263. številka. Ljubljana, v četrtek 14. novembra 1895. XXVIII. leto {shaja 9»ak dan »e«er, ucimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske duscla sa vso leto 16 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden mesce 1 gld 40 kr. — Za Ljablje.no brez pošiljanja ua dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10;,kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ea četrt leta — Za tuje deiele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Stiriatopne petit-vrato po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se icvol6 frankirali. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trga fit. 12. Upravni&tva naj rc blagovolijo poč-ljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Gospodarstvo in naši klerikalci. Poleg bojnega klica, da je vera v nevarnosti, staži klerikalnim agitatorjem kot poglavitno sredstvo za sleparjenje kmetov zlasti obljuba, da bodo klerikalci zbo'jšali kmetiške razmere. Naši klerikalci znajo vse! Najtežavnejša soci-cijalna vprašanja, katera temeljito poučeni možje pretresajo celo življenje, ne da bi prišli do pozitivnega rezultata, rešujejo s tako lahkoto, kakor uganke v pratiki. Programe sestavljajo kakor nedeljske pridige, za protislovja v njih se pa niti ne menijo, saj je namen vseh teli programov le, ž njim pridobiti kmeta, ki se vsakogar rad oklene, kdor mu obljubi zboljšanje gospodarskih razmer. Da je vse to čisto navaden švindel, s katerim klerikalci nerazsodne ljudi sleparijo, to priča njih preteklost. Kaj pa so klerikalni poslanci doslej v dež. zboru storili v gospodarskem oziru? Nič, prav niči Čepeli so na svojih stoleh in se dolgočasili, kadar so se razpravljala važna gospodarska vprašanja. Klerikalna stranka je bila v dež. zboru sterilna in neplodna kakor kraški svet. Dobre in koristne predloge so stavljali pač Šuklje, Murnik, Hribar, Višnikar itd., klerikalci pa niso nikdar nič pametnega predlagali, le vprašanje o legalizaciji so pogreli in spravili zajca v razgovor in tudi to le, da bi imeli agitacijsko orožje, a katerim bi lahko hujskali. Pa ne samo, da je bila klerikalna stranka v dež. zboru neplodna, tudi delavna ni bila. V debato je mah.kdaj stvarno posegla in iz referatov so se njenim članom mogli poveriti le najlažji, ker za težje sploh niso bili sposobni. Vse velike in težje referate so imeli poslanci narodne stranke in zato se lahko reče, da gre narodni stranki zasluga za malone vse, kar se je v gospodarskem oziru sklenilo. Trav tako, kakor v dež. zboru je bilo tudi v dež. odboru. Najtežja in največja dela opravlja po&l. Murnik, uprav vzgledno malomaren pa je klerikalni paradni civilist dr. Papež. Ta mož ima v dež odboru referat o deželnokulturnih zadevah, torej o stvari, ki je za kmeta eminentne važnosti in kateri bi kot zastopnik kmetskih volilcev moral posvečevati vse svoje sile. A kaj dela dr. Papež? Cele mesece leže najnujnejši akti na njegovi mizi, ne da bi jih on pogledal, kaj še, da bi jih rešil. Že bivši post. Šuklje je dr. Papežu očital to nezaslišano malomarnost, a pomagalo ni vse nič. Lahko bi navedli celo vrsto vzgledov. Zadostuje naj jeden: Neka občina je prosila podpore za napravo vodnjaka. Dež. zbor jej je dovolil 400 gold. za nakup sesal niče. Dotična občina je izvedela iz „Slov. Naroda", da ho jej je dovolila rečena svota, uradnega obvestila od dež. odbora ni nikdar dobila. Akt je mirno počival na mizi dež. odboruika dr. Papeža. Občina je napravila vodnjak in prosila, naj se jej izplača dovo ljeni znesek. Pri tej priliki se je našel akt. Dr. Papež ga niti pogledal ni, nego kar denar nakazal. Slučajno se je še pred izplačilom našlo, da občina ni napravila vodnjaka s sesalnico, nego vodnjak z vedri, prav navaden kmetiški vodnjak in to baje vsled ustnega priporočila dr. Papeža, kateri je občinskim možem rekel, da je „principijelen nasprotnik vsake sesalnice". Občini se dovoljeni znesek seveda ni izplačal. Tako uraduje dr. Papež kot referent o deželnokulturnih stvareh! Kakor pa klerikalna stranka v preteklosti ni imela ni idej, niti dobre volje kaj delati, tako bo tudi v prihodnjem dež. zboru. V vseh sigurnih okrajih kandiduje le fajmoštre in kapelane. Kdo more pričakovati, da bodo ti m.ižje v dež. zboru delali? Tiste fraze, katerih so se iz „Slovenca" na« lezli, še ne zadostujejo, drugega pa tako nič ne znajo. S kakimi bedastočami pitajo kmete, se vidi iz notice, katero smo to dni priobčili o župniku Ažmanu, kandidatu za radovljiški okraj. Tam je povedano, da je Ažman v gorjanski fari obljubil podraženje žita. Kaj si je ta modri fajmošter mislil, ko je to rekel? Podraženje žita! Deželni zbor ne more na to prav nič uplivati, a tudi ko bi mogel, ve-li g. Ažman, da bi podraženje žita koristilo prebivalcem njegovega okraja, sploh kmetskemu ljudstvu na Kranjskem? Podraženje doma pridelanega žita bi koristilo samo manjšini kmetov, največ velikim posestnikom, vse druge pa bi hudo zadelo, zlasti tiste, ki se bavijo z živinorejo iu morajo žito ku- povati, potem kmete vinorodnih krajev, vse Krašovce in Bosebno hudo vse kmetske posle, katerih zaslužek v gotovini bi se znižal, ko bi se žito podražilo. Velika večina kranjskega prebivalstva bi torej bila na škodi, zlasti večina prebivalstva radovljiškega okraja. Tega g. Ažman ni premislil, najbrž ker mu za to nedostaje duševnih sil, pa vender je sposoben za deželnega poslauca. Tako kakor Ažman, so tudi skoro vsi drugi klerikalni kandidatje podkovani v gospodarskih stvareh. Visoko vzdigajo svoje puhle glave in sipajo okolu