http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK 19.NOVEMBER 2015 / ŠTEVILKA 1128, LETO XXI / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR 1128 7896 1 2N4067 111 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.št. 040410 743 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI __PRODAJALEC Veni T □ P L E MALICE IN KOBILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com Oblačila moška ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 "SV Pogovarjanje je zdrava rekreacija Mislim, da pred pol stoletja v Izoli skoraj ni bilo za zdravje zaskrbljenega občana, ki bi v športnih copatah tekal naokoli ali vsako jutro s kolesom prevozil 20 kilometrov, razen, če ni imel drugega prevoza na delo. Zato pa so se ljudje bistveno več pogovarjali med seboj. (Mef) Vsak zdravnik, psihiater, televizijski voditelj ali pedagog vam bo povedal, da je rekreacija najpomembnejša za zdravje ljudi in vam naštel, da je najbolj zdrava hoja, potem tek, nato kolesarjenje, plavanje in tako naprej, samo da ne ležite pred televizorjem. Nisem pa še slišal nikogar od teh, da bi nam svetoval, naj se več pogovarjamo. Za razliko od rekreacije, ki ob pretiravanju postane že odvisnost in zdravju škodljiva, kar dokazuje že število zdravstveno oskrbovanih ob vsakem maratonu, od pogovarjanja ni še nihče umrl. Le včasih porečemo, da nas kdo mori s svojim govorjenjem. Rekreacija nedvomno krepi večino mišic razen tistih, ki služijo govorjenju in smejanju. Človek, ki v skrbi za svoje zdravje šteje kilometre pač nima časa za pogovarjanje z mimoidočimi ali drugimi tekači oziroma kolesarji. Še za postanek za okrepčilo mu ga običajno zmanjka, kar potrjuje tudi zapuščena okrepčevalnica ob Parenzani. Ob tem pa vsi strokovnjaki pozabljajo, da je človek univerzalno bitje, ki mora skrbeti za dušo in telo, saj brez duševnega tudi mišice ne morejo same po sebi letati naokoli. In kaj je najboljša rekreacija za zdravje in bistrost človeške duše? Pogovarjanje, seveda. Pogovarjanje si lahko privošči vsak od nas, saj za te vrste rekreacijo ne potrebujemo dragih, šminker-skih pripomočkov. Začnemo s pozdravljanjem mimoidočih, potem rečemo kakšno o vremenu, nato o zdravju, potem pride na vrsto služba, nato država in končno tudi begunci in teroristi. In prav njim se moramo zahvaliti za to, da se te dni pogovarjamo več kot kadarkoli prej. Morda nam manjka malo kulture poslušanja in nevsiljevanja mnenja drugim, a se bomo s pogovorno rekreacijo že navadili. Pa še nekaj je: Pogovarjamo se lahko karkoli, kjerkoli in kadarkoli. Lahko začnete ta trenutek. KAJ, KJE, KDAJ? Kulturni dom Izola Petek, 20.11. - Gledališko glasbena predstava ŽIVCI, režija Katje Pegan, nastopata: Lara Jankovič in Jure Ivanušič. Sobota, 21.11. - PRIJETEN VEČER, koncert in prireditev ob 10. obletnici delovanja Društva harmonikarjev Izola. Hangar bar Petek, 20.11. ob 21.30 uri - koncert SRAIGHT MICKEV AND THE BOYZ (alternative punk rock) Cerkev sv. Mavra “3 Sobota, 21.11. ob 20.00 uri bo v Iš Cerkvi sv. Mavra 28. mednarodno f^j o srečanje pevskih zborov. Nastopili bodo: Pevski zbor Haliaetum, Moški pevski zbor Izola, Ženski pevski zbor Korte, Ženska vokalna skupina Korala, KD Lovski zbor Dekani in Pevski zbor Gradišča. KMALU V IZOLI: 27.11. Kulturni dom: DESETI BRAT - MADONA DEJMI DANES - 30 let prepozno, ob 19.00 - razstava plakatov Borisa Benčiča / ob 20.00 koncert DESETI BRAT Hangar ob 22.00: SVINJSKE TAČKE, SOTTOMAVOR, SENSATION igrajo Desetega brata Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno ledni k M AN DRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 m ' ' ■ nar o :ninc tel D10 134 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa VSI V VOJNO PROTI VSEM Bataklan je ime Ofenbachove operete Ba-ta-klan. Ime pomeni nekaj kot »brez veze«, »bilo kaj«, »mešanica«, v srbohrvaščini bi napisali »papaz-janija« ali »bučkuriš«. Od zadnjega petka, je pariška koncertna dvorana in restavracija in plesišče v prvem (in zadnjem) nadstropju postala sinonim in simbol. Tako kakor je to (p)ostal 11. september in njujorški WTC. Napadeni so še nogometni stadion, na katerem sta igrali reprezentanci Francije in Nemčije, McDonalds, in - Bataklan, kjer je igrala skupina Eaa-gles of Death Metal. Napadena so simbolična mesta zahodne civilizacije. Napadalci so bili francoski državljani, rojeni v Franciji. Mladi francoski teroristi so napadli to, kar jim je bilo dostopno in kar, po njihovem videnju sveta, predstavlja žalitev, ker je brezbožno, kar je treba prepovedati in kaznovati s smrtjo. V tem ima prav francoski predsednik Hollande, ko pravi, da je Francija v vojni. Seveda je v vojni, ampak v državljanski vojni. Vsako obtoževanje tujcev, beguncev posebej, je samo izgovor, s katerim se želi opravičiti izredno stanje v državi in nad lastnimi državljani. Ker, begunci prihajajo k nam, da v miru gledajo nogometno tekmo, jedo hamburgerje in poslušajo rock. Mladi francoski državljani so teroristi in morilci in niso ne nedolžni, ne žrtve. Pred leti umrli profesor na Univerzi Al Azhar in Ameriški univerzi v Kairu, Khaled Abdulaziz, je, v času največjeg razmaha Al Kaide, povedal od kod in zakaj džihadizem: »Ni pomembno to, da nič (mislil je na zahodnjake) niste naredili njihovim družinam in državam, razen, da ste delili dolarje. Ampak to ni pomembno. Pri terorizmu to ni nikoli pomembno. Pri teroristih, pa naj bodo Al Fatah, Črni september, ali kakšna nova navidezno verska sorta sta naprej bes in sovraštvo. Nato sledi razlog. Za IRO je to domoljublje, za Rdeče brigade politika, za salafistične džihadiste pobožnost. Domnevna pobožnost. Ker, džihadisti iz svete knjige Korana vzamejo frazo ali dve iz konteksta, jo malce prikrojijo in se pretvarjajo, da imajo razlog, dan od Boga. Nimajo ga. V naši sveti knjigi ni ničesar, kar bi odrejalo klanje žensk in otrok. Sveti Koran ima 6236 verzov. In tako počnejo vsi skrajneži in ekstremisti. Sovražijo vas, ker niste oni. Do vsega, kar niso sami, čutijo globoko jezo. Do Judov, kristjanov, do teh, ki jih imenujemo kufar, neverniki, ki se nočejo spreobrniti v edino pravo vero. Džihadisti pobijajo cele vasi felaghov, kmetov, vključno z ženskami in otroki. Vedno imejte to v mislih. Najprej jeza in sovraštvo. Nato razlog - drža globoke pobožnosti, čeprav je hlinjena. Črtim in preziram jih, saj obraz mojega ljubega islama svetu predstavljajo spačenega od besa in sovraštva. Ampak komunizem je mrtev, Zahod je šibak in sebičen, zanimata ga užitek in pohlep. Mnogo bo tistih, ki bodo prisluhnili novemu sporočilu.« In so prisluhnili. Če je bil 11. september prelomnica, 13. november pa katastrofa in tragedija , se moramo tudi mi zamisliti kako odgovoriti na krvava sporočila in kako potolažiti stotine in tisoče preživelih. Pristati na logiko izrednih razmer? Ali na logiko spoštovanja in sožitja v razlikah? Vojaška akcija? Ta že traja, pa ji ni konca, ker se ne ve kdo je in kje je sovražnik. Sovražnik enih gospodarjev vojne je prijatelj drugih gospodarjev naših življenj. In obratno. Prav oni želijo in iščejo vojno, v katero bodo poslali nas. In spominjali se bodo vojne s spomeniki in kipi, z muzeji vojne in vojnimi pokopališči, na katere bodo, ob priložnosti, polagali cvetje. Dolgo po smrti vseh, ki so jih v to vojno poslali. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graftit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Jedli bodo “po domače" Tudi letos bo ob dnevu slovenske hrane, 20. novembra, v izolskih šolah in vrtcih potekal tradicionalni slovenski zajtrk. Tega se bosta udeležila župan in podžupan Občine Izola: Igor Kolenc in Felice Žiža. Otroci se bodo tudi letos seznanili s pomenom zajtrka za dober in zdrav začetek dneva, član Obalnega čebelarskega društva pa jim bo predstavil, kako čebele proizvajajo med. Tradicionalnemu zajtrku, ki je vseslovenski projekt, se bodo tudi letos pridružile izolske šole in vrtci. Župan Občine Izola mag. Igor Kolenc se bo otrokom v vrtcu Mavrica, enoti Školjka, pridružil ob 9.00 zjutraj. Ob 10.00 pa bo podžupan Felice Žiža zajtrkoval z otroci vrtca L’Aquilone. Namen Tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva slovenske hrane je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja. Projekt izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki je tudi pobudnica projekta. Skozi projekt otroke, mladino in širšo javnost seznanjajo o pomenu zajtrka, pomenu in prednostih lokalno pridelanih živil in spodbujajo k zdravi prehrani. Posebno pozornost namenjajo tudi gibanju in ohranjanju čistega okolja. Dobrodelna akcija »VESELI STOLI« Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. organizira v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov dobrodelno akcijo VESELI STOLI. Izolani, pozor! Imate morda kakšen odslužen stol, ki bi mu lahko s kreativno prenovo vdahnili novo življenje? Vaš stari stol lahko namreč postane VESELI STOL, ki bo pričaral nasmeh stanovalcem izolskega Doma upokojencev! Komunala Izola vas vabi, da v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov podarite vaš stari, vendar še vedno uporaben stol, v dobrodelne namene! Zelo dobrodošel bi bil tudi odrabljen gugalnik! V Domu upokojencev Izola stolov nikoli ni preveč. Potrebujejo jih za izvedbo različnih dogodkov, predstavitev in praznovanj. Vendar pa novim lastnikom ne bomo predali stolov v enakem stanju, kot jih boste podarili, temveč bomo s pomočjo kreativne skupine Utrip poskrbeli za njihovo stilsko preobrazbo. Odsluženi stoli bodo tako postali »novi« VESELI STOLI. Kako sodelovati v dobrodelni akciji VESELI STOLI? Preprosto! Pošljite fotografijo svojega stola (ali stolov) na elektronski naslov veselistoli@komunala-izola.si, do srede, 18. novembra 2015, Komunala Izola pa vas bo obvestila o datumu prevzema. VESELE STOLE bomo podarili stanovalcem Doma upokojencev Izola v zadnjem tednu novembra! Pridružite se dobrodelni akciji in z lepo gesto prispevajte k ozavešča-nju pomena zmanjševanja odpadkov. Ponovna uporaba je pravi korak v to smer! Komunala Izola d.o.o. se vam zahvaljuje