LETO XXX, številka 7 , 3. april 1998 Cena 259,00 SIT Z TT 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS Zadruga mozirje z.o.o Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V mesecu aprilu, maju in juniju sprejemamo naročila za kokoši in purane za nadaljnjo rejo: - rjave nesnice male (cca) 9-tedenske..J .......560 SIT - rjave nesnice velike (cca) 16-tedenske .... - kokoši grahaste male (cca) 9-tedenske ..., - kokoši grahaste velike (cca) 16-tedenske - beli piščanci......................... - purani ............................... } ...850 SIT ...560 SIT S..........850 SIT .................... 440 SIT ......1.570 sir Nudimo vam tudi vse vrste krmil za perutnino - NSK, PUR grover, PUR finišer, BRO starter, BRO finišer... . w ■! Se priporočamo! OLDV d.O.O. POLZ6LR, tel. 720-592, V€L€NJ€, tel. 863-960 SEJEMSKI POPUSTI ZA VOZILA SUZUKI DO 2.000 DEM Sodelujemo na prvem MOTO BOOM sejmu v Celju od 1. do 5. aprila OBIŠČITE NASI MEBLO m tapecirano pohištvo d.o.o. KVALITETA = UGODNE CENE = SIMSON %. SALON POHIŠTVA SIMSON Šolska ulica 10, Mozirje ___________________Tel. 833-455, 833-446 J TRETJA STRAN ----Trst------- Leto XXX, št. 7., 3. Izhaja vsak drugi p Ustanovitelj: Skupščina občine Mo: Izdajatelj: Savinjske novi Savinjska cest: telefon: 063/82 faks: 063/833-1 žiro račun 528 Glavni in o Franci Kot Stali \E.dj I '•Vidi* ČBenj* Kotn Vrtai Pečn vSUka ,Vesn ;andepSy' Slapnik, , Ur o š in, Edvaptj 3gič/I^6i/Cx k, Er^j^ tfetod Rose. , Vesna x\\' N::n \\jj\ \\Xx,; niča uredništva: bara Zacirkovnik :. . : ibitel 0609/647-240 d Nazarje 'savinjske-ncvice •očnike: 220,00 SIT ; »Ä 92;z dne .; 1 proizvode katere se Toizvodov >tografjj ne deduje Referendum bo in ga ne bo. Oziroma v Solčavi bo, na Prihovi pa ne. Prihova tako ostaja vprašanje brez odgovora in vsaj še nekaj časa ne bomo vedeli, ali se za priključitev k Nazarjam bori le manjšina Prihovčanov, med katerimi so tudi “prišleki”, kot jim pravijo nekateri, ali pa jeza odcepitev od Mozirja večina krajanov, kot je bila na referendumu leta 1994. Osebno si demokracijopredstavljam drugače kot tako, da izvoljenci ljudstva v državnem zboru onemogočijo državljanom edini objektivni način izražanja volje -referendum. A pustimo to temo za kdaj prihodnjič in seposvetimo prijetnejši zadevi, kije našla pot tudi v Zgornjo Savinjsko dolino. Grezagibanje “Slowfood”, kar se sicer sliši tuje, v bistvu pa ima veliko skupnega z ohranjanjem narodne dediščine na področju prehrane. Dobesedni prevod iz angleščine pomeni “počasno hrano ”, torej neposredno nasprotje hitre hrane, ki jo v Sloveniji najbolj ponazarjata McDonald’s in Dairy Queen. Hitra hrana je vse bolj prisotna tudi v naših domovih, kjer si vsakodnevno prizadevamo, da bi za prehranjevanje porabili kar najmanj časa. Si predstavljate, da sedete za mizo, potem pa vam odlični natakarji na mizopočasiprinašajo domače specialitete, poleg katerih vam servirajo odlična slovenska vina? Zaprite oči in uživajte! Super, kajne? Vidite, prav to seje zgodilo pred tednom dni v penzionu Raduha v Lučah. Več o tem bomo pisali prihodnjič, tokrat naj vam zaželim le še prijetne cvetnonedeljske in velikonočne praznike ter vas lepo pozdravljam! ' ^ '-ix NN XX Sejem Alpe-Adria v v • u, - X ■ .Xx\\^\ 'N loubliam: x| H Zgornja Savinjska dolina na dveh prizorišcill^^^; Občina Nazarje: Z ministrom Gantarjem o problematika zraka in Lokalna samouprava: Referendum v Solčavi bo, na Prihovi pa/np^xO^x'xxq\ Nazarje: Temelj ni kamen za novo 'devetldtk^^^^^^§S; Zavod za zaposlovanje: in aktivnosti RZZ.....:^xTQx zdravstveni dom Mozirje: Cepljenje proti klopnemu meningitisu............ 11 Turistična zveza ' Na počitnice v Luče.. 11 ljubiteljski odri Zgornje Savinjske doline: \x Specanje gl^pdälip^ljL: x; skupin drugič.......... 17 MePZ Gorenje Velenje: Srebrni v Rimu..........18 Zgodovina in narodopisje: Kmečko rokodelstvo......22 Lahkih nognaokrog...24 Lokostrelstvo: Padla evropski in državni Kronika: smrtnim izidom........34 Zgornje Savinjske na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani < Foto: Franci Kotnik Sejem Alpe-Adria v Ljubljani Zgornja Savinjska dolina na dveh prizoriščih “Sejem z razgledom” so poimenovali letošnjo prireditev na ljubljanskem gospodarskem razstavišču, ki je bila namenjena turizmu, rekreaciji, navtiki, zabavni elektroniki, kampingu in karavaningu ter lovu in ribolovu. Potekala je od 17. do 22. marca, obisk pa je bil tako kot prejšnja leta zelo množičen. Zgornja Savinjska dolina se je tokrat predstavljala na razstavnem prostoru istoimenskega podjetja in na prostoru turistične regije Alpskih cest. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA d.o.o. Že kar nekaj let je od takrat, ko se je na tem sejmu prvič predstavila Zgornja Savinjska dolina, takrat še v režiji enovite občine Mozirje, letos pa je bil pristop za razliko od zadnjih let spet nekoliko drugačen, saj je v vlogi koordinatorja prvič nastopalo podjetje Zgornja Savinjska dolina d.o.o.. Podjetje je v fazi ustanavljanja oziroma formalne registracije, o njegovi zasnovi in temeljni funkciji, ki bazira na promociji in trženju ter razvoju turizma v dolini, pa smo v Savinjskih novicah pred časom že pisali. Nastop na sejmu Alpe-Adria je bila torej ena prvih akcij, ki jo je izpeljalo podjetje Zgornja Savinjska dolina d.o.o.. Po besedah direktorja Marka Lenarčiča je bila osnovna zamisel, da bi, glede na prehodni čas, nastop na letošnjem sejmu financirale občine. Delno jim je to uspelo, delno pa ne, kar pomeni, da so sejem delno financirale občine, delno pa udeleženci. Vsi člani podjetja so se lahko, ne glede na to, predstavili na sejmu, kar so nekateri izkoristili v večji, nekateri pa v manjši meri. Letos je bil razstavni prostor nekoliko manjši kot lani, zato so bile predstavitve nekoliko skromnejše, a kljub temu dostojne. Podjetje je, sicer nekoliko pozno, povabilo k sodelovanju tudi turistična društva, od katerih so se vabilu odzvali solčavski, lučki in nazarski turistični zanesenjaki. V petek, 22. marca, je bilo na stojnici Zgornje Savinjske doline še posebej živahno. Bogat kulturni program in gostoljubna ponudba Štor-manovih natakarjev sta vsaj za nekaj minut zadržala skoraj vsakega obiskovalca, ki je prišel mimo. Zbujati pozornost je pravzaprav osnovna naloga razstavljavcev na takšnem sejmu, končni efekti so vedno zelo relativni. ALPSKE CESTE Turistično regijsko skupnost Alpski svet Kar-avankKamniško Savinjskih Alp so leta 1994 ustanovile občine Kamnik, Kranj, Tržič, Domžale in Mozirje z namenom, da združijo turistično ponudbo in izdelajo turistične programe za ciljne skupine turistov. Z novo lokalno samoupravo so se v projekt vključile še občine Jesenice, Naklo, Preddvor, Šenčur, Vodice, Mengeš, Lukovica, Moravče, Gornji Grad, Nazarje, Luče, Ljubno, Žalec, Črna, Ravne, Mežica in Prevalje. Turistična skupnost ima zaščitni znak in storitveno blagovno znamko Alpske ceste, ki združujejo ponudbo 680 turističnih partnerjev s preko 980 različnimi izdelki in storitvami. Tu- ristična zanimivost Alpskih cest so planinska, pohodniška, ogledniška, kolesarska, lovska, rečno jezerska, gorska kolesarska in,avto transverzale ter ekološko turistični program izletov in ogledov preko 90 naravnih znamenitosti Alp. Društvo podeželske mladine iz Šmihela nad Mozirjem, Ribiška družina Mozirje ter gostinski ponudniki Alpskih cest. Mozirski pustnaki so v halo A gospodarskega razstavišča vnesli obilo prijetnega vzdušja in veselega razpoloženja ter med obiskovalci izvedli kviz Mozirski pustnaki so v Ljubljani zbujali pozornost obiskovalcev (foto: KF) Kot članica projekta Alpskih cest se je na razstavnem prostoru omenjene turistične skupnosti izmed zgornjesavinjskih občin predstavila le občina Mozirje. Predstavitev je potekala istočasno s podobnim dogajanjem na razstavnem prostoru Zgornje Savinjske doline d.o.o., sodelovali pa so: Turistično društvo Mozirje, Pust Mozirski, EHD Savinjski gaj, na temo poznavanja občine Mozirje. Slednjo je v grobih orisih predstavil mozirski podžupan Anton Venek,vsaka posebej pa so bile omenjene tradicionalne turistične prireditve v Mozirju in Šmihelu ter na Rečici ob Savinji. Obiskovalcem je bilo na voljo tudi nekaj skromnejšega propagandnega materiala. Franci Kotnik .!,<, O iVL ;t' M i, i, 5R .IM O Bolje dvakrat kot nič Cc drži, da je bolje prekmalu kot nikoli, potem gotovo drži tudi to, da je bolje dvakrat kot nič. Podobno bi lahko rekli za letošnjo predstavitev Zgornje Savinjske doline na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, kjer je le-ta nastopala na dveh razstavnih prostorih: “domačem” in tistem od Alpskih cest. Obe predstavitvi lahko zlahka ocenimo kot dostojne, pri čemer je jasno, da dolina v sklopu Alpskih cest seveda ni mogla izstopati v tolikšni meri kot nadstropje višje, na razstavnem prostoru podjetja Zgornja Savinjska dolina. Pomembno je, da stalnost prisotnosti na sejmu ni pojenjala, saj je morda prav na turističnem področju le-ta še posebej občutljiva. Slabosti in pomanjkljivosti, kot na primer organizacija v zadnjem hipu ter (pre)pozno obveščanje, bo v prihodnje sorazmerno lahko odpraviti, če se bo Zgornja Savinjska dolina d.o.o. razvijala tako, kot je začrtano. Projekt Alpskih cest je pri tem lahko odlična vzporedna spodbuda, da bi trženje turističnih kapacitet v dolini steklo organizirano in s pravim zamahom. Razvoj turizma torej napreduje, le da bi si vsi želeli še hitrejše korake. Morda bomo kdaj priča tudi čemu takšnemu. Franci Kotnik Marko Lenarčič, direktor podjetja Zgornja Savinjska dolina: “Zgornja Savinjska dolina d. o. o. je v fazi registracije na sodišču v Celju, izvoljen pa že ima upravni odbor, ki ga sestavlja devet članov. Eden izmed njih predstavlja zgornjesavinjske občine, ki so skupaj 24-odstotne solastnicepodjetja. Obstaja interes, da bi se ta delež še povečal, kar naj bi se zgodilo tekom letošnjega leta. V upravnem odboru sopredstavniki večjih krajev v dolini in vseh turističnih dejavnosti: Savinjskega gaja, Logarske doline d. o. o., hotele zastopa predstavnik firme Štorman, gostinceJakob Filač, Ljubno zastopa turistična kmetija Plaznik, Luče penzion Raduha, potem pa sta tu še predstavnika turističnih kmetij Zgor nji Zavratnik in Vršnik-Govc. V prvem mandatu zastopa občine predstavnik iz Luč, saj je največ članov prav iz te občine. Upravni odbor podjetja seje doslej sestal dvakrat. Za predsednico je bila izvoljena Simona Germeljs turistične kmetije Zgornji Zavratnik, upravni odbor pa je izvedel tudijavni razpis za direktorjapodjetja. Na osno vištirihponudb so za direktorja imenovali mene. Funkcijo zaenkrat opravljam pogodbeno. Zgornja Savinjska dolina d.o.o. bo poleg omenjenih nalog opravljala tudi vlogo lokalne turistične organizacije, kakršne predvideva zakon o turizmu, ki bo v parlamentu sprejet v letošnjem letu. Zgornja Savinjska dolina brez ustrezne organizacije ne more biti turistično zaokroženo področje, to pa je povezano tudi z bodoarn financiranjem te dejavnosti s strani države. Sejem Alpe-Adria je nekoliko specifičen in težko merljiv. Uspešnost nastopanja je lažje merljiva recimo na sejmu v Portorožu, ki bo na sporedu konec maja, vsekakor pa je prisotnost na sejmu Alpe-Adria potrebna iz vsaj dveh razlogov: prvič gre za imidždoline, da se vedno znova uvršča v slovenski turističniprostor, drugičpagreza čisti komercialni vidik, ki je tudi opazen. Situacija glede turistične ponudbe Zgornje Sa vinjske doline bo boljša že čez dva meseca, ko bomo izdali s kup niprodajni katalog, ki bo strnil ponudbo na enem mestu. To bo dobrodošlo tako za turistične subjekte kot za potencialne koristnike njihovih storite v, ki bodo imeli veliko boljši pregled nad tukajšnjo ponudbo." POSLOVNE INFORMACIJE 1. GZS Savinjsko Šaleška območna zbornica vas vabi 16. aprila 98 ob 12. uri na predstavitev programa gospodarske promocije GZS v letu 1998. 