sebe neumne fraze, znanja pa ti Ažmani, Schvveigerji, Pfeiferji e tutti quanti nimajo nič. 0 kakem Pakižu ali Lavrenčiču še ne govorimo ! Slovenski kmet na Kranjskem bi sam sebi naredil neizmerno škodo, ako bi tako nesposobne ljudi volil v dež. zbor. Narodna stranka ne mara delati ljudem praznih obljub. Kar je mogoče, je in bo storila. Gospodarila je dobro. Ljudje bodo to vedeli ceniti šele tedaj, ko bodo vladali v deželi klerikalni sušmurji. Kmetje se bodo kesali, a takrat bo že prepozno. Kdor hoče, da W se v deželi p;imetno gospodarilo, da bi se kaj delalo, ta mora zastaviti vse svoje sile in delati z vso odločnostjo zoper klerikalne kandidate. V l.jiil>ljimihi, 14. novembra. Kakšni prijatelji kmetskoga stanu bo klerikalci, to je pokazal dunajski 9Vaterland". Volitve na Tirolskem niso izpale prav po volji temu listu, ker je v jednem okraju obveljalo geslo: „Kun izvolite kmeta" in je tako padel duhovnik pri volitvah. Dunajski klerikalni list naravnost obžaluje, da so kmetje ravnali se po omenjenem geslu. Iz tega je pač vidno, da klerikalci ne marajo, da kmet pride v zbore in pove svoje teiinje. Kmetskega kandidata trpe le ondu, kjer z duhovnikom ne upajo zmagati. To vidimo tudi sedaj na Kranjskem Kjer je količkaj upanja, da zmaga kak duhovnik, so postavili kacega dekana, župnika ali kapelana, le ondu, kjer to ne gre, so se zadovoljili s kmetom ali kakim drugim posvetnjakom. Po8v«#tujakom v škofiji namreč ne zaupajo, da bi hoteli glasovati na škofovo povelje, kjer bi to bilo kmetu v škodo. Seveda če se Na tujem ognjišči. f Novela Sergej n Prunskegn. Iz ru&čino preveli. 1, Kogoj.) (Dalje.) On se je nugrbančil in nehote" odgovoril: — Ne razumem, kaj hočete a tem reči ? Ne verjem seveda v žive prikazni v beli obleki, katere jo uderejo, ko vidijo samokres .. . Toda, jaz verjem. .. verjem ... da je vez mej tem in zagrobnim svetom, in da se morejo duše pokojnikov prikazati ter celo govoriti z onimi, katere so ljubile na zemlji . . . Jaz verjem v to, a o tem ne govorim rad! je rekel naglo in napravil kisel obraz. — Pusti ga! zašepetala je zopet Marusja. Nastalo je mučno molčanje, in prišli smo k gradu. — Evo vam krogljol izpregovoril je iz nova S«rgdj, kazaje na marmorno krogljo vtisneno v Bteno, in začel na dolgo razpravljati o prvobitnem topništvu . . . Mej tem časom sem jaz prijel Marusjo za »oko iu potegnil jo na stran. — Čuj, ali se mu meša? V duhove je začel verjeti ... Glej ga, mičkanega! Varuhinja pravi: bav, bav ! — in njega je .strah! — Molči, veš ! Ti ničesar ne razumeš! Veš, on je postal spiritist. — Spiritist? Kaj je pa to? Ali kliče hudiče? — Ne hudiče, ampak duše! No, pa pusti to!... — Kdaj se mu je porodila ta domišljija ? — Za 6aaa smrti njegove žene. Tačas je zahajal k raznim sjiiritističnim shodom. Nekoč se mu je zdelo ponoči, da s'iši glas svoje žene, malo da se mu ni prikazala. Razburjena domišljija, to je vse. — Kam jo je ta človek krenil! On je prav kakor stara baba! Jaz sem to vsekdar mislil ! sem rekel jaz, odtrgal bezgov cvtt in začel ga zlobno vrteti mej prsti. — Saša, da se ne bojiš greha! Veš, on samega gorja kar zblazni. — Gorja, kaj bo žaloval! Žaloval je jedao leto, žaloval dve — dovolj je! Kako štiridesetletno bivanje v puščavi je to ? Utepaš mu v glavo in utepaš, — a konca ni! Sergej plaka in plaka, tudi brez prestanka. Ne, baba ni! Glej, dasi si ti ženska, vender si vrl korenjak, kakor kak vojak. On pa ni baba, ti pravim, temveč samo — državni uradnik! . . . Mahnil sem z roko in Sel proč. V. Minol je teden. Ravnokar smo pokosili, kar Sergej naglo vstane, vzame klobuk in hoče oditi. — Kara pa? Posedi nekoliko z nami, ustavila ga je teta. — Pojdem v mesto prosit učitelja, da bi vatopil k meni za tajnika ali pisarja, je odgovoril smeje se. — Kaj hočeš s tajnikom? — Neke potne črtice imam, a vse to je spisano na umazano, — da bi prepisal, sem prelen, pa tudi mnogo časa bi zgubil, zato si hočem najeti pomočnika . . . — Pusti učitelja! On ima tudi brez tega dovolj posla. Vzemi rajši koga drugega. — Koga pa? Tu ne zna nikdo drugi ruski. — Privleči ksendza*) na zadrgi! Ujemi ga! nasvetoval sem jaz prav zaresno. Vsi so se zasmejali. — Zakaj ksondza? Rajše vzamem tebe! odgovoril je Sergčj zvito in jako neumno po mojem mnenji. Jaz sem se brez šale ustrašil. „Ako me pa res nakrat u prežo v to čečkanje? No, to pa ne! Ali mu utečem, ali pa tako načečkam, da ga vse *) ma kat. duhovnik. klerikalcem toliko poloŽHJ utrdi, da bodo upali zmagati povsod z duhovniki, otresli se bodo vBeb po-svetnjakov, zlasti pa kmetskih kandidatov. Klerikalci hočejo nadvlado duhovščine povsod, interesi kmeta jih prokleto malo brigajo. Češčina pri najvišjem sodišču V proračunskem odseku je poslanec dr. Herold opozoril na to, da znan ukaz proti rabi nenemških jezikov pri najvišjem sodišču še ni razveljavljen. Izključna raba nemščine tudi pri višjih sodiščih ni utemeljena in je škodljiva. On zahteva, da se odpravijo nemški zapisniki v čeških pravdah in vpelje češki uradni jezik za češke stvari pri sodiščih. Pravosodni minister mu je odgovoril, da je za jezik pri najvišjem sodišču merodajen pravilnik tega sodišča. Kolikor je dr. Herold imel v mislih izvlečke iz aktov, odpadejo tako ti nedostatki po novim civilnopravdnem rodu. Nepravilnosti v posamičnih slučajih, katere je dr. Herold navedel, je pa minister obljubil dati preiskati in bode polrebuo odredil. Ta ministrov odgovor je tudi na Mladočehe napravil dober utis, če tudi jih v vseh podrobnostih ni zadovolji. Vsa-kako baron