leto lin. JfculIKo 294. O Liufilicrm. o sredo 25. toumto 1924. Ceno Din V shala csak dj-i pojaliaa, izvzi ni: n3lJijt ta priuUs. — lastritl : do 33 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji Iiserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseJa 2 D. — Popust po dogovoru. — lireratni davek posebej. — y,Slo*easal Karođ*' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za irozemsivo 3C0 D l Upravnisteo: KnaiiOfa ulica »te v. 5, pritliije. — Tdelon tiew. 334. UredaUtvo: ^nallova uilca it. I, I. nadatropic — Telet aa Mir. 34. PoStnlna platana v gotovini. Jagoslcvcnstvo je humanizEm. Najprvo so bili JugocIoveni tNti om'adinci pred svetovno vojno, ki so rekli: Želimo proč od Avstrije. hočemo se zavarovati pred nacijonaHo smrtjo in panje Tmanizmom na ta način, da se združimo s Srbi in Hrvati v eno državo. Rck'i so tudi: Smo cn narod. In res smo bili cn narod, cm se jc rojavio med Slovenci, Hrvati in Srbi eno a'i več skupnih stremljenj. Fi^o tako skupno stremljenj? je biH skupna država, Jugoslavija. Drugo tako strcm'jenjc je oznanjal rokoini Jovan Skcrlić, ki je razlagal evangelij skupne književnosti, pri čemer je misli solidarno kniižcvno In medsebojno, rog'oblieno duševno produkcijo, ludi to je bilo Ju.gos'ovcn-stvo, ki re ni kosalo z nobeno etnično resnico. Želeti državno samostalnost it zajedniškr duševno življenj c, da si ohranim^ svojo s:ovnnsko bistvo in da ga razvijemo v velik, s"mostalnn Hk med evropskimi kulturami, to ie idealizem.9 Tzbruft-iPa jo svetovna voina, nji je slod'la Ju^orhviin. fMšIi ro gosp~dar-ski kreri in so rekli: Že par mesecev in let svebodnega, samostnlncga državnega živ1 len m, to se pravi samosvojem gospodarskega udejrtvovanii dokazi1}", da je za Slovenci, ffrv te ii Srh* Ja-go^lavi'1! neprecenljiva gospodarska do-hr.nn. Kot Jugoslaveni smo tudi gospodarsko velik narod, ki bomo doma producirali vse rrediree svoiegn ko^zumn In nas zimn?o~t n-» bo ve" izkoristi lr> kakor rr^d voi**o, ko smo ?ivotarli kot berački 1 omisi^'i pnrrn*j -n razprodn-Jalci tuj h. rrmškb inductrij h trgovin. Darcs imamo Srbi, Hrvati in S o-venci tc'ctrgovce, vc'eindustrijce, b-o-dnrjc, že^ez^o industrijo, brodnrsk^ sin-d*k !lc, široko mori?, ki odpira iu^o-slovenskcmu gospodarstvu nepregledno bodočnost! Gospodarski krogi pravijo: Za nas je Juge slovenstvo gasrodars? a zahteva po skupni in gospodarsko ter priličio enotni državi, ker le v taui državi se lahko ras mahnemo In pri'l cm o vsi skunaj napram inozemstvu do vitke meči in notranjega s'zimnrza blago-stama. Jugos'ovenstvo je tukaj p-ora"u-rjen gospodarski interes. In to je tu-i dob-o. S?i imajo tudi mnt^riipJne dobrine svojo idealno stran! Na samostalnih gcspodarsk'Ji temeljili se razvija bogata duševna kultura. S skupno državo smo dobili rkun-ne univerze, skupno šok^tvo, skunno duševno življenje. Tudi trka i govore napredni dušev. delavci: Blagriremousodo, da nam jc strgala ozki obroč, ki nam je davil prsa in dušo nred vojno, ko smo bii mali narodi. Vese'imo se du-evnega so?iJjn s Hrvati in Srb', ker se bomo zdaj medseboino plodili in bemo htrejc nanredovrli trt o v lastni, kakor skupni kulturi J Tuk~j pomeni Ju-gosl^vens.vo zahtevo po i: m m javi kulturni dobrin, po profesorji'!, ki bo*o kot Slovenci predavali v Beogradu in kot Srbi v L'ubljani. Moment kulturne medscbe'nosti in mcdscbrjn? inicijt'-ve v duševnem ž'vlirn:'t se mera udej-stvfti tudi med Srhi, Hrvati in Slovn-ci. Rit dslaio veliki n~rodi med sabo, ko prepove dir e kulturno i zm m javo, medsebojno kv.lurn^ prodirnj". ie po-snemajmo tudi v Jugoslaviji Srbi. Hrvati in S'ovenei. UjcdinVi smo se, da si poleg politične samcstaJnrsti in gosgo-darsf:cga naprcdr:a osiguramo šc bogate vire medsebojni Ju 'turne izropeMt-ve. To. samo to je Jugoslavenstvo kulturnemu človeku v Juro lavi ji. Dan "s govorimo o c4iki d l \ Še veliko več bi morali govorili o etiki znanstvenega in svloh duševnega dela ter blcgrovati stremljenja, ki zbližujejo duševne delavec in /7i spajajo v 1u turno občestvo. Tako ktfturno občestvo jc mogoče v prvi vrsti v Jngorlaviii. Nič nas ne ovirajo malenkostne jezikovne razi ke tcrminoToškega značaja, kakor ne ovirruo amerikanskega učenjaka, da predava v Berlinu a'i nemškega, da proučuje amerikanske probleme na nju-jorški univerzi. Jurerlrvenskc univerze naj nam oznani rjo humanizem in sicer v prvi vrsti humanizem Srbov, Hrvatov in Slovencev, /car vemeni Wplo medsebojno || Razpust HRSS. Aretacije predsedstva HRSS v odredbe preti Radiću in HRSS. s e skriva — Ceosrad, 24. decembra. (Izvir.) Kakor smo že včeraj kratko javili, je bila v vladnih in političnih krogih včeraj koncentrirana vsa pozornost na notranjo politično situacijo in na vprašanje, kakšne odločne ukrepe stori vlada proti vsem defetističnim in protidržav-nim elementom, to v prvi vrsti proti Stiepanu Radiću in njejrovi stranki. V političnih krogih so z največjo nervoz-nostjo pričakovali ukrepov ministrskega sveti, ki jQ imel snoči sejo od 18. do 21.30. O tej seii ni bil izdan nikak uradni kominike. Več'na mnistrov je bila ple-de sklepov zelo rezervirana in v vladnih krogih jc b !a opažati potova napetost. Že popoldne se }^ ra-^frifa vest. da bo vl~rfn r^zpust'ln HRSS In o^o'"-la rretacnn ČI~nov predsedstvo fTRSS, osoMto on:b, M ro se rTi m mik M za tretjo ir.ternacjjionclo v Moskvi Kakor omenimo, so bih* vsi člani m"n*«trskega svotn snoči zelo ez^rvi-rani in so nov;nnrje v*dno no*,'"hij nn rotr^ni^a min"°trn Božo M^^'^ov'-ća. Kratko so Mjavlfnfl vsl m'n'cf-', ^n gre za zelo vr»zn2 stvrr*. 7e mr»d sn\n rp*n;strskecn s*'eta s^n iz r»o«;veto,?0bie Fohe izsto^'H notranji m'^V^ter B^'?o flTVcirnov'ć m prosvetni iw»«!?^l»»r S^*. PrJNirović. f'nfo s^n odšla v kn^'n^t m;-n*sirskega pred^^^n^^a. Pro^^'pfni m;-n:ster Svetomar Pribi:cv"ć ie hil povsem rez^rvirafl in io vsakega novir^^in na-pntil k notrnni^m" m'n's+'-n. O-^n c—r\ m vsn v^rrs^n?*^ gle^e razpusta IIRSS odgovnrj-1n kretko z »da«. DcfVt'vr.o j2 bilo no r-'mstrske^ j^pffi c* leo^eno, dn se t^^oi r" 'iiusfl KPSS »n dn ce l-vrš? rrctocna et-nov rre-''°ed?tv^ P^^'Ćeve strr^''**. Ore sn-r-o ?3 za dcf*n?*'vno formn|-*c*.*o s'Isp''. Proti koncu seie ir^tifstrs^e^a sveta oh 21.25 sta min'ctra B^žn M-iks'rrovio m Svet^zar Prh:^^v!ć odš'a nn d\'or. OS- | vest:1a sta kralja o vseh sklepih m:n"-strske^a sveta. Av<^Hen**a ob°h m*n:-strov je tra'nia do 22 5. Po avdij?n~i je notranji m?n;stor Boža Mnksimović izjavil, da so bili na ministrskem svetu sprejeti važni ukrepi proti vsem elementom, ki rovarijo proti državnemu in narodnemu edinstvu in da bo danes mi- j nistrski svet o nadalmib rkrepih skle- | pal. Pozno v roč se je snoči iz vladnih krosov izvedelo, da ie odrejen razpust i Zagrebu. — Odločne vladine — Radić nc biva v inozemstvu, v Zagrebu. HRSS in da je ukazena aretacija slavnih voditeljev stranke. — Zagreb, 24. decembra. (Izv.) Kakor je danes dopoldne informirano uredništvo »Reči«, sta bila snoči aretirana podpredsednk HRSS dr. Vladimir M a č e k in glavni tajnik stranke dr. Juro K r n j e v i č. Aretacija podpredsednika HRSS Ivana Preda v ca sledi danes. — Beograd. 21. decembra. (Izvir.) Drnršnja »^o'itikc« javlja med najno-velš*;--: vestmi, da so ukrenjene od strani vlade r."jod!oene*Š3 odredbe proti Stjepznu Radiću in njegovi stranki. V tem oziru so bil2 snoči odposlane brzojavne odredbe vse-n velikim županom v flrvrtski in Slavon'j-, krkor tudi drugim velikirn žrpsnom, v kojih delokrogu imn HRSS svoje organizcc"e. Proti HRSS se uporabi zakon o zrš:iti države. 7n drnes se pr'čakujejo zelo važni roPtičrji dosodki. Izvede se aretacija vseh člrnov predsedstva HRSS. Pričakujejo tudi aretacijo srmega Stjepana Radića, za krterega trdijo vladni krog', da se ne nehrja v inozemstvu, marveč se 12 vedno skriva v Zagrebu. Politične oblasti so točno obveščene o njegovem skrivrTšču. Po zatrdila »Politike«, se proti HRSS uporrbi z n^jvec'o dos'ednostjo zal ^n o zršč'ti države. Rozveliavijo sc tudi vse k-ndiSrtske lir^ HRSS. — Dsogrcd 2%. decembra. (Izv.) V preds'-dinš.vu ministrskega sveta je danes dopoldne pričela konferenca, katere se udeležujejo ministrski predsednik Nikola Pa-šić, notrmji minister B?ža jMnksimović in prrsvctni m:n:ster Svetozar Pribičević. Pozneje j^ na konferenco prišel tudi min:s*r-ski podpredsendik Marko Trifković. Krkor je vaš dopisnik točno obveščen, sklepa vl~da deTn!-:vri? odredbo glede razpusta HRSS Svoj skkp v rHvnem n*o'iv!ra vlrda z dsjiivom, di is MRSI škodljiva In proii-državna orgcn'zacila. Ta s!dep nI nnpcrj n proli hrvatskemu delu našeca n rada kot trkema. rrrveč scrni pro^l dcstruk*lvnlm in d2ir?Raškim c'ementom. kl so vodili narod v £*>^nodar~kn In poTi'ično propast. Vladni krogi dalje n"gi?šaia da vl"da izda drnes ali v prilindnjKi dneh javni pro-sd'-s v keterem bo točni in Izčrpno n'cnc-HCa sv-)k- odredbe proti Stjepanu Radiću In ni*:govi strenk!. Na rdtaz vlade se dan^s ?7vršujejo rre-taci«2 flav-ih vodileljev HRSS v Zagrebu in na kmctl!i. Nota Nemčile Društvu narodov. — Ženeva, 23. dcc. (Izv.) Kakor je bilo Že javljcnr, ie nemški konzul v 2cncvi po na'ofcu nemškega zunanjega ministra izročil tajništvu Društva narodov noto nemške vlade Rlcde vstopa Nemčije v Društvo narodov. Nota osobito obravnava vprišanje sodclovania Nemčije pri vojaških intervencijah Društva narodov. Vsebina note je bila danes v Klavnih črtah ob.iavljena. Vsebuje naslednje točke: 1.) stalno mesto v s\ctu Društva narodov, 2.) soudeležba Ncrrčiie pii vo"aških sankerah Društva narodov, 3.) udeležba Nemčije pri kolonijalni mandnt'h. 4) re«rlznanje krivde Nem-čile ra svetovni voTnl. Zadnjo točko Nemčija bolj obširno utemeljuje t*»r msdaša, da je Nemčija priprav« Ijena izpolniti vse mednarodne obveznosti. Nemčila zahteva tudi primerno zastopstvo v vseh sekciiah in orjcanizacMah Društva narodov. Tudi udeležbo NemčVie pri vojaških sankcijah Društva narodov nemška vlada utemel.uiie s tem. da se ji mora priznati oreanizaera gotove vojaške obrambe, ker se drugače Nemčija degradira na polo- žaj odvisne dr?ave. Nemčija, ki šteje nad 60 milijonov hudi in ki obsega 5000 km2 zemlje, razpolaga samo z vojsko 100.000 mož. Tej vojski primanjkuje vsaka moderna oborožitev. Nasproti temu obsto:ajo države, k! že seda? v miru razpolagajo s 5^ tanki, s 1500 aeroplani in 350 težke artilerije. Te države imajo obenem vel'kanske materialne rezerve za slučaj voine. Neka sosedna država, miš'iena je Češkoslovaška, ima sta'ne vojske 81X01 mož. druga država Jugoslavija, pa 150.000 mož. Tretja država, ki ima okob* 30 miMjonov prebivalcev, ima vot-ke 275080 rmž in Četrta država s 40 milnoni prebivalci ima stalne vojske 700.000 rrrž. V vsakem slečaju postane lahko Nemčija pozorišče velikih evropskih vojsk, ki f*i labko povzročijo razlčne meddržavne pogodbe. Nemčiji se mora za slučaj mednarodnih konflktov nuditi možnost, da lahko sama aktivno posega. Danijma za sekelski Tabor! ljubezen v pravem smislu besede. Ta ljubezen siuži skupnemu znanstvenemu, duševnemn delu in napredkn. Tudi n?-rrd potrebuje notranje duše in tiko dušo mu lahko dajo jugoslovcnske univerze in ccror'upna naša inteligenca, če sc zave, da je treba vse življenje prepojiti z vero. ki bliža ljudi med sabo it jih v j edin ja za skupne, visoke cilje. Tak visok cilj je etično prerejenje jugoslo-venskega prebivalstva ter skupna pot k samostclncmu n-1 ran j emu bogastvu. Ju-goslovenstvo bodi v končni obliki — humanizem. Predno druž'mo narode v človeštvu, združimo Srbe, Hrvate in Slovence v bratsko družino. To je nao-ga inteligence. Omladin-i so že sprego- | vorili, gospodarji so tudi rekli svojo besedo o Jugoslovenstvu. Sedaj naj go- j vere intelektualci o Jugoslovenstvu kot humanizmu. Skupna dela nam povedo, kateri zr«aki pomenijo jugo slovensko nacijonal-nost. Nrrodnost ni neizpremen'jivo okostje, vsaka se razvija in izpopolnjuje. Srbi, Hrvati in Slovenci hočemo, da sc skupno L;;:opoinimo. Kar bomo skupno ustvarili, bo ponos naše narodn« bodočnosti. Oaviricvić se odmika od Radića. — Beograd, 2-1. decembra. (Izvir.) Oficijelni organ Davidovičeve stranke »Demokratija« danes priobčuje nenavadno oster članek proti HRSS in Stjepanu Radiću, iz katerega je očividno, da sc vodja demokratske stranka Ljuba Davidovih skuša iznebiti Stjepana Radića in njegovega vpliva. Članek ostro nastopa proti kandidaturam HRSS v Vojvodini. Najrlaša, da Radić kot Hrvat nima niti v političnem, niti v gospodarskem, niti v socijalnom oziru nikakec:a interesa glede Vojvodine. Vojvodina ostane srbska. V Vojvodmi za Radiča ni terena. V Vojvodini Radić špekulira samo na eksploctrcio narodnTh manjšin in na njih nezadovoljstvo. V Vojvodini Radić ne sme razviti svoje zastave. Pogajanja o balkanski zvezi. — M'fan. 23. decembra. (Izv.) »Cor* ricre della sera« javlja iz Beograda, da 5? jc zunanji minister dr. Ninčić v Pa: r'zu posvetoval z Vent7elosom in Polis tisom o sklenitvi Jugoslovansko - grške prijateljske pogodbe in o ustanovitvi zv~?c balkanskih r*rzav. Usneh prihodnjih pogaženi m^d haJkrnsk:mi države* mi je zrs'gurcn. Romunska je načeloma priorrvljena skleniti zvezno pogodbo z Jugoslavijo in Grško. Prihod ho^ar* skert-« mini^trskeoa nredsednika Canko' va v Beograd je tudi v zvezi s tem vpra* šanjem. HofPtiie t Albaniji. — EeogTarf. 21 doc (fzv.) Nnše poslaništvo v Londona je izroč«lo Reptcrjevemu urad os**r»o popolnoma nevtralna na^-am Albanci Z veliko pozornostjo za«ledu*'e de'ova.nie b^ljševiŠVih agentov, ki imj»;o centralo na Dunj>tU. Vlada kral;e-vlne THS ima dokaze o tihotapstvu orožja (n munic??? v Albanijo od strani boljševi-kov. Jug"^TnvensVa v'ada je odločena, da ne intervenira v albanskem vnrašanju Borba se re vodi na jnrnci^venski-albanski meji, ntarveč v notran'osti Albanije. — rco bega Brlop?"a in še več drugih voditeljev stranke Abmeda bega Zni^e. Smrtna ka^cn se je spremenila v stoletno pregnanstvo. fknMska proti boljševlkcm. — Tukareš^a, 21. dec. (Izv.) Vaniostna pollci'a Je za^n'e dni na razn'h kranh a^e-tTra*a okoli 4°0 komunTstov. ki so pripadali ta*nl teroristični organizaciji, podpirani od rnske sov'ctske vlade. Na m'nistra VI'la-ni*a je b*l poskusen atentat. Neznani atentatorji so vJrli v niegovo vilo. Oskrbnik vile se jim je postavil v bran z revolverjem. Atentarj' so oskrbnika ustrelili in nato pobegniti. Trde, da so bili to od komunistov najeti l.«udje. ODHOD KRALJEVSKE DVOJICE V PAEIZ. — Beogrcd. 24. decembra. (Izv.) Nj. Veličanstvo kralj Aleksander L in kraljica Marija sta danes cb 8. zjutraj z orijent-ekspresom odpotovala v spremstvu ministra dvora Jankovića in adjutanta Madžura-niča. Stanje Nj. Visačanstva kneza Arsena jc kriiično. BOJNA NAPOVED AVSTRIJSKEGA URADNIŠTVA. — Dana}, 23. decembra. (Izv.) Med avstrijskim uredništvom se je pričela odločna akcija, da se razbije avstrijski normalni proračun. Javnosti in vladi Je bl'o v kratki spomenici sporočeno, da uradništvo ni nikakor in za nobeno ceno voljno Šc da'je biti jetnik normalnega proračuna. Toliko časa n; bo miru, d kit r se ne reši povoljno uradniško vprašanje. Vladine odredbe proti HRSS se še ne izvajajo. — Zagreb, 24. dec. (Izv. ob 12.) »Reč« javlja iz Beograda, da ie na snoč-ni seji ministrski svet v resnici sklepal o razpustu HRSS in sklepal o vseh odredbah proti subverzivn:m elementom. Te odrebc se v prak>i še ne izvajajo. Lokalne politične oblafti na Hrvatskem in v ostalih krajih dobe tekom današnjega dneva navodila za nadalino postopanje proti HRSS in drugim defetističnim strankam. Na zagrebški polici demantiralo prvotne vesti o aretaciji voditeljev HRSS. Kaj ja z umrm trgovca Pipana ? HalucinaciJ3 aretiranega Šcrksa. Umor trgovca Pipana, ki še vedno razburja javnost, ostane še v - nadalje nepojasnjen. Te dni smo poročali, da je bil v Čakovcu pri tatvini zasačen trgovski pomočnik Josip Šerks iz Ptuja. Ko so jra prepeljali v policijske zapore, je mož lakonično in ravnodušno pripomnil, da je v Ljubljani dne 19. oktobra nekoga ustrelil. Naravno, da je ta vest povzročila veliko senzacijo. V Sombor, kamor je bil $erks prepeljan, je takoj odpotoval uradnik ljubljanskega kriminalnega urada g. Zajdela. da dozdevne-, ga Pipanovega morilca zasliši. Tekom zasliševanja je £erks priznal, da je dne 19. oktobra v Ljubljani nekoga ustrelil, ue more pa se spominjati koga in zakaj da ga je. Ker so oblasti sumile, da njegovo priznanje ne more odgovarjati resnici in da so to le zgoli halucinacije — kajti mož je živčno bolan, bil je v vojski večkrat ranjen in je duševno sploh nekoliko abnormalen — so poizvedovale dalje in uiotovilo se je, da jc bil Josip šerk>> od januarja dalje do S. novembra t. I. zaprt v zaporih mariborske kaznilni ce iti da dejanja, ki se ga sam obtožuje, dne 19. oktobra ni mogel izvršiti. Mož je očividno čita! časopisna poročila o umoru trgovca Pipana in s tem se je razvila njegova domišljija. Gre torej za patoloeičen slučaj. Danes zjutraj je bila na ukaz državnega pravdništva aretirana neka oseb«?, ki stoji pokojnemu trsovcu Pipanu zelo, zelo blizu, in je osumljena, da je z umorom neposredno v zvezi. Upati je, da potHc preiskave razreši zagonetko umora trgovca Pipana. Med oficijelna in neofioljeSno Ameriko. Oficijelna Amerika ne kaJe baš naklonjenega lica Društvu narodov. Prezident Coolid^e pa se je !ziavil že lani za pristop Amer'ke k svetovnemu razsodišču. Nadalje je označil svoj predlog za novo svetovno konferenco v svrho omeutve oboroževanja za del ameriške zunanje politike, ženevskega protokola se v Ameriki ogibajo in z zad^voljstvnrn so spreieM poročilo, da je znala angV^ka vTa^a doseči nri svetu J>rj-štva narodov odl^^me razi^ave o ženevskem protoko'u. Nova angleška vlada se dobrika Z'edinjenim državam in morda bi rada vlde'a prej skPcame nove razorožit-vene konference s stran: Amerike, predno se prične omenjena razprava. Amerika hodi svofa pota ;n hoče imeti pokonu rivropo pred seuo.;. Tako ra oficijelni strani, na ne-oficfjelni po naglaTaio glasovi, ki svare vlado pred omalovaževanjem nrvih i*4--4'. Piit.i ameriških pol'tikov. profesorjev, bankirjev pravnikov in znanstvenikov ji imela zborc-vanje, na katerem se ie razpravljalo o ženevskem protokolu. Univerz, prof. Shotwell je svetoval vladi, naj nikar ne prezre sedanjega veMkega mejnika v svetovni zsodo-v"ni. Glede ženevskega protokola se v Ameriki premalo vpošteva problem varnosti, katero potrebujejo evropski naredi. Evropa mora imeti vsa drugačna jamstvu proti grozečim napadom kakor pa Amerika. Da ima oficijelna Amerika napram Društvu narodov In ženevskemu protokolu predsodke, ni nič drugega nego ostanek vojnega mišljenja ki se mora pokopati, da bo mogoče resno sodelovanje. Društvo narodov, mednarodno razsodišče in ženevski protokol so tri velike zgodovinske pogodbe, ki polagajo temelj za nove cdnošaie med narodi ... Tako pravijo ameriški učemaki. v beli hiši v \Vashuigtenu Še niso tega ranenU, >BUDDHA< VSiROMUR, Hl L3UBI SVOJE ZBHVIE se priporočajo Ji|]J|£ HEŠIKBE" ind jsk h in kitajskih čajev t znamko BUDDHA" Priporočajo se za .zjutraj in popoldne INDIJSKE, za zvečer KITAJSKE MEŠANICE. J RADE MARK_Dobe se vsaki trgovini._ ' Nova razkritja o Radiću. Poljska in Radićcvo romanje v Moskvo. — Poljske informacije. — Rađićevo sodelovanje na kongresu »keminterne«. — Radić koncipiral resolucijo »kominterne« o jugoslovenskem vprašanju. V L v o v u, 15. dec se bila redigirana tako. kakor je letel S'jcp n Radič. Tretjo točko, ki nosi naslov »Jugoslavensko vprašan e«. je svo-jerečno koncepiral Radič sam. Ta del resolucij »komiterne« se glasi od besede do besede tako-le: »/.) Jugoslavija le mnogojezična države Srbska buržoazija, PA ima vso moč v rokah, tvori narod, ki šteje samo vsega jugoslovanskega prebivalstva. Ostali narodi, k: tvorijo skupaj veliko večino prebivalstva, so bolj cli manj podvrženi narodnostnemu teror iu in izvaja se proti njim raz-narodovelna politika. 2. ) Srbi, Hrvati in Slovenci so tr je različni ncrodL Teorija o enem troimenskem narodu srbo-krvatsko-s'.ovenskem je samo krinka srbskega imperijalizmi. 3. ) Maloga komun stične stranke v Jugoslaviji, da bi vodila odločno borbo proti nerodnostnim nesilstvem v vseh njih formah za samoodločbo narodov, da bi podpirala narodnostni osvobodilni pokret ter strem ta sistematično za tem, da iztrga ta pokret vpHvu buriuezije ter spoji to gibanje s splošno torbo delovnih mas proti bur-žuaziji in kapitelizmu. 4. ) Narodnostno vpruZanjf v Jugoslaviji ni vprašanje ustave, zato se ga ne sme isto* vetiii z vprašanjem revizije vidovdanske ustave. Je torej v prvi vrsti vprašanje borbe v narc-dnem oziru i rtiranrga l.'udstva za pravico samoodločbe, v drugi vrsti pa vprašanje revolurijoncrne borbe delovnih mas v celi Jugoslaviji. 5. ) Boj proti naetjon-inemu nos'lja za pravico samoodločbe mrodov do ločitve in za delavsko-kmetska vlado se mora spojiti s splošno borbo proti nas Ini srlski buržu-cziji, proti momi .hi ji in proti politični sankciji vidovdanske ustave. 6. ) Dcs. narodnostne- vprašanje ne more biti rešeno z revizijo ustave, je vendar ko-vmnhtiČna stranka Jugoslavije dolina se aktivno udeleževati torb za revizijo ustave z namenom, da se strmoglavi današnji nasilni režim srbske buržuazije in da se izvoja-jejo najobsežnejše svobodščine in politične pravice delovnim masam potlačen h narodnosti. Obenem je treba delovati na to, da se združijo vse delovne mase v borbo za vzpostavo delcivsko-kmetskega gospodstva. Pri tem je treba mesem pojasniti, da more cdinole detavsko-kmc'ska vlada definitivno rešit' narodnostno vprašanje. 7. ) Ker obstoja v Jugoslaviji pokret ljudskih mas proti narodnostnim nrsilstvom v vseh oblikah in borba za samoodločbo, je narodnostni problem aktucliteta velike ostrosti .n se neposredno tiče interesov delov* rtih mcs. Z ozirom na to se mora gesto o pravici posamnih narodov na samoodločbo, ki jo zestopi komunistična stranka Jugoslavije, izrežati v zahtev', da se Hrvatska, Slovenija in Mekedonija odcepijo od ostalega državnega ozemlja Jugoslavije in se iz teh pokrajin osnujejo neodvisne samostalne rcpubl k.c.z Ta resolucija ie bila na konjrresu sprejeta v obliki, kakjor jo je koncipiral Radić. Prvotno je bi'o določeno, da.bi se bil RMič osebno udeležil kongresa. Kasneje pa se je ta misel opustila, ker se to ni zdelo ooortmo ne Cičerinu, zlasti pa ne Radiću samemu. Radič se je pač zavedal, da bi javnost, čim bi se osebno udeležil kongresa, takoj vedea, kdo je inspirator in spiritus avens resolucij o narodnostnih vprašanjih. Te resolucije bi se morale objaviti takoj po konrrecu, torej že kencem meseca juhj\ Ker pa je nekal dni kasneje prišlo do spremembe režima v Jugoslaviji, o čemer j? bil Radič brezžičnim potom rbveščen s pripombo, da sedal ni nič rn potu w*govemu povratni v Jugoslavijo, se je Rndtč zavzel za to, da ominozne r esc tucite *kominternc« niso bile takoj objavljene. Izposloval Je pri Zinovjevu, da se objavijo šele, ko se on vrne v Zagreb. To se j" tudi zgodi'o! Polslužbeno glasilo sov.etske vkv!e »Pravda« je objavilo te resolucij-šele dne 27. avgusti v svori /9.?. številki, torej v časa. ko je Rfdič bil že v Zagrcb'i it kt e i? kr p\o s del-* v sedlu Davidovič-K^rošČeva vlada. Resolucije so torej bile obelodanjene še'e dober mesec kasneje, ko se je vršil kongres »kominterne« v Moskvi! Zato so tudi prešle mimo javnosti skoraj ne-opažene, ker je bi'o posebno po godu zlasti Radiću samemu. * V zapadni Evropi so za te reso'u--cfje zaznali šele koncem meseca septembra« ko jih je objavilo dne 20. septembra »Rude P r a v o«« organ češkoslovaške komunistične stranke. Ti sklepi »kominterne« o narodnostnih vprašanjih so pač vzbudili nekoliko pozor* nosti v CcSIroslovaikl, v Jugoslaviji pa. Tudi v poljskih političnih krogih z zanimanjem zasledujejo razvoj dogodkov v Jugoslaviji, zlasti od časa, ko se Je vodja ene izmed najmočnejših političnih strmk v Jugoslaviji. Hrvatske republikanske seljačke stranke, Stjepan Radič napotil v Moskvo ter tam z boljševik! sklenil politično zvezo. Kakor js znano, je Poljska imela pred Jeti priliko na lastni koži poskusiti, kaj se pravi biti neposreden sosed boljševikov. Le mrđo Je takrat manjkalo, da ni postala Poljska Žrtev komunističnega napada. Z naporom vseh svojih sil se je ubranila, bolj deviškemu navalu. Načrt sov-Jetov je bil: Zasesti in po'djarmiti Poi-sko, ki bi naj potem služila kot etapa za nadaljnjo prodiranje bo'jševištva proti evropskemu zapadu in jugu. Te boljševičke račune je Poljska za enkrat preprečila, toda kdo je porok, da bi Sovjeti znova ne poskusili svoje sreče, čim bi opazhi, da Poljaki ne stoje budno na straži napram vzhodu?! Povsem umljivo je torej, da posveča Po'jska dogodkom v Moskvi največjo pozornost, zavedajoč se, da bi bilo za Poljsko republiko usode^o'no, cfto bi jo ti dogodki presenetili tako, kakor pred leti. Zato so politični krogi na Poljskem z vso paznostjo zasledovali tudi romanje Stjepana Radića v sovjetsko Rusijo, saj je bil to dogodek, ki h moral v vsi javnosti vzbujati nrdvečjo presenečenje že zategadelj, ker se je prvič zgodilo, da je stopil odgovorni voditelj stranke, ki po svojem programu in po svoji preteklosti ni bila komunistična, v službene stike s Sovjeti. Ni se torej čuiti, da so.poljske oblasti storile vse, da bi bile najtočnejše in najzanesljivejše poučene o ciljih in končnem uspehu Radičevegn potovanja v prestolico sovjetske Rusije. Zato lahko trdimo, da poleg češkoslovaške vlade niti ena druga država, — o Jugoslaviji sami sploh ne govorimo — ni bila tako točno informirana o Rrdičevem dejanju in neha-nju v Moskvi, kakor Poljska. Iz informacij, ki so jih poslali svoji vladi poljski zaupniki, črpamo o Radi-ču zanimive podatke, ki dokazujejo vzvišeno nad vsak dvom, da je prišel Radič v Moskvo z enim edinim namenim, da zasnuje proti svoji rodni domovini zaroto in da s pomočjo boljševikov razkroji Jugoslavijo tako, da bi prišel v novi državni tvorbi, ki bi nastala na njenih razvalinah, on in njegova stranka do odločilnega vpliva . . . Radič bi rad med južnimi Slovani igral približno isto vlogo, kakor jo le igral Ljemn v sovjetski Rusiji. Znano je, da je bival Stjepan Radić še ves mesec julij v Moskvi. Takoj po svojem pribodu je stopil v stike s komisarjema Čičerinom in Zinovjevim. Intimni razgovori med obema sovjetskima državnikoma in Radićem so imeli popoln uspeh. Med nj:mi se je v vseh vprašanjih dosegla popolna soglasnost, na kar je bil med njimi podpisan protokol, ki se nanaša predvsem na bodočo taktiko Radićeve stranke in na podporo, ki jo je tej strmki obljubila Moskva. Ta protokol je po7eg Zinovjeva In Radića podpiral tudi Radičcv zet ing. Košutič. Na podlagi tega sporazuma je na to Radič vstopil s svoio stranko v boljševiško kretsko mternacijona'o, kar se Je takrat rudi službeno razglasilo in kar je tudi Radič sam objavil v svojem glasilu. Istočasno pa so se v Moskvi tudi eršile priprave za V. kongres komunistične internacijonale a!i kakor se kratko imenuje »komiterne«. Pri pogajanjih s Ćičerinom, odnosno z Zinovje-vom se je Radič zavezal, da bo sodett*-val pri tem kongresu ne sicer aktivno, marveč 'zgolj s svojimi nasveti. To ie tudi storil. On se je marljivo udeleževal vseh predposveiovcni in zgolj njegovemu nastopu, njegovemu vplivu in pritisku je pripisovati, da se je dala na dnevni red kongresa »komiterne* razprava o narodnostnih vprašanjih y\Sr. Evropi tn na Balkanu. Resolucije, ki. so bile sprejete na tem kongresu koncem meseca julija, so bile. sest tvl ene z ak- . tirnim njegovim sodelovanjem. Formu* VraU so te resolucije Ctčcrin, Zinovjev, Smlrnov m Radič. Vse točke, ki se & iejowodno*ttuh vprašanj na Bidkana, kolikor Je vsaj meni znano, arov mrbe- ne! Ako se ne motim, ni o teh sklepih spregovoril niti eden jugoslovenski li*L (To ni povsem točno! »S'ovenskl Narod« je priobčil o teh boljšoviskih reso* lucijah, tičočih se narodnostnih vprašanj, članek začetkom meseca oktobra. Uredništvo.) S temi poljskimi informacijami o delovanju Stjepana Radića v Moskvi se mi je zdelo. potrebno seznaniti ju-goslovensko javnost, da spozna tega demagoga v pravi podebi in se proti njemn primemo opredeli, ako bi hotel pri skupščinskih volitvah posegati v volilno borbo kot nekak spasitelj Jugoslavije. Politične vesti. = Bivši minister si izposoj uje mili* Jone. Beogradski fis i poročajo, da si je bivši Davidovi&Koroščev minister no* tranjih del Nastas Petrovič izposodil od imovinske občine v Sremski Mitro« vici na zelo čuden način 2 in pol mili* jena dinarjev.. Ta denar vporab1 ja se* daj v agitacijske svrhe v Južni Srbiji. — Fa pravijo, dii je bila Davidovih Koroščeva vlada preti korupciji! Ali ni to korupcija, ako si državnik izposodi iz javnega fonda denar za vo!ilno agi» taci jo? Kdo povrne javnemu zakladu to ogromno svoto? Nastas Petrovič? Dvomimo! = Dr. Peric socijalno-demokrat-slzi kar.dicot za L izbijano. N*a nedelja ski zaupniSki konferenci, ki jo jc skli* ca*a ljub"iti- i,ka krajevna organizacija SPJ jc bil do'očen za socijalno=demo; kratskegatec: Jak. Sernel, mtrar v Begunjah, njegov namestnik Jos. Za'đr v Do7nji Otavi; za liubljarsko okolico: /os. Kozin, posestnik na Isu, namest* nik Viktor Novak, posestnik v Vnanjih goricah; za Novo mesto: Jos. Frank, nosestnik v Oermošnirah. namestnik Al. Les Jak. delavec v Mrz'i luži; za Ra* dovljico: Jernej Bohinc, m'inar v Trbo* jah, namestnik Tomaž Habjan. posest* ^»k v Podbrežju. — »S'ovenski Repu* blikanec« pravi, da je to lista »brez po* kurjene go5^ode**. Prav! Kaj pa je Albm Prepe'uh? AH ta ne snada med »•*okvarieno Gospodo?« Kaj pa jc z »Oblači^ieo«? = Krnđldatna f?sta SKS za UmV l^no — Novo me«to. Kandidatna fcta Samostome kmetske stranke za Ljubljano — Novo mesto je bila vložena na deželnem sodišču dne 1^. t. m. ter ie bila potrjena m bo po redn tretja. Kandidatke so: nosilec: Ivan Puce H posestnik in narodni nosHnec iz Velikih Lašč. ČrnomeH: kandidat Janez Stmg-r. župan v Črnomlju, namestnik Fran ŠtuHer, župan v Suhorju. Kamnik: kandidat Janez Lovrač. pos*stn'k v Moravčah, namestnik Viktor Fn^el-man, posestnik v šm^rtnem pri Tuhinju. Kočevje: kandidat Franc GHe-be, posestnik v Krkovem, n*mesWk Janez H'ti, posestnik na Osolniku. Kranj: kandidat Ivan Ankele, posestnik v Sv. Ani pri Tržiču, namestnik Valentin Starman, posestnik v Suhi pri Skofji loki Krško: kan^dat imr. Fran Zupančič. LjuhHana — Rakovnik, na-mestnik Franc Drnovšek, posestnik na Raki. Litija: kandidat Ivan Orabnir, posestnik v Kostrevnicl namestn:k Janko Bukovec, tajnik SKS, Ljubljana. L o-gatec: kandidat St. Lenarčič, župan v Novi vasi pri Blokah, namestnik Anion Meden, posestnik v Begunjah. Ljubljanska okolica: kandidat Jakob Kušar, posestnik v Notranjih goricah, namestnik Josip Cerne, posestnik v Zgornji Šiški. Novo mesto: kandidat A. Kline, župan in posestnik v Gor. polju, -namestnik Josip Zupančič, posestnik v Trebnjem. Radovljica: kandidat Ivo Ažman, posestnik v H rasah, namestnik Milan Mravlje, geome-ter v Ljubljani. — »Start liberalce« v redakciH »Sloven- ca* piše e geslu hlapcev- in o »politiki đrobtln«, zato ker smo včeraj objavili uvodnik, v katerem pravimo, da je naloga SJo-ven?er, da efektivna ds!ak> b ustvarjalo, mesto da se prepirajo za splošna načela, pri čemur smo mislili avtonomizem in uruse nličr:c brerupnoiti }ttgosIovenskih icderali-stov. To niše poil IčV.o »taOšče, k! je raz-■nra ic k! zdUo h*h!tn koristi neodložljivim po: rebara slovenskega gospodarstva In slovenskih duševnih interesov, to nase stališče, ki prepoveduje praktično b^rbo In spretno, poštena politično akcijo v Beograda ira učvrstitev nase Industrije, trgovine ia c?brtl ter naSega clžjesa hi višjega šol-s*vs, hnc-nujg i stari Pbtraljc: v uredništvu cSiovenaa- Dgc~-!o IđapeeV«, >poKtIko drobihM Nc, bratec »Slovececc, to ni geslo hlapcev, to Je jrcslc tistih slovenskih indu-striicev in trgovcev, ki si belijo glave, ka-ko bode izpeljali naSe domiče tovarne in vso slovensko trgovino iz sedanje in še huje preteče gospodarske; krize. Take skrbi za obstoj tvoralc in za njihov bodoči razvoj imenujemo ml praktično politiko In vsako akcijo v Beogradu. IS odpomorc, imenujemo aktivno aH pozllvno poHtlkot Kadar se minister v Beogradu zavzame 2a duhovniške plače, ni to »politika hlapcev« ia tdrob-tinnego politika poštenega državnika, Politiko hlapcev in drobiln so delali v bivši Avstriji klerikalci, ki so prodajal! naše največje nacijonalnc svetinjo, da jim je dunajski, avstrijski, nemški, habsburški Imperija-tlzem metal dreb I::e pod miz) In s tem zadrževal med Slovenci vsesplošno zmsgo naetjonamosti In osvobojer.ja! Skrb, da se v lastni državi izrabijo vsi viri, da se pomaga vsem pokrajinam, da detemo na pro-cvitanju n?s vseh, pa ni hlapčevstvo ta pobiranje urobtin dragi »stari liberalec«, nego edino pravilno ppjmovano patrljotično delo v korist cele Jugoslavije. ±= K reionni volilnega reda v Ita-Hi. Mussotini ie predložil 2bci!uci načrt novega volilnega reda. kakor smo poročali. Reforma vsebuje po de sedanjih vesteh 14 členov in ovala enoimen-rfca volilna okrožja. Postavljanje kandidatov po listah bo tuut odpravljeno, vsako volilno okrožje ho volilo enega poslanca. Izvoiien bo tisti kandidat, ki dobi največ glasov. Ožjih volitev ne bo. Kanmdat, ki je dosegel relativno večino, je s tem že konenovetjavno izvoljen. V tem pogledu se krije nameravani novi voiiini red z angleškim ter bo seveda imei tadi iste dobre in slabe strani, kakor ta poslednji. Ka eni strani je dana tudi s tem volilnim sistemom mnogo večja možnost, nego s proporcionalnim, da izide iz volitev enotna in enovrstna večina. Na druri stram na je volilni red 2 enoi.merskimi volilnimi okrožji ?elo krivičen. Ker zadostuje za izvolitev relativna večina, se lahko zgodi, da dobi večino poslancev stranka ali blok strank, ki je v manjšini, in sicer lahko tudi v prav neznatni, ako nastopi veliko število strank, medtem ko ostane več;na prebivalstva na ta na-č'n brez vsakega zastopstva. Med dru-g:mi preurerrDirr;jt ki j:h predvideva tozadevni zakonski načrt, naj omenimo še zvišanje števila r°slance\\ katerin bo 560 na^n^to 5"5. F.n poslanec bi nri-5el na vsakih 70 tisoč prebivalcev. Štc-vi!o mandatov se določi po posameznih pokrajinah in pot~m se pokrajine razdelijo v tol'ko vob'lnih okrajev, kolkor ima poslancev. Glasovalo se bo z glasovnicami, ki se bodo oddajale v zavitkih, katere preskrbi vlada, torej v t^koimenovan'h državnih zavitkih. — Med Jugosloveni r*ora vzbuditi reforma odpor radi svoje kričeče krivično-sti. Morda pomeni ceh* velik udarec za naše Ifu^stvo, da bi ostalo brez zastopstva?! Treba pa počakati, tTa se do'o-Č»»o volana okrožja. — Ita^tanski listi pišejo obse?no o re^rmi in opozicija napoveduje kenec fašizma, ali fašisti mislijo, da se z nevo volilno reformo Ziiova u t rde. = Koliko davldovićevcev bo Izvo-Uen'h? Jaša Prodano v ić. vodja srbske republikanske stranke, ki pa je sicer v zelo intimnih stikih z Davidovičevo demokratsko stranko in temeljito pozna razmere v Srbiji, se je javno izrazil, da ne bo po njegovi, na točnh opazovanjih sloneči sodbi pri skupščinskih volitvah izvoljenih v Srbiji več kakor k večjemu € — Čitaj in piši Šest Davidovičevlh pri-stesev. — Tudi v krogih stranke same se vedno bolj utrjuje mnenje, da bodo volitve za Davidoviča končale s katastrofalnim porazom. Sicer pa tudi ni drugače mogoče! Kdor se v Srbiji veže z Radiem in slovenskimi klerikalci. samo iz strankarske gospodstva Žel jno-sti, ta je dolgrcl svojo vlogo In tudi ne zasluži druge usode! = Davldovič^evl kandidati za Za> greb. Glasilo davidovičevcev oziroma politikov »srednje lin" je« »Slobodna Tribuna« objavlja kandidatsko listo Da-vidovičeve stranke za mesto Zagreb, Nosilec liste je dr. 2ivko P e t r i č 1 Ć, advokat. Sreska kandidata sta Pdo S c h 5 h, arhitekt in Slavko Z t m m e r-m a n n, lekarnar. Ti politiki srednje linije se skušajo nasloniti na komunistič* no-radičevske republikance. — POLICIJSKA URA ZA GO-STILNE IN KAVARNE. Veliki iupen je dovolil, da smejo biti gostilne in kavnrne v Ljubljani odprte na sveti ve* čer do l. in na Silvestrovo — do £ ponoči. O E* 134 T 1 P l c t: : o. B MESTNI TRG 5 »ERN ATO Vl( Dramatičen preobrat v Mussciinijevi ociifiki. V Rimo, 21. dec Včerajšnja popoldanska se a poslanske zbornice, zadnja pred božičnim! prazntk!, ki naj bi se bile raztegnile t;a do meseca februarja, je prinesla zborn'ci In vsi ItaliJ! senzacijo, kakor je, odkrito povedano, ni pričakoval nihče. Zborn:ca je razpravljala proračun flnanc*-nega ministrstva in tinančni minister De Sfefani je podal svoj ekspoze, nakar je bil predlagan in sprejet zaključek razprave. Govoriti bi bili morali Ie se predlagatelj! resolucij. Kar vstane ministrski predsednik MussoHni in pravi počasi povdarjajOČ vsako besedo: »štejem si v čast. da predlagam zbornici nasiednH zakonski načrt: Izprememba besedila političnega volilnega zakona od 31. decembra 1923, St, 2594. 