2. CTU vabi na delavnico Usposabljanje izobraževalcev (Train the trainer) od 5. do 9. maja 98. 3. Inštitut za delničarstvo vabi na seminar: Ustanovitev družbe poob-laščenke, v torek, 21. aprila 98. 4. Posvet: Nova lokalna samouprava in razvoj regij bo 21. aprila 98 v Ljubljani. Sodelujejo: mag. Grafenauer, minister, mag. Vlaj, dr. Sočan in drugi. 5. GZS Vabi na posvet: Kako poslovati s Kanado, ki bo 23. aprila 98. 6. Vabimo mala podjetja in samostojne podjetnike, da koristijo brezplačne pravne in finančno davčne informacije. 7. GZS Oddelek za gospodarsko promocijo vabi na posvetovanje: Kako poslovati z Italijo, v torek 7. aprila 1998 ob 9-30 do 14.30 ure. 8. V okviru skupine EUREGIO (Avstrijska Štajerska in Koroška, Slovenija, Furlanija in Julijske Krajine) bo 29. maja 98 poslovno srečanje podjetij omenjenih dežel s področja precizne mehanike in elektronike. 9. Gospodarska delegacija Slovenije bo obiskala Združene arabs ke emirate od 18. do 21. maja. Vsa pojasnila so na voljo na GZS Savinjsko šaleški območni zbornici Velenje, Rudarska 6a, tel: 856 920 ali na Internetu: www.gzs.si PODJETNIŠKI KOTIČEK Dohodninske napovedi so za nami. Najbrž je še kar nekaj ljudi, ki kljub temu, da je dohodnina že ustaljena zadeva, ne vedo čisto natančno, zakaj gre, oziroma, se a to dejanje ne znajo dovolj pripraviti. Predvsem jih še vedno begajo računi, ki gredo v 3-odstotno olajšavo pri napovedi dohodnine. So se pa pojavile tudi bolj tehtne dileme. Na primer, ali mora nekdo, predvsem kmetje so tak primer, ki ima katastrski dohodek in prejema npr. pokojnino, od katere ni plačal akontacije dohodnine, oddati dohodninsko napoved. Zadeva ne bi bila nič posebnega, če ta katastrski dohodek ne bi bil že med letom zaradi olajšav, ki jih zavezanec ima, “izničen”. DURS, ki je obrazce pošiljala je tako izkazala katastrski dohodek zavezanca, pod zap. 21 obrazca pa je bila izpisana ničla. Vozel, ki ga je treba rešiti, je v besedi “obdavčljivi vir dohodka”. Katastrski dohodek je sam po sebi obdavčljiv, v konkretnih primerih pa je davčna osnova nič. Odgovor na to vprašanje je različen. Na Izpostavi v Mozirju je bil dogovor, da tovrstni zavezanci niso dolžni dati dohodninske napovedi, na Glavnem uradu v Ljubljani v to niso bili prepričani. Zaradi nepredvidljivega izida je bolje, da se je napoved kljub vsemu oddala, saj za nepotrebno oddajo ni sankcij, za neoddano napoved, ki bi jo bilo potrebno oddati, pa je. Upamo, da bomo tekom leta prišli do uradnega pojasnila v zvezi s tem problemom. Dileme so se pojavljale tudi v zvezi z dohodki vzdrževanih družinskih članov. V nekaterih strokovnih revijah smo lahko prebrali, da je znesek, vpisan pod dohodke vzdrževanca bruto znesek, zmanjšan za normirane stroške (če gre za tovrstni dohodek) in plačano akontacijo dohodnine. Tolmačenje Glavnega urada je naslednje: Bruto znesek zmanjšan za znesek plačane akontacije dohodnine. Največkrat so se kot dohodki vzdrževanih članov pojavljale dividende. Pri enakem znesku npr. 5.000 SIT bruto je bil za vzdrževanca, ki mu je bila pri izplačilu dividende “odtegnjena” akontacija dohodnine 1.250 SIT lastni dohodek 3.7 50 SIT, za tistega, ki pa mu akontacija ni bila odbita, pa je 5.000 SIT, čeprav bo morda prvi, če je vložil dohodninsko napoved, dobil vrnjeno plačano akontacijo dohodnine. Zaradi takih, gotovo neupravičenih razlik, ki so posledica nedodelanih pravil igre, se Glavni urad v razlagah oprijemlje pravila, da je dohodek pri dividendah, predvsem le jih prejemajo osebe, ki dragih dohodkov nimajo, bruto dividenda. Kakšne bodo rešitve v praksi, pa bomo videli, ko bodo izročene prve odločbe o odmeri dohodnine. Do konca aprila nas poleg prvega letošnjega trimesečnega obračuna prometnega davka čaka še oddaja obrazcev M4/8. Oddati jih morajo za svoje delavce tako družbe, kot samostojni podjetniki. Zato se na to pravočasno pripravite. Ker je bilo zadnje obdobje zelo napeto in ker smo včasih odreagirali morda bolj agresivno in naveličano kot kdajkoli prej, smo si morda, največkrat nehote, prislužili kakšno zamero, ki pa jo je treba zgladiti. Zato bom po napornem, neprestanem trimesečnem garanju sestavek zaključila nekoliko drugače kot sicer. Izposodila si bom besede Normana Vincenta Pealeja iz knjige Moč pozitivnega mišljenja (Mohorjeva družba 1992). V poglavju “Kaj storiti, da vas bodo imeli ljudje radi”, navajam 10 pravil in sicer: 1. Zapomnite si imena ljudi. Če Vam to ne gre, pomeni, da se zanje ne zanimate dovolj. Človekovo ime je zanj zelo pomembno. 2. Bodite prijeten človek, tako, da ne bo naporno biti v Vaši družbi - bodite kot star čevelj ali star klobuk. Bodite domači. 3. Postanite sproščeno lahkotni, tako da Vas stvari ne bodo vznemirjale. 4. Ne bodite sebični. Ne dajajte vtisa, da vse veste. Bodite naravno in normalno skromni. 5. Trudite se biti zanimivi, da bodo ljudje želeli biti v Vaši družbi in bodo od Vas sprejemali spodbude. 6. Podrobno razmislite o sebi in iz svoje osebnosti odstranite “škripajoče” elemente, tudi tiste, ki se jih zdaj morda ne zavedate. 7. Na pošten krščanski način poskusite iskreno pozdraviti vsak nesporazum, ki ste ga imeli ali ga imate. Odstranite zamere. 8. Vadite se imeti ljudi radi, dokler jih ne boste resnično vzljubili. Zapomnite si, kar je rekel Will Rogers: “Nikoli še nisem srečal človeka, ki ga ne bi maral.“ Poskusite biti takšni. 9. Nikoli ne zamudite priložnosti, da komu čestitate za njegov dosežek ali da izrazite sočustvovanje v nesreči ali razočaranju. 10. Poglabljajte svoje duhovne izkušnje; tako boste lahko pomagali ljudem, ki bodo močnejši in da se bodo učinkoviteje srečevali z življenjem. Dajte ljudem moč in oni Vam bodo dali svojo naklonjenost. Vida Skok d,0,0, ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Občina Nazarje Z ministrom Gantarjem o onesnaževanju zraka in problematiki voda V sredo, 18. marca, se je na krajšem obisku v nazarski občini mudil minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar. S predstavniki občine, predstavniki nazarskih podjetij in predstavniki Ribiške družine Mozirje se je pogovarjal o najbolj perečih ekoloških vprašanjih, ki so v tem prostoru vezana predvsem na onesnaževanje zraka, vse bolj kritično pa je tudi stanje na vodotokih. Probleme v zvezi z onesnaževanjem zraka je v uvodu predstavil namestnik predsednice odbora za varstvo narave pri nazar-skern občinskem svetu, Franc Moličnik. Izpostavil je znano dejstvo, da je zrak najbolj onesnažen v kraju Nazarje, pri čemer je na prvo mesto postavil onesnaževanje s prahom iz tovarne ivernih plošč. Inšpekcijske službe so že opravile določene meritve ini-isijskih vrednosti, ne pa tudi emisijskih. Prav tako je povsem na začetku ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka z dimnimi plini. Po Moličnikovih besedah vodstvo podjetja Glin Pohištvo, kamor sodi tovarna ivernih plošč obljublja sanacijo, vendar vse skupaj poteka prepočasi. Znani podjetnik iz Nazarij, Miro Cigale, je ministru Gantarju predstavil specifične probleme, s katerimi se ubada pri vsakodnevnem delu, saj prah z Glina resno moti proizvodni proces v njegovem podjetju, in to do te mere, da je stanje nevzdržno. Dejal je, da z njegovim mnenjem soglašajo tudi ostali podjetniki v nazarski obrtni coni, dokaz več, da je stanje kritično, pa so vse bolj pogosti zdravstveni problemi domačinov. Matej Pečovnik, predsednik KS Nazarje, in Pavel Bitenc, predsednik občinskega sveta, sta ugotavljala, da več kot dvajsetletna potrpežljivost Nazarčanov počasi popušča in da filter, ki je bil na enega od sušilnikov tovarne ivernih plošč nameščen pred časom, ne daje pravih rezultatov. Stanje v industrijskem kompleksu Glina je orisal direktor Holdinga, Anton Vrhovnik. Dejstvo je, da se bivalno naselje dobesedno dotika lesne industrije, kar je posledica neprimernega prostorskega planiranja v preteklosti. Glin je v začetku devetdesetih let padel v hudo krizo, katere posledice so vidne še sedaj. Sredstev za večje investicije ni, kljub temu pa so na Glinu v minulem obdobju storili nekaj korakov k ekološki sanaciji. Na razpise republiškega ekološkega sklada Glinova podjetja, ki še niso olastninjena, ne morejo kandidirati, ker tako kot ostala podjetja pod okriljem Slovenske razvojne družbe ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev. Vrhovnik je navedel razloge, ki govorijo v prid temu, da bi tovarna ivernih plošč obratovala tudi v prihodnje. Mag. Ivo Glušič, direktor podjetja Glin Pohištvo, in dr. Potrč z mariborske strojne fakultete sta ministru Gantarju opisala projekt cen- trifugalnih filtrov na sušilnikih iverja. Ko je bil leta 1996 na enega od sušilnikov nameščen prvi filter, se je pokazal cel kup problemov, vsekakor pa ostaja omenjena rešitev najbolj optimalna med vsemi možnimi, zato naj bi pri njej vztrajali in namestili takšen filter tudi na drugi sušilnik. Božidar Vodovnik, direktor podjetja Glin Grif, katerega 60 odstotkov dejavnosti predstavljaproizvod-nja toplotne energije, je povedal, daje podjetje v tek u delavskega odkupa. Grifova vizija razvoja predvideva ogrevanje celotnega kraja Nazarje, vendar izključno s kurjenjem lesnih odpadkov, brez uporabe mazuta. Po Vodovnikovih besedah so meritve pokazale, da kotlovnica malce presega dopustne količine pri prahu, pri vseh ostalih para- Minister Gantar je pazljivo prisluhnil ekološkim problemom, s katerimi se ubadajo Nazarčani (foto: CS) metrih pa je znotraj dovoljenih meja. Minister za okolje in prostor je na začetku svojega razmišljanja direktno povedal, da vlada in ministrstvo nista naklonjena zapiranju tovarn, saj se na ta način z rešitvijo starih problemov pojavijo novi, včasih še večji problemi. Z izrazito naklonjenostjo jesprejelodločitevGrif a, da preide na ogrevanje izključno z lesnimi odpadki oziroma z bio maso, saj pri razpadanju lesa nastaja ogljikov dioksid, kar je škoda, ko pa lahko lesni odpadki pri gorenju dajo koristno toplotno energijo. Dr. Gantar je obljubil pomoč pri uvrščanju tega projekta v republiški program, kar pomeni dostop do kreditnih sredstev. Glede onesnaževalcev je stvar naslednja, je dejal Pavle Gantar: rok za njihovo sanacijo je leto 2001. Če kateri izmed njih do takrat ne bo saniran v skladu z zakonodajo, bo sledilo zaprtje, izjeme bodo možne le v primerih, če bodo argumenti kazali, da so končni rezultati na vidiku in da se splača počakati še krajše obdobje. Gantar je tudi obljubil, da bodo na skupnem sestanku predstavnikov Slovenske razvojne družbe, predstavnikov slovenskega ekološkega sklada in njegovega ministrstva skušali najti pot, ki bi tudi Glinovim podjetjem omogočila kandidaturo za sredstva omenjenega sklada. Drugi del razgovora z ministrom je bil namenjen problematiki vodotokov. Predstavnika Ribiške družine Mozirje Alojz Hanžekovič in Franc Pogelšek sta ministra Gantarja opozorila predvsem na številna črna odlagališča odpadkov na brežinah Savinje, med katerimi je največje v Grušovljah, drugi izredno pereč problem pa je nekontroliran odvzem gramoza. Po njunem prepričanju gre za tisoče oziroma celo milijone kubik-ov gramoza, za katerega očitno nihče nič ne plača, marsikdo pa se na ta račun okorišča. Pavle Gantar je na navedena dejstva odgovoril, da ga takšno stanje preseneča, saj bi javna vodna služba že morala reagirati. Potrebno bo okrepiti rečno nadzorstvo, saj je treba sedanje stanje čimprej urediti. Predvidene tretje teme, možnosti gradnje občinskih stanovanj, se udeleženci srečanja z ministrom Gantarjem niso dotaknili, saj je le-ta moral nujno nazaj v Ljubljano. Občani zdaj čakajo na rezultate. Franci Kotnik Komunala Mozirje Organizirano pomladansko čiščenje Čeprav letošnja zima niti približno ni pokazala svojih zob, je vendarle mnogim odleglo, da