Gleispach kaže Čehom sedaj več naklonjenosti, nego jo je njegov prednik grof Schon-bom, da si je poslednji pripadal kjtako imenovanemu češkemu zgodovinskemu plemstvu. Okrožno sodišče v Trutnovem V budget-nem odseku avstrijske zbornice poslancev je poslanec dr. II dvvich zopet sprožil vprašanje o osnovi okrožnega sodiša v Trutnovem. Dr. Herold je pa odgovoril, da Mladočehi niso proti osnovanju novih okrajnih in okrožnih s dišč. Njegova stranka je tudi za osnovo okrožnega sodišča v Trutnovem, samo, da se ne sme osnovati na podlagi dunajskih punk-tacij, temveč tako, da bode pri njem tudi češčina imela veljavo. Pravosodni minister grof Gleispach je pa pojasnil, da vlada misli že drugo leto osnovati okmžno sodišče v Trutnovem. Pri osnovanju novih sodišč se načelno ne sme ozirati na jezikovno vprašanje, temveč vedno na službene «n prometne koristi. Pri tem pa je opozoril na nevarnost, da bi pri porotnih obravnavah morali imeti tolmače, kar bi bilo v škodo pravosodju. Mi se popolnoma vje-mamo s pravosodnim ministrom in le želimo, da bi gledal, da bi tudi na Slovenskem ne bilo treba tolmačev pri okrožnih oziroma deželnih sodiščih, kar se dogaja v Trstu, Celovcu in Rovinju in se je nedavno tudi v Gorici. Sploh se v svojih pojasnilih grof Gleispach kaže pravičnejšega v jezikovnem oziru, nego smo pričakovali. Želimo samo, da bi se z besedami vjemala tudi dejanja. Konfiskacija čeških govorov v državnem zboru Poslanec dr. Herold je v proračunskem od-B ku tudi omenil, da so se konti skovali govori, ki eo se v češčini govorili v državnem zboru. Poslanec želi, naj se v kratkem kaj ukrene, da se taki dogodki no bodo ponavljali. Pravosodni minister grof Gleispach mu je odgovoril, da mu ni znano, da bi se bil izdal kdaj kak ukaz, naj se taki govori kon-fitknjejo. Državna pravdništva so pač konfisko-vala take govore in sodišče ja konfiskacije potrdilo. Na razsodbe sodišča on ne more in noče upliva'i. Hoče pa potom generalne prokurature provzročiti načelno razsodbo najvišjega sodišča. Pravosodni minister in diurnisti. Novi pravosodni minister je bolj naklonjen diurnistom, nego so bili predniki njegovi. Izrekel se je v bud-getnem odseku, da je on za svojo osebo za to, da se stalno nastavijo. Sicer se pa za diurniste tndi pri sedanjih razmerah dosti stori. V petih tednih, kar je on minister, se jim je dovolilo 11 pokojnin. Zastran zavarovanja za starost in bolezni se pogaja on z drugimi ministerstvi. Vsekako je najbolj potreba, da •) zboljša položaj diurnistov v področju pravosodne uprave, kjer jih je največ in so najslabše plačani, dobivajo le po 88 kr. na dan, drugod pa 1 gld. 15 kr. Osnova sodišča za potrjen je volitev. Velika pomankljivo8t v avstrijskem parlamentarizmu je, da državni in deželni zbori sami verifikujejo volitve. To se godi večkrat seveda s strankarskega stališča vsakokratne večine. Že pred leti je bil grof Franc Coronini sprožil misel, da bi se za to osnovalo posebno sodišče. Žal, da je stvar popolnoma zaspala. Le poglejmo, kaj se vse govori in piše o volitvah v Galiciji, če tudi morda vse ni res, a vendar bo občinstvo trdno prepričano, da nekateri poslanci po krivici sede v deželnem zboru, ker se je zanje pri volitvah nezakonito porabljal vladni upliv. Drugače bi bilo, če bi stvar presodilo posebno sodišče, katero bi tudi navedlo razloge, zakaj se je volitev potrdila ali zavrgla. Stvar je tudi v interesu vlade, kajti njej gotovo ni v čast in korist, ako se po volitvah trdi, da je nezakonito postopala. V Angliji Že imajo taka sodišča. Te dni je v budgetnem odseku to stvar sprožil dr. Menger. Želeti je pač, da bi se Jaj stvar ne zaspala. Poslanec dr. Bareuther je pa naglasa!, naj bi se izdal strožji zakon v varstvo volilne svobode, in sicer naj bi se s posebno novelo v sedanji kazenski zakon vzprejelo določbe, ki so se vzprejele v načrt novega kazenskega zakona, ker poslednji gotovo ne bode rešen v sedanji zakonodavni dobi. Tudi ta predlog je jako umesten. Dogodki v Turčiji. Iz neznanih vzrokov zaprli so v Carigradu nad sto Armencev. Novo mini-sterstvo kaže očitno nasprotstvo proti kristijanom. Okrog Sivasa so Turki po vaseh pobijali kristijane, ropali in požigali. Provzročitelji nemirov so povsod Turki. Vojaki navadno mirno gledajo, ko mohame-danska dru hal pobija kristijane, včasih pa še po magajo. Sprva so Turki kazali svoje sovraštvo le proti Armencem, sedaj ga pa tudi proti drugim kristijanom. Okrog Trapecunta ao Turki napadali grške vasi in se je v njih varstvo odposlala konjica. V Srbiji so se spuntali Druži. Vse kaže, da se pripravljajo v Turčiji resni dogodki, katerih velevlasti ne bodo mogle mirno gledati. Rusija in Anglija se že pripravljati za vse slučaje. Obstanek Turčije je že v resni nevarnosti. Če se do pomladi ne naredi red, bode bruhnil untanek po vsej evropski Turčiji, v Aziji bode pa tudi po večini pokrajin vladal največji nered. Sultan je pa slep za vse dobre nasvete, kakor je bil Abdul Aziz 1876. leta. Volilno gibanje. Kako umevajo klerikalci jednako pravico za vse, se vidi iz tega, da sami zlorabljajo cerkev in vero za agitacijo, pri vodstvu južne železnice pa veselje raine!u sem mislil. Dočim sem pa raz-mišijeval, kako bi se najlažje oprost d, pri-la je rešitev popolnem nepričakovana . . . — Poprosi Tanjo! Ona ima jako lepo pisavo in morda ti ne odreče! dejala je teta nekako počasi, kakor da razmišljuje. Sergej je pogledal Tanjo. Ta je zarudela in naglo zadovoljila se; meni se je pa kakor gora s pleć zvalila. Tu sem popadel čepico in izginil do večerje, za