2e!im, da bi se odseki sestali k razpravi o tem zakonu 3. januarja 1925 ob 10., in želim, da se Istega dne ob 15. snide zbornica k nadaljevanju svojega zakonodajnega dela*. Zbornica je ostrmela. Nekoliko trenot-kov je bilo tiho in mirno, da bi slišal mi$ teči, potem pa ie zasumelo: nove volitve pred vrati! In kakšen je ta novi volilni zakon? Porazvedelo se je takoj: enomandat-sk? volilni okraji; angleški sistem, ki izključuje ožje volitve in daje mandat kandidatu z relativno večino g'ascV; pomnožitev števila poslancev od 535 na 560: na vsakih 75 tisoč prebivalcev v okviru provincije en poslanec; državna glasovnica in volilna .celica. Zbornica se sniđe Že 3. Januarja, odsekt bodo nemudoma obdelali novi zakonski načrt, zbornica ga bo sprejela — tako praviio vsaj. da pričakuje Mussolinl — In potem bo sledil razpust zbornice, nove volitve pa bodo razpisane tam za mesec april aH mijnlk. da bo nova zbornica še mosJa pravočasno, do 30. junija, rešiti državni proračun. Vsa Italija je ostrmela ob tem nepričakovanem dramatičnem preobratu, ki pome-nja popolen polom dosedanje revolucionarne fašistovske politike in pravcato kanitu-Iaci*o ministrskega predsedniVa Mussolinlja pred opozfcMo. Preobrat je bil pripravljen tako tajno, da niso vedeli zanj Izvzeti člani ministrskega sveta, niti najožji pristaši samega ministrskega predsednika, in prišel je tako nepričakovano, da se opozicija sama začudeno vprašuje, ali ie stvar resn:čna In dvomi o resnih namenih gospoda Mus-soliniia. In res! Potem, ko je prav do dna razburkal vso državo, da je spravil pod streho volilno reformo, ki je pravcati svetovni tinf-kum s svojo korrandirano dvetrcti'n«:ko veČino, katera naj bi rešla vsa najtežavnejša poPtPna in gospodarska vr>rafanja; ko Jc prlsMil zbornico, da je sprejela ta volilni znkon, d?siravno mu zje bila v ogromni večini otočno nasprotna: na prfna''a sMaj po nekoliko mesecih Mussolinl in priznava vsemu svetu, da se je strnbovito motil, da še )e grozno varal! Mussotini sam ne priznava popolni polom svo?e dosedanje politike, priznava, da njegova več:na nI sposobna za delo. da jo je treba pomesti iz zbornice, da je treba po'azati fašistovsko revolucijo In r.jene »uspehe« ter se vrniti k starim, normalnim razmeram in sistemom. Jtartanska Javnost se začudeno v-orašule, kako >e moglo priti tako ncnr»doma do tega preobrata, ker sj ne more misliti, da bi bil fašizem in njegov vodja sam po lastni Iniciativi vrgel od sebe orožie, ki pa obrača oči na Kvirlnai. od kar je edino mogla priti odločilna beseda, ki jc, kakor bi odrezal napravila konec fašistovskemu samosilstvu. Kralj Viktor Emanuel se ne vmešava v po« stično delo. ali odToSStno je posegel vmes, ko je šlo leta 1915. za vstop v vojno ob strani Antante, posegel je vmes, ko je šk> za fašistovsko revolucijo, ki naj bi prerodila Italijo v svežem nacijonaln^m duhu In bi brez njegove privolitve nikdar ne bila uspela, in posegel je vmes sedaj, ko je šlo za to, da se napravi konec. So sicer ljudje, poetiki, k! menilo, da je predlortev nove voline reforme !e trik gospoda Mussol'nl«a, kl bi mu naj HI namen da odvrne pozornost javnosti od škandalov, ki rastejo iz fašizma, kakor gob© po dežlu; ali to mnenje izgublja vso podlago ob dejstvu, da se zbornica zopet sltcu'e po kratkem štirinajstdnevnem premoru in sc H določa kot glavno delo ravno razprava nove* ga voljnega zakona, č^rru taka Mtrfca če naj M sprejem novega zakona n* Ime! za poledico razpusta zbornice In novih vo* litev?! * Je pač prišlo, kar je moralo priti: fašl-stovski vladavini ie pišejo zadnji dnevi. Novih volitev najbrže ne bo vodila .MussoHni jeva, temveč nova Salandrova vladaj Štev. 294 »S LOV r H S KI N"A R OD- dtie 25. decembra 1924. Nalik klerikalcev - sovražnik Slovanov. Eden najzagrizencjših sovražnikov Slovanov je bil pokojni cesar Fran Josip. Vsemu svetu je bilo to znano, naših kle* nkalcev pa to rr oviralo, da bi ga ne častili kot nMtfškft, pred katerim so se valjali v blatu in prahu kakor ščeneta, da se je to gabilo celo Nemcem samim. Nedavno tega so bila v založbi »Ni* kola« na Dunaj« obelodanjena pisma, ki jth je svoje dni pisi! Pran Josip raz* nim svojim ministrom in drugim držav« nikom. Med temi so za nas najbolj za* ruroiva tista, ki se nanašajo na slo van* ske narode in kažejo v bengalični luči stališče, ki je je zavzemal ta predzadnji Habsburžan na cesarskem prestolu na* prani Slovanom. Oglejmo si nekaj izmed teh pisem! Leta 1888. je posetila takratna srb* ska kraljica Natalija Dunaj. Dasi takrat se ni bila razvita jugoslovenska ideja, je vendar ta poset povzročal Franu Jo* sipu silne skrbi. Mož je pač instinktivno čutil, da je jugoslovenska ideja na po* hodu in da pride čas, ko bo ta id_ja trrumfirala celo nad velesilo Avstro* Ogrsko. Fran Josip je brzojavil ministru zu* jaanjih del grofu Kalnokvju: »Ker pride kraljica Natalija na Du* naj. so potrebne najstrožje odredbe, dđ ji dunajski Jugosloveni ne prirede no* benih ovacij.* Istočasno je ukazal ministrskemu predsedniku grofu Taaffeju to*le: »Odredite, da je policijski ravnatelj odgovoren za to, da za vsako ceno — in če je treba vporabiti v to največji policijski aparat — prepreči, da bi srbski kraljici Nataliji ob njenem pri* hodu na Dunaj in med njenim biva* njem tu prirejati dunajski Jugoslo* r'eni in slovanski dijaki kakrkšnekoli ovacije. Stvar je zelo nujna!« Ker so kraljico Natalijo vkljub tem strogim naredbam dunajski Slovani si* jajno sprejeli, je bil Fran Josip raz* jarjen in ves divji. Poslal je grofu Taaffeju toAe pismo: »Vkljub mojemu strogemu ukazu je danes slovansko občinstvo navdušeno sprejeto kraljico Natalijo pred rusko cerkvijo in jo ektemirato. Pričakujem, takojšnje poročilo in opravičilo policij* skega ravnatelja, ki se mi po dogodkih ~a crnjega časa nikakor ne zdi dorasel svoji nalogi in glede katerega ukazujem, da mislite na nadomestilo. V dveh mesecih pričakujemo poset nemškega cesarja in do takrat mora na Dunaju vladati drug red.« Ko se je snovala rusko * francoska zveza, so jo takratni slovanski državni poslanci na Dunaju z zadoščenjem po* zdr^vljali. To je delalo hude preglavice takratni nemški m avstrijski vladi, zla* sti pa cesarju Franu Josipu. Zato je pisat ministrskemu predsedniku Taaf* fcju pismo, v katerem pravi med dm* gim: y>Od prvega irenotka sem imel in še imam čusivo, da je treba ožigosati na* stopanje ultra * Slovanov. Prepuščam Vam, da presodite, da-li bi ne bilo umestno, z vso energijo nastopiti proti demonstrantom. Hrvatski ban, ki sem ga radi neke brzojavke zagrebških študentov pozvat, naj intervenira, mi poroča, da je že izsledit pošiljatelja brzojavke in da se nadeja, da bo iztaknil tudi druge ude* ležence. Da bi se enako postopalo tudi s hrvatskimi študenti na Dunaju, bi bilo želeti...« Kmalu na to je imel vladika Josip Juraj Strossmaver jubilej. Ta jubilej so hoteli proslaviti tudi dunajski Slovani. Napeto razmerje med Franom Josipom in Strossmaverjem je znano. Proslava vladike Strossmaver j a, ki ga je smatral za velikega panslavista in torej tudi za veleizdajalca, je bila cesarju silno zoprna. Zato je osebno nastopil proti tej proslavi in pisal mi* nistrskemu predsedniku Taaffeju: »V časopisih čitam, da prirede sto* vanska društva na Dunaju v proslavo Strossmavrjevega jubileja dne 18. mar* ca zahvalno službo božjo, dne 19. marca pa koncert in banket z udetežbo slovan* skih parlamentarnih krogov. Dajem Vam v razmišljanje, ako bi morda ne kazalo vzpričo raznih Ščuva* jočih dogodkov zadnjih dni sploh pre* povedati to proslavo ...« škoda, da še niso objavljena pisma m brzojavke, ki jih je pošiljal svojim ministrom v zadnjem času. Na primer ob času ljubljanskih sep* tembrskih dogodkov leta 1908! Takrat, ko je v silnem pangerman* skem ogorčenju demonstrativno poslat iz svoje privatne blagajne 20.000 kron kot svoje osebno darVo za zgradbo nemškega gledatišča v Ljubljani! Takšen je bil Fran Josip, ki so ga klerikalci poviševali v nebesa in po ka* terem še danes pretakajo grenke solze! Sokolstvo. Mejni temelji sokolskega dela. Na dnevnem reda VTT. občnega zbora >ČeŠkosIovcnske Sokolske Obce«, o katerem smo kratko že poročali, je bilo poleg smernic bodočega tehničnega in organizacijskega dela tudi najvažnejše vprašanje soknlskega pokreta, njegovo idejno ozadje !n principi, po katerih se razvija Sokolstvo v eno največjih In najmočnejših organizacij. Odsek, kateremu je bilo poverjeno to deio. je sprejel več resolucij, v katerih ?e izraženo stališče češkoslovaškega Sokolstva do države In naroda terSlovanstva, socijalizma, verstva m klerikalizma. Sokol in država. Kot državljan in sin svojega naroda mora biti Sokol nosilec narodnega, napred-rrsga demokratičnega programa. Njegova dolžnost je delovati neumorno za razvoj In napredek svobodne države. Sokolsko delo ni omejeno samo na udejstvovanje v organizacij?, temveč obsega celokupno javno In zasebno mljenje. Masaryk pravi: »Vsak Orav: zavedni Sokol bodi čuvar, torej po-:ieerp In sodjami delavec naše republike, rcaše demokracije U Sokolstvo mora braniti državo proti vsem notranjim in zunanjim sovražnikom, pripravljeno mora biti v slučaj potrebe žrtvovati tudi svoje življenje za grospodarsko m kulturno svobodo svoje-za naroda. V notranji politiki mora stati na braniku državne oblike in stremiti za *em. da s« ta oblika izpopolni v duhu sploš-?;ega napredka. Vsaka reakcija in vsako naprednja*tvo. naj se skriva pod kakršnim-*vOll plaščem, fma v Sokolstvn najodločnej-sega protivnika. Sokol in socijalizem. Politično prepričanje Sokola mora biti v skladu s sokolskim! principi. Zato Je dolžnost vsakega .sokola boriti se proti strankam, čirih program nasprotuje smernicam sokolskeg'a ce'a. Med take stranke spadajo v prv!, vrsti komunisti in klerikalci. Nacionalna Ideja je osnovna misel Sokolstva in ?ato mora iti sokolsko delo v narodnem dnfcn in narodnih Interesih. Sokolska ljubezen do naroda mora biti plemenita in požrtvovalna, ne sme pa postati šovinistična, zakaj Šovinizem obsoja Sokolstvo tudi pr: dragih narodih. Cilj te ljubezni je brat-:>k: sporazum vseh kultunth narodov kot enakopravne celote, ki stremi za vsečlo-veškimi ideali. Taka mednarodnost, ki pa nI breznarodnost pa tad! ne protinarod-nost. se ujema s sokolskim nacijonalizmom in ga obenem izpopolnjuje. Sokol in Slovanstvo. Stališče Sokolstva napram Slovanstvu je izraženo v neodoljivi Želj!, da se slovanski narodi kulturno, gospodarsko in politično čim bolj zbližajo in da pride čim prej do ustanovitve vseslovanske sokolske zveze. V tej želji se je združilo češkoslovaško sokolstvo z iugoslovensklmi brati in je pripravljeno žrtvovati vse moralne in gmotne sile, da stopijo v ta kros tudi drug! slovanski narodi. Pravo Sokolstvo je poklicano, da premaga z bratsko ljubeznijo vse kar loči slovanske narode. Resolucija o stališču češkoslovaškega Sokolstva do Slo-vanstva veli med drugim: »V duhu bratske strpnosti hočemo preko vseh nasprotstev In razlik, gojiti hočemo tesne medsebojne stike in podpirati v naprednem duhu druga slovanska plemena na vseh poljih javneea življenja. Ustanavljat? In podpirati hočemo družabne ustanove, iz katerih bi moglo Slo- j vanstvo črpati pouk in sredstva za svoj I razvoj in medsebojni sporazum. Po svoj:h ! močeh hočemo prispevati k olajšanju bede In trpljenja vseh s'ovanskih bratov in sester. Razvoja Slovanstva, v katero trdno veru.'emo, hočemo ugladiti pot z neumornim delom za vzgojo zdravega m krepkega pokolenja, sposobnega za velika dela In prožetega s silno voljo za dosego skupnega cilja.« Sokol in politika. Sokolstvo obsoja vsako krivičnost in nasilno nadvlado katerekoli organizacije al) stana. V tem je Izraženo tudi sokolsko stališče do ekstremnih političnih strank. Njegova dolžnost je, da ustvari v imenu bratstva potrebno nravno ozračje za socijalni napredek ljudstva. Zato nalaga vsem članom, da skušajo po svojih močeh vplivati na državne organe, tako da se potom smo-trene zakonodaie onemogoči vsako za'ira-rje aH Izkoriščanje posamnih stanov. V privatnem In lavnem življenju mura voditi Sokola čut pravičnosti in ljubezni do bližnjega. Sokol in verstvo. Stališče Sokolstva do verstva je Izraženo Že v Tyr5evih besedah: »Naprej, neprestano dalje, boj vsakemu zastoju, vsakemu naz4dnialtva?c Zvesto Idealom pravičnosti, ljubezni do bližnjega In nravnosti naj Sokolstvo samo premišljuje o svojem verskem prepričanju, o svetovnem nazira-nju in moralnem prizadevanju m naj se ravna po rezultatih tega premišljevanja v vsakdanjem življenju. Sokolstvo obsoja netaktno ali nestvarno, versko in protiversko agitacijo, z druge strani pa priznava načelo popolne svobode* tudi glede verskega prepričanja. Po teh glavnih smernicah naj vsak Sokol opredeli svoje razmerje do cerkva. Sokol in klerikalizam. Resolucija o Sokolstva* In klerikalizmu se glasi: »Klerikali zem. kakršen se pojav« Ija v sedanjih časih, zlorablja verski čut v prosvetne, egoistične, stanovske, strankarske in druge namene. Sokolstvo je iz nrav-nih nagibov proti vsakemu klerikalizmu. Deluje in bo delovalo proti njemu z odkritim in ljubezni polnim prosvetnim in delom med zapeljanim in nepoučenim ljudstvom, z druge strani pa z energičnim toda pravičnim nastopom proti zapetjivcem. Pri nas se je sedaj razvil v največjo nevarnost katoliški klerikalizem. proti kateremu Sokolstvo v prvi vrsti deluje In bo delovalo. V sokolskih organizacijah ni mesta onim. kdor zavedno in prostovoljno služi-o klerikalnim Interesom. Dolžnost vseh Sokolov, zlasti pa sokolskih činiteljev v političnih strankah je, delovati v smislu skupnega naprednega- nastopa proti klerikalizma. Sokolstvo obsoja tudi vsako indiferentnost na-pra ;i klerikalizma, ki podecvvuje njegova epasnost. — Silvestrov več-r Ljubljanskega Sokola v telovadnici v Narodnem domu dne 31. t. m. obeta izredno zrbavo, ki bo zadovoljila vs? ko jrar, ki se želi v smehu in veselju posloviti od tekočega in v naiboljšem razpoloženju pričeti novo leto. Priprave za prireditev so v polnem teku, pestrost programa, v katerem prevladujejo Izbrani komični nastopi, bo zadovoljila tudi najraz-vajenejše posetnike. Resni telovadci so za ta večer prepustili glavne vloge priznanim komikom, čarovnikom in čistim pevski^ grlom. 708/n Mestni uslužbenci in nerentstvo Ljubljanski mestni uslužbenci, zlasti uradniki in s'uge. so pod prejšnjim režimom zaman moledovali za to, da bi se jim v veliki stiski, v kateri žive, dala kot majhno blažPo vsaj 13. mesečna plača za božič. Prejemali so s^mo lepe besede, pozneje pa že tudi teh nič več. Mestni uslužbenci so naposled čisto jasno izpoznali da ne dobe niti ficka. če ostane še do konca leta na krmilu klerokomtmističnl režim Novi gerentl so pa stvar takoj vzeli v roko z vso resnostjo in dobro voljo. Imeli so pri tem najtežje stališče, kajti prednik! so jim zapustili lepo izprazniene mestne kase. Kljub temu pa Je gerentski svet storil, kar je mogel. Ni mu žalibog bilo megoče dati uslužbenstvu zdr«J 13. plače, pač pa božičnico v denarju. Pri tem se je oziral glede odmere čisto pravPnu na višino in kekovest uslu^bcnostl. d~lje pa na to, kdo ima poleg plače posebne doklade. kdo je šele pred kratkim, avanslral in kdo je morda šele nedavno prišel v mestno službo, a razmeroma kmalu dosegel mesto, na kakršno so drugi, starejši kolegi morali čakati dolga leta. To Je le socijalno pravično, četudi ne po onem receptu, po katerem so klerokomunisti skušali popolnoma zabrisati razliko med najmlajšim mestnim delavcem in mod mestnim uradništvom, češ, saj imate vsi errke želodce. To Je bilo seveda le de-mago^ko gesV> Lemeževcev, pod katerim so, varujoč, kolikor se je dalo, vnanjo obliko, pušča't uradni«tvo na cedilu tako dn Je bila navidezna "O'eichmnchereU od blizu pogledana naibridkejša krivica za one, ki so vi*je kvalificirana mesta, t j. uradniška raznih strok, mogli drseči šele po do'gih študijah, ob ve'Iki pomri sredstev in izgubi let, v katerih Je manj Študiran ali neštrdi-ran človek že zdavnpj m z-s^žku. Stari režim je pa bil še toliko krivičen, da je delal pač največje razlike m^d razno kvalificiranim! deTavci in nekvalificiranimi, ni na o tem pravi'nem načelu nikoli hot^l nlč?sar slišati pri uradništvu. ampak je skušal tam postopati čisto po političnih simpatijah In antipatijah. Sp'oh Je stori! kar je mogel, da spravi v svoji r->!jševiški zagrizenosti ravno mestno uradništvo v čim težavnejši gmoten položaj napram drugim kategorijam uslu'benstva. Če pa je šlo za vprašanje s'uTsene odgovornosti, se Je seveda od uradnikov zahtevalo vse kaj drugega In j"h merilo s čisto drugačno strogostjo, kakor druge. Tedaj seveda je bilo prav, da ima uradnik visoko splošno in strokovno naobrazbo. — Zlasti lepo socijalno gesto je pa sedanji gerentski svet napravil, ko se je z božičnico spomnil tudi občinskih vpokojen-cev in njih vdov. Naj si vsi. katerim Je ge-ren'skl svet sedaj po vseh močeh občme olajšal vsai praznični čas. Izračunajo prav točno, kaj bi jim bi'i za potice dali klerokomunisti. Morda bi bili gotovim mestnim delavcem, ki so jim bili politično pri srcu, pod kakim sramežljivim, nazivi — objektivnim naslovom, kaj odrinili, uradniki In s'uge bi pa z absolutno gotovostjo ne bili dobili nič. Gerentski svet ima boljše srce; mislil je na uradnike, sluge in delavce in vpokojence. Ravnal Je p r a v ič-no socijalno, a ne po političnih ozirlh. Zahva'e za to pa od onih, ki so jih prejšnji gospodarji demagoško razpalPi, seveda ne pričakujejo nobene. Več pa tudi gerentski svet, da se izpostavila s svojim ravnanjem besni Jezi svojih prednikov v občinski upravi In njih najhujšemu demagoško-topovskem ognju. Pa ta ga ne bo bolel Boleli bi bili le mestne uslužbence njih lepi, če bi komandira! še g. Peric. HOLLYWOO 25.26 mu 25.26 XII. _. film v filmu. Veseli doživljaji iz idmskegra življenja. 42 ttlmsteh rvezd v enem filmu. Počenšt od Pel« Utvari in Cknrl«« 6feap!!oa do male Ba- '••fT s* vrstijo filmske veličine velike Paramcnntove tovarne filmov V 7879 Hollvwoodu. Izven progama novi Ga urno nt - Jo u rn a i. Samo2dni! *. G1NETTA ELITNI KIJIO MATICA Pretfsteve ob: V* 3., O., »/i 8. I« 9. PrađRAuani!*: Veliki Gatimont-ftlra! Samo 2 dni! 8METTA rUTSE RISC mATICA Julijska Krajina. — Kako je lepa bošična misc! o miru in dobri volji I AH kje sta mir in dobra volja? V Julijski Krajini živi naš ro3 v razmerah, ki glasno kličejo po obrambi njegovesa obstoja. M'.žje skrbnega srca pozivajo vse dobro misleče v strnjeno vrsto prc»ti pritisKU, ki našemu ljudstvu ogroža bo iočnost. Toda slučaji s t, jasno pokazali, da ni po-«\sodi razpoloženja za skupnest, iz dveh #struj se razvijata dve stranki, in tako nastaja potreba dveh krepkih političnih organizacij, ki si bosta pač morali biti edini v vseh glavnih (ojkah dela za eksistenco Slovenstva v deželi. Ako ni več nade za enotno nastopanje, čemu pač bi potem silili skup. kar se deli po naziranjih, ker bi to no h«la nfkaka gio-boko podprta skupnost in ker nobena prisiljena reč še ni daia dobrega sadu. Saj se labko tudi v dveh političnih organizacijah možko in odločno branijo interesi slovenskega ljudstva! Pri oblasti se lahko kaže enotnost slovenskih zastopnikov v vseh vprašanjih, ki so vitalnega pomena za nas. Eni na eno, drugi nn drugo stran, dva praporja naj zaplapolata in pod njima naj se goji vse, kar treba za borbo v prid slovenskemu ljudstvu. Toda medsebojnega sovraštva ne sme biti in vsaka polemika v javnosti bodi stvarna, da se ne bo mogel z razdori in razkoli med Slovenci okoriščati drugorodec, ki preži na vsako priliko, da jo izrabi proti njim. Pritegniti se morajo k trudu za slovensko udejstvovanje vsi sloji, kmet, delavec inteligent. Dolžnost slednjega je velika, zato pa narekuje sedanji položaj v deželi baš inteligentom medsebojno mirno razmerje in dobro voljo. Oni so in ostanejo voditelji, od njih je odvisno nastopanje za pravice ljudstva in na nje pada odgovornost za storjeno in nestorjeno politično delo. Zato pa pred vsem božičnega miru, dobre volje in poštenja med one, ki so poklicani voditi naše ljudstvo, preko njih se potem lahko oprime enotna brambna misel vseh slojev, pa se končno razvije politična sila, ki si bo znala pribojevati uspehe! — Zveza prosvetnih društev na G> rišketn marljivo deluje. Združuje društva, da poslujejo uspešno v korist nen šega ljudstva. Zbirajo prosvetne in socijalne tečaje, predavanja, otvarja knjižnice, skrbi za dramatični pouk. s kratka vsestransko prosvetno je delo Zveze. »Adrija« se udejstvuje vrlo dobro. Požrtvovalni činite*jI, ki vzdržujejo Zvezo, hočejo odslej še z večjo vnemo delovati in vabijo v svoj krog vse, katerim je pri srcu prosvetno napredovanje med našim ljudstvom. Pomnožen trud Zveze je toliko nujnejšl, ker se krŠČan-sko-socijalni strmkarji zaletavajo tudi v Zvezo prosvetnih društev in ji hočejo odtrgati člane. Tako početje je brezvestno in vse obsodbe vredno, ker korist takega rovarejna teče samo v prid drugorodcem! Zveza mora napredovati in se razširjati, zcrfo le skupaj vsi, ki so poštenega srca in dobre volje! — Gospodarsko propadanje se vedno bolj občuti v deželi. Po vinorodnih krajih je bilo ponekod letos mnogo toče, sedaj zahteva oblast še zastalega vinskega davka. Odkod naj vzame revni vinogradnik tisočake, da bo to plačal? Potem so razdeljeni plačilni nalogi za davke od leta 1914. do 1923. Gorostasno, nezaslišano! Legunstvo je pobralo marsikomu zadnje prihranke, doma je zemljišče trpelo, treba se je bilo zadolžiti, sedaj pa zahteva država davščine za to dobo, v kateri nI zemlja ničesar rodila. Odškodnine od nikjer, samo davek in davek. Ako pojde tako dalje zajame deželo popoln gospodarski polom. V Rim se pošilja jo pritožbe, tam radi govore o potrebi dviganja kmetijstva, aU v to svrho se dejansko ne zgodi nfč, prav nič! Obmejna politika bi morala biti v posebno pomoč prizadetemu prebivalstvu, ali v Julijski Krajini se ubija kmetijstvo in tako pripravlja prebivalstvo na izseljevanje. Potem pa toliko slovenskih fantov pri vojakih. Le redek je, da ni vojak. Starišl so po vojnih letih in trpkem begunstvu Izčrpani, sinovi se vežbajo doli v Ita- 1 li.il. doma pa ni delavske moči! Gospodarsko stanje v deželi vscpovsodl je tako, da kliče vso slovensko ljudstvo na obrambo. Treba :e energičnega nastopanja pri obla-stvih in gospodarske samopomoči! V to svrho mora združiti vse Slovence enotna misc!. Na» ponehajo politični prepiri — mislimo na svoje gospodarstvo! — Knjliico o tržaškem sospodarstva jm dobil minister Rava, ko se je mudil pred kratkim v Trstu, pri sprejemu v trgovsko-obrtni zbornici, V njej je povedano vse, kar se je po vojni zgodilo za Trst in kar se mora se zgoditi glede pristanišča, želez lice, rednega prometa itd. Povedali so ministru, da za vse to treba denarja. Minister Rava pa je bil glede finančne pomoči za bodočnost Trsta zelo občutljiv in se je izgovarjal s finančno tesnobo, ki večkrat zavira dobro voljo vlade. Opozorili so ministra dalje na ugodnosti, ki i!h vatvajo Benetke in katerih si želi tudi Trst... Pa jih najbrže ne bo! — Tiste dodatne ure za pouk slovenščine v osnovni Soli so pravo slepiio. Prt kaki razpravi o postopanju z maniriinami bi italijanski zasropniki seveda s ponosom pokazali na te ure rekoč, da v itaUiansici n.ici-jonalni dr2avi mora biti šola Italijanska aH poskrbljeno je za drugorodne otroke z dodatnimi urami. Pozabili pa bi povedati, da je v teh dodatnih urah izključen pouk čitanja In pisanja ter da se pripoveduie otrokom v teh urah samo pravljice. Ali teh dodatnih ur ni povsodi. — v Istri skoro nič! Vojna proti slovenski abecedi je posebno značilna za italijanske pedagoge, ki gospodarijo s slov. šolo. Pravijo, da bi se s poukom Čitanja in pisanja v dodatnih urah vstvarjale nove zmešnjave in nove težkoče v glavah slovenskih učencev. Resnica je ta, da ima Šola poitalijančevalni namen, katerega ne smejo niti najmanj ovirati dodatne ure. Naši otroci so večinoma nadarjeni in bi prav lahko prenesli pouk slovenske abecede v dodatnih urah brez škode za italijanščino. Slovenci bodo nadaljevali boj za svojo šolo In končno morajo tudi prodred s svoj pravičn zahtevo! — Od kod naj Jemljejo? V Bari don na koncu Italije so otvorili univerzo. Italijanski listi ginljlvo pripovedujejo, kako požrtvovalno hočejo razne občine v deželi podpirati to univerzo s svojimi stalnimi letnimi prispevki. »Plcolo« izvaja, dt bi morala julijska občina na enak način podpirati trgovsko univerzo v Trstu. Zelo lepo ali odkod naj jemljejo denar? Gospodarstvo po deželi je na tleh, davki naravnosr dušljo slovenskega kmeta, po občinskih uradih komlsa-rijo dragi tujci, občine Imajo nebroj novih izdatkov, tako da se ne vedo, kako si pomagati, sedaj pa naj bi še letno prispevale za Italijansko trgovsko univerzo v Trstu! Vsi slovenski žulji naj bi se porab«H menda izključno v dviganje italijanstva! Deiela potrebuje predvsem gospodarske pomoči, izžemanja je že preveč! — O tujskem prometu so razpravljal! v Gorici in postavili so si tudi odbor, ki naj se peča s tem vprašanjem, katero bi utegnilo goriški deželi, predvsem pa Gorici, mno?o koristiti. Velika ovira so vizumi, potem pa b- bilo treba skrbeti za ugodne železniške zveze in dobro preskrbo tujcev pevsodi. V bližini Gorice so velika bojišča, katera si želi marsikdo videti, ali ob sedanjih razmerah si ljudje premislijo potovati in ostanejo rajši doma, pa tudi iašizem je s svojim nasilstvom škodljiv tujskemu prometu. Gospodje v Gorici naj premišljajo take reči in store potrebne korake, da se omogoči dober tujski promet. Gorica bi ga potrebovala. Potem pa naj mislijo tudi na to, da je Gorica izborno prezimovališče. Gorica bi lahko živela in prospevala. samo zganiti se morajo znati oni, ki imajo njeno usodo v rokah! — Sovo povišanje cene kruhu v Pult. Kraljevski komisar je deloči! gledć na ved* no bolj drago moko nove cene kruhu, ki ac gibljejo po njegovi kakovosti za kilogram od 1.60 lir do 2.30 lir. — Nov odvetnik. S prihodnjim novim letom 1925. otvori v Idriji odvetniško pisarno g. Fran Vidmar bivši sodni svetnik. — Strah pred orožjem. Povsodi iščejo orožje. Te dn: so policijski organi v Trstu prišli k nekemu staremu vpokojenemu kapitanu Tržaškega Llovda in mu zaplenili zbirko dragocenega, redkega orožja, katero si je nabral na svojih potovanjih. Starega moža so celo zaprli, potem pa vendar izpustil! in vrnejo mu menda tudi zbirko. Pwve4 službene unetosti! Pri dopolnjevanju MAGGr zabele t . f ... t Stev. 0123 Cene dopolnjen h steklenic Din 5— 10-- 17-— 36 — n»1 se pazi na to, da se zabela dopolni iz MAGGI-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo MAOOH^v* zabela in ničesar drugega. Dnevne vesti. V Ljubljani Vera v Slovanstvo« Češki pesnik - legijonar Rudolf Me* dck je napisal v reviji »Narodna Misel« besede, ki na] bi odmevate v letošnjih božičnih praznikih po vsem slovanskem sve* t u. Pesnik je v težkih časih narodnega boja spoznal, da ne more narod rešiti nič drugega nego vera v njega narodno poslanje. Ves predvojni svet se je razvijal v znamenju volje. Toda višja oi volje je — vera. Volja izvira iz mogočnega vrelca Čustev in nagonov, ki se imenuje vera. Volja brez vere je mrtva, ker ne pozna predmeta svojega hrepenenja, ne smeri svojih p^tij. Krasne so besede: »Ne* smrtnost si zagotovi narod sam z voljo do življenja«. Narod Češki je imel vero v svoje ©svobojenje. Pričakoval ga £ pred vsem od Slovanstva. Njegova narodna energija in njegova volja ga je privedla do tega, da se je mogel sredi svetovne vojne osvoboditi sam. V ti svoji veri Je živel In v njenem imenu je zmagal. Toda ta narod je tudi veroval v — Slovanstvo! Svetovne vojne ni bog odločil tako, da bi bila prinesla zmago vsemu Slovenstvu. Slovanstvo je bila potrebna popolna svoboda Poljske, zjedinjenje Jugoslavije in ozdravljenje Bolgarije; verujem, da je bil potreben tudi padec germanofilskega carstva v Rusiji. Gotovo pa je bil potreben predvsem propad habsburške Avstrije in uničenje junkerske nadvlade v Nemčiji. V to je bilo treba tudi mnogo neizmernega trpljenja! Vera v bodočnost Slovanstva, ve* ra v najbližjo slovansko zvezo, k! počasi zori pred našimi očmi In pred očmi Evrope, vera v slovansko bratstvo, Je edina vera, ki nas more vest! novemu življenju nasproti! Ne smemo ostati v Evropi osamljeni, ne smemo izrabljati svojih sil samo z utrudljivim notranjim zavarovalnim delom. Gledati moramo dalje in naprej! Vera v slovansko bratstvo, M Jo moramo obnoviti v narodu s pravo versko vnemo, vera, ki jo moramo vstrajno in goreče propagirati v Jugoslaviji, v Poljski, v Bolzariii in seveda tudi v Rusiji in med emigracijo, mora nas dovesti, — kakor ie naa vera do* vedla do osvobojenta in samostojnosti — do tega, da bomo na veka varni ta veliki. Narodu ie potrebna ta vera, ker brez velike vere nI velikega življenja! Narod ne sme živeti od dneva v dan. naš narod v svojem položaju ne sme živeti brezmiselno, brez jasne in gotove opore, naš narod tudi ne sme čakati na čudeže daljnih svetovnih sanj 0 hitmaniteti. Vera v dosežno In bližnje slovan* sko bratstvo mu Je konkretna sila na poti k sporazumu ČloveStva, uresničenje slovanske solidarnosti mu le pred-podoba vsečloveške solidarnosti. Kakor mu v težkih dobah robstva t zv. realna in drobna politika — dasi mu je prinesla tudi marsikaj dobrega — ni mogla biti svetilnik bodočnosti, tako todi sedaj ne sme obstojati njegova narodna vera, ki naj ga dviga in mu podžiga duha, v zahtevi zavarovalnih priprav. Poleg teh priprav in nad njimi mora imeti vero v višje poslanstvo svojega naroda, ki se kaže v poglabljanju la organiziranja slovanske skupnosti, ki vodi v ustvaritev zveze slovanskih narodov! To mora biti njegova današnja narodna vera, ki bo vir vse njegove narodne energije! * ★ * — VESELE BOŽIČKE PRAZNIKE Selita vsem naročnikom, inserentom in čitateljem lista uredništvo in upravo »Slovenskega Naroda«. — Prihodnja številka naSega tista Izide v soboto, dne 27. t m. popoldne. — Odpotovanje kraljevske dvojice T Pariz. Snoči je bilq izdano to-le uradno obvestilo: Ker je Nj. Vis. knez Arzen v Parizu resno obolel, odpotujeta Nj. Vel. kralj Aleksander 1. in kraljica Marija nocoj v Pariz, kler ostaneta nekaj dni. Po informacijah vašega dopisnika je kraljevska dvojica odpotovala z orijent-ekspresom v Pariz. Na povratku iz Pariza se kralj ustavi na Bledu, kjer ostane nekaj dni. Za časa kraljeve odsotnosti bo izvrševal kraljevsko oblast ministrski svet — Ne sprejemajte v sluibo oseb brez vojaških dokumentov. V smislu razpisa velikega župana ljubljanske ob* lasti z dne 12. decembra 1924, št. 29.908, se razglaša, naj noben delodajalec ne sprejme v delo ali službo osebe, ki se ne more izkazati z vojaškim dokumen« tom. Da se predvsem omogoči izšle do* vanje vojaških beguncev, se prebival« stvo po razpisu ministra za notranje zadeve, odeljenje za državno zaščito, 1 dne 26. novembra 1924, D. Z* broj 10.293, opozarja in poživlja, da nobene oaebe, ki se ne more izkazati z voja* aklm dokumentom, ne sprejme v delo eff službo, temveč naj v smislu veljav* ztfaieTtlnlh predpisov, vsako tako 24 decembra 1934. osebo naznani na deželi županstva, v Ljubljani pa policijski direkciji, da ugotovi njeno identiteto* Neizpolnjeva* nje take prijave povzroči delodajalcu neprilike in kazni. V Ljubljani pristoj* ni dobijo potrebne vojaške dokumente, t. j. vojaško zglasnieo — čc je še nimajo — v mestnem vojaškem uradu (Mestni dom). — Kdo pere zamorca? Dopisnik v 286. številki »Slovenca«, ki opleta okros sebe in se jezi, ker sem v »Slov. Narodu« na osmih slučajih dokazal zlobno prestavljanje učiteljstva na »enaka« mesta — po klerikalcih. Danes Še to dostavljam, da so bile v vseh slučajih take »predhodne disciplinarne srelskave«, ki bi delale vso čast srednjeveškim in-kvizitorjem. Ako bi bilo za nas le maTo o' cžilnega v teh preiskavah, bi nas bili premeščali — kazensko; tako pa so se bali v shičctfu »kazenskih premestitev« — naših pritožb, ki bi bile vselej za gospode inkvlzitorej — porazne. Ko sem bil drugič premeščen (s tri- na enorazrednico!), sem rekel dvornemu svetniku Kalteneggerju, zakaj me vendar kazensko ne premeste, je on na pol ogorčen na mojo »predrznost«, na pol cinično smehljaje rekel: »Es Ist so bes-ser!« Kakor sem čul, je veČina aktov o naših disciplinarnih premestitvah — izginila. V Čegavem interesu neki?! V svojem članku nisem nikogar zagovar* jal, ker sem navajal samo gola dejanja, ki so jih klerikalci zakrivili nad naprednim učiteljstvom, zato je smešno očitanje meni, da perem zamorca. To delo opravljajo taki modrijani« ki zadnje čase po »Slovencu« hočejo ogabna dejanja klerikalcev — olepšati in omiliti. Operite še tega zamorca! Na R. je sluz, bovala stalna učiteljica P. Je Članica UJU. Te službe se je zahotelo učiteljici A. «* Siomškarici, Službuje komaj 2 le-tL Na vrata učiteljice P, potrka gospod župnik. Vstopi. »Gospodična, aH bi hoteli Vi zamenjati z gospodično A. v P„ da bi prišla ona semkaj?« Učeteljira P. je odklonila. »Premislite si, pridem pa drugič!« Župnik odide. Čez par dni. Gospo džupnik potrka in vstopi. »AH ste se premislili?« Učiteljiea P.: »Ne, gospod župnik!« »Ako hočete, podpišite to izjavo, da ste pripravljeni menjati, ali pa boste — brez službe!