v deželo zopet prihaja pomlad. Z njo neizbežno prihaja tudi spomladansko čiščenje, ki dokončno opravi z zimo in povzročenimi nevšečnostmi. Prične se delo okrog domov, urejujejo se okolice hiš, blokov, raznih objektov, ulice in celotni kraji. K takšnemu organiziranemu pomladanskemu čiščenju že dolga leta pristopa Komunala Mozirje, ki svoje kontejnerje za kosovne odpadke postavlja na določena mesta. Prav v tednu, ki je za nami, je akcija čiščenja potekala v krajevnih skupnostih Mozirje in Rečica. O poteku akcije so bili krajani obveščeni s priložnostnimi letaki, ki so jih poštarji prinesli v vsak dom. Na njih so bila navedena mesta, na katerih so bili postavljeni kontejnerji. Na terenu so bila posebno označena tudi mesta, kamor so lahko krajani odlagali kovinske odpadke. Za zbiranje in odvoz je bilo torej dobro poskrbljeno, ljud- je pa so to akcijo že tudi zdavnaj vzeli za svojo. V nekaterih naseljih so se akcije spomladanskega čiščenja lotili s skupnimi močmi in vsi naenkrat. Letos so se prvič v akcijo organizirano vključili tudi mozirski šolarji. Poskrbeli so za nekatere predele, ki bi morda v nasprotnem primeru ostali brez čiščenja. Brez takšnih in podobnih organiziranih dejavnosti bi se ljudje kaj kmalu izgubili v lastnih odpadkih, ki nujno nastajajo. Zato je dolžnost vsakega posameznika, da pripomore in po lastnih močeh očisti okolico, v kateri živi. Pa ne zgolj zaradi ostalih, ampak zaradi sebe in boljšega lastnega počutja. Benjamin Kanjir Banka Celje Selitev nekaterih dejavnosti na nove lokacije S 30. marcem so v Banki Celje preselili nekatere dejavnosti na nove lokacije. Posle odobravanja posojil fizičnim Družba Posest in Celjska borzno- osebam so preselili iz Vrunčeve ul- posredniškahišapasvojodejavnost ice 1 v Celjsko mestno hranilnico, od 30. marca dalje opravljata na Krekov trg 6, Lin II. nadstropje. Vrunčevi ulici 1. IM OBVESTILO Ob listanju "dnevnika" naše banke kar težko verjamemo podatku, da smo šele v letu 1992 vključili svoj prvi bančni avtomat v BA mrežo, danes pa z neskritim zadovoljstvom ugotavljamo, daje BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke lastnica kar 18 bančnih avtomatov, ki komitentom od Luč, preko Mozirja in Šoštanja do Velenja omogočajo dvig gotovine v katerem koli trenutku, na nekaterih avtomatih pa lahko uporabniki tudi polagajo gotovino na svoje račune ali poravnavajo svoje obveznosti s plačilom položnic. Načrti, ki jih vsakoletno pripravljamo v banki poleg ostalega vključujejo tudi nadaljnjo širitev te mreže, posebej bančnih avtomatov s t.i. depozitno enoto, ki omogočajo opravljanje že omenjenih storitev, polaganja gotovine in plačila položnic, kar skupaj z dvigom gotovine predstavlja celoto, ki smo jo v banki poimenovali samopostrežno poslovanje. Skladno s temi načrti, kakor tudi zaradi neusklajenih stališč banke in Pošte Slovenije, je BANKA VELENJE d.d., VELENJE, Bančna skupina Nove Ljubljanske banke sprejela odločitev, da z dnem 31.3.1998 preneha sodelovati s Pošto Slovenije. To pomeni, da od tega dne dalje poštne enote v Sloveniji za komitente naše banke ne opravljajo več nobenih storitev. Zato vsem svojim komitentom svetujemo, da se v čim večji meri poslužujejo ponujenih storitev na bančnih avtomatih, v nujnih primerih pa lahko želene storitve opravijo tudi v enotah drugih bank v Sloveniji. banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Lokalna samouprava Referendum v Solčavi bo, na Prihovi ne Državni zbor Republike Slovenije je na 8. redni seji 19. marca za nedeljo, 19. aprila, razpisal referendum in določil referendumska območja za ustanovitev novih občin ter za določitev oziroma spremembo njihovih območij in referendum za spremembo imen in sedežev za 36 novih občin. Roki za opravila, potrebna za izvedbo referenduma, so začeli teči 20. marca. Med referendumskimi območji za ustanovitev novih občin je tudi del občine Luče, ki naj bi se izločil v novo občino Solčava. Odločitev parlamenta, da omogoči Solčavanom vnovično referendumsko potrditev večkrat izražene zahteve po lastni občini (prvič so jo izglasovali leta 1994), v zadnjem času, odkar je kraj obiskal minister za lokalno samoupravo Božo Grafenauer, ni bila pod vprašajem. Kot takšno so jo sprejeli tudi prebivalci krajevne skupnosti Solčava, kjer nihče ne dvomi, da bo referendum uspel in da bo Solčava konec koncev le dočakala tako zelo želeno lokalno samostojnost. Za razliko od Solčave in od predloga matične parlamentarne komisije državni zbor ni določil referendumskega območja za izločitev iz občine Mozirje in priključitev občini Nazarje v naselju Prihova. Jože Breznik, predsednik iniciativnega odbora za odcepitev, je to komentiral z besedami, da so bili Prihovčani tudi tokrat, prizadevanja za priključitev k Nazarjam se vlečejo namreč že celih deset let, izigrani. Župana občine Mozirje in poslanca SLS Jakoba Presečnika je obdolžil, da se je pri navajanju argumentov proti odcepitvi posluževal tudi laži. Tako naj bi v amandma, ki ga je vložil, zapisal, da je bil zbor krajanov na Prihovi, dejansko je bil na Rečici ob Savinji, in da je bilo na zboru Prihovčanov v Nazarjah le 25 udeležencev, dejansko pa jih je bilo 45- Breznik je kategorično zatrdil, da se bodo prizadevanja za odcepitev od občine Mozirje in priključitev občini Nazarje nadaljevala: “Ne bomo se predali, če drugega ne, nam ostaja upanje, da bo v naslednjem mandatu kdo, ki bo resnično upošteval voljo ljudi.” Jakob Presečnik je po odločitvi v državnem zboru izjavil, da je svoje argumente proti odcepitvi Prihove utemeljeval tudi s tem, da bi izločitev Prihove iz sedanje občine Mozirje in njena priključitev občini Nazarje praktično pomenila delitev občine Mozirje na dva dela. Po njegovi oceni bi to posledično v prihodnos- ti pomenilo ustanovitev občine Rečica ob Savinji. Izločitev Prihove bi hkrati pomenila odvzem vsega gospodarskega potenciala občine Mozirje, tu pa bo tudi nova obrtno-in-dustrijska cona. Po Presečnikovih besedah je meja med občinama Mozirje in Nazarje problematična ne glede na to, kje poteka, saj gre praktično za trikotnik z Rečico ob Savinji, celotno območje pa ima veliko skupnih stvari, ki jih je prinesel razvoj. Marsikdo zato sploh ne ve, kje poteka meja. Bojan Kontič, poslanec ZLSD, ki je v državnem zboru vložil pobudo za izločitev Prihove iz občine Mozirje in priključitev občini Nazarje, je mnenja, da je parlament s svojo odločitvijo kršil ustavne pravice Prihovčanov, da se na referendumu odločijo, kje bodo živeli. Ustavni zbor bo verjetno sprožen, zadnjo besedo pa bo imelo seveda ustavno sodišče. Franci Kotnik Krajevna skupnost Mozirje in Kulturno društvo JURIJ Mozirje vabita “pojoče družine” na narodopisno prireditev z naslovom: DRUŽINSKO PETJE 26.4.1998 V MOZIRJU PRAZNIK KS MOZIRJE: JURJEVO Prijave in informacije: tel. 832-431. Gornji Grad Obisk predstavnika Phare programa V Gornjem Gradu se priprave na izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja nadaljujeje po planu in v zadnjem času z vso potrebno intenziteto. Pretekli teden so na Vranskem v podjetju KIV pregledali in prevzeli kotle, objavljen je bil razpis za izvajalca gradbenih del. Ponudbe so odpirali v torek, v roku dveh tednov bo izbran tudi izvajalec. Želja Gornjegrajcev na čelu z županom Tonijem Rifljem je jasna. Kotlarna naj bi začela obratovati do konca junija, v prvi fazi za potrebe Smreke, kjer bo tudi locirana. Med številnimi aktivnostmi velja omeniti obisk uglednega predstavnika programa Phare iz Bruslja, Petra Andersna. Z gostitelji se je pogovarjal o nadaljevanju naložbe, ob tem pa ugodno ocenil dosedanja prizadevanja. Med drugim so se tudi poenotili, da bo strokovnjak Evropske skupnosti v času gradnje aktivno sodeloval pri gradnji z nasveti in nadzorom. Predstavnik Phare programa Andersen se je tudi zavezal, da bodo pripravili strokovno knjigo o gradnji gornjegrajskega sistema, in sicer celovito, od začetka do konca gradnje. Dokument bo zagotovo koristen napotek vsem bodočim graditeljem podobnih sistemov, kajti gornjegrajski primer je vzorčni projekt za vso Slovenijo. Dan pred obiskom delegacije iz Bruslja so bili v Gornjem Gradu na obisku predstavniki avstrijskega ekološkega sklada. Z gostitelji so se pogovarjali o sovlaganju v omenjeni projekt in se dogovorili, da bodo Avstrijci prispevali 15 odstotkov nepovratnih sredstev celotne vrednosti naložbe. Savinjčan Nazarje Temeljni kamen za novo devetletko Minula sobota bo v kroniki kraja in občine Nazarje zapisana z velikimi črkami. Tega dne so namreč pri sedanji šoli položili temeljni kamen za gradnjo novega šolskega objekta, v katerem naj bi stekel pouk ob prelomu tisočletja. Po treh letih prizadevanj se je želja Nazarčanov, da dobijo popolno osnovno šolo. le začela uresničevati. Odziv na javni razpis za izbiro izvajalca gradnje nove šole je bil številen. Komisija je kot najbolj ugodno ocenila ponudbo podjetja Pluton iz Prebolda, med razlogi v prid omenjenemu izvajalcu pa je navedla konkurenčno ceno, dobre reference firme pri gradnji šolskih objektov, dodatne ugodnosti v ponudbi in dejstvo, da je podjetje Pluton v fazi pridobivanja standarda ISO 9002, kar kaže na visoko kvaliteto organiziranosti dela. pomembnost dogodka in se občinskemu svetu, občinski upravi ter županu zahvalil za doslej opravljeno delo. Nazarski župan Ivan Purnat je spomnil na odločitev občanov iz leta 1995, da se prične z aktivnostmi za izgradnjo popolne osnovne šole, nakar se je z mislimi vrnil 212 let nazaj v zgodovino, ko je v frančiškanskem samostanu začela z delom prva šola. Aprila 1942 je bila z odlokom ukinjena. znova pa je začela delovati av- Spominski posnetek ob položitvi temeljnega kamna za novo osnovno šolo (foto: Ciril Sem) Občinski svet jena izredni seji predlog komisije potrdil in hkrati pooblastil župana Ivana Purnata, da v imenu občine podpiše pogodbo z izvajalskim podjetjem. Purnat in Zvone Petek, direktor podjetja Pluton, sta pogodbo o gradnji podpisala v soboto zjutraj in ob tem izrazila prepričanje, da bo gradnja potekala v skladu s pričakovanji. Svet občine Nazarje je župana tudi pooblastil, da za sofinanciranje gradnje objekta B osnovne šole poišče čim ugodnejši bančni kredit v višini 140 milijonov tolarjev. Na prireditvi ob položitvi temeljnega kamna za novi šolski objekt je številne prisotne, med katerimi so bili tudi Anka Rakun, županja občine Ljubno, Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad, Anton Venek, podžupan občine Mozirje, in Darko Repenšek, načelnik Upravne enote Mozirje, pozdravil predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik. Poudaril je gusta 1944. Sedanja osnovna šola s štirimi razredi je bila zgrajena leta 1954, projekt nove šole pa tvorijo trije objekti: A, Bin C. Objekt B je najzahtevnejši, v njem bodo učilnice za višjo stopnjo in prostori glasbene šole. Objekt C bo sodobna telovadnica, objekt A pa predstavlja sedanja šola, ki bo adaptirana in dograjena. Nov šolski objekt bo imel skupno 3.889 kvadratnih metrov površin, njegova predračunska vrednos t pa znaša 543 milijonov tolarjev. 