slučaj, če bi se ona nakrat premislila in odpovedala delo! . . . Toda Tatjana Grigorjevna se je izkazala junakom — ni se umaknila sovražniku, in od tačas sta Sergčj in ona vsak dan po kosilu sedela v veliki gostilni drug proti drugemu in pisala, ali boljše kramljala brez konca in kraja. O čem sta kramljala, tega ne vem, — vem pa samo, da pri Tanji nisem več videl zaplakanih očij, pa tudi brat je postal nekam veselejši . . . Moj ljubljeni kraj v gradu je bil mostovž na vrhu stolpa. Časih sem zahajal tja zvečer in radoval se širokega razgleda po okolici, kateri se je razprostiral kakih petdeset vrst okrog I Prekrasno je na tej višini! Diha se tako svobodno, s polnimi prsi! Človek bi se odtrgal in odlete! daleč, daleč, v deveto deželo---In tu sem pogledal v dol, na vrt in hišico, m dasi nočem biti ogleduh, sem vender zagledal, kako v nekem senčnatem drevoredu, v senci kostanja, hodita sem ter tja Sergčj in Tanja in se živo o nečem pogovarjata . . . Postala sta neločljiva. Nehote mi začenjajo lesti v glavo romantične domišljije in v ušesih mi šumi: „Izajija, raduj se!* Jaz bi jo bil rad imel, a pri tem sem bil nekoliko pobit, včasih mi je bilo že zelo žal, da nisem deset let starši, tedAJ bi se gotovo z bratom sprla, in kdo ve, koga bi izvolila? Jako krasna je Tanja, in še kako krasna! Bilo je meseca julija. Nekoč sem šel iz svoje sobe doli obedovat (na deželi obedujemo rano, ob dveh), na stopnjicah sem srečal Marusjo s prav kislim obrazom. — No, brat, ali veš, kdo je prišel? Aglaja Petrovna! Pa še celo tri tedne ostane tu! Pravi, da je šla njena mamica v kopelj, njej sami je pa dolg čas v Glodni Veni! — Glej jo mahovnico! Mi grešniki naj bi se je veselili, moj poklon! Da bi jej bilo pusto . . . Da bi . . . Ne da bi odgovoril, mahnil sem z roko in šel v obednico. In res: — Ona je tu. (Dalje prih.) so denuncirali nekaj železniških uradnikov, da bi utegnili agitovati za narodne kandidate. Južna železnica je tudi res vsem uradnikom naročila, naj 8e ne vtikajo v volilno borbo. Kanonik KI u n se bo za to uslugo ie hvaležnega izkazal. Fej! * V Kamniku bo v nedeljo 17. t. m. ob 3. uri popoludne volilni shod v mestni dvorani. Dosedanji poslanec g. ces. svetnik Murnik bo na tem shodu poročal o svojem delovanju v deželnem zboru, ob jednem pa se bo postavil kandidat za bodoče volitve. Nevolilcem ne bo dovoljen vstop. * » * V občini Št. Lambert v litijskem pol. okraju so bili voljeni za volilne može: Valentin Vozel (naroden), Jož*-f Jurjevec (naroden), Martin Zorko (omahljiv). V občini Konj je bil voljen Fran Deber, odločno naroden. * * Ic Novega mesta, 10. novembra. Kakor se je že javilo, so se v dolenjski mestni volilni skupini volilci zjedinili, ki so bih ob slednji državuozborski volitvi ločeni v dva oddelka, ter kandidujejo sedaj za deželni zbor dr. Tavčarja. To dejanje našim klerikalcem po Dolenjskem ti t všeč, radi bi imeli dve narodni stranki, ker sami kot klerikalci nimajo v naših dol. mestih nič pomena in radi bi kacega kandidata imeli, kateremu bi prišli s svojimi 70 glasovi (v vseh mestih vkup) na pomoč, kateri bi pa bil bolj na njihovo stran. S tem zdaj nič ni, ko se je omenjeno zjedinjenje z velikim veseljem dovršilo. Govorili so klerikalci z možem v Novem mestu, s katerim dobro izhajajo, ter mu ponujali kandidaturo. Ta mož se je sam potrudil, da izve, če bi kaj zmogel. U videl je, da ni nič z njegovo kandidaturo. Toliko dobro čuti, da z dr. Tavčarjem ne sme javno na menzuro. V Kostanjevici se pa vkljubu temu Otmar Sever, v Metliki prost Dougan iu župnik Schwe;ger in v Novem mestu dr. Marinko — zanj na tihem potegujejo. Ti gosp. duhovniki so si izmislili, da naj ta gospod iz Novega mesta kandidira na podlagi programa, ki je različen od škofovega ter tndi od programa narodne stranke. To se pravi po klerikalni jezuitski praktiki: Ker ne smemo z našimi farovškimi barvami r ej inestjaue dolenjskih mest javno, dajmo poskusiti tako; da je le kandidat naš in bo z nami glasoval in dajmo na tihem zanj delati, naj bo kandidat na .lastno pest!" — „Z vsemi sredstvi", to je vodilo naših farovžev, ali pri nas, v mestni skupini, bode neznansko ponesrečilo. Poznamo, Vi farovški, Vašega tihega kandidata in smo dosti pametnejši, kakor mislite. Na take preokoruo postavljene limanice mi ne sedemo! * # * Z Trnovega na Notranjskem 11. novembra. Na Gorenjem Zemonn so nahujskani kmetje zavratno s kamenjem napali in ranili dva pristaša narodne stranke, ki sta se o mraku mirno vračala iz vasi proti domu. Trnovska kaplana sta dan za dnevom in pozno v noč letala po vaseh roteč mlado in staro, da se udeleže volitev, in napajajoč je z dobrim istrijan mi, doma pa sta si najela pomočnika, da je opravljal službo božjo. Vse časti vredni dekan je moral iti v dežji po blatu v daljno vas obhajat, kaplana pa sta svojerocno vlačila neodločne volilce na volišče Sv. rešnje telo se je razpostavilo in kleče je poslušalo ljudstvo strastne govore, huj-s kaj oče reveže na bogatine, kmeta na trgovca stari.