« Učiteljica P. je podpisala — in šla v P. To se je zgodilo v zadnji Koroščevi prosvetni erl. Operite ga — zamorca! Alternativa, o kateri sem pisal, pride morda še prezgodaj za dopisnika republikanskega »Slovenca« iz vrst (če je?) učiteljstva. Upam pa, da zato mene ne bo treba postavljati pred sodišče, s katerim mi grozi tak zaplotni junak, ki se sam ne upa podpisati in je povrhu še toTiko slep, da mojega razločnega podpira v »Slovenskem Narodu« ni videl. A. G e r-m ek. — Stavke tipografov ne bo t Na seji predstavi tel jev lastnikov tiskarn in tiskarskih nastavljencev dne 23. t. m. je došlo do sporazuma. Veljavnost se* danje tarife se je podal j Sala za vso državo do 30. novembra 1925., do kate« rejja roka se ima sporazumno izdelati nova tarifa. Vzpostavljene so torej normalne razmere. Stavke ne bol — Promocija. V Heidelbergu je promovira! za doktorla vsega zdravilstva g. Igor Tavčar sin peko j ne ga župana dr. Ivana in gospe Franje Tavčar. — Uradne ure aa poštnih ara dih. Da se spravijo uradne ure v sklad s pravnikoma o notranji poštni in brzojavni službi, je razposlalo poštno ravnateljstvo na vse pošte v Sloveniji nov pregled uridiih nr, po katerem morajo odslej poštni uradi službo opravljati. Ob enem so razveli wJlene vse prejšnje obče In posebne odredbe glede uradnih ur. Prošnje za izpremembo se ne bodo upoštevale Pošte, katere imajo brzojav oziroma telefon, morajo ob nedeljah in piaznikih, če krajevne razmere zahtevajo, sporazum t županstvom nradovat! tndi pred 9 uro. Zbog tega se pa uradne ure od 9. do 11. ue smejo skrajšati. — Imenovanje- CL Mate Kune, diplomiran pravnik, je Imenovan za sekretarja v ministrstvu pošte In telegrafa v Beogradu. — Odlikovanje novinarja. Pran jo Ku-lundilč, bivši glavni uradnik beogradske »Reči« je odlikovan t redom Sv. Save V. vrste. — Pravosodni minister Edo Luktnlč je odpotoval v Karlovec. kjer ostane en tedca. — Dopust učiteljem. Ministrstvo pro-svete je dovolilo dopust od 29 trn. do 2. januarja vsem učiteljem in članom UJU, ki se udeleže glavne skupščine, — -Zakaj Sfere**)« ni danes deljena na »klerikalce« In »JfeereJee«. temveč ne poštenjake in nepošteniake, na ljudi, ki so za značajnost v politiki, in na ljudi, ki so sa hlapčevstvo. Zato gre4o dane« tudi pristaši bivSe liberalne stranke v M preti mladi* nam. zato se more danes govoriti o slovpn,-ski front L c Imenitna razdelitev, kaj? Klerikalci s svojo Zadružno sveso in t znanimi sleparijami njihovih voditeljev so stranka *• poštenjakov, klerikalci, ki se velelo v svoji borbi za zmago »verske« ideje v vsem javnem življenj« z brezbognikom In demagogom Stepanom Radićem, so — značajni polirikU Lopa fronta, kal? Klerikalci Zadružna zveaa, prof. Sušmkovt državne nabavke, dr. KoroŠčeve ilornogavice \% Soluna, stranka ^poštenjakov« SLS, ?tcpan Radič kot saveznik v »značajni politiki« ie ta »pristali« tmrle Ubcrame stranke, H ho- dijo v redakcije »Slovenca« le podpisujejo ko| »stari liberalci« članke proti naciienalni fronti v Sloveniji in v Ljubljani I To ie res »slovenska« frontni — Odmev vse*eWke afero v Zagreb«. Proti sazrebškemu tmiv. profesorju dr. rkrn* di u je vložilo dr favno pri v dni 11 vo tožbo radi znane eiere pri seji filozofske fakulteta na zagrebškem vseučilišču. Dr. Houdl je, kakor znano, vrgel težko žaro proti prof, dr. Si&iču in i njo zadel prof. dr. Jle-šiča. ki le bil na čelu težko ranjen. — Pogreb g. Anton« Prijatelja, ki so ga pripeljali z Dunaja v Ljubljano, bo danes v sredo dne H t m. ob 14. iz mrtvaške veže ori Sv. Krištofu na pokopališče k Sv, Križu. — U Amerike. (Vesti iz Cleveranda.) Dne 21 novembra so našli sosedje. Slovenko Ivano Novak visečo na neki ograji. Žena je pila vsa v plamenih. Med prevozom v bolnico je umrla. Novakovi se je vnela obleka pri nakladanju premoga v peč. Kap je zadela rojaka Ferdinanda Kiišnffca, ko se je vozil z motornim kolesom. Pokojni je bil star 53 let. — V starosti 43 let je umrl rojak Josip JPozarejL Pokojni je zapustil Ženo in dva nepreskrbljena otroka. Poročil« sta se Anton LavriČ in Doroteja Krzetič. — Dne 26. novembra je umrla Frančiška Urankar v starosti 50 let. Pokojnica ie JjiTa, doma Iz Velikih Lašč. — Tragične smrti le umrl petletni deček Jurij Germanavič iz DoweIla. Niegov oče, ki je pri trgovcu poravnal račun, je dobil od tega zavojček sladkorja za otroke. Med bomboni ie bil tudi balonček, katerega le otrok napihnil. Pri napihovanju mu jc balonček zdrknil v sapnik in deček se je zadu'il. — V kraju §hebcygan je umrla v cvatu svoje mladosti JOletna Antonija Kalan. — V kroju Park Hill je umrl 18. novembra Alojzij Krasna v starosti 55 let. Pokojni, ki je bil doma is Dudanje pri Postojni, je zapustil ženo in »tiri nepreskrbljene otroke- — V krr.ju Meadonu je preminul 20. novembra rojak Gašper Javk v starosti 48 let. Doma je bil iz Breznice nad Škof jo Loko. — V kraju Me. Klnley sta odila brata Tomič na lov. Starejši brat ie po nesreči ustrelil mlajšega Tranka, ki se je zgrudil mrtev na tla. Nesrečnež je bil star šele 17 let. — Dne 25. oktobra je umrla v Istem kraju vsled zastrupljenja krvi rojakinja Marila Kaštele Doma je bila |z Kranjske gore. — V kraju Porest City je preminula rolaVinia Marija Rižnar v starosti 39 let. — V San Pranciscu Je umrl na posledicah operacije rojak Jožef Boben v starosti 48 let. w Srčno voščilo za noro leto In STČkane pozdrave iz Macedontje vsem prijateljem in znancem pošeljajo slovenski vojak! Iz 12 peh. polka Cara Lazara. Jakob LanlŠnlk. Iv. Mastnjak, Ivan Bala, Rudolf Lorber, Anton Srnica, Jožef Kožar. Rudolf Vitovšnik, Jožef Ferlin- Vilibald Molle, Vladimir Kolenc Vesefe božične praznike In srečno novo loto voščijo vsem znancem in prijateljem slovenski fantje I. topniškega polka v Voljevu: Josip Modlc. Ižanska cesta. Prane Seliškar, Belce. Jakob Plis, Domžale, Leopold Pabjan, S'ška, Janez Rus, Hrastnik, Janez Zimoerman. Ptuj, Alojzij Razlasn:k, Pohorska dolina in Anton Vehar, Notranje gorice. — Državni upokojenec, oče osmih win doletnih otrok v starosti 4 lit po! do 14 h* pol leta. od katerih otrok jih je sedal pet dnevno golo obveznih in 1 v ponavljani loli. Ker ne more svojo veli1i-:.zlienejših slučajih bolezni ki tc- melje a« živčnem opsianju, tesno* in m»* losrCnosti, malokrvnosti, hledISeeeti, os lak Ifcnju živcev, seksualni «evrastenljt, Impo-tenci, ponoćnih polucljah, prerazdralljlvo- sti, cnaniji, propadanju telesnih moči. srčni tvftitofei ki oočutku strahu, pomanjkanju spanja, nemo; nosti misliti ter pri odporu, ne-veselja in aečutnofti pri ženskah. 689/n i— Ledvične kemne odpravite najlažje z uživanjem Radenske vode! 87'n Krogljična ležišča Iz prvovrstnega Š-edskega j'ekla z jamstvom ra avtomobile, tnd -striio, obrt in vsakovrstne stroje vam nudi najceneje) i*a t J. Ooree, Palača LlsMjansko Srediti« fcaese. Iz Ljubljane. — Naslov dvornega dobavitelja jc dobil g. Anton. V e r b I č, trgovec s specerijo In dellkatesaml v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 2. To najvišje priznanje Je dokaz vzorne solidnosti te narodne tvrdke. — Železničarji, ki so polagali izpit osem* razredne šole, se pozivajo na sestanek dne 28. t. m. ob pol 11. uri -v salonu »Pri Levu«. Gosposvetska cesta. Sestanek je velevažen glede prevedbe! — Pridite vsi in točnol — Sklicatelj. 718/n — V druit\~a »Sočo« v Ljubljani sc vrši v soboto dne 27. t- m. v salonu »Pri Levu« prvič v našem društvu radio*konc?rt. kate« remu sledi predavnaje g. Jankota Blagajne, strokovnega učitelja o brezziTnem telefonu. Priliko bodete imeli slišati koncerte i/ glav* rlh mest Nemčije, Angleške, Francoske in Italije. K temu izvanredno lepemu predava* nju vabljeni ste vsi člani in prijatelji »Snčc«r. Začetek točno ob pol 21. zvečer. — Vstop prost. Razstava rojerk nn od. Mfn. za trg. I obrt konces. krojni šoli, Židovski ulica 5., je pokazala najlepSe uspehe. Gojenke so popolnoma samostojno izdela'e različno garderobo po najnovejših modelih in se je res pokazala pristnost In potreba kroja. Prihodnji tečaj se prične 2. januarja 1925 za krojače v elvilu in uniformah: tečaj za Šivilje v vsej garderobi, perilo, otročke obleke in kar je za gospode v gospodinjstvu. Vpisuje »e že sedaj od 8. do U. ure dop. in od 2. do 7. ure pop. ali potom poŠte. Ugodni plačilni pogoji. Razpošiljanje kroiev z natančnim pri* loženim poukom. 707'n — Kupujte srečke dobrodelne efekm« loterije. Udruženje Jugoslovenskih narodnih železničarjev, podružnica Ljubljana IT., priredi v korist podpornega sklada efektno loterijo. žrebanje se vrši pod državnim nadzorstvom dne 15. februarja 1925. (Prvotno določen dan žrebanja je bil 6. Januar.) Dobitkov je nad 2T>0 v vrednosti nad 31.000 Din. Glavni dobitki so: I.) 8.000; 2,) 3.001; 3.) 2.000; 4.) 1.000 in 5.) 1 tisoč dinariev v protivrednosti. Protivrednost je na izbero. Cena srečki je 3 Din. 710/n — Društvo trgovskih potnftov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja ponovno vse člane, da se vrši redni občni zbor v nedeljo dne 28. decembra t. 1. ob. 10. dopoldne v salonu hotela Južni kolodvor (Miklič). Tsto tam se vr5l na predvečer, L j. dne 27. decembra 1924 ob 8. zvečer prijateljski sestanek članov. 7U;n — Društvo za za5člto upnikov Iz Slovenije se namerava ustanoviti. To se Je sklenilo na dobro obiskanem sestanku trgovskih in obrtniških Interesentov dne 17. t m. v zbornici Gremija trgovcev. Izvolil se je tudi odbor, ki naj sestavi načrt pravil za takšno društvo. Pripravljalnemu odboru načelujeta veletržca gg. Fr. Zebal kot predsednik in Fr. Stupica kot podpredsednik. Tozadevne informacije daje tajništvo Gremija trgovcev v LJubljani, palača Kreditne banke, telefon 927. — Mestna Orjuna LJubljana priredi Silvestrov večer v areni Narodnega doma. Vse brate In sestre se vabi, da se udeleže v čim večjem Številu te naše prireditve, ki obeta nuditi mnogo zabave, ter da vsakomur priliko, da radostno zapusti staro, ter is to t ako stopi v novo leto. 712/a ~ Odbor društva državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani poziva vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 2. februarja 1925 ob 10. dopoldne v realki, pritličje, soba 6. Dnevni red v smislu pra-vll. Za odbor: Nučič L č. predsednik; M i-klavčlč, t. č. tajnik. 706/n — Podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva v Ljubljani vabi svoje člane na redni letni občni zbor. kateri se vrši dne 28. C m. ob pol 10. dopoldne v prostorih Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. — Dnevni red objavi g. predsednik pri otvoritvi. Prosimo naše člane, da se udeležijo zbora v največjem številu. Odbor. 715/« — Silvestrova noč pevskega društva »Ljubljanski Zron« dne 31. t. m. v zgornjih prostorih Narodnega doma. Koncertni spored; Ženski, moški ln mešani zbori ter orkestralne točke. Zabaval spored: Novi originalni kupleti In komični nastopi, bogat sre-čolov, 0lcs t rdečimi nageljni, o polnoči nagovor jn krasna alegorija. V paviljonih izvrsten prigrizek, jlaSčice, pristna kapljica, kava In čaj. Vstopnina Din 10. Vse pri-jaleTie društva, peija in neprisiljene zabave vabi na velik potet odbor »Ljubljanskega Zvona«. 7l7/n — Mladinska drsale« tekma se vrši na drsališču Ilirije na praznik 25. trn. Pri ie tek ol) o\30,jckme traja približno eno uro. Prijave sprcJ^rna tekmovalni odbor do pri* četka tekme. Za prvo darilo pokloni JZS3 drsalke. Razpisane točke: I.) Prestopni ko-rak napref in^nažaj Tevo in desno, *2T pot loka naprej, pa ven (premenadni tempo); isto naprej na noter, 3.) tek nazaj, 4.) lok v osmici naprej na ven, l,) trojka v oamjel naprej n« ven, 6.) korak v dvojni trojki naprej pa ven, 7J tek S kroge okroz drsališča. 7T9/n I Drsaftlee *X ftfrfje ^mV povoju nem vremena 0 br-žičnih počitnicah otvotv JPTio vsak dan..«'! 9. dalfe Q£nIero?iaf T)uf-tet, dr>a1il£*-i*-aa. vcier razsvetljeno- »5. trn. ostane drsabice radi mUUiuske tekme i 4« pol 10. satvorjsno* 7207« — Ljubljansko »Primorje« v Gorici. — Oba božična praznika nnsiopi ljubljansko »Primorje« v borbi z goriškim nogometnim klubom »Pro Gorizia«. — Restavracija v Oficirskem Domu ljubljanske posadke odda se v najem s 1. januarjem 1925. Ponudbe poslati do 27. trn. na Upravni odbor, ali predati osebno kapetanu Koprivecu (Komanda Dravske d:vizlj-ske oblasti »Zvezda«) kateri daje tudi potrebna pojasnila. 691 n — Pri težavah želodca in črevesa, na-nenjanju. gorečlcl, poman:kaniu slasti 1—2 kozarca grenčico »Franz-Josei« docela očistita prebavni kana'. — Tvrdka I. .MAČEK. Aleksandrova cesta 12, prodaTa vsa ob'ačifa za gospodo ln otroke do božičnih praznikov po zmtno znižanih cenah. 460 'n — Pslca*. 6 mesecev staia. Cisto be!a, rjavo lisasti ušesi, pristni istrski brak. se J« zatekla. Odda se jo naj v gostilni stenic, £v£ka. Kdor jo pripelje dobi lepo nagrado. 716/n r L. Vsak ttrok že ve in tu ji mirna zna, pecivni prašek fMJfi IS IT Dopisi. — Iz Osllnlce ob Kolpi. Dne 14. trn. so se vršite pn nas občinske volitve; po trd^-I vratnem in zavratnem bojj, katerega sta ! vodila proti združenim naprednjakom faj-mošter Jaka Omahne in bivši n^pr^dnjak I Alojzij Vertn.k, je dobila nasa lista 79 kro;-| ljic in 8 mandatov, klerikalna pa S9 kroj-liic in 9 mandatov. Veliko naših je odstotnih po sfavangskih gozdih In krošnjarstv«. To je za naprednjake vsekakor lep uspeh, ki kaže, koliko premore sloga. Ta je tem večji uspeh, ker je Osilnica veljala doslej za pašaluk dolenjcva^kcga fajmoštra in poslanca Skulja. Klerikalci dolže kočevskega dr. Sajovica, da je zakrivil slogo naprednja-kov v naši občini; zato so tudi proti njemu naperili nesramne napade s plakati in po črnem časopisju, t njim vred pa še tri ' druge ugledne na§e občane, katerim ni vreden klerikalni dofigum, da bi jim odveza! čevlje. Državnozborske volitve pa utegnejo ! prinesti našim klerikalcem so večja razočaranja; Skuij je imel doslej samo prazne in sladke besede, dejanj pa nI smo videli. Zlasti takrat ne, ko je sedel na vladi. Zato se bomo ozrli po 'akih strankah, ki Imajo ne samo besede, ampak tudi moč, da 'ih ; pretvorijo v dejanja. Varallc m Špekulantov smo siti. sedaj hočemo zares delavnih mož. Več občanov. — Iz Brežic. Bolnikom tuk. bolnice je bila tudi letos prirejena lepa božićnica. Vsi . bolniki so bili primerno obdarjeni. O nogo-; čili so božičnico darovalci iz Brežic, Raj-■ benburga in Sevnice, ter dame k« so nabi-\ rale darove. Vsem cenj. nabiralkam z1astl i pa gospodični Linci Stumbergerjevi iz Bre-\ žic, kj že več let za vsako božićnico ne-, umorno nabira darove, ter vsem cenj. daro-I valcem Izreka v imenu bolnikov naitop-I lejao zahvalo. — Vodstvo in uprava brc^ , žiške bolnice. Vsem, ki hočejo djbro kavo piti, priporočamo izvrstno našo pravo domačo KoSinsko ciko- rijo. Rouleffe - najnovejša zagrebška senzacija. Zagreb dobi ob novem let« svojo najnovejšo senzacijo aH bolje: velemestno atrakcijo — roulctte. Kaj je pravzaprav ruleta, danes nI nobena tajnost, kajti oni, ki recimo nI bil še v Monte Carlu, je že gotovo čital o ruleti ali Je mogoče videl v kinu ta vrtiljak, v katerem odloči mala krog-Ijica o sreči aH nesreči. Igra je v ostalem popo'noma enostavna, a obstoji v tem, da se ruleta, vrtiljak, ali kolo sreče vrti, dobi pa ona številka ali barva, kjer se krogljica ustavi. Zagrebška >Riječ« pripominja k temu: To Je tako naivno in na prvi pogled trko enostavno, da človek nehote občuti simpatijo za tako običajno In nedolžno igro, ki ne zahteva nikake špceijclne izvežbano-stl, spretnosti, duševnih aH fizičnih sposobnosti. Popolnoma enostavna in naivna stvar. Ali da bi samo polovica mrtvih vstala, ki so izgubili glavo vsled roulctte, bi korakal pred vsakim novincem, ki na ruleto gleda z zaTjubilerilmi očmi, dolg sprevod samomorilcev, ki so postali žrtev »tako nedolžne« igre. Torej: naivna ali silno opasna stvar — in tudi Zrgrcb bo obogatel za tako institucijo, za katero se zdi, da ne bo baŠ najnevarnejša, ker je aranžiran po nekem novem sistemu, ki ni pretiravan. Za ruleto pridejo tudi njeni rekviziti: dame, igra'cl. internacionalni kockarji, verjetno pa tudi, krka »slavna* oseba iz inozemstva. Prostori za rrleto so že določeni. (Musfo-hall In Apollo-barV »RcČ« je mnenja, da bodo Zagrebčani ruleto sprva gledali bolj od daleč, da pa pride s časom celo do tega, da bodo iz Zagrebčani odprto zaigrali »va-banQue«. Zagreb^.i ruleta bo pole- one v Crikvenici n Z-.metn trettn v državi. Četrta, ona na Bledu, je ic umrla ... Narodna knjigarna v Ljubljani, Prešernova ulica S*. 0 priporoma kot primerno Božično darilo: »LJUBUAKSKf ZVOS* iz let 1906, 1907 in l$Q84 Y katerih letnikih )s irhajcl dr. Tav* carjev romen »Izza kongresa*. Cena veh treh letnikov Din l$0<^ ^ Stev. 04. tSCOVCNfiKl HXM&0* da* 35. decembra \*SU Stran 3. h*. Rudoll Kavflč: železniška zveza SbveeJje z aurjea to iprtianje loke na Kvarneru. Naš odlični železnim strokovnjak go* spod ing. M. KI od i 5 )« papisal v »Tehničnem Listu« oktobra ni novembra 1924 razpravo pod gornjim naslovom, ki je sedal izšla tudi v obliki brolure kot 10. zvezek knjižnice »Tehničnega Usta« (Zaklada u> skare Narodnih Novina. Zagreb 1924). S tem delom je avtor dovršil težko nalogo, kajti na podlagi svojih dolgoletnih dejanskih izkušenj je na kratko in jedrnato pojasnil rezultate svojih najnovejših, precizno izdelanih tehničnih, železniško - komercijalnih, kakor tudi nacionalno - ekonomskih raziskavani. Ker le zadeva zopet zelo aktualna, je vredno nekoliko spregovoriti o vsebini brošure tudi na tem mestu. I. Zavest neobhodne potrebe lastne Železniške zveze Slovenije s morjem in lastne luke je že globoko ukoreninjena pri nas, zato jo brošura le na kratko utemeljuje. Izhodišče za Slovenijo je v prvi vrsti bližnji Kvarner in šele v drugi vrsti oddaljene dalmatinske luke. To je res, saj |e razmerje teh daljav po novih progah okroglo 1 ; 2-5. To drži avtor v vidu pri presojanju posameznih železniških varijant. Ako pa kdo pravi, da bo šel promet centralne Evrope mimo Trsta In Kvarnera v Dalmacijo, je to iz navedenega razloga le fraza. Tarife v Dalmacijo ne moremo znižati r odgovarjajoči meri Varijante zveze Slovenije z morjem so sledeče: 1.) Sevnica - Št. JanŽ, 13 km; £) Kočevje - Stari trg - Lukovdol-Vr-bovško sever, 44 km; 3. ) Črnomelj - Lukovdol, 30 km; 4. ) Straža Toplice - Kočevje, 43 km; 5. ) Kočevje - Delnice, 55—oO km; 6. ) Kočevje-Brod Moravlce, 45—50 km; 7. ) Črnomelj - Ogulin, 43 km. Avtor zagovarja v brošuri proge: Sevnica - Št Jani, Kočevje - Start trg- Lukovdol - Vrbovsko sever In CrnomelJ-Lukovdol, kakor bomo videli, po vsej pravici. Progo Kočevje - Brod Moravlce Je trasirah kakor znano, dr. Musil leta 1921. Imela Je vzpon 25°/w v obeh smereh. V svojem predprojektu Je dr. Musil proučil dve varijanti, eno bolj vzhodno ležečo, drugo na zapadu preko Broda na Kupi. Toplo je priporočal takrat vzhodno varijanto z velikanskim 120 m visokim mostom čez Kolpo, dočlm Je odsvetoval varijanto čez Brod na Kupi (povsem utemeljeno), češ da je to težavna gorska in zelo draga železnica, ki teče po terenu, kojega konfiguracija je zelo nepovoljna in ki Je geologlčno zelo slab in za gradbo železnice malo sposoben. To je naši Javnosti povsem novo, aH interesantno, ker je obče znano, da je potem dr. Musil kljub tej prejšnji svoji uničevalni sodbi vendar privolil v traso preko Broda na Kupi in jo v detajlu Izdelal! Vsekakor je to malo čudno, posebno z ozlrom na njegovo predavanje, ki ga le imel 29. decembra 1921 na znani anketi v prostorih Upravnega sveta dol. železnic o tem predmetu, kjer je naglasa! prednosti projekta čez Brod na Kupi, lahkoto zgradbe, ugoden teren in cenost z ozlrom na nal gospodarsko financija'ni položaj! Avtor se glede trase Kočevje - Stari trg - Vrbovsko sever nanaša na delo trasiranja leta 1923., katero je, čeravno tik pred zaključkom nenadoma ukinjeno, vendar že dalo vso podlago za presojanje. Qle-de trase Kočevje - Brod Moravlce se nanaša na izdelani projekt dr. Musila, oziroma na trase, ki jih je Direkcija za gradnje novih železnic v Beogradu predpisala novi Sekciji za trasiranje v LJubljani leta 1924., in na delo te sekcije. Podatki so torej zadostno zanesljivi, akoravno bodo točni rezultati dela sekcije znani šele začetkom leta 1925. Podatki o gradbenih stroških relativno gotovo odgovarjajo, absolutno Jih je avtor precej obilno cenil, kar pa ne škoduje, bolje kakor da jih Je cenil prenizko. Navedeni stroški veljajo za gradnjo prvovrstne glavne proge z vso moderno opremo, da delo izvršijo le sposobne domače firme z domačimi delavci in da se mora kupiti ves potrebni materijal. V slučaju pa, da se dobi razni materijal na račun reparacij in da gradi država sama, v lastni režiji, eventuelno tudi z vojaško pomočjo In a starim materijalom itd. (glej gradnjo železnice Ormož - Murska Sobota, oziroma Veles • Štip), potem se stroški lahko znižajo tudi za 50 %. Interesantno It printer janje 46 km dolge Musilove proge s 44 km dolgo progo na Vrbovsko sever. Izvemo, da Šteje prva 32 predorov s skupno dneSfno 10.304 m, druga pa samo 6 s 7250 m dolžine, všteto 4900 m dolgi predor Lovnik. Viaduktov ima prva 21, druga samo dva. Kef ima proga na Vrbovsko sever le l6*/s» vzpona v smeri proti morju. |c kapaciteta mnogo večja in virtualna dolžina krajša. Ako Vzamemo v obzir le slabil teren na Musilov! progi, ni čuda, da stane ta proga po proračunu dr. Musila 432 milijonov dinarjev, proga na Vrbovsko sever pa samo 388 milijonov dinarjev. Avtor predlaga da naj se vozi mimo Vrbovskega in da bodi priključek velika postaja Srpske Moravlce, ki Je za to že sposobna. To bi bi) naravnost idealen priključek dočlm je spol pri strmi postajici Brod Moravlce zelo komplicirano vprašanje. Omenjamo še, da je bila trasa na Vrbovsko, proti prvotnemu projektu od strani Direkcije za gradnjo novih železnic v Beogradu leta 1923. izboljšana in skrajšana od 57 na 44 km. Direkcija je predpisala novi Sekciji za trasiranje tudi na trasi Kočevje - Brod Moravlce vzpon 16V« proti morju, kar le popolnoma utemeljeno; s tem Je sicer virtu-elna dolžina in kapaciteta izboljšana aH druge slabe lastnosti te proge se s tem seveda ne izpremenljo, sa) gre trasa po istem terenu kakor Musllova. Tu Je avtor pozabil omeniti, da šteje prva varijanta direkcije, ki jo Je dala sekcija kot direktive za delo trasiranja na Brod Moravlce, 28 predorov s 7020 m skupne dolžine, druga pa 33 s 0720 m dolžine, z velikim številom viaduktov pri obeh, kakor tudi z visokim In selo dolgim mostom preko Kolpe. Iztraslrana pa je bila končno nič boljša tretja trasa, in to zopet preko Broda na Kupi, dolga sedaj 60 km, menda Iz razloga, ker bi vodile omenjeni dve varijanti le skozi prezapuščene kraje. Ta zadnja trasa bi stala približno 470 milijonov dinarjev. Daljava Ljubljana-Sušak bi merila po njej 203 km, preko Vrbovskega pa 210 km. Ta mala razlika pa nima v očigled ostalim velikim ugodnostim proge čez Vrbovsko sploh nikakega pomena. Avtor potem dokazuje na Interosanten način opravičenost višjega mosta pri Radencih uzakonjene proge čez Vrbovsko, kakor ga je projektirala direkcija leta 1921. Glede predora Lovnik reducira pretirane pomisleke v tehničnem in financijelnem osipi na pravo resnično stanje in to na podlagi lastne prakse. Vse varijante zveze Slovenije z morjem razvrsti avtor v tri skupine: skupina IL vsebuje prog« Sevnica - St Janž, Kcčevfe-Brod Moravlce in Črnomelj - Ogulin, skupina III. iste proge skupaj z zvezo Straža-Toplice • Kočevje, skupina IV. pa uzakonjene proge Sevnica - št Jani, Kočevje -Stari trg • Lukovdol » Vrbovsko sever ter progo Črnomelj - Lukovdol. Obstoječe zveze navaja v skupini L Podatki glede posameznih skupin so sledeči: pri skupini IL znaša dolžina nove gradnje 106 km, gradbeni stroški 755 milijonov dinarjev; pri skupini III. dolžina 149 km, stroški 1025 milijonov dinarjev; In pri skupini IV. dolžina 87 km, stroški pa 616 milijonov dinarjev. Boj interesentov se vrši med skupinami IV. in U.; III. je novejšega izvora In se do-sedaj v Sloveniji sploh ni zahtevala. Avtor obravnava vse varijante v tehničnem ozlru In podaja obštrno tabelo gradbenih km — daljav iz LJubljane, Maribora Novega mesta oziroma inozemstva do Sušaka, odnosno Splita. Ako se pretehtajo vse okolnost! rezultira, da odgovarja najbolje skupina IV. V smeri Iz Maribora na Sušak Je skupina IV. za 40 km krajša od skupine IL in za 18 km krajša od skupine III., ter so polog tega njeni stroški za 139, oziroma 409 milijonov dinarjev manjši. Pot LJubljana - Split Je po skupini IV. najkrajša. O načinu flnansfranja gradbe se avtor ne Izraža, pač pa razdeli gradbo denarno In gradbeno na vrsto let (7), kar bi kazalo, da je mišljeno pokritje Iz drž. dohodkov. Na ta način bi končno to šlo, kljub slabim našim finančnim razmeram. Toda želeti bi bilo, da se gradba v kolikor mogoče kratkem roku Izvrši. V zakonu o Blalrovem posojilu sta predvidena za to zvezo 2 milijona dolarjev, to je danes četrtina gradbene svota« razen tega tudi prednost za to svezo pri sklepanju drugega posojila. DosedaJ so se pri nas projektirale že- iSzaeee v Fasefism brofctrah itd. vse ne-vskrll po državi, a nikdo se ni nikjer brigal na reniabUtteto teli sicer lepih projektov. Zato je v tem slučaju, čeravno je to sicer samo ob sebi umevno, vendar hvalevredno, da nam podala avtor tudi prvo sliko o ren-tabiliteti nove zveze. On dokazuje, kar Je bilo Itak pričakovati, da nikaka teh vari-Jant ne more dati dovoljno obresti samo iz lokalnega prometa, všteto torej Musilovo progo, ki vodi mimo (ne skozi) gozdov. Samo is transporta lesa se tako draga železnica no more remirati, ampak samo ia lesne trgovine kot uke, pri čemur bi morala biti Železnica last posestnika gozda, o tem pa tudi tu ni govora. Ravno radi tega so v tem slučsJu bolj na mestu cene ozkotirne železnice ali celo dobre ceste. Res, da more biti tudi nerentabilna železnica v interesu države in prebivalstva, ali ne«, spametno bi bilo, k radi t i tako železnico, ako se da z drugo proso na mnogo cenejši in tudi boljši način doseči isto in poleg tega še rcntabllitcta. Po progah skupine IV, pritegnemo v Interesu železnice in luk? tudi tranzit na Kvarner, slovenski in tudi del češko-slova-škega in avstrijskega. In to da šele garancijo za rentabilnost. V tem smislu skupina II. sploh ne odgovarja. III. pn slabše od IV. Previdno računano se rentirajo proge v skupini IV. s 3% kar je po mnenju avtorja za državno železnico zadostno, ako naj ni prikrito obdavčenje prebivalstva. Ako vzamemo še posredne dohodke, ki jih ima država radi obstoja nove železnice, v poštev, doseže obrestovanje najmanj 5*V Skupini III. bi s? rcntirala samo z 2'», skupina II. pa z 0.5%. Slednjič ocenjuje avtor še zvezo Kočevje - Delnice ki jo odklanja, ker je predraga, ne da bi odgovarjala vsem potrebam, in progo Brežice - Novo mesto, katera spada y okvir bodoče izpopolnitve železniške mreže Slovenije in od katere je dose-daj zgrajena železnica Murska Sobota-Ljuro-ases - Ormož. II. Z železnico do morja je nerazdružljivo spojeno vprašanje luke, zato pozdravljamo, da Je avtor razbistril tudi to vprašanje. Uporabo bazena »Thaon di RevcI« odklanja; nočemo biti podnajemniki pri tujcu in Sadove našega trgovskega dela darovati njemu. Osvoboditi se moramo Reke in povečati že danes premajhno Karadjordjevo luko« (Baro?) na Sušaku s tem, da izgradimo novo luko v zalivu Martinščica, kar bi Z železniškim spciem vred stalo le 106 milij. dinarjev in katera svota je brezpomembna, ako se spominjamo denarja, ki ga damo v zaslužvk Trstu In Rt ki — gotovo najmanj 100 milijonov dinarjev letno. Martinščica je le 2.5 km od Sušaka oddaljena In tvori prirodni bazen, dolg 600 m in Širok 300 m, a globok do 25 m. V ozadju ima polje, kakor nalašč ustvarjeno za skladišča lesa, premoga itd. Ideja avtorja je; da naj se smatra Sušak z MartinščictVin Bakrom kot enotno luško telo ki naj funkcij oni m kakor eno pristanišče. Da se to omogoči, je treba med imenovanimi enakopravnimi deli te enotne luke Železnice, ki naj obstoji Iz dveh predorov: Sušak - Martinščica In Martinščica-Bakar. Vse luške naprave bi bile tako razvrščene na samo 7 km dolgi progi, kar ne presega razdalje posameznih delov nekaterih svetovnih veleluk. Ves premet naj gre na povečano postajo Sušak, ki ie glava in srce cele luke. In od tukaj naj se vse blago in luško delo razdeli na posamezne luške odseke. Iz tega sled!, da sploh nI pogreba novega lokalnega železniškega dostopa k morju, namreč nameravane železnice Bakar postaja (263 m nad morjem) — Bakar pristanišče, ker ta spol vendar že obstoji v železnici na Sušak! Ta nova gorska železnica bi le malo mani stali kakor predor Martinščica • Bakar, ki bi bil pa zato Iz stališča železniškega in luškega prometa neprimerno boljša rešitev. Sušak- Martinščica - Bakar bodi enotna Urvaško-slovenska luka v Kvarneru. Zanimivo in aktualno razpravo, ki le zahtevala mnogo truda, pozdravljamo kot važen prispevek k objektivnemu rešen j u tako nujnega in važnega vprašanja, kakor Je železniška zveza Slovenije z morjem Hi razširjenje take Sušak. Želeti bi bilo slovenske izdaje, ki naj bi prodrla v najširše kroge vseh interesentov brez razlike strankarskega pripadništva. Pogled po svetovni politiki. Hrepenenje po miru. LIoyd George izvaja v svojem članku I po nemškif volitvah, da SQ pokazale, kakor v Zedinjenih državah, v Veliki Britaniji in na Francoskem, da se hočejo narodi posvetiti svojim lastnim poslom in povsod« so dobile prednost stranke, od katerih ni pričakovati vstvarjanja novih revolucij. Francoski kmet želi miru, zato jc volil radikalno. V VejfjM Britaniji jc socialistična vlada, dokler se jc gibala okoli svojih lastnih problemov, zadovoljevala široke kroge, ali na bedast način se je pričela vezati na-tujo vlado, kateri vodilni možje so skušali v Angliji provzročitl upor v vojski in mornarici. Dežela pa stremi po miru in redu in zmagala je stranka, od katere ni pričakovati vznemirjenja. Nemško ljudstvo se jc oprijelo onih, ki so proti vsakim silnejšim izpremembam. Povsodi zasleduje demokracija isti cilj, to je mir in red in brez razlike pomandra onega, ki bi hotel ovirati korake v to smer. To ie preokret na desr.o. Narodi si žele mirnega življenja, ali le še preveč je huj-skačev, ki silijo nazaj h krvavim bojem in zastavljajo ljudstvu pot k pomirjenju, h prilagodenju razmeram in medsebojnemu zaupanju, ki so temelji za dobro sožitje med državami. Tudi pri nas v Jugoslaviji so ljudje, ki so se dvigniti kvišku, izrabljajoč v svoje svrhe po vojni iu njenih strašnih posledicah lahko razburljivo ljudsko dušo, katero zavajajo v meglenost, da si ne more vstvariti jasnosti, kam ima kreniti, da si pribori stalnost in rr.ir. Volitve se bližajo. S strani, ki ji je pri srcu blagor ljudstva in srečna bodočnost države, se de!a z vso močjo, da bi liude uvideli, da je zadnji čas, da se preneha 3 Radičevimi blodnjami in se vse oklene domovinske misli. Ne razdirati, ne razkosavati, ampak graditi, utrjevati hočemo svojo državo, da bo dobra in jaka! Macdonalda je udarilo nagnenj* k sovjetu, tudi Radiča zadene kazen za rovarenje, podpirano iz Moskve. Osvoboditi se mora Jugoslavija Radičeve more, da bi prosto dihala v svojem domu uneta za mir in red tter za blagostanje slehernega. Radić hoče razbiti Jugoslavijo iz inozemstvu. Zato pa je bil naš zunanji minster Ninči$ v Rimu in Parizu, angleški zunanji minister Chamberlaln je bil tudi tam. Iz Inozemstva se odbijejo Radečeve nakane z našo državo, kakor se odbijejo tudi v naši državi sami. Jugoslavija ne prooade, propade* pa sigurno Radičeva republikanska in člove« čanska akcija, ki ni drugega nego delo pa-tologičnega človeka. Radiča njegovi rojaki vedno boli spoznavajo. Ko ga spoznajo, odpade Radič in hitro bo odprta pot za sporazum. Na Hrvatskem se počasi jasni.. Zora puca bit če dana. Nevarnost na DaKnem Vzhodu, Pred osmimi stoletji je pisal kitajski filozof Su-Ci, da so modrijani starih dni vodili vojno samo v obrambo svoje domovine, zgolj iz grenke potrebe. Tsen-Tson-mtng, moderni Kitajec, doktor filizofije. pri- sovjetske Rusije true. da pričenja ameriški irr.perijalizem ofenzivo v Severni Kitajski, angleški pa se je vrgel na južni del. rierri-otova vlada je poslala bojne ladje v bangai. Tako se tvori zveza svetovnega imperiji* Uzma proti bo Jem za osvobojeoje Kitajske, Američani menijo, da ako se takoj ne ukrene kaj umestnega in izdatnega, se bo Japonska okoristila s sedanjim klanjem po kitajskih deželah in tako se lahko uničijo vsi upi na svobodno trgovino po Daljnem Vzhodu. Japonska pošilja orodje na Kitajsko Znano pa je tudi, da so ameriški misijonarji krstili Feng Juzsiiiangu, protestantskega generala. Menry de Jouvenel vprašuje, pišoč o položaju na Kitajskem: Kako naj bi se ob takih razmerah b H kitajskih generalov ne smatral za nekako borenje plačanih band tujih narodov? Japonska sovraži Zedinjene države že radi ua%e2jeniskega vprašanja. Sedaj pa se razširja med Japonci skrajno odporno razpoloženje proti amerlSkim pomorskim manevrom, ki b»e bodo vršili prihodnje poletje. Načrt za manevre obsega ameriško mornarico, kakršne ni bilo še na Tiliem oceanu, in raztegnejo se do Avstralije in Nove Zelandije. Japonci jih smatrajo za ostro provokacijo, %e toliko bolj, ker se jih udeleži tudi britansko-a\ strelska mornarica. Oglasila se je tudi 2e sovjetska Rusija. Cičcrin protestira na ves glas proti manevrom ameriških ladij v ruskih vodah, posebno ob sibirskem bregu In grozi z reprcsali-jarni. V VVashingtonu so na to grožnio zamahnili prczrljivo z roko, rusko časopisje pa jc odgovorilo, da naj se Američani ne igrajo z ognjem, kajti pripeti se lahko, da nastopijo skupno proti njim Rusija, Japonska in Kitajska. » Islam. »Manuel de Politiquc Musulmane«, knjižica, ki jc izšla pred kratkim, premo-triva problem islama s splošno evropskega stališča. Devetnajsto stoletje si je postavilo formulo »bolnega moža« za temelj svoje politike nasproti islamskim narodom. Do začetka dvajsetega stoletja so bile še štiri več aH manj neodvisne muhamedanske države: Turčija, Perzija. Afganistan in Maroko. Leta 1911. je Italija anektirala Tri polis, balkanska vojna je amputirala evropske dele Turčije, 1912. j" Francija proglasila protektorat nad Marokom, Anglija nad rZgip-tem začetkom svetovne vojne. Sevreška pogodba jc imela Turčijo reducirati na njen najožji etniški pojem. Angleško-perzijski dogovor iz avgusta 1919. jc izročil Angliji kontrolo in organizacijo armade ter financ, kar ni pravzaprav rrič drugega nego protektorat. Afganistan je čak u i? enaka usoda. Nato pa je pod raznimi vplivi, tako VVilso* novih idej, zlasti pa boljševičke propagande pretreslo ves Islam ogromno gibanje. Vojaška zmaga Angore je prinesla navdušenje. Perzija je odbila angleški imoerijaiizem a pomočjo boljševikov, Afganistan si je znal zavarovati svoto samostojnost, Egipt se je otresel jerobstva do nekakega ostanka brl- poveduje v svoji broSuri »La Chine Pac4- I tanske suverenosti, Italija Ima s svojo Trf-fiquec, h kateri je Herriot napisal predgo- j polltanlio grenke skušnje, Španija skoro vor, da je Kitajska od Lao-Tseia dalje, to j opusti Maroko, izvzemši malo brega, Franje od šestega stoletja pred Kristom, vedno j cija s težavo vzdržuje svoj* stremila po mirovnem idealu. Dosegla pa J severop.iriških kolonijah. To a? avtoriteto v so dogodki, ki ga ni. Kitajska je stalno nemirna, gospodar- | velevajo proučevanje Islama iu racijonalne sko in politično razdrapana. Kitajska je ne- j muslimanske politike. Vprašanje Je, ali je varno leglo za bodoče krvave spopade na Daljnem Vzhodu. Voditelj Sun Yat-sen sanja danes o koaliciji ruskega boljševizma, kitajske anarhije In Japonskega patriotizma proti beMm narodom. Razsodni Kitajci ga Imenujejo »papirnega tigra«. Glasovi Iz Islam sposoben evolucije in razvoja ali bi se, prepuščen sam sebi, povrnil v anarhijo, s katero so se odlikovale orijentalske države toliko stoletij? Nad vse značilna je ugotovitev, da ima boljševizem svoje prste vmes islamskega gibanja. m w - trnu /ureiyU •/ ■«»-'* cljjhivi ■■■ Ed. Rlce Burroughs: 39 (9arzanou srn Meriem ni bila ranjena, zakaj črnci so imeli z njo druge namene. Planili so iz goščave proti Koraku, da bi ga usmrtili in da bi odvedli deklico. Pa komaj so preleteli nekaj korakov, le se ie na nasprotni strani prikazal Ajaks m za njim cela vrsta orjaških opic-samcev iz rodu. kateremu je sedaj kraljeval Ajaks, Z vriščem in krikom so se vrgli na Srno«. Ko je Kovudvo zagledal strašne opice, je urno pograbil deklico in bežal z njo. Svojim tovarišem je klical, naj se umaknejo, ako nočejo biti uničeni. Na begu