54 odstotkov navedenega zneska mora zbrati lokalna skupnost, preostalih 46 odstotkov pa bo prispevalo Ministrstvo za šolstvo in šport. Kulturni program ob položitvi temeljnega kamna so izvedli učenci OŠ Nazarje, Glasbene šole Nazarje in Godba Zgornje Savinjske doline pod vodstvom Francija Goljufa. Franci Kotnik Ljubno ob Savinji Počistili pred svojim pragom Na Ljubnem ob Savinji aktivno sodelujejo pri projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa, urejena in čista, zavedajo se namreč, da je čisto in urejeno okolje garancija dobrega počutja vseh krajanov in tudi turistov, ki se ustavljajo v kraju. Zimski čas zakriva številne ekološke slabosti, ki pa jih pomlad razgali, zato so se na občini Ljubno odločili za splošno očiščevalno akcijo, v kateri so minuli teden sodelovali učenci osnovne šole, predstavniki društev in seveda krajani. Županja Anka Rakun je trdno prepričana, da so z akcijo veliko prispe vali k lepšemu izgledu celotnega kraja, počistili so pred svojim pragom, kar je pred versko-et-nografskimi prazniki, katerim dajejo Ljubenci še posebno specifično navdahnjenost, hvalevredno in za vzgled. Savinjčan Gornji Grad Potrebe po neprofitnih stanovanjih V Gornjem Gradu je že nekaj časa prisotna velika potreba po novih, predvsem neprofitnih stanovanjih. Do konca marca so morali odda- njo osemstanovanjskega bloka za- ti dokumentacijo za pridobitev kreditov za neprofitna stanovanja. V kolikor bo šlo vse po načrtih, pravi župan Toni Rifelj, bodo grad- stavili še v letošnjem letu. Investicijo naj bi pokrila Stanovanjska zadruga Atrij iz Celja. Savinjčan Občinski svet Luče Tudi Lučani za proračun Lučki občinski svetniki so na zadnji redni seji najprej obravnavali in potrdili zaključni račun za lansko leto. Lanskoletni občinski proračun je s predvidenih 171 milijonov porasel na 22 5 milijonov, predvsem na račun dodatnih sredstev, ki so jih Lučani uspeli pridobiti na raznih javnih razpisih. Takoj po obravnavi lanskoletnih to. Poleg tega so se svetniki seznani- številk so svetniki sprejeli tudi proračun za tekoče leto. Trenutno so predvideli za 198,4 milijona prihodkov, vendar bo ob sedanji dinamiki aktivnosti številka ob letu zagotovo presegla predvideno vso- li s pravilnikom o dodeljevanju socialnih stanovanj v najem in prisluhnili poročilu o upravlj anju s krajinskim parkom Logarska dolina v preteklem letu. Savinjčan POPRAVEK INFORMACIJE V prejšnji številki Savinjskih novic smo na strani 7 poročali o tem, daje Ministrstvo za promet in zveze objavilo namero o javnem naročilu za rekonstrukcijo ceste R 340/1249 Ljubno-Luče v vrednosti 680 milijonov tolarjev. Pri preverjanju podatkov se je izkazalo, da je dejansko razpisani znesek nekoliko nižji in znaša 6IO milijonov tolarjev. Uredništvo Ljubno ob Savinji Pospešeno do spodnjega ustroja Lanskoletnim številnim otvoritvam delov cest v občini Ljubno želijo pred prvomajskimi prazniki dodati še eno rezanje traku. Tokrat so se za akcijo odločili krajani Savine, 1,5 kilometra ceste želijo asfaltirati, zato te dni pospešeno pripravljajo spodnji ustroj. Vsa dela in tudi financiranje spodnjega dela cestišča je na ramenih krajanov. Kar šest milijonov je vredno njihovo lastno angažiranje, razliko, do 18 milijonov, kolikor naj bi celotna naložba stala, bodo zagotovili iz občinskega proračuna in iz naslova sredstev za demografsko ogrožene. Savinjčan OBČINA LJUBNO Cesta v Rastke 12 3333 Ljubno ob Savinji objavlja NATEČAJ ZA OBLIKOVANJE NAJBOLJŠIH PREDLOGOV ZA OBLIKO PRIZNANJ V OBČINI LJUBNO 1) Predmet natečaja je oblikovanje priznanj, ki jih Občina Ljubno podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom pomembno prispevali k razvoju in ugledu Občine Ljubno in Republike Slovenije. 2) Rešitve morajo biti v skladu s 3. členom Odloka o priznanjih Občine Ljubno, kjer so podane osnovne značilnosti, ki jih priznanja morajo vsebovati. Pri oblikovanju naj se upoštevajo naravne in kulturne značilnosti Občine Ljubno. 3) Avtorji naj predloge pošljejo na naslov: Občina Ljubno, Cesta v Rastke 12, 3333 Ljubno ob Savinji s pripisom: ZA PRIZNANJA OBČINE UUBNO 4) Rok za oddajo predlogov je konec aprila 1998. 5) O izbiri najboljših predlogov, ki bodo nagrajeni, bodo avtorji obveščeni najkasneje v enem mesecu po poteku razpisa. Vse ostale informacije lahko dobite pri občinski upravi Občine Ljubno. Republiški zavod za zaposlovanje Kazalci gibanj na trgu dela in aktivnosti RZZ Tokrat bomo s pomočjo tabelarnega pregleda gibanj a brezposelnosti pogledali stanje na področju U pravne enote Mozirje, za primerjavo pa navajam tudi podatke za Republiko Slovenijo. Kar na nekaterih področjih naša upravna enota presega republiš ko povprečje, kar je dokaz, da so na zgorjnjesavinjskem področju nekateri problemi res pereči. Republiški zavod za zaposlovanje brezposelnim ponuja nekaj ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zato brezposelni, izkoristite vse ponujene možnosti, vključite se v omenjene ukrepe in mordaboste na ta način vendarle rešili svoj problem. REG. BREZPOSLENOST, DELOVNO AKTIVNO PREB. IN POVPRAŠEVANJE PO DELAVCIH Kazalci Novoprijavljeni brezposelni..................... Brezposelni vključeni v zaposlitev.............. Črtani iz evidence brezposlenih................. Registrirana brezposelnost...................... Od registrirano brezpos. v tek. rnes. (%) * delež žensk................................. * delež stečajnikov in trajno preseženih del.. * delež iskalcev prve zaposlitve.............. ‘delež starih do 26 let......................... * delež starih nad 40 let..................... * delež bresposelnih s I-II stopnjo izobrazbe. * delež dolgotrajno brezposelnih.............. Prijavljene potrebe po delavcih in pripravn..... PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA BREZPOSELNOST Prejemniki DN................................... Prejemniki DP................................... Delež prejemnikov DN in PD od vseh BP(%)........ PROGRAM IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA Mozirje Republika 87 7.879 51 4.706 13 I.569 ... 1.026 130.194 ..48,1 ..............48,7 ..33,3...............34,7 .. 13,1..............18,1 ..24,5 .............27,9 ..49,7...............43,6 ..48,3...............47,1 ..59,3...............60 „59 ............. 11-502 352 ..............39-408 „33................3.813 „27,5 ...............33,2 na novo vključeni v tekočem mesecu...................................1................82 PROGRAM USPOSABLJANJA IN ZAPOSLOVANJA INVALIDNIH OSEB Programi usposabljanja invalidnih oseb...............................1................82 Zaposlene invalidne osebe............................................0................38 Sofinanciranje invalidskih podjetij..................................3...............109 PROGRAMI JAVNIH DEL vključeni ob koncu tekočega obdobja........................... 14 PROGRAM POSPEŠEVANJA SAMOZAPOSLOVANJA Usposabljanje za samozaposlitev..................................5 Odobrene subvencije za samozaposlitev............................1 Samozaposlitve...................................................2 IZDANA DELOVNA DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV TUJCEV tekoči mesec.................................................. 16 ŠTIPENDIJE Republiške štipendije........................................ 574 Zoisove štipendije.............................................108 PREBIVALCI moški........................................................ 8041 ženske........................................................8400 Podatki so za obdobje od 1.1. do konca tekočega meseca. Vir podatkov: Mesečne informacije januar 1998- letnik 5, št. 1 ...2.566 ...765 ...105 ...140 ...1.550 „45.873 .... 9.595 .969103 1016952 Barbara HM ■»CBi Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje Tel. 041/695-061 Nudimo mu veliko izbiro: otroških pisanih kavbojk, treking hlač, trenirk, mikic s kratkimi rokavi, na izbiro pa je tudi pomladanska konfekcija za odrasle. Zgornjesavinjski zdravstveni dom Cepljenje proti klopnemu meningitisu Ugriz klopa je lahko nevaren za človeka, saj lahko prenaša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefali-tis in boreliozo lyme. Turistična zveza Slovenije Na počitnice v Luče 17. marca je v Topolšici potekalo območno tekmovanje turističnega podmladka z naslovom: Ilirizmu pomaga lastna glava. Turistična zveza Slovenije prireja ta festival že 12 let, letošnji se odvija pod naslovom: Pridite k nam na počitnice. Zaradi izrednega odziva osnovnih postavitve razstave. To je trajalo od šol je letos v Sloveniji potekalo kar 10 območnih tekmovanj, na katerih je bilo izbranih 12 predstavnikov, ki se bodo udeležili državnega festivala. Letos bo ta festival potekal 16. in 17. aprila v Šmarju nad Koprom. Območnega tekmovanja v Topolšici so se udeležili člani šolskih turističnih krožkov iz vseh štirih 9. do 12. ure. Kot razstavni prostor je služila avla hotela Vesna. Sledila je generalka za odrsko uprizoritev, po njej pa kopanje v bazenu. Ogledali so si zanimive krajevne objekte in do kosila preživeli lep dopoldan. Po kosilu pa se je dogajanje prestavilo v kulturni dom. Ob treh popoldan se je pričela odrska m ./gw .«c g, Lučki osnovnošolci med odrsko predstavtvijo (foto: CS) Ko pride klop na človeka, poišče primerno mesto, kjer se na kožo pritrdi tako, da porine svoj rilec globoko v kožo. Če je klop okužen z virusom klopnega meningoencefalitisa ali borelio burgdorferi, vbrizga s slino, medtem ko sesa kri, povzročitelja v kožo gostitelja. Po vbodu okuženega klopa ne pride vedno do okužbe gostitelja, lahko pa okužba poteka tudi brez bolezenskih znamenj. Klopni meningoencfalitis je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. Bolezen poteka običajno v dveh fazah. Prva faza bolezni se začne običajno 7 dni po vbodu klopa in poteka podobno kot pri gripi (slabo počutje, bolečine v mišicah, glavobol...). Pri večini bolnikov sledi po prostem intervalu, ki traja nekaj dni do tri tedne, druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom in lahko celo z nezavestjo. Bolezen lahko pusti trajne posledice kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, lahko tudi ohromelost. Zelo redko pa je to smrtna bolezen. Ker za to bolezen ni specifičnega zdravila, lahko klopni meningoence-falitis preprečimo le s popolnim bazičnim cepljenjem (3 doze) in pravočasnim poživitvenim cepljenjem (1 doza): 1. doza je priporočljiva še v hladnih mesecih, 2. doza 14 dni do 3 mesece po prvi dozi, 3. doza 6 do 12 mesecev po drugi dozi. Vsakih 5 let je potrebna poživitvena doza. Cepljenje proti klopnemu meningitisu je varno, učinkovito in se dobro prenaša. Odstranitev klopa: na klopa, ki je pritrjen na kožo, za nekaj minut nanesemo plast kreme ali olja. Klopov prijem pod neprodušno plastjo popusti in ga s pinceto lahko odstranimo. Klopa ne odstranjujemo s silo, ker bomo pri tem odtrgali samo zadnji del, klopova glava pa bo ostala v koži, kar povzroča gnojenje. Informacije o cepljenju lahko dobite na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, tel: 37-112, ali pri svojem zdravniku. Druga pomembna bolezen, ki jo prenašajo klopi, je borelioza lyme. Proti boreliozi cepljenje zaenkrat še ne obstaja. Bolezen se zdravi z antibiotiki. Običajno poteka bolezen v treh obdobjih. Začne se z značilnimi spremembami na koži, kjer na mestu vboda klopa po 3 do 32 dneh nastane neboleča rdečina, ki se počasi razširi po koži. Značilno je, da rdečina v sredini zbledi. Običajno je kožna sprememba ena sama, lahko pa jih je več, na različnih delih telesa. Rdečina lahko izgine brez zdravljenja, vendar v tem primeru lahko okužba prodira dalje. V drugem in tretjem obdobju bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov - kože, živčevja, sklepov, mišic, oči in srca. Bolezen ugotovimo na podlagi tipičnih kožnih sprememb in s pregledom krvi. Mesto, na katerem je bil prisesan klop, opazujemo še vsaj 10 dni po odstranitvi klopa. Če opazimo rdečino, ki se širi navzven ter postaja v sredini svetla, se čimprej posvetujemo s svojim zdravnikom. Milena Grudnik Ref. za zdravstveno vzgojo zgornjesavinjskih osnovnih šol. Poleg njih so se pomerili še otroci iz osnovnih šol iz Čentšenika, Topolšice in Velenjske Gorice. Priprave na tekmovanje se prično v začetku šolskega leta. Takrat Tbr-istična zveza objavi razpis v katerem je že določena tema. Šole na razpis prijavijo turistične krožke. Razpis je sestavljen iz treh delov: raziskovalne naloge, razstave in odrske uprizoritve. Prva stvar, ki