še na otroke, brata na brata. . . In vse to za vero, za sveto vero! Srce se mora krčiti rodoljubu, ki vidi, kako se zlorablja ta najsvetejši čut, kako se pod pretvezo svite vere seje prepir in goji razpor mej ljudstvom. Staro jezuitsko načelo, da namen posvečuje sredstvo, praznuje svoje vstajenje. Kdor voli volilnim možem kaplana Rudolfi, ta pride v nebesa, kdor voli pa dekana Vesela, ta bo pogubljen; kdor dela za kandidata Deklevo, je sovražnik sv. vere, kdor pa voli Josipa Zelenega iz Senožeč, deležen bode vseh dobrot onstranskega življenja!! Časi Martina Lutra se vračajo. Takrat so se prodajali odpustki za gotov denar, dandanes se dobe že ceneji. Nikdar si ni Jože Zelen mislil niti sanjal, da bode glas, oddan za njegovo osebo, pomagal odpirati nebeško kraljestvo. Druga božja zapoved pravi: „Ne imenuj po nemarnem Božjega imena!u To zapoved kličemo v spomin vsem onim, kateri so jo v zadnjih časih tolikrat prestopiti in v prvi vrsti njemu, ki je kriv, da se narod kolje mej sabo, namestil, da bi složno deloval sebi v korist in Bogu na čast. Njegovo delovanje rodilo bo sad, katerega se ne bode veselil on in njegovi nasledniki, toda odgovornost zadene njega! Dnevne vesti. V Ljubljani, 14 novembra. — (Žrtva škofove nestrpnosti.) Frančiškanski žnpuik in svoječasni gvardijan o. K. Medic je pred kratkim zapustil naše mesto. Ne dobrovoljno. Vajen je bil svojih faranov in farani so ga visoko čislali in iskreno ljubili, ker je bil blagega srca, prijazen in postrežljiv. Lahko se reče, da je redko-kateri župnik v svoji fari tako priljubljen, kakor je bil o. Medic. Vrh tega je o. Medic jako značajen in odkritosrčen mož, z dušo in telesom naroden in to so njegovi župijani posebno čislali na njem, zlasti ker so to lastnosti, katere 80 mej duhovniki postale že precej redke. O. Medic je zdaj v Gorici. Moral je tja in sicer je to, kakor se splošno zatrjuje in govori in kar je prebivalstvo frančiškanske fare silno ogorčilo, provzročil škof zategadelj, ker je o. Medic preveč naroden, preveč samostojen in je pri volitvah vedno volil po svojem prepričanju in ne "na — komando. — („Radogoj") Še jedenkrat opozarjamo, da bode občni zbor „Radogoja" v soboto večer ob šestih v „Narodnem domu". Ker je po pravilih treba navzočnosti 30 članov, blagovole naj se Ljubljanski ustanovniki in letniki udeležiti občnega zbora polnoštevilno. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo novic na jutrišnjo predstavo opere BCa valiti ria rus tican a", pred katero se bo igrala veseloigra „V Dijogenovem sodu". V nedeljo se bodo igrali tretjič in zadnjič v tej sezoni Schiller-javi nR az b o j n i k i". — (Glede vojaške bolnice in vojaškega oskrbljevalisča) prinesli smo te dni vest, da je obe ti posestvi kupila „Union banka" na Dunaji. Kakor se nain sedaj poroča od povsem zanesljive strani, ta veBt ni resnična. Pač pa je res, da si je stav ho na družba „Union" zagotovila predkupno pravico za ona stavbišča, na katerih namerava vojni erar sezidati novo bolnico iu oskrbljeva-lišče ter artilerijsko vojašnico. — (Glas iz občinstva) Piše se nam: Pred nekaj dnevi sem videl, kako so h kratu kar tri mrliče v krstah nesli iz nove bolnice k sv. Krištofu. Nosilci so bili nekateri v civilni opravi, nekateri, i to postreščeki, pa v njih službeni opravi. Sedaj vprašamo: je li to iz zdravstvenih ozirov dopustljivo, da postreščeki, ne da bi se oblekli v opravo nosilcev kar v službeni obleki prenašajo mrtvece iz bolnice? Ker je pa sedaj nova bolnica jako oddaljena od pokopališča, bi gotovo kazalo, si omisliti mrtvaški voz in tako mrtvece voziti na pokopališče. Bodi tudi tu napredek! In sedaj še neki drugi uedostatek: Na našem „rotovžu" je shramba za različne vozove za prevažanje bolnikov, in ficiranega perila itd. kar ni v redu! Ker se tako na najlepši način nalezljive bolezni (davioal) za:eso! Taki vozovi naj bi se kje zunaj mesta, recimo v bolnici shranili. In ko bi tista dva „mestna samarita", ki tako okuženo obleko pobirata in vozita, imela za take slučaje posebno opravo, bi tudi, menimo, nič ne škoddo! — (Ustrelil) se je danes zjutraj na vojaškem strelišči pri .suhem bajarju" v Kurji vasi infauterist 27. peipolka I. Str as s. Krogla prebila mu je lobanjo in je bil nesrečnež takoj mrtev. U-irok samomoru ni znan. — (Lokalna železnica Ljubljana-Vrhnika ) Generalni projekt za to lokalno železnico z normalnim tirom se je vladi že predložil Proga bo dolga 12.5 kilometrov, troški so preračunjeui na 459 000 gld. Želeti je, da vlada ta projekt še čez zimo pregleda, tako da bi se mogla uradna revizija proge vršiti že na pomlad. — (Žrtev m i sij on a ) Iz Novega mesta se nam piše 12 t. in. : Daues je pripeljal kmet iz Giobodola svojo ženo sem — zvezano. V Mirni peči je misijon ; ž» na je šla poslušat te pridigarje, prišla domov in za nekaj časa zblaznela. Morali so jo zvezali, ker je hotela vse razbiti, videč povsod hudiča. Prav veselo je postalo na Kranjskem. Misijo narji spravljajo ženske ob pamet, drugi duhovniki pa moške. Presveto Rešnje Telo se razpostavlja, pridigarji pa zavijuje oči vpijejo, da bo vse prekleto, kar ne voli s farovškimi. Le držite roke v žepu ali se odpeljite, kadar so volitve! Tudi čez nas še pride, ki mislimo, da smo neodvisni, si želimo svoj dom pametno urediti, a zoperstavljati se bo tedaj prepozno, ker bodo ljudje že preveč fana-tizovaui. Fanatizem je naše pametne kmete spravil ob vso trezno razsodnost. „Za nebesa je treba skrbeti in treba je voliti, kakor dušni naši pastirji velevajo", tako se Čuje že sedaj iz ust teh zbeganih mož. — (Umrla) je danes, kakor se nam brzojavlja, soproga ormoškega notarja g. GerŠaka. Blaga pokojnica je bila uneta lodoljubkiuja in velika podpornica narednih naprav. Bodi jej blag spomin. — (Stare dvajsetice in štirjaki) Kakor smo že večkrat naznanili, bh vzprejemajo stare dvajsetice in bakreni štirjaki, ki so že koncem minulega leta zgubili veljavo v navadnem prometu, samo Še do konca tega leta pri c. kr. blagajn icah in uradih pri plačilih. Kdor ima toiej še kaj tacih novcev, naj