je bil eden ubit, veliko pa težko ranjenih. Beg se jim je posrečil. Ajaks se boja ni ndeležtl, bil je preveč zaposlen z ranjenim Korakom, ki ie straino krvayel in ležal v nezavesti Tako se je črncem posrečilo odnesti tudi Meriem. AkMl je previdno vzel Koraku puščico iz ran. oblizal rane, nato pa ga odnesel v bivališče, katero je nekdaj Korak zgradil za Meriem. Več ubogi Akut ni mogel storiti za svojega prijatelja. Na mesto zdravnika ie morala stopiti narava % njeno vseozdravljajočo silo. Korak ni umrl. Cele tineve je ležal v neza vest« in vročini. Ajaks ki njegov rod p* so x Hit- nji okolici odganjali roparske ptice in zveri, da bi ne nadlegovale Koraka v njegovem zračnem bivaliJču, Tupatam mu je Ajaks prinašal sadje, da si z njim utolaži Žejo in ublaži vročino. Polagoma je Korakova močna telesna konstitucija premagala težke rane. Rane so se zacelile in sile so se mu vrnile. Ves čas strašne bolezni Korak ni trpel le radi telesnih bolečin, veliko večje je bito njegovo trpljenje radi skrb! in bojazni sa usodo one, katero je ljubil z vso strastjo svoje mlade ljubezni. Radi nje je moral ostati živ. Radi nje mora paziti, da se mu povrne zdravje fn moč, da bo mogel na pot, izslediti Meriem in reSit!, ako je to sploh še mogoč«. Kaj-nalcl bodo a njo storil! črnci? Ali ie živi? AH so jo umorili bi a« nasitili njenega mesa? Za Koraka to bife te misli grozne. Kaka usoda jo čaka, med divjaškimi ljudoirci kar to bili črnci iz Kovudvovega rodu? Dnevi so minevali Polagoma je dobil toliko moči, da se ie brec tuje pomoči spustil na tla, Ves Čas je užival samo surovo meso, katero mu je z vdano ljubeznijo preskrboval Ajaks, kt ie moral sedaj loviti za dva, Z zauživanjem mesa so se mu sik hitreje vračale, dokler m postal tako zdrav m močan, da se je mogel napotiti v vas, y kateri H vladaj Kovudva POGLAVJE Xn. Brezuspešen poskus rešitve. Iz taborišča, ki se je razprostiralo po obrežju Široke reke, sta proti džungli odhajala dva postavna visoka moža belokožca. Bil je to Car! Jenssen in Sven Malbihn. Oba Šveda sta bila videti nekoliko starejša, kakor pred leti takrat, ko sta bila s svojimi nosači po Koraku in Ajaksu tako prestrašena in ko ie hotel Korak z njimi skleniti prijateljstvo. Vsako leto sta odhajala v džunglo, bodisi, da bi trgovala z domačini, bodisi da bi ropala. Lovila sta zveri ali spremljala druge, belokožce globoko v deželo, katero sta poznala do podrobnosti. Po izkušnjah, katere sta imela s starim poglavarjem, sta se njegove okolice izogibala, kakor vrag blagoslovljene vode. Prav sedaj sta bila najbližje njegovi naselbini Se nikdar se nista upala tako blizu. Čutila sta se varna, zakaj džungla, ki je ležala med njima in poglavarjevo naselbino, je bila popolnoma neob-tjudena. Kar se tiče Kovudve, je bil on glavni in neizprosni sovražnik poglavarjev, katerega napade je pogostokrat tako temeljito odbil, da je Arabcu prešlo vsako veselje ropati v območju tega hrabrega poglavarja črncev. To leto sta prišla, da Vjameta v past nekaj zveri za zoološki vrt nekega velikega evropskega mesta. Upala sta, da vjameta posebno len eksemplar velikega šimpan-a* kater* fe bOo v okolic* ejefe aroda. Ko eta a* uauauauuuuuaamaBBMBua u. -: jjfi m i _ k+ajt^ - -j cjs^mmmmem približevala pasti, sta takoj spoznala, da je njih trud imel uspeh. Krik in cvilenie brezštevilnih šim-pansov nj mogel pomeniti ničesar drugega, kakor da je eden njihovih tovarišev padel v past. Ko sta prišla v bližino kraja, kjer sta imela nastavljene pasti, sta videla, da se je njih slutnja uresničila. Ogromen samec je trgal železne mreže pasti, ki pa se niso udale. Okoli pasti se je zbrala cela tolpa šimpansov, kateri so isto tako skušali oprostiti svojega tovariša iz ječe. Niti Šveda, niti simpansi niso opazili na pol nage postave mladega moškega, ki se je skrival v gostem grmičevju. Prišel je na ta prostor skoro istočasno z Jensse-nom in Malbihuoin. Razgrajanje opic je opazoval z velikim zanimanjem. Korakovi stiki s šimpausi niso bib* nikdar posebno prijateljski. Med njimi je vladala neka oborožena nevtralnost, kadarkoli so se sešli. Simpansi in Akut so se čestokrat spoprijeli, dočim se je Korak zadovoljil s tem, da ie nad njimi samo za-renčal in jim pokazal zobe. Radi tega ga je sedaj usoda kralja Šimpansov, ki je padel v past, prav malo vznemirjala. Samo iz čiste radovednosti se je za trepotek ustavil in opazoval. Nenadoma je zagledal Čudno in nenavadno barvo obleke obeh Švedov, ki sta se skrivala ne daleč od njega za drevesom. Njegove misli so postale bistrejše. Kaj hočejo ti tujci? Kako opravilo imajo V džung}^ ItfriĆt »apodai £ |pd MaottPOv^; mm ^vtrjca*. ko ^ ncbe^ouii se, jaji^-aa našo grešni.) zemljo ta st*tupa-eam prepričali, kako napreciuie omika, so se neicac v pragozdu sešli čisto slučajno štirje svetniki: kovinar Eiigij, lovec Eastaii. vnuar fofcas iu slikar Lazar, Ražfcovar.iftii 50 o tem iu onem, kar so videli in čuli na svojem potovanja na zemlji in oDi edini v nabiranju, da jc ua tem .svetu pać v marsičem lep-& m holi", uego .ie bilo m njihove tfo-ne; nobedc-ii iamed njih pa 11! bil zadovolje;-« 1^ napredkom svoje stroke, iemvec jc rrdil vsak. cUt .ie bil ujegov aoklic razvitejši, ko je bival ie telesno na ^eniUi. Naposled so se aumenili, ua se snidejo spet 0e2 irisso let na vsvetu, a mečtem ,zasledujejo vse podrobnosti v teprehieiTiLt po*anuiin siroi: in si Jih zabeležijo.. juosti: žive, rudeče, pestre, zarec»t3 še v megli blesteče pokrajine , — Razpad carstva. bt<.uian /udri) v o s. avstrijskega čeattrjm* tOUk>mt-k.) Sv«e2aikovo prokieiaivo. Peket konjskih kopit je odmevai $*> '^=aiscni pusti. Polje se .ie rdc£Uo, /vn^ Ija pa je kazala globoke razpoke, po^ \-r0ee4x: pt^ pekočiii solnčnih iarkih. SUsai sc- je selest s^he trave, v kateTa s» gromko padale prstene kepe. ki so frčale s konjskih kopit. V lajanje psov, ki so / igtc^njeiiinoi jeziki tekli za be? reco lisico, se je mešal vriskajoči lovski klic jahalcev in jabalk. Skoai rjavo ožgano travo obsedne puste se je vila bela. prašna občinska cestu. Za hoU irtojn. ob čegar obronku se jt spuščala n«dol v lahkih ovinkab, se je dvigal vaški. ?, deščicami krili zvonik kakor prst v nebo. Na njegovi modri ploskvi so stale kakor rumene znaroge slaiDiiate strehe vaskiU hiš in aketiojev. Po cesti nisdol se je pomikal žalen sprevod, spredaj so nosili em kriz. za njim je stopal dtiiiovuik v ornatu, štirje moijc so nosili na ramah krsto, kateri s*> sle« dfiS ialujuči sorodniki, prijatelji in zanaian. Prav. ko se je 20*Ua pot, je IČiaaaki mrvaški sprevod ra^posajei^a lovska družna. Divjad je v strahu šinila nodol po obronku in se zatekla med M Za njo je udarila tuleča kopa it a* Hudi v oko. v obUkab, ki ffi nideva realni prt-roda njegova fantazija —- same projekcije njegove umetniška notranjosti Mnsorgakii barvi Pred nami je vrsta odrazov, potekajočih & umetnikove ga razmera do realnosti, hipni u tisi opazovanja, ko se ie se vse gibalo, vrtelo in rnapio. Take trenutke imamo v slikah, kakor ~Qli Oradasčlcia (st 9), kjer priseva ^olnce sk&ai vejevje drevja na kopajoćo se de^o; ah Puvratek od kofi-nje 12 in 23, torej obakrat isti predmet): dalie košnji (st. i0>; mož, obračajoč imkošeno uavo; isto tako »Topeče (ŠH. 24). V \ eiikopoteznih barvniii ptaskvab iwo kaie predmestno Dvorišče« tšx. 10); opazovalec Si mora iz le U barvasdb poteg in ob pravilnem aunrenju selo sestaviti izvirniku odgovariajoci lik v svoji fantaalji. Tako je tndi Pooavic (v dveh izvodih, 11 tn 3%); tukaj presenečajo rudeče partije osreoja, ki hh navadno ne vidimo v apnenčevem sveta. V vseh mavričnm boizh odseva ->Kriiarska cerkev« (st 16), posebno streiiai v popoldanskem solne» sočne pomladi zremo ^Krakovske \ rtove« Ut. 17). Pod mrkim obneb-jem. po zimi v ^riegu ie nastal * Veliki kamniniikc pri Loid (št. 23); sneg je pa izgini! s strehe blUnjega kozolca. Posebne naloge stavbo raotrikrn slike »V gozda« (št 8), »TrserAl pristan« (it. 14). vSbdovje^ i&L 26) in ^Velika sipina, (st 26) a svojimi kojirpliciraninn" Unijami ia nemirnimi barvnimi efekti — Docim >Mocvirjei (st 19) ne učinkuje povse prepričevalno, so druge slike bolj študirane tudi v svonh obrisih — pravzaprav pri Jakopiču skoraj ne moremo govoriti o linijah, ampak ie o ploskvah ali bolje o potezah — ki vi>led tegu izzovejo v gledaicu točneje like brez posebnega napora. Take se 0. pr. »Koncert« (5t 18), tSestrick (st ?1) In končno tudi se »Orači« (St. 13); poslednja je umetniško zelo zanimiva sitaa-cija, ker orači na tvorijo glavnega akcenta, ampak so ospredje, učinkovita Jtafaia hribu, stojećemu v zadnjem večernem žaru. — >Teloh-vročlh tea. ki na pni hip Izgledajo kakor -•slika brea mOoati«, a odpro svojo bosato la dostikrat tudi strastno dušo onemu, ki at ie z razumevanjem m taktom znal pridobio njih zaupanje. To so 2ene. katere znajo najtfkkbfe ljubiti, a te prepouoaae na svojo vrednost, neao da bi se prekmalu koma priključite aH sa mu razkrile in vdale. itev« «9d« , e--V-*- : Ov* ■ Že Ce pa, tedaj absolutna in sa vedno. In čutimo, da se je bfla JeUsava Friderika oklenila z vso dušo. A ni je znal cenit:, nliiu naturi sta bili preraziični. On je dalje vese-IjaCii, ona pa je v svojem visokem pojmovanju ljubezni postala takoavana nerazume-vafta »ena Preponostia pi. da bi si iskala nadcmestilaL, sa je zaprla v sebe samo in bo ostala tudi nezvestemu možu zvesta. Cutiu" je tudi, da za £e vseeno ljubi. Treba bi bfio le, da ji Friderik dii zopet dobro besedo in pokaže prijateljsko lioe, pa bi bilo vse njene nesreče na mah konec Veic iu tudi sinček^ ki ga oba aeio ljubita. Nihče ni tako absolutno nesrečen, da so bi mu v ozadju brlelo vendar še upanie- Da ie nja-na •oiikrajnos:.' le posojna, sklepam tudi iz tega, Ker se takoj ogreje, ko .-;kusu tast m^d zakoncema po svoje posredovati. Ko mora s časo napiti odhajajočemu Frideriku, se JeUsava lakcrekoc" izpozabt kr> pravi — da vere (na boij&e medsebojne o^fnosaje) se nima, upanje pa, in da ji upanje morda prižge tudi vero. Še celo v hipu, ko |e izpoznala, da ie Veronika ljubica njenega soproga, zakllCe J«lisava: ». ..Zdaj ie vse proč. Mladost, ljubezen« sanje —\ ..v gospe? .Morč.i pesnik ui hotel: A neko podobnost jc Čutiti med Jelisavo in njenim tastom Hermanom. Oba ponosna, oba Iz Istega gradiva, pHerrennaturen«. Vidimo tudi veliko simpftijl-L? ?tnrtr.-» Hermane do sina-he, vidimo, c.; io smatra ?a pravo ženo na mestu prihodnje celjske knegmjc in Jo zato skuša a vso s\*ojo močjo podpreti. In kakor ie za otca Hermana 5lnčaj Veronike, predno jc Izvedel za smrt drngoroienejra si-aa, Krutkomalo indlskiitabel, bi bi! pričakoval, bo tudi ;:;•». leti avo Ono mesto . drami, naj ga obračam kamoikollt sili samb oa sovražno vrlctracri-čeu prizor med obema ženama. Mogoče je Zupančič sani uvaleval tako alternativo, a ga je bolj pritegovala nase njegova lirska narav »rt je rajsc i:>'v I Izhoda v nekaki lihi hnest ki pc ne prepričuje in je delu odtegnila enega Izmed jotovo iiajmočnejšili iu itajhvalezselsih prizor«>■. Morda si le 2«a:nis!:l Jelisavo kakor Bekega dtiha, neko živo slabo vest .u. <;ia đrttga dva A Je težko dodeliti tako vlogo ZHi ^cnl, ne tla bi motala posuti neverjetna. Kar se tiče leUsavinesa ponulanla Veroniki, naj skupaj umreta, tudi ne vem. Se ne bi vsaj Veročiea rrtfkkmitev uničila Jeji-savine potrpeiljh*osti »; oe W konč«]o zakričala: sTorcj takol Mene si strla, da m; ni več živeti. A ti bočeS uživati sadove svojega poletja? nećeš tzlepa, pa umri iu-silnoli Seveda bi bUa tragedija tedaj na-gio pri kraju. Jelisavina nadčloveška blagost najprvo osupne, kasneje pa .sem si mislil: Ce se človek vede tako absolutno pasivno, mu pač ni ;>:>;rui*. :u. Niti pogled aa vstopivSega Frideruoj ne 2aboll Jelisave tako, da bi ^e temperamentno razburila. Vsaj zdaj, sem si misli', K) prišlo do ^dne katastrofa* A i?eni pustita Friderika po par JeUsavinifc boli Itifor-maiivnib vprašanjih, kako it s sinčkom v Celju, stati v sobi se sanj skoro ne zmenita. Frideriku pa tudi ni poznati, zakaj pravzaprav tam Stoli in kaj ugiba med dolgimi, v aamlgavanjttl se ^ibaločimi pogovori med Veroniko in Jelisavo. >fi videt', da bi že siutiL za kaj jima zre in da je on z dvogovorom > bistveni zvest Tudi za Igralca prav lesek m nehvaležen položaj. Po drugi sisani Veronika: Ali jc dobra aii brez vesti? Ona ie glavna tmp-iena junakinja. Tragični junak ali jtmakinia moreta biti le taka, du endrDta aašo simpatijo in vse nase sočusTvovanje do ?k jarofloa! Vašo besede 90 nekoliko aagouotne. Nisem - i—jhm a ffasnsasvunaJai osattkla Grofica je nategnila vajeti m nalar> ko pripomnila: »Nečem Igrati vodeievalke. VaAa cesarska visokost je bila tako zero za« poalena s pripravami sa lov, da vam niso mogli vročiti kratke, pred odhodom prispele brzojavke. Brzojavka je a Dunaja. Cesarska visokost, postali ate papa, Staro habsburško drevo je po* gnalo svežo moško brstliko.« — Izročila je nadvojvodi brzojavko. Par vrstic tega telegrama je prečital v enem pogledu. Nato se je strumno vzravnal v svojem sedlu in zaklical: »Gospoda moja, snova mi lahko čestitate. Postal sem oče malega nad* vojvode U »Ni mo0ooet Ali >e res? je zanosi jal eden Izmed kavalirjev. »No, potem pa čestitam k prestolonasledniku!** — Ho* tel je nadvojvodi stisniti iztegnjeno desnico. V tem trenotku je žvižgajo pri« letel od nekod kamen in zadel njegove« Sja konja, ds se jo prestrašeno vzpel. »Hslo! Kaj pa je to?« je saklical nadvojvoda m okrenil konja. Lovska -ružba je v svojem lovskem razpolo* ianju in v zmedi prizora, ki se je nato odigral, popolnoma pozabila na dogod« ke pri mrtvaškem sprevodu. Zazrla je pred sabo divjo, raejerjeno množico. Ko se je lovska družba oddaljila, so so ljudje zopet zbrali. Prvotnemu strahu je sledilo silno ogorčenje. Brszntidcn iHoatn aa mrtvacu j« poTarocil silno ras« jsrjenost v dušah preprostega, a po* božnega in vernega kmetskega prebivalstva. Zopet so dvignili krsto, jo oči« stili od prsti, ki so jo nanjo nametali drveči konji s svojimi kopiti ter jo zopet okrasili 2» napolpomandranimi venet Ko so tako Izpolnli svojo dolžnost do mrtveca, se je v ntih pojavilo čustvo maščevalnosti. Na lovsko družbo je jelo leteti kamenje in prst. Psi, ki jih je zadek) kamenje, so jeli tuliti, konji so se začeli vzpenjati. Psov'.e in kletve so spremljale napad. Razburjenost krne« tov je nadvojvodo bolj presenetila, kakor ostrasila. Počasi je jahal proti množici. »Kaj pa nočete? Ali ste zbesneli?« jih je nahrullL Razjarjena množica je obmolknila pred zapovedujočo kretnjo. Is marsikatere že dvignjene pesti je ne« opaženo padel kamen na tla. Duhovnik, ki je vodit mrtvaški sprevod, visoka, častitljiva postava, je stopil pred nad« vojvodo. !V njegovem lepo donečem glasu je trepetala pridušena raz burje* Bost. »Gospod, ki ste žalili veličanstvo smrti, vi ste kršili božje m človeške zakone! Morali boste dajati težak od« govor!« »Ako ne veste, precastiti, kdo sem jar, se vam moram pač predstaviti. Jaz sem nmdvojvodm Oton/ Bolje bi bili *orfli jakg Vi porabili mwo\ ugled kot «—— l dušni pastir v to, da bi zadrževal] ljudi pred nasilnostmi. Zapomnite si, da ni = sem brez vsakega vpliva niti pri cetk«' venih obList?h!'* Svečenik je sklonil glavo. »Cesarska visokost, vi rsni stojite ned zakonom, ki /rtbteva karen Za zločin, toda bvčji kazni pa vendarle ne uideteU Nadvojvoda je oagubanvil čelo. ; , »Precastiti,« je rezko pripomnil. *rn* lo bi pač umestne je-, da bi izpolniti sve« jo duiinopastiror.o dolžnost in pokopali mrliča, kakor da tu prepovedujete m mc oštevate. Nekoliko več .spoštovanja pred mojim stanom bi vam nujno pri« poročal!« »Slutim Bogu in ne ljudem! Cc^o naj* višji dostojanstveniki so v svoji slavi in v svojem razkošju samo prah in d»m pred njegova mogočnostjo. Alt naj molčim iz strahu pred ljudmi?* Nadvojvoda je netejsnil vajeti. »2dt se mi odveč, da bi se z vami še prerekal.« — Hotel jc s svojo lovsko družbo 00 jahati, toda pot mu je zastopil duhov«1 nik. Grozeče in roteče je dvignil roko in zaklical z moćnim glasom: »Gorje Vam, visokost in Vašemu rodu! Kakor ste tu onečastlti mrliča, tako bo Vas zapostavil Bog in Vas kaznoval po besedah sv, pisma v tretjem in če/r* tem kolenu! |« ravno Ic Friderika*) opozorila, da p?to- 'aži svojo vest, če bo kaj. Ćeš, saj Sem »skušala« samomor preprečili; dasi pri tem dobro ču.i, da Fridcr.k gotovo ni prava ad-•esa. Skratka, videti Ju, krkor da ravna v pamenu, da se bo mogla, če bo treba, pred seboj in drugimi opravičiti, d. si v resnici le želi, da bi se Jeiisava umorila. Tako Veroniko pa cenim enako kakor morilko. Će vidim, da bo slepec pad.! v prepad, ne bom odšel na njegov dom svarit njegove svojce, nego bcm sam storil ncpcsrcJno vse, di se nesreča ne zgodi. Drugače ml vsakdo sme reči, da sem morilec in ml nič ne pomrga izgovor, da ie slepce čisto sam doli padci. In Veronika je nežn* dckMca ter Je pravkar prejela od Je'isave tako žrtvu-Jočo se ljubezen, ki Je je zmožen samo Rnst. A jo je izdala, kakor Krista Judež. Pred menoj Je Veronika tedaj že zaigrala. Nima vesti In čez to H ne pomaga pred sodbo drugih več nobena ljubezen do Friderika. Taka ljubezen je izgubila svojo bo-žanstvenost in tragiko. Vdrugič pa je Veronika docela nepojmljiva, ko si je Friderikov oče, pod vtisom vesti o nenadni smrti mlajšega sina Hermana, zoper vsako pričakovanje in zoper \se dotedanje razloge naenkrat premislil, postal človeško mehak in je zadovoljen, da veljaj Friderikov tajni zakon z Veroniko. S Hcrmanovo krasno gesto le odstranjena grozeča skala, o kateri smo vedeli, da se mora vsak trenotek sprožiti na to ljubezen In Jo razm'inči L In da bi ljubeča Veronika, mati prihodnjega Fri deri kov otroka In živeča samo za ti dve bi:ji, zdaj vrgla proč povsem nepričakovano, nezapisano utrditev svoje sreče? In Čemu? Zdaj naenkrat iz vnanje častilakomnosti, ki je napram ljubezni In materinstvu porazno klaverna: Ker jo bo vseeno le Intimen krog Izpoznaval za celjsko grofico, vnanji svet pa ne! Niti to ji nič ne pomeni, da Je med onimi, ki priznavajo legitimnost njenih vezi s Friderikom, prvi ravno vsemogočni Herman, stari grof celjski. *) Zakaj pravzaprav hiti Friderrk Zjutraj .Irlisavo morit z bodalom, ko ve, da se je namrže zastrupila? Zakaj se temu tako začudi? (Dalje prihodnjič.) — Spomenik skladate!*!! Smetani odkrijejo v Olomucu prvo nedeljo v maju 1925. Spomenik je delo kiparja R. Breze In arhitekta Sfepanka. (itedallš: 1 ođer Narodne CltalnTle ▼ Sfftl: na praznik 25. dec: V Ljubljano jo dajnio, veseloigra v treh delanjih, na praznik 25. dec: Velika repatica, burka v treh dejanjih. 714/u — Gledališki oder Narodne Čitalnice v iT k i priredi v dvorani' pri Valjavcu na » Boži? 25. decembra t 1. veseloigro »V Ljubljano jo dajmo«, na Štefanovo dne 23. decembra t I. burko: »Velika repatica«. — Pričetek vs: korat ob 8. zvečer. 713/n — .Marljonetno gledališče Ceskoslov. Obce v Ljub jani v Narod. Domu igra na praznik Sv. Štefana 25. t m. »Božično pripovedko«. Začetek točno ob 16. urL Vstopnina dobrovoljna v kritje stroškov. 709/n — Schonherr. Zeral.a. 2ivljen«;k* komedija v treh dejanjih. Poslovenil rV Skr-Mn-tk. Oc.ci. zbrka gledaliških lz;r 3. zv V"I ;ublian| P25. Založila Tiskovna AJJiil-ga t ena broš. Dm 15. poštnina »5 p*ra več. Schonherrjeva drama Zemlja je za:r:.i «c prstnega km -"kega življenja (i»di s- vjsoko v ft.iah v oni*.u rdenikov na pc««:;.\-» 72 let Tarega Klemena, ki noče 15: očiti v <.-»eaa ros«.siva 46 letnenvj s;nu Jai;/i, J M šc rad rVnil z očetovo deklo R^ro *er r*c-st^i samostojen. Uoanje se mu v?bu*H ko j udari očeta Voni. da začne hirati. Vedno ga je m.'.nj v«*l Ha" je slabši, tako u:» »e na zadnv s?"" prepričan, da za *lnče »mcM zet^ba«. Zato si da napraviti rakev, ki «to-ji rdslej poleg njegove postelje v kTd rre-j lezi vso zimo. ."-jnez «e pripravita m-bein, i vedno pričaki'ioč očetove «mrtl. •»« ler.iio-vanv. Pridno 'pse zibelko za nfriVi, ki se mu Ima. narn^fti Ko pa zanih3»> p-v« pomladanske «ap<- tedaj p-ešir* Re^feauma sila tudi stareg; **remcna, d se mu jb-nr na bolje, razbije rakev in prekriža * inove račune. Reza mora ^d hiše in *e oženi z Ledenim gruntariem. Janez pa ostane šc nadalje očetov hlapec. Pisatelj ie hotel v Zem-i Iji pokazati kmetiškesa Človeka v »ijezovl veliki ljubezni do zemlje in v hrenenenin po lastnem kosu zemlie. Ljubezen do Listne zemlte pride do natkren^e^eora i*ra*;i v starem Kremenu, hrepenenje po njej pa v Rezi in Katri. Janez po svoji naravi nI kmet. ker teea hrepenenia ne noria. N»emu gre le zato, da postane samostojen in da si ustanovi lastno družino. »Zemlja« ie dram** polna uč;nkovi»ih scen. Našim diletantskim odrom bo ir-edno r*obro došla in zat"» naj jo takoj naroče pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Vprašanje naših univerz. Pod tem naslovom je objavil v beogradski »Politiki* ljubljanski vsett-čiliščni profesor dr. Mirko M. Košić uvodni Članek, ki s« peča z razmerami na naši univorzi. Članek je napisan v takem tonu, da ga v sedanjem času splošne srbohrvarskostovenske po'i'ične? In duševne vznemirjenosti ne smemo kar tako prezreti. »Poitika«, ki je sieer zelo previdna in ki velja za dos'ojcri beogradski dnevnik, je topot nasedla zvenečemu imenu podp:sanega vseuči-liškega profesorja ter objavila pamflet, ki bi ga sicer pod nobcn:m pobojem ne smela v taki obliki servirati prestoTni-škemu občinstvu. V interesu našega ug'eda trm doli na jugu je torej, da najodločneje zavrnemo pavšalna sumniče-nja ljubljanske univerze. Očitki, ki jih iznaša gosti. KrHc" proti našemu najvišjemu kulturnemu zavodu, so naravnost brezprimerno drzni in pavšalni. Tri1 o n. pr. prvi očitek, da je kader liubljanskih vseučiliškib poferonev kvalitativno neponojen in da smo nastavili pretežno nerposobne ljudi br°z ka^oršneko'i učenjaške priprave. Gosp.. Košić namreč ne pozni vse historije našega znanstvenega in^t'Vita, zato ne ve, da smo že desetletja pred svetovno vojno namenili go4ove. vdihe zneske zgradbi uw'verze v fJvhV*aw in da smo iz trh no biv^rm deželnem zhn-ru in ljubljanski občini dotiranih zneskih podpirali ie de se: let j a pred svetovno vojno slovenske učenjake, ki so v svr-ho svoje znanstvene izpopolnitve preje-mali odnosne štipendije ter pohajali ognjišča znanstvenega dela širom cele kulturne Evrope. Med temi kapacitetami, ki so deloma zasedli stolice na velikih evropskih univerzah, na Dunaju, n. pr. v Gradcu, v Frankfurtu, v Wurzburcu, v Frciburgu v §vici, v Černovicr/i, v Pragi, v Zagrebu itd„ so se nahajali možje vtrjenega znanstvenega slovesa. Navedimo samo imena dr. Plcm'ja, dr. Pifamica, dr. Zanrkr* dr. Žižka, dr. Vošrjaka, pok. dr. Levca, dr. Zolgerja, dr. Župančiča* dr. Kreka, dr. Kušeia itd. K tem imenom pristavimo še druge naše znanstvenice, ki so na polju slavistike zrnraii globoke brazde ter g'ede slovenske književnosti ustvarili taka dela, s kakršn'mi se lahko postavimo pred vso kulturno Evropo. Slovenska univerza v Ljib jani ni proizvod hitrega dela in profesorjev nismo pobrali iz vseh vetrov sveta, marveč so se naši znanstveniki dolgo priprav!jali na svoj visoki poklic. Ko so se 1. 191 S. in 1919. polagali temelji IjubMnnskegn vseučilišča, se ie selekcija učneh sil vršila no kar najstrožjih principih. Danes hhko pokažemo na moči, ki delujeta na liuh-Ijanskem vseučilišču nam v čast in ponos. V kvrrtativnem oziru da'eč prekašalo mnojro bogatejše založene in podpirane beogradske in zagrebške univerze, fn tudi mladina, ki zapušča ta zavod, je ponosna na strogost in temeljitost izobrazbe na Ijublimski uni-terzi! Če si lahko delamo o"i*ke. veljajo taki samo za Mirka M. Košića, ki se je res izjemoma nastavil zgolj iz prevelike bratske ljubezni do Človeka, ki so ga bile odklonile vse ostale univerzo Jugoslnrvije. Enako energično odbijamo druei očitek proti liublianski univerzi: da j? namreč separatistična in da poirruie znanstveno in kulturno nvsijo v smislu ro'itične, v našem primeru avtoroml-stične in kVrikalne akcije. Ne tajimo, da zastopajo nekateri profesorji avto-nomistična načela. Odločno pa odklanjamo sumničenle vsega zavoda, da se izrablja v svojem oficijelne m nam nem okvirju za politične ekstrature a v tono-mističnega klerikalizma! Kakor pobijamo poslednji, tako odklanjamo pavšalno klevete od našega najvišjega zavoda, ki deluje točno v svojem začrtanem znanstvenem in kulturnem dc'o.^rogu in ki vzgaja našo omladino zgolj v po-zitivnoznanstveni smeri! Ljubljanska univerza je ognjišče znanstvenega dela in kulturnega rczglcbVanja in ničesir drugega. Če si gosp. Kosič predst rv'ja univerze kot ognjišča šovinizma ali političnih ideologij, tedaj odkrito izjavljamo, da mu na to pot ne sledimo. Ljubljanska univerza ni slovenski, kakor ni zagrebška hrvatska, cll beogradska srbska, nego znanstven zevoi. kakor mora biti vsak vedi posvečen institut! Samo površen duh more interpretirati izgradnjo znanstvene tcrminnlo-I giie, ki tako lepo napreduje na ljub!j n-; sfcj univerzi, v smislu avtcnom;stičnega j ograničevanja in ločitve od Srbov in f!rvat°v! Ljubljanska univerza ni kriva, čc danes Srbi in Hrvati še nimajo smisla za samostalno, s'ovans1 o vte-mcljcno terminologijo in če si IjubMai-ski profesorji, mesto dn rabijo italj »n-ske. francoske ali nemške izraze, kuje-[ jo izraze slovenskega, hrvatskega ai srbskega Izvora. To delo priđe ne'oč v prid celokupni jugoslovenski terminologiji- Naravnost nedostojno za un'*"*rzi-tetnega profesorja ai pa tudi samo za lektorja po kvalifikaciji je. če gosp. Košić očita ljubljanski univerzi, da se na njej razširja avstri^ki duh in rimrko-cerkvena politika. To je gosn. Košić pobral iz kakega uvodnika ljuhljansk: ga •SV venca*, mi pa take uvodnike in take interpretacije ljubljanske univ^rie hvaležno odklrnjamo! Zt nas je V'ih-Ijanska univerza najviš:i institut našega prch:vaistva in to prcbivatefco ima po svoji pridnosti, po svojih potrebah, tako v gospodarstvu, terej radi svoj'* in-dv odsek, zlasti njegov načelnik Ivan Hi>ar, je \ tej smeri deloval z vso vziraj-nos.jo in tudi potrebno previdnostjo. Napotil je enig-i ali drugega slovenskega, že v j«i.i.i siu/bi stoječega m ža, o čegar znanstveni spos< bnosti je bil vsestransko prepričan, da sc je začel zanimati za event vse-učiilko karijero. Tem mladim močem je vseučiiiški odsek izposioval štipendije in tudi poirtbne dopuste, dn so se lahko podali na inozirrska vseučilišča (Lipsko, Berlin, M<.nakov\ lleidelberg, Pariz itd.) in se tarnk«« pou^bili v posebno disciplino priavoslo* rv i'i modroslovne stroke. Nepozvani so odseku poročali, kako se pripravljajo za vseučiiiSki poklic. Nekateri s > tudi že pripravili halilitacijska dela. Da bi bili sprtjeti kot doctnii, ta nen «e Jc le malokomu posreči!, ker so lih nemška vseučilišča kot Slovence načeloma odklanjala, zlas i kadar so s'utila, da gre za bodoče vseučiišče v Ljubljani. Za nekatere teh mož se ie vscuči.iSkemu odseku posrečilo s posredovanjem vplivnih oseb, da so bili v svoji službi vsaj premeščeni v vseučHi-Ska mesta kjer jim je bila prilika dnna, da so se lahko posluževali iamošnjih bogatih znanstvenih sredstev. Najmanj deset takih mladih učenjakov in pisateljev Je vseučill-5ki odsek v Ljubljani tekom .svojega desetletnega delovrnja pripravil da bi lahko v slučaiu ustanovitve vseučilišča, zlasti pravne fakultete v Ljubljani, dokazali svojo usposobljenost za docenturo. Ti imeniki sa se tudi opetovano predložili na konpetemna mesta v dokaz, da more slovenski nrod izpolniti tudi glavni predpogoj vsnkcga vseučilišča, t. j. dati na razpolago kvalificirane učne moči s s'ovenskim -Jezikom. K; ko ie bilo baš to pripravljalno delo vseuči'iškega ods:ka v Lj: bljani potrebno in uspešno, pokazalo se Je po prevratu, ko Je nastopna »vseuči'iška komisija«, da v novih in srečnejših razmer-h izpos'uje ustanovitev vseučilišča v Ljubljani Vse te razmere in vse navdušenje bi ne bPo nič pomagalo ko bi se vseučiliške stolice ne dale zasesti z akadomično sposobnimi učitelli. Tu Je pa vscučTf'ka komisija že lahko računala s Slovenci, ki so Že m vseučiliščih stare Avstrije imeli svoje prrfesure in di-centurc, a poleg tega tudi s Slovenci, ki so drugače s prej omenjenimi študijami In deM ko'ikor toliko dokrzali svojo sposobnost za uxi:c1}sko in znanstveno delovanje na vseučilišču. Pri izbirrnju teh učnih moči — šlo je za prve predloge m prosvetno minisir-stvo, da se ustanove fakultetni sveti — je komisija postopala npjriTorozneJe. ZTastI č'anl komisije, ki so WTi že akrdemični učitelji, so od'očno poudarjali, da se je pri predla^rnju ozirati na pogoje,- ki se tudi pri starih univerzah zahtevajo za pridobitev »venir?e legendi«. Trko so se z* vs.-ko kandidaturo morala doprinesti potrebm dokazila. Komisija se je v nekaterih s'učaiih d'rektno obrnila do ordinqrijcv tuj'h univerz da so podali mnenfe o enem aH drugem kandidatu za vse-čiliško stolico. Komisija je v naprcj»s tem računrtla. da bo^'o drusre univerze povpraševale, m knk ničin se je dokaza'a kvalifikacija učnih moči za Ijub'jansko univerzo, in le že glede na to mora^ paziti, da se pride v okom vsrke-rr»u očiku površnos'1 in tako zagotovi novi univerzi potrebno priznanje. Komisija se je zavedala te polne odgovornosti tudi napram ministrstvu prosvete v Beogradu In je dobila vcse!o zadoščenje, ko se le tedanji prosvetni minister LJ. Davidovič izrazil o predloženem operatu vseučiliške komisije, češ da Je na vse strani in v podrobnostih dobro premišljen In popolnoma goden — za ugodno rešitev. Nadaljnje nrmeščenje na ustanovljeni univerzi je bila stvar univerzitetnega sveta, ki je gotovo skrbel in skrbi za n-jboljšo popolnitev zbora profesorjev in nastavnikov v naučnem in moralnem pogledu. Da se mu pri tem lehko pripeti — zlasti vslcd vnanjih priporočil — nesreča i 1a KostIČ, to ne mo'1 na?e sodbe da šo stolice vseuč.ll-SČa v Ljub'janl zasedene z rt snimi znanstvenimi delavci in vrlimi odgojevatclji akademske mladine. To sodbo tudi potrjujejo soglasno vnanji objektivni opazovalci. Pismo iz Prage. Uradu ške predloge sprejete. — Crr*v< politična debata. — Dr. KrcmcJr proti »di* plomatlčnlm stikom* s sovjetsko Rusijo. Rdzkol v republikanski stranki. 21. decembra. Uradniške predloge so bile v četrteU 18. t. m. pozno v noč sprejete v poslanski zbornici. Da se je to zgodilo, je bilo treba napcii vse sile. Proračunski odsek je moral delati celo noč, tako tudi zbornična pisarna in državna tiskarna, da so se mogli referati oddajati v tisk. Debata je bila nad pričakovanje strokovnjaška in udeležili so se je opozični poslanci ,izmcd vladnik stranic pa samo nar. dem. posl. spaček, katerem« se je posrečilo doseči za samoupravne urad* nike reJpektiranje njihovih pravic, dobljenih z nagradno pogodbo. Kar se tiče re-strinkcije, je dosežena odloJcnje do 15. aprila 1925. Govoriti so komunisti In zastopniki nemških meščanskih s:rank. ki so tako pre-ruiili začasno svojo abstinenco. Nemške stranke, razven naciionalccv, so fc poskušale navezati oficijelne stike z vlado in I njimi tudi ludovci. Njihovi zastopniki so to obrni i do min. predsednika Svehlc in zahtevali nekatere izpremembe v uradniških predlogah, ki pa so bile nemogoče, ker se tračne že sprejeli odbori, enako so zahtevali jamstvo, da se restrinkcija uradnikov ne bo izvajala v škodo Nemcev in Slovakov, na kar Je izjavil min. predsednik Sve* hla, da zakoni niso narejeni proti nlkake-mu narodu in torej tudi ne proti Nemcem In Slovakom. V pos'cdnji seji poslanske zbornice r petek je bila sprejeta važna peta uradniška prt doga, s katero se zboljšujejo prejemki sodnih uradnikov. V tej seji Je hđ odobren tudi po min. Habrmanu zahtevani dodatni kredit 375 milijonov Kč za Invalide: k zakonu je sprejeta določba, da v bodoče o razdelitvi podpor invalidom odloča komisija, v kateri je zastopano finančno ministrstvo, notranje, narodne obrane In min. za socijalno skrbstvo, da se tako prepreči lahkomiseljno dovoljevanje podpor. Vseh pet uradniških predlog bo rešenih v senatu še pred Božičem. V zadnjih sejah je senat rešil več zakonov, med njimi zaken o novi organizaciji rednih sodišč, o pivovarskih podjetjih v Plznju, o sladkorni davščini, o izprcmcmbl g]ede direktnih davkov, nekatere zakone za Podkarpatsko Rusijo itd. . , V odseku za zunanje zadeve se Je raz* vila cerkvena politična debata, ki jo Je izzval nar soc. posl. Hrušovsky s svojim ostrim govorom proti Vatikanu, ki vodi napram nam neprijateljsko politiko, zlasti na Slovaškem. Podpira s posredovanjem svojega zastopnika v Pragi, škofov In duhovnikov vsrko gibanje proti eksistenci naše države. Govornik je zahteval opustitev našega zastopstva v Vatikanu in praške nuncijature. Min. dr. Beneš je odgovoril, da Je med našo državo in Vatikanom več spornih stvari. Sploh so cerkvene razmere pri nas neurejene. Kot zastopnik države mora braniti prerogatlvo države. Imenovanje ad-min's^atorja .fantauseha sc je Izvršilo brez vednosti vlade in zunanje ministrstvo Je moralo braniti stališče cele vlade, ker se le s tem zgodila pravna krivica državL Zun. minister dr. Peneš le v svojem eksprzeju o zunanji po'itiki govoril tudi o diploma'ičnih stikih z Rusijo, proti katerih priznanju vlada nima načelnih pomislekov in sodi. da je prišla doba, ko se to lahko izvrši. Min. dr. Beneš pa zahteva pri tem, da se bodo striktno držala načela, ne ume* Šavatl se v notranje razmere in ne izvajati propagando. Brani politiko, katero fe formuliral v svojem ekspozeju v obeh zbornicah ln katero naglasa tudi sedaj. Dr. Kramdf Je znova svaril pred priznanjem sovjetske Rusije. Dr. Beneš spravlja izraz »priznanje de Jure« v »diplomatičke s Ike«, ali bistvu je to isto. Dr. Benel rešuje to zadevo s stališča zunanje politike, dr. Kramaf pa s sta'išča moralnega čutsfva in dolžne hvaležnosti do slovanske Rusije, Iluzija je, misliti na to, da bo po pričetih diplomatičnih stikih mogoče ustaviti sovjetsko propagando in agitacijo. Nasprotno, z vsakim dlplomatičnim priznanjem pride cela armada sovjetskih cg^ntov in boljše-viška agitacija se bo nadaljevala. Cim odločnejše se postavi zun. minister na Stališče odpora proti vsaki agitaciji, toliko tiskan.nejše je priznanle Rusije de Jure in navezanje diplomatičnih stikov, ker bi njihovo slučajno pierušenje pomenilo po mednarodnem pravu pričetek sovražnega stanja. O priznanju bi se dalo govoriti samo tedai, ako bi Ho v resnic! gotovo, da se sovjetska vlada odreče vsake agitalije za mejami. Toda razširjenje komunizma po vsem svetu je Življenjsko vprašanje za sovjete zato je šaman misliti na ustavitev boljševiške propagande. S priznanjem bolj-šcviške vlade se še ne približamo ruskemu narodu. Govornik z zahvalo dostavila, da je tudi v Ma!i antanti nastalo napram sovjetski Rusiji drugo razmerje, nego je bilo prej. V republike«:ki stranki zemjedelskega ljudstva je dešlo do razkola. Senat. K Pr4-šek in posl. Jar. Richtcra sta Izstopila is stranke in osnujeta »Češkoslovaško agrarno stranko«, ki prične izdajati svoj list po novem letu. J. K, S. hserirajte v „SIov. taito"! w&n%m-*£.mVtm3f.9£* i** rr\r\U one grcrmnra ri*v. /V* Odpor jim ne diši. Tipalnfce sovjetske diplomacije in njene zunanje politike so Je davno začutile, da Evropa ne bo dolgo trpela boljševiškega vmešavanja v pravni in socijalni red zapadnih narodov. Tako zvana skupna fronta zainteresiranih držav proti komunističnim nakanam, o kateri se zadnje čase v političnih krogih toliko razpravlja, vzbuja Ze dlje Časa zanimanje in skrb moskovskih politikov. Tako se je oglasil znani bobsV-viški prvak Steklo v, čim so prispele v Moskvo vest? o sestanku novega angleškega