se je učenci in mentorji lotijo, je izdelava raziskovalne naloge. Ta mora biti dobro pripravljena, zanimivo zastavljena, obsegati panesmevečkot25 tipkanih strani. Ta raziskovalna naloga mora biti oddana do 15. januarja. Nato se pričnejo priprave na razstavo in odrsko uprizoritev. Uidi to je izjemno zahtevno delo. Zahteva mnogo ur dela, odrekanja in vaj, zbiranja materiala, obiskovanja ljudi in krajev... In nato pride tekmovalni dan. Učenci in mentorji so se v Topolšici zbrali že zjutraj. Najprej so se lotili uprizoritev. Prvi so bili na vrsti Gornjegrajci. Na izredno domiseln način so v domači kraj pripeljali kar Piko Nogavičko z njenimi prijatelji. Ponudili so pestro paleto zanimivih možnosti preživljanja aktivnega oddiha v Gornjem Gradu in okolici. Vodilo jim je bil obisk kraja s kole- som. Za njimi so se predstavili njihovi vrstniki iz Čemšenika. Kot tretji so bili na odru Mozirjani. Iz mestnega vrveža so na turistično kmetijo Rženičnik v Šmihelu pripeljali tri mlade mestne dame. Pokazali so jim možnosti preživljanja oddiha v prelepi naravi, jim ponudili domače izdelke, povabili na krajevne prireditve... Za Mozirjani so nastopili Lučani. Izredna pestrost dogajanja izmenjavanja krajevne ponudbe je bila izvirno in dodelano prikazana. Marsikoga, če že ne vse, so prepričali, da se k njim pa res splača oditi na počitnice. Kot peti so se predstavili domačini, za njimi pa Goričani. Kot zadnji, sedmi, so nastopili člani turističnega krožka iz osnovne šole Ljubno. Oživili so “Češplčevo” gostil- ih)^ Sa vinjska c. -4 jTVazarje lisko s pri avtomotoilskili škodah — vozil — Odkup poškodovanih vozil . Tel. 833-522, 041-646-442 , no, ki je znova sprejela mestne goste. Z domačim gorskim vodičem so se kar na licu mesta dogovorili za obisk Komna. Po končani odrski predstavitvi so sledili napeti trenutki, ko se je sestala žirija, ki je seštela ocene posameznega člana. Kot prvič, so letos odrsko uprizoritev ocenjevali tudi mentorji. Svečana razglasitev je pokazala, da so zmagovalci, že s tem, da so začeli razmišljati kot bodoči turistični ponudniki, vsi. Ker pa nekdo mora biti zmagovalec, saj se bo udeležil državnegafestivala, je žirija sklenila, da so največ pokazali otroci in njihova mentorica, Meta Mlačnik iz OŠ Luče. Vsi ostali pa so simbolično zasedli tretje mesto. Na mladih svet stoji. Da to v celoti drži, se je pokazalo tudi v Topolšici. Od njih je odvisno, kako bodo razvijali in vlekli turistični voz skozi Zgornjo Savinjsko dolino. Odnjih je tudi odvisno,ali bo ta voz poln turistov, ali pa bo zaseden le tu in tam kakšen sedež. Sodeč po prikazanem, pa se za tovrstno prihodnost ni bati. Benjamin Kanjir imele na izbiro učenje pletenja, vezenja in kvačkanja; odločile so se za kvačkanje, ker to ročno delo še najmanj poznajo. Naučile so se kvačkanja z volno in kvačkancem. Pod njihovimi spretnimi prsti so ob koncu tečaja nastali najrazličnejši prtički z bogatimi motivi in čipke, ki jih bodo s pridom uporabile za ustvarjanje lepšega in udobnejšega bi- nik, bil je prijetno druženje žena, ki živijo na kmetijah, raztresenih po okoliških hribih po Solčavskem, kramljanje o tem in onem, saj ob obilici dela kmečke žene težko najdejo čas za medsebojno druženje. Hkrati je bila to prijetna delovna izkušnja za vse, ki so se tečaja udeležile. Marija Sukalo SFTSP Celje Dan šole z modno • • revijo Vrhunec vsega bo modna revija naših dijakov, ki se bodo letos preizkusili v vlogah kreatorjev in manekenov. Za vse zunanje obiskovalce bomo modno revijo pripravili v Narodnem domu 6.4. ob 17. uri in za ostale srednje šole ob 12. uri. Pridite in si oglejte izvrne modele dijakov dobrih idej! Novinarji SFTSP šole Celje Savinjski meddruštveni odbor PZS Martin Aubreht ostaja na čelu odbora Nedavno so se na Paškem Kozjaku na 12. redni seji zbrali člani Savinjskega meddruštvenega odbora. V odboru sodeluje 42 planinskih društev iz cele celjske regije. Med drugim so obravnavali poročilo o delu vodij odsekov in načelnika postaje Gorske reševalne službe Celje. Predstavniki društev so sprejeli naslednjem mandatnem obdobju. tudi predloge glede kandidature organov PZS za štiriletno obdobje 1998 - 2002 s področja Savinjskega MDO. Seznanili so se tudi s sklepi zadnje seje upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in tekočimi aktivnostni matičnega odbora v Seje so se udeležili tudi predstavniki planinskih društev iz Zgornje Savinjske doline, Martinu Aubrehtu iz Mozirja pa so soglasno zaupali mandat predsednika še za nadaljne štiriletno obdobje. Savinjčan Knjiga Aleksandra Videčnika Zgormjesavinjske V1STOR1JE JE NAPRODAJ V KmJIŽMICJ Mozirje. ZRC SAZU Ljubljana Slovar narečnih izrazov Petra Weissa Pr avkar je izšel v založbi Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Založba ZRC, Ljubljana, Slovar govorov Zadrečke doline -med Gornjim Gradom in Nazarjami. 3. aprila bomo na SFTSP šoli v Celju kot vsako leto organizirali dan šole. Popestrili ga bomo z različnimi aktivnostmi dijakov. Preizkusili se bomo v znanju tujih jezikov, friziranju, namiznem tenisu, tekmovali bomo v poznavanju družboslovja in naravoslovja, eksperimentirali na fizikalnem področju, tekmovali v znanju prometnih pravil, ogledali si bomo filme, izdelovali igrače in skušali biti čim bolj humani. Avtor, dr. Peter Weiss je v predgovoru med drugim zapisal, da si je prizadeval praktično predstaviti besedje dela zgornjesavinjskega narečja, ki se govori v Spodnji Zadrečki dolini, to je v dolini reke Drete med Gornjim Gradom in Nazarjami. Sedanji poskusni zvezek zajema izrazje od črke A - H. Delo v nadaljevanju pisec nadaljuje. Po njegovem dokončanju namerava dr. Weiss izdelati še slovar lastnih imen ter izdati slovnico govorov obravnavanega območja in narečna besedila , ki jih je v času raziskav zbral. Obeta se nam torej zelo zanimiv in strokovno urejen slovar narečnih besed za omenjeno območje, ki bo odlično služilo raziskovalcem, šolam in seveda piscem, ki se ukvarjajo z ljudskim izročilom. Dr. Peter Weiss je eden redkih rojakov, ki si je zadal za nalogo raziskovati domače okolje in se tako nenehno vrača v svoje domače kraje, tudi v raziskovalnem pomenu znanstvenega dela, ki ga opravlja. A. Videčnik Kmetijska svetovalna služba Spretni prsti Solčavank Kmetijska svetovalna služba Mozirje je v sezoni 1997/98 organizirala izobraževanje za kmete. Izobraževalni seminarji in predavanja so se vrstila po najrazličnejših krajih Zgornje Savinjske in Zadrečke doline.Teme so bile zelo različne. Med drugimi so v Solčavi organizirali tečaj ročnih del, ki so se ga poleg članic aktiva kmečkih žena udeležile tudi druge Solčavanke. Predavanja so bila februarja v solčavskem zadružnem domu dvakrat tedensko. Udeleženke so vanja svojim domačim. Verjetno bodo ob izdelkih navdušeni tudi turisti, ki Solčavo zaradi bližine Logarske doline in prelepih Savinjskih Alp, radi obiščejo. Tečaj ni bil samo trdo delo in golo učenje najrazličnejših vzorcev in teh- Udeleženke tečaja v Solčavi (foto: MŠ) Zgornjesavinjska čebelarska zveza Upanje na boljše čase Na rednem letnem občnem zboru so se v soboto, 28. februarja srečali predstavniki zgornjesavinjskih čebelarskih družin, ki so združene v Zgornjesavinjski čebelarski zvezi. Govorili so predvsem o problemih, kot sta slaba letina in bolezni, pa tudi o upanju na boljše čase, ki slej ko prej morajo priti. Na začetku zbora je predsednik zveze, Marko Purnat podelil Petru Ježu in Milanu Grosu odličji Antona Janše druge stopnje, za njune zasluge pri razvoju čebelarstva na tem področju. Podal je tudi obrazložitev predloga za podelitev odličja prve stopnje Antonu Kre-flu, ki so ga poslali na republiško zvezo. Po izvolitvi organov zbora so se lotili poročil o delu v lanskem letu. Zveza je sestavljena iz sedmih čebelarskih družin, vodi pa jo 11-članski upravni odbor, ki se je lani sestal trikrat. Med glavne naloge sodijo skrb za zdravstveno varovanje čebel, nakup sladko-rjaza njihovo hranjenje, nakup zdravil, priprava izobraževanj in sodelovanje z družinami. Zaradi izredno neugodnega vremena so bile čebele lani brez zadostne paše; medu ne pridelajo dovolj niti za svojo hrano, kaj šele za potrebe čebelarjev. Le ti so zato v lanskem letu porabili kar 31700 kilogramov sladkorja za spomladansko in jesensko krmljenje. Za ta sladkor in pa zdravila so v lanskem letu potrošili več kot 3,6 milijone tolarjev. Živali so ogrožale tudi bolezni, med njimi najizraziteje varoja. Za njo so čebele zdravili jeseni. Zdravljenje je bilo učinkovito, nikakor pa ne 100 odstotno, saj je varoja na nekaterih območjih že odporna na strupe, s katerimi jo zatirajo. Na zvezi so pričeli s pripravo nalepke, ki bo krasila lončke z medom. V letošnjem letu morajo izbrati logotip, ki bo zagotavljal avtohtonost, specifiko in neokrnjenost pokrajine, iz katere bo med izhajal. V zvezi skupno deluje 198 čebelarjev, ki skupno razpolagajo z 2758 panji, kar je 2 odstotka manj, kot leto poprej. Velenje To veliko prireditev bodo, kot so povedali pri ZŠAM Velenje, pripravili ob prijateljskem in konkretnem sodelovanju s sosednjimi združenji, torej tudi s člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Že zdaj pa se izraža želja, da bi po nekaj letih ZŠAM Zgornje Savinjske doline spet pripravil svojo tekmovalno ekipo Slabe razmere, ki pogojujejo slabo letino se odražajo tudi na tem področju. V razpravi je bil izpostavljen problem premajhnega regresiranja sladkorja, problemov okoli neznanja pri zdravljenju čebel in pomanjkanju čebelarskih preglednikov. Dogovorili so se za agresivnejši nastop do občin, ki morajo spoznati pomembnost čebelarstva kot kmetijske panoge. V mesecu maju bodo organizirali tečaj za čebelarske preglednike, ki bodo s tem svojim pridobljenim znanjem lažje spoznavali bolezni, ki se pojavljajo na čebelah. Več dela morajo vložiti tudi v delo z mladimi. Po nekaterih šolah čebelarski krožki že delujejo, pristopiti pa morajo tudi k ravnateljem ostalih šol, da se ti krožki uvedejo. Več kritičnih besed je bilo spregovorjenih tudi na račun časopisa Slovenski čebelar, ki je vse bolj časopis strokovnjakov in vse manj časopis preprostih čebelarjev. Ob koncu zbora je doktor veterine, Drago Goručan predstavil zdravstveno stanje čebel v lanskem letu in pričakovanja za letošnje leto. Ponudil je svojo pomoč pri zdravljenju čebel in izobraževanju čebelarjev. Zaskrbljujoče stanje, ki se izkazuje zaradi mačehovskega odnosa države do čebelarstva in čebelarjev se bo moralo v doglednem času urediti in postaviti na zdrave temelje. V nasprotnem primeru bodo trpeli vsi, kmetje, ki bodo ostali brez opraševalcev svojih rastlin, uporabniki, ki se bodo morali zadovoljiti z manj kakovostnim uvoženim medom in tudi država, ki bo ostala brez prihodkov iz naslova čebelarstva v svoji blagajni. Benjamin Karqir in sodeloval na tem elitnem tekmovanju poklicnih voznikov s tovornjaki in avtobusi v preverjanju znanja cestno prometnih predpisov, spretnostni vožnji ter tehnologiji prevozov in vzdrževanju vozil. Jože Miklavc PGD Šmartno ob Dreti Več poudarka na izobraževanju in delu z mladimi 22. februarja so se na občnem zboru srečali člani PGD Šmartno ob Dreti. Na zboru so se spomnili lanskoletnih dejavnosti, si zadali načrte za letos ter izvolili nekaj novih članov upravnega in nadzornega odbora društva, predsednik in poveljnik pa sta ostala ista. Lanskoletni plan so gasilci iz Šmartnega izpolnili v celoti: dokončanje adaptacije doma, investicija centralnega ogrevanja, udeležba na tekmovanjih, praznovanje 90-letnice društva in izvajanje rednih dejavnosti. Sodelovali so na dveh večjih požarih, na katerih so jim na pomoč priskočila tudi sosednja društva. Za to se jim na-jiskreneje zahvaljujejo. Letos pa so v načrte na prvo mesto zapisali izobraževanje svojih članov. Pomanjkanje kadrov se pojavlja