za sodelovanje. Sporočilo za javnost Občina Izola Vsak mesec plače za 260 ljudi V četrtek, 26. novembra se bo na 7. redni seji sestal izolski občinski svet. Kratek dnevni red prinaša nekaj zanimivih točk, od poročila o vzrokih za zastoj v gradnji krožišča do Odloka o občinskem pristanišču in rebalansa občinskega proračuna. Informacijoogradnjiin zaustavitvi gradnje krožišča ob Industrijski cesti so sicer zahtevali nekateri predstavniki opozicije, vendar je župan predlagal, da vsebino uvodoma obravnavajo na redni seji občinskega sveta, zato so zahtevo umaknili. Na kolegiju pred sejo je župan povedal, da so za zastoj pri gradnji krivi nerešeni lastniški odnosi med mejaši (Mercator in obrtniki v sosednji coni) in da je občina v tem sporu v glavnem le mediator, ki pa je še kako zainteresiran za razrešitev spora, saj brez tega nadaljevanja gradnje ne bo. V media-cijo so vključeni odgovorni delavci občinske uprave in zato župan pričakuje, da bo postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja kmalu dokončan. Zaščita k redarstvu Predlog Odloka o spremembi Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Izola, ki naj bi ga svetniki sprejeli po skrajšanem postopku, prinaša prenos pristojnosti s področja zaščite in reševanja, ki so bile doslej urejene s pomočjo pogodbenih, zunanjih izvajalcev, na Občinski inšpektorat in redarstvo. Višina načrtovanih odhodkov v rebalansu, v primerjavi z veljavnim planom: Investicijski transferi Investicijski odhodki Tekoči transferi Tekoči odhodki I ■ -v:'-- SKUPAJ OVeljavni plan □ Rebalans odhodki 10.000 15.000 5.000 20.000 25.000 tisoč EUR Preprosto povedano: dela, ki jih je doslej opravljal Damijan Barut, kot zunanji sodelavec, bo prevzel nekdo iz Občinskega redarstva oziroma inšpekcijskih služb. O predlogu Odloka o občinskem pristanišču boste več izvedeli na naslednji strani, v pogovoru z direktorjem izolske Komunale, končno pa je prišel na dnevni red tudi predlog rebalansa občinskega proračuna za leto 2015, ki zmanjšuje prihodke proračuna, seveda pa tudi odhodke, predvsem Težave občinskega proračuna V izolski in vseh ostalih slovenskih občinah namreč ugotavljajo, da se povečujejo odhodki za financiranje obveznih nalog občine, viri financiranja, ki jih ima občina na razpolago pa se ne povečujejo sorazmerno z rastjo stroškov za zagotavljanje obveznih nalog. Zaradi teh trendov se že zelo občutijo težave z likvidnostjo pri izvrševanju proračuna. OBČINSKAUPRAVA Zaradi tega in še nekaterih težav je Občina Izola v letu 2015 najela likvidnostno posojilo v višini 1,4 mio EUR. Vračilo posojila je bilo predvideno s plačilom nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, zamude pri obdelavi in pobiranju nadomestila, s strani FURS-a, pa povzročajo dodatne težave pri likvidnosti oziroma nameravanemu roku vračila posojila. Povečani odhodki proračuna Javno službo pomoči družini na domu vodi in izvaja Center za socialno delo Izola. Sredstva, ki ji občina izplačuje v te namene se povečujejo, saj je, poleg pogoja starejših od 65 let, tudi vedno več upravičencev mlajših od 65 let, soudeležba države pri kritju teh izdatkov pa je neprimerljiva z deležem, ki ga mora kriti občina. Zaradi spremenjene zakonodaje se je povečalo tudi število upravičencev do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, tako da v letu 2015 znaša število upravičencev že 393, leta 2012 pa jih je bilo 253. Občina Izola se zaradi porasta obsega subvencij tržnih najemnin sooča z likvidnostnimi težavami in nenadzorovano rastjo proračunskih izdatkov. Poleg tega je občina dolžna najemnikom, ki ne dosegajo določenega dohodkovnega cenzusa subvencionirati najemnino, in sicer največ do 80%. (nadaljevanje na 4. strani) na področju investicij. NAZIV 5t. oseb 1 OBČINSKAUPRAVA 65 2 KABINET 2 Skupaj :^L "'4 # V V' ;ifV ^x Cvetličarna^/ - ■< iA mš ^ JAVNI ZAVODI MIMI % Drevored 1. Maja 4,6310 Izola, tel. 05 641 33 34 praznično okrasite svoj dom z našimi aranžmaji Vse naše stranke vabimo na prodajno razstavo adventnih venčkov in novoletnih aranžmajev, ki bo v naših prostorih v petek, 20.nov. od 8.00 do 19.00 in v soboto 21.nov. od 8.00 do 15.00. Za upokojence in naročnike Mandrača > nudimo 10% popust J ^ Pridite, tudi posladkali ,>■ iif.' TT * & se bomo e's rM‘ f rr+H. 1 CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA 21 2 VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VRTEC MAVRICA IZOLA 85 3 MESTNA KNJIŽNICAizOLA 10,5 6 ZDRAVSTVENI DOM IZOLA 1,75 1 OSNOVNA ŠOLA DANTE ALIGHIERI IZOLA 0 2 VRTEC L'AQ.UIlONE 27,78 3 OSNOVNA ŠOLA VOJKE ŠMUC IZOLA 0,93 4 "OSNOVNA ŠOLA LIVADE 0 5 CKSG PORTOROŽ 0,5 b OŠ KOPER 0,6 Skupaj 148,06 DRUŠTVA, JAVNA DELA IN DRUŽINSKI POMOČNIKI 1 DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE IZOLA 3 2 DRUŠTVO INVALIDOV IZOLA 0,05 3 RDEČI KRIŽ-JAVNA DELA 0,35 4 "DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI - JAVNA DELA 0,68 5 VDC KOPER-JAVNA DELA 0,175 6 ŠENT-JAVNA DELA 0,25 7 OZARA -JAVNA DELA 0,25 8 CSD IZOLA-JAVNA DELA 0,8 9 DRUŽINSKI POMOČNIKI 14 Skupaj 19,56 JAVNA PODJETJA 1 KOMUNALA 23 2 TZI 3 Skupaj 26 SKUPAJ ŠTEVILO FINANCIRANIH ZAPOSLITEV: 260,621 Občinski proračun mora vsak mesec poskrbeti za plače dobrih 260 javnih uslužbencev, kar seveda predstavlja, ob likvidnostnih težavah občinskega proračuna, kar lepo težavo občinskim finančnikom. Odlok o občinskem pristanišču - Parkirišče je dražje od priveza Izolski občinski svetniki bodo v drugem branju odločali o usodi novega Odloka o občinskem pristanišču, ki je sprožil številne reakcije še predenje bil deležen resne predstavitve, tudi zato, ker je v javnost prišel delovni osnutek novega cenika privezov. »Odlok o občinskem pristanišču je dobro pripravljen, dolgo usklajevan in verjamem, da nanj ne bi smelo biti večjih pripomb, če ga ne bomo povezovali s cenikom, ki nikakor ni povezan s tem novim odlokom. Cenik bi, konec koncev, lahko popravljali že na osnovi sedanjega Odloka, vendar še ni pripravljen in ni usklajen z vsemi. To seveda ne pomeni, da bo takšen, da bodo vsi zadovoljni z njim, saj bo nedvomno prinesel določen dvih cen privezov, vendar bo skušal biti korekten do vseh različnih uporabnikov našega pristanišča«, je najprej pojasnil direktor izolske Komunale, Denis Bele. Novosti Najpomembnejše novosti tega odloka so: da je zdaj povsem jasno zapisano, kaj je občinsko pristanišče in kaj ne. Recimo, v prejšnjem odloku je bil del pristanišča tudi 4 metrski pas, takoime-novana promenada, ki res nima veze s pristaniščem. Pomembna je tudi sprememba glede maksimalne dolžine plovil, ki smo jo določili na deset metrov. Mislim, da imamo kakšnih deset plovil, ki so daljša od 10 metrov in njihovi lastniki se bodo morali v določenem obdobju preseliti v komercialno marino. Pomembna je tudi sprememba, da privezov ne dodeljuje več komisija ampak upravljalec, natančno smo tudi opredelili posamezne cone akvatorija in zapisali čemu je namenjena katera cona, saj doslej tega ni bilo. V odloku smo tudi natančno razdelili kateri del zaliva gre v koncesijo in kateri je občinsko pristanišče, zapisali smo, kaj je redno in kaj investicijsko vzdrževanje in kaj je v pristojnosti koga. Pripombe najemnikov - Govora je tudi o sankcijah. Vi vendar niste organ, ki bi lahko izrekal kazni. - Mi vsekakor ne. Mi bomo le opozarjali tiste lastnike plovil, ki se ne bodo držali pravil o redu v pristanišču in če ne bodo upoštevali teh opozoril bodo pač nastopile službe, ki lahko izrekajo kazni za prekrške, Seveda pa je v odloku tudi zapisano, kaj so naše obveznosti kot upravljalca. - Bodoči pomol B gre cel v koncesijo. - To je sicer stvar občine ampak mi vemo, da bodo na pomol B v smeri proti marini postavljeni stranski plavajoči pomoli, na strani proti mestu pa jih ne bo, tudi zato, da ne bi prihajalo do težav ob sobivanju komercialnih in komunalnih privezov. - Pripombe so, da na plavajočih pomolov ni elektrike in vode. - Res je. To bi pač bil nadstan-dard. Zato pa so cene privezov na teh pomolih nižje kot tam, kjer ta nadstandard imajo. - Ribiči so se postavili v četvero-veze. - Dolgo je trajalo, veliko se je bilo treba dogovarjati, vendar so zdaj praktično vsi sprejeli to dejstvo in na ta način smo dobili kar nekaj novih privezov, ki jih bomo lahko namenili za različne namene. - Kaj ni omejitve, da jih, zaradi evropskih sredstev ne morete uporabljati za druge namene? - Ta omejitev je bila in slovenska agencija ni hotela razumeti, da je neracionalno imeti nezasedena privezna mesta, če nimamo dovolj ribičev za vse priveze. K sreči so to razumeli v Evropi in so odločili, da lahko priveze damo v drug namen, če imajo vsi ribiči zagotovljen privez. Šele po tej odločitvi Evrope je tudi naša Agencija sprejela to logično tolmačenje uporabe evropskih sredstev. - Zdaj pa je kar naenkrat prazen mandrač? - Res je. Večja ribiška in turistična plovila smo umaknili na drugo stran, saj je mandrač v prvi vrsti namenjen tradicionalnim lesenim plovilom severnega Jadrana. To so tudi edini privezi pri katerih ni edini kriterij vrstni red na listi čakajočih. Privez v starem mandraču dobijo tisti, ki takšna plovila imajo. - Izolani? - Predvsem Izolani. Ta odlok jasno določa, da imajo prednost pri pridobitvi priveza v občinskem pristanišču Izolani. Pri tem se, seveda, še vedno dogajajo različne mahinacije, ko je najemnik priveza Izolan, pravi lastnik barke pa nekdo od drugod, vendar tukaj ne moremo posredovati, tako kot v primeru, da je nekdo prijavljen v Izoli zgolj zaradi priveza. V Odloku urejamo tudi dedovanje priveza, ki velja za sorodstvo v prvem kolenu, seveda, če je tudi dedič s stalnim prebivališčem v Izoli, sicer privez izgubi. - Je nov cenik že pripravljen? - Poudarjam, da zdaj sprejemamo Odlok o pristanišču in ne cenik privezov. Bo pa prav gotovo pripravljen in sprejet na novo, če hočemo zagotoviti uspešno poslovanje te naše službe. - Bark je trikrat več kot nekoč,, zaposlenih ni bistveno več, cene privezov so višje, vi pa poslujete z izgubo. - Treba je vedeti, da doslej ni bilo obračunavanja amortizacije, kar