se podviza, da se jih iznebi, ker potem se ne bodo vzprejemali več. — (Imenovanje) Konceptni praktikant pri tržaškem namestništvu g. Fran Lasi d je imenovan namestniškim koncipistom. — Profesorjem na drž. realki v Trstu je imenovan dr. R. So 1 1 a , profesor na gozdarski šoli v Vallombrosi. — (Nova hrv. gledališka družba) Bivši član hrvatskega gledališča v Zagrebu gosp. Vaclav Anton, kateri je izstopil iz zveze tega glelališča, namerava ustanoviti hrvatsko dramatske in operetno društvo za Dalmacijo, katero bi predstavljalo v raznih mestnih gledališčih dalmatinskih. Pri tem podjetju ga podpirajo razni dalmatinski rodoljubi, posebno mesta Split, Šibenik in Dubrovnik, b katerimi se je po gajal. Zagotovljena mu je razmeram primerna denarna podpora. — (Razpisane službo) Na BiseljSkem pri Brežicah mesto občinskega zdravnika z letno plačo 700 gld. in 100 gld. za ogledovanje mrličev ter prostim stanovanjem. Službo je nastopiti do 1. decembra t. 1. — Mesto okrajnosoduega sluge v St. Vidu na Koroškem, eventuvelno prt kakem drugem sodišču. Prošnje do dne I'0, novembra. * (Grof TaaiTe) hira cedulje bolj; jed mu nobena več ne diši, noge ne more več premakniti in tudi spomin ga že hitro zapušča. Slab je tako, da sam ničesar več storiti ne more. * (Halucinacija in nje posledice.) V Assi-siju na Laškem so duhovniki nekega bolehnega, a jako bogatega (aha!) mladeniča tako obdelovali, da je zblaznel. Trdil je, da se mu prikazuje mati božja. Ljudje so hodili k temu mladeniču kar tru-moina. Policija jih je hotela razgnati, a fanatizo-vano ljudstvo jo je napadlo s k.niiir. Končno so redarji ljudi vendar razkropili in blaznega mladeniča odpeljali v bolnico. * (Carjev prstan) Mej darovi, katere je carica-vdova pred od potovati jem iz Kodanja podarila članom kraljeve rodbine, je tudi dragocen prstan, kateri je podarila svojemu očetu kralju Kristjanu Ko *o uihilisti ubili carja Aleksandra II., so mu jako poškodovali prste. Samo mazinec je ostal nepoškodovan in na tem je bil dijamantni prstan, kateri je snel prestolonaslednik. Aleksander III. je noRil ta prstan do svoje smrti. Po smrti svojega moža je carica nosila to dragoceno relikvijo, dokler je ni podarila svojemu očetu. Ta prstan ima izredno velik demant. * (Brutalen častnik.) Na kolodvoru v Ro-veredn na južnem Tirolskem se je neki častnik spri s službujočim, železniškim uradnikom, ker poslednji ni hotel dovoliti da bi častnik vzel k s bi v kujie velikega psa. Častnik je najprej uradnika ozmerjal potem pa potegnil sabljo in ga udaril nekatenkrat po glavi. Uradnik je nevarno ranjen. Kaj ne bo nikdar konec tem brutalnostim? * (O mednarodni tatinski družbi) poročajo iz Budimpešte, da je preiskava proti nji končana, V kratkem pridejo lopovi pred sodoijo. Najgnus-nejša oseba v tej tatinski družbi je „kralj" vseh lopovov, Stepan Ristid, ali kakor je pravo njegovo ime : Glišo Pribojac. Le ta je na čelu hajduške čete pred zasedanjem Bosne uganjal strahovite reči. Ropal je poiigal in kjer j« bilo ,treba", je tudi moril. Tako mu je dokazano, da je leta 1878., dne 8. avgusta, umoril v vasi Obradovac, onkraj Hrčke, spahija Bablja Snlt j mano vi ča, kateri se je v svojo nesrečo po kazal baš v isten trenotku, ko je Pribojac plenil najimovitejšega trgovci v Obradovcu. O grozovi tostih Pri boj ca pripovedujejo strašnih podrobnostij. Dovoljno bodi, da povemo le, da je pobegnil iz Bosne, ko je bila zasedla tu avstrijski vojska ter onkraj Save našel „s »rodnih" duš, kakor so AfTendakis, Papakosta itd. ter v zvezi ž njimi plenil blagajne. * (Velika tatvina ) Nemškemu grofa Diirck-heimu je neki tirolski krošujar blizu Kolonije ukradel iz železniškega kupeja raznih dragocenih kamnov v vrednosti 10 000 gld. Tat pa s tam blagom ni daleč prišel; policija ga je vjela v Bolcanu na Tirolskem, ko je tam prodajal ukradene demante. * (Požar v šoli ) V mestu Granadi v Meksiki je te dni zgorelo veliko poslopje. Ko je nastal požar je bilo okoli 150 otrok v šoli. Mej otroci je zavladal nepopisan strah ; begali so kakor blazni sem in tam in tako se je zgodilo, da jdi je jako mnogo zgorelo, drugi pa so malone vsi nevarno opečeni. Ker je poslopje popolnoma pogorelo, se še ni dognalo, koliko otrok je ponesrečilo. Koj ko se je požar pogasil se je spravilo 31 trupel na dan. Mnogo jih pa še leži pod razvalinami. Sodi se, da se je požar nalašč zanetil in policija je tudi areto-vala dva šolarja, na katera leti sum, da sta storilca. Darila i Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so v korist onim, ki so bili po potresu prizadeti, še sledeča darila: Administracija časopisa „Obzor" v Zagrebu nadaljnjo zbirko 163 gld. 90 kr. ; zbirka neimenovanih 101 gld. 45 kr.; gospa K. Grein v Aignu zbirko 10 gld. 40 kr.; gosp. I. pl. Bernrieder v Požunu zbirko 10 gld. 30 kr.; gospa Marija Rettin v Meranu 8 gld.; gosp. G. Martinides v Lincu zbirko 5 gld. 25 kr.; g. Edvard Grade v Meranu zbirko 5 gld. 20 kr. ; pevsko društvo „Lech" v Kouf imu zbirko 4 gld. 70 kr.; grofica Bombelles v Filekbaza 2 gld. Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Simon Wntt v Šmarjah pri Jelšah G kron 10 vinarjev, katere je darovala vesela družba Slovencev in Slovenk na večer sv Martina v gostilni gosp. Franca A d rine k a v Šmarji. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki ! — „Matica Hrvatska" nam zopet obeta lepe knjige. Občno pozornost jo vzbudil veliki roman To m će v: „Za kralja — za dom", katerega I. del je izšel lani, letos mu izide nadaljevanje (II. del). V Bosno in v Hercegovino nas povede povest oinlotnih rojakov Os mana Hadzića in Ivana Miličevića „Bez nade". Z ruskim pripovedovalcem Po tape nkom seznani „Matica Hrv." svoje člane s prevodom njegovih povestij : „Generalova kči" in „Selski roman". Ona izda izbrane pesoii znamenitega novejšega hrvaškega pesnika drja. A v g. H ara m baš ić* a ter dovrši izdanje pesniških del Mirka Bogo vi ča s 3 zvezkom, obsegajočim dramo „Frankopanu, odbrane pesmi in pesnikov življenjepis. — Bogati bodo tudi letošnji naučni plodovi „Matice IIrv.u Profesor dunajskega vseučilišča dr. V. Jagič je opisal 18. vek ruske književnosti. Ime pisateljevo nam je porok, da bode knj'ga epohalna. Diugoval ji bode zgodovinski spis prerano umrlega profesorja Rad os lava Lo paši ća „0ko Kupe i Korane". Dobro došla bode naposled knjiga prof. Otona K učere: „Naše nebo", ki nam razloži vse, kar je treba vedeti izobražencu o zvezdoslovju. Tistim slovenskim članom, ki niso prejeli 1. izdaje „Rječnika h r v a t s k o - s 1 o v.", j* obljubljena ta pre-potiebna pomožna knjiga v II. izdaji. Cim več Slovencev piistopi v kolo „Matice Hrv.u, tem prej in tem rajši nam postreže ž njo. Pogostoma se naglasa pri nas vzajemnost in bratstvo s Hrvati, malo pa storimo zato, da bi so razširila mej nami hrvatska knjiga. R* s, da mnogo potresamo za domače slovstvene proizvode, da nain mnogo denarja pobirajo naša društva, toda. svotico — 3 gld. — bi vender vsak imovitejši rodoljub lahko postavil v svoj vsakoletni proračun za bratsko „Matico Hrv.", saj mu ta neznatna denarna žrtev prinese tohko zanimivega, um in srce poživljajočega berila. Uljudno vabimo torej slovenske omikance, da se vpišejo v „Matico Hrv.". Njene knjige izidejo krog Božiča. Lstoioo (3 gld) sprejemajo gg. knjigoveseo J. Bonač, knjigotržec A Zagorjau in Ijub'jauski poverjenik Ivan Vrhovnik, župnik v Trnovem. Dunaj 14. novembra. Diference, katere so nastale v konservativnem klubu, ker so nemški klerikalci podpisali nujni predlog glede Luegerja, so se poravnale. Debata je trajala več ur. Nemški klerikalci so jako nezadovoljni in splošno se sodi, da ne bodo mogli dolgo ostati v konservativnem klubu. Poal. Dipauli je koj po tej razpravi zahteval dovoljenja za interpelacijo glede razpusta obč. sveta. Konservativce je to precej prestrašilo. Sklepalo se bo o Dipaulijevi zahtevi se le v prihodnji seji, a če se interpelacija ne dovoli, je prav vero-jetno, da konservativni poslanci izstopijo iz kluba. Dunaj 14. novembra. V sinočni seji proračunskega odseka se je nadaljevala razprava o proračunu pravosodnega ministerstva. Posl. dr. L a g i u j a je predlagal, naj se napravijo pri vseh sodiščih v Istri dvojezični napisi. Minister Gleispach je odgovoril dvoumno, češ, prej se mora izvedeti, kako je razmerje prebivalstva. Laginjev predlog se je odklonil. Dunaj 14. novembra. Protisemitje so sklenili, v sobotni seji poslanske zbornice provzročiti veliko debato zaradi razpusta občinskega svetu. Dunaj 14. novembra. Danes se je pri finančnem ministru dr. Bdiuskem oglasila deputacija, v kateri so bile zastopane vse parlamentarne stranke. Deputacija je prosila, naj se zniža zemljiški davek. Finančni minister je deputaciji rekel, da je to nemogoče pred 1897. letom Carigrad 14. novembra. Iz zanesljivega uradnega vira se poroča, da so Turki v Er-zerumu poklali nad tisoč kristijanov in uganjali nečuvene grozovitosti. London 14. novembra. Oficijelni listi javljajo, da sta zapovodnika' ruske kavkaske vojske in ruske mornarice v Ornem morju dobila nalog, pripraviti vse za vojno in tudi že določne instrukcije, kaj storiti, ko bi v Carigradu in v Mali Aziji nastala kriza« Poslano.*) Grafika „TapespoSta* R dne '2f>. oktobra t. 1., St. 2i>5, pile, da je vs'ed povišanja cene na liter pive po 2 kr. tukajšnje ljudstvo jako raztntrjeno. Podpisana /.udruga si s sporar.nmljenjom mnogih tnkaj-Snjih gostilničarjev v dolžnost Stoje, vsled gori navedene notice, slavno ljubljansko občinstvo vnovifi na Hle.lećc istine opozoriti: Pivo plača lazim na novo uvedene deželne naklade po 70 kr, tndi So S gld. 9 kr, mestnega ožitninskega davka od vsake»a hektolitra, pri deželni nakladi so mora tudi ozir jetiati na §. 8. deželnega zakona z dne Mi. februvarja 181*5, kateri so glasi: „Da deželna naklada r>a piv«• smo samo porabo zadevati in ne sme Radtti ne izdelovanja in D6 trgovine*, — razen tega je bil pa dobiček pri pivu dosedaj vded velikih režij in odpadka jako skromen, tako daje povišanje cene na pivo popolnoma opravi č.eno. (1480) Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, ka-varnarjev in žganjetočnikov v Ljubljani. *) Za vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. štev. ih. Deželno gledališče ? Ljubljani. Dr.pr.678. V petek, «lne »."». novembru 1»9.1. V Dijogenovem sodu. Veseloigra v jednom dejanju. Spisal Jaro.slav Vrblicky. Poslovenil Fran Ocstrin. Kežiser g. R. Ineman. Potem: Cavalleria rusticana (KmetMkl vit otet)« Opera v jednem dejanju. Uglasbil 1'ictro Mascagni. Besede spisida 0. Targioni Tozzetti in O. Menasoi. Kapelnik g. H. Bonliek. Btiittr g J«m. Nolli. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začotek točno ob '„8. ari. Konec ob 10. Uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pežpolka St. 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo dno 17. novembra t. 1. ~~ " Tujci. 18, novembra. Pri «1«»r»u i W(>dmnnn, Braun, Mond, Jung z Dunaja. — Srhrodlein iz Kai lovih varov. — Grlinfcld iz Prage. — Berti iz Inomosta. — II i mer iz Gorice. — Raunaher iz Mal-boreta. — KoSmclj, D msur iz Železnikov. — Rannaher iz Beljaka. — Aufniutli. \Vild iz Gradca. — Fiirsattel iz No-rimberka. — Klopčič. \r. Rakova. 1'ri l,lo>'«ln : Miiller \r. Črnomlja.— Pfeifer iz Trsta. — PovSe iz Mokronoga. — Miklavčio il ViSnjegore. — Weber iz Stureg i trg*. 1' r i k* hI rl j »Uem ceNnrjii : Bischitz iz Sopronja. — Sevnr iz Radovljice. Pri j n /.in- m k«tlu«l «ru: Falescbini, Uult'on ittfoggit. Meteorologieao poročilo. Novembra Čas opazovanja Stanja barometra v nun. lempB-ratura Vet rovi Nebo Mokrim*, v mm. v •Ji urah 18, !». zvečer 111-2 !t 11 8° C pr, m. zah. deževno 14 7 ijutraj 7111 liri)" t: sr, Mah, del. jasno 27-0 n 2. popol. 741*0 12*7« C ur. svzh. skoro jas. Srednja včerajšnja tem ju rat ura 18*9', za U'8" normaloin. nad U-ULra r-..j 3l-cčm. dno 14 novembra 1895. Hkuj.ra drtavni dolg v notab . . . 9!) gld 06 kr. Skupni držuni dolg v srebrn . . . . 99 n 95 Avstrijska zima renta .... . . im 00 Avstrtiska kronska renta 4"n . . . 99 8'» Ogersku zlaa renta 4° '„..... n 45 Ogerakt kronska renta i . . . . . 97 Avstro-ogerske bančne delnice . . 1016 — Kreditne delnice....... . . 371 50 70 Nemški dri, bankovci ».a i'-" m*rk . . 5H *>7 20 mark.......... . . 11 "(8 BO frank o v......... 01 BO C. kr. cekini......... . . t> 69 Glavne pristno ruskih peterburških gumije^ib galoš m čevljev za sneo pri (1385—G) J. S. Benediktu v Ljubljani. Zastopnika kateri bi potoval v jednem dolu Hrvatske in Kranjske, išče večja firma za vino in žganje proti mesečni plači in proviziji. Ozira se le na prav zmožne in dobro vpeljane gospode. Ponudbo pod „Št. 4 P." na upravništvo „Slovenskog i Naroda". (U84 1) Izvod iz voznega reda Bfaatopuo omanjsul prihajal-it In oaTiaJt.luI unal duimiuI iu i Odhod t* LJnblJao* ; inž. kol.) .■> Ut Mfl (i mtw. j>o r*oo* oaohul viaa V Trbla, Pon tabel, Halja«, Oa-iovoa, Vrauaaaaf««*«, lijnbiiu, oaa Helattial t Auniea, linhl, Omni-• i i Sulnograd, stn/r, Uluo, !'u Mevii-e, H»rmJ, Marijina vara, lleb, Karlova »ar«, Vranjoru var«, Prago, Mpoko, DnnaJ rt* Amtt«ti«n. >~ A. tir« 10 min. njutnif maaanl vlak » Kcc«i«, Noto ranlo. M r. uri ti) f#it*a. ijulruj onobnl Tlak v TrtU, Pontabal, UelJak, Oa .«-•, Krm. ■■' «feito, UJiibno, Duna), eaa Solithal v Soluoffra'i, Dunaj ♦i« Ajn»Sottvn. Oh iit, vtri BS min. popoludf* maiaai vlak T Noto moito, K(h>t}b. OS 11. r.tt min. -a.-j, .tvln- oaobui Tlak T TrblA, Pontabal, Halj ..h, n^hivao, Lijnbuu, Salathal, Ounaj. 09 4 uri yafM>i%*tit%4 oaabnl vlaa t Tfbla, Raljak, Caloveo, I.jutmn. (',»■ Silstlial t 8'ilnotfrad, LmioJ - Gaatalu, Zali na Jomerti , Inono«'., tiroceno, Ourih, Ueiinvo, Parta, stovr, l.tno. itmiiu.to;'., Iaohl, im !, --.: o, tiru,;, Marijina Tare, Hob, KrauooTO »uro, Karlova Taro' Pra^o, l.ii'Bk■■, P'i'i«) rta Arnatr-ltcu. CM 7. uri Vi> min. ■r*iuii**0 oatjhul iluk a l)-\nu|» Tla Atnatetten, Lilptkega Prag«, IfraucoiiU varov, KarloTlh TaroT, Hoha, Marijinih rerev, Klanja, Hm,!.:>•.,t«, 8olno(rr»da, !.lu-;a, BtcfT*, i u-.-u, Oenevr., !>'■.;• r; a Inomviln, Zetla oa jeaarn, LaĐd-Oaatfllna, l.ju^na, OaloTtvji, Ponbabla, TrhUa tw> a*, uri .SV m i n j>oj>ntuttn* nteiianl Tlak ia Kocavjo, Novega rneat*. (M. 4. uri %S »ri?t. j f.i„,lu tt. uri mita. incaanl Tlak la Koc«tj», Not«(» Maata. ttb J. '~ri 4 mirt tv-f-r t;tur>nl Tlak a Dnuaja pioao Ainatat'.noa In LJ u I >*>.«>«[«, Hcljafea, Oaloroa, Pnotabla, Trblaa. Odhod Iz lUJahlJaae (dr*., kol.; < «♦■ r. Nfl |\i q}utraj t flanintki. » * » 08 a «•■>; .)Jh,It»» a , „ 8. „ SO , mvtvrr » PrUlOd M Ljubljano drž ko).). ^'a J. aH tU u+iu. »',-> n o <5 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 Hteklenic 4 %Ul. 50 kr. OdloCtlO DRJbnlJie tonzilo zoper trem:;«' p<» ikIIIi. Iiolf« in«> v rokali, uo^uli. v lirlit tvv \ *,tv< ih. oii-pti.'le ii«l«* iu kil«- II«*. Dohtva ne pri (H20-45 5L Iialilii TB*itli4i>€'/;'r-Ju lekarnarju v Ljubljani. l*4»Hil|t% HC s olirnliio pi.slu. II pr »s •t C3 H O pr o- n 3^ Lekarna Trnkćczy v Gradci. Vinskih sodov s sedlom ali brez sedla, 8 30—40 veder vsebine, se želi l^njpiti. (i4 Ponudbe vzprejema upravništvo nSlov. Naroda". Prodam 800 hektolitrov letošnjega vina. (i454-r») Anton Gregorič posojilnični tajnik in posestnik v 1'lu.jii. Neka prva elektrotehnična firma iš5e v indu-strijelnih in tehniških krogih dobro uvedene, za reprezentacijo zmožne Samo na ponudbe s prima-roforoncumi sp bodo jemalo ozir. Ponudbe pod ,,Eleotroteobnlku anononl ekspediciji Sohalok, Dunaj, I. _(1481 — 1) V šestih tednih se da v najem trgovina z mešanim blagom s katero jo v zvezi prudajalmca tobaka ji dna soba za stanovanje ter malo in glavno eklndiftče za blago. Polubtno najemjidi00 in znesek inventarićno prevzetega blaga izplačati je tako. Prodajalnica je na jako dobro obiskovanem prosto.ru. — V-o pove lastnica Fritn INdnkova v«lovi» v Trl»«»vi|ftll (1446) Železne peči z ventilacijsko pripravo za tovarniške d\orane ali pa druge velike lokale> od 300—100 kubičnih metrov zračnega prostora, kakor tudi jedno štedio ognjišče za 300—400 oseb Bžgr proda se v stiiri civilni bolnici v Ljubijani. PcjiMnila f»o dajejo tudi tam. (1173—2> ; Gostilna ,,Pn zlatem sodčku". S'avnemu obfiilistvn nii'/.iinni:im, dn som , sc preselil s svojo gostilno ..Pri zlatom J ; sodčku 4 v g- SVrnik-ovo hišo ' 0 Mrenove ulice št. 24. Zahvaljujem se vsem p. n. gOftton) ia do-sedsij sku/.ano mi n klonjonoit ter bo i nadalje priporočam istim v obi'en obisk. Ohljulm-jcin jim, du j li bodem postrtgol tudi nadalje \ z dobrim prlatultu vinom, bvcžViu pivom in ukusno Jedjo. Odličnim (ijiofitovanjem *7al