zaradi pogoja, da morajo biti vodilni člani gasilski častniki. Lotili se bodo tudi nakupa nekatere nove opreme, z veseljem se bodo udeleževali gasilskih tekmovanj, pričeli bodo z izgradnjo hid-rantne mreže na področju svojega društva, kupili notranjo opremo za orodjarno in dokončali spodnji del fasade na domu. Njihova letošnja posebna naloga bo organizacija srečanja gasilskih društev z imenom Šmartno. Teh društev v Sloveniji je osem, letošnje srečanje, ki bo v mesecu juniju, pa bo sedmo. Kljub kadrovskim problemom za ožje vodstvo, so uspešno rešitev našli s tem, da so predsednik, poveljnik, tajnik in blagajnik ostali na svojih dosedanjih mestih. V Šmartnem bodo pričeli tudi z aktivnejšim vključevanjem mladine v svoje vrste. Kljub temu, da se mladi v gasilsko delo že vključujejo, šmarški gasilci čutijo, da so v zadnjih sedmih letih večinoma “zidali in gradili”, delo z mladino pa je ostajalo bolj na strani. To bodo poizkusili nadoknaditi že letos. Plemenito poslanstvo gasilcev se v Šmartnem predaja iz roda v rod. O tem pričajo častitljive letnice, obeležujoč različne društvene dosežke na različnih področjih, ki temeljijo v dobrobit krajana-sočloveka. Benjamin Kanjir Državno prvenstvo poklicnih voznikov 1998 Na občnem zboru Združenja šoferjev in avtomehanikov Šaleške doline in občine Šmartno ob Paki so sklenili, da bodo prevzeli organizacijo in izvedbo državnega tekmovanja voznikov in avtomehanikov Slovenije. Planinsko društvo Ljubno Veliki načrti Planinsko društvo Ljubno je v petek, 13. marca, v prostorih OŠ Ljubno organiziralo redni letni občni zbor. Občni zbor se je pričel z nastopom pevcev društva, kasneje so pregledali delovanje društva v letu 1997, podelili priznanja ter sprejeli plan dela za prihodnje leto. PGD Gorica ob Dreti Kot dober sosed Na načelu dobrososedskih odnosov gradijo svoje delo gasilci PGD Gorica ob Dreti. Svoje sodelovanje poglabljajo ob mnogih priložnostih, ena izmed njih je vsakoletni občni zbor društva, ki se ga udeležijo tudi predstavniki sosednjih društev. Letošnji občni zbor so gasilci z Gorice ob Dreti opravili 1. marca. V lanskem letu so delovali po načrtu del in nalog, ki so si ga zadali ob začetku leta. Pregledali so delo odborov in vodstva, ki je bilo opravljeno v zadnjem 5-letnem mandatu. Izvolili so novega predsednika in poveljnika, zamenjali oziroma pomladili so tudi upravni in nadzorni odbor. Novi predsednik društva je Aleš Boršnak, poveljnik pa Tomaž Blatnik. Veliko svojega truda in dela so v lanskem letu namenili nakupu novega vozila-cisterne z imenom GVC16-25. Letos bodo dokupili še nekaj opreme za to vozilo predvsem pa zaščitna sredstva za varnejše delo gasilcev-op-erativcev. Del razprave je bil namenjen tudi delovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Predvsem so se dotaknili finančnega zalogaja, ki ga vsako društvo letno namenja za delovanje te zveze. 20 odstotkov svojega denarja, kolikor je vsako društvo dolžno zvezi, se jim zdi preveč. Gotovo se z njimi strinja še katero drugo društvo, ki deluje v okviru te zgornjesavinjske zveze. V letošnjem letu bodo nadaljevali z dobrim sodelovanjem društva z ostalimi občinskimi društvi in občinskim poveljstvom. Nadokna-ditimorajo neorganizirani tečaj zaupravljalce gasilnih aparatov, operativa pa se bo morala usposabljati za še učinkovitejšo uporabo vozila GVC, kupljenega lani. V ta namen bodo kupili še odpihovalec dima in plinov ter agre-gatza osvetljevanje s prenosnimi žarometi. Za te letošnje investicije bodo porabili okoli 2,5 milijona tolarjev. Na skupno občinsko vajo bodo povabili tudi ekipo gozdarjev, saj imajo letos v “načrtu” gozdni požar. Manjkal ne bo niti tradicionalni osmi turnir za kipec sv. Florjana, ki bo v mesecu maju. “Ne vrag, le sosed bo mejak,” bi v primeru PGD Gorica ob Dreti napisali brez slabe vesti. Gradnja medsosedskih odnosov se bo še utrjevala na ta način, kar bo svoje rezultate prineslo predvsem na operativnem področju. To pa je najvažnejše, saj v bistvu za to gasilci so, kajne? Benjamin Kanjir Občni zbor se je pričel zabavno. Prvi je zapel zbor društva, kasneje pa je ob spremljavi na sintetizatorju zapela še mlada članica društva, Jožica Grudnik. Po poročilih predsednika Alojza Mikeka, blagajničarke Alje Toš, nadzornega odbora- zanj je poročal Jože Mermal in poročilu vodje markacistov Jožeta Marovta je sledilo še poročilo mladinskega odseka, katerega je podala mentorica Alj a Toš. O dogodivščinah na potovanjih in izletih je spregovoril mladi planinec Primož Klemenšek. Mladinski odsek PD Ljubno si s svojo mentorico Aljo Toš zelo prizadeva vzgojiti mlade planince, oz. gornike, kot jih v novejšem času imenujemo. Planinski krožek deluje skozi vse leto in ga redno obiskuje okrog 20 planincev. Praktične vaje na krožku so tudi v lanskem letu popestrili številni gosti - Špela Kračun, alpinist Jernej Grudnik, popotnica Marija Sodja Kladnik, ki so se predstavili z diapozitivi. Mladi planinci so se udeležili številnih izletov in tekmovanj - petih orientacijskih tekmovanj in tekmovanja Mladina in gore. Julija lani so se udeležili tudi tabora v dolini Koprivna na Koroškem. S pomočjo domačega kulturnega društva in gasilcev so pripravili kresovanje ob dnevu državnosti v juniju, julija pa pomagali turističnemu društvu pri pripravi in izvedbi prireditve Od lipe do prangerja. V okviru te prireditve so izvedli pohod po mejah KS Rečica. Svoj a poročila so podali tudi drugi iz predsedstva društva, še posebej pa so izpostavili delo mladinske komisije, ki je delala z mladimi v OŠ Rečica. Na zboru so rečiški planinci sprejeli zaključni račun društva ter finančni plan in seveda načrt dela za letos. Planinci so se dogovorili, da se bodo udeleževali različnih pohodov, aprila pripravili orientacijsko tekmovanje mladih naČreti, maja odšli na Travnik, popeljali mlade planince v sredogorje, junija obiskali Matkov škaf in Snežnik, zakurili kres v Burseki in se udeležili mladinskega medd- V letu 1998 ima društvo veliko načrtov. Izšolati želijo 4 mladinske in planinske vodnike “A” kategorije in enega “D” kategorije, izšolati nameravajo še dva markacista in dva varstvenika narave, organizirati planinski tabor, nabaviti novo opremo in literaturo, izvesti 19. tradicionalni pohod Rastke-Bolnica-Travnik... Skratka, ciljev je ogromno in z zagnanostjo in delovnim duhom v društvu bodo večino ciljev zagotovo dosegli. Društvo je podelilo tudi nekaj priznanj za aktivno delo v društvu. Letos sta srebrni znački Mladinske komisije pri PZ Slovenije prejeli dve članici za 10 letno delo z mladimi - Marija Grohar in Irena Retko. Predsednik Zgornjesavin-jskega MDO-ja Martin Avbreht je za dolgoletno delo obeležil starosto PD Ljubno, Karla Špička, s srebrno plaketo MDO-ja. Srebrno plaketo je prejela tudi Irena Retko za dolgoletno delo v PD. Občnizborso prijetno zaključili. Stanko Pod-meninšek je pokazal svoje diapozitive s svojih izletov v planine, pevci so zapeli, ljuben-ski planinci pa so se v delovni vnemi za novo leto veselo razšli. V. Retko ruštvenega tekmovanja v Gornjem Gradu, julija tekmovali za pokal Ston, septembra pa odšli na Triglav. Planinci bodo še naprej sodelovali z drugimi planinskimi društvi v dolini, organizirali očiščevalne akcije na planinskih poteh na območju občine Mozirje, poskrbeli bodo za izobraževanje... Ob koncu zbora so podelili društvena priznanja za dolgoletno in prizadevno delo v društvu, ki so jih prejeli Peter Bastl, Vida Pajk, Negro Kočar, Srečo Žunter, Branka Rozen-stein, Kondi Rozenstein in Ivan Lojen. Priznanja za delo v društvu so prejeli še Ste-vo Farbaš, Niko Ivanuša, Robi Teržan in Nuša Korenjak. Predsedstvo Savinjskega MDO je podelilo priznanje planincema Ivanu Grobelniku in Francu Ropu. Marija Sukalo Planinsko društvo Rečica ob Savinji Septembra na Triglav 13. marca so se na občnem zboru v rečiškem prosvetnem domu zbrali člani planinskega društva. Iz poročila predsednika Petra Kolenca je razvidno, da so rečiški planinci lani opravili številne naloge, sodelovali na raznih prireditvah in organizirali očiščevalne akcije. Mesec kulture S pesmijo je življenje vredno življenja Glasba je lirična pajčevina med srcem in možgani, je umetnost, ki doseže srce s pomočjo misli in vznemiri misel skozi srce, je harmoničen izraz življenja. To je dokazal tudi koncert vokalne skupine Savinjski rožmarin, Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Mozirje in Komornega zbora Viva la mušica Luče, ki je bil zadnjo soboto v februarju v Kulturnem domu Nazarje. Koncert je sodil v okvir prireditev ob mesecu kulture, pripravila pa sta ga Kulturno društvo Nazarje in Medobčinska zve-zakulturnih društev Zgornje Savinjske doline. Prvi so se predstavili domačini -vokalna skupina Savinjski rožmarin. Srce in duša zbora je profesorica Tadeja Cigale, ki jih povezuje, spodbuja in med pevci ustvarja prijateljsko vzdušje. Iz njihovih grl je zazvenelalepa domača pesem. Petje zbora je ob koncu poželo bučen aplavz v dvorani in spodbudilo nastopajoče k podaljšanju programa. Za njimi so na oder prišli pevci in pevke iz Mozirja. Za Mešani pevski zbor Kulturnega društva Mozirje sta značilna iskrena ljubezen do pesmi, do druženja in prijateljstvo, ki se odraža v številčnosti sestava. Zborovodja, profesor Toni Acman, vlaga veliko svojega prostega časa v vodenje in vaje zbora. Do leta 1990 je zbor vodil njegov oče, Anton Acman starejši, od katerega je Toni podedoval vztrajnost in ljubezen do glasbe. Zbor je nastopal po vseh odrih po Zgornji Savinjski dolini in širše. V dnevniku Komornega zbora Viva la mušica iz Luč je veliko dogodkov, ki se jih je vredno spomniti. Začetki njihovega delovanja segajo deset let nazaj, ko je nekaj deklet začelo peti v cerkvi. V svet glasbe jih je popeljala tedaj srednješolka Simona Moličnik. Pozneje se jim je pridružilo še nekaj deklet. S pomočjo pesmi so navezale prijateljske vezi tudi v Celovcu. Ko so se jim pridružili fantje, so začeli nastopati pod imenom Viva la ntusica-Naj živi glasba. Profesorica Simona Moličnik-Šivic od svojih pevcev veliko zahteva. Mladi so po letih in po srcu, zato je njihov izbor pesmi zahteven in najrazličnejših žanrov ter jezikov. Ob koncu koncerta se lahko reče da glasba poteši, umiri in zadovolji, življenje z njo je vredno življenja. Takega mnenja so najbrž bili vsi tisti redki poslušalci in ljubitelji lepe pesmi, ki so sedeli v napol prazni dvorani. Marija Sukalo Braslovče Marčinko razstavljal ob obletnici turističnega društva Ob deseti obletnici delovanja Turističnega društva Braslovče so v prostorih stare šole oziroma Krajevne skupnosti Braslovče pripravili razstavo likovnih del treh ustvarjalcev, tamkajšnjih rojakov, med katerimi je bil tudi Konrad Marčinko, ki sicer že nekaj let Marčinko se je predstavil z najobsežnejšo zbirko slik. V mešani tehniki je prikazal predvsem motive iz narave, nekaj portretov in tihožitja. Vešč uporabe barvnih svinčnikov in dodatnih tehnik slika prizadevni likovnik dopadljiva dela, ki gredo tudi v prodajo. Vendar se v svojem tapetniškem poklicu pov- : družino živi v Mozirju. sem dobro znajde, zato mu je ustvarjanje v svetu barv predvsem sprostitev. Sedanji krajan Mozirja je bil na povabilo za razstavo v njegovem domačem kraju ponosen, v družbi z drugima dvema Braslovčanonta pa se je imenitno predstavil. Jože Miklavc Knjižnica Mozirje Vinska kultura z Vinskim brevirjem V okviru prireditev v mesecu kulture je bila v petek, 20. februarja v mozirskem galerijskem prostoru predstavitev knjige publicista Draga Medveda: Vinski brevir. Knjiga govori o kulturnem srečanju človeka z žlahtno kapljico in pomenu razumevanja le te. Delo je predstavil avtor sam. Knjiga v petih sklopih opisuje celovit lokživljenjavina, od “rojstva” do “smrti.” Vinska kultura nekega naroda je podobna splošni kulturi. Vinska