nas je spravilo ob slab milijon eu-rov, ki jih zdaj nimamo. In prav to želimo doseči. Ustvariti dovolj prihodka, da zagotovimo amortizacijo, ki jo bomo lahko uporabili za vzdrževanje in obnovo občinskega pristanišča. - V Piranu in Kopru ribiči ne plačujejo priveza. - Ga pa zato plačujejo vsi občani preko proračunskega denarja. Ne vem, če je to prav. To je tako, kot če bi rekli, da imamo vsi brezplačno parkirišče in bi ga financirali tudi z denarjem tistih, ki avtomobila nimajo. Sicer pa: Za avtomobil na Lonki letno plačate okrog 200 Eur, privez za 4 m čoln pa stane manj od tega. Sicer pa tudi v Kopru in Piranu že ugotavljajo, da tako ne gre. (nadaljevanje s 3. strani) Manj investicij Predvidene investicije v letu 2015 ne bodo realizirane v načrtovanem obsegu, kar bo vplivalo tudi na realizacijo načrtovanih transfernih prihodkov iz sredstev državnega proračuna in sredstev EU. Poleg izpada prihodkov je bilo treba v letošnjem letu zaključiti nakup parcel od Petrola, zaradi gradnje vpadnice iz priključka hitre ceste in navezavo na Industrijsko cesto. Pogodba je bila podpisana že v lanskem letu po predhodni odobritvi nakupa s strani OS, pri čemer sta dva obroka zapadla v leto 2015. Gre za glavno povezavo - glavno vpadnico iz HC v mesto, predvideno tudi z občinskim lokacijskim načrtom. Ne glede na izpad prihodkov je bilo potrebno opraviti navedene nakupe, ker je precej vplivalo na finančno stanje Občine Izola. Spremembe v rebalansu V rebalansu proračuna občine Izola je zato predlagano znižanje prihodkov iz naslova davčnih prihodkov, največja sprememba pri prihodkih pa znižanje predvidenih kapitalskih prihodkov (iz 6.471.670 na 4.903.076 EUR). Na odhodkovni strani se zaradi ugotovitev o možnostih realizacije projektov, znižuje obseg investicijskih odhodkov iz 6.583.083 EUR na 4.863.008 EUR. Navedene spremembe se odražajo tudi v načrtu razvojnih programov, kjer so spremembe razdelane po projektih. Vključen je še nov projekt Mala barka, za katerega je odobreno sofinanciranje iz sredstev EU. Ob predstavitvi predloga rebalansa je župan posebej omenil tekoče transferje javnim zavodom in zagotavljanju plač zaposlenih v občinski upravi in javnih zavodih. V razpredelnici na 3. strani je predstavljeno, koliko plač mora zagotavljati občinski proračun vsak mesec s tem, da je v teh podatkih zajeta tudi Komunala, ki je sicer javno podjetje, vendar s svojimi zaposlenimi, posredno obremenjuje tudi občinski proračun. Ob tem je župan omenil ugotovitev notranje revizije, da imajo javni zavodi, katerih lastnik in ustanovitelj je Občina Izola, bistveno manj likvidnostnih težav kot občinski proračun, zato bodo rezultate te revizije temeljito proučili in predlagali nekatere spremembe pri investicijskih prioritetah zavodov. ur Gradbena Enosmerno le do moleta? Koprski župan je na tiskovni konferenci napovedal, da bo MOK vrnila upravljanje obalne ceste državi, saj se ta upira uvedbi lokalne vinjete. Kaj bi to pomenilo za izolski del ceste ni jasno. Kot tudi ni jasno, kdaj se bo nadaljevala gradnja krožišča ob novi izolski vpadnici. Koprski župan Boris Popovič je na ponedeljkovi tiskovni konferenci napovedal, da bo Mestna občina Koper državi vrnila svoj del obalne ceste, saj naj bi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič napovedal, da Dars ne bo uvedel lokalne vinjete. Ta se državi menda ne bi splačala. Znano je, da je uvedba lokalne vinjete med prioritetami obalnih županov, saj bi na ta način sprostili promet za turizem, s cenejšo vinjeto pa bi še povečali promet skozi predor Markovec, tako da bi zaprtje obalne ceste za promet bilo manj boleče (predvsem za stanovalce Markovca). Spomnimo, da je še pred nekaj tedni izolski župan Igor Kolenc napovedal, da bodo do Velike noči na tej cesti uredili enosmerni promet. Investicija bi obe občini stala predvidoma 400.000 eur, večji delež pa bi nosila izolska občina, saj je večji del ceste, kjer bi bil urejen enosmerni promet, v upravljanju naše občine. Precej nenavadno pri pri vseh teh napovedih pa je, da Boris Popovič o svoji odločitvi očitno ni obvestil izolskega kolega, ki bo zdaj očitno moral biti samostojno bitko z ministrstvom. V uradu župana Igorja Kolenca smo vprašali, kako komentirajo napovedi koprske občine. »Tako izolska kot koprska občina si vseskozi prizadevata, da bi bila obalna cesta na razpolago ljudem. Vse naše aktivnosti so tudi usmerjene k temu skupnemu cilju. Poti do uresničitve pa so lahko različne. Poudariti želimo, da s sosednjo občino sodelujemo in se pogovarjamo. Težava torej ni v komunikaciji med občinama, pač pa v komunikaciji z ministrstvom. Ne vidimo razloga zakaj bi zaradi nesodelovanja s strani ministrstva, komaj pridobljeno obalno cesto na katero smo tako dolgo časa čakali, vrnili. Danes smo zato tudi pozvali ministrstvo, da nam uradno povedo, v kateri fazi je postopek analize potencialne uvedbe vinjete in kakšno je njihovo uradno stališče, saj te na Občini Izola še nismo prejeli. Istočasno smo jih zaprosili še za informacijo v kakšni fazi obdelave je predlog obalnih občin, povezan s spremembo trase tranzitne ceste v smeri Republike Hrvaške.« Koprski župan Popovič upravljanja ceste formalno še ni vrnil državi, ampak možnosti, da bi do Velike noči imeli razširjeno pešpot do Kopra in nazaj je vedno manj. Posebno težavo pa ta odločitev predstavlja izolskim strokovnim službam pri pripravi proračuna za leto 2016. Prav tako ni povsem jasno, kaj bi pomenilo, če bi Koper vrnil svoj del obalne ceste državi, Izola pa ne. V tem primeru bi se moral izolski župan o nadaljni usodi obalne ceste sam pogajati z državo, s katero pa sodelovanje na lokalnem nivoju očitno ni najlažje. Kdo zavira gradnjo krožišča? Z gradnjo prodora Markovec je bila tesno povezana tudi gradnja nove vpadnice v Izolo, ki pa še zdaleč ni zaključena. Po prvotnih načrtih bi morala Občina na območju Stavbenika zgraditi križišče, ampak s časom se je prometna strategija v naši regiji obrnila k izgradnji krožišč in zato so se za krožišče odločili tudi ob vpadnici. Kot je pred časom povedal župan, je zdaj treba uskladiti staro gradbeno dovoljenje z novim, ampak očitno je prišlo do težav z mejaši. Kot smo izvedeli, na Občini niso še dobili soglasja za gradnjo s strani enega od lastnikov zemljišča, na delu katerega naj bi stalo krožišče, saj je le-to nekoliko večje od prvotno načrtovanega križišča. Namigovanja, da bi za to bili krivi lastniki poslovnih objektov v neposredni bližini, pa očitno ne držijo, saj ti, zaradi slabega vpisovanja v zemljiško knjigo, sploh niso navedeni kot lastniki tega zemljišča, dostavne poti, ki bi odslej delno pripadala krožišču. Za_ zaplet je tako morda kriv Mercator, ki je odkupil del zemljišča Stavbenika, lasti pa si tudi del te dostavne poti. Lastniki poslovnih prostorov si želijo le, da bi dostavna pot ostala odprta, kot je bilo to doslej, vloga Občine pri zapletu pa je le me-diatorska, kot se je to izkazalo na nedavnem sestanku med podjetniki in vodstvom Mercatorja. Kot so nam povedali na Občini: »Na dogovarjanju je bil prisoten direktor občinske uprave, Marko Unterlechner, vodja urada za gospodarske dejavnosti, Tomaž Umek in strokovna sodelavka iz urada, Tamara Grbavac. Razgovori so bili konstruktivni, zato na občini ocenjujemo, da bomo do konca tedna tudi že prejeli služnostno pogodbo in izjavo o zagotavljanju nemotenega dostopa s strani Mercatorja. Kljub temu, da je Občina Izola v soinvestitorski pogodbi imela že opredeljeno pravno podlago, da bo po izvedbi krožišča priključek postal javno dobro, je kot mediator pristopila k še trdnejšim zagotovilom, da na odseku ne bo oviranega dostopa do obstoječe interne ceste. Poudarjamo, da na zemljišču med Mercatorjem in lastniki poslovnih prostorov ni kategorizirane občinske ceste, ampak dvorišče v zasebni lasti.« Ni tako povsem jasno, če je za zastoj pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za krožišče kriv Mercator, kljub temu pa deluje, da se stvari vendarle premikajo tako, kot si želijo lastniki poslovnih prostorov, ki bi jih morebitna privatizacija dostopne poti kar močno prizadela. AM Družbeno odgovorno Izolanoma priznanji za družbeno odgovornost V sklopu 10. Slovenskega foruma inovacij in pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, so v Šempetru pri Gorici, razglasili prejemnike slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2015. Med prejemniki sta tudi Izolana, Mirjam Muženič in dr. Timi Ečimovič. Z nagrado Horus želijo organizatorji spodbujati celovitost v razmišljanju, inovativnost v delovanju in odgovornost pri poslovanju slovenskih podjetij. Z nagrado želijo organizatorji krepiti zavedanje o pomenu družbene odgovornosti za nas vse in opozoriti na našo soodvisnost, ki se je še vse premalo zavedamo. Opozoriti želijo na to, da je za vsako dejanje najprej odgovoren posameznik, ki deluje v organizaciji in izven nje. In vsi posamezniki, ki jih nekdo vodi, sestavljajo učinkovito, odgovorno ali pa neodgovorno organizacijo. Promovirati želijo primere dobre prakse v javnosti in s tem spodbujati podjetja k bolj odgovornemu in učinkovitemu poslovanju. V kategoriji podjetja so nagrado HORUS 2015 prejeli: mikro podjetja: Identiks kartični sistemi d.o.o., majhna podjetja: tudi letos Saubermacher - Komunala Murska Sobota d.o.o., srednje velika podjetja: Novo Nordisk d.o.o., velika podjetja: Snaga Javno podjetje d.o.o.. Nagrado HORUS 2015 v kategoriji zavodi je tudi letos prejela Bolnišnica Sežana. V okviru nagrade HORUS so bila na prireditvi podeljena tudi posebna priznanja. Posebno priznanje so podelili novinarki radia Koper, sicer Izolanki, Mirjam Muženič. Splošno posebno priznanje pa so prejeli izr. prof. dr. Urša Golob Podnar, dr. Timi Ečimovič, Jurček Nowakk in Anita Ogulin. Matjaž Mulej, predsednik Stro-kovno-organizacijskega odbora nagrade Horus in predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO je v zborniku ob podelitvi priznanj zapisal: »V sedanjih mednarodnih razmerah, ko je ogrožen mir, je beguncev na svetu vsaj 60 milijonov, kar je več kot žrtev druge svetovne vojne. Vsi smo odgovorni Zdaj se, še bolj kot pred nekaj leti kaže, da so imeli prav strokovnjaki in politiki, ki so opozorili ves svet, da človeštvo nima svetle in mirne bodočnosti, če ne uveljavi vrednot družbene odgovornosti, torej odgovornosti vsakogar do družbe: pristojnost, preglednost, etičnost, spoštovanje vseh deležnikov, prava, mednarodnih norm in človekovih pravic. Z nagrado HORUS že sedmo leto prispevamo k zavesti ljudi, da je družbena odgovornost sestavni del nujne skrbnosti ljudi in njihovih organizacij do ljudi in narave, se pa tudi splača družbeno in osebno ekonomsko.” V študiji z naslovom “Univerzalna vzgoja in izobraževanje” je dr. Timi Ečimovič, priznani strokovnjak za klimatske spremembe iz Medošev, zapisal: Sistem klimatskih sprememb lahko povzroči, da se življenski pogoji spremenijo toliko, da ne bo mogoč obstoj ljudi v biosferi. To se je že dogodilo v preteklosti - ledene dobe itd. Zato sem predstavil sistem klimatskih sprememb kot našega skupnega neprijatelja ter trajnostno sonaravno prihodnost človeštva kot mogočo pot za ohranitev naših zanamcev v biosferi Zemlje in priporočam: En planet ena vlada je prvo priporočilo. To pomeni od Ustave federacije planeta Zemlja, parlamenta in vlade, ki jo je potrebno predhodo ratificirati, do odpiranja možnosti trajne sonaravne prihodnosti človeške svetovne skupnosti. Drugo priporočilo je novi pristop k urejanju družbenih odnosov ljudi. Med cilji so ustavitev eksplozivne rasti števila ljudi v svetovni skupnosti, upoštevanje potrebnih etičnih osnov, spoštovanja med ljudmi, upoštevanje skupnih zakonov, šolstva in vzgoje, ter z modrim vladanjem omogočiti našim zanamcem trajnostno sonaravno prihodnost v biosferi planeta Zemlja. SZJ in ur Kdo bo zmrznil prvi? Moram se vsem prizadetim iskreno opravičiti za tak naslov, toda pogled na vremensko napoved, ki v soboto grozi s hudim padcem temperatur in prvim snegom, pač ne dopušča odmahanja z roko v stilu, saj bo že nekako. Že zdaj ni, še manj bo. Pred kratkim sem, sredi noči, na cesti srečal Izolana, znanca, ki je še do pred kratkim imel streho nad glavo, zdaj pa je, zavit v nekakšno blazino in staro spalno vrečo, utrujeno koračil nekam v neznano, najverjetneje pod streho kakšne gostilniške terase, kjer si je kasneje uredil spalnico za tisto noč. Ne bom odpiral vprašanj, zakaj se mu je tako zgodilo, niti ne bom modroval o tem, da bi lahko bilo drugače, ker to pač ne pomaga. Dejstvo je, da gre za našega sokrajana, ki se je znašel v takšni situaciji in sploh ni edini. Na Rdečem križu pravijo, da jih je manj kot deset, jaz sem prepričan, da jih je zdaj že kaj več. Večina med njimi se je prijavila na razpis za občinska neprofitna stanovanja, toda večina tudi že ve, da so dobili premalo točk, da bi lahko prišli do stanovanja. Nekaj upanja jim je dala informacija, da občina razmišlja o postavitvi dveh bivalnih kontejnerjev, enega za bivališče in drugega za sanitarije, vendar bi občinska uprava rada temeljito pripravila ta bivališča, zato bo najprej izvedla predstavitve v krajevnih skupnostih, kjer so možne lokacije, pa tudi denar naj bi bil zagotovljen šele v proračunu 2016. To pomeni, da bodo nekateri Izolani to zimo preživeli na prostem. Ali je vprašanje iz naslova res tako, za lase privlečeno? Mef Iz Kopra nad izolske dolžnike Seveda je prav, da so računi plačani in če kdo preveč zavlačuje s plačilom je prav, da se denar na nek način izterja od njega, seveda, če ga ima. Takšno, socialno urejanje dolžniško upniških razmerij ni vedno lahko in verjamemo, da so v finančni službi Komunale imeli težave z mnogimi Izolani, ki so tarnali, da nimajo denarja za plačilo računov. Poseben problem je, da se komunale ne da izključiti ali zapreti, tako kot elektriko ali vodo. Niti se ji ni mogoče odpovedati. Kdor ima stanovanje je v trenutku dolžnik Komunale, tudi če v nobenega od smetnjakov ne odvrže niti vrečke smeti mesečno. Tako je pač povsod in izolska Komunala v tem ni nobena izjema. Novost reševanja teh težav pa je sodelovanje z odvetniško pisarno iz Kopra, ki že nekaj časa opozarja izolske občane, ki zamujajo s plačili komunalnih storitev. Tudi to ni nič nezakonitega niti nenavadnega, dejstvo pa je, da zaposlenim v omenjeni odvetniški pisarni v drugi občini ni treba prav nič razmišljati o tem, zakaj kdo od dolžnikov še ni ali sploh ne more poravnati svojih obveznosti. Pri njih se neha sociala in se začenja zakonodaja. Zakonodaja pa pravi, da je treba dolgove plačati in če kdo tega ne stori, potem je na vrsti sodna izterjava in na vrata pride izvršitelj iz nekega še bolj oddaljenega mesta, ki mu je, prav tako, vseeno, zakaj nekdo ni poravnal svojih obveznosti. V uredništvo prejemamo neverjetne zgodbe o načinih iskanja dolžnikov in o ravnanju izvršitelja, Supervizor pa priča, da odvetniška pisarna od Komunale prejema mesečni pavšal, hkrati pa vsako svoje posredovanje zaračuna dolžniku in tako z nami dela kar dober posel. ur Četrtek, 19.november2015, št. 1128 — — — — ----— — — Reaktor MEDICINSKI CENTER PORTOROŽ MEDICAL CENTRE PORTOROŽ / CENTRO MEDICO PORTOROSE Samo, daje meni prav. Ena vikendašica - kot to pravi gospod Pečan - se po uradni poti poteguje za to, da prepreči gradnjo teh nadzorovanih stanovanj, ali pa, da gradnjo naredi vsaj sprejemljivejšo. Sosedje te gospe se z njo strinjamo in smo veseli, da nekdo od nas poskuša kaj ukreniti. Morda je res, da se je župan pogovarjal s tistimi organizacijami, ki jih navaja gospod Pečan. A z nami, ki smo (bomo) sosedje te načrtovane gradnje se ni pogovarjal, tako kot je to že dolga leta navada naših Občinarjev . Šele, ko je bilo jasno, da gradnji na ta način in v taki obliki nasprotujemo, je prišlo do nekakšnega ‘dialoga’. Bolj točno rečeno postavili so nas pred neko stanje od koder naj ne bi bilo poti nazaj. Ne gre nam samo za parkirišča. Gre za preblizu umeščen in previsok objekt, ki nam bo znatno poslabšal kvaliteto bivanja in tudi znatno zmanjšal vrednost naše lastnine! Dejstvo je tudi, da je stavba Emilija Driolija 11 (v nekaj manjši meri pa tudi sosednji dve stavbi) prometno odrezana od sveta, s to gradnjo pa bo to le še slabše. Ne gre nam za nekaj korakov peš gor ali dol. Gre za to, da je dostava kakršnegakoli večjega predmeta do naših bivališč zelo težka, skoraj nemogoča. Gre za to, da se bo nekega dne zgodilo, da reševalno vozilo ne bo moglo do pomoči potrebnega, ali pa bo zaradi oteženega dostopa prepozno. Kdo bo takrat kriv? Grozno se se mu zdi, da se neka vikendašica pritožuje. Ustava pravi, da se ne smemo ločevati po rasi, spolu, verskih in političnih prepričanjih. Vikendaši v to očitno niso zajeti?!? Gospod Pečan pravi, da vikendašica meni: “Samo, da je meni prav”. Ne zaveda se, da tudi on to pravi: “Samo, da je meni prav”! Ne razloži nam zakaj bi njegov “prav” bil bolj prav od našega “prav”. Nakladanje o “socialnih” varovanih stanovanjih je pač samo to: nakladanje. Tako kot so to bila silna delovna mesta, ki naj bi jih prinesla marina v Izoli. Tako kot je bilo to, da bo med Livadami in Jagodjem zrasel Gardaland - če le pustimo zgraditi naselje (o groza) vikendašev. Gospod Pečan pogreša tudi čase, ko je raja morala biti tiho(!), ko je oblast kaj gradila. Hja, takrat so naše pravice bile samo na papirju, zdaj imamo vsaj nekaj (čeprav še premalo) možnosti, da pravice uveljavimo. Spominjam se časa ko smo v Izoli šli na referendum o ureditvi izolske punte, ko se je županji zahotelo pozidati to območje - mimo volje občanov. Od županje smo kot reklamo za referendum (ki ga je izgubila) prejeli bogato opremljeno brošuro. Ki smo jo plačali občani. Ker je županja rekla - samo, da je meni prav. Spominjam se tudi, da je v času te iste županje bilo sproženo neko zelo betonsko’urejanje’ te punte. Mimo volje občanov. Ki je stalo dosti. Ko je to bilo potrebno podreti, je spet stalo dosti. Ker je županja rekla - samo, da je meni prav. Ne spomnim pa se, da bi tako početje takrat Lojze Pečan kakorkoli kritiziral ali zagovarjal v Mandraču. Ah pa kjerkoli drugje. Le zakaj? Komentira pa z ogorčenjem ravnanje vikendašice zdaj. Le zakaj? Gospod Pečan, za interese gre. Vaši niti pomotoma niso bolj žlahtni ah bolj vredni od mojih (naših)! Seveda imate vso pravico komentirati karkoli. A lahko bi se vprašali ali je to res primerno. Naslov znan v uredništvu OKULISTIKA/ OČESNA KIRURGIJA OPHTHALMOLOGV/ EVESURGERV CENTRO OCULISTICO CHIRURGICO ESTETSKA MEDICINA AESTHETIC MEDICINE MEDICINA ESTETICA DERMATOLOGIJA -4' DERMATOLOGV DERMATOLOGI A +386(0)31 394 224 / www.mc-portoroz.eu HOTEL METROPOL (ATRIJ / ATRIUM / ATRIO) Pravi rokometni praznik Koper 2013 - Istrabenz plini Izola 25:22 (12:11) Koper, arena Bonifika, gledalcev 3000, sodnika: Cvetko in Kavalar. Koper 2013: Vran (8 obramb), Ponikvar (6), Dolenc, Grzentič, Vlah 7, Krečitf 7, M. Matijaševič, Gašperšič, Moljk, Gorela, Zugan, Rapotec, Smolnik 2, Sokolič 5, Marič, Bratkovič 4. Trener: Zoran Jovičič Istrabenz plini Izola: Vončina (11 obramb), Gregorič (1), Jurič 5, Čolič, Gjerek 2, Božič 8, Žgavec, Stepančič 1, Selišnik, Čosič 4, Kecman, Vukovič, Popovič, Velkavrh 6, Konig, L. Matijaševič, Madžarevič. Trener: Borut Hren. Izključitve: Koper 8 minut, IP Izola 14 minut; 7-m: Koper 5 (2), IP Izola 5 (3). Težko pričakovan medsebojni spopad dveh obalnih rokometnih prvoligašev je povsem upravičil pričakovanja. Rezultatsko je sicer bil uspešnejši Koper, dejansko pa je bila to zmaga rokometa. Dobra tri tisoč glava množica obiskovalcev iz obeh krajev je tako uživala v napeti in atraktivni rokometni predstavi, ki je v končnici spričo večjega manevrskega prostora na klopi domačih navrgla točke novemu obalnemu prvoligašu. Naši fantje so odigrali zelo dobro tekmo, žal pa so preveč svobode dopustili nekaterim razigranim koprskim rokometašem (Krečič, Vlah), v izteku srečanja pa bi lahko nekaj priložnosti bolje izkoristili. Borut Hren je sprva v boj poslal izkušene fante Juriča, Čosiča, Vukoviča, Stepančiča, Velkavrha in Božiča. Tekmo sta začela Izolana v dresu Kopra Rok Moljk in Tilen Sokolič. Nadaljevanje je pripadlo Izolanom, ki so začeli bolje in šestkrat povedli za gol. Blaž Vončina je izolske navijače že takoj dvignil na noge, ko je ubranil sedemmetrovko domačemu kapetanu Urošu Rapotcu. Koper je do prvega vodstva prišel pri izidu 7:6 v 19. minuti. Vendar Izdani niso popuščali iz so z več dopadljivimi uspešno realiziranimi akcijami držali korak z domačimi, ki so štirikrat povedli z dvema goloma razlike. Obe navijaški skupini, tako Ribari kot Dvanajsti, sta svoje delo opravili korektno in v športnem duhu. Spodbuda Ribarov našim fantom je zalegla tudi v nadaljevanju in Izola je pri 14:14 znova ujela priključek, zatem pa pri 15:17 napovedala boj za točke do konca tekme. Koper je zadel trikrat zapored, a je bil zatem izid poravnan na osemnajsti, devetnajsti in dvajseti točki. Koprčan Gregor Krečič je še dvakrat premagal izolskega vratarja. Pri izidu 23:21 bi lahko štiri minute pred koncem Izolani znižali naskok Kopra, a je Andraž Velkavrh streljal previsoko. Kljub izključitvi Kristjana Juriča so naši zatem z lepo akcijo Velkavrha in Petra Božiča znižali na 23:22, a so novinci v ligi dosegli še dva gola in upi Izolanov, ki bi si zaslužili vsaj točko, so se tako razblinili. »Tekmo smo odigrali po pričakovanjih. V končnico smo prišli ob izenačenem rezultatu. Domačini so bili na koncu bolj pri močeh, imeli pa so tudi daljšo klop, žal pa smo mi naredili nekaj nepotrebnih napak. Navijači so bili enkratni« je po tekmi dejal Borut Hren. Izolani ostajajo na 11. mestu. V prihodnjem krogu igrajo doma s Slovanom. Tekma bo že v petek ob 19.00. V soboto 14.11.05 so naše S DA pod budnim očesom trenerja Mateja Nadoh gostile RK Šempeter Vrtojba in priigrale nove točke z zmago 23 : 11. V Sežano je trenerka Hana Škrbec odpeljala mlajše deklice A, ki so remizirale z RK Sežana 12 : 12. V nedeljo pa so se naše najmlajše rokometašice pomerile v mini rokometu na vedno prijetnem turnirju v Kašte-lirju pod vodstvom trenerke Desi Pačarič. Prav tako v nedeljo, so mladinke VIP na gostovanju žal izgubile proti RK Naklo Peko Tržič 26: 18. Nov teden prinaša nove izzive, starejše deklice A in kadetinje se bodo v soboto 21.11.05 pomerile z RK Olimpija ob 14.30 in 16.00, MDA pa z RK Šempeter Vrtojba. 3. SNL-zahod Rezultati 13. kroga Jadran D.: II. Bistrica 2:0 (0:0) Adria Miren : Brda 1:2 (0:2) MNK Izola : Bilje 0:1 (0:1) Tabor S.: Farna Vipava 1:2 (0:1) Ajd. Škou : Cerknica 4:1 (0:1) MNK Izola : Bilje 0:1 (0:1) Izola, 14.11.2015 ob 14.00, gledalcev 70 MNK Izola: Bužan Primož, Božič Marko, Vidakovič David, Bašič Marko, Iriškič Peter (Lo-pez Acevedo Matias Enmanuel 46'), Zatkovič Mitja, Humar Žan, Podgajski Bostian (Bordon Aleks 64'), Stipaničev Ivo, Finkšt Niki (Memič Aldin 76'), Mihailovič Nik Strelci: 0:1 - Bragato Luka (28') EPNL Rezultati 9. kroga Korte Avtoplus : Rakek 2:0 (1:0) Renče : Piama 1:2 (1:1) Košana : Komen 1:2 (1:0) Postojna : Jadran PM 2:0 (0:0) Korte Avtoplus : Rakek 2:0 (1:0) Malija, 07.11.2015 ob 14.30, gledalcev 50 Korte Avtoplus: Romanešen Gregor, Ljubičič Gregor, Jači-movič Sebastijan (71' Rutnik Gregor), Mahnič Gašper, Kleva David, Stojanovič Obrad (63' Lizalovič Adis), Jerkovič Aleksander (46' Muminovič Elvis), Dulič Anis (58’ Pucer Aleš), Stojadinovič Milojica, Pahor Rok (84' Grižon Jernej), Baru-ca Tilen Strelci: 1:0 - BarucaTilen (33'), 2:0 - Baruca Tilen (83') l.SNTL-člani Križe: Arrigoni 2:5 V sredo 11. XI so člani igrali v gosteh tekmo 6. kroga. Proti novincem v ligi so bili naši igralci favoriti in to so za mizo tudi potrdili. Za prvo zmago v letošnjem prvenstvu je Erik Paulin prispeval tri točke, po eno pa sta dodala Simon Frank in Michele Vigini. 1. SNTL- članice Letrika : Arrigoni 4:5 Članice so prav tako odigrale tekmo 4. kroga v gosteh. Domačinke so takoj na začetku nekoliko presenetljivo povedle s 3:1 in bile boljši nasprotnik do rezultata 4:3. Nato sta Katrina Sterchi in Urška Čokelj res tesno zmagali s 3:2 in zmaga je odšla v Izolo. Tri zmage je tudi tokrat zanesljivo dosegla Jana Ludvik, ki je v celem dvoboju izgubila le en set. Za naše igralke tudi tokrat lahko rečemo, da so se res borile in si želele zmage. To jim je nedvomno tudi omogočilo, da so na koncu prišle do tako že-Ijenega rezultata v primorskem derbiju. ©EBEflCB Prva zmaga odbojkaric Naša dekleta so v soboto v Livadah prišle do prve zmage v sezoni. S 3:2 so premagale ekipo Aquawatt Žirovnica in dobile dodatno samozavest pred sobotnim obračunom z drugo uvrščenim Ankaranom. Prva dva niza sta pripadla Gorenjkam z dvakrat po 22:25. Zatem so se igralke Galeb Grup Robotine zbrale ter vrnile udarec s 25:11 ter 25:23. Peti odločilni niz pa so naša dekleta dobila s 15:11. Trenutno so na lestvici osme, v soboto ob 19.00 pa gostujejo v osnovi šoli v Hrvatinih. Martinova regata 2015 Včeraj se je oblačnem vremenu na startu Martinove regate v Izoli, ki jo že tradicionalno organizira JK Skipper Maribor, zbralo 24 jadrnic. V šibkih vetrovih iz III. in IV. kvadranta jih je od Izole mimo boje pred Sečo do cilja, ki je bil postavljen ob oceanografski boji prijadralo 23, ena jadrnica pa je odstopila. V absolutni razvrstitvi je bila naj hitrejša Megaenergija, ki sta ji sledili Taia2 & VVhite Goose in Lucifer. Več informacij in rezultati na spletni strani JK Skipper Maribor. Dober začetek nove sezone Nova sezona se je komaj dobro začela, za nekaterimi izolskimi strelci pa so že tri tekme. V nedeljo, 25.10.2015, je v Solkanu potekal 1. turnir 2. Državne lige - zahod. S standard zračno puško je bila Katja Reja sedma, Enej Šuštar osmi in Jernej Galjanič na 12. mestu, ekipno pa so bili tretji. Na isto mesto se je uvrstila tudi ekipa z zračno pištolo: Andrej Jakomin posamezno na 5. mestu, Ivan Božič na 6. in Leon Tomažin na 9. mestu. S podobnimi uvrstitvami (Jakomin 4„ Tomažin 5. in Božič 6.) je ekipa mesto obdržala tudi na 2. turnirju 15.11.2015 na Vrhniki, medtem je s standard zračno puško v hudi konkurenci Enej Šuštar pristal na 10. in Jernej Galjanič na 11. mestu. V soboto in nedeljo, 7. in 8. novembra 2015, pa je v Idriji potekalo 1. kolo Primorsko-No-tranjsko-Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. V najbolj številčni, z novimi člani okrepljeni kategoriji Mlajši pionirji so predvsem odlične uvrstitve z zračno puško (Val Lorbek Ivančič 1. mesto, Jaka Hrvatin 3. mesto) prispevale k ekipnemu prvemu mestu, odrezali pa so se tudi ostali: Aljaž Bajt 9., Malin Memon 10., Vito Kavalič 11., Klemen Švara 13., ter novi člani: Grega Seršen Udovič 18., Marko Markovič Opsenica 21. in Luka Samuel Rihter 23. Pionirji so bili ekipno peti, uvrstitve pa naslednje: pionirki Lara Frank 1. mesto in Tinkara Koblar 2. mesto, pionirja Dan Lorbek Ivančič pa 9. in Mark Rožac 19. mesto. Člani so bili četrti, posamezno pa med članicami Dolores Šuštar 3. mesto in Patricija Memon 5. mesto, med člani pa Aljoša Frank 4. mesto. Veterani so zasedli 5. mesto, posamezno pa so se uvrstili takole: Veterani 50-60: Bojan Šuštar 6., Veterani 60-70 Darij Ban 1. in Ivan Božič 5. mesto. Ekipa z zračno pištolo je bila tretja: med člani Andrej Jakomin na 5., Aljoša Frank na 11. in Ivan Božič na 13. mestu, med mladinci pa Leon Memon na 3. mestu. V kombinaciji (puška+pištola) sta se letos uvrstila dva člana, in sicer Aljoša Frank na 6. in Ivan Božič na 8. mesto. Izolski strelci se veselijo otvoritvenega izkupička, pa tudi novih članov, ki bodo, če bodo pridno vadili, zagotovili prihodnost temu sicer manj znanemu športu. dš V ponedeljek 16.11.2015 je bilo odigrano že 38.kolo letošnjega prvenstva v taroku za posameznike občine Izola. Vseh 6 možnih točk ni osvojil nihče. Prvo mesto je zasedel Božo Praprotnik s 5 točkami in razliko +891, drugo mesto je pripadlo Antonu Kosiču, ki je osvojil 4,5 točke, kot v prejšnjem kolu in razliko +473. Tretje mesto je pripadlo Gregorju Mihevcu prav tako s 4,5 točkami in razliko +365, četrto mesto je zasedel Boris Debeljak, ki je igral samo dve koli in zmagal v obeh kolih. Zbral je 4 točke in odlično razliko +927. Kljub slabemu rezultatu v tem kolu še vedno ostaja na prvem mestu Marija Bolje s 141,75 točkami in razliko +10782. Sledita Anton Sevčnikar s 137,25 točkami in razliko +12528 ter Boris Debeljak s 134 točkami in razliko +10890. Četrto mesto je obdržal Anton Kosič s 126,5 točkami in razliko +7889, tudi peto mesto je zadržal Vladimir Šetina s 117,25 točkami in razliko -745. Bolj ko gredo igre h koncu, bolj se zmanjšujejo razlike med vodilnimi. Zato bodo zadnja štiri kola še posebej zanimiva in bodo sovpadala z 10.obletnico organiziranega igranja taroka v DU Jagodje Dobrava. Jubilejni turnir v taroku bo v ponedeljek 23.11.2015 v kavarni hotela Delfin s pričetkom ob 15.00 uri. Po treh kolih po 15 iger bo sledila razglasitev rezultatov in družabno srečanje v piceriji hotela Delfin. Srce Izole V Izolo in v Izoli se lahko le zaljubiš Tako pravi Borut Hren, Trboveljčan, ki pa je v srcu (in po srcu) že pravi Izolan. V ponedeljek ga je pred mikrofon v Barieri postavil Erik Toth in nastal je prijeten pogovor o tem, kaj za Izolo pomeni Izolanstvo. V ponedeljek je Bariera gostila že druge Čakule. Gre za neformalne pogovore z zanimivimi Izolani, ki jih vodi Erik Toth. Pred dvema tednoma je Čakule otvoril glasbenik Rudi Bučar, tokrat pa so na svoj račun prišli športniki, saj je bil gost trener rokometnega društva Istrabenz plini Izola, Borut Hren. Hren se je predstavil kot Trboveljčan, ki je svojo sredino (in življensko sopotnico) našel v Izoli ter se v mesto zaljubil. Med pogovorom smo lahko izvedeli, da mu je nadimek Dlaka, zaradi popolne odsotnosti le teh, nadel takratni trener v Trbovljah in kasneje tudi selektor državne reprezentance Boris Denič. Povedal je tudi, da, ko življenske sopotnice ni doma, si, kot pravi Trboveljčan, rad zavrti kakšne Laibache, čeprav pogreša to, da so se z uspehom nekoliko oddaljili od svojega kraja. Večkrat se je nekoliko spotaknil ob preizkusih “Izolan-stva”, saj je golobico poimenoval kar galeb, pa tudi izolskega urbanega narečja ni prav vešč, ampak vse to mu je oproščeno zaradi velike ljubezni do našega kraja. Ob tem je omenil, da se je v Izolo zaljubil tudi zaradi velikega lok-alpatriotizma, saj ga ta spominja na domači kraj. Seveda je beseda tekla tudi v smer sobotnega izgubljenega derbija. Borut Hren je kot razlog za poraz omenil tudi krajšo izolsko klop in predvsem število tedenskih treningov, saj medtem ko lahko v Kopru trenirajo takorekoč vsak dan, si Izolani dobijo v dvorani le nekajkrat na teden. Omenil je tudi, da bi raje šel ponovno v bolnišnico kot pa še enkrat izgubil derbi. Čakule niso navadni pogovori Toth pogovore vodi hudomušno in neformalno in tako je večkrat gosta spravil v simpatično zadrego, kljub temu pa je bilo nekaj priložnosti tudi za resnejše teme. Med drugim je Hren povedal, da vsekakor kot klub pogrešajo večjo podporo Občine, saj razen tistega, kar morajo, ne naredijo nič: “Upali smo, da bi nam pomagali urediti fitness, ki je nujno potreben za ekipo, ampak očitno tudi iz tega ne bo nič. ” Zato pa so se v klubu odločili, da stvari primejo v svoje roke. Ob povratnem derbiju bodo tako poskušali organizirati velik dogodek na odprtem, kjer bodo pred glavno tekmo odigrale svoje tekme mlajše selekcije, po tekmi pa bi organizirali velik koncert. Svojo prisotnost je že napovedala televizija, čakajo pa le še na podporo občinskih služb. Poleg tega pa se pripravljajo na velik rokometni ples, ki bo v Hotelih San Simon in kjer upajo, da bodo privabili čim večje število Izolanov. “Prepričan sem”, še pravi Borut Hren, “da je rokomet v Izoli ekipni šport številka ena. Imamo seveda tudi Rajka Hrvata, Vasilija Žbogarja, odlične rezultate dosegajo v namiznem tenisu, ampak kar se ekipnih športov tiče, nad rokometom preprosto ni ničesar. ” Hren se je še psoebej zahvalil Ri-barom za vso podporo in neverjeten spektakel na derbiju, Čakulo pa je zaključil tako, da je podaril nekaj majic, med drugim tudi svetovnemu viceprvaku v veslanju Rajku Hrvatu. AM Drill je dokazal, da je rap dom v Izoli Andrej Bučar, v hip hop svetu znan kot Drill, je v petek v Hangarju predstavil svoj tretji solo album, Tramontana besed. Predstavitev albuma vsekakor šteje kot izolski hip hop dogodek leta. Drill je namreč povsem napolnil Hangar, ki je tokrat prvič zares deloval kot klub, saj je bilo treba za pravo dozo nakladaške kulture plačati vstopnino. Drill danes velja za enega pomembnejših slovenskih reperjev in to je dokazal tudi v petek. Najprej je za uvod nastopilo nekaj gostov in sodelavcev na “plošči” (teh je, mimogrede, preveč, da bi jih lahko vse sploh omenili), ampak po pričakovanju so bila vsa ušesa naperjena k nastopu izolskega “liričnega dirigenta”, ki je še enkrat več dokazal, zakaj je Hangar napolnil. Prisotna množica je na pamet poznala besedila albuma, ki se je šele začel širiti po cd predvajalnikih in spletu, nastop Izolana pa je pozdravila z bučnim navijanjem. Drill bo nasledjo promocijo imel že v petek, v Novi Gorici, naslednji dan pa bo povedal svoje še Trboveljčanom. Na pol Izolanka Emilia Martensson je z novim triom, v katerem igrata še virtuoz harmonike Janez Dovč in brazilski perkusionist Adriano Adewa-le, v nekaj dneh nastopila v Cankarjevem domu v Ljubljani in na EFG Jazz festivalu v Londonu, vmes pa praznovala še rojstni dan. Čestitamo! Deset let Društva harmonikarjev Kulturno društvo harmonikarjev Izola praznuje deset let delovanja. Društvo, ki šteje trideset članov, trenutno vodi harmonikar in ribič Marino Sinkovič, združuje pa predvsem ljubitelje narodnozabavne glasbe in, seveda, harmonike. Kulturno društvo harmonikarjev Izola deluje v Izoli nepretrgoma od decembra 2005. Društvo združuje ljubitelje narodno zabavne glasbe in harmonike. Trenutno šteje društvo 30 aktivnih članov. Na različnih aktivnostih, ki jih društvo prireja pa se zbere še veliko več prijateljev društva. Letno društvo organizira približno šest različnih aktivnosti in sicer srečanj ali pa tekmovanj harmonikarjev. Tradicionalno vsako leto sodeluje pri Ribiškem prazniku in prazniku Vina, oljk in rib v Izoli. Poleg sodelovanja na teh dveh javnih prireditvah organizira dodatna srečanja in tekmovanja na različnih lokacijah v Izoli in okolici. Člani društva se pogosto srečujejo v prostorih društva na Dantejevi 18 v Izoli, kjer si izmenjujejo različne izkušnje in mnenja v povezavi z učenjem in igranjem harmonike. KULTURNO DRUŠTVO HARMONIKARJEV IZOLA ASSOCIAZIONE CULTIJRALE FISARVON CISTI Dl ISOLA December v Izoli v Ljubljanski ulici Prirejamo dogajanje VESELI DECEMBER V LJUBLJANSKI ULICI. Vse zainteresirane (gostinci, ročna dela in izdelki, pridelki in drugi) vabimo k sodelovanju. Za vse informacije smo dosegljivi na tel. 031 777 841, mali caffealleporte@gmail.com ali osebno v Caffe alle porte. Veselimo se sodelovanja! Na srečanjih članov se porodijo tudi ideje za organizacijo dogodkov društva. Člani društva so harmonikarji in ljubitelji harmonike stari od 7 pa do 80 let. Med člani in podporniki društva, ki sodelujejo pri dogodkih društva so priznani harmonikarji, tudi svetovni prvaki v igranju na harmoniko kot na primer Tomaž Boškin, Niko Poles, Erik Šavron in ostali odlični harmonikarji. Od leta 2007 dalje društvo vodi poznani izolski ribič. športnik in harmonikar Marino Sinkovič, ki skrbi, da je društvo venomer aktivno. Dan slovenskih knjižnic Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek SVET V DLANEH vabita na predstavitev knjige Pod krošnko stare jablane. Zgodbe žensk iz Vzhoda in Zahoda, ki jo je napisala slovenska misijonarka in mednarodno uveljavljena pisateljica Marija Sreš. Z avtorico se bo pogovarjala Bojana Pavlič iz založbe Iskanja, ki je knjigo založila. Gre za zbirko 20-ih kratkih zgodb, v katerih so opisani izzivi in spremembe, s katerimi se srečujejo ženske bodisi v Indiji ali v Sloveniji, in kako so se z njimi soočale v preteklosti - s pogumom, potrpežljivostjo in z iznajdljivostjo. Marija Sreš (1943) je leta 1971 kot misijonarka odšla v Gudžarat, v Indijo, kjer si je želela sodelovati s podeželskimi ženskami. Zato se je najprej lotila učenja jezika in je v Ahmedabadu kot ena redkih tujih žensk, ki ji je to uspelo, diplomirala iz gudžaratskega jezika in literature. Skoraj štiri desetletja je delala s staroselkami na odročnem območju Sabarkantha. Danes indijska vlada onemogoča delo med revnimi ženskami na podeželju, tujim misijonarjem je odvzela vizume za delovanje in jih izgnala. Zadnjih šest, sedem let Marija svoj čas razdeli med Slovenijo in Indijo. Še vedno pa je navdih za tiste, s katerimi je živela in delala, in jih podpira od daleč in ostaja v stiku z njimi, saj ji gre za njihovo gospodarsko samostojnost, samozavest in dostojanstvo. Vabljeni v petek 20. novembra 2015 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola. Vstop je prost. Adrenalinska osnovna šola Prišel je težko pričakovani četrtek, ko smo se učenci 5.c O.Š. Vojke Šmuc odpeljali v Adrenalinski park Postojna. Spremljali sta nas dve učiteljici. Obisk parka smo si zaslužili, ker smo bili prejšnje leto naj razred na razredni stopnji. Ko smo prispeli v gozd, smo najprej zagledali vse proge, ki so bile kar nekaj metrov nad tlemi. Spreletel naju je srh, a hkrati navdušenje. Čakali so nas trije učitelji, ki so nam pripeli posebne pasove in pokazali, kako se odpirajo kara-bini. Na začetku nam odpenjanje in pripenjanje ni šlo, a smo se kmalu naučili. Bili smo zelo vznemirjeni, čeprav so nekateri od nas že bili v tem parku. Na začetku so bile naloge enostavne, nato pa so postajale vse težje. Težavnost se je stopnjevala, kar je bilo označeno z različnimi barvami poligona. Začeli smo z rumeno, sledila je oranžna, zaključili pa smo z modro. Najbolj adrenalinska je bila modra proga. Najprej smo hodili med deskami, nato pa smo se morali obrniti nazaj, se prijeti za vrv, oprijeti z nogami in se počasi pomikati na drugo stran. Sledile so še gugalnice, a večini je bil najboljši »čak noriš«. To je bil izziv z vrvjo in plezanjem, kjer smo plezali kot opice po vrvi z glavo navzdol. Všeč so nam bile tudi »leteče lisice«. Zabavali smo se, a dan je hitro minil. Misliva, da se je res splačal trud, ki smo ga pokazali v prejšnjem šolskem letu. Katjuša in Zala, 5.c 19.11. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola Srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA V tretjem srečanju bralnega kluba KIRA KNJIGA se bomo pogovarjali o noveli Stefana Zvvaiga STRAH. Če ste torej naveličani brezplodnih pogovorov o vremenu, politiki ali lakih za nohte ter radi delite mnenja o prebranih knjigah, se nam pridružite. Udeležba v bralnem klubu je brezplačna. 18.00 Manziolijeva palača Izola Forum italijanskega filma projekcija filma "Don Camillo e 1'onorevole Peppone" Režija: Carmine Gallone. 20.30 Art kino Odeon Izola Film je zakon!: Dvoboj stoletja Režija: Edvvard Zvvick / Igrajo: Liev Schreiber, Peter Sarsgaard, Tobey Maguire, Lily Rabe, Sophie Nelisse ... Režiser Edwar Zvvick se na filmsjra platna vrača z biografijo o največjem ameriškem šahovskem mojstru Bobbyju Fisherju, v katerega se je prepričljivo vživel Tobey Maguire (Spider-Man). Zgodba filma nas vodi od otroštva in mladosti pa vse do šahovskega dvoboja stoletja z Rusom Borisom Spaskim (Liev Schreiber). Projekciji sledi pogovor z gosti. 20.11. petek 20.00 Kulturni dom Izola Gledališče Koper & KD Simba Adam Szymkovicz: ŽIVCI, komedija Režija: Katja Pegan / Igrata, pojeta in plešeta: LARA JANKOVIČ in JURE IVANUŠIČ Bivši pianist Eliot dela kot urednik ter kabarejska plesalka in pevka Susan, ki v prostem času dela na samomorilski vroči liniji (... ker jo to uravnoteži ...), se znajdeta v situaciji, v kateri je že od prvega stika jasno, da sta si všeč, da se privlačita, vendar sta se nezmožna temu prepustiti... 21.11. sobota 20.00 cerkev Sv. Mavra 28. mednarodno srečanje pevskih zborov - nastopajo: Pevski zbor Haliaetum, Moški pevski zbor Izola, Ženski pevski zbor Korte, Ženska vokalna skupina Korala, KD Lovski zbor Dekani in Pevski zbor Gradišča. 25.11. sreda 19.00 Manziolijeva palača Izola V sklopu dneva nasilja nad ženskami literarni večer in otvoritev razstave ESPANSIONI2015 26.11. četrtek 19.00 Galerija Insula Izola Otvoritev razstave Rok Zelenko / Pictia - slike 1977-2015 figura-krajina 27.11. petek 19.00 Manziolijeva palača Izola Podelitev nagrade "Isola d'lstria 2015". 20.00 Kulturni dom Izola Deseti brat: Madona, dejmi danes - 30 let prepozno ' Z enkratnim dogodkom (ker se bo zgodil samo v eni izvedbi) se bomo spomnili izida albuma skupine Deseti brat - Madona dejmi danes. Deseti brat bo nastopil v originalni zasedbi: Drago Mislej Mef, Duilio Peroša, Zoran Mlekuž, Gorast Radojevič, Igor Korenika in Vlasti Kozlovič. Pridružili se jim bodo še: Jadran Ferjančič, Valter Kofol, Drago Favento in Bojan Hlastec. 20.30 Art kino Odeon Izola Nagrada Darko Bratina. Poklon viziji: Nedolžnost Vsestranski švicarski režiser Villi Hermann je velik promotor italijanske kulture in jezika v Švici in širšem prostoru. Opus letošnjega nagrajenca obsega več kot 20 dokumentarnih in igranih filmov, v zadnjih letih pa kot producent spodbuja mlade filmske ustvarjalce. Film Nedolžnost (Innocenza) je bil predstavljen na festivalih v Benetkah in Lo-carnu. Projekcijo bomo pospremili s pogovorom z avtorjem. 28.11. sobota 18.00 Kulturni dom Izola TUTTI A TEATRO 8. edicija prireditve posvečeni mladim gledališkim skupinam. KUL _______________________ Galerija Insula razstava mozaikov JANA MIHELJ - sij Razstava bo na ogled do 24. novembra 2015. v Pretorski palači v Kopru razstava slik BARBARA KASTELEC - semena Razstava bo na ogled do 19. novembra 2015. Galerija Alga skupinska razstava SLIKARSKA SKUPINA MORJE UTŽO AD MORJE IZOLA Morje Razstavljajo: Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič, Majda Krevs, Zlata Rajh, Sonja Ravbar, Silva Trampuž in Danica Vodovnik. Mentorica: Ksenija Pfeife Galerija Plač Ljubljanska32 Razstava likovnih izdelkov učencev OŠ Livade ki so nastali v sodelovanju z g. Edijem Krbavčičem, enim izmed prvih slovenskih učiteljev v Izoli. Prostor za sodobno umetnost Monfort Portorož Gašper Milkovič Biloslav, Marko Vivoda in Mitja Cerkevnik SOUNDLIGHTER 2 Razstava bo na ogled do 15. november 2015 Kavarna Zvon razstava in ogled mandal Tea PeliCOll - Mandate www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola KULTURNI DOM IZOLA ■ petek, 20.11., ob 19.00: komedija Gledališča Koper ŽIVCI, z Laro Jankovič in Juretom Ivanušičem (org.: CKŠP Izola). Vstopnina: 10 € v predprodaji, 13 € na dan prireditve. • sobota, 20.11., ob 19.00: prireditev ob 10. obletnici delovanja Društva harmonikarjev Izola PRIJETEN VEČER (org.: KDHI.CKŠP Izola). Vstop prost. NAPOVEDUJEMO... • petek, 27.11., ob 20.00: koncert DESETI BRAT: MADONA, DEJMI DANES - 30 LET PREPOZNO (org.: BOFF, CKŠP Izola). Vstopnina: 12 € v predprodaji, 15 € na dan prireditve. • sobota, 28.11.,obl 8.00: gledališka revija TUTTI A TEATRO (org.: SIDA Izola). Vstop prost. GALERIJA ALGA IZOLA Do 1 12 je ogled razstava slik SLIKARSKA SKUPINA MORJE UTŽO AD MORJE IZOLA Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 19.11., ob 18.00: kitajska SLEPA MASAŽA • četrtek, 19.11., ob 20.30: FILM JE ZAKON!: biografska drama DVOBOJ STOLETJA, na ogled še v petek, 20., soboto, 21., nedeljo, 22., in sredo, 25.11., ob 18.00 ter v torek, 24.11., ob 20.30; • petek, 20.11., ob 20.30: CAPRISOVA PREMIERA: drama Tl ME NOSIŠ, na ogled še v soboto, 21., nedeljo, 22., in sredo, 25.11., ob 20.30 ter v torek, 24.11., ob 17.30; • sobota, 21., in nedelja, 22.11., ob 16.00: KINO VETRNICA: animacija UPS! NOE JE ODŠEL • ponedeljek, 23.11.,obl 8.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: družinski NEVIDNI FANT; • ponedeljek, 23.11., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama POPOLN DAN. Vljudno vabljeni! | Gentilmente invilati/ 0^ www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija In prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA Mecenstva v Sloveniji več ni V nedeljo 22. novembra bo Društvo likovnih umetnikov Ljubljana v svoji galeriji v Zoisovi hiši organiziralo Dražbo sodobne slovenske umetnosti. Dražbeni izkupiček je namenjen hčerki pokojnega fotografa Jureta Breceljnika. Društvo likovnih umetnikov Ljubljana bo v nedeljo 22. novembra organiziralo Dražbo sodobne slovenske umetnosti, katere izkupiček je namenjen trimesečni hčerki pokojnega fotografa Jureta Breceljnika. O dražbi, ki je že skoraj razstava sodobne slovenske umetnosti, smo se pogovarjali z Mojco Smerdu. - Pravite ji dražba, lahko pa bi bila tudi razstava. - Ja, ker so zbrani zelo različni avtorji, od najmlajših pa do pokojnih. Eden od kipov je delo Franceta Kralja, imamo dve grafiki Mušiča, eno prekrasno sliko Jakopiča. Lahko bi rekli, da je dražba tudi pobuda za Slovenijo in njene prebivalce, da bi malo začeli razmišljati o tem, da bi ponovno kupovali likovna dela. Ker smo likovniki postali že takorekoč prekarni delavci, saj je nemogoče, da bi karkoli prodali, ker slovenski likovni trg ne obstaja. Ministrstvo za kulturo, ki je podprlo dražbo, tudi pripravlja nov zakon in vsi delujoči, samostojni umetniki upamo, da bo šel skozi vse postopke, ki so potrebni za njegov sprejem. - Kaj prinaša zakon? - Sicer je že dolgo v predalu, pri- AKCIJSKA PONUDBA KAVITACIJA* 45min ..............................35€ (* Kavitacija je zelo uspešna in priznana metoda za odstranjevanje trdovratnega celulita in maščobnih oblog.) KAVITACIJA Z LIMFNO DRENAŽO 80min 50€ NEGA MLADOSTNIŠKE KOŽE 50min 25€ PEDIKURA NA DOMU*...............................30C (* Velja od Izole do Podgrada za starejše ali nemobilne občane.) Ponudba velja do 15.1.2016 Bliža se čas praznikov in obdarovanja! Podarite DARILNI BON, mi pa se bomo potrudili, da bo vaše darilo nekaj posebnega. Za več informacij se obrnite na: MATEJA JAKOMIN s.p. VERONIKA PAŠIČ s.p. Gsm: + 386 (0) 30 303 843 Gsm: +386 (0) 30 322 505 E-mail: mateja@center-mave.si E-mail: veronika@center-mave.si Tomažičeva ulica 4a • 6310 Izola nesel pa bi kar nekaj novih stvari. Naprimer to, da bi novogradnje morali opremiti z novimi likovnimi deli. Gre sicer bolj za poslovne prostore, ampak tudi za stanovanjsko poslovne. - To je obstajalo že pred leti, kajne? - Je, ja. Ampak v zadnjih dveh desetletjih smo na to pozabili. Upamo, da se bo kaj spremenilo tudi v šolstvu, da se bo začelo delati na samopodobi Slovenije skozi kulturo, ker tudi to je v tem času zelo zamrlo. - Trg likovnih del je praktično usahnil, kajne? To ugotavljajo tudi primorski likovniki, ki pravijo, da ni več niti podjetji, niti tajkunov, ki so kupovala likovna dela. - Moj oče je bil profesor na likovni akademiji in ko sem pred desetimi ali petnajstimi leti delala njegovo razstavo, se je videlo, kdo je nekoč kupoval njegova, kot tudi moja dela. To so bili inženirji in zdravniki, ljudje, ki so si jih s svojimi plačami lahko privoščili in so si jih tudi želeli. - Kaj pa tajkuni, torej novodobni bogati Slovenci? Imajo odnos do umetnosti ali ne? - Peščica jih seveda ima dober okus in tudi odnos, ostali pa si dovolijo, da jim svetujejo ljudje, ki nima- Aleksi) Kobal, Padec srebrne ptice, 2015 jo vpogleda na umetniško sceno, s tem pa veliko izgubljajo. Dela, ki so zdaj na naši dražbi, bodo za naslednjo generacijo, za generacijo njihovih otrok, dosegle neko ceno, zaradi tega je škoda, da bi kupil nekaj, kar ne bo nikoli doseglo neke cene, a se tega ne zavedajo. - Tajkuni niso postali niti meceni, kajne? - Mecenov pa ni. Ta ideja se je v Sloveniji popolnoma izgubila. - Nekoč je bilo v navadi, da nekomu, ki se upokoji, sodelavci kupijo sliko... - To pa je problem zakona, ki smo ga sprejeli pred leti, ki je omejil na le nekaj deset evrov nakup darila za odhajajočega zaposlenega, kar seveda ni realno. - Kaj pa oprostitev plačila davkov? - Tudi to lahko najdemo v tem zakonu, ne vemo pa, kakšna bo stopnja olajšave. - Verjetno bi delovalo vzpodbudno, če bi bil kupec oproščen plačila davkov ob nakupu slike. - Ja, tako ima to urejeno veliko držav v Evropi, pri nas smo imeli pred leti oproščen nek odstotek, a to je že dolgo ukinjeno. Dejansko so se nam zaprla vsa vrata in likovnki smo ostali kot na nekem izoliranem otoku sredi oceana - Če bi ti kupovala na vaši dražbi, kaj bi kupila? - Na vsak način enega Kobala, pa prekrasno majhno skulpturo Franceta Kralja... Ja, no, kupila bi marsikaj. - So na dražbi prisotni tudi primorski umetniki? - So, seveda. Naš namen je bil, da bi pokrili celo Slovenijo, kar mislim, da nam je tudi uspelo. A naj poudarim, da bomo izkupiček dražbe namenili trimesečni hčerki pred kratkim umrlega kolega, fotografa Jureta-Breceljnika, ki je ostala brez očeta, z mamo, ki je prav tako pre-karna delavka... 14 Četrtek, 19.november 2015, št. 1128 --------------------------------------------- Filmska stran ------------- Šiška Deluxe je odgovor na slovensko kislost Najnovejši film Jana Cvitkovič, Šiška Deluxe, je po številnih slovenskih projekcijah napolnil tudi izolski Art kino Odeon. Režiser in ekipa zvesto spremljajo film na vseh premierah in tako je bilo tudi v Izoli, kjer so po filmu poklepetali z gostiteljem, Borutom Jermanom, a tudi z občinstvom. V četrtek je Jan Cvitkovič s celotno igralsko zasedbo v Art kinu Odeon premierno predstavil svoj zadnji film Šiška Deluxe. Ob pogovoru je bilo jasno, da celotna ekipa deluje usklajeno, enotno. Predvsem pa je bilo očitno, da igralci svojih vlog niso odigrali. Preprosto, so takšni, kot jih vidimo na platnu. O tem, kaj ta film zanj predstavlja je povedal sam režiser, Jan Cvitkovič. - Koliko ste imeli gledalcev na dosedanjih projekcijah? - Pravkar sem izvedel, da smo imeli okoli 8000 gledalcev, kar je za današnje razmere zelo dobro. Danes ljudje veliko manj hodijo v kino, kot nekoč, saj večinoma čakajo, da si film lahko ogledajo doma, na računalniku. No, Šiška Deluxe pa je vendarle takšne sorte film, ki se ga splača pogledat v kinu, kjer doživiš tisto atmosfero polne dvorane. No, vsaj do sedaj je bilo tako. In ta kolektivni smeh, ko ljudje pridejo iz kina srečni, se z nami pogovarjajo, se sprostijo... Mislim, da je film prišel ven v pravem času. - Skozi film se sproščeno smejimo. Sicer so komični vložki prisotni ves čas, čeprav v prvem delu še nisi prepričan, če bi se temu zares smejal. - Sem tudi ugotovil, zakaj je tako, a to šele takrat, ko je bil film že narejen. Ugotovil sem, da ko delaš komedijo, je ključno to, da glavne like uvedeš tako, da jih ljudje imajo radi. Ta film potrebuje kakšnih 15 minut, da gledalec vzljubi like. Ko pa jih enkrat ima rad, potem pa se lahko začne zares smejat. - Liki niso takšni, da bi jih človek kar imel rad. - Kje pa, saj nimajo nobenih takšnih lastnosti. Niso ne lepi, niti prijetni, imajo pa neko spontano, iskreno karizmo. In ja, so tudi malo “glu-pi”, kot vsi mi, ki to sicer bolj ali manj uspešno skrivamo. In morda prav to, da oni te svoje naivnosti ne skrivajo, nam te like približa, saj lahko te njihove napake vidimo tudi v sebi. - Pravijo si luzerji. Pa to tudi so? - Za moje pojme niso, ampak po novih podjetniških merilih, ja, seveda so luzerji, čeprav jim na koncu nekaj vendarle uspe narediti. Predvsem pa jim uspe urediti svoje medsebojne odnose, saj gre predvsem za toplino, ne pa posel. - Praviš, da si film posnel predvsem zase, ker si sam potreboval oddih. - Ja, po snemanju filma Arheo sem res potreboval nekakšno sprostitev. To je bil moj prvi vzgib, ampak že, ko sem ga pisal, sem pomislil, da bi morda cela Slovenija lahko potrebovala takšno sprostitev, čeprav se to morda sliši nekoliko megalomansko. Zazdelo se mi je, da rabimo film, ki bi nevtraliziral to kislost, ki jo vsi čutimo v zraku. Naj vsaj film malo sprosti ljudi, kar se tudi dogaja, zato smo izjemno zadovoljni. - Na predstavitvi sem opazil, da filmska ekipa deluje kot glasbena zasedba. Imate svoje interne štose, vozite se skupaj v kombiju... Menda je bilo na snemanju podobno. - To si zelo dobro ugotovil, ker sem tudi sam ob koncu snemanja rekel, da ne gre več tako, da bi film posnel in potem doma čakal, da vidiš, če ga bo šel kdo pogledat ali ne. Rekel sem prav to, delati moramo tako, kot so delali nekoč naprimer Jugo bendi. Niso postali kar tako znani, ampak so najprej nastopali v vsaki vasi, imeli so po tristo koncertov na leto... Moralo je biti noro in odločil sem se, da bomo tudi sami delali tako. Gremo torej cela ekipa v kombi in se vsak dan, tudi dvakrat dnevno, odpeljemo v različne kraje, v vedno manjše kraje, kjerkoli je možna projekcija filma. Še malo, pa bomo prišli tudi na dom (smeh). - Igralci so povedali, da so se morali kar močno držati scenarija. Je to res? - Ja, prvič se je zgodilo, da sem tako delal. Doslej sem vedno dovolil kar veliko improvizacije, ampak tokrat pa sem tako notri padel že med pisanjem scenarija, tako sem si živo predstavljal te like, da sem že vnaprej vedel, kaj kdo reče in res je, nisem dovolil veliko improvizacije, ker mi je res ležalo to, kar sem napisal. Dejansko sem govoril skozi te like. Pa tudi igralci so na to pristali, kar se mi je zdelo fino. - Film je dobil nagrado občinstva na festivalu v Cottbusu. - Sem bil kar presenečen, ja, saj sem ob tem filmu razmišljal res samo o Sloveniji. Ko pa so ga začeli vrteti na mednarodnih festivalih, se je izkazalo, da film enako sprejemajo tudi drugod, saj ga povsem razumejo, se zabavajo in pridejo zadovoljni iz kina. Ko smo ga vrteli v Nemčiji je bila energija v dvorani fantastična in že med projekcijo sem zaslutil, da bo film dobil nagrado občinstva. In jo tudi je. - Si se tudi sam spremenil, kot so se spremenili liki v filmu? Nisi več Jan iz Lera? - Ja, seveda sem se. Postal sem gospod v srednjih letih, čeprav nekaterih stvari ne moreš kar tako izbrisati in te kar spremljajo. Človek je takšen, kot je. Lahko se malo umiri, ampak nikakor ne preveč. Še vedno naprimer preživim večino svojega časa v avtomobilu. AM VINSKI VEČERI V BARIERI V IZOLI Vse ljubitelje dobre vinske kapljice vabimo, da z nami v baru Barier-a v Izoli, novembra in decembra spoznate vinske okuse Slovenije in Hrvaške Istre. Zgodbo smo začeli z Martinovanjem, največjim vinskim praznikom. Ta teden nas bo zgodba popeljala skozi slovensko Toscano - Goriško Brdo. Nato pa nas bo pot vodila prek Krasa in Vipave, vse tam do Dolenjske in Bele krajine in nas pripeljala do slovenske in hrvaške Istre. Vsak vikend se bodo predstavili 3 vinarji iz različnih regij. 20.11. GORIŠKA BRDA 27.11. KRAS & VIPAVA 04.12. BELA KRAJINA a DOLENJSKA 11.12. SLOVENSKA a HRVAŠKA ISTRA Konzumacija 15€ (v katero je všteta hrana in 6 vzorcev vina). Vabljeni na vinska razvajanja! _L n IML^TOH^Č 15 Predzadnja---------------------------------------- CaSDEDCKM^B Kotalil se je po Morganih V Morganih smo obravnavali prometno nesrečo, v kateri je voznik utrpel zlom noge. Kombinirano vozilo je vozil z neprilagojeno hitrostjo, nakar je zapeljal na bankino, po kateri je drsel nekaj metrov, za tem pa je vozilo zdrsnilo po pobočju in se ustavilo po več deset metrih drsenja in kotaljenja. Ukradel je torbico Neznani storilec je v hotelski restavraciji izkoristil nepazljivost gostje in ji je ukradel torbico, ki jo je pozabila obešeno na stolu. Policisti zbirajo obvestila. Kradejo tudi platišča Obiskovalka Izole je naznanila, da ji je nekdo ukradel okrasne pokrove platišč z osebnega avtomobila na parkirišču. Zelo ilegalna dodelava Policisti so našli motorno kolo z nameščenim ukradenim pogonskim motorjem. Zbirajo obvestila zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Profesionalni brskalec Občanka je sporočila, da je na ulici pustila odklenjen osebni avto in je iz njega v stanovanje nosila stvari, ki jih je kupila v trgovini. V času njene odsotnosti je soseda opazila neznance, ki je brskal po vozilu. Nič ni ukradel. Na osnovi opisa je bi izsleden. Ugotovljeno je, da je domačin, ki brska povsod, kjer ima dostop. Udarni vlom Občan je naznanil, da mu je nekdo vlomil v klet in mu iz nje ukradel dve udarni kladivi. Motila ga je svetloba Neznanec je na novem valobra-nu pristopil do svetilnika in na njem razbil sončni zbiralnik -kolektor. Ljubezenski trikotnik Obravnavali smo kršitev javnega reda in miru. Starejši mladoletnik je pristopil do bivšega dekleta in njenega novega fanta, ki je njegov sošolec, ter ju je fizično napadel. Pri tem ju je tudi zmerjal in jima je grozil. Sodnik bo odločil o kazni za nedovoljene prijeme. Alkometer 0,40 mg/l; lx odklon strokovnega na mamila. Novi oglasi so označeni polkrepko. MB?5BKDS?WB PRODAMO - Prodam ali zamenjam stanovanje v Ljubljani 54m2 z garažo 28m2 za podobno na obali, tel 040 327 127 -Stanovanje (60m2) zzemljiščem (101m2) v elitni okolici Ljubljane, prodam. Izjemna lokacija, vsa dokumentacija urejena, cena 90.000 Eur. 031 201 490 ODDAMO - V Izoli oddamo večje (90m2) opremljeno stanovanje in srednje veliko (45m2) stanovanje. Tel.: 041 344 280 - V starem mestnem jedru oddamo 1.5 sobno, opremljeno stanovanje. Tel.: 041 406 830 - V obrtni coni oddamo trisobno stanovanje s teraso za daljše obdobje. Tel.: 041 512 783 NAJAMEMO - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v starem delu Izole za daljše obdobje, tel 070 351 135 - Mlada družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel.: 031 897 327 Ete® - Podarim lepo ohranjene kuhinjske elemente Lipe Ajdovščine /Solaris, hrast/ s pomivalnim koritom v izmeri 5,5m tel. 05 6416 172 - Zaposlimo kuharja/ico ali pomočnika/ico z izkušnjami. Več informacij na tel.: 031/697-551 od 16.00 do 20.00 ure. info@ venicatering.com - Prodam sedežno garnituro beige 3+2 usnjen, zelo lepo ohranjen, za 300 eur. Kontakt: 040 577 078 - Novo moško športno kolo prodam. Tel. 040 642 600 Roparska tatvina Na Morovi ulici so izolski policisti obravnavali rop, v katerem sta bila oškodovana dva mladoletnika. Dva moška sta z grožnjami in silo dosegla, da sta jima izročila denar (50 evrov) in denarnico z osebnimi in bančnimi dokumenti. Izolski policisti so takoj pričeli z zbiranjem obvestil in v sodelovanju z oškodovanci včeraj ugotovili, kdo sta storilca kaznivega dejanja ropa. To sta bila 22-letnika, oba iz Izole. Zasegli so jima ukradene predmete in jih vrnili oškodovancema. Policisti so oba zališali in bodo zoper njiju podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje ropa (po II. odstavku 206. člena Kazenskega zakonika). Policisti PP Izola se zahvaljujejo oškodovancem za njihovo sodelovanje in pomoč pri raziskavi kaznivega dejanja. Nujno oddam dve samički, stari 5 mesecev, mešančki med labrador-jem nemški ovčarjem. Sta mirni, socializirani, radi imata otroke in sta zato idealni tako za družino, ki stanuje v stanovanju, kot v hiši. Psički moram nujno oddati zaradi bolezni staršev, saj zanju nimam varstva. Prosim, pomagajte mi najti zanju lep in prijazen dom, saj si to zaslužita. Telefon: 031 833 360. V 84. letu nas je zapustila mama, nona in pranona TEODORA HABJANIČ (1932 - 2015) iz Kosovelove ulice 27 v Izoli. Nekdanja delavka Splošne bolnišnice Izola in članica Društva invalidov Izola Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje ter darovano cvetje. Posebej bi se zahvalili izolskemu župniku Janezu Kobalu, socialni negovalki Katji in patronažni sestri Diani. Žalujoči: hči Marica z možem Valerijem, vnuka Roman in Kozana z možem Brankom ter pravnuka Mihael in Aleks Izola, november 2015 Zahvala Ob nenadni izgubi očeta se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste meni in moji družini pomagali na vse možne načine. Hvala, Barbara Motoh Izola, november 2015 Posebno obvestilo članom in podpornim članom Društva invalidov Izola Obveščamo, da bo zdravnik Dernikovič Andrej predaval dne, 19.11.2015 OB 16.00 uri na sedežu društva invalidov na temo; Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo, elektronski recepti in napotnice, ki se uveljavljajo v letu 2016. Kaj je to? Vabljeni +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. ;^oOdeon.lz=to :^m°en^W@=m«,net OB 30 LETNICI IZIDA ALBUMA DESETI BRAT Gledališče Izola - petek 27.11. 2015 ob 20.00 covers SVINJSKE TAČKE, SOHOMAVOR, SENSATION Hangar Izola - petek 27.11. 2015 ob 22.00 razstava Boris Benčič - Gledališče Izola - petek 27.11. 2015 ob 19.00