zunanjega irihrstra Chamhcrlai-ca s francoskim ministrskim predsednikom Herriotom. V članku, ki ;Ta je posvetil temu sestanku, piše Steklov med drugim tako-Ie: »Nedvomno skuša angleška konservativna vlada ustanoviti enotno ini-perijalistično fronto proti sovjetski Rusiji. O tem govore poročila evropskega tiska, to je razvidno iz mnogih laktov zadnjih dni. Umevno jc, da i? angleška vlada zelo zainteresirana na tem, da bi našla njena politika napram sovjetski Rusiji oporo pri drugih državah, vprašanje je, da li se ji posreči doseči ta Cilj, to je, ustanoviti enotno imperijali-stično fronto proti nam. Predno odgovorimo na to vprašanje, si moramo biti na jasnem, kakšno politiko vodi sedanj angleški kabinet napram Pusiji. To je razvidno iz njegovega delovanja, ki obstoja v tem, da je angleška \lada odklonila ratifikacijo pogodbe, podpisane med sovjetskimi zastopniki in pretfnjbn kabinetom, da je takoj po nas*npu poslala sovjetski vladi ostro noto in da ni reagirala na naš predlog glede mednarodnega razsodišča, ki naj bi sklepalo o dozdevnem Zinovjevem pismu Ce tudi v teh aktih še ni naravnost sovražnega nastopa proti Rusiji, vidimo v nVh nedvomno element sovražnost; m lahko pozitivno računamo, da so nas(?le povsem tem takšno rrzmerc, v krterlh Je prijateljstvo med obema državama res zelo otežkočeno. Sovražni odnošaji konservativne vlade napram Rušiti so se morali seveda nemudoma pokazati tu Ji v politiki CTtalih držav. Za inje čase smo »"uli izjavo češkoslovaškega zunanjega ministra Beneša glede pogojev, kl bi jh bilo treba staviti sovjetski diplomari»i v Zvc/i z delovaniem komunistična inter-nacijonale, nadalje celo vrsto časopisnih poročil o sovražnem razpoloženju jugoslovenske vlade napram sovjetski republiki. Vse to priča nedvomno o pritisku, ki ga izvaja seda i angleška vlada v našo škodo. Se več! Te dni smo Čitali v nemškem listu ^Deutsches Bergwer-kcr-Zeitung« izjave, ki pričajo, da sc angleški konservativci pogajajo v Nemčiji z gotovimi krogi glede skupnega nastopa proti Rusiji. Ko smo čuli o Cbam-berlainovem potovanju v Pariz in Rim. je nam bilo takoj jasno (kar je potrdil tudi evropski tisk), da poskusi angleški zunanji minister povodom tega potova-pja Kmdirati teren za svoje načrte *;lede ustanovitve protisovjetske fronte. Ne vemo. kaj bo govoril v Italiju dasi kihko že vnaprej trdimo, da tu ne bo irnrl posebnega uspeha, ker gre italijanska politika napram Rusiji za svojhui teri teh zavodov nudi večjo izobrazbo. O tem ni mogoče sklepati. Fno pa je gotovo, da je namreč laboratorna praksa na tehniki popolnejša, toda tam je kemična stroka prenapoljena in tako izgubi ta trditev del svoja veljavno ti. Teoretična izobrazba je zopet g'obla na univerzi. Za državo bi bilo v tem slučaju umestno vprašanje: ali bi ne bilo tudi iz finančnih ozirov boljše, če bi se spojila oba kemična zavoda (tehnični in univerzitetni- v enega in če bi se s spec;jaliznnjo profesorjev omogočilo vsem slušateljem (ne da bi bili vpisani na obeh visokih šo'ah), doseči najvišjo strokovno, praktično in teoretično naobrazbo? To je sicer samo en sTučaj, ki pa kaže, krVo je mogoče z različno predhodno izobrazbo (realka, realka gimnazija in gimnazija) doseči skoraj enako naobrmbo, ki pa služi docela drugačnim ciljem. Dočim postane inženir razmeroma lahko profesor na srednji šcl?, ne more nasprotno postati inženir profesor kemije na srednji šoli vzlie temu, da traja naobrazba v obeh zavodih v isti stroki enako dogo. Z druge strani pa študirajo na univerzi farmacevti, ki imajo bolj specijalizirano izobrazbo. Pedagoška plat stopa žal v ozadje. Metodika kemije se predava na univerzi letos Še'e prvič*. To je sicer edini, seveda izjemni slučaj, ki pa jaTo kaže, kaj sc zahteva od srednje šole in v čem tiči bistvo, da tipa srednje šole ni tako lahko zamenjati z drugimi. Ta slučaja se tudi ne da ap'icirati na druge zavode. Fizike na univerzi bi ne bi!o mogoče združi i z elektrotehničnim oddelkom na tchn'ki. ker so interesi praktičnega m teoretičnega znanja v tej stroki različni. Na univerzi se zahteva fizika, na tehniki pa samo njeno ogrodje. Na univerzi imamo s'ednjič razne stroke, pri ka'erih latinščina, zlasti pa grščina sploh ni potrebna. Te stroke so: matematično-prirodoslovna (ternvni iz prirodopisj3 so enako neznani realistom kakor gim-nazstom), in slovanski Jeziki, ki jih bodo še!e zahtevali na naši srednji šoli In ki bi bili res več vredni, neio iziuba časa za klasične, germanske in vzicd-no jezike. Latinščine bi se lahko otres'a tudi medicina, pri kateri gre samo za farm-rrologiio. Latinščine in de'oma grščine dosleč (s tem ni rečeno, da bo tako vedro) ni mogoče pogrešati pri študiiu jusa, zgodovine, filozofije, romanskih in klasičnh jezikov in v teologiji, ki se pa s?ma č;m daHe bo^ Izloča Iz univerzitetnih strok. Kar se tiče studii-« iezikov, se mi zdi zelo umes.no vprašane: Ce je mogoče Studirati s1ovpn«>e fn germrnsl e jezike brez znrnja Intlnšli-ne, Čemn je tedaj potrebno zn romanske Iclke 81-^tno predhodno studiranje latinščine? Mar samo zaradi genetične sorodnosti obeh jezikov? Ali bi pa ne bili upravičeni zahtevati znanje sanseri-ta ali ĆTvg'h orijen'alsk'h jezikov od onih, ki študfraio slavist'ko ali germanistiko? Analogno bi tudi lahko trdili, da je neprimerno lažje naučit* se nemščine, kakor francoščine, dasi se lahko iz vsakdani* prakse prepričamo, da onvl-»dr.'n francoše"nn zelo dobro tudi llude, ki na srečni! foll sr*on nikoli niso bili. Ce torej nI b"l fn n' cTI humanistične g?mn~z*jQ znanje klas'čnh Jezikov, temveč le srelstvo, ki voii k višji splošni ■Mferaztt, Irh'o po prrvlcl zr h te v amo. dn bi to sredstvo ne zavzemalo toPko č>-Člmo sfovnn^M Jerlk ozirom? francoščino r-H rngfeš^'00 zato, dn stopi trn njeno me«to mrtvf, č~*rtvno 'n krrlevno od<*pren! In r.p nr^kt/č^o 7«vPen*e r»«5-r^trebn' fe*nr. M je o^^o'en. iH ga m!-*-dlnn neVpj let po mstrrl ror*w? H če znhfevpmo še so*t?»*ol^g'io '«1 Wg?Jeno ter »»vni-rle po«te*?c »▼ te hlg'j^ne, — kakšni ho^o re^ult?**? D?»nes si očitamo z^nem^ri^rne materinš^ne in Hruge napake, ki jih ima Če*to naša inteligenca. Mnogi ne znaio piti pravilno govoriti, še manj pa pisati: kaj so se zato učili že v prvem razredu latinš3:ne? To je današnje spanje in lo*;tj sn-»o se njegove spremembe. V tujih jez;kih srednie šole ne dosežejo zaželjeneea uspeha in tako se doraja. da srečamo ljndi, ki so se uč'li sed^m r*o osem a'i celo po deset let kakega jezika, pa moralo posečati r>zne večern* tečaje, t'a nadomeste to, kar i'rn nt d^a srednia šola. Mno-demim Jeriko^n vsa] del onega časa, kl bi sa prihrrn'fi z o*stran?tv?Jo klas'č-nfh Je^fkov. Franeog^nn Je živi Jez'k, čigar potrebo In korist čnt*-«o na vsakem korrku, dočTn je ini*wWlwi mrtva, la doba n'enega življenja je teko oddaljena, da bi z isto pravico zahtevrll tudi znanje Jezikov drugih narodov, ki po svoji kulturi niso nič manj važni (znanje arabščine, sanskrita in egiptovšči-ne), nego Je bil nosilec latinščine. In kje so ostali slovenski jeziki, ki so za nas praktično velikega pomena? Posvetimo več časa temeljitemu Izučevrnju modem'h Jezikov, soraatologljl in higijeni, telovadbi in narodnemu gospodarstvu, o katerem ve naš inteligent često zelo mrlo, dasi bi mu bilo to znanje zet o potrebno. Menim, da zadostujeta dva tipa srednjih šol. ki bi se razlikovala že od pete gimnazije: ena vrsta z latinščino (brez grščine), druga pa z deskriptivno geometrijo kot tipičnim znakom, ki bi jo ločil od prve. V srednia šole Je treba drlje uvesti (tako! v nižjih razredih) slovanske Jezike. S tem bi naše srednje šole prav nič nc izgu- bile na slovesu, ki ga uživajo v inozemstvu. Citirali smo ta čbnek z najbol.iši.n namenom, da najde v naši javnosti, zlasti pa v naših prosvetnih krogih pravo razumevanje, in da ne bo med nami nikogar, ki bi presojal reformo naših srednjih šol z ozkosrčnega, političnega ali celo stanovskega oziroma egoistič-nega stališča. Priznamo, da je vsaka reforma, posebno na prosvetnem polju, zelo težavna, da naleti na odpor, če tudi morebiti nezaslužen in neutemeljen, toda skrb za bodočnost, skrb za naš naraščaj, ki se mu spričo žalostnih razmer, v katerih živi današnja inteligenca, nc obeta nič dobrega, mora odtehtati vse pomisleke in priznati reformi ono vrednost ki ji faktično gre. Sport. Bilanca našega sporta. Stojimo ob zaključku leta In če se ozremo ncizaj na delovanje naših športnih društev In klubov med letom, moramo priznati, da Je bilanca našega sporta ugodna. To velja pred vsem za našo lalikoatletiko, ki stopnjama nrpreduje ter se njeni rezultati že zuatno pribižujejo jug.slovenski, da v nekaterih disciplinah celo mednarodnim in to zlrsil za tek na 100 in 2 Ml metrov. Da podamo nekrk prcg'eđ iz delovanja mše lahke atletike, navajamo v nastopna nekatere najvažnejše prireditve In statistike. Vseh lahkoatletskih prireditev le bilo IS. izmed katerih so naivažnejie trkmova-nje za prvenstvo Jugrslavije In Slovenije ter udele'/ba naših atletov v Pragi, Parizu, Brnu in Zagrebu. Pri tekmovanju za prvenstvo JMgoslavjie In Slovenije so bili doseženi novi slovenski rekordi, ki so deloma že dosegli Juzoslovenske, deloma pa se Jim približujejo. To velja predvsem za teke na 100, 203 In 400 metrov, v katerih je Slo-verija dosegla vsa prva In druga mesta. Naš nribo'jsi lalkoatlet je Valtrič, kateremu sledi Perpar. Oba sta Sloveniji priborila pri tekmovanju za prvenstvo Jrjsrslavlje zgoraj omenjena mesta. Oficijelno sicer še drži Spatič (Ha'k) rekord na 100 m z 1U>0, a neoficijelno le prvrk Valtrič (Prim.), ki Je že tekel letos 10.9 ter se s tem znatno približal svetovnim atletom. Dalje so se pri tekmovanju za prvenstvo Jugoslavije in Slovenije izkazali Se Vidmajcr, Borštnar, DsržrJ, Kristan, Orehek. Kregeli. Orazcm, Zupan, Derganc ;n druži V molkih discip'i-nah so bili letos prstavjeni sled.či novi rekordi: 100 m (Valtrič. P.) v 11.1 (10.9>. 2W metrov Valtrič v 23.6 iug. rek., -400 m: Vn!t-rič v 53.3 : 800 m: Kregelj (Jadran) v 2.09; skok v višino: Vidmnjer in Borštnnr CU, cba 1.65 m: met kladiva: Zupan (11.) 3H36 metra: met diska: Or?cm (II.). 31.S2 m m; met kopja: Orehek Ol.). 44.30 m. Ti rekordi torej značiio velik napredek lahke at'c-tike v Slovenii!.. K temu moramo Se omenil udeležbo Perparja v Parizu, ki se J** v predteku na 2"0 m priboril Ht. mesto, dalje na mcetingu A. C. Sparte v Prrgi, TI. mc-s4o na 10O yardov ter ITT. na 230 metrov. V Brnu Je štafeta S. K. Primorje zmagala pri teku skozi mesto ter *i priborila krasen prehodni pokal. Lahkoatleta Deržai In Orehek (Ilir.) sta tekmovala na nekem mitinzu v Zagrebu ter dosegal Deržaj 11. mesto na 5000 m. Orehek pa drugo v metu kopja. Prvenstvo Sloveniie v lahki atletiki si Je priborila Ilirija z f»2 točkami, dočim je Primorje na II. mestu s 60 točkamL Oba k'uba sta slino napredovala, opasati pa je bilo, da Je Jadran znatno nazadoval. V damskih moorh imamo Slovenci pr-vens*vo v Jugoslaviji ter Je večina Jugos'o-vensklh rekordov bila p stavljena v LJubljani. Letos so bili pri prventsvenih tekmovanjih postavljeni ti-Ie rekordi: Skok v vlSIno: Šan'4 Duša (Pr.) 1:35.1; tek 63 m: Šantl Duša (P.) v 8.1; tek 100 m: ?antl Du«a v 13.6; tek 200 m: Santl Du*a v 2^.8; met kopja: Preveč (S.) 2^.43 m; met diska: Bernik (P.) 23.^7 m; met kro^e: Krisrh (P.) 7.45: štafeta 4X60 m: Primorje v 33.4; olimp. Štafeta: 60X87ttXlC0X200: Primorje v 1 : 05. Ti rekordi se bližajo mednarodnim. — Prvenstvo Slovenije si Je priborPo v damskih tekrrovanjih Primorje s 76 točkami, napram Iliriji, ki jih je dosegla 35. S tem bi bil pregled lahkoatleiičnega tekmovanja zaključen ter preidemo na nogomet ki je najpriljubljcnejša in najbolj raz^irlena grana športa. Nogomet se je zadnja leta tudi pri nas zelo razširi1, a nI dosegel nivoja, kakršnega bi si zaželeli. Vzrok temu so predvsem materijelne nepriike, ki tarejo vse spnrtne klrbe. NaS- nimočnejsi nogometni klub je Ilirija, ki si Je letos že pjto leto priborila prvenstvo Slovenije. Pirija se Je v prvenstvenih tekmah izkazala kot najstabilnejše moštvo, odpovedala pa jc mestoma v mednarodnih in prijateljskih z močnejšimi izvenjubjanskimi k'ubi. Dosegla pa je letos vsek: kor visoko formo ter ima zrbeležitl par lepih rezultatov, trko proti Slovanu (Dunaj) 3 : 4 in 1 : 3, proti Hašku 1 : 0 itd. Upati Je, da moštvo dosege prihodnje leto še stalncjšo formo ter da bo z uspehom nastopilo v konkurenci za prvenstvo Jugoslavije. Iliriji sledi Rapid, ki je istotrko nestalen v svoji formi, a se je popolnoma zasluženo plasiral na drugo m~sto. Drucl ljubljanski najmočnejši klub Je Jadran, ki je pokazal zlasti v začetku soomladne, kakor tudi jesenske sezone veliko agilnost, a j: na koncu popustil. Deloma je kriva temu nediscipliniranost igrallrtv, deloma pa izguba treh dobrih Igralcev, ki so morali v vojake. Primorje, ki sledi Jadranu, je imelo pri prvenstvenih tekmah precej sreče, upati pa jc, da se moštvo v bodoče bo'j še odreže. — Zdelo se Je. da bo Hermes letos Iliriji naj- ooasn-j?! krnk"ron\ toda ta optimizem Je bil prevelik, tiskarji so biM v poče!ku sezone res vzorno moštvo ki pa je kasneje vsled svoje ne baš srečne sestave icralcev, precej Izgi bi'o na terenu. Velik bandicap za Hermesa je tedi izguba vratarja Mih- Ičiča, ki Jc prcs'opil k Gradj^nskemu. Maribor in S. K. Celje, ki sta na V. In VI. mestu v prvenstveni tabeli, ne dosegata ostalih klubov. Zlasti vella to za Celje, drčim Je imel Varibnr pri tekmah mestoma nesrečne dni. Vsekakor bi moštvo zaslužilo boljši place-ment. Kolesarski sport, najstarejši sport Slovenije, se Jc dvicrnll letos na ugledno, celo mednarodno višino. Kolesarski sport goji v Sloveniji več k'nrnv, med katerimi je nrjjačia »Kolesarska Mirila«, s'cdl rPrimor-Je«, č\z?t Č'an »Kosmatin« jc bil tudi na oMmpijadi, dalje rf!dc!\ve!ss« lz Maribora, ■Permu Iz Maribora. »Danica* z Jcfice in drugI. Ko'esarji so Imc'i več prireditev, od teh je bila nHva?ncj^a dirka za prvenstvo .Tugrslnvije .kjor je »Kosmatln« zasedel IV. mesto. V splošnem se kolesarstvo lepo raz^ vija. V p I a v a n i u nismo napredovali. Največ le bilo temu krivo skrrjno neugodno vreme. Neprestan dež Je ovirat vsak trening plavačev. V ti krni za prvenstvo S'ovenije si je priborilo pokal In zmago »Primorje«, dočim jc L. S. K. zaostal za eno samo točko. Lep uspeh pa le dos- gcl član S. K. lirije, KordcliČ, ki si Je pr'boril v skokih prvenstvo Jugoslavije. V plavalnem sportu nas Hrvatic znatno načkri.Ju-jejo. Tudi druge panoge sporta niso ostale zanemarjene. Bilo je več avtomobilskih In motornih dirk, pri katerih sc Je z'astl izkazal znani dirkač Barcšič, dalje mednarodni tenis - turnir na Igriščih lirije: športni k'ub »S'ovanc pa jc začel gojiti težko atletiko in boks. Seveda sta oba sporta še v povojih, vendar vlada tako za boks, kakor za težko atletiko precejšnje zanimanje. V zimskem sportu prva^imo S'ovenci in letos smo dosegli v tem oziru velike uspehe. Teko si Je Zdenko švigelj. član LJub-llanskcga športnega kluba, priboril prvenstvo Jugoslavije, S'ovenije In Zagreba v* smučanju, pri damah pa prvenstvo Jugoslavije gdčna. MilčJ Bloudck, članica Ilirije. V drsa'ncm sportu prvaci Ilirija, čije član Vo-dušek je letošnji prvak v drsanju. H koneu še omenimo Hazeno. ki šteje sednj tri družine: Ilirijo, Atene In Hermes. Primorje In Jadran sta scklijl razpustili. Sicer pa naša Hazena nI dosegla visoke stopnje. Kal Je vzrok temu, nI znano. To bi tU kratek, pičel pregled bilance našega sporta. Znaten popust do novcgi leta v modemi konfekeji 7841 1? ana. los. Rojina, - gg Smučanje. Ko smo pred vojno uvajali smučanje, smo se posluževali dveh sistemov. Prvi na* čin smučanja smo imenovali norveško teh* niko, drvgi pa sistem Lilienfelda. — Kdor je stal ob strani, ni razumel razlikovanja. Mi* slil je. da se je treba učiti norveške tehni'cc. ki jo je izpopolnil tekom izkušenj norvcSkl narod. Stvar pa se ni rešila tako enostavno. Norvežan je sicer mojster v smučanju, ker goji ta sport že stoletja, ni pa najboljši učitelj. Norve/an se vozi ta':orckoč z In* stinktom in ne rabi nobenega učitelja. Po norveškem nalinu smo vpeljali dvojne krat* ke palice za hojo v hrib, za vožnjo navzdol pa so se palice od'ožilc. Na ovinkih smo rabili »Tclcmarka« in »Kristianijo«. Norve* žan ne pozna teh imen. S temi obrati smo ae mučili, dokler ni prišel Avstrijec Zdarski. ki jc sestavil »Lilienfcldovo tehniko«. L"ve* d 1 je uporabo tretje palice brez krožnika. Na ta način smo se vozili po gorskih turah, Kmal 1 se jc smučanje uporabilo za gorske ture in pa kot sport, ki se naj izvaja po< vs^d. Zato smo sc zopet povrnili k norveški tehniki in jo začeli temeljito študirati. Pri* znati pa moramo, da so naša sm^ška polja znatno težja, kot pa večinoma položni nor* veški tereni. Morali smo izpremeniti norve« ško tehniko ter jo prikrojiti za naša sneži« šča. To jc storil Bil ?eri z znano »alpinsko smučarsko tehniko«. Naslanjal sc jc na nor* veško tehniko, vozil navzdol brez palice, izvajal telemarke. Izkoristil je obenem Li* lienfeldsko tehniko s tem, da je vporabljal pritisek na smuči in pa uporabo telemarkov po vsakem snezišču. Bilgerijev na'in sc je skupno z norveško tehniko razvil v čisto telemarkovo tehniko. Pred vojno je izbruh* nil hjd boj za poedine sisteme. Danes vo* zimo na vse načine. Rab imo telemarke in kristijanijo. Glavno je, vozimo udobno, bi* tro in brez nevarnosti. ♦ štev. 294. •M!OVPNSn N A Parw dne aecemora i»4 Mran KORITNIK; Božična retrospektiva. Ko/ /i/č, fc/ se vžiga v presledkih in plaho pojema se plazi večna skrivnost nad zvezdo Jeruzalema. Glas starih prerokov se v srcih budi in naznanja rojstvo bodočega Kralja, ki misel sc vsaka Mu klanja. Vsa zgodba očetov, vsa prošlost se v Njem razodeva — mazil j en kralj nam bo vladal do sodnega dneva. Z nogami pogazi malike Asirccv in Babilona in krona bo zdrknila z glave medlečcga Faraona. In pretorijanski ponos sc upogne pred Njim na kolena — M csija bo vladal in Mojzesov zakon plemena. O to mogočno, skrivnostno snujoče pričakovanje — čim bližji je čas izpolnitve, tem silncjše je verovanje. Ves Izrael snuje in kuje bodočnost stotero; smrt rimskemu orlu, ki gazi mu šego in vero. Edini sta v mržnji do tujcev duhovnišfva sortefa kasti, ki bijeta sicer na nož se, menjaje se v lasti in časti. Po ulicah švtea upor, a molitev kipi v si~af>ogi: Jehova usliši svoj narod, okrepi ga v veri in slogi. Podeli nam kraVa — T vol narod se v suženjstvu joka — iz slavnega Davida loze kot vdihnjen je v psalme preroka. 'A strog In pravičen le Pog. In Izrael čaka in čn*ra — okrnil je zakon očetov in šiba za greh mu je tlaka. A tudi usmiljen fe On. Necfa^č vrh Pfthhema je kanila solza Ljubezni ket biser iz diadema. I-E-R: Si rca. Ona. Hitela Je mimo božičnega semma. kjer je dišalo po jelkah, smrečicah, ki so začudeno stale v polumraku, kakor da bi premišljale, kaj se bo zgodilo z njimi sedaj, ko jih jc človeška roka naenkrat prestavila iz mirnega zimskega gozda v šumno življenje velikega mesta. Ozrla se je še patkrat po njih in zagledala drobno, malo smrečico, osamljeno in košato, kakor nebogljeno dete-ce, ki čaka. kdo ga bo odnesel s seboj. Takrat je dahnil spomin iz preteklosti skozi božični večer in vsa je zatrepetala. Skoraj se ni hotela spominjati, stopila je k belim šntorom, da bi kupila še par drobnarij. Tod-a zadržala je korak in se ozrla Se enkrat. Da. ravno taka je bila takrat tista smrečica, prav tako je stala ubožna in osamljena in čakala, da jo kdo odnese s seboj v tiho zatišje svetega večera. Ona je živela takrat v samostanu, kjer je dovršila šole in častita mati prednica ji je pri odhodu domov dajala mnogo lepih naukov. Ona pa ni odšla takoj domov, kajti v svoji duši jc nosila še ves advent prelepe sanje, mnogo lepše nego so bili nauki častite matere prednice in vkljirb temu, da se je včasih borila proti njim, jih ni mogla pregnati iz naj-skrivnejšega kota svojega srca, in dva dni pred božičem je odposlala droben listek, ki je mnogo premišljala o njem, kako bi ga napisala, nazadnje pa je stalo na njem samo par kratk:h besed: »Pridem k Vam na sveti večer...« In ko je dva dni pozneie še vsa razmišMe-na in razdvojena planila iz samostanskih vrat na oživljene ulice in je začutila svobodo okoli sebe. je bila vsa srečna, da so zmagale sanie nad dvomi in pomisleki. Tako je hodila po mest-nh Ulicah, postajala pred izložbami in gledala ljudi, ki so hiteli obloženi z zavitki po ulicah nanrej! Dvakrat jo je pot zanesla na božični trg, nakupila je nekaj c'arov in je zopet premišljala, kaj bi kilo še potrebno in primerno. Ca* je potekal počasi, kakor vsem onim, ki pričakujejo... Kontno je začel padati večer na zemljo, izložbe so zažarcle. rrnožica po ulicah je izginiala. Takrat je stonila v somrak bož'čmh dreves na trgu in pred njo jc stala tista drobna smrečica, ka^or bi jo prosila: odnesi me s seboj. Plačala je temnemu možu, ki je stal sredi svojih smrek kakor gozdni kralj, kol'kor fe zahteval, stisnila je smreč:co pod pazduho in odhitela. Dala sc je Ijndij, ki so se še sprehajali po razsvetljenih promenadah, in je zavi'a po temmh ulicah proti onr,-mu drlu mesta. Tam ie stala visoka h'š-i. S trepetajočim srcem je zavila okoli zadnjega ogla in zadrževala misli, da se ne bi zdaj v tem trenotku vzbud li dvomi in pomisleki, ki bi premagali njene sanje. Tako je prišla do njegovih vrat in potrkala. On. Poznal jo je že iz otroških tet in jo je ljubil z ljubeznijo človeka, ki je b:l srečen, da je v njegovo življenje prišlo nekaj tako lepega in nenavadnega, odkar sta se srečala. Vse drugo je ostalo nerazjašnjeno. Mislil }e nanjo pogosto in tudi ona se ga je včasih spomnila s pismom, ki mu je prinašalo od nekod toliko lepih misli in prijaznih besedi. Toda vse je ostalo negotovo in sanje, ki so včasih prihajale kot zna-nilke lepe bodočnosti, so zopet izginjale in se izprcminiale v nič. In vendar je bil srečen. Sprejel je ta skriti dar življenja brez sebičnosti in brez velikih za- htev. Veroval je v usodo In ji pustil prosto pot. Vedel te, da ie v mestu, a videl lo je le redkokdaj. B:l je srečen pri misli, da živi in da nekdo misli nanj. Tako je potekal čas in ko je prišlo tisto drobno pisemce, ga je poljublial z otroškim navdušcni?m mladega zaljubljenca. l;i je prejel več, nego si ie upal misliti. Preživel ie dva dni polna nejasnega pričakovanja, vprašani in odgovorov, nad in pomict"kov. dokler se ni zvečerilo in je začrtil veličastno tišino svetega večera. Stal je pri oknu in gledal v mrak. Tam so brzale temne sence po trotoari"h. po cestah so h'tc'c kočije in avtomobili in vse, se zdi, je nmenicno nekam v srečno domače za-tisie. In tam v nasnrotmh hišah, so že zažarela okna v bleščeči svetlobi, tam sc vidi del božičnega drevesa in že se leskečejo zvezde na njem in drobne otroške roke se steguj :jo navzgor... Srce mu je nemirno utripalo — ni mogel več ostati pri oknu. Takrat je potrkalo. Stal je pri mizi v polmračni sobi in ko jo je zagledal na pragu s smrečico v rokah, je planil k nji in ji poljubljal roke. Vsa njena podoba se mu je zdela kakor radost življenja, ki je priš'a iz svežih zimskih gozdov, da ga obišče na ta večer. »Moj božič.« je šepetal polutihe hvaležnosti. Ona pa je stopila k mizi in postavila nanjo smrečico. Razvila je zavitke in se je lotila dela s spretnostjo, ki jo jc delala še ljubkeišo in gracijoznejšo. »Dovolite,« je govorila nckobko v zadregi, ki je izdajala njen notranji nemir, »hotela sem vas presenečiti in vam želeti prijeten božič.« Stal je poleg nie in gler'al njene nežne roke, ki so v par trenutkih ovile smrečico s srebrnimi nitkami. Ni našel besedi, da bi bil iz-pregovoril. Zdelo se mu je, da so od nekod iz hladnega mraka prišle te bele roke. ki prepletajo pred njim zelene vejice in jih izpreminjajo v nekaj višjega, nevsakdanjega. »Vi ostanete ves Čas v mestu?« je vprašnla. »Da.« In zooet je nastala t:šrna. a v nji je trepetalo skrito šenetame dvrh src. kakor skrivnostna molitev, ki prihata rz neznanh globočin in se izgublja skozi okna v megleni večer, kier izginja v neskončnost nebeških sanj. Hotel ji je pomagati, toda zde!o se mu je nepotrebno in odveč. Razobesila je olcra-ske in pritrdila svečke. »Ali naj prižgem?« »Prosim.« Zažarele so lučke. Stala sta nekaj časa molče. Stonil j- tik poleg njt in gledal v drevo. Tudi ona je strmela zamišljeno v svoj dar pred seboj. Poljubil ji je roko in izgovoril njeno ime. Stala je mirno, nepremično. Poljubil jo je na lice. ni se ganila, a zdelo se mu je. da so ji zatrepetale so'ze v očeh. Poljubljal jo je in ji šepetal: »Zdaj je vse lepo, zdaj ie vse jasno. Ti moja, moja...« Stopila sta k oknu in gledala ven v večer. Sedla sta na divan in se pogovarjala o božiču. Naenkrat je vstala in se je poslovila. »Cas je. Moram na vlak.« Ni ji branil. Zahvalil se ji jc še enkrat in preden ji je mogel povedati vse, kar je mislil in čutil, je odšla. Osta! je sam. Ko se jc ozrl na drevo, jc komaj mogel verjeti, da je vse res, kar se je zgodilo. Stopil jc zopet k mizi. gledal je v £orečc svečice in videl kakor v sanjah njeno podobo. Ona pa je hitela na kolodvor.., Ona. Odtrgala se je od spominov, ki so jo bili zadržali in je odhitela Čez božični trg proti domu. Bila je že peto leto poročena. Ne ž njim. Bog ve, zakaj ne, prišlo je popolnoma drugače. Morebiti je bilo usojeno tako. Drugo lete se je poročila z možem, ki ga je ugodna prilika prinesla v njeno življenje Leta so prešla in skoraj bi bila pozabila na svojo božično zgodbo. A danes ji je stopilo vse tako živo pred oči. Zato je hitela skozi megleni večer, kakor da bi hotela utečl spominom, ki so sc vzbudili ob oni »Ticli smrečici. Skorai ni videla ljudi r»a ulici. Dospela ie do svoje hiše in že oii daleč so jo pozdravljala visoka razsvetljena okna s prosojnimi zastori. Ob hiši se je zganla temna senca in izgini'a v mrak. Odhiteli jc po stopnicah in čez nekaj trenutkov je sta la v svoji sol i. Otroka sta jo nestrpno pi P; »kovali. Prihitela sta k nji vsa radostna Govorila sta ji o božiču in vpraševala, kdaj pride. Poi.-ubila je oba in komaj zbrala svoje raztresene misli. V sosedni sobi j; Cvkalo božično drevo. Vstopil je mož. »Se'Jai pride takoj,« je rek^I in jo pogledal. Zdela se biu je tako vznemirjena. Vrati so se odp~ ? in drevo sc je zaleskctal>. Otroka sta planila z vzkliki otroškega začudema k drevesu in obstala v sveti pobožnosti. Pokleknila jc med nju, pritisnila in k sebi in v očeh so se ji zalciketale solze. »No.« je rekel wo/ ki je stal »n prijel dečka za roke. želelo se mn ie, da je ganjena od prevelike radosti, ki te odsevala 'z bogatih darov. Otroka sta posegi t po 'gračah, ona pa ''e še vedno klečala ii gledala v drevo, kakor da ie noztbila na vse. Mož jo je dvignil, poljubil jo r»<; čelo m sedla sta ra divan. Otroka sta prihitela k njei in ji razkazovala darov*? Oknli me je rajalo mlado veselje h> vse te *areii v lučili in bogastvu. Voda skori ui ščečo jasn'no je šla mračna misel, kakor ten na ser ca in se je ustavljala prav ot; bogatem drevesu... »Kako čudno ie življenje! Kako trepečejo naša srca, kakor lučke, I ki gore m se boje konca, .ker bi rade I živele in gorele na vekomaj. In žele, da bi bilo vse lepo in hrepene po sreči j — a vse ie samo kratok dar *ivliema. Kakor tak božični večer. Življente pa j gre nnprej in mi premišljamo, kako bi trenutke izpreminjali v večnost. Toda j usojeno je tako. da ostanejo samo spo-L mini in se vračajo iz davmne, da nas obiščejo iz hvah žnosti, ker smo jih poklicali v življenje ...« On. Vrnil se je domov v trtmno sobo, da je počakal na spomin. Kajti vedel je, da bo prišel in hotel ga je videti ži-,ro pred seboj. Sedel je na di\ an, soba je bila na pol razsvetljena in čakal je nemirno, kakor takrat pred tolika loti. Stopil je k oknu in gledal na ulice in I vse je bilo. kakor nekdaj, samo drugi j ljudje hodijo po ulicah, drugačne luči , gore; in zonet so zažarela okna in tam v nasprotni h"ši se je nekje pokazal del ! božičnega drevesa, zagorele so svečice in otroške roke so se dvigale ( h nffe. Stop^ j3 k mizi in postopal sveto tišno... Zastnnl mu je dih. Zdaj, zr'ai... Potrkalo je in je vstopila z božičnim drevescem v roki vsa »epa in mlada, z radostmm nasmehon na obrazu, s t:b:m pozdravom v očeh___ »Moj božič.« ie vzd:hnTl in ii stopil naproti: poliubil ii j? roke in io peljal k mizi. Postavila je smrečico, vso okrašeno in napotimo z darovi; njene roke so lile he*e in nežne kakor rrkdaj in obsta'a je tako. Luči so zacorcle. »Nimam časa, samo za trenutek,« je reWa in zamišljeno gledala predse. »Hvaležen sem tudi za to.« je govoril kakor snm s seboj in io poljubljal kakor nekdaj. Prijel jo ie za roko in stopila sta k oknu. Vse knkor nekdaj. Šenetal ji je besede pclne ljubezni in blaženosti, ona pa je molčala in strmela ven v sveto noč. »Mirn~i iti. otroka me čakata.« »£e trenutek.« Sedla sta na divan in ^veta tišina je objela vse ... ICo se je vzdrarml iz svojih sanj, jc bila tema v sobi, le z ulice so s'a-botno odsevale električne svetilke. Posegel je z roko po divan u in se mu je zdelo, da je še dosegel njeno h^o roko in jo poliubl'al poln udanosti. Zunaj je nekje že brnel veliki zvon. In skozi temno noč je Šla svetla misel, kaKor radosten spomin in v njem je odmevala božična pesem. »Kako čudno jc življenje. Leto za letom beži in vse odnaša s seboj. In kar je bilo. preide, le sanje ostaneta, vedno iste in prihajajo k njim, ki nimajo življenja, da jh obdare s svojo kraljevsko dobrotljivostjo. In v njih je življenje lepo, ker je dar velikega hrepenenja, ki živi v nas. In deležni so ga vsi, ki imajo srca goreča, vredna, da Žare na božičnem drevesu vesoljnega človeštva. Kajti le oni, ki so mrtvi, nimajo ne spominov, ne sanj, zanje žive le drugi, ki so spoznali, da vse, kar je v življenju resničnega, je le sc.ica one neskončne. luči, ki seva iz nebes, in da je božična pravljica le simbol onega resničnega življenja, ki ni od tega sveta. Zato so v nji srečni tudi tisti, ki je ne vidijo v resnici, a jo občutijo v svojih srcih...« In je videl množice, prihajajoče iz daljnih temin in zbirajoče se na ogromnem prostoru, da Je mrgolelo od ljudi z vse božje zemlje, in še so prihajale nove trume, temne in mračne in vseh oči so bile obrnjene k zvezdam, kakor da iščejo poti do niih. Pa ni bilo poti in nejevolja je rastla med njimi, da je hrumela vsa planjava, kakor zlokobni oblak, ki je pa! na zemljo in ne more navzgor. Takrat so se zableščala srca kot luči in bilo jih je več in več. In po celi planjavi so sc vžigala in množica je narastla v veliko drevo in vse više in više so se /speljala srca. Takrat so se zvezde nagnile in se približale in se strnile s prvimi srci, ki so bila najviše in zadonela je pest m, kakor pesem - božićnica in ves zvci se je zasvetil v veliki luči, kakor v tisti noči, ko se je odprlo nebo in je zasijal na zemljo božji blagoslov. Vstal je in odšel v noč, da vidi to čudo božje in da gre med milijone src, ki se dvigajo iz mraka, da se približajo zvezdam nebeškim ... Sveti večer. V peči prasketa cgenj in v beli svetli stanici je gorko. S peči diše jabolka. Starka si jih peče. ker ne more več jesti s'rovih. Sedi pri peči na klopi za pečjo ob mili preslici, goni z nogo, z rokami, slini in gladi nit ter posTuša svojega sivolasega moža. Stari Rožanec sedi za pogrnjeno mizo pri svctiljki, počasi kadi, pije iz glinastega vrča in pri tem čita iz stare knjige preradostno betlehemsko zgodbo. Zadaj ima dolge lase, a spredaj kratko pristrižene, pa kakor sneg bele. Ura tiktaka, vrteno brni, ogenj v peči prasketa in med to padajo počasi ozbiljne besede starčeve. Zunaj zazveni trobenta, začuje se pokanje z bičem, lajanje in cingljanje. »Pastir žene s poganjači čedo V Betlehem«. Starec položi knjigo in g'e-da po izbi, kakor bi se Čudil, zakaj njegovi dečki ne teko iz hiše za drigo mladino? Ali soba je prazna! — Vstal je, potlačil tobak v pipi in stopil k oknu, k;n'or bi hotel pogledati po vasi, dasi je bilo okno zamrzio. Nato je cdložil pipo, se podprl z laktmi ob polico pri okuu, zakril si oči in vzdihnil. S.arka za pečjo je jokala. »I, kaj pa je spet?« je vprašal Rožanec. »Ti še vprašuješ? Vi moški res nimate srcu! Moj mili Eog, pred leti je bi!o ta čas pri nas drugače!- Jožek, Janezek in Francck kar niso mogli pričakati, da je zabučaJa tromba in ska-k.i.i so kakor srne, pa so bili med vsemi dečki prvi, a Urška, ubožica, se jc sukala kakor vrta^ka, znašala, pospravljala, pomivala — in zduj? — Pomisli!« Starka je pokazala na praznoto v sobi, si s predpasnikom zastrla obličje in jela točiti bridke so!ze. »No. no, no, starn! Kaj bi thto, mora že biti tako!« jo ie tolažil mož, a gbs s~ mu je treset Saj ni šel vendar nobenden izmed njih s sramoto s tera svetn. PoHe je, da sta Janez in France padla trm v vojni na Laškem, nego bi bila ostala pohabljenca kakor onile JanČcHev Jakob — mar ne?« — *A hi s.« *;vc!n. četudi vo^a in-valida! Pndri bi Ha od bi^e do hiše za nju, če bi ne bilo drugače!« Po/anec sc je okren'1, orijazno pogledal na ženo, sedel k njej na k'op ter jo tob.žJ: »Nj govori mi tako! Pustiva to! Imava še Jožeta; morda le še pride domov.« St-rki je zaiskri^o oko, a precej je zo^et povesila glavo in vzdihnila: »O, da bi Peg dal — ali že nenajst let ni duha ne sluha o n'"em! Ce bi živel, bi nanj ne mogel pustiti v takih skrbeh in težavah. Jože je bil zmiraj dober fant, le v svet h preveč silil. Bog ve, kje bo imel svoj grob. Pa d.! bi nama bila vsaj hči ostala. S čim sva neki to kazen zaslužila?« je vzdihnila ženica in zaplakala. Ogenj v peči j 2 prestal prasketati, kolovrat ni brnel, le ura je turobno tiktakala. Cas ne stoji nikdar, tudi ne, kadar od bolesti zastaja. Starec in starka sta tiho motrfa na oknih one ledene rože, vnjiju srcu so vzrveteli tudi spomini nn davno m'a-dost, na drage izgub'jene otroke, na strto družinsko srečo. 2al, da so taki spomini ledeni kakor bele rože na oknih. Cez nekoliko časa je vzel starec zopet staro knjigo v roke ter začel na glas citati, da bi pregnal iz glave bridke misli. V debelem snegu je korakal po cesti proti vasi koren jaški mož. Bil jc krasen večer. S temnomodrega neba je svetil mesec in so trepetali milijoni zvezd, a na beli zemlji so se iskrili milijoni isker. Drevesa in grmi so sta i ta-jinstveno in tiho, kakor velikanske cvetlice — brez barve, brez vonja — pa vendar krasni. Nikjer nobene sapice. V praznem vzduhu rc bilo čuti cmgljanje zvončkov.in kraguljcev, lajanje psov iz daljne daljave. Vse okoli je bilo ta- ko nekako tuje, pa vendar znano — tako lepo — toda kakor usmev na licu vprav umrlega človeka: brez toplote in življenja. Ko je tujec prispel do sela, se Je ustavil, snel z glave klobuk in otiral čelo: hoja v debelem snegu ga je utrudila. Uprl je oči na nizke, s snegom pokrite hiše in vzdihnil in zašepetri: >Kaj neki doma počnejo?« Pač dobro je vedel, zakaj je vzdihnil. Kakor dvajsetletni mladenič je ostavil rojstni kraj. 2elja po novosti, po tujini ga j3 gnala od domačega ognjišča. Odpeljal se je čez morja široko cesto tja, kamor gredo mnogi iskat v »novem svetu s novega življenja in nove sreče, a ne pomislijo, da mora biti človek v istini srečen samo v domačem kraju. Novost, vroče življenje ga je omamilo, osicpi!o; življenje V tujini ga je pokvarilo. Pozabil je na starše in dom. Pred petnajstimi leti so prejeli poslednje pisanje od njega. Oženil se Je. Godilo se mu je dobro. Lehko bi se bil spomnil roditeljev z znatno in izdamo podporo, pa mu kaj takega ni prišlo na misel. Ko mu je pa po kratki bolezni umrla žena in ne dolgo potem edino dete, ga je ta nesreča tako pretresla, da je prodal svojo obrt, se vkrcal na ladjo, vrgel svojo minulost in lehkomiselj-nost v morje, odjadral domov in tukaj je stal pri mali vasi, sicer z dosti polno denarnico, ali s praznim srcem. Stopal je počasi dalje. Prišel je do skromne hišice. Okna so biia razsvetljena In vrata odprta. Tiho je stopil v vežo in prisluškoval. V izbi je slišal pritajene g'asove: »Veš kaj, oče, moliva še za Jožeta, da bi se nama vendar še vrnil. Če je še na svetu, — da bi nama ime! kdo zari.niti oči, ako je pa umrl, da bi mu svetila večna luč,« je rekel ženski tresoči se glas — in V izbi sta molila zopet *Oče naš«. Tujec se je odkril, padel v temni veži na kolena, po'ožil gorko čelo na mrzli zid in bridko zaplakal. Ko sta pa v sobi odmolila, jc odprl vrata in vstopil. Rožanec se Je ozrl in starka je vzkliknila: »Jesuz Marija! Tukaj jc!« Jože je pred njo padel na ko'ena. Zunaj so peli zvonovi ter vabili k polnočnici. V m:t'i koči so slavili novo rojstvo edinega sina Jožeta. Šli so vsi v cerkev ter tam zahvalili Boga za srečno vrnitev. (Po češkem izvirniku Vladimir S e-v c r j a n o v.) Nikola Tomazeo: Iskrice. Nikola Tomazeo (Tommaseo), rojen v Šibeniku leta IS02., umrl v Firenci 1. maja 1S74 (letos so slav li v Italiji oOlctnico njegove smrti), je bil eden največjih italijanskih pisateljev, ki se je ude j st v oval na. vseh po!jJi znanstvene in estets/:e literature: kot jezikoslovec, moralist, pedagod, li teranu zgodovinar, pesnik, umetniški in literarni kritik itd. Poleg tega jc bil tudi ugleden politik. Njegovi nujzmimitcjsi deli sta »Slovar sinonimov* in * Splošni s'ovar italijanskega jezika*. Pretežna večina njegovih del (vseh je za 69 debelih knjig) je p šcina v itelijun. jeziku, pisal pa je tudi v latinščini, francoščini, novogrščini i:i srbohrvaščini. Srbohrvaščine se je naučil šele v svojem 20Jetu. Prvi njegov spis v tem jeziku je b la elegija v spomin njegove matere. Najboljše njegovo delo v srbohrvaščini in pravi biser srbo-hrvatske literature pa so njegove »Iskrice«. ki so bile izdane prv č leta ISJJ. v Zagreba. O prevodu prinašamo nekaj poglavij iz te knjige: Iskrica VI. Trudna od te/kega pota,-od mrzlega vremena, od sladke in nebeške svoje bolesti, hodi mlada devica od vrar do vriT*, ali nikjer ne najde strehe. Mesto ni bilo vredno, da se rodi v njem kralj zvezd. Da bi bili oni bogati oholeži vedeli, kakšna dika pride nocoj na svet, bi bili odprli svoja vratat tej siroti, ki ne toži in ne prosi in ne proklinju trda srca onih, ki ima'o to'iko prostora za živino, duše človeške pa puščajo v potrebi. Molčala je mati Jezusova v svoji tu-gi kakor bo v ttigi svoji molčala modrost vsemogočna. Kar več more in več zna. želi drugim več nego sebi. Sirota moli s'mn nri sebi in upa, da bo Bog, ki je storil tolko Čudežev v njenem ponižanju, našel mesto in čas, dostojno za njegove namene. Jožef, ki mam trpi. se več muči; ona je kakor vznesena v dubu mučne ljubezni in znamenitega pričakovanja. Kdo bi rekel tebi, Herod, da bo slava tega hleva večja od tvojih dvorov, da bo ime tera golega deteta b'a-goslovljeno na veke, tvoje pa prokleto. Vselei, kadnw je slabo in majhno, razbija telesno silo in veličanstvo. Iskrica VIL On, ki mu služi zima in poletje, on, ki ima pod seboj neštevilne tisoče angelov in solne, je prišel k svojim, a niso ga sprejeli. Za kralje nevedne — velike palače in bogastvo, za zvite varalice tega sveta — hvala in slava; za večno modrost, za nebeško lepoto — samo vedro nebo in nočni mraz. Med živino leži, med razbojniki umira. Ti pa, malenkostna duša človeška, .ti ne znaš potrpeti; ali se jeziš, ali se izgu- \ bIS. Trpi z visokim ponižanjem, z jako sladkostjo; trpi, da postaneš boljša in boš sledila Kristusovemu vzgledu; trpi, da bo tvoj bližnji boljši in srečnejši; da bodo tvoje tuge, kakor Jezusove, odrešenje duš. Kdor z ljubeznijo objame križ, je vreden večjega spoštovanja in silnejši je, nego meč, nego žezlo. Iskrica XXVII. Raztrgani so tvoji udje, narod slovanski, ali obče življenje se miče v nj.h in sleherni dan tvoja kri vse boli veselo vre. Dolga je bila tvoja zima. hladna in burna, ali tudi za tebe začenjajo zdaj poletni dnevi, začenja cvetje z mnogimi solzami in neprestanim znojenjem zalito. Mnogoštevilno je prerojen je, ali kakor je sestra podobna sestri, tako so podobna eden drugemu tudi tvoja ple-mena; tvoji jeziki dokazujejo tvoje sveto in neumrjoče bogastvo. Mnogoštevilno je tvoje prerojenje, ali morja in planine in prostrane pustinje delijo kakor morje brate od bratov; bedni sin ne pozna poroda svoje matere. Bedni mi. lažje nam je sovraštvo od ljubezni, brže se razstajamo, nego se sestajamo, roke naše rajše bijejo, nego objemajo. Malo smo doslej storili, da nden drugega spoznamo, ad si kot bratje sežemo v roke. Kot slamo, razneseno po vetra, smo pustili, da nas sreča razveje. Vse je pri nas neizvestno: izrovor, pisanje, nauk, red in običaji. Vse se bo obenem obnovilo: velika muka — velika radost. Poklonimo se pred znamenito usodo, ki nas čaka, oborožimo se s čvrstim potrpljenjem, velikodušno ponižnostjo. Ki sedaj čas, da opevamo našo staro slavo. Kakor se človek, ki vzdiguje težko breme, muči in vzdihuj, tako tudi mi delamo in se mučimo in, mučeč se, dosežemo težko krono naše svobode. Božični m\m\ na evropskem knjižnem trgu. Menjajoči se okus čitateljev lahko 3gane avtor in založnk. vendar pa je knfigotržec edini, ki more od blizu slediti tem spremembam. Literarna priloga »Vossische Zeitung« je razpisala zanimivo anketo o tem. za katero vrsto književnosti se čitatelji po vojni najbolj zanimajo, za beletristično ali znanstveno, in koliko se raspeća v inozemstvu literarnih del. Odgovori berlinskih knjigotržcev se striniajo v tem. o a so nehali ljudje vlaeati denar v drage znanstvene publikacite. odkar se je stabilizirala nemška valuta. Zadnje čase je opažati vedno večje zanimanje za dobre romane, število onih. ki kupujejo knjige, sicer precej narašča, vendar pa še davno ni doseženo predvojno stanio. Zlasti srednji sloji so se zopet začeli zanimati za kniige. Knjigotržci ugotavljajo skoraj enako povpraševanje po be-ietristiki, potopisih in romanih, zlasti detektivskih, kakor je bilo pred vojno. Nasprotno pa je ponehalo zanimanje za politične probleme, ki jih je javnost že povsod do grla sita. Znanstvena literatura zanima ljubitelje zgodovine, umetnosti in filozofije. Veliko je povpraševanje po klasikih in športnih kniieah. Kar se tiče tuje literature, se zanima nemška javnost zlasti za angleške avtorje. Na prvem mestu stoji popularna zbirka Tauchmtz-F!dition, čita se pa tudi francoske literarne novosti. Uredni-štvo »Vosslsche Zeitun?« se je obrnilo tudi na inozemske kolege berlinskih knjigotržcev v Londonu, Parizu in Newvorku. London je odgovoril tako-le: Kvalitativno se okus ni spremenil. Ljudje, ki so Čitali pred voino med potjo na službo ali na delo Filipps Ottcnheima in Conan Doyla, Čita jo danes Flettche-rove, Sax-Rohmerove in Horrtingove senzacijonalne romane. Zadnji dve leti vojne so čitale neveste in žene vojakov spiritištične in verske knjige, toda po vojni je ta manija prenehala. Literarno naobraženi čitatelj, ki se je zanimal pred vojno izključno za Galswortha, Marie Corelli in Wellsa, si želi danes poglobitve v psihološke probleme In kupuje dela mlajših pisateljev, ki razpravljajo intenzivnejše o spolnih problemih, kakor Marv Borden, Arlan in Maseficld, ali knjige, v katerih razvijajo avtorji, kakor Poster v svojem »Potovanju v Indijo«, veliki problem angleške moči v kolonijah. Knjige Bernarda Shawa kupujejo večinoma Studenti. Povpraševanje po njih je večje kakor pred vojno. V Parizu je položaj nekoliko drugačen. Karakteristika povojne literarne produkcije je njen bogati obseg in kvantitativni porast. V vseh panogah je opažati intenzivno življenje. Književna produkcija se je pomnožila v splošnem 2.5 krat. Izraženo v odstotkih: romani, povesti in novele 40 odstotkov, spomini in potopisi 2.6 odst., lirika 8 odstot., gledališka književnost 23 odst., tuja literatura 1.3 odst„ kritika in literarna zgodovina 10 odstotkov, narodno gospodarstvo in finančna stroka 12.8 odstotka itd. Mesečna produkcija znaša 300 literarnih del, poleg strokovne literature. Neverjetno je zanimanje za romane. V velikih nakladah in številnih izdaiah so izšli potopisi, tehnični romani (Lewis in Irena), športni romani, filo- zofske povesti, kakor tudi fantastični in iluzijonistjčni romani. Zanimanje najširših slojev francoskega naroda za te vrste literature je splošno. Tudi hamo* rističn! romani so zelo priljubljeni Po kratki opojnosti je postala francoska javnost zopet realistična in kritična. — Seveda so se tudi knjigotržci prilagodili povojnim razmeram in izdajajo nove knjige vedno ob pravem času. Za reklamo izdajajo ogromne vsote, ker morajo tudi založništva v sedanjih razmerah računati z veliko konkurenco. Založništvo natisne malo predhodno izdajo In Jo razpošlje vsem odličnim zastopnikom literarnega, političnega in gospodarskega življenja s prošnjo, naj napišejo kratko oceno. Z odgovori dobi obenem bogato gradivo za reklamo. Drugi si pomagajo zopet na ta način, da natisnejo prvo poglavje uovega romana v 200.000 izvodih ki jih deloma brezplačno razpošljejo, deloma pa plakatirajo. Tako vzbude zanimanje za roman med vsemi sloji in knjigi je zasiguran uspeh. Kar se tiče tuje literature, je ostalo v-Parizu vse po starem. Kakor Prancoz nerad potuje, tako se tudi malo zanima za tujo literaturo. Po slovanskem svetu. Pokret za neodvisnost Lnžiškiti Srbov. VVilsonovih 14 točk jc postavilo na drevni red tudi lužiško vprašanje. Takoj drugi dan. ko so bili sprejeti začasni pogoji miru (13. oktobra 1918.), je priobčil znani prijatelj zatiranega lužiško-srbskega življa Adolf Ceruv svoj zanimivi članek »Lužica in mirovni kongres, ki je izšel pozneje tudi v »Narodny«~h Listvh«. Avtor zahteva od mirovne konference, da da popolno neodvisnost in skupno upravo obema Lužicama. Poleg tega naj bi se Lužica spojila s Češkoslovaško, da se ?i zaiamči njena bedočnost. Cemv )e že poprej napisal več člankov v »Češki-Straži«, v kateri je vsestransko obrazložil življenje Iužškib Srbov, njihovo borbo za obstanek 1. 1848. in nujno potrebo, da ohrani ta mali slovanski narod svoj jezik in svojo kulturo. Takoj po prevratu je zbral svoje članke in razprave v posebni knjigi »LužISki probleme in deloma v knjigi »Slovanstvo med vojno«. Ali tudi Lužičani niso dremali. Njihov nacijonalni pokret je polagoma dozoreval in naraščal. V tem oziru si je pr>dobil mnogo zas'ug znameniti narodni tribun hi draždanski poslanec Arnošt Part. ki je strogo sledil za dogodki v Nemčiji in izven nje. 2e pred vojno je deloval z vsemi silami na to, da ostane Lužica enotna. V »Serbsfclh Novinah« je priobčil manifest, v katerem poziva svoje rojake, naj se zdrnfijo v močno zvezo, da bi modi kljubovat' tujemu pritoku, že v novembru 1. 1918. je priobčil članek, v katerem Predvideva osvobojenje Cehoslovakov in misli, da bodo C.-hi zahtevali samostojnost tudi za Lužico V saškem državnem zboru te nekaj dni pozneje izjavil, da Lužiški Srbi pod nobenim pogojem ne popuste od svojih zahtev iz L 1848., ki so edino jamstvo za njihove jezikovne in nacijonalne pravice. Arnošt Bart je postal t?ko voditelj lužiških Srbov in duša borbe za njihovo svobodo in neodvisnost. Po kapitulaciji Nemč'je je organiziral 13. novem-bia 1918 v Budišfn! nacijonalni odnor. s pomočjo katerega je začel energično akcijo in propagando v obeh Lužicah. V #Serbsklh Novinah« je opozarjal svoje rojake na to, da je prijel končno čas, ko ima tudi Inžlšk? narod pravico zahtevati boljšo bodočnost. Drugi dan se jr zbrala množica Ln*:*k?h Srbov v prob ^fantovskem oda B katolikov m protestantov na Saškem. K^alu so se fim pridružili tudi rojaki iz Prusijc hoteč dokazati vsemu svetu, da Lužičani ne priznavajo več prejšnj?h mej. Lužiški Srbi n'so hnte'f biti več sužnji. Nemce je seveda presenetil ta energ'čni pokret tn zato je Ml saSki minister Llpin^kl prisllien fzfavlti, da dobe Srbi gotove pravice, samo da bi se C*hi ne vmešavali v njihove razmere in ne zahteval!, naj se jim vrne Lužica. Toda Cehi so imeli to pravico, ker bi morala glasom noge rt he po smrti zadnjega člana vladajoče rodbine pripasti Gornja in Spodnja Lužic« če*ki kroni. Ali razmere so se spremenit.; tako. da so morali Lužičani vzeti svoto narodno stvar v lastne roke. In Lnžlški Srbi so se z velikim navdušenjem lotili tega dela Neprenehoma so se vršila protestna zborovanja. Ljudstvo je spoznalo, da je slednjič napoči! Čas osvobojenja in zato se je začelo v vedno večjih množinah zbirati okrog narodne zveze in narodnega odbora. Nemškim obljubam ni več verjelo, ker so Wil-sonovi mirovni predlogi garantirali vsem Taro^orrj pravico do samoodločbe. In to pravico so si hoteli Lužičani na vsak način izvojevati, pripravljen! na največje moralne in materijalne žrtve Ogtasile so se lužiško-srbske narodne pesmi, med nJim: znana himna: *Hlsce Serbstvo njezh'.ibjene. Swoj skit we nas ma; nowy duch vso wos!abjenc Silne pozbeha: . Boh je s nami, wzdje nas, njej prece! so hisem hori Serbjo, Serbjo wostanu, Serbjo dobi-du!« Pokret se je čim dalje bolj Širil. Vstajati so nacijonalni borci, obenem pa tudi sovražniki vs^ke svobodne misli. Torta Lužiški Srbi niso več klonili duha. Videli so, kako so njihovi bratje Cehi vzeli svojo usodo v lastne roke. čitali so članek dr. Adolfa Cernega »Lužica in mirovna konferenca« in komaj so čakali, da jim priskoči svobodni če z organizacijam! v Ljur>-Ijani, Beogradu in Mariboru, ki hoče osnovati podružnico tudi v Ptuju. V Zagrebu deluje od leta 102). češkoslovaška komisija. Lica v Brnu se ;e spremenila jačetkom letošnjega leta v podružnico Lige, ki Ima svoje organe v Bratislavi, v Beneševu, Čeških Budjevicah, OIorn:;cu, Pardublcah, Pi* sku, PIznu. Pribranu in Prari V kra'kem se ustanovi še opdrr.?nlcn. v Taboru in Kralj. Gradcu. Za Ljudsko Matice pripravlja Liga Informativno knjigo o Jugoslaviji Novo leto bo posvečeno zaključku začetnih akcij hi okrenltvi organizacije kakor tudi njfnih podružnic. Za najvažnejšo nalogo smatra Lisa pospeševanje kulturnih st kov In medsebojno spoznavanje če3 oslovaškega in jugoslo-venskega naroda. Po referatih sc L»ile volitve nove uprave. Za predsednika >e L\! izvoljen rr \^ter dr. Milan H o d ž a, za podpredsednika pr'ma-tor dr. M. B a x a, vscučllišk! prof. dr. Matija Murko ir. prof. višje trgovske šole dr. D v o r s y. za generalnega tajnika dr. M. Koutskv. za njegovega namestnika vladni tajnik A. Beringe r. za blacamika J. C1 h a k. Izpraznjena mesta v odbori so zasedli vseučiliški profesor dr. Domin, podpredsedn'k senata V. Klofač, bratislavski Župan dr. O k a n I k mag. phar. P u r i c h. J. PichI, generalni konzul kraljevine SHS R a š i č, dr. Stangler In J. Btejskal. Sveti večer ob skođel'cl VAN RASTER RAHA0-A fe dvojno svečan. Bujni, svila sH lasfe, oao •:u" -.."ai, .a po rednem umivanju slave a Elida" Shampo on ! nili, kako je s to prvo skrinjico, ki pravijo« da je tako važna in je pretresla ves kulturni svet od Ljubljane do Zidanega mosta. Oprostite mL bil sem odsoten, pa se ne upam v boljšo družbo, dokler nisem poučen. Dosegli so prvo skrinjico. Skoro gotovo zdaj še volitev ne bo treba, kaj mislite? Ko imajo prvo skrinjico? Koliko se bo prihranilo stroškov m deta in pijače in besed in koliko greha, ki se ga bo lahko bolje obrnilo v druge namene! Pa ko se je zgodilo in so dosegli prvo skrinjico, kaj bo z režimom? Ali bo ostal stari režim ali pride drugi? — Mislim, če sedanji režim ni v skladu s prvo skrinjico, je morala vest o prvi skrinjici porazno nanj vplivati. Gotovo |e že podat ostavko! Povejte, ali jo je? Ali jo bo? Kdaj jo bo? Seveda — prva skrinjica, to niso mačklne solze! In kaj bo zdaj, gospod urednik? Ali bomo zdaj za novo leto dobili republiko, ko imajo, ne vem kdo, prvo akripjeo? Kdo bo predsed- nik republike? Kaj se Vam zdi, gospod urednik? Oh, to je glavno vprašanje. Meni se zdi, kakor Vas poznam, z enim predsednikom ne bomo opravili. Predsednikov nam bo treba vsaj 999, pa še ne vem, če jih bo dovolj, da se ne bo le še kateri k u jal, da je bil zapostavljen. Pa kako bo s tiskarskim štrajkom, ali kaj veste, gospod urednik? Ali ga ne bo. zdaj ko je skrinjica prva? Tiskarski štrajk bi bil jako neroden za delodajalce in za delojemalce. Za črtajoče občinstvo ne bi bil toliko neroden. Ali pa vendar, ko bi čitajoče občinstvo lahko zamudilo silne dogodke, če bi se n. pr. prva skrinjica zopet razrešila tega položaja in bi z njo vred bila razrešena tudi režim in republika. In kaj pravijo Francozi k prvi skrinjici in Angleži hi Sveti oče? Tn kaj pravi Rusija oziroma kaj si misli, kajti mi je nekdo povedal, da Rusija zmeraj drugače pravi, kakor misli, ker misli, da bi jo prijeli in zaprli, če bi povedala^ kar resnično misli. Oh, gospod urednik, kako se Vam zdi vsa reč? In stanovanjsko vprašanje, ali ie sedaj v redu ali ni, ko je skrinjica proglašena za prvo? Ali pa bomo vendar le morali na cesto? Iz Beograda nam pošiljajo vesti, ki so zelo tajinstvenc, jaz jih ne razumem. Šel sem na vseučilišče in sem prosil gospoda portirja. da mi jih razloži. Pa jih tudi ni razumel in je imel dvojna očala. Bog se nas usmili! In diference, ali bodo diference sedaj izplačane uradnikom* ko je skrmiiea prva? Mi smo vsi za to. Pa se bojimo, da ne bodo, in da ne bodo pa naj bi bile vse skrinjice prve. To je jako žalostno in je nam potem vse eno. ali je skrinjica prva aH petinsedemdeseta! Gospod urednik, ki dosti veste, ker berete telegrame in poslušate telefon! Povejte mi, kako in kaj! O, gospod urednik, nič mi ne zamerite, saj ste pameten človek! Vedno tako pravim: pamet naj velja! Ali bo sedaj le veljala pamet, ko je vendar skrinjica prva?, j Gospodarstvo Bospodarslii pomen Bgi Po prof. J. Cvijtču razlikujemo na Balkanu svetovno važnost Carigrada, evropsko važnost Beograda in Soluna in balkansko važnost Niša. In v resnici se Niš nahaja na križišču najvažnejših prometnih potov na Balkanu: podolžni oot, ki veže preko doline Morave In Vardarja Donavo, to se pravi Evropo, z Egejskim morjem in Azijo, m povprečni pot, ki preko doline Drina in Toplice tn Kosovega polja veže Donavo z Jadranskim morjem. Kdor ima torej v posesti Niš, je gospodar prometnega vozija na Balkonskem polotoku. Zunanji pogled na mesto daje Ie slabo sliko o njegovi važnosti. Danes se nahaja v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev več bolj obljudenih in znanih mest, kot je Niš s svojim 30.000 prebivalci. Vendar so vsi pogoji za njegov razvoj tu In fcmahi bo dosegel svoj prejšnji gospodarski pomen. Gradba prekbalkanske železnice od Donava do Jadrana te predpopgo? tega pomena. Proga od Donava do Niša je Že gotova In v teku par tednov bo podaljšana po dolini Toplice do Prokuo-Ija. Predno bo vsa gotova, bo treba še zgraditi most pri Prahovn, ki bo vezal Srbijo z Bukarešto in Odeso, in slednjič še 470 km železniške proge do Rotorja. Prvič je ta proga za našo državo gospodarske važnost!: ž njo bomo imeli dostop do bogatih, rodovitnih pokrajin (Kosovo, Metohija) in do velikanskih gozdov v Ibarski Kotlini in v Crni gori m železniško zvezo z Albanijo; drugič pa ima ta proga za nas tudi vojaški in politični pomen in sicer radi naših od-nošajev do Albanije in preko te do Italije. Kar se tiče Niša samega, mesto nujno rabi drugo električno centralo, vodovod, kanalizacijo in klavnico. Priprave za ta dela so že v tekn, deloma se bodo izvršila z reparacijskim materijalom. Enako bo treba misliti na gradnjo moderne, velike mestne hiše. V neposredni bližini mesta (12 km) se nahaja kopališče Ni.ška Benja, katerega voda je po preiskavi nemških specialistov najbolj radioaktivna na vsem Balkanu m spada med prve v Evropi. Zdravi revmatizem in nervozne bolezni. Na žalost je kopališče zelo primitivno in nima radi tega dosti gostov. Temperatura znaša 37* C (kot človeškega telesa). Podnebje je izborno. Anrrieži so po vdini izbrali ta kraj za instalacijo sanatorija za borne na pljučih. Okolica je zelo lepa In zanimiva. Za ustanovitev raznih industrij so da v NiŠu ugodna, ker ie električna moč na razpolago (mesto daje industrijski tok kilowatt po en dinar). V bližini so bogati timoški premogovniki, s katerimi je Niš zvezan z železnico. Niški delavci so znani po svoji so-lldnosti in poštenosti, to so znameniti ^pečalbari«, sezonski delavci, ki so pred vojno hodili na Bolgarsko in Romunsko, sedaj pa hodilo večinoma v Beograd ali pa v Ameriko. živinoreja je zelo razvita; sir •kaškavalj« je znamenit, izvažajo ga nad 100 vagonov v Solun, Carigrad in Aleksandrijo. Ce bi kakovost malo zboIjšaM, bi se dal prodajati tudi na zapad. Izvaža se tudi precej surovega masla. V Nišu sta dve strojarni, dve tovarni za obutev in mala pivovarna, ki pa ne zadostuje za mestne potrebe. Okolica mesta pridela mnogo sadja tn zelenjave (zelja, fižola, paradižnikov in paprike). Konzervna tovarna bi bila tu na mestu. Tudi industrijske rastline se mnogo goje: lan, konoplja in duhan. Zaenkrat I pa se tu izdelujejo samo odeje in vreče, a so zelo surovi izdelki. Pač na so močni in trpežni. Vino iz okolice Niša je izborno, a nikjer še nimajo modemih kleti in tudi konjaka ne izdelujejo. Tovarna za alkohol bi tu imela popoln uspeh. Vsled bližine premogovnikov bi se dali izdelovati briketi, vsled apnenca tudi apno. Dala bi se razviti keramična industrija. Vseh teh industrij seveda ne bi bi!o treba upostaviti kot velika podjetja, ki bi mnogo stala, temveč kot de'avnice, ki bi se prav dobro rcntirale in kjer bi množice brezdelnih našle zaslužka in bi se tako dvignil sedanji gospodarski zastoj v deželi. Ih!a prođflficljn bombo!!! Bombaževi nasadi se nahajajo v Južni Srbiji v okrajih Strumica, Dojran, Djevdieii in Ncgotin. Ti okraji proizvajajo bombaž za lastno potrebo, pa tudi za trgovino. Kočanjski in Radov ;n;>ki src z v Bregal.iiškem okraju pa proiz-va ata bomb'!ž samo za domač) uporabo. Po poskusih, ki jih je debi-a h rd-ka Milan JeČmenica os. Co v Beogradu, sc bombaž v Južni Srbih pri !olnjc sploš:ro v treh barvah: čisto bel, rumenkast in umazano siv. Dolžina. ni!i znroa 15 do 30 mm. Ce prinaerjarnd to dolžino z ono najboljših >\ eiovrih vrst. vidimo, da je ta bombaž boljši kot ibtHjsk;, kojega niti so samo 12 -22 mm dote*\ ir. samo malo zaostaja za ameriškim bombažem, ki ima dolžino 20 do 30 mnt S ten? bombažem sc da iz-drfcvafi brez mešanja dalj?ih »riti, do št. 12 angleške »uuieiacije. Tovarna Ječ menica & Co je L I9.23 kanila 26.000 kg bombaža, s katerim jc izdelovala angl. številke 6 in pol, 8 in 10 mm. Po strokovnem mnenju tvrdke M. Ječmenica bi se dale izdelovati tinejšr. številke. S primesjo 30% ameriškega bombaža bi bilo mogoče priti do Št. 20 in z egipčanskim bombažem, ki je dolg 30— 50 mm, do št. 30 po angleški meri. Po mnenju predilnice Glanzmann čv Gassner je bombaž Južne Srbije, po vzorcih, ki tih je poslala Industrijska zbornica v Skoplju, povprečno 26 n\m dolg, vendar pa vsebuje tudi zelo kratke niti. Zato bi preja angleških štovilk 16—18 dala 13— \h% odpadkov. Vendar pa so niti močne in bele in se daio dobro beliti in harvsti. Odpadki pri beljenju ne bi bili boljši kot oni, ki se dobe od ameriškega bombaža in iz sta-M«ča borzne vrednosti, se da nih kakovost umestiti med ameriški fnfiy :nid-dling in god middling. Cena našega bombaža je bila 16 — 60 Din za kg. Dosegla je višino 60 Din v trenotku, ko je ameriški bombaž Jtal 37 funtov. 8. marca 1924 je bila cena ameriškemu bombažu 29 H, radi tega ie t udi cena srbskega bombaža padla. Celoletna produkcija bombaža v Južni Srbiji se ne da točno določiti, kajti vsled strahu pred davki se pravo število prikriva s strani proizvajalcev. Kot so javile občine, je bila produkcija 1. 1922 samo 108.348 kg in število proizvajalcev 4734, torej bi prišlo samo 23 kg na vsakega. Po strokov-njaškem mnenju pa se je pridelalo naj-manf 150000 kg. Poročilo Industrijske zbornice v Skoplju javlja, da se ena petina pridelka uporablja za domače potrebe, predvsem za tkanje grobega domačega platna. Bombaž se jejo v D'evdjeliju med 15. aprilom in L majem. Zemlja se pripravi kot za koruzo, toda se zorje bolj globoko. Vsejate se dve zrni na razdaljo 20 cm. Ko je prišel čas okopa- li. ETTLINGER: Prosta gledališka vstopnica. Pretečimi torek je prišel k meni prijatelj Alfred in mi dejal: »Ljubi moj, ali bi mi lahko napravil uslugo?« »In ta bi bila?« »Jutri zvečer gostuje liričen tenor v vlogi Lvonela. Hvala Bogu, nemogoče mi je, vživati mladega moža. rmam obisk. Ali ne bi hotel ti prevzeti rečen* zije mesto mene?« »Dobro. Pa naj bo! Sicer poznam Marto* n* zunaj in znotraj, toda videl bos, da sem v stanu marsikaj pretrpeti za svojega prijatelja. Daj mi vstop* nico?« Alfred mi je dal vstopnico, parket tretja vrsta, in jaz sem mu obljubil, da mu telefoniram najkasneje do četrtka dopoldne, kako je bilo, nato pa je šel. V sredo dopoldne sem prejel slede« čo brzojavko: »Pridem ob 9. uri zvečer, Slavni kolodvor. Rudolf.« , Človek ne more biti Istočasno v gle* dališču in na kolodvoru. Odločil sem ne.*« Rudolf« in pustil Lvonela z »Mar« toehr vred. ;Moj prijatelj Dore poseduje kon* kkaikott in a* torej razum* nekoliko na gTasbo. Dal sem mu vstop* nico. Mož je bi! zadovoljen in me je naprosil pri tem še za dvajset pfenigov za garderobo. Vse je šlo kot namazano, Dore, jaz in Alfred smo hvalili liričnega tenorja na vse pretege in nujno priporočali njegovo nameščenje. Predvčerajšnjim je prišel Alfred k meni in mi pokazal pisanje intendance, kjer mu odvzema prosto vstopnico in mu grozi s tožbo. Tisti večer sploh ni bila vprizorjena »Marta«, lirični tenor jc odoovedal in so vprizorili »Bajazzo« in »Cavalleria Rusticana«. Avto me je odpeljal k Doretu. »Ti sploh nisi bil na , Mart i*?« »Pri najboljši volji nisem utegnil, kajti je imela moja žena migreno.« »Pa zakaj mi nisi vrnil vstopnice?« »Nisem te hotel razžaliti! Mi imamo v naši trgovini vo!onterja, torej razume nekaj o glasbi. In sem dal njemu vstop* nico.« Zabeležil sem si naslov junaka, voščil milosti j ivi gospej najboljše zdravje in jo odkuril spet z avtom. Gospod me je sprejel jako ljubeznjivo. In je 1 žal v postelji ter kadil cigarete. Ko sem mu razlagal slučaj, se je pri* srčno smejal in menil; »Todat kako ste mogTi sp!oh podariti vstopnico! Saj je na nji izrecno povedano »le osebno veljavna!« »Onrostite!« sem si dovolil priponi* niti. »Toda saj si nisem mogel misliti, da ima moj prijatelj prijatelje, ki za* menjajo »Marto« z »Bajazzom«! Kaj takega je vendar izključeno pri gospo* du. ki je že z dirigentko damske ka* pele —« »Cevo z večimi!« me je prekinil in kar vriskal od zadovoljnosti. »Vi ste pa res famozen človek! Ugajate mi! — S šalo na stran: pa menda vendar niste resno m is1 ili, da bi jaz pos'usa] »Marto«. Kaj takega sploh ne spada v nroje svetov* no naziranje! Jaz sem sevc " i vstopnico brž oddal naprej! Zelo čedni gos~>odič* nit Mislim, da ste pregalantni, da bi pro* testirali proti tej vporabi parketnega sedeža!« »Ampak da bi bili izbrali iz svoje* ga kot vse kaže, precej številnega dam« skega poznanstva vsaj kako muzikalič* no damo?« »Saj sem jo! Mala Mirni pozna ce* lokupno pevsko literaturo od • najpri* prostejše do najbolj umetne kavarniške pesmi. In pisati zna imenitno. Ali ho* čete preči tati morda par njenih pisem?« vanja, se ena mladika odstrani Enkrat se okopi je in dvakrat se z brano pre-vleče. Bombaževec jt zelo občuten za sneg in slano. Rastlina zraste v Strumi-ci do 50 cm visoko (v slabi zemlji le polovico), v okolici Stipa 35—45 cm in v okolici Dievdjelija doseže celo en meter. Ena rnstlina daje do 15 cvetov v rodovitni zemlji, toda navadno ima le po 5—6 cvetov, Cveteli začenja bomba* meseca junija. Produkcija bombaža bo rasti a, čimbolj se bo več izplačala kot ona koruze in žita. Dobiček pa ne prihaja samo od bombaža samega, temveč tudi od zrnja. Na hektar se pridobi okoli 1000 kg zrnja (semena), kar da, po 2 Din kg, 2000 Din, in 300—500 kg bombaža, po 50 Din, kg, kar daje 15.—25.030 Din. Ta tako dobičkanosna industrija je pa tudi važna za državno obrambo in zato bi bilo želeti, da jo država sistematično pospešuje. Svilopreja v naši državi Poljedelsko ministrstvo je objavilo podatke o položaju svilopreje v teku zadnjih petih let. Podajamo najvažnejši izvleček: Svilopreia v naši državi je bila od vojne težko prizadeta, toda Izboljšala se je, kot splošni gospodarski po>ožai naše države. V Severni Srbiji se reja svilopreike le počasi Izboljšuje. Ta položni jo nastal vsled tega, ker družba ki ima koncesiju nakupovanja kokosov (on), slednje le slabo pla- j ČUiC. j V Južni Srbiji jz produkcija fcokonov J svobodna. Zato je položaj to industrije I danes tako ugoden kot pred vojno. Glavna produkcija središča so: Djevdieii Doiran in Stranica. Skušajo pa uvesti reje sviloprej-ke tudi v dnrsilh pokrajinah Južne Srbije. Na ozc:n:.:u Ju/.ne Srb:ic je bi!o pridelanih sirovih kokonov: :. 1919 * 10 835 kg. 192) 143.w7 k g. t92i 199.630 kg, 1922 227.300 kg, 192* 33*716 kg. V Vojvodini je sviloprejra industrija deloma v rokah Srbskega svilcprejnega dru* štva, dedoma Hrvatske poljedelske banke. Pa tudi država sama kupuje kokone. V Vojvodini *e bHo nakupljenih sirovih kofconov: L 1920 ke 53.354. 1921 kg 153.202, 1922 fcfc 292 2^, 1923 kg 223 179. V Hrvatski in Slavoniji se je eksploatacija svHoprejne industrije podelila kot koncesija Hrvatski poljedelski banki. Ta koncesija se je začela L 1913. rn je trajala do leta 1923. Na tem ozemlju se je nakupilo sirovih kokonov: L 1921 kg 7051, 1921 kg 13.046, 1922 kg 51.761. 1923 kg 91.340. V Slovani;' ri svlloprejne industrije. Slovenske pokrajine, kjer se je ljudstvo bavilo z njo, so danes pod Italijo. Na dalmatinskem trtmmliv je bila prO' đukciiz sledeča: L 19*9 kg 18\ 1921 kg I5T>, 1921 kg 1787, 1922 kg S651, 19£3 kg 16-519. Tudi v Eosni in Hercegovim* se bavl prebivalstvo z rek> svHoprejke. V Severni Srbiji je ta industrija v rokah Srbskega svilcprejnega društva, katerega sedež fe v Beogradu, ki pa ima podružnico v Lapo-Vem. Društvo ima koncesijo za 20 let od 3. aprila 1909 sem. KoncesMonirano druStvo med tem odkupuje od prebivalstva kokone. Ekcmski mhh\ Japonske po potresu. Ogromna škno*a. ki jo Je Prizadel Japonski potres in požar. Še vedno ni točno ugotovljena. Po dosedanjih podatkih presega ta škoda izdatke za rusko-janno^sko in kitajsko vemo, ki so znašali od 2 5 do 5 milijard jen. Ta številka se zelo približuje oni svoti, ki so jo ugotovi!: prve dni po potresu. Okrog 580.4100 hiš je Hlo do tal po-ruseirh Ni mogoče točno ugotovit!, koliko je uničil potres m nožar blaga, industrijskih izdelkov, ooljedelskih pridelkov m sirovin po sklađSčnJa V skladišču Tokija in Yoko-i'ame je bflo uničeno za 11! milijonov jen blaga, poleg tega za 67 millirm^v surove svile, za 20 mi1iionov nafte itd. Električna tn plinska industrija ni trpela toliko Škode, kakor se je prvotno mislilo. Okrog 20% t vernic je bilo popolnoma porušenih ali pa močno poškodovanih, dasi je ostak) glavno industrijsko s:?d;šce Japonske, Osaka skoraj nepoškodovano. Po tako težkem zospodarskem udarcu je stopila japonska industrija nedvomno v novo fazo — v dobo konstantnega nazadovanja, ki je ia državo tem občutnejši. ker se je lijeno gospodarsko življenje med vojno neverjetno razvilo in dvignilo. Razmah japonske industrije je baziral prav za prav ne toliko ;m razvoju notranjega trga, koL-kor povečanja izvoza Do L 1914. se ie one jeva! izvoz Japo^sk-' na pokrajine Daljnega Vzhoda, d oči m jt: obje] med vojno fak-tiir.o ves svet. Pred vojno :e izvažala Japonska večinoma izdelke uomače obrti in sirovine. Med vojno pa ;e močno razvila bombažno, papirno in svileno industrijo. Ob Izbruhu voir.e je imela Japonska okrog 10.00J tkalnic sedaj pa jih ima 53.317. Od izvoza sirovin prehaja torej Japonska k izvozu iabrikatov. Ves njen izvoz se je povečal v prrneri s predvojnim za 160*^, izvoz fabrikatov pa za 368%. V zvezi z razvojem izvoza in industrije je postaia bilanca japonske znnanie trgovine visoko aktivna Leta 1909-^-1913. Je znašal nvoi Japonske 544 milijonov jen, izvoz pa 49j milijonov; 1. 1914—■ !918. uvoz 9!£ mili j. izvoz pa 1.198,000.000 jen. Zlata rezerva Japonske v znesku 400 rmlikmov jen, s katerimi ie razpolagala državna baltka 1. 1913. se je povišala h koncu vojne do 2 milijardi jen. Tako je procvitalo japonsko narodno gospodarstvo prililno do !. 192>. Ob tem času pa je že naletelo na opasno konkurenco ne !e v takih državah, kakor so Indija, Avstralija !n Amerika, temveč tud! na Daljnem vzhodu v osebi Angleške, Amerike in Nemčije, Daljnji vzhodni trg je še vedno za japonski izvoz najvažnejši. Okrog 50% japonskega izvoza absorbira Daljnji Vzhod. Od leta 192 \ začenja Japonska preživljati krizo. Posledica tega je, da se začne njena inozemska z!ata rezerva od 1921. zelo tajati. Od ene milijarde jen leta 1921. je padla ta rezerva do 607 trilijonov jen. koncem leta 1923.. v marcu 1924. pa do 403.000.000 jen. Tej gospodarski depresiji se je pridružil Še katastrofalni potres in Jrporska je bila prisiljena razširiti svoj uvoz, da obnovi težko prizadeto in omajano narodno gospodarstvo/ Take je naraste! njsn uvoz bo-mbaža od !65 milijonov jen (ieta 1923) do 224 mi!ijo-nov jen. (1924. lesa od 13 milijonov jen (leta 1923 do 48 milijonov), leta 1924. železa In jekla od 19 milijonov (leta 1923. do 73 milijonov), 1924. avtomobilov in sestavnih delov od 2 milijonov (T923. do !I milijonov) 1521. pšenice od 7 milijonov (1923. do 45 n 1-Mjonov) 1924. V celem 1923. letu je uvozila Japonska bombaža za 513 milijonov jen. V prvem polletju letošnjega leta je prekoračil uvoz Japonske njen izvoz za 680 do 670 milijonov jen Zlata rezerva je padla od 2 milijard na 1 milijard^ 600 tnffijonov jen. zato pa je padla tudi jena od 40—35 centov napram 50 centov po pariteti. V primeri s predvojnimi cenami se je podražilo Življenje na Japonskem za 125^. Produkcija ni nič cenejša, nego v drugih industrijskih državah. To je spravilo Japonsko v položaj, da ne more konkurirati ne na zunanjem, ne na domačem trgu, in tako jc morala slednjič zvišati uvozno carino za lOOvc. Poleg ostalih konkurentov na Daljnjem Vzhodu stope na površje še sovjetska Rusija, ki tekmuje z Japonsko glede tekstilne industrije. Bombažna in papirna industrija Japonske delu'e z deficitom. Zelo se je skrči! tudi izvoz njene obdelane in neobdelane svile v Ameriko in Kitajsko. Ker so cene japonskega Čaja zelo poskočile, je začela Amerika kupovati indijski in ceyIonski čaj. Poleg tega so med razmahom narodnega gospodarstva japonski bogati sloii usvojili evropske navade in okuse. Začel! so jesti meso mesto rib. p?eničrri kruh mesto črnega Itd. Uvnz teh pridelkov se leto za letom množi. Tako se je zvišal uvoz volne od 55.400.000 (leta 1922 \ do 81000.000 (*9?3.) P5enice }c uvažala Japonska leta 1922 2 milfkma metrskih stotov, leta 1923 pa že 9 milijonov. V tem pa razvo« japonskega poljedelstva niti od daleč ne more kriti lastnih potreb. Pol jedel jstvo Japonske je tako intenzivno, da Je skoraj nemogoče razširiti pride1 ovante riža, pSenice in rži, alf Da oomnožiti živinorejo. Vse to še bolj teži bi'anco jaoonske zunanje trgovine. Skrita, JanonsKa je kot prvovrstna Indn-srHMra država IzgnbHa svo.'o moč m svoj po'ožaj, kl si ga je osvojila med svetovno vojno. Darujmo za sokolski Tabor! —C Praski veteseim. V Pragi se bo vršil spomladanski veicsejm od 22. do 29. marca 1925. I>a so praški velesejmi zelo prlljabljeni m da imaio veliko privlačno silo priča dejstvo; da prirejuiejo -ud: inozemske vlade In javne korporacije na rrašklh vele-sejmih lastne razstave, posedaj so se udeležile omenjenih velesejmov nizen tujih privatnih razsiavijalcev tud) oficijelne ekspozicije iz Italije. Rusiie, Španske, Danske, HoIan losten okus! Posečam samo igre, kjer je umorjenih najmanj dvajset ljudi!« »Toda ljubi gospod!« se je nasmeh« nila. »Take vrste človek pa le niste vi* deti!« Hotel sem biti strog, pa se mi to nikakor ni posrečilo. Mala Mirni je čeb* ljala tako prijetno, da sem zapravil pri tem precej denarja. Koncem koncev sem ji obljubil, da jo vzamem v krat« kem s seboj v cirkus. »No, kako pa ti je ugajala »Mar* ta«?« sem jo vprašal, ko sem oblačil suknjo. »Marta?« — Ah, ne bodite hudi, kajti sp'oh nisem bila tam. Tisti večer ravno nisem bila prosta in sem vstop« nico podarilo svoji prijateljici!« Sesedel sem se na stol . . . »Nesrečna ženska! Koga si pa po* slala na ta odlični sedež?« »Lily!« 1 »Aha, Lily!I — Kdo pa je ta, Čo smem vprašati?« »Stanuje pri isti gospodinji kot jaz! In je kuharica pri zelo odlični dru* zini!« '»Kuharica!! Kuharica kot glasbena poročevalka! Lirični tenor, tega nisi zaslužil, zahvali se svoji usodi, da si postal hripav. V duhu sem si mislil po tem se ta« kole: Kuharica je podarila vstopnico najbrž svojemu ljubčku. ta jo je morda izročil svojemu naredniku, ki jo je dal svoji ženi in ona svoji prijateljici — končal sem preiskovanje. Mi je bilo dovolj. Ko sem stopil na ulico, je kazal moj taksam eter 5 mark 60. In zraven Se dvajset pfenigov za garderobo in zapi« tek v kavarni je znašal tudi štiri mar« ke. In vrhu tega moram peljati malo Mirni v cirkus... Svečano sem prisegel, da ne sprejmem nikdar več proste vstopnice. Raj Si si nabavim najdražja gledališko ložo— in jo mnogo ceneje odnesem, —*. Stran 12. »SLOVENSKI NAROD«, On« 25 decembra ,924. Stev. 294. To in ono. Mareoni in njegov sistem svetlobnih žarkov. O senzacijonalnih poizkusih, k! jih dela Mareoni z brezžičnim pošiljanjem kratkih valov na največje razdalje potem neznatne Intenzivnosti, se zadnje čase mnogo govori In piše. Sedaj je izšla angleška publikacija, ki jo izdaja Mareoni jeva družba za brezžični brzojav v Londonu pod naslovom »Mar* conijev sistem svetlobnih Žarkov za spoj na velike razdalje — revolucija v dosedanji dnevni praksi.« Toda tudi ta oficijelna publikacija ne pojasnjuje vseh tehničnih principov, ki so služili Marconiju pri njegovem cpohalnem izumu. Vendar pa zasluži, da si ogledamo nekatere njene odstavke. Že pred dobrimi 23 leti, ko je bila radio« teiegrafija Se v povojih je skušal Mareoni kraktično izrabiti takozvane reflektorje, da M z njihovo pomočjo zvišal kapaciteto oddajnih in sprejemnih radio-postaj. Ob tem času je znanost rado-telegrafijo potom dolgih valov in velike energije tako izpopolnila, da sistem usmerjenih kratkih valov nI več tako zanimal znanstvenikov, kakor poprej. Edini Mareoni je ostal zvest svoji ideji, da izrabi vse doslej skrite možnosti reflektor-skega sistema, in tako je nadaljeval svoje prvotne poizkuse. Med svetovno vojno je skušal konstruirati aparat, ki bi oddajal valove tako, da bi ga sovražnik ne mogel motiti. Ob asistenci C. Franklina je delal z reflektorskim sistemom poizkuse, ki so se zelo dobro obnesli. Svoje izkušnje pri teh poizkusih s kratkimi valovi je porabil Mareoni takoj v mornarici za takozvane brezžične morske svetilnike. Sele leta 1923. je bH skonstruiran pomožni aparat za oddajo 100 m dolgih radloelektričriih valov. Da ugotovi kapaciteto te postaje v praktičnem zračnem prometu in spozna splošne zakone, po katerih se ravna vporaba kratkih valov, a tudi da pojasni problem, zakaj pojema njihova sila na večje razdalje, je napravil Mareoni več poizkusov med t adio-postajo l omenjenim aparatom in svojo jahto Elekt-ro. Rezultati teh poizkusov so ga overili, da je bila Intenzivnost 100 m dolgih zračnih valov po dnevi srednja m spremenljiva, po noči pa mnogo večja in nestanovitna. Poznejši poizkusi med omenjeno postajo in Sydney, Buenos Aires, Rfo de JanelrO in Montrea!om so do cela jasno pokazali, da je mogoče brzojavljati tudi na tako velike razdalje z malo energijo in da bo prenos, ki ga opravljajo te postaje mnogo večji, nego prenos velikih, prvovrstnih postaj, delujočih t dolgimi valovi. Nastane vprašanje, kakšna Je razlika ifced običajno metodo brezžične telegrafije in Marconijevlm sistemom svetlobnih Žarkov? Pri običajni metodi brezrične telegra* fije se širijo električni valovi enakomerno in Obenem v vseh smereh. Energija, ki jo predstavlja vsak val ali vrsta valov, se razblini tem bolj, čim dalje so ti valovi od oddajne postaje. Sprejemna postaja ujame samo neznatno množino energije. Z ozirom na to, da se širijo valovi z vsake oddajne postaje ca vse strani, je treba najti sredstva, ki bi omogočila sprejemni postaji ujeti one signale, ki prihajajo od gotove postaje, s katero hoče dobiti sprejemna postaja zvezo. V praksi se doseže to tako, da pošilja vsaka postaja določeno dolžino valov in da se dotični, ki sprejema, z anteno prilagodi temu valu. Možnost izbire dolžine valov je pa omejena. Poleg tega nastane pri oddajnih postajah varijacija v frekvenciji valov, ki znaša pri oddajni brzini 200 besed na minuto do 100 tresljajev na sekundo pod in 100 tresljajev nad frekvencijo valov. Tako nastane pri 2*0.000 m dolgih valovih (10.000 tresljajev) spoj valov od 9S0O—10.20*1 tresljajev. Ce bi bil ves obsega 100—30.000 dolgih valov vporaMJiv ža brezžično brzojav-Ijenfe na velike razdalje, bi te številke ne imele posebnega pomena, ker bi znašalo šte* vl!o 400 tresljajnih spojev, ležečih v teh mejah, 7475. To pomeni, da bi moglo to število postaj delovati obenem z različnimi dolžinami valov brez medsebojne interfe-rence. Ali pri sedanjem sistemu radio-tele-rrafičnlh trahsrnisij omejujejo praktični cilji dolžino valov, zlasti kratkih, ki se ne šir jo tako našlo, kakor dolgi. Radiotelegrafija na velike razdalje Je torej omejena na dolžino valov od 10.000 m (30.000 tresljajev) do ,1D tisoč metrov (10.000 tresljajev). Navaden račun nam pravi, da je v teh mejah pr^st >ra samo za 50 spojev s 400 tresljaji. Zato le število oddajnih postaj, delujočih na velike razdalje, omejeno na to številko, ki ne zadostuje za svetovni radiotelegraflčni prenos. Marconiju je šlo za to, da t svojim cisternom svetlobnih žarkov razširi radiotele-grafično korespondenco na velike razdalje. Pri vporabi tega sistema je koncentrirana vsa energija oddajne postaje na majhen kot, rta pr. 20° Ce predpostavljamo da stoji oddaljena sprejemna postaja v tem kotu, ujame 18 krsrt več energije, nego bi je ujela, če bi se širila energija z oddajne postaje v krogu, tj. v 360°, 10 K W postaja, ki pošilja valove na vse strani. Ta sistem svetlobnih žarkov se lahko vporabi tudi pri sprejemni postaji in koncentrira vso energijo večjega obsega na sprejemni postaji. Reflektorski sistem na sprejemni postaji je sličeu sistemu na oddajnih postajah, kar pomeni, da je mogoče doseči pri kotu 10* 36 krat večjo energijo oddajnega aparata. Ce vporarbimo 20* refleMorskega sistema na oddajni in sprejemni postaji, dosežemo v celoti 36X36 večjo energijo, nego pri običajni transakciji in sprejemanju. Te, na prvi pogled sicer ogromne številke so ugotovili poizkusi. . S sistemom svetlobnih žarkov te pa mogoče doseči le druge ugodnosti. Kakor fečeoo, je število transakcij odnosno sprejemom na velike razdalje omejeno pri običajnem oddajnem sistema m števJo možni* 400 tresljajnih valovnih pasov. Po novim sistemu 10° lahko deluje 36 o ist a j obenem in neodvisno druga od druge, ae da bi nastala kakršnakoli Interferenca konresopndlrajočih sprejemnih postaj.'Princip ost me Isti, pa naj todo oddajne postaje postavljene'na Istem kraju, ali pa fazstresene po rtsm svem. Sistem svetlobnih žarkov je zeto pt »klicen za kratke valove. Oddajna antjta nbsteja iz večjega števila vertikalnih žic, ki so iati-ko zvezane med seboj z vodoraviimi ž i rami, kar pa ni neobhodno potrebio. Dragi sistem Žic, pritrjen paralelno s prvim na razdalji Četrtine dolžine valov, služI ket reflektor. Sprejemna antena in reflektor sta enako konstruirana. Ce je treba, se lahko vporabi antena iste konstrukcije za sprejemanje in oddajanje. Kokain in opij v Pariza. Vsa večja evropska mesta so danes preplavljena s posebne vrste verlžnštvom, ki nudi gotovim ljudem bogati vir zaslužka. Značilno za našo dobe in družbo je vživanje kokaina in opija. Dasi si je ta strup ugladil pot Že med vse narode, so vendar Francozi med prvimi, ki uničujejo ž njim svoje zdravje in izpodkopavajo temelje bodočih generacij. Pariz je daaes ne le glede mode, temveč tudi glede kokaina in opija prvo evropsko mesto. Dan na dan prinašajo francoski Usti poročila o nočnih pohodih pariške policije, ki je prodajalcem kokaina in opija neprestano za petami, ali vse to jih ne ovira, da bi ne mamili žrtev v svoje mreže. Zadnje mesece je izšlo v Parizu več brošur, v katerih svetujejo zdravniški krogi prebivalstvu, naj se varuje strašnega strupa. Toda kokain se ne boji nobene propagande. Prodajalci poznajo vse finese in trike, kako ie treba ravnati s carinskimi uradi ali polic'j-skimi organi, da spravijo svoje blago na varno. Znani gledališki dnevnik »Comedia« je priobčil nedavno rezultate ankete enega svojih urednikov, ki kaže naavnost s prstom na osebe zapletene v tihotapstvo n razpečevanje kokaina. List piše jasno o barih in drugih nočnih lokalih, kjer se na debelo prodaja ki vživa kokain, toda pariška policiia se za ta razkritja niti najmanj ne zmeni, k:r so visoki policijski organi često sami materi-jelno zainteresiram" na tem, da se proda čim več kokaina. Prodajo kokaina In opija, vtihotpljencga čez mejo, opravljajo pripadniki najrazličnejših, tudi aristokratskih slojev na drobno in debelo. Grosisti prodajajo naffr količine prekupovalcem, k? Imjjo zopet svoje agente. Ti agenti so čisto posebna vrsta verižnikov. Med njimi so prodajalke cvetlic, šoferji, izvoščki, postreščki. natakarji Itd. Na delo gredo večinoma samo ponoči, ker se boje, da bi se jim zaslužek ob belem dnevu ne izmuznil Iz rok. Kavarne, bari, gledišča, kinematografi in drugi javni lokah so polni teb verižnikov. Prodaja jim gre š*» dosti dobro izpod rok. ker imajo stike z vsemi eksponiranim! faktorji pariške družbe. Bolj težavna ie stvar s tihotapstvom kokaina in opija čez mejo. Tu si pomagajo tihotapci z najrazličnejšimi triki. Prepovedano blago skrivajo pod obleko, med knjige pod podplate, v korsete aH pa celo v umetno zobovje. Dobre pomočnike Imaio med sprevodniki mednarodnih t'ag^nov. ki niso tako podvrženi obmeinemn carinskemu pregledu. AH s tem Še daleč niso Izbrane vse možnosti tihotapstva. Znano Je, da so nedavno odkrili tihotapce s kokainom v di-pkomatičnem vlaku neke severne države. DiplomatIČni vagoni so namreč zapečateni In jih carinske oblasti ne smejo pregledovati. Iz tega je razvidno, da organizacija Vo-kainlstov m njihovih pomočnikov ne roctjn* čujejo nobenega družabnega stanu. Zveza pariških zdrav ie na primer nrotestira'a proti omenjenemu uredniku »Comoedie«, ki si je drznil trditi, da so celo nekateri zdravniški krogi v zvez s tihotapstvom in razpe-čavanjem kokaina. V Parizu je javna tajnost da mnogi igralci, advokati In politiki ne morejo stopiti pred občinstvo, če si niso predhodno nabrali k«niže s Ščipcem »bigorpet-te«, kar Je običajni naziv za kokain, ki*mu pravijo v Parizu tudi »neige« aH pudre blan-che«. Usoda ruskih carskih dvorcev. Takozvani veliki livadljski dvorec na Krimu, ki ga je zgradil leta 191011. arhitekt Krasnov, predstavljajo tako glede arhitekture, kakor tudi glede zgodovine in običajev najzanimivejši in edini te vrste spomenik umetnosti in življenja ruske aristokracije 19. stoletja. Kar se tiče arhitekture je ta dvorec nekak poizkits skombinlrati v eno celotno združitev vseh slogov klasičnega, mavritanskega in renesančnega. Dvorec predstavlja divni vzorec umetnosti umirajoče ruske aristokracije. V tem je tudi velik umetniško-zgodovinski pomen tega spomenika. Dragega podobnega spomenika na tem polju gradbene umetnosti Rusija nima in zato so celo sovjetski krogi mnenja, da je treba ta dvorec na vsak način ohraniti. Značilno za ruski absolutizem je tudi to, da za gradbo tega monumentalnegj poslopja s bogato notranjostjo niso rabili nit: eno leto. Država je namreč prispevala tako ogromne svote, da je bil dvorec v primer* roma kratkem času dovršen. Notranjost dvorca predstavlja največji umetniški uspeh na polju rezbarijc in umetnin iz lesa. Les je spremenjen tu v neke posebne, vrste marmor. Rusija je sploh znana po svojem prvovrstnem lesu. ali nikoli m nikjer nI prišel les do take veljave kakor v tem dvoren. Tudi oprema je zelo znacima za ruski carfzem zadnjih let, ket predstavlja dragoceni spomenik običajev, rodbinskega in javnega življenja ruske aristokracije prošlega stoletja. Posebno zgodovinsko vrednost ima n. pr. spalnica in učilnica prestolonaslednika, po!* na igrač, trčil, darrf itd', ki nazorno kažejo metode vzgoje v carski rodbini, slast! pa metode vzgoje bodočega carja v kateri zavzema poleg religije važno mesto mornarica. Nič manj zanimive niso tudi Sobe in oprema carskih hčera. Med vsemi dvoranami je naj* ksasnejši kabinet Nikolaja It. iz temnozele-nega lesa in bogato'knjižnico* - Kat se tiče takozvanega malega livadij-skega dvorca, preljuoljcne rezidence Aleksandri nf„ je treba omeniti, da Je* rudi ta zgradba eden najlepših spomenikov carske dulie samo v drugem smislu. To je tipična vffa bogataša, ki živi poleti na počitnicah m in računa z vsakim krajcarjem za domače izdatke. V tem dvorca ni niti dovolj zraka, niti svetlobe ali car jc ljubil to vilo, ker je našel mir v nji vedno mir in čas za intimno rodbinsko življenje. Glede obeh dvorcev se je vnela v sovjetskem tisku polemika, v kateri se čujejo različna mnenja. Nekateri pravijo, da bi kazalo tudi te ostanke carizma likvidirati, da naj država socijalizira oba dvorca in zapleni vse njune dragocenosti. DrugI zopet nasprotujejo tej zahtevi In stoje na stališča, da je treba oba dvorca ohraniti kot dragoceni spomenik, ki bi služil obenem za prosvetno delo med širšimi sloji naroda. Ljudstvo namreč zelo rado poseča te dvorce, ko živi na Krimu na počitnicah. Likvidaciji se odločno upira med drugim tudi Predsednik Akademije materijalne kulture Marr. Se danes je dan novih < bhčil. Marsikdo bo kupoval medne pobebšči.ie, toda dobro In ooceni bo kuoil !e cn , k- bo ?el k t\rdkl 2)ra?o S:h/ b, Z ubijana. 65 T Nenevarje zeb- Zdravi zobje so velikega pomena za človeško zdravje. Negovanje zob se mora začeti že v detski dobi. Će so namreč mlečni zobje slabi ali celo gnili, dobi človek večinoma tudi druge, stalne zobe take, da mu povzročajo neprestane bolečine in tež-koče pri jedi. Dasi so zdravi zobje velikega pomena za nasj zdravje in življenje, je vendar zodojoI najbolj razširjena bolezen. Znanost doslej še ni mogla ugotoviti, zakaj je ta bolezen tako razširjena. Brez dvoma pa je z vzevi z celokupnim notranjim stanjem telesa, ki prida iz ravnotežja n. pr. vsled slabokrvnosti, spolnih bolezni itd. Dokler je stanje telesa normalno in dokler lahko organizem kljubuje raznim bakterijam, so tudi bakterije, ki jla nosi človek stalno v ustih, pr! svojem vplivu na zobe brez moči. Zeble začno gniti večinoma pri on h ljudeh, ki si ne umivajo trst ter puste po jedi koščke hrane med zobmi ali pa na takem kraju, kjer jih ni mogjče tako lahko odstraniti. Ti koščki hrane se razkrajajo in Izločajo kislino, ki razjeda zobe. Kisline se lote zabo-vinc In l;orenin, zobje postanejo zelo občutni za mrzla, sladka ali slana j«-dila in to je prvi znak. ki obeta zobobol. Kdor ima za seboj prečute noči in kogar, je muČi'a ta strašna bolezen, ta gotovo ve, kako kruto se maščuje priroda človeku, ki ni dovolj negoval svojih zob. Skrb za zobe ob.uoja v tem. d? si vsaj enkrat na dan izperemo usta in očistijo zobe z zobnim praškom ali pasto. Zobe je treba čistiti vedno po jedi zlasti pa zvečer, predno gremo spat- Ostanke jedi, ki jih ne moremo odstraniti s šč-tko, odstranimo 2 zebotrebcem aH nitio. Sčetka ne sme biti pretrda, ker škoduje zobem. Zlasti važno jc, da ne pride v usta prevroča ali premrzla jed. Zobni prašek in pasto je treba rabiti zelo previdno, ker v prevelkih količinah Škoduje zobem. §Četke ne smemo po1agatl na kraj. kamor ne prihaja dovolj zraka. Najbolj je posušiti na somcu, ki uniči v nji vse eventue'ne bakterije. Ce krvave pri očiščenju zob čelmsti. jc to znak, da Je šč^tka preostra. Ostanke korenin In zobe, ki jih ni mogoče plombirati, je treba člrrmroje od-stran'ti. da obvarujemo gnl'obe zdrave zobe. Vsako leto si je treba dati vsa' trik-at pregledati zobe od zdravnika, ki lahko pre-preč' nožnejše bolečine in odstrani znake gnilobe. Iz newyGrskena življenja. V ncwyorškem družabnem življenju ?gra* jo klubi, kaVor povsod v ar^lo^sa'sons'-fsm svetu, izredno veliko vlogo. Ti klibi n- dijo svojim Članom vse mogoče tid~bnoati. V njih vlada mir in cdd^h. ki ga sicer poorci šamo po btmvh ulicah newyorškcga. vele* mesta. Tak klub daj? svojim članom ceneno hrano, v njem se nahajajo prostorne sobane za korespondenco, čitalnice, aobe za kajenje. Igralnice itd. V boljših klvbih razpolagajo s spalnicami za zunanje člane. H klubskim prostorom sradaio telovadnice z vsemi me* golimi telovadnimi aparati V nekaterih ae nahajajo celo tenis*prostori in kopališča. Naj elegantne j Ji ne-srvorški klubi so Wi« thehaTl, Athletikklub in' Lotoaklub. V zad. njem ata bila prczicUnt Coolidge in George opetovano goata. Posebno poglavje tvorijo v Newyorku nchotičniV.i, velezgradbe. — Največja ta'ca zgradba je poslopje \Vool irth^Bailding. ki je zidano v moderniziranem gotskem slogu. Amerikanci imenujejo to poštenje »!cate* dralo tigovine«. Hiša ima 60 nadstropij ter 260 m višine. V pisarnah te velezgradbe jc zaposlenih nad 1.4.000 ljudi VKo ob^če vsak dan na i man j ŽO.OOO do 30.090 oseb. V tej zgradbi se torej od grava življenje srednje« velikega mesta. Newrork se je znatno Izpre-mcnil, zlasti v 4. in 5. vlici, kjer so do nedavnega zidali malo, udobne vile za boga« taše, sedaj pa se tamkaj dvigajo velike pa« tace do 20 nadstropij. Posebno Tepa palaca je »kapitolski Vino*, ki obsega 5000 ged»?ev. Na to zgodbo so Amerikanci posebno ponosni. Stala je ntd.250 milijonov dinarjev. Stranski prostorrso irredno rrfskolno oprem« Ijenf. Amerikanci to hoteli s to zgradbo prekositi vse, kar se je do tedaj zgradilo v Ameriki. Amfiteatralična dvorana s zlatim obokom spominja na rimski kolos suni. Na odru igra 120 v belo oblečenih godbenikov. Za amerikanski demokratizem j"e značit« na sledeča ptlg':ttlba. V nekem gfeoatilcu je irHrira! zrlo priljubljeni komik dnevna do* godke. Pri tem je s lasom izvajal razne spretnosti. Ko je zagledal ravnokar, isvolje« nega guvernerja Newyorka, Smitha, mu je komično čestital k izvolitvi th ga jriato privlekel z lasom na oder. Z njim je' na odru nadaljeval svoje Šale. Guverner se je voljno ! izdal kom licu Irt ez ta r.a^fn^pritromogef k i svoji ie spleeoejši priljubljenosti. - V blizini Newyorka je Ford o tvori I po* družnico svoje velike tovarne v Detroitv, v kateri je zaposlenih 3500 delavcev. Ti de* lavci izdelujejo vsak dan v treh sknpinah 950 avtov. Vsako poldrugo minuto lahko za* pusti na tek način nov avto ta Fordove to* varne. Vse delo se vrši večinoma s stroji in avtomatično. Pocdini deli prihajajo avtoma* ticno iz raznih oddelkov tovarne in se pod nadzorstvom delavcev avtomatično združijo v sestavine. Vsik voz stane v rova »mi pri* Mižno 25 do 30.000 dinarjev, medtem ko *«• ahiži vsak nekvalificiran delavec po 300 dinarjev na dan. Govori sc. da Ford ne za* služi pri vozu več kot 1500 dinarjev. Žito pa zasluzi ogromne avote pri popravilih in pri nadomestnih kosih za svoje avte, ki jih pro* da letno nekaj 100.000 in ki večinoma tvdi ne čuvajo skrbno. Ford jc v radnicm ! plafat 1° milijonov d-.vk*. Rockfett-r 7 mi-lijonov, Morgan pa samo 100.000 šolarjev. Pride čas. Prevedel dr. S. P. 1. ) Ko bo sramota brezdelie. 2. ) Ko bo vsakdo vedel,, da sebičnost sama sebe uničuje. 3. ) Ko bo sramota obogatiti sc na tak način, da bi dru^i postali zbog tega siromaki. 4. ) Ko se bo zlata poštenost smatrala za najboljšo Trgovsko filozofijo. 5. ) Ko bo za mofe In za Jene veljalo enako merilo nravnosti. 6. ) Ko bodo ljudje pravo srečo iskali In našli ie v pravičnosti In ko todo le dobro smatrali za resnično. 7. ) Ko traovec uvidi, da se r.iegov največji interes sklada z njegovim interesom človeka na drugem koncu trgovskega posla. 8. ) Ka bodj ljud:e smatrali vsako sovraštvo, maščevalnost !n ljubosumnost za ru-Ščico, ki prileti nazaj in rani tistega, ki jo je izstrelil na druge. 9) Ko se bo človek, ki iSČ* zabavo v trpinčenju in v pobijanju ncdnllnib, nemih bitij, smatral za divjaka in barba rja. 10. ) Ko bo vsak človek sam za«e zdravnik In bo nosil zdravila seboj, ko bo že misel sama, ne pa medicina, vesoljno zdravilo. 11. ) Ko bo svet imel vse naprodaj in ničesar zastonj in ko bo ccr.a, ki jo bo zahteva!, najboljša sliTba, ki ;o mor: kttpec nuditi svojemu narodu. 12. ) Ko pridejo ljudje do spoznania, da ne more biti pravega veselja v prizadevanju zla, zakaj očitki in muke, ki slekle presegajo daleč navider.no radost. 13) Ko pridejo ljudje do spoznaja, da zatiranje in kažem ne poboli^ujeta in ko se raši zapori spremene v velike zavode, ki vzgajajo enačaje. 14. ) Ko pridejo ljudje do spoznania, ča je bil namen vseh fizičnih in kom'čnih sil oprostiti človeka od vse telesne vezanosti in tako osvoboditi njegovo misel oa bremena tr-pljenia. da bi mogla ustvarjati življenje. 15. ) Ko nikomur ne bo dovoljeno reči, da ie dolžnost sveta skrbeti za njegovo življenje, ko svet ne bo dolžan dajati nekaj, za kar se nič ne plaja. Ta dolžnost ObštOfe le napram pohabljencem in tistim, ki so b;H radi nesreč onesposobljeni, da bi mogli skrbeti sami za sebe. 16. ) Ko bo »najboljša družba« setavljer.a iz mož in žen možaranov. ku'trre in dejanj, ne pa iz onih, kojih glavna zasluga in pomen obsto'i v bogastvu, ki si ga nso zaslužili, in kojih glavni življenjski namen je, zapravljati to bozastvo. 17. ) Ko se bo človek sramoval svojesa praznega stremljenja, da bi si nakopičil nepreglednega bogastva samo zato. da bi bil bo?at. Ko žene ne bok) živele samo rato, da bi se hšpale in tratile čas s praznimi zabavami ali s čim'drugim, o čemer si domi-šljujejo, da je to »razkošje«. 18) Ko bodo človeka lenuha, ki je kruh in oblači obleko, ki si je nI nikoli zaslužil, ki vživa plodove bojev drugih in ki živi v preobilici, pridobljeni s potom, z žrtvami in z uničenimi stremljenji drugih, smatrali l;nd-je ra sovra?n?ka svo:em rareda in ga izločili Iz družbe poštenih ljudi. Prigsdbe in šaljlvke. Raztresen r>rcfesor. K profesorju je prišel priiateli ter ga našel, ko je ves zamišljen držal kurje jajce v roki. Na vprašanje, kaj počenja, je profesor odgovoril: »Kubam v trdo Jt».jce. a to sme trajati le pet minut«.Sedaj še!<» je vdel dešlec, da leži v vreli vodi profesorjeva žepna ora, dočim je namesto ure držal v roki jajce. Brez zadrege. Pravi lovec nedeljskemu lovcu: ^Preje ite se vedno izgovarjali, da zato ničesar ne zađenete, ker je va^a puška skrivljena. Sedaj sem vam preskrbel novo, prvovrstno puško, a zopet ničesar n- zadenete.« Nedeljski lovec: »Sedaj pa gotovo zajci skrivljeno tečejo.« Ozdravljen kašelj. JttoČno kasljajočemu Je svetoval prijatelj, naj pije za večerjo kislo mleko, mešano s kislo vodo, kar Je ta tudi storil. Ko ga je drugi dan srečal in vprašali »No, prijatelj, ali še kašljaš?« — »Rad M že, teda si M upam!« je bil odgovor* Zelo važna stvar. Pred pariškim sodnim dvorom Je prvi odvetnik nenavadno dolgo zagovarjal svojo stranko. Nasprotni odvetnik je postal nestrpen, češ za tako malenkostno stvar je to preveč besed. Šlo se Je namreč za vodnjak, za katerega sta se tožila dva sosedna vinska trgovca. Predsednik je prekinil pritožnika s besedami: »Vodnjak za vinskega trgovca nikakor ni malenkostna stvar!« . I2dafalslci odgover. Mati svoji mali hčerkici: »Vidiš, dete, tako se pokaže, da Imamo koga radi« (pri tem jo objame In poljubi). Hčerkica: »Papa pa zna še fo bolje pokazati, ker je včeraj neštetokrat poljubljal našo hišno, ko si bila H v cerkvi.« Dobro se je odrezal. * > •»>ri medicinskem izpitu je pokazal profesor kandidatu staro človeško kost in vprašal: »Ali mi veste povedat«, kako doiso je kost že ležala v zemlji In al: je moškega ali ženskega spola?t — Dijak je nekaj Časa pomfSljal. nato pa odgovoril: »V zemlji je bila od lastnikove smrti, spola pa jc ženskega, ker pravimo »Lista kost*. Slovenski muzikantje pri nem;kem spovedniku. Iz slovenske Štajerske so i>M muzikantje za svete tri kra-je muzicirat na Gornje štajersko. Na starega leta ciarj^ so se spomnili da bo treba oaložiti stare izrehe. zato so šli i; sp »vedi. Znali pa so le slovensko, a spovednik le nemško. Ko pokitk-.c prvi k spo-veduici in začne naštevati grehe, se zaJe-ic sp;ived:ti/\: *Bas (was3?« — Grešnik: »Ne. jaz l^ram klarinet, takoj pride bas« ter pokliče tovariša, ki je i^ral na bns: Tebe že'i.io gospod!« Tudi ta se začne slovensko izpovedovat}, a duhovnik .^opet: Bas?« — *l>a, prečastiti, jaz sem basi.: — 2upaik ves togoten: »Marš!« Grešnik odstopi in pokliče vse tovariše: »Gospod želijo marš.« In Vstopili so se vs! muzikantje v kro* sredi cerkve ter pobožno zasvirali najbolj poskočni marš. Š-2 cn raztvesenec. K profesorju L. je prišel prijatelj B. na obisk. L je ves Čas zamišljeno molčal, hipoma pa se oglasi: »Saj res, kaj sem že hotel vas vpra.sati. aH še živi vaš pokojni oče? c Fet svinjskih glav. Gostje so naročili v gostilni svinjsko glavo za večerjo, in sicer vsak gost posebej porcijo zase. Gostilničar, da nobenega gosta ne pozabi, jc začel s prstom na vsakega kazoč šteti: »Ena, dve, tri, štiri, pet svinjskih glav.« Ke pozna nečrmernosti. Kapetan jc oštel vojaka, ki jo bil umazan in zanemarjeno oblečen ter pristavil: »Ali se ne sramuješ, ko vidiš svoje snažne tovariše?« — »Gospod kapetan«, jc odgovoril vojak, jaz pač nisem bil nikdar nečl-mrn.« Kratka kritika. Mladi pisatelj je izročil svoje m:! bivšemu profesorja prvo svojo i.rro, ki ji je dal naslov *>Takšni so ljudje« ter ga prosil za mnenje, Proiesor mu je rokopis takoj vrnil z besedami: »Svojo kritiko sem prepisal.« — V naslovu igre je namreč prečrtal besedico *so« in pripisal *niso«. i^ako je Rihničan papeža budil. Lepo zrasel Ribničan je sltiZI! v papeževi sardi. Ko se je nekoliko postaral !n ni bil več za parado, so ga določili za papeževega strežaja. Njegova naloga je bila, da je vsako jutro papeža budil, kar }z moral storiti na sledeč način: Točno ob 8. je potrkal na vrata papeževe spalnice ter rakli-cal: »Sveti oče, osem je ura, solnce sije (ozir. dež gre, megla leži itd.)«, a papež je redno odgovoril: »Bog oče in jaz to že veva!« — Nekcč pa je ftbničan noč prekrokal in zjutraj !idno zaspal. Zbudil se je šele -•h 10. Ves prestrašen je stekel k papeževi spalnici, potrkal in obupano zaklical: ^Svcti oče, osem je ura, solnce sije! = — Papež: »Bog oče in jaz to veva!« Ribničan pa ogorčeno zakliče: »Bog oče in vi ves;a laško figo! Deset je in dež grel« Kino. NAJSTRAŠNEJŠA URA FILMSKE DIVE LUCY DORAIN. Kinoigralci so ljudje, ki mnogo zaslužijo, a še več riskirajo. Marsikateri akrobat jc pri izvajanju vratolomnih produkcij plačal svojo drznost s smrtjo m marsikatera filmska d!va je postala žrtev svojega poklica. Tako smo svojecasno poročali o nezgodi znane fi'mske igralke Pole Negri, ki je stala baš pred kipom Budhc, ko je udarila vanj napačno usmerjena granata in ga zrušila na Igralko. Pola Negri je bila težko poškodovana. — Pred kratkim so ameriški listi poročali o neki mladi Amerikanki, ki le izvajala na letalu smrtnonevarne vaje ter pri tem treščila v globino. VobČe se dandanes skoraj z vsakim filmom spojena žl\ Ije-njsko nevarnost igralca ali Igralke. Znana filmska zvezda Lucy Doraine prl-peveduje v nekem filmskem listu o najstrašnejši uri, odnr.sno najstrašnejših minutah svojega življenja. V filmu »Usoda«, ki jc bil režiran večinoma na švedskem je imela Lu-cy Doraine izvršiti poskusen samomor In sicer se je imela vreči pod brzovlak ki bi jo moral skoraj povoziti. Švedska državna železnica je izdala dovoljenje za posnetek. Lucy Doraine pa je bila tik pred snemanjem nenavadno razburjena in prosila je, da se snemanje preloži. Režiser pa je vstrajal na tem, da se snemanje takoj vrfi, z ozirom na dejstvo, da drž. železnica verjetno ne bo* izdala Še enkratnega dovobenja. Lucy Doraine se je vlegla na tir: bila je bleda kot mrlič. »Najpreie« je pripovedovala »nisem ničesar videla In čula. Ali kmalu nato sem začula neko šumenje na tiru, ki je prihajalo bliže in bliže. Lokomotiva je drvela sopiha-joč proti meni. hrum je poslajal strahovit. Nekdo je kričal: Končano je vstanite! Toda obležala sem omamljena napol onesvestena na progi in se nisem mogla g?mil Nenadoma so me zgrabile močne roke In me dvignile kvišku In že je grmel vlak mimo mene. Btle so to najstrašnejše ure mojega življe^ nja*. Paul \Vegener, znani In popularni Igralec se v kratkem loči od svoje soproge, filmske Igralke Lyde Salmanovc. Poroči se z Greto SchrOder, ki sodeluje Večkrat v njegovih fi'mih. \Vegencr se topot poroči že četrtič dočim je bl'a njegova rova družica trdi že enkrat poročena. Kodri Mle Mav. Pred kratkim je praznoval neki znani berlinski pisatelj svoj rojstni jubilej In ob tej priliki so mu prijatelji j Izročili spominsko knHgo, v katero se je j vsak ovekovečil z resno ali zabavno čestitko. Mja May je okrasMa spominski UsItK z enim svojih svetlih kodrov in spodaj pri-i pomniia: »Ampak moja čustva so resnico**, Stran 13. Cesarjevica Rmfoffa testament. Is tajnih habsburških trW prihajajo polagoma na dan dokumenti ki bi bili sicer ▼ njih ostali ta kopani stoletja in stoletja. Te dni je bi! objavljen testament nesrečnega eesarjeviča Rudolfa, ki sf je leta 1889. končal življenje. Ta testament se glasi: »Pri popolnem razumu sem svojeručno napisal ta testament in prosim Njegovo ccs. m kr. apostolsko Veličanstvo najponiineje. da milostno prevzame posel izvršitelja testa« menta in tudi varuitvo moja hčerke Elisa« bete. Za univerzalno dedinjo svojega pre» mićnega in nepremičnega imetja določam svojo hčerko Elizabeto; svoji soprogi Šteta* niji določam dosmrtni užitek celokupnega imetja. Ako se zopet omoži, ulitek preneha popolnoma in preide na mojo hčerko. Ako se moja hčerka omoži, si naj razdelita užitek. Nadalje določam: 1. 50.000 goldinsrjcv zapuščam vodji pisarne polkovniku pl.Spind; lerju. v slučaju njegove smrti njegovemu si« nu ali njegovi hčerki 2. 20.000 goldinarjev darujem dvornemu maršalu grofu Bombellesu; ako on umrje, dobe ts znesek njegovi dediči 3. 30.000 goldinarjev naj se razdeli po svobodnem prevdarku moje žene med slu« fin čad, o kateri ve, da je meni posebno dobro služila. 4. Veliko omaro z akvareli zapuščam dvornim zbirkam. 5. Sablje in lovsko orožje se naj po žc* ninera prevdarku porazdcle kot spomin med moje znance in sorodnike. Ktr ostane, naj dobe moji strežaji in lovci. 6. Lovske in druge pse zapuščam svojim lovcem 7. Vso svojo obleko, perilo in Čevlje za« puščam svojemu komorniku. 8. Prirodoslovne zbirke Zapuščam po prevdarku moje žene dunajskim učnim za« vodom. Moji pisalni mizi na Dunaju rn v L a« ksenburgu nuj v prisotnosti moje žene odpre sekcijski šef Ladislav p!.Szechenvi*Marich in naj te spise po lastnem prevdarku ali uniči, ali shrani. Da je ta svojeročno napisana od« redba moja trdna volja, potrjujem s svojim podpisom in svojim pečatom. — Na Dunaju, 2. marca 1887. ~ Prestolonaslednik nadvoj* voda Rudolf s. r.« Fran Josip Je prevzel vamštvo in je ta« koj po Rudolfovi smrti že v februarju zvišal vdovske prejemke pTmcezfanje Štefanije za letnih 100.000 kron. Nadaljni dohodki so znani. Štefanija je vzela grofa Lonvava, nje« na hčerka Elizabeta pa princa Windisch« graetza. O Elizabetinih pustolovščinah, o njenem Ijnbavnem razmerju z mornariškim oficirjem Lerehom je pred leti govoril ves svet. Elizabeta je sedaj ločena in živi —. »svobodno« na Dunaju. Spomladi je demon* strativno vstopila — ne v ktoster — marveč v — socija 1 nedemokratsko stranko. Deset zapovedi za obiskovalce gorskih koč. 1. Vzemi s sabo volneno plahto ali pa spalni /akcij. 2. Ne pozabi železne vsebine nahrbtni* ka: živil za silo. Iateme in sveče, suhih žvep* len k. špirita ali gorilnih tablet, aparata za kuhanje. 3. Štedi z drvmi in lučjo. Tudi tvoji na« sledniki hočejo nekaj imeti v gorski koči. Opuščaj celonočno kvartanje in razbijanje. 4. Če najdeš kočo umazano, očisti in zapusti jo v najlepšem stanju. Operi poso* do, očisti ognjišče, mize, klopi in pospravi postelje. 5. Isprazni posode, zlasti pa posodo 2a vodo na ognjišču. f>. Ugasni previdno ogenj m luč. 7. Vpiši se v knjigo, povej kam greš. 8. Zatvori okna, vrata in kočo. Vdrto okno pokvari kočo za vso zimo. 9. Ne skakaj in kuhaj na strehi, če se uporablja za solnčenje. 10. Na pozabi oddati hišnega ključa. — Naznani poškodbe. Oe se zaljubi princesa... f mala Nizozemska Ima svojo senzacijo. Za malo Nizozemsko pa le to vsekakor velika senzacija, ker gre za nič drugega, kot za ljubavno afero hčerke nizozemske kraljice, princese Julije. Pred kratkim je princesa inkognito In popolnoma priprostoro oblečena potovala po nizozemskih mestih. Napravila Je vtis mestne devojke. Neke sobote je šla v Amsterdamu mimo sinagoge, neka tajna sila pa jo je gnala v božji hram. Tam Je prisostvovala službi božji in ostala je še tako dolgo v cerkvi da je prišel cerkovnik, ki jo opomnil, da so že vsi zapustili cerkev in da jo zapre. Zdelo se je, da Je služba božja v židovskem hramu nanjo silno delovala. Zadeva pa je bila druga: princeso le omamil glas, zadivila jo je postava tamošnjega kan-torja. Kantor je star okoli 30 let in le zelo lep človek. Redek tip vzhodne lepote. Pred kratkim Je postal vdovec in žena mu je zapustila dvoje otrok. Princesa Julija se je smrtno zaljubila v njega in zato je sklenila, da dlje Časa ostane v Amsterdamu. Ker se na noben način nI mogla kantorju približati, je sklenila da ga občuduje in posluša v božjem hramu. Tako so jo videli več sobot v sinagogi in splošno se je smatralo da je tujka pravo židovsko dekle. Nihče pravzaprav ni vedel, kdo Je ona. Slučajno je to odkril cerkovnik. Nekega do* ko Je šla iz sinagoge. Jo Je ostro opazoval, vtisnil si je njeno podobo v srce In prisedši domov, je poiskal neko fotografijo. Odkril Je, da jc tajinstveua tujka — princesa Julija. In da se prepriča o tem. si |e izmislil rafiniran trik: Nekega dne, ko je stopila princesa is sinagoge, je stopil cerkovnik pred njo ter jo nagovoril: »»Kraljevska Visokost . . .« Princesa le zardela ter se nado odra ranila. Nekaj dni jo ni bilo blfiu; j nenadoma pa se je pojavila na stanovanju I da žali .nakar f» prtom—, po k tavi} an j p odkrito izjavila, da hoče neka« tere informacije o kantorju. Rekla je, da hoče ksntoTjn ponoči, on bo nadaljeval svoje študijo, Cerkovnik It kmalu ■pogrontal«. Kan pes taco moti. toda molčal Je kot grob. Ali sli loslkl, ki jih crtate tudi v Amsterdamu, niso mirovali. Tajnost princese je postala kmalu javno tajnost In groza In strah: princesino skrivnost so saznali na dvom. Presenečenje Je bilo velikansko. Princesa Se dobila poziv, da se takoj vrne v Amsterdam In skušali so jo odvrniti od kantori a Princesa pa Je uporno vztrajala pri svojem, da namreč ne more živeti kres kantorjs. Znano js samo, da ie odila nekega lepega dno njena mati v Amsterdam in do je krenila v sinagogo. Dalje časa so Is tam razgovarjala s kantor jem, o čem in kako — to je tajnost. Na Nizozemskem sedaj nestrpno pričakujejo, kako se konča ta ljubavna avantura princese Julije. Ljubljansko gledališče. Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani« DRAMA: ZmČmfek ob 20. zvečer. Sveti dan, 25. dec: ob 3. pop. »Sumljiva oseba*, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven ob & zvečer »Magda«. Izven Štefanov dan, 26. dec.: ob 3. pop. »Paglav-ka«, ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven ob 8. zv. »Veronika Deseniška«. Izven Sobota, 27. dec: »Zora, dan, noč«. Red B Nedelja. 28. dec: ob 3. pop. »Firma P. B.«, ljud. predstava pri znižanih cenah. Isv. ob 9. zvečer »Hamlet«. Izven Ponedeljek, 29. dec: Zaprto. Torek, 30. dec: »Sumljiva oseba«. Red A Silvestrov 31. dec: ob 3. pop »Danes bomo tiči«, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Novo leto 1. jao.: ob 8. zvečer »Cyrano de Bergerac«. Izven OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer. Sveti dan, 25. dec: Trubadur, gostuje tenorist dr. Adrian. Izven Štefanov, 26. dec: ob 3. pop. »Prodana nevesta«, ljudska predstava pri znižanih conah. Izven Sobota, 27. dec: »Trubadur«, gostuje tenorist dr. Adrian. Red C Nedelja, 28. dec: ob 3. pop. Rfgoletto, gostuje barltonist R. Primožič. Znižane cene. Ponedeljek, 18. dec: Zaprto. Torek, 30. dec: »Carjeva nevesta«, gostuje gdč. Gjungjenac iz Zagreba. Red E Silvestrov, 31. dec: »Netopir«, ljud. predstava pri znižanih cenah. Izven Novo leto 1. jan.: ob 3. pop. »Gorenjci slavček«. Izven * * ★ —« Božični repertoar ljubljanske drame obsega devet raznih dram, ki se bodo vršile takole: Na sveti dan popoldne ob treh satirična Nuiičeva komedija »Sumljiva oseba« z gg. Rogosovo, Medvedovo, Put-jato, Levarjem, Kraljem, Cesarjem itd. zvečer ob osmih prva repriza Izvirne Remčevc tragedije »Magde« z gg. Nablocko, Rogozom in Kraljem. Na štefandan ob treh popoldne zabavna francoska veseloigra »Pa-glavka« z gospo Nablocko v naslovni vlogi, zvečer ob osmih Župančičeva tragedija »Veronika DeseniSka* z gg. Saričevo. Marijo Vero, Levarjem in Rogozom v glavnih vlogah. Vse te predstave bedo igrane Izven abonmana. V soboto, dne 27. trn. se vprizo-ri za abonma B Niccodemljeva duhovita ljubezenska komedija »Zora - dan - mč« s gospo Šarlčevo in g. Kraljem. V nedeljo 28. trn. Izven abonmana popoldne ob treh smeha in komike polna vcseloigia »rirma P. B.« z gospo Medvedovo, gospo Saricevo, gg. Lipahom, Šestom in Putjato v Klavnih vlogah. Ob osmih zvečer izven abonmana »Hamlet« s gospo Marijo Vero, Šar'čevo. Rogozom, Skrbinškom, Lipahom, Kraljem in Pečkom itd. V torek 30. trn. se vprizori za abonma A NušiČeva komedi.a »Sumljiva oseba«. Na starega leta popoldne ob treh Nestroveva burka z godbo in petjem »Danes bomo tiči«; na novega leta večer »Cy-rano de Bergerac« v deloma novi zasedbi. Naslovno vlogo prevzame g. Levar, Oulcha g. Putjata, Montfleurvja g. Povhe. Zadnji dve predstavi sta izven abonmaja. Vse popoldanske predstave so ljudske predstave pri znižanih cenah. — Opera. Na prvi boflčni praznik, dne 25. decembra se izvaja zopet priljubljeni »Trubadur« v znani izborni zasedbi. V naslovni vlogi nastopi naš rojak tenorist dr. Adrian, član dunajske Volksopere, ki je v tej vlogi Žel doslej Splošno priznanje pri naši publiki. V drugih večjih viogih nastopijo se: gospe Lovšetova in Thierry-Kavčni-kova ter gospoda Popov in Zupan. V soboto dne 27. t m. se ponovi ta opera v isti zasedbi za red C. No Štefanov dan, dne 26. decembra so poje opara »Prodana nevesta« Ob 3. popoldne Ob znižanih cenah. V vlogi Marrnke nastopi novo angnžovana sopranlstinja gdč. Prida Prtsekova. Kecala pa poje zopet naš dični Betetto, ki prislova to vlogo svojim najboljšim kreacijam. Dalje so zaposleni: gdč. Rope sova ln Korenjako-va, ter gg. Banovec, Kovač, MohortČ, sabelj in Debevoc «- V nedeljo, dne 28. trn. bo Imelo občinstvo priliko poslušati baritoni sta-roja k a g. R. Primožiča v naslova! vlogi ope.e »Rfgoletto«, ki |0 jo nedavno tako uspešno isvojal. Oildo poje na novo angslovano gdč. Prlsekova, vojvodo c. Banovec, Magdaleno gdč. Sflllgojeva In Spi« rafucila g. Betetto. Začetek ob 3. popoldne. Cene znižane — ljudske. — »Pikova doma«. Simone ta Ztfeo rasta včeraj omogočila Pikovo damo, kakor prejšnji dan Tosco. Htrmano In Lisi, glav* nima figurama mlstičoo-romnntične Puškinove sgodbo je On! Čajkovski v rej s*.'M opori skoro od začetka do, konca prekras- Jrvfta. V vsakem ozira umetniško izčrpr.na je bila včeraj Lisa. Manj mi je ugajal Herman jn to ¥e Igralski. Neroden je in enoličen. Olasovno pa je v Zagrebu, se kaže, pridobil. Njegova višina je sijajna, ne več nosilna, nastavki pa so vendar še proizvoljni, ne vedno utemeljeni in med njtml prevladuje zelo opazno nosni. Da bi se Šimenc hotel podvreči serijozni glasbeni naobrazbi, tako gfasbeno-teoretlčni kakor pevski, ne bi mu bil kmalu kak tekmec kos. Tembolj nam mora biti žal, da ga naša uprava ni znala pridržati in je vsied tega vrgla marsikaj skozi okno, kar bi morda zadostovalo za ohranitev Šimenca pet-aM še večkrat. Ostali solisti, med njimi Popov (Jelecki), Cvejič (Tomskij), Ropasova (gro-tinjo) ild. pohvale vredni. Predstava je bila v splošnem animirana, gledališče polno in odobriteljnlh ploskanj zelo mnogo. Najmanj ugaja tretja slika, ki je skoro brez poezije, suha In naš balet dosega v nii višek dolgočasnosti. Vodstvo in režija je bila v rokah g. Rukavine, ki ie izvlekel iz vseh sodelujočih: solistov, zbora in orkestra vse. kar se je le dalo. Navzlic dobro uspelim predstavam pa bi Pikovo damo morda vendarle za nekaj Časa kasirali m oživili oder s čemur-koli novim, svežim! —č. Naš novi roman. Po novem letu, ko končamo podlistek »Tarzanov sin«, ki vzbuja splošno pozornost, pričnemo priobčevati nov podlistek »RAZPAD CARSTVA« roman zadnjega avstrijskega cesarja. Roman je zajet iz življenja nadvojvodo Otona in njegovega sina cesarja Karla ter slika intimno življenje na dunajskem dvoru. Roman vzbudi gotovo med našo čitajočo publiko največje zanimanje, ker je pisan tako živo in podaja v tako pestrih barvah epizode iz življenja zadnjih Habsburžanov. da učinkuje kot senzacija prve vrste. Odlomek iz tega senzacijonalneea romana prlobčujemo že danes in opozarjamo nanj naše čitatelje. je to mnenje popolnoma v nasprotju z r?- snlco, kajti v Havvanni je dr. Lasker igral naravnost ubožno. nasprotno pa veiepotez-no v Newyorku. Res je, da je snel in precej sreče in da je več partij, ki so bile zanj 2e napol izgubljene vsied pogrešk svojih nasprotnikov dobil, ali isto je že Capablanro večkrat doleteJo. Kar odlikuje Laskarjevo igro v NTewyorku pred njegovim tekmecem, je notranja vrednost njegovih partij, lepota in giobočina njih zarr.išlienosti, dočim jc bilo pri Capablanci občudovati samo njegovo virtuozno tehniko. Dočim je Lasker odigral v Ne\vyorku lepo število partij, katere se z užiikom ponavljajo, so bile partije Capablaace v tem turnirju precej dolgočasne in zdi se, da je pred 10 leti v velikem prvenstvenem turnirju v Petro^radu Igral mnogo sJikovitejše ln z večjo fantazijo. Omembe vredno je daije dejstvo, da se jt moral Capablanca vedno zadovoljiti z drugim mestom, kadar je Igral v turnirju tudi Lasker in le v turnirjih, kjer je bil dr. Lasker odsoten, tako leta 1911 v San Seba-stianu in leta 1922 v Londonu, je odnesel Kubanec zmago. Ce s ponosom povdarja dejstvo, da je on edini v newyorškem turnirju porazil dr. Laskerja, tedaj mora poznavalec reči, da je imel Capablanca baš pri tej partiji biti n3imnnj ponosen. Kajti isrral je silno pomanjkljivo in je nasprotniku kljub svoH zmagovalni pozLi i nastavil večkrat remiz, ki ga ta v svoji zagonetni zaslepljenosti ni znal izrabiti, če hoč? Capablanca na vsak način šahovski svet an> mi-ati z bojem mod Laskarjem in AljšešJ-vom, tedaj se zdi, da se on drugi bitimi z dr. Laskarjem izogiba. Popolnoma v nasprotju s tem zahteva njegova šahovska čast, da skuša doseči kar mu nebo težko končuje dr. Tarrasch svoje poročilo ki ie v ostalem precej tedenciiozno. O tem naj si pa šahisti sami ustvarijo svojo sodbo! (Z Šah. Prepir za svetovno šahovsko prvenstvo. V »Miinchner Neuste Nachrichten« polemizira znani šahist dr. Tarrasch z bivšim Šahovskim prvakom Canablanco jdede spora, ki je nastal med zadnjim in seda a jI n šahovskim prvakom d*r. Laskarjem Dr. Tarrasch izvaja med đrftelm: Treba ie kritiko-vatl nekaj izrekov, ki jih je napravil Capablanca napram nekemu poročevalcu in ki so deloma v dejanskem nasprotju z isti-nitostjo. Kar se tiče mennja, da dr. Lasker ne bo dvomil o njegovi sremoJl, ie to vsekakor sluča!. Dr. Lasker je pred newvo> škim turnirjem Izrazit, da bi rad stopil še enkrat s Canablanco v bitko. Tudi v knjitri, ki jo je izdal o svoji borbi s Kubancem, nI nikjer priznal premoči, iemveč je nasprotno izjavil, da Capablrnci ne dostaje visoki pole* fantazije. V sp!?"nem ni mero-dajna partija k! ie bila pred let; odigrana v Hawanni med obema svetovnima prValto-ma, zakaj dr. Lasker je igral takrat tako slabo kakor nikdar popreje v normalnih razmerah. V paril it je napravil dr. Lasker tako grobe pogreške, da je bilo v nie:n težko pripoznati zmagalca v tolikih bitkah. Lasker je takrat izjavil, da vs!ed tropične vročine v Ha\vani ni mogel misliti ter je bil popolnoma nezmožen razvijati večjo duševno delavnost. In ta vest je popolnoma verjetna. Nasprotno temu je pripomnil Capa-blanka. Res ni^če več ne more po borr.i v Hawanni dvomiti. Gotov sem. da se ne bi Lasker v drugi b?tki bolje odrezal. Moie mnenje je, da ie v Hawanni bobe igral kot ( v Ne\vyorku. Dr. Tarrasch pa ugotavlja, da —c Tedenski Izkaz o nalezli«v ih boleznih v mestu Celju od 13. do 19. dec. Skr- Jr.tiea: od prejšnjega tedna ostalo S. na novo zboleli 3. crdravljena 2, ostalo v nadaljni oskrbi 0. Legar: od prejšnjega tedna ostal 1. ostal v nadaljni oskrbi I. Paraty-phus: od prejšnjega tedna os*al 1, na novo obolel 1, ozdravljen 1, ostal v nadaljni oskrbi 1. —c Kmetijska podružnica v Celju priredi dvodnevni tečaj in sicer dne 28. in 29. trn. v hotelu »Beli vol« v Celju. Predavajo gZ. učitelj Levstik o sadjarstvu, živ. nadzornik Zupane o živinoreji in veter.'nadzornik Stegu o živinskih boleznih in pomoči v sili. —c Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju sklicuje v soboto dne 27. dec, ob %20. redni občni zbor, na katerem se bo med drugim tudi poročalo, kako se naj ravnajo najemmki med časom, dokler se ne sprejme rovi stanovanjski zakon, napram hišnim posestnikom. Pristop imajo samo člani društva. —c Na občnem zboru Ce'fskega pev-s! <*ga društva je bil z^pet Izvoljen predsednikom strokovni učitelj g. Fink, v odbor pa gg.. 7~-!okar. ^gr'^er. Pnmcc, Udovi*. Bradač, Šoiinc, ga.'dr. Sernečcva in gdč. L evstikova. (z Maribora. —m Pomlad na južnem Pohorja. Mariborski rTubor« poroča, da dočim vlada v Mariboru precej os*ra In huda zima ter so tla deloma zamrznjena, je na Pohorju spomladansko vreme. Torej dočim v niža-vah kra'juje z vso strogostjo zima, je na hribih, kjer bi čiovek pričakoval snežne z:?.m^!e, mejrlo in ostro zimo, pravo planinsko vreme. V soboto je odšlo več mariborskih turlStOV, katerim zima ne sega do živega, na Mariborsko kočo, ki leži v višini 1800 metrov na Pohoriu. TtTlsti so bili naravnost presenečeni, ko jih Je v nedeljo zjutraj pozdravila prava majniška nedelja. Toplomer je kazal okoli poldneva več sto-nini Cclziia nad ničlo (Tabor celo navaja 36* C nad ničlo — kar je vsekakor malo prebanalno!). Na trati pred kočo ie bilo vse v cvetju in zemlja je bi!a popolnoma topla. Eden izmed turistov jc hodil v kopalnih hlačlcah okoli koče. Kakor z.itrjuje oskrbnik mariborske koče vlada na južni strani Pohorja že kahi 14 dni nenavadno gorkj vreme. Sneg je ves skoptteL Zanimivo je, da je nasprotno severna stran Pohorja, ki je obrnjena proti Kozjaku in Mariboru, zasnežena. —m Zagonetni aretiranci. Mariborski »Tabor« poroča, ua je policija te dni aretirala nekega mladeniča, ki se je izdal za Matijo Zajca, doma iz Dev. Marije v Polju pri Ljubljani. V Maribor je prišel preJ kratkim, hoč\\ je od hiše Jo hi£e ter povsod iskal svojega strica — železničarja. Izrabil pa je priliko, da ie kaj zmaknil. V Talenbj-hovi ulici je ukradel v nek« hiši zlato ure* z verižico. Pri poslu so zx zalotili in ko so podjetnega mlade, riča ur^kuH, so našli pri njem razne zi.tte in srebrne predmete v vrednosti več tisoč l »in. Izročili so ca sodišču. — V Čakovcu je bil aretiran loJ.e Hert iz Ptuja (ne Sierks, kakor smo poročali včeraj), ki »e bil zasačen pri tatvini. Ko so ga aretirali, je začel pripovedovati, da je v Ljubljani 19. oktobra irvrši! umir. Ker je bil tega dne v Ljubljani umorjen trgovec Pipan, se ie preiskava nadaljevali. Mariborska policija pa je dognala, da je bil Herg šele 4. novembra Izpuščen iz jetnlš.ii-ce, kjer je 8 mesecev obsedel, je torej izključeno, da bi bil on Pipanov morilec. Zagonetno je, čemu se sam obdoižuje umora. Stanje Narodne banke dne 15. decembra 1924. Kazlika v pri« meri I stanjem 8. decembta A k t i v : a Kovinska podlaga 45%6 — 23.3 Posojila 1,485,9 — 7,2 Račun za odlcup kron* s!iih novčanic 1,277.2 Račun zae. zamenjave .V)7.0 — 22,0 Državni dolgovi 2,966,3 Vrednost drž. domen založenih za izdaja* nje novca ni c 2,138,3 Saldo raznih računov 504,2 — 4,5 Skupaj 9,219.7 Pasiva: Od glavnice izplačano 25.4 Rezervni fond 5,° Novčanice v obtoku 5.964.1 Državni račun začasne razmenjave 367.1<> Razne obveznosti 651,6 Državne terjatve za založen domene 2,133,3 A/Ho za kupovanje zlata 63.2 — 70,9 — 22.0 * 35.7 Skupaj 9.21^.7 Obrestna mera po eskompiu menic za bančne dolžnike brez izjeme 6 % letno; za posojila 8 Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: . JOSIP ZUPANČIČ. 100 komadov a Din 35"— naprej priporoča Qj Hcromo knjuarao, UdNIana, Mmm m I S __ _0 ^e/kovnika. T* {o je_ pjesenočen vprašal, kaj I aik prilik, da to lahko pevski ta itralskl is- 99 FID E S" REVIZIJSKI IN KOMERCIELNI BIRO B SiiLISmm Anton Knezova ulio« 3. Telefon 952 LJUDIjanai (Lastnik Milan Bogady, bivši ravnatelj Trgovske banko v Ljubljani.) izvršuje: revizije M sestave bilanc, nMsecnib zaključkov, Inventur H d. enkrat aH v rednih presledkih. Vpelanie novih knjigovodstev po zadniih pr?Szku£ei!h nsbolj praktičnih Oietod>ri. Zastarele, nepraktične eisteme in eno-stavni knjigovodstva se prouroja v nove pregledne sisteme s posebnim oziroma za« teve davčnih oblasti Za male in srednje obrate, k? si ne morejo nastaviti lastnega krtjfjro-vodje, fele OS imeti jasno sliko o delovanja. UvrSuje \sa kniigovcdstvecs dela po izurjenih u.-aiukh i'fjti majhni mestč.»i odškodttfll, Spedai.-.i sistemi Poenostavi *ee je dels v pisarnah. Strokovna mnessfa In vsa zaupna trgov. dola. Streho strokovno delo in absolutna tajnost zajamčena. Zmeren honorar. . : . Čista svinjska mast sa pl«ćenen poštarinom 3 kg doma Din 102 — 5 kg # Din 179-— 10 k? dozn* Din 35O30 -razašilje uz dopiafa LIHI f. VZCMIC. m SAD, Vaj?nfaa Stavbno podjetje v S!ovcnij:r z raznimi potrebnimi prltlldiaaart, so proda rodi rorf&Ins^lh razmer. Dopisi pod .Za-3?20* na Publicita5, Zagreb, Gundulićeva 11. 7845 I03EIO3HE3EIHEI hitro pripravi mnogo preizkušeni .NEOKRATOS1NM Z najboljšim uspehom ga porablja .o pri malo* krvnosti, bledicnosti, opešanju živcev, malodušnosti, ponoćnim poiuc.jam, razdraženosti, tesnobi v srcu, sckiuilni nevrasteniji, onmijl, mpoterici, upadanju teles« nih moči ter pri odpornosti, ne* privlačnosti ter neeutnosti prt .*cnsi.n!i. Zavoj stane Din 60—| Proti vposlatvi denarja naprej (s cismom) ter za vpošiljalne stroške 15 Din razpošilja Gesellscnaft ffOr chemisehe und metali ur giscjhe Induairien m. b. H. Wien XIII-?, Wbsg.iiicausc 5. 157 T BiBiB.B-B.r B.B.BiB Stgap !*, strv. Soeojalaa maoamcu eelaiska sa astma pisalnih, iM« «s tfnoait Snoje* LUDOVIK BARAGA, Ljubljana, SeJanbargova ulica 6 KOžUHOVINA vseli vrni na itbtm p« UtfHJMU. SratSe 7. Sirojeitje, iatrvaiije, iadefAvn kaoroho-viue. — Nakup kot divjačine. ^ Pisalni M ittftffltt moft*aiia.a atelarals* 3o91 StlABPeVfeVa sUiM C Za prodati i paiUia popuna aovog fetoliar&og jradjuvnag ma-tenjisU: paozori z roiooa, križna * raka. vrata 20 smoč oke i kloeeie, ttorteiai pro-iori«. kompletno okovano. Dopi&e i opite pođ broj „Za — 39*0- na FmMlet-ta* sL sV aglsMl savod, •ojssdt^fttera IX. itronake Matice. — irenanjo prviii d vab številk iioprakliema ttee 24. faauarja 1925, Tablice a 3 dinarje. 7350 i 1L fila&lVo»i^t«« fco««MiI ia ssurilfti 4 CteKirsCn! materi«, aaJoktritAo novosti KWyiW* sprojomonjom l#t oislžm koštao** Se pripusti tudi aa poofcvinjo. Rastia mo^arijsl sa amaterje iako ćemo, aa|cana|ii oahajaai vir. o - EIEKT&O- COMPANV. UUSUA*m. tv. Petra cesta as> i Cez 50 Jef Z se npuiublja >; oaj^S»jtttaa ♦ uspehom I-"^3T1* I Ficcolijeva t želodčna ♦ tirtktst*** X irajgi life^ča želodec, po*- ♦ pes; v* siao» hi euprtje tc-J lesa. t Xai<:č.ia ajprsfesna : lekarna dr. G. Piccoli X f-nM-si-a. Dunajska cesfcfc l;^aooTl j-aa^i e c^** * p o o ^> a o o o>o s) t|r ca a 0 tava *asa MasIVfTf VoeeSo 7555 boHtefi praznika in srečno novo leto šoli JANKO DOLENC. oavli o«* LJUBLJANA, Ulice ee o rod jfc S. Fiarijaoaka aL 6. Zahvala. /644 fZkur**ao osebno aafcvoiau vsakemu Ijubeantvo sočutje ob teški okato onul naš iskreno Ljubljeni soprog, Henrik Cocron polico t k v #»., 4a lem potom iHtoJnsm a^aabsake-lepo cvetje ia lared. o nmugir spremstvo pel pogreb« dragega •afcvajjujeai coni. p fw đasrnillratn* pfcftopiBai akassl poslednje vojaške tert toS v njegovi domovin* ne xaogsi biti ^vaijajosi ceni, tsžoagneooi podlega ter zastopstva tukajšnjega a?sfcij-1 izreleno sočutje Ljubljani, Uue 24. decembra 1*24. Marija Cocron rfjft» pt Ml Do»va trboveljski premog H. Petrič (j^p^S4}xtBka ossia O Teision 940 Specijalno i6i 1 emajliranje InkilK 1 fiiiu kakor tudi rajne kovinaote predmete, aapi&ne toble^ po-$teJjef muc, utolc itd. lz\r-sojem vsa pleakaisJu. War-sk, ftibvi- ša c^kodiikorika deist po golo ugodnih ceoah. fa?«M Bokal, CoJ*«efc3 aeessi M aoži ^ i TONO m IVANKA MAVER GROSUPLJE ajtoiodooretc* ok^opoeoelalee« Vesele praznike in srečno novo leto 1925 leti vsem ceaj. odjemalcem m prijateljem obitelj Olupova, 7tST Pod Tranlo 12, kjer sč ločijo f Sta seeejsv Zahvala. e nepozabne sevtre i a tete. gosji t |ot preje* so priliki smrti Marjane Zadnikarms. Hubad Ja&robcno. imh ao pb4ttaojene anione voacr m cfo^c se lom PoaePo4 pa » voas dcUaoA aahvuka: ac PevsAfliti zsoro .OtsAeoe ontloar hi relovatatniu drvjtlvu, gleda ia sio v srce se£a]o& žaUnčnlo. L i »bil. prosiovor] Hikf upcavi m Claoon giodšitfca, aajlepsssooi flostom In «3ootsIub» tovaiifiesa, kootoo vsem, trt se eaagoftfcvitu» spremili a* njejd ^aJbojft post V LJetjIJeei, Ase S. oeoeui2na 1004. aokijotao loko uuiu«, |oojoaP%eoot. Pozor i! Kupujem po aa)vi5jih «e« nah stare obleke, čevlje io pchiitva. — Dopisnica ^adožtu^e; pridtaj na dom. — Martin Dram£. Ljubljana. Caiusovo o-u-brežje 3?. 7852 Za Boiič in Noto . leto! jaasaasoi razvoje lite om> ke in kupite iffračnc vo» zi«ike in ^uL sotrns, tri^ cikćint?. hoiecii£rj«u ste« i ivi. e tudi Ba mi.- Ovalne ^l?ote itd. oojeeneic pn -»Tribuna«, F. B. tovarou dvtnbo« les in otroških vo4i&OYt Ljuhljana, Karlovshi ce^ at* St *. 126.T I Fračam ( popolnoma izvežban v carinjenju — išče službe. — Ponudbe se prosi pod »Carinski deklarant/7836« na upravo »Si Naroda«. Za prodajalko galanterijske stroke se priporočit mlada, pridna in zanesljiva gospodična. — Ponudbe se prosi pod »Jnnv.iir.7S2£* na upravo »Slov. Naroda«. 7822 Dolg kožah, dobro ohranjen napret daj. — Ogled* se v trjjo* vini FrifccK, Liubliaoa, Marijin tr^. 7b24 Foto-aparat »Vlpufouali 13 K l*. dvojni anartigmet, pro» dam. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 7817 Dra kostanja as v sajenje: in dobro ohra* njena železnu otroka posfeijkra — naprodaj. — Rctfna dolina žt. 21 S. 7838 Proda se kobila z upitano. Kapravtiivćftk^ dira. ko^ja, 3 pisalm mu efi, 2 de4'imaTnl tehtnici z ■feMinl — Nasaov pove uprava j>SL Nar.«. 7836 Auto poCtoaskii aenerarn*« no» pmvljen «e e f»rikionni» kom vred rtreda. — Na^ ^lov nove uprava »Slov. Naroda«. 7319 Konf-diTkač as s vosom in opremo vred proda, kakor tudi dvovnrežni koširnl vos. Naslov pove uprava »51. Naroda«. 7831 Trrdka Janko Po-porić t LJublfanf o roda) a v obratovaii&ču: Ge^ta v Mestni log 31. 15 prvovrstne bensike in umutim pitane prašiče f&peharje) — tudi posa* rwxne komade —■ po naj« ai5iih dnevnih conah. 7619 Gozdar, 35 let star, oženjeo. z driavnim izpitom, sloe TeoMBOa m nemščine zmožen, veraimn v vseh pcnoaaO Ooadarstva, iSee an>ioe. — Naston take j ali pozneje. — Prjnudhc ped »Gozdar -7731 —3 sob s pritikli* naraL Plača dobro. cv. tudi vnaprej za per let najemnino. —• Ponudbe pod »Točnost 10007826« na upravo »Slov. Nar.«. nja phrvdl v Čaju Ju» itina PavSer, itrokovrid učiteljica, Go*p->^k.a uli« v-4 25. 77S9 Znanja želi soikien, trezen, dobro« sr6en starejši posestnik, trgovec in obrtnik z otro« ci v Ljubljani s izobra* ienc, požteno, pridno* dobrosrčno in simpatično soHpodićno ali vdovo — brc-z otrok z denarjem. —■ Dopise s polnim na* siovom pod eZadovolp nost 22JTS25 na upravo »Slov. Naroda«. — Taj* nost zagotovljena. Led Rožnikom, krasen uchoti. Nfišlov: Hahi^ jao, L/abljiitii, Cicu-!-! žka ulica 10. •/^54' ko:aOyfjc **js.k »??■ r'vSfO*! puh. f»4dajj vsako rnn»"jc! lino po «r»crni cen« — 1 tvrdka E. Vajda, Cako»l vce Maslaca u ^rtkoj količini po 55 Din razašilje po^-uc &em — Mljekarska uJrjc ija Virovitica, Smvontfa »Werthjeim«- prt{K>roci> — Ljubi |anaka Lidere, družba, Liublio.-na. b*!ciweiaova ue^sta 14 347C Trgovska hiša v Ljubljani kvapi. — Otertu je po^ii v tr^o* vino, Karlovomu cesta 4. Istotam se izve naslov itupca. ^16 Posestniki gosdoTi - Pohištvo! Kdor si želi nabaviti krv* no in t*-pc<-ao poh&tvo poj zelo uaodnifa o: nah — prodaja i^ro Matija Ano dlovic, VidoTdauiika cesta •t. 6 (nasproti hiralnics) ! Ob 25 letnici! Tri «SoInc**« c*i vodo. K.* Widmayet — priporočam kor najprimetnefža dari^« Ia Miklavžu its Ro?.i5; ^ crste jx*fiia. volneno pk;teao Ma^o. manutak* ture. venčke ^a neveste« opravo .'.s novorojenčke, ; • '..-.hc (.pv'w*. edina sjalo^ ga), kravate, nogavico Itu. Pri večjem odjemi« rimeren popust. 7223 Kompanjon, rili i:\ javvn, j»c iSče r novim letom as iako do* c . Lanosno večletno n^d-jv le v Mariboru t vloi^i ku.i dvf Din 50. stauracija i kavana, veli* ki vrt, odjel za karažu, sve a novom stanju, b.">z fli s dogovorom sa invens arom, u dobro posjece* nem kopali^tu fCxapirs> skim Toplicama — pro» đajo se uz w volj ne pla« tezne uvjete za 1.250.000 dinara nakon osobnog pregledi* stapa u prego« vore — vbsoik Jurković Fran. Krapinske Toplice. 7718 Deklica 3a vse. dostojna, pridna, aemiko govoreča —« se sprejme ob dobrem po stopanju ž njo v častni* fiko hiio. Sirote imajo rjrednost. — Naslov: V. T uric. Karlovac, Samoe sianska ulica X 7851 Naznanjam, de oričnem novi te^aj za pouk v krojnem risan f a demskih oblek dne 7 januarja 2925. — Prigla.se za ta tečaj spre?emam do 3. januarja 1925. — Rose Sfsdved. strokovna učiteljica. Mestni trg 24. Ljubljana. 7839 Trgovska hiša na deželi v mariborski okolici, ononadstropna, novodobna, v dobrem stanju, ob okrajni cesti poleg cerkve in sole. ?o» spodarsko poslopje, skla« aiače, vrt, dva orala trav« :i;k a, se radi pr^s«jiitve proda- V hiši jc dobro T-tvedena trgovina z inca sanim blagom, postni in breojavni urad. tri lepa stanovanja, od katerih je eno s tremi sobami ter kuhinjo takoj na raz po* l«go. Tudi trgovina se z blagom vred o roda pod ugodnimi nlačilrimi po= goji -— Ponudbe pod »Trgovska hiša 1S75* r.a Aloma Companv. Ljuba ljuna. 77o0 Slike za legitimacije udeiujc na ihftre *e fotoc đraf HUGON HIB5KR. Ljubljanu, Valvasorjev trg st. 7. 7553 Trapista dobre kvalitetu u ^vaSaj količni k2 po 25 Din — iksasilje pouzećem Mlje^ karsk« udruge Virovitica (Slavonija). 7790 Damski klobuki. rukiteni, od 100 do 150 dinarjev, bar*k*na*>ti naki? rcni 04i 200 do Mi Din, Veiour svileni po -X>0 Diru — Oglejte si izloibo. — Horvat, m<-oistka, Sta# ri trg 21 141 T Gon«, Kroje po t»uja*jve>'ii modi. poo Ijubne, za dame ia go> jpode — razpo^ilj.a Kno« tel j Alojzij, učitelj kro» jastva, Ljubljana, Kriiev« ni^ka ulica 2. — Tečaji brczplečni, pladate edino risalne potrebščine. 7S23 Zaloga klavirjev in pianinov na>boljiif\ tovarn Bosen* dorfer, Czspks. Ehrbsr, Holzl, Schvreiahoier, Original Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hu# hafl, roj. Dolenc. Ljab» Ijana, nilicrjcvn ulica 3. 50 Registrirni karton ^a urč.c^.uaje p*j abeced* nem redu, pi ter zastare-lemu <^ron:£r.cmu) tri^ perju icr vnet)u mehur« \a >Li popolno o?drav* ljenje treba Aest lončkor-. Vsđk lonček z navodHom s».ij^ 45 Dn. —- Proi:rvaj ia bi po p;^Jt^ razpošilja tudi na i-dravf.i5ki predpis lekarna Penrč> Zapre* presič. Hrvatska. 90.T Kavarna in gostilna » Central^ pole?* Zmajevega mo^i — priporoča sa božično, pravnike .,amo pristna >i* n«i: Joirusaiemee liter \n diTau.-ie\. rizlinir Din 13, cviček { Gadova peć) 12 dinarjev* izborna črnina Dir» 12. ■— Na razpolago eorka in mesta jed^l.t. —i VmotOC čez ulico naravnost iz 5oda. — Za ohk-len obisk se priporoč* Steton Mihoiie. 7820 Zanesljivo eksistenco Varn uudtjo vsak mesee I. In 15. pričenjajoči se gla\ai tečaji ca prlkrojea vanje, pomerjanje, pre* skuSevaiije, izdelovanje, iivaaje vaeh moških, dama skih. otroških oblačil, vsega perilncga in doma* čega iivanja. Temeljita teoretična in praktična \t* obrazba vse oblačilna umetnosti po edinem oblastveno zaščitenem sistemu novega časa. Zunanjim učencem preskrbi« m o stanovanje in hrano cvcat. xni^ano želeimiško voinjo^ spretnim absoW ventom sluSbc. Prijav^ vsak dan. prospekt fn učni red potom ravnateljstva \Vien L Backerstr. 9 tili Klagenfurt, Fried' riohsplsta IS M/V Lep poslovni lokal ru prometnem krom odda Ukof Pokojninski sovod v Ljubljani, Gledališko o ti d. 7305 Na debelo! Ha drobno! Snfltormm Dr. L lua I S|«Mb — asbamta (Italija). Dtctim iim)t ta debiju}« i kictrtjto)«. Prramrtdsi uvod m tiulun m mm, m ovapnaoja tm\ — PmajeM tStofi-w«lMl) » iaMke t Sitom bale«. D]ca od 7 go4h» r r r r r r r r.r.r r r p r r rrr rr trn ttmaiM kopališče Loitko ve otvorilo ajaoote lonoio Uradno koosta-tiratni visoko radioaktivnost naravno toplega vrelca 3t '/»#C Zdravi reumo, iohiaa\ Seoske bolezni in nevrozo. Popolna oskrba po zmernih cenab v kopoli^nem domu. Za sobe m kopeli 80%xnižane cene. Zdravilišče je ran.? oddaljeno 5 mlnot od kolodvora Lafito. >ki • -i>* društva ee caio^arjejo, du *e dobe eiaBčlce in čajno pe* dva iz nalr>olj5ega fzdelka po aaJniS}! ceni samo pri Prvi slov« »UDOii8 BISCMOP. RoJuva aloitsui 2aa. — Dosuvtjaci In na zahtevo cenjenih na-ovii ajioan ladi na cosu Tocea po^treiibal SAMOSTOJNA EKSISTENCA sa gospodo ali dame. Priložnostni uakep trgovine v Opatiji, najboljši prostor 2 razprodajo časopisov in zalogo knjig. Cena Li+. 60.000. Ponudbe pod „Existenr 122II4" na Oesterr. Anreigen ćes. A. G., Wr«i i, RiemeTgasse 9. ;rM oroa vati oosa roso posvo rrola cfisbiva se svuda Prv« hrvatska tvornica sa* Jame, sušena mesa i masti N.6avrilof ića sinovi d. i Generalno zastopstvo zz Slovenija: H. auioc In drotg CoHe, nartsor 22 ■tev. 294 »«T.nvrN*kl " tf*POr>* 4»* 25. decembra 1924. Mran To. 750d $VIcidi$če pe tevarni ltf TALMa-NE afaK**LA£tA IS letno iiiitii najpopotnojftl 8 OEUER Sirarni »troji O pogroaljlvim ransoopttrjtm (qrabol o) I c tnostavnim promikam jo pripravljen ta ttooania, atoiajo oll šivanja LUO. BARAGU LJUBLJANA Sefoburgova ulica 0 1. 116 T VILA IN AVTO ZASTONJ! Eieeanlro u elens popolnoma rrehlirana. t zaem-'ali tanetami n ponolno razcvet iav > opremljena vila sestn e*a ir. 8 sob tn nostran«k'mi loksH, prost* hinotek. pnbližno 1000 m2 vrs, g*-rs*a a modernim itirfaedežnim lotim avtomobilom, z >a'ogo 1000 I brncina, (postavi sc v k»aiu. k:er želi dob teli) In j a Se 40.000 drugih lepih dobitkov v vrednosti 60.000 dolarjev bo raz/felienih med one, ki nam pr d »be n*im»ni pet naročnikov za r aše znamen te, svetovnozmne preparate. Vsakdo dobi eno darilo. F rma garanti'« za polteno razdelitev d'hI. Prospekti se dos'aviio onemu, k' ptšlie 7 D n za kr tje strosk v ns firm >: Gesersch^ft fdr enem srhe u^rt metallureische Indu strien m. h. H.. Wiert XIII/2., V/'^^n'i'rn^s^ 5. 7 fi* Alfonz Breznik bivši učitelj Glasb. Katice In sodni Izvedenec. Najstare Sa In nalsposobneiša tvrdka Jugoslavije. Ljubljana, Mestni trg 3 Zalogo In lanoanjovalntoa narbot|oih klavir'«*, pia-nlnov t*« hirmonlev Stelr*va tj Bdsendorler, Ffira^er, KOIzl, Hofman Original Sin I, Czapka oto. - Proda a tudi na obroka — Poir^t h In UTla&eva" ;e najcoito o. - Pf«*iiz^ornoieo violino, godala vseh vrot In najboljše »tru^o sngrss detail. 142 i TRANSMISIJE osovino, lolaja, romonico, spojko, postavno __obmlt I. t- d. Ispo'učuje uz najnižje tvorničke cijene: Industriji ko d. d. „A L A T" Tvornica otro jo v a i alata ZAGREB 7651 Te'cfon 4*11 Galava hI 59. CIZ. GLE. TRANSATLANTidUE Najhitrejša vožnja v Sev. Ameriko samo 6 dal čez morje Generalno zaotooatvo za Jiigos'avijo Slavonaka banka d« d* v Zagrebu. Vozne listke in to zadevna pojasnil 3 . . . da e ira KraHer 'astopnik v Liubljan olodvorska ulca 41 1 Popolnoma varno naložite denar v i Ljubljansko posojilnico v Ljubljani. Mestni trg Ste*. 6 ker ima že nad 10 OHO.O0O D*n iamstvana alavnlc*. Vloge na hranilne knjižice in tekočI račun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje no dogovoru. Sprejema v Inkaso fakture in ce ije terjatev. Po*oiila daje le proti polni varnost, na vknjižbo in proti poroštvu. Telefon Štev. 9. 152 T Telefin Stcv. 9. KUPUJEMO stalno r-o'iubne kol čine vsakovrstnega mshktga, rezanega in bukova ploho, Ustane, hraateva fr!zo9 drva in 7840 oglio. Ponjdbe na: „Gaza"-les, Ljubljana PoStni rredal 6. rm boihe mmn n sredio bojo leto želi V3cm svoj m cen', odjemalcem, pr iateliem in znancem Franc Bern.k *%2SEln Liubliena VII - Spodnja SiSka Slovanska costo 7752 Slovanska catta Tovarna vij?kov SotoSne stavbene drufbe Maribor, Aleksandrova cesta 12. Vijaki sa loo vsako vrsto In voako val:kottl, »ksvfce sa ploievlno Is lah za, bakra, madonlna In aluminija. a 150 nagrad § po 1 pločevinast' dori kala >•» ramsole tvrdka P. nH S bemk v LiuMjani za rastrče VAN K AS 1 ER kakan-a. JE Li«t«l na le^etiu katerih se dobitek z dene *p raz- |fl del eni n. 3000 pločev. doz. t^r znat*! da vs« tu e en Dsa t; k listek vsaka dva seta doza. Dobitek se pošle 5J vsakomur »~o tmne prosto. Sczajt* tore* pHdro no pločevinastih dozah Ca] KAKAO VAN KASTER da dobite na-t rado. 7£04 Sd U I I v mm* I •t zdruZen* tovarna d. z o. z. Kamnik — Mekinje ' Industrija kov nsklh cjjalant#rl?sk7h Iz* delkov, kartonate, mo^e^a perila In lesenih zabojev. 7685 I St. ». 84/reL IX 7tsi5 Razpis voženj. Mestna občina liubjanska razp suje za leto 1925 en del mcs'nih voženj fn s»rer; a) navadne m*-s*r»c vožnie t. prepp j^va vssknvr tnept rra-trrijala srp?* -te. Izrecno se povdarja, da se te vo"nje o-idajai'. samo no potrebi. V ponudi ie navesti dnevne mezde za par močnih konj s hlapcem tn v*o nr!«rejjo. b) Pazv^žanie pr- mo"n s kolodvora: 1. v m« sm«-» e ektrarno. 2. v sklad *čr na Poljanski na«'p. Ofrrrfltf ie vozne per vagon 'tOO^OIr^. c) R»»vaJanje gramoza po sr»ndn;eti?ende od njega zahteva'o Delavni ras ie običajen kak MERflHL bova rrasflla. lakooe, fiuk, emafle, blstooc I Esrantorano Cisti flrnls najbolje kaknoćc nndJ medic - Zanki drnZba z omeicno isoezo mnnnsoR LJUBunnn houishd podružnica centrala ifeladllta T V O R H I C E: LJUDLJflnn-niEouooE 2038 Kurite malenkostna ciebna trra In foe^la. oslcd lena f zrnrroa brez saj smracfn IKaenkos^en precsfanek ^epr'a nobene Žlindre, os9ed Is-ga tudi enakomeren orenj In doHefr«.n9a S.B Enakomerna oellkost hr-fio iff niflzdalnelSa Izraba toplote. Priročna oblika. Izredno oarCno knrloo za do« tnaSo, obrtnM Indnstr. knrcn"ct Prooorstno za centralne knrjaoc In pekarne. brikete Zer|aoEca. Gfrrno zasfopsfoo za JunoslaoHo infi, LOURO IT1HURER UUBURtlR SV. PETRH CESTH 48 LJIIBLUlNfl 7S23 K O Z u H O VI A vsakovrstna v nojvotjl laborl la po sonetnih cenah vodno ~OBXJ prlporoCa FILIP BIZJAK Liubliana, Gosposvetska c. 13, (Kolisei). Slavenska banka d. d. t =podružnica: Liubliana. Centrala: ZHGREB Centrala: ZAGREB 77-79 UplaCana delDiiha glanrica In rezeroc preko 120.000.000 Dio. _j?r,a»i Beograd. Bielovar, Brod n. S., Celje. Dubrovn k. Gor. Radeona, Kranj, Mifibor. Murska Sobota, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Sotnbor, Sušak, šabac, Šibcnik,Vrac, Wien. . Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Škofa Loka in Jesenice, milljaclll: Slove ska binka. Lju' 1 a na, in Jueoslavenska bjnka, d. d., Sp'it. lastne aoencKe o JoZnl Hmerlkl Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; o Scoer* nI Umeri kh v vseh veC i h mestih d i rek ne hančne zveze. Posrednic ose bauCue In trgovske pase z inozemstvom, posebno s Italija lu H os tri |0- Olajšuje posle eksporterjem tn imnorteren s tem, da jim eskomptira menice v Urah kakor tudi v drugih inozemskih valutah. Otoatia akreditive, ffzstaolfa garantna plama ter lznrlu]e vse bsnCne posle ua)kHtanNM*e. Vloge na knj^ice m v tekoč, računu obrestne n*j povoljne je. m Stran 16 »S L O V C N g K i g A t? t111« fine 2o. CccemDra 1924 Stev. 234 Ho Mm ki bi imet vesel*e naučiti se vkuhavania in kandi-ranja sadJa ter vkubavanj i scčivja. Prednost imajo neoženjeni. Nastop bi bil z novim letom. 7765 Konzervna tovarna Globus d. d. na Vrhniki pri L ubila nI. 'i i m tf Ha drobno! tla debo!o Velika Izb*ra ko i In kozufeovinastlh Izdelkov. C?re- jeman o v popravila In prenovljene. Speci ;*!:.» oddelek za otrojclo In barvanje vaeli vrst koi v vtth mogočih barvah. = mi JDGĐSLGVAHSKA RoZUU-SlEVB TiMIl = Peten Semko, Ljubljana Tvornica: Glinco V i št- 5 — Trgovina: Rrlzevnlika aal- T Kupuje vse vrste >o± divjačino! 6924 PRIŠTOU&BRICELJ Telefon stev. 003 fii8'{S?ndrova cesta štev. 1 LJUBLJANA Ustanovljeno 1903 Selenbjrgava olica štev. 6 Prvi 1" nalsla^efSI specialni artistični atellle za črko-slikarstvo na steklo, kovine, les, zid, platno itd. Izvršitev točna, okusna In precima v najmo 'ernejSem ža gonu. Specijalista v izvrševana steklenih napisnih firm, sl.kanic grtxw po predpisih. 7716 6692 Med dotrlml natboljit ao: i ..PFAFF" šlonlnl stroliS za rodbino, obrt In indnstrl'o. Solidne cene In noodoi plačilni pono'f. Već etno (assotvol — Ponk v veasn|o brssolsOeal IGN. V ©K, Llubljana Sodna ulica 7- imna pJ^š 11 g HO < O *Zf TO, Glivai trg. ae najbolje za bož ena In novoletna darila kupi je brez dvoma znano. Jn itai" • Migi Ljubljana Sv. Petra cesta 3 Nudi eanjealai odfofnafeem vel*k*> Izbiro razne« nja perlia in rokavls nogavlo dolje vika IrM-Pa damskh molkih In otrošklh zlmsMh potrebščin ter raznih po*rlnl!i ionlo, ju^aa^r«« otroških obleko - Svilano in pletene samovoz- itH. I*d VT. Stavbeno in opekarsko podjetje Ivan Ogrin Telefon 420 Telefon 426 Ljubljana, Grubarjsvo nabr. 8 se priporoča za vsa stavbena dela ter nudi po zelo nizkih cenah :opeko 7/81 v«=eh vrst strelno zarezano in navadno opeVo (bo-brovec), žlebnike, opeko za tlak in cementne cevi. Lastna opekarna v Črnučah Zaloga tudi v Ljubljani i HA" nvpswnnpvT^^nwtynva»»*wi^^wp ROVA', M AIL LINE Kr- angleški fM*n« oar©fcr*v«t»« '»»»n« — runeta'n«* rp«ri navadne vseh i.t> ko