trta in z njo vino sta usodno posegala v nekatere civilizacije, ki so z njunim izkoriščanjem dosegale vzpone in padce. Spomnimo se samo starih Grkov in Rimljanov, ki so slavili, poleg ostalih, tudi bogove vina. Žlahtna kapljica je bila vedno pijača bogatih, revnejši sloji pa so se morali zadovoljiti z uživanjem piva. V srednjem veku je postajalo vino bolj kot pijača, zdravilo in razkužilo. Mnoge zgodbe govore o moči vina, ki razgra-juje strupe. Na ta način so Primorci dobili bevando, pijačo, v kateri mešajo vino z navadno vodo. V Primorju so včasih uporabljali kapnico, saj je drugih vodnih virov primanjkova- lo. Ta kapnica se je na vročem podnebju hitro kvarila, zato so ji dodajali vino, ki je vodo “konzerviralo.” Knjiga Vinski brevir bralcu ponuja pogled na vinsko kulturo tudi z duhovnega vidika. Živimo v civilizacijskem prostoru, za katerega je značilna kultura vinske trte in vina. Vse življenje se bolj ali manj srečujemo z njo. Da bi jo lažje razumeli in bolje spoznali, nam lahko Vinski brevir pomaga v celoti. Mnogi podatki, ki jih vsebuje, pa tudi avtorjeva razmišljanja o pomenu razumevanja vina, so bralcu na voljo v obliki, ki je lahko dojemljiva in sprejemljiva. Skozi zgodovinske, religiozne, umetnostne, sociološke, zdravstvene in hedonistične razsežnosti vinske kulture, Drago Medved razlaga in na poljuden način opisuje vse, kar naj bi dober ali malo manj dober poznavalec vina vedel o njem. Vinski brevir je sodeč po imenu, knjiga, ki jo bralec jemlje v roke ob vsakdanjih priložnostih. Drago Medved (foto: Ciril Sem) Predstavitev sta popestrili učenki Glasbene šole Nazarje, Benjamina Šuster in Eva Ribežl. Uradnem delu je sledil seveda neuradni, ki je bil temi večera primeren. Poslušalci so se ob žlahtni kapljici še dalj časa zadržali v pogovoru. Pokrovitelj večera je bilo Trgovsko podjetje Savinja Mozirje. Benjamin Kanjir Obvestilo Dajčer Ivan s.p., Cesta talcev 18, p. Velenje preneha s 1.4.1998 svoje poslovanje v Penzionu Kozorog, Na trgu 32, p. Mozirje. Obvestilo Stanislav Planovšeks.p. - Prevozništvo, Šmartno ob Dreti 1, p. Šmartno ob Dreti, preneha z dejavnostjo. Mozirje 1. srečanje gledaliških in lutkovnih skupin V okviru prireditev Medobčinske zveze kulturnih društev so se 21. februarja v kulturnem domu Mozirje srečale tudi gledališke in lutkovne skupine osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Na ogled so postavili svojo izvenšolsko dejavnost iz gledališkega in lutkovnega področja. Del gledališke skupine OŠ Gornji Grad Srečanje je spremljal svetovalec za gledališko dejavnost pri ZKD Slovenije, Jure Rudolf. Prva skupina iz OŠ Gornji Grad, pod vodstvom Anice Stakne, je odigrala in odplesala predstavo Pika Nogavička Kristine Brenkove. Vzorno uigrana ekipa nam je ponudila polurno predstavitev razigrane Pike Nogavičke in njenih prijateljev. Druga skupina iz OS Ljubno, pod mentorstvom Marice Žveglič, je z multimedijskim projektom Tinka Potepinka Miroslava Slane, vpletla v igro otrok še lutke in diaprojektor. Predstava je dobila zato poseben pristop obravnave in tako nov vpogled reševanja gledaliških problemov. Številna skupina iz OŠ Mozirje je s svojim projektom Kdor se zadnji smeje... (avtorica zgodbe je učenka Eva Vrtačič), mentorica skupine pa Zvonka Kladnik, čisto na svoj, izviren način pokazala problematiko mladih, projekt je nastajal po njihovih lastnih zamislih, mentorica je vaje spremljala in igralce le spodbujala, da so vztrajali. Želja mladih ustvarjalcev je, da se družijo v podobnih oblikah medsebojnega ogleda tudi v bodoče. Da pa bi si sadove njihovega dela ogledalo več obiskovalcev, smo sklenili, da prihodnja srečanja izvedemo v času šolskega pouka kar v šolah, vsako leto drugje. Vzpodbudne besede svetovalca za gledališko dejavnost ZKD Slovenije so nam zagotovilo, da je izbrana pot prava. Nagrada mladim ustvarjalcem za dosežen uspeh na srečanjih je izlet vseh skupin na ogled republiškega srečanja otroških gledaliških in lutkarskih skupin Slovenije. Živa Kulturno društvo Lojze Savinjšek Nova Štifta Premišljena režija Komedija Marca Camolettija Pridi gola na večerjo presajena v Nespodobno povabilo. Režija Anica Stakne, šepetata Slavica Suhovršnik injelka Petek, pomagajo še Rudi Stakne, Tatjana Golob, Ksenija Petek, Franc Vuga, Vida Cajner, Helena Močnik, Viktor Grudnik, OŠ Gornji Grad, Občina G. Grad. Igrajo Bernarda Suhovršnik, Ivo Tesovnik, Branka Pestotnik, Matija Rihter, Simona Repenšek in Ivan Suhovršnik. Pre- miera je bila 13. marca. V čem iskati vzroke, da je ta nova uprizoritev Kulturnega društva iz Nove Štifte tako presenetljivo sugestivna, detaljsko nova in elementarno dodelana. Preporod, ki veje iz sicer precej plehko preprostega besedila, je gotovo v prvi vrsti pripisati svežemu pristopu, s katerim je režiserka, Anica Stakne v veliki meri preusmerila tok tradicionalno klasičnih postavitev obravnavanega ansambla. Koreografski vložki so gotovo ena v vrsti prvin, ki neopazno, dejansko pa senzibilno odtehtajo dobro premišljene odrske variacije režiserke. Po njih je režiserka tudi sicer razpoznavna, škoda ker igralcem ni za odtenek bolj uspelo slediti misli po drugačnem - polnejšem življenju. Svoboda, katera jim je skozi igrivost in sočnost likov tako rekoč na dosegu roke, se zaradi naučene konzervativnosti gibanjain mimike, vedno znova, sicer malenkostno, pa vendar dovolj opazno, izmuzne iz dosega obvladljivosti. Vsa človeška mizerija in pokvarjena nenasitnost mesa - čudovite primesi povsem primernih kletvic, brez trohice vulgarnosti, prej skladne z realnostjo življenja-dejansko odstira možnosti potresa, ki ga je v polni meri uspela interpretirati samo prefinjena Suzi (Branka Pestotnik). Ostali člani ansambla ostajajo na nivoju (nikakor ne zanemarljivem - torej dobrem) od koder je vendar možno nadgrajevati, tembolj, ker njihovi igralski potenciali izžarevajo neko komaj zaznavno zavoro, ki je tudi sicer pri igralcih amaterskih odrov prisotna v veliki meri. Pri vsem je vendarle pomembno, da igra teče, pomembna je ta realnost, ta trnova pot k drugačnemu. Življenje je neznosno in nedostopno, za njim velik črn prostor in v njem tudi grožnja katastrofe, je sporočilo komedije o zakonski nezvestobi, ki je tako vsakdanja, na dosegu roke in vendar skrivnostna in pregovorno javna samo ob razkrinkanju. Ničesar drugega ni -nenazadnje dovolj za premislek o sporočilu s katerim so režiserka in igralci uspeli prepričati gledalce. Beg v cinične kvante in alkohol, ki naj rešuje brezizhodno občutje človeške zgrešenosti, v tem primeru tudi ženske nesreče, je samo poskus zaslepiti in zastreti življenje samo. Vsem pripombam navkljub pa vendarle govorimo o dostojni gledališki predstavi, eni boljših v Novi Štifti in sploh na odrih Zgornje Savinjske doline. Savinjčan Gledališka skupina OŠ Ljubno Ansambel gledališčnikov iz Nove Štifte (foto: Ksenija Petek) Ob nastopih ljubiteljev odrske ustvarjalnosti bledijo občinske meje naše doline Srečanje gledaliških skupin - drugič Tudi tokrat, 14. marca, je bil gostitelj srečanja Gornji Grad in vse kaže, da ne zadnjič, kajti v razgovorih med odmori in zvečer se je napletlo kar nekaj zamisli o tesnejšem sodelovanju vseh ljubiteljev odrske ustvarjalnosti v Zgornji Savinjski dolini. Nastopile so gledališke skupine iz Šmihela, Lepe Njive in Nove Štifte. Nastope si je ogledal selektor Zveze kulturnih organizacij Slovenije, dramaturg in režiser Alen Jelen, ki se je po predstavah pogovoril s posameznimi skupinami in njihovimi vodji ter sodeloval na sklepnem razgovoru zvečer, ko smo urejali vtise, ki so nam jih zapustile predstave tega dne. Na srečanju so gledališčnikom spregovorili tudi Ivana Žvipelj, predstavnica izpostave Sklada ljubiteljskih dejavnosti Zgornje Savinjske doline, Viktor Kovač, predsednik Kulturnega društva Gornji Grad ter Edi Mavrič - Savinjčan, igralec, dramaturg in režiser Amaterskega gledališča gornjegrajskega. Vsi so nastopajočim izrekli priznanje za očitno nesebično prizadevanje, da bi dosegli polnokrven odrski izdelek, ki bi ljudem kaj povedal, jih razvedril in hkrati tudi obogatil. Nedvomno sta skupini iz Šmihela (Pridi gola na večerjo) in z Lepe njive (Za stanovanje gre) dosegli veliko, saj so njihovi (odrsko tehnični) pogoji daleč za časom, Šmihel pa razen lektorja sploh ni imel vodje in so se mladi tako rekoč sami postavili na oder. A prav mladost (pri obeh skupinah), volja, želja in veselje do odrskega dela jamčijo, da bosta obe skupini še stopili z novimi deli pred domače Mesec kulture 1998 občinstvo in se pojavljali tudi na odrih Zgornje Savinjske doline. Najbolj razgibano, svežo in domiselno stvaritev je prikazala gledališka dr užina iz Nove Štifte, ki je z Nespodobnim povabilom na večerni (javni) predstavi požela obilo odobravajočega smeha, aplavza in zadovoljstva občinstva. V nekoliko svojevrstni režiji Anice Stakne je Camolettijeva “Lutkica” enostavno zaživela pred nami, a za to ima nedvomno dosti zaslug tudi sproščena, igriva in akrobatsko gibčna Branka Pistotnik v vlogi Suzi. Vendar bo tako njej kot njenim soigralcem v prihodnje potrebno, da bodo posvetili malo več pozornosti artikulaciji pri najbolj glasnih pasusih. Selektor Alen Jelen je v svoji sklepni oceni poudaril, da ta srečanja niso tekmovanja in tudi Linhartovo srečanje ljubiteljskih gledališč, ki bo letos konec maja in v začetku junija v Slovenj Gradcu, ne bo tekmovanje, temveč prikaz ali prerez skozi delo slovenskih ljubiteljskih odrov. Med petdesetimi prijavljenimi skupinami bo seveda težko izbrati tistih šestnajst, ki se bodo preds tavile v Slovenj Gradcu, saj so si mnoge zelo enakovredne. Poleg splošnih dramaturških, režijskih in igralskih meril bo zato potrebno upoštevati tudi vsebinsko raznoterost in aktualnost sporočil posameznih predstav. Alen Jelen, ki se je med pogovori seznanil tudi s pogoji dela posameznih skupin, je v sklepni oceni zato vsem sodelujočim izrekel predvsem priznanje, ker ob vseh drugih vsakdanjih obveznostih najdejo še toliko prostega časa in ljubezni do gledališča, da so se predstavili z več ali manj dobro pripravljenimi nastopi. Seveda vsi ne bodo mogli na Linhartovo srečanje, a če ne bo do konca izbire (pred njim je še sedem predstavitev!) kakšnih večjih presenečenj, bo na srečanju sodelovala tudi kakšna predstava iz Zgornje Savinjske doline. Nedvomno pa si bo katera od igralk (ali igralcev) prislužila Linhartovo značko, ki jo za dobro vlogo lahko prejmejo posamezniki tudi v primeru, če. njihova predstava ne bo uvrščena na srečanje ljubiteljski gledališč. Pri ocenjevanju nastopov dramaturg ni hotel v podrobnosti in posameznosti, a nasploh je izrekel tako precizne ugotovitve in nasvete, da so lahko režiserji in igralci vsak zase uganili, koga ima v mislih in zakaj. Seveda je bilo vse to izrečeno le zato, da bi v prihodnje popazili na napakice in spodrsljaje, ki so tako značilni za vse ljubitelje odrske ustvarjalnosti v Sloveniji. Medsebojni pogovori, sklenjena nova znanstva, zagotovila o medsebojni pomoči in splošno navdušenje vseh udeležencev tega gornjegrajskega srečanja so slednjič rodili zamisel, da bi lahko v Zgornji Savinjski dolini, ob sodelovanju vseh gledaliških skupin (tudi ljubenske, ki zaradi zadržanosti godcev ni mogla na srečanju nastopiti s prisrčno Koržetovo ljudsko igro Miciki je treba moža), pripravili kakšno zelo zahtevno gledališko predstavo na prostem, s katero bi potlej na izbrani lokaciji vse poletje razveseljevali gledalce iz vse doline in tudi goste ter turiste od drugod. Na tihem se je slišal predlog za Finžgarjev dramatiziran roman Pod svobodnim soncem. Morda? Ali tudi kaj drugega? Pustimo se presenetiti. Vsi sodelujoči so ob tej priložnosti sklenili, da se bodo -kolikor bo dopuščal čas in druge okoliščine - kar v največji meri udeležili Linhartovega srečanja