom poza bil. Predsednik Tu pa je navedeno, da ste imeli vi leta 1923 neki proces a ste bili oproščeni ker je prišlo sodišče do prepričanja. da za svoja dejanja niste odgovorni Urek: To je 'až. Dr. Cepuder: Vaš takratni zagovornik vas je torej samo na ta način izn azal? Urek Kolikokrat ste v^ mem hvalili Vi za denar človeka oklevetate, pa ga hočete napraviti tudi za norega Dr. Cepuder: Vaš zagovornik je dokazal, da niste uračunljiv. Urek: Takrat sem bil hudo bolan in po težki operaciji. Zato takrat res nisem bil. Predsednik: Tu je sodba celjskega sodišča, ki navaja v razlogih. Sodni dvor se je prepričal, da obtoženec ni v stanju presoditi dalekosežnosti svojega dejanja in da ne pomisli vedno, kaj govori in pi;e. Urek: Takrat sem bil živčno zelo bolan in kot rekonvalescent zelc razburljiv Zato tudi takrat nisem mogel stvari jasno presoditi. Sodnik dr. Lederhas: Ali niste smatrali za svojo dolžnost, da obvestite svoj poslanski klub, če ste izvedeli za tako veliko šuftarijo. Urek: Če bi bil Mravlje priznal, a ni priznal. Predsednik: Ali lahko prisežete na svoje izpovedi? Urek: Na vse kar sem povedal lahko pri-sežem. Ko je bilo zasliševanje prič končano, je sodni 9enat zaprisegel vse na današnji razpravi zaslišane priče. Sledilo je nato čitanje obširnih spisov in izpovedi v preiskavi zaslišanih prič. Odškodninske zahteve dekana škrbca Zastopnik dekana škrbca dr. Pegan je nato prijavil naslednje odškodninske zahteve, vozni stroški na razpravo v Beograd 519.50 din, povratna vožnja iz Sremske Mi-trovice 429 din. za prehrano v Beogradu za časa šenčurskega procesa 2.100 din, povračilo stroškov kazenskega postopanja 4.097 din, stroški za vzdrževanje kazni 4.380 din, odškodnino za namestnika v duhovni službi 14.400 din, povračilo stroškov za namestnika v gospodarstvu 9.000 din. pavšal za zagovornika v šenčurskem procesu 25.000 din, ln odškodnino za presta-no duSevno trpljenje 50.000 din. Zagovornik obtoženega Mravljeta dr. Ce pucer je predlagal naj se zaslišijo vsi poslanci. ki so bili po Urekovem pripovedovanju navzoči takrat v prostorih poslanskega kluba, predvsem pa bivSi poslanci Krejči, Benko in Petovar. Državni tožilec m je temu predlogu proti vil ln senat ga je po kratkem posvetovanju zavrnil. Ob 14.30 je bilo dokazno postopanje zaključeno. Pledojeji la sodba Prvi j« nato dobil besedo zastopnik obtožbe državni tožilec Bogdan Lendovšek. Ponovil je obtožnico in analiziral njene navedbe, sklicujoč w na izpovedi zaslišanih prič. Zavračal je trditve gleda neverodo-stojnoetl Ureka in zahteval, naj ae obtoženi Mravlje obeodi. Njegovim izvajanjem ae je pridružil zastopnik zasebnega udeleženca dr. Pegan, ki Je zlasti opozarjal na duhovniški stan dekana Skrbca. Branil je verodostojnost glavne priče Ureka ln na koncu utemeljeval upravičenost odškodninskega zahtevka dekana Skrbca. Zagovornik obtoženca dr. Cepuder Je v dveurnem govoru podrobno analiziral celotno atmosfero, v kateri se je odigrala šenčurska afera in opisal ozadje, ki Je do-vedlo do današnjega procesa. Podrobno ae je bavil a politično vlogo dekana Skrbca ter nato v podrobni primerjavi Izpovedi posameznih prič v sedanjem v Šenčurskem procesu opozoril na razna protislovja. Naglasll je, da zaslužijo več verodostojnosti izpovedi ki so jih podale posamezne priče neposredno po šenčurskih dogodkih, tn da je razumljivo, da se po skoraj osmih letih priče sedaj ne morejo več spominjati vseh podrobnosti. Zato je čudno, če sedaj nekatere priče navajajo podrobnosti, o katerih pred 8 leti niso ničesar vedele. Kar se posebej tiče obtoženca je dr. Cepuder opozoril na to, da je Mravlje docela enako izpovedal v beograjskem In v danaSnjem procesu, ker je subjektivno prepričan o absolutni resničnosti svojih Izpovedi Dogodki na Primskovem so se odigrali s filmsko brzino in v juridični praksi je znano, kako različno slikajo isti dogodek različni ljudje, čeravno so bili Istočasno navzoči. Svoj govor je zaključil s predlogom, naj sodišče obtoženega Mravljeta oprosti vsake krivde In kazni. Ob 16.10 se Je sodni dvor umaknil k posvetovanju ter je ob 16.35 razglasil naslednjo sodbo: Milan Mravlje se po členu 280 k. p. oprošča obtožbe, da bi bil krivo pričal in s tem zagrešil zločin zoper pravosodje. Stroške postopanja trpi državna blagaina Zasebni udeleženec se s svojimi zahtevami zavrača na pot civilne pravda. V razlogih Je predsednik senata med ->»veioi d« nhtn^pti«" odtočno zanika krivdo In trdi da je izpovedal le to. kar je na lastna ušesa sllSal. Dejstvo Je, da je obtoženec tako v prelinjem procesu kakor v sedanji preiskavi ln na današnji glavni razpravi v bistvu vedno vzdrževal svoie izpovedi, da 1e slišal lz ust dekana Škrbca inkriminirane vzklike. Tudi predsednik takratneea shoda je v pr«*i«kavi leta 1332. izpovedal, da je dekan Skrbeč takrat ko je orožnik pozval Mudi naj za-puste dvorano, nekaj vpil In da je s tiste strani, kjer je stal dekan Skrbeč padel tudi vzklik »Ziveia republika« ter da se je potem splošno govorilo, da 1e to vzkliknil dekan Skrbeč, čeprav sam nI mogel ne izkltučiti. ne potrditi, da bi to bil Skrbeč Pač pa je povedal® ta priča, da mu le obtoženec takoj po dogodku povedal da je dekan Skrbeč napravil ta vzkMk Enako le obtoženec pripovedoval tudi drugim pričam še istega dne župniku Barletu ri poslancu Pustojeiom^ku a kasneje tudi še K^manu banu ManiSiču in drugim. Na podlagi vseh podatkov razprave, ki se je danes vršila, je sodiSče priSlo do za-VMučka da iz ust zasebnega udeleženca Škrboa inkriminirani V7k,fki niso padli Predvsem ie tu nričevanle dekana Skrboa samega ki to odločno zanika kakor 1e to tudi zanikal že v prein-ca Istotako druge priče Izpovedujejo, da ni-vic. Bunjevski Hrvati imajo vso pravico se pritoževati ker je njihov položaj nevzdržen.« »Hrvatski narod je sprejel sporazum od 26. avgusta samo zato, ker ima zaupanje v svojega voditelja dr. Mačka in ker je prepričan, da je to šele pričetek reševanja hrvatskega vprašanja. Ako se bo nadaljevalo sedanje postopanje s Hrvati izven Hrvatske, potem se lahko dogodi, da bo izgubil hrvatski narod vsako vero v možnost sodelovanja in solidarnosti. Komur leži na srcu državna skupnost naj torej računa a tem.« Volilni program ameriških republikancev V novembru bodo letos v Zedinjenih državah volitve novega državnega predsednika. Oba tabora, demokratski, kateremu pripada sedanji prezident Roosevelt, ln republikanski se že pripravljata na to največjo in najpomembne,jSo volilno borbo. Republikanska stranka je te dni že objavila svoj volilni program, ki je zanimiv tudi glede na sedanji mednarodni položaj. Republikanski proglas govori najprej o popolnem neuspehu Rooseveltove nove gospodarske politike, v zunanji politiki pa proglaša strogo nevtralnost za republikansko geslo. Proglas ugotavlja, da si ameriško ljudstvo ne želi vojne in da bi bilo zato prav, ako bi Zedinjene države, čeprav ae zdi to v sedanjem mednarodnem položaju smešno, z vso odločnostjo Se enkrat poudarile potrebo spoštovanja mednarodnih zakonov in svetost mednarodnih pogodb. Navzlic temu pa se republikanski proglas na koncu izreka za čim popolnejši program narodne obrambe za vsak primer. Vojna akademija na Slov rkem Kakor poročajo nemški listi, je bila pretekli četrtek svečano otvorjene v Bratislavi slovaška vojna akademija. Slovaški na-rodnoobrambni minister Čatloš je imel pri tej priliki govor, v katerem je demantiral inozemske vesti o nemškem vojaškem vodstvu v slovaški armadi Tudi nova visoka šola je povsem v slovaških rokah, je dejal minister. V nekaj letih bo nova vojna akademija vzgojila kader slovaških oficirjev, ki bodo lahko povsod prevzeli v svoje roke vodstvo slovaških čet. S kolikšnim številom izšolanih oficirjev razpolaga slovaška vojska že sedaj, minister v svojem govoru ni povedaL Veličasten pogreb Emilijana Lileka Celje, 21. februarja!. V Strossmayerjevi ulici se je danes ob 15. uri zbrala ogromna množica, da spremi blagopokojnega vladnega svetnika g. Emilijana Lileka na mestno pokopališče. V začetku Stroesmayerjeve ulici kakor tudi v Vodnikovi ulici vse do ulice Kralja Petra so bili zbrani dijaki ln dijakinje. Ko je mestni kaplan Korban otpravil molitve, je izpregovortl pokojniku v slovo starosta celjskih Slovencev g. dr. Juro Hrašovec. Obeleževal je veliki pomen pokojnikovega vzgoj teljakega, narodnega in kulturnega dela. Moški zbor CPD je nato zapel Pre-lovčevo »Zadnje slovo«. Razvil se je veličasten sprevod, v katerega se je uvrstilo nad 2000 pogrebcev. V začetku sprevoda so stopali dijaki ln dijakinje vlSjih gimnazijskih razredov in Državne trgovske šole s profesorskim zborom. Za mrtvaškim vozom, ki je bil visoko obložen z venci so se uvrstili Številni predstavniki oblastev, uradov, korporaclj, narodnih m prosvetnih društev, predstavnici vodstva CMD, Kluba koroških Slovencev, Ljudskega vseučilišča, Sokola in Celjskega šahovskega kluba, številni pokojnikovi stanovski tovariši, mnogi bivši učenci lz raznih krajev Slovenije ter množica ostalih častilcev. Na pokopališču je šolska mladina napravila špalir okrog predela, kjer bo počivaj veliki pokojnik. Okrog groba se je zbrala ostala množica. Gimnazijski direktor Fran Mravljak ee Je poslovil od pokojnika v imenu prosvetnega oddelka banske uprave, državne realne gimnazije, tovarišev in učencev, ki Jim je bdi pokojnik vzoren voditelj ln dobrotnik. V enem dnevu smo Izgutolli dva Velika moža: Ljubo Davidoviča ln Emilijana Lileka. Tudi Sled-nji zasluži, da mu ohranimo slovea odličnega ln zaslužnega državljana. S svojim delom v BoerJ kakor pozneje v ožji domovini, je pokazal svoje odlične apowPno-Bti ln je hodil vedno ravno pot v iskanju resnice ln v borbi za pravice. G. COenšek, ravnatelj dekliške mefičaft* ske Šole Je počastil pokojnika kot ustanovitelja, predsednika in častnega člana celjske Ljudske univerze. Prvomeetnilc CMD g. Inž. Janko MačkovSek je poudaril da je bil Emili jan LOek vzoren Slovenec, Jugoslovan in Slovan, vnet pobornik za pravice slovanskih narodov. Bil je vedno med prvimi v Ciril-Metodovi družbi vedno skrbeč za gradnjo šol in za blaginjo slovenske Šolske mladine. Kot tak ae je tudi v poslednjih ukrepih spominjal svoje drage CSMD. — V imenu Kluba koroških Slovencev ee je spominjal tajnik Lojze UrSič častnega člana kot neustrašnega bojevnika aa pravice koroSk!h Slo-vencev, ki mu tega ne bodo nikoli pozabili — Ko se je tako zvrstila dolga vrsta pietetnih govorov, ae Je moSkl ztoor CPD poslovil od pokojnika e žalostlnko »Blagor mu«. Množice so nato ganjene zapustile kraj, kjer je naSel EmUljan Lilekpo dolgem, dela potoean življenju svoj večni počitek. Iz Kranja Občni zbori Kolo Jugoslovensldh sester ima danes redni letni občni zbor o* 15. v zbornici ljudske šole. Odbomice, -niče in prijatelji društva vljudno vsblj jni. — SPD Kranj Ima drevi ob 20. . dni „ -ni zbor v posvetovalnici Narodne^- H ia. Iz Novega mestu m Bdeči križ v Novt-. ima da- nes ob pol 20. v mestu« ^✓etovalnid v Novem mestu občni zbo' običajnim dnevnim redom. Ge bi oh tej uri ne bil sklepčen, ho drugI ,:bor na istem mesta pol im kasneje, i—L HALI OGLASI cene m a l fm 4S pmr u brnetlo, Din 1 in oglasom davka am ma ugla» to aakratiiu pn atojbino Dtn S.— sa šifro al) dajanje naslova« pb^VaJ« oaL U Mfojo lluib. Najmanj« tmwk u enkratno objav« ogtamt IMn It—. Duptai fe trnltvr «e untAiiiiaJv po Din t— ca vmkn tavMln, Dtn S. - davka m mk ogla« u» enkratno pristojbino Dtn '5. aa Šifro ali dajanje aaslovo« NaJii»»nJ*l uhwI< sa enkratna objavo offlana |M» M.—. Val aMtab oglaal ar aaratunajo po Din 1*— aa hwwlo, Dtn S. davita ■k raak ogla« tn enkratno pristojbino Din 5. sa Mfro ali dajanje laalora*. Najmanj« Službo dobi Gospodične, gospode KI tgraio viiolino. saksofon, harmoniko, >Jčem za salon tki orkestet. i dobro iolo RaJkai, hotel Makedonca, Paračin. »577-1 Dobro kuharico ki bi radi vodila gospodinjstvo ta pospravlianie. sprei memo takoi za uradniško ntenzo. Pismene ponudbe aa Rudnik. Mežica. 5557-1 Frizerko veUo tudi traine ondula die, »preimem f stalno službo Plača dobra. Ponudbe oa: Milan Perko. Imet. Stori trg 27 pn Ra keks._»»" Žensko pisarniško moi ■prejme lesna trgovina na deieli. Pogon: večletna praksa, nastop takoi Ponudb« pod »Poštena in sposobna« na ogl odd. Jutra. 5592-1 Kontorista (-'njo) pertektnega f nemškem, slovenskem in srbohrvat-skem teziku t znani-ra nemške stenografiie iščem Sa I ali 2 Ttseca event. tudi stolno od firme * okolici Liubljane. Ponudbe pod »Kontorist« na ogl. odd. Jutra. 3604-1 sa enkratno objavo Din 17* Samostojno kuharico vajeno dobre meščanski kuhe. spreimem. Naslov v Vseh poslovalnicah Jutra. 3601-1 Raznašalca KMCIDCin takoi — Pekarna Kovač. Rožna dolina. Cesta V. 3627 1 Kuharico atorrjio. ki sna samostoino kuhati, ličem V hiši go Stilna ia mesania. Plača >00 din mesečno. Ponudbe aa Prah m. Savski maroi. kolodvor. 3624-1 Izučena zobotehnica želi meniat' mesto kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »IS*. 3602 2 Podjetja! Maturant, dcber. simpatičen mladenič tin revnih staršev, želi prakticirato za skromen zaslužek v prometni, trgovski ali Kaki drugi gospodarski pisarni. Zna slovenski. nemški, francoski in srbohrvaški tezik Lepo prosi za skromno eksistenco. Kdor bi se zanimal zani, naj pošlje ponudbo pod šifro »Za skromen zaslužek« na ogl. odd. Jutra. 3603-2 Mlad fant išče službo tekača ali stično Našlo* v vseh poslovalnicah Jutra. 3622-2 Prodam Parkete, deske in bukova drva ugodno proda Ivan Šiška. tovarna parketov. Metelkova 4- telefon št. 22 44 2449-6 Naprodaj kompletna »Sprinkler-na-prava« za gašenje požara, uporabliiva za veliki mlin ali večje tekstilno podtetie. Naitačneiše podatke daje: Osiiečka lievaonica želieza ■ tvorniea stroieva d d. Osijek. 3)94-6 Posteljo i fimnico in nočno omarico prodam poceni. Jerie. Sv. Petra cesta 20, i. 3621 6 Tovarniško podjetje tekstilne stroke, v pogonu s sedežem T večjem mestu na Hrvatskem. dobro uvedeno ln rentabilno, se proda Za nakup Je potreben kapital kaklb 3V2 milijona din. Ponudbe na Publl-cltas. Zagreb, pod »Ren tabilna eksistenca« 3193-16 Lokali Gostilno dobro vpcliano. na prometnem kram. oddam takoi v najem Našlo* v vseb p©-slovalnicah Jutra. ^ ^ Skladišče za moko v Milim kolodvora ali Tyr-«eve ceste. <šče Roic. poštni ^ ,75" 3611-19 Velika hiša enonadstropna •■ obzidanim vrtom in gospodarskim Do slopiem ob državni cesti, žel postala, blizu Liublia ne. pripravn* v pritličiu za mantio industrijo ali skladišča: v hiš. elektrika vodovod — naprodai Na slov v vseh Doslovalnuar Jutra. 3589-20 Parcelo neposredni bližini Celia kupim Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 3626-21» Lepo hišo velikim vrtom, prodam. Hita donosna, letno 7.200 din cena 46.000 din. Po brežie. Stranska ulica S. 3616 20 sr Otroška vrtnarica potnoma vešča nemščine, mesto k 2 otrokoma. Ponudbe s fotografno m Spričevali oa: Josef Bla-iek, Novi Sad, Jovana Su-fcotiča 7 a. _3606-1 Frizerko dobro moč. spreimem takoi. Lupret Milan, Kralia Petra Studenci, Maribor 3613-1 Službe išče Poslovodja - knjigovodja S odlično prakso, slov., ■fbohrvatski. nemški kores- ident. zaupna sila, izur-sprei-Vpra poo Jen. sposoben trgovec sprei Grške kolofonije prima. svetle, knptm vsak«, količino. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačam takoi 3333«. 3)47 7 Stavbeno parcelo majhno, za vtsokopritličnu hišo za Bežigradom in komfortno štiristanovanisko hišo v bežigraiskera okraiu. prodam Poizve se: Pod miUčakova 1). 3610-20 Mačje, zajčje kože od domačih in vse drugo kupuje tudi ae suhe Zdravič, Ljubljana, Stari t*S 30. 3)63-7 Za nsluJbenstvo hotelov, restavracij in večiib gospodinjstev priporočamo kras no ilustrirano strokovno knjigo Jelene-VefflconJa t Serviranje Dobi sc pn Banovtnski zalogi šolskih knjig in učil v Liubiiaai ter v vseb knngarnah vezana po zm-žani ceni din 40. 3362-S >vosob. stanovanje komfortno, * bližini Tivolija. iščem — Ponudbe oa ogi odd lutra pod šifro •Profesorica«. 36!9-21a Hranilne knjižice 3 proč obveznice m druge vrednostne papirje kupimo mesto za takoi Vpra- plačamo najbolie. Banč ianja na ogl. odd. Jutra |Maribor. Liubljam« Aleksandrova 40. 3523 2 »2)4 1» pod »Mesto v V vseh strokovnih trgovinah gospod. G. Th. Rotman | AMBO IM PETER POTUJETA 83 »Z nosorogom ga pojdeva iskat!« Je rekel dr Tolstonog »V goščavi ai varno in midva «va najmočnejša: počakaj* ta naju torej!« In re« sta izginila v gosto grmovje in rastlinje, ki «e je mračno in zlovestno bohotilo med drevesi. Pohištvo Pohištvo novo in m ra oljenu Ki ga telit* prodati ali sa oo dati v sbiambo — sprejmemo v posebni od delek v komisijsko pro-lajo po ieio ugodnih pogojih Kupcev le v te,n oddelku vedno dovoli sa dobro ohranjeno pohl tvo Vso reklamo preskrbimo sami — Sporočit«- nam on do ptsniet ali ustno Prevoa ;ohi.'tva preskrbimo sa ml Ivan Mathl&n Ljub ijera T>rie»a 12 •S-12 i ragoienosti Vsakovrstno zlato kupuje nr> najvišjih cenah CERNr. invelir Ljubljana Wolfova ulica Radio 5? PREMOČ KOKS - DRVA oudi 1. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba nre/.hlbna. Od Vaa i® _ odvisno, da Imate obleko vedno kot aova sato jo pustita redno kemično čistiti «» barvati v tovarni jos. re1ch Ljubljana Poljanski oasip H _ SvatlobkaMHa Sobo odda Prazno sobo z uporabo Kopain^e od d»m v Celju Kra - Pe. tra 29-ni. levo 3503-23 Sobo sredi mesta oddan s t marcem samo solidnemu stareišemu go-l>odu. gospei ali gospo-itai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra Ogledati od 12. do 2. ure. 3586 23 Opremljeno sobo posebnim vhodom oddam takoi stalnemu gospodu. Strel iška 29. 3599 23 Opremljeno sobo posebnim vhodom, odda zakonskemu paru ali 2 ose bama mirna uradniška dru ima. Naslov v vseh pošlo vainicah Jutra. 3618-23 Klavir dobro ohranjen, vsled bo manjkanja prostora ugodno prodam. Poizve se v Podmilščakovi ulici 18 za Bežigradom. 3595 2e> modroce patentne posteljne mreže oudi solidno tn po oizki cen) r. rado v an tapetnih Mesta, trg 13 a t p c b o i oglas »JUTRU« ŠPORT Ljubljanska mladina In smuski skoki V nedeljo bo polagala Javen izpit na skakalnici v Mostecu Dolga leta je narava nas Ljubljančane s snežnimi dobrotami prav po mačehovsko podpirala, tako da so višje ležeči kraji Gorenjske dobili že kar monopol na sneg in na smučarstvo. Letos so, se prilike zasukale in delo se je pričelo tudi v Ljubljani. Delo Je bilo potrebno najprvo organizirati, mladino sa skoke navdušiti tn opremiti Kajti brez skakalnih smuči je vsako resno delo nemogoče. Kljub žalostnim materljal-nlm razmeram se je tudi to do gotove mere posrečilo. Danes vežba samo pri Smučarskem klubu Ljubljani pod strokovnim vodstvom g šramla okrog 30 naraščajnl-kov Seveda jih trenira mnogo tudi pri ostalih klubih, tako da lahko trdimo, da je ljubljanska mladina navduSena za skoke, samo priliko za trening jI je treba nuditi. Tri tedne že traja na Mostecu ves ta žlv-žav živo je dopoldne. najživahnejSe je seveda popoldne, ko prične ob 14.30 reden trening. Navdušenja je mnogo ln potrebno Je to navdušenje spremeniti v znanje. Za skoke nI važna samo pridnost, temveč tudi talent in kar je glavno — strokovno vodstvo. Kajti če se skakač nauči napak, se jih težko odvadi: napake ln njih Izvor pa pozna le strokovnjak. V nedeljo ob 16. na Mostecu bo polagala mladina javen izpit, koliko se je v treh tednih naučila. Da se skakač razvije, je treba mnogo časa, najmanj 9 do 8 let. Zaradi tega je treba pričeti zgodaj: z 10 leti ali pa Ae prej. Tudi te pogoje Ima mladina. Zanimiva bo primerjava, med ono mladino, ki skoke že dalj čaaa vežba, In temi začetniki. Tekma, Id Jo priredi v nedeljo na Mostecu Smučarski klub Ljubljana, bo lepa revija ne samo naših najboljših skakačev. temveč tudi plod marljivega ln sistematičnega dela. Zakaj naši motociklisti Se nimajo svoje zveze? b vrst slovenskih motodkHstov smo prejeli naslednji članek, če« da naj M x nJim vzbudili med slovenskimi moto klubi prvo zanimanje za samostojno organizacijo po vzoren ostalih športnih panog. Morda Je pisec teb vrstic marsikaj gledal po svoje, rotovn pa Je. da bo to vpraSanje prej aH slej treba nadeti In Je že zato prav. da nafti motociklisti nekoliko premislijo o nJe»ovf reftltvt čeprav bržkone tudi v novi obliki tone ho dokončna. Dozdaj so že skoraj v vseh Športnih panogah ukrenili msrslkaj. da so si ustanovili samostojne športne forume za slovensko. srbsko al) hrvatsko pokrajino le motorist) imajo Se svoj skupni save* zs vso državo s sedežem v Zagrebu (razen neznatnega Moto-kluba v Beogradu, k) tegs vrhovnega saveza več ne priznava) Nehote se vsiljuje vpraSanje. zakaj le baS pn motoristih drugače tn zakaj ravno motoristi glede osamosvojitve niso ukrenili ničesar? Saj se je celo Avto-klub kraljevine Jugoslavije razdelil na trt povsem ločene edinice: slovensko, srbsko ln hrvatsko. Kdor je zasledoval potek borb za zeleno mizo ln čital dan za dnevom dolge članke v dnevnem ter športnem tisku o potrebi osamosvojitve posameznih športnih panog — ve, da so v Zagrebu prvi začeli borbo zj> takšno samostojnost. In sicer najprej * najbolj razširjeni panogi v nogometu Te ga niso hoteli samo zaradi tega Ker sc smatrali, da bo po njihovem za sam oa predek nogometa boljše, če bodo namestr prejšnjega enotnegs saveza delovali trljf samostojni plemenski savez) — temveč * glavnem le zato ker so se dobro zavedali da sa bili v starem nogometnem savezu podrejeni manjšini In bre2 vpliva kakr šnega so si želeli Danes še nI mogoče oo govoriti ali je bila ta cepitev v bistvu do bra ali ne ln ali je razmahu športa same ga koristila ali celo škodovala — dejstve je, da so v Zagrebu po tem prvem uspehu sledlie ustanovitve lastnih zvez v vseh onih športnih panogah, katerih osrednje tnstan ce ni bilo v Zagrebu Povsem razumljive je, da ti pokret) niso ostali brez odmeva v Beogradu, kjer so po zagrebškem vzgledu začeli ustanavljati svoje saveze predvsem v onih snortnin nann"nh k>i*pr1ti vrhnvn' BLAGO ZA POHIŠTVO ^ v e a, edno najnovejši vzore) v veliki izberi Kupite pri M ARMIN rn<. f Instrumente za godbo na pihala rabliene, toda še dobre, kupimo. Naslov v vseb pošlo vainicah Jutra. 3608-2* 2 pisalna stmfa en nov m en rablien. nai polile znamke, aa vsakt ceno naprodaj Cizel. Kot mkova 21, IL 3625-29 Dražbe t Dražba bosanskih preprop predpostelinikov. suhe robe steklenic, namiznih prtov se vrii v soboto 24. februarja ob 14.30 v Trdinovi ulici k. 7. pritličje levo. 3623-32 Psa dobrega čuvat« po moSnostt drestrsnega. kupim. Ponud m ^ odd. jutra pod tobcf cuvaj«, 3617-27 Pridelk Kupimo vagon aaibolišega sena. Pat lot. Podstenica, p oa žaga kog. Dol. Toplic«. 3)36 3) Fižol ca Vabo dobite poceni pn Sever a lomp. Gosposvetska e. S 1W»»3 Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, tast, brat, svak, gospod Nabemlk Henrik URADNIK DRŽ. 2EL. V POKOJU previden s tolažili sv. vere. Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 23. februarja 1940 ob pol 5. uri popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Milano, 21. februarja 1940. 2alnjoče rodbine: NABERNIK. ROTH, KLOBČAVER, TROST, TEVIN1 in dr. LOGAR Mectnl pogrebni savod Občina Ljubljana Mestni pocreom «avno Občina Liubljana f Zapustila nu je za vedno naša srčno ljubljena soproga, skrbna mama, stara mama. tašča, gospa MARIJA KERN SOPROGA POSTNEGA ZVANICNIKA V POKOJU dne 21. t. m., po dolgi mučni bolezni, prevldena s tolažili sv. vere. Na zadnji poti jo spremimo v petek 23. februarja 1940 ob pol 3. uri popoldne. Iz hiše žalosti, Cerkvena ulica 21, na pokopališče k Sv Križu LJUBLJANA dne 21. februarja 1940 Žalujoče rodbine: KERN, TEKAUC, VIRANT savez je Ml takrat v Zagrebu. Tem novota-rijam se je slednjič pridružila Se Slovenija in tako Imamo danes tudi pri nas že nekaj lastnih športnih zvez. Kako pa pride, da slovenski motoklubl vse to gledajo od stran) ln se Se nobeden n) spomnil os ustanovitev svoje zveze, čeprav dozdaj Se niso Imel) nit) lastnega pod-saveza? Ali se morda ne zavedajo, da se zaradi podrejenost) Zagrebu slovenski moto-šport ne more razgibati v on) meri kakor b) se lahko, če b) ga pametno vodil) sam)? Al) m porazno da kljub svoj) številčnosti slovenski moto-sport nima onega vpliva v sedanjem savezu kakršen M mu orlpada)? Kdo Je kriv tega? Odgovor Je povsem enostaven! V Zagrebu imajo bratje Hrvati naš Savez moto-klubov in tam gotovo oe bo nihče začel silita naj ga razdelijo na tri dele V Srbiji moto-sport Se nI uveljavljen — ml Slovenci pa smo razcepl jeni tn nesložnl V dravski banovini imamo največ moto-klubov v državi toda zaradi nesloge v lastnih vrstah ne zavzemamo v savezu nit) zdaleka one poz)cije. ki b) oam Sla po Stevllku tn Kakovost) naših motoclkllst)čn)h edinic. Zato Je Se skrajn) čas da b) se naši moto-kluoi streznili ter zavrgli vse one nebistvene ln malenkostne spore k) 01 med oraviml športnik) prav za prav sploh ne mogl) bit) povod ta sedanjs trenja V interesu ogromne večine športno mislečih notoristov naj bi se prenapetim posamezni-nom onemogočilo za skupnost Škodljivo delovanje tn takoi oodo dan) vs) pogoji, da oi se vsi slovenski moto-klubi lahko strnil' - ene ka. Urejuje Davorin Bavtjea. — lr**jr m kooaorc^ »Jutra« Stanko Viraau — Za Narodno uakaroo d. d koi ciaharnarja Fran Jeran — Za tnaerauu del je odgovor« Aiajs Novak, — Vri t LjuMjaaL