ljubiteljskih odrov v Slovenj Gradcu, da ugotovijo, kaj je zdaj v Sloveniji na tem področju velik hit. Beri Savodnik Pregled realizacije programa Naj večji in najbolj množični projekt Medobčinske zveze kulturnih društev v letošnjem letu - MESEC USTVARJALNOSTI - je za nami. Zvrstilo se je preko 30 prireditev v vseh krajih naše doline. Na odrih naših kulturnih domov nam je svojo ustvarjalnost razgrnilo preko 200 pevcev, preko 150 članov otroških in odraslih dramskih skupin, 18 pesnikov in pisateljev društva SLAP, mladi gojenci glasbene šole Nazarje in glasbene delavnice OSMINKA, člani šolskih kulturnih skupin, amaterski likovni ustvarjalci, fotografski in literarni umetniki, na predvečer kulturnega praznika pa tudi SLOVENSKI OKTET. Mesec je bil prav zares - mesec ustvarjalnosti. Z obiski prireditev pa povsod ne moremo biti zadovoljni. Opažamo, da so bolj polne dvorane v krajih, kjer domače društvo aktivno deluje in je publika vzgojena v smeri pripadnosti kulturnem utripu kraja. Kjer pa je krajevni utrip domačegadruštvamanj zaznaven, tudi krajani potrebujejo mnogo več spodbud za obisk kulturnih prireditev. Ker smo že v spomladanskih mesecih, naj zaključim s povabilom na naše skupne revije pevskih zborov: 18. aprila v Nazarjah in 15. maja v Mozirju. Omenim naj tudi gledališki “maraton”, ki bo 14. marca v kulturnem domu Gornji Grad, ko se bodo skozi ves dan vrstile predstave dramskih skupin kulturnih društev Zgornje Savinjske doline. Živa LOVSKA DRUŽINA LJUBNO prodaja stanovanjske prostore v “gozdarskem bloku” na Ljubnem in rabljeno gostinsko opremo za večjo kuhinjo. Vse informacije na tel. 841-087, Ivo Kranjc. Mešani pevski zbor Gorenje Velenje Srebrni v Rimu Iz glasbe prihaja neuničljivi čar, ki premaga vse bolečine. Ta čar združuje pevke in pevce, da se med sabo družijo in del tega dajejo svojim poslušalcem. Temu bi z gotovostjo potrdila zborovodkinja, profesorica Tadeja Cigale iz Nazarij, ki se bolj ali manj vse življenje ukvarja z glasbo v njenih mnogih razsežnostih. Srebrni Zgornjesavinjčani - člani Gorenja in Savinjskega rožmarina Njena dolgoletna želja, da bi nekoč vodila velik mešani pevski zbor, se je uresničila pred dobrima dvema letoma. Takrat so jo za pomoč zaprosili člani mešanega pevskega zbora Gorenje iz Velenja, kije ostal brez dirigenta. Izziv, ki se je pojavil pred Tadejo, je bil sprva začasne narave. Kaj kmalu pa je spoznala, da temu zboru ne bo le nadomestek, ampak se bo dela lotila z vso resnostjo in delovno vnemo. Medtem se ji je povečala tudi družina, začasno je zbor zato prevzela profesorica Katja Kovač. Po nekaj mesečni odsotnosti pa se je pričelo resno delo. Zastavljen program in cilji so se pričeli uresničevati z njenim vidnim navdušenjem. Eden izmed ciljev je bil tudi tekmovalni, prilika za njegovo uresničitev pa se je pokazala v lanski jeseni. Tadeji so prišle v roke predispozicije pevskega Prof. Tadeja Cigale tekmovanja v Rimu. Bližina in izredna mikavnost večih kategorij so odtehtale odločitev in zbor se je pričel pripravljati. Prijava v močno B kategorijo je od pevcev, predvsem pa zborovodkinje, zahtevala obilo naporov že kar v začetku. Tadeja je pripravila program, ki je poleg obvezne skladbe obsegal še tri sakralne in eno domačo pesem. Dolžina programa je morala biti od 17 do 22 minut, vsakršno odstopanje pa se je kaznovalo. Začetek priprav je bil bolj podoben udarjanju glave ob zid, saj je izgledalo učenje tako težkega programa v samo treh mesecih, skoraj utopija. Pa vendar. Stvar je potegnila, izziv je bil ogromen, volja pa prav tolikšna. Vaje so bile v začetku 3-krat, kasneje pa tudi 4 ali 5-krat tedensko. Vmes so prišle tudi tri sobote s celodnevnimi vajami. Na pomoč so priskočili korepetitorji, ki so pilili vsak glas posebej. Kakšen teden pred odhodom v Rim, pa je prišla v ansambel tudi bolezen. Gripa je razsajala in mnogim pevcem odvzela glasove. K sreči pa je bila želja prevelika, da bi dopuščala bolezni daljnosežnejše posledice. Prišel je 6. marec. Avtobus in 12 urna vožnja do Rima sta pobrala veliko moči, ki pa jih je bilo potrebno hraniti za tekmovalni dan. Že kar na dan prihoda, v soboto, so si Gorenjci, kakor jih Tadeja imenuje, ogledali nekaj mestnih znamenitosti. Popoldan je za večino sledil počitek, Tadeja in predsednik zbora, pa sta morala na posvet. Tekmovalni dan je bila nedelja. Kot osmi izmed enajstih v svoji konkurenci so v palači sredi Rima, imenovani Cance-lario, ki pa je v lasti Vatikana, odpeli svoj program. Med programom ploskanje ni bilo dovoljeno, prav tako ne dirigentovo priklanjanje. Gorenjci so odpeli svoj program z zanosom in dobrim občutkom. Ponedeljek je bil dan za izobraževanje. Cel dan so posvetili poslušanju ostalih zborov v drugih kategorijah. V Rimu se je namreč zbralo kar 53 zborov iz vsega sveta. Napetost pa je naraščala tem bolj, ker se je približeval torek, torej dan razglasitve rezultatov. Začeli so ga s skupno mašo in petjem v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Tako umirjeni so nato zbori odšli na razglasitev. Na vrsto je prišla B kategorija. Rezultati so se razglašali od slabšega k boljšemu. In MePZ Gorenje iz Velenja je bil na oder poklican med zadnjimi. Doseženih 85,5 točk in srebrna medalja. Boljša sta bila samo dva zbora, ki sta dosegla zlati medalji: eden iz Rusije in drugi iz Poljske. Navdušenje in veselje ob uspehu je bilo nepojenljivo. Sledil je sprejem pri odpravniku poslov RS pri svetem sedežu, Petru Lebcu. Praznovanje pa se je nadaljevalo dolgo v noč. V sredo je sledila še avdienca pri svetem očetu in popoldan odhod domov. Kakor je bil vesel odhod, je bil vesel tudi prihod. Gornji Grad V dvorani, kjer se je zbralo veliko število žena, je navzoče najprej nagovorila predstavnica društva upokojencev, Helena Rus, in poudarila, da je praznovanje dneva žena postalo spet nadvse aktualno, saj so se ženam razmere v družbi močno spremenile in poslabšale njihov položaj. Udeleženke je pozdravil tudi župan Toni Rifelj in jim ob prazniku čestital. Kulturni program so izvedli učenci osnovne šole Gornji Grad, ki so ob posameznih točkah pestrega sporeda poželi buren aplavz. Posebej so nas raz- Tadejo so na prisrčen način sprejeli tudi pevci, ki jih vodi v vokalni skupini Savinjski rožmarin. Tudi iz tega sestava so se ji v Rimu pridružili trije pevci. Na prvi vaji niso manjkali niti torta, niti šampanjec, pa tudi kakšna solza sreče se je pokazala. Za zbor in dirigentko, ki s svojim glasbenim delom dejavno sodeluje tudi v domači župniji, pomeni ta uspeh veliko obveznost, saj se bo mor al dokazovati iz koncerta v koncert. To jim ne bo težko, saj so na tekmovanju navezali mnoge stike in dobili vabila za gostovanja iz Rusije, Češke, Amerike... Že junija tako odhajajo na turnejo v Nemčijo in na Češko. Profesorica Tadeja Cigale, ki službeno v Glasbeni šoli Nazarje na prvih glasbenih korakih usmerja otroke, ima pred sabo še mnoge poti. Zmogla jih bo, ker je glasba del nje same, tolikšna predanost pa mora biti in bo okronana tudi z uspehi. Benjamin Kanjir Obilici čestitk Tadeji Cigale in zboru Gorenje ob zavidljivem uspehu, se pridružujejo tudi SN. veselile pevke iz Solčave pod vodstvom Martine Štiftar in pevci zbora iz Nove Štifte, ki so prepevali šaljive in zlasti stare ljudske pesmi. Obe skupini pevcev sta s svojim programom navdušili poslušalke, ki so zapuščale dvorano veselo razpoložene. Druženje so nadaljevali v prijetni družbi ob kozarčku dobre kapljice, od koder se je še precej časa slišalo prijetno prepevanje. Hvala vsem, ki so zaslužni za prijeten kulturni dogodek. VV Društvo upokojencev za žene Sobota pred 8. marcem - dnevom žena, je bil nadvse lep dan. Prijazno vabilo, ki gaje poslal odbor društva upokojencev, je povabilo žene na proslavo v dvorano kulturnega doma v Gornjem Gradu. V avli so članice odbora pozdravile vsako udeleženko posebej in jim podarile šopek in lične vizitke - izdelke otrok osnovne šole. Marija Sodja Kladnik Machu Pichu - spomin na kraljestvo Inkov Združenje borcev in udeležencev NOB - Krajevni odbor Rečica ob Savinji Letna konferenca V nedeljo, 8.marca, so se na Rečici ob Savinji zbrali člani KO ZBU NOB Rečica ob Savinji na redni letni konferenci. Pregledali in ocenili so svoje delo v preteklem letu in sprejeli program za leto 1998, ob koncu pa so podelili priznanja priza devnim članom za dolgoletno delo v organizaciji. (nadaljevanje iz prejšnje številke) Vrnila sem se do ceste, ustavila prvi kolektivo in naprej do mesteca Urubamba. Tam v naslednji kolektivo in naprej do Pisaca. Poleg mene je sedela indij anska babica, ki je med vožnjo naslonjena na mojo ramo trdno zakinkala. Ko smo se peljali čez globoke luknje, se je babica zbudila in cel kombi se ji je smejal. Tako prisrčni in neposredni so Peruanci. Pisac je majhno in zelo umazano mestece. Pričakovala sem živahen turistični utrip, ki ga ni bilo. Komaj sem priklicala dežurno dekle v edinem spodobnem hotelu, da sem dobila streho nad glavo. Za večerjo sem si privoščila vegetarijanske jedi. Hotel upravlja mlada mešana družina: Peruanec in Nemka, pomaga jima še Angležinja in fantovi starši. Po preizkušeni taktiki sem spet navsezgodaj šla pogledat ruševine nad mestom. Krepka ura hoje je bila do njih. Ker sem bila zgodna, sem jih v prvem jutranjem soncu uživalasamasamcata. Kasneje se je prikazal še domačin, oskrbnik, ki gaje zanimalo le, ali imam vstopnico. Ruševine nad Pisaćom so ostanki tipičnega inkovskega mesta. Pokrivajo cel greben hriba. Utrjena kamnita pot se začne že spodaj v mestu. Levo in desno so poljedelske terase. Nato pridem v spodnji bival-ni del mesta. Višje so templji, stražnice, obrambni zid z vrati in zgornji bivalni del. Pot do njega gre celo skozi predor. Visoko v pobočjih so ostanki inkovskih grobov. Svoje umrle so zazidali v skalne votline. Ko sem sedela sama ob Intihuatani -svetišču (vrata v nebo oziroma povezava z nebom je prevod kečujske-ga imena), sem imela občutek, da je nad sedanjim svetom globoko v dolini tu zgoraj še eden, pozabljen, inkovski. Živi le še nekje globoko v dušah Indijancev. Za njim so ostale samo ruševine in terase, genialno vpete v pobočja. Kakšno ogromno delo so opravili Inki in to brez pomoči strojev. Spremenili so strma pobočja v obdelovalne terase, napeljali vodo do njih. Zdaj je ta svet pozabljen. Španci so razrušili inkovsko kraljestvo zelo hitro in temeljito. Umetelno izklesane kamne iz svetišč so porabili za gradnjo cerkva in utrdb. Izropali in pokradli so, kar je bilo vrednega. V Evropo so ladje vozile ogromne zlate in srebrne tovore. Namesto boga sonca in lune je prišel krščanski bog. Indijance so razredčile bolezni. Oblast so prevzeli Španci in mešanci in še danes jo imajo. Včasih me je sram, da prihajam iz Evrope. V premišljevanju me zmoti Indijanec, ki je pravkar prišel iz doline. Predstavi se, da je umetnik in iz torbe privleče svoje izdelke, male, s pisanimi inkovskimi ornamenti pobarvane okarine, piščali iz gline. Vsak dan prihaja sem gor in prodaja spominke turistom. Seveda bom kakšno kupila, samo zaigrati mi moraš nanjo, mu pravim. In že se otožni in v srce segajoči zvoki razlijejo preko sedla, čez že zdavnaj posušene in razdrte svete vodnjake, čez ruševine nekdanjega inkovskega sveta. Skozi melodije razkrivajo Indijanci svojo dušo, vdanost v včasih zelo neprijazno usodo in hrepenenje po pravičnejšem svetu. Iz Cuzca me je pot vodila naprej mimo jezeraTiticace v Bolivijo, kjer sem postavila svoj višinski rekord (5600 m) in ugotovila, dapo primerni aklimatizaciji dobro prenašam višino. Iz glavnega mesta La Paza sem se odpravila tudi na treking čez visoke prelaze v jungas, nižji subtropski predel. Spoznala sem tudi korenine kulture Tiwanaco. Ampak več o tem kdaj drugič. In kaj naj napišem za konec? Zelo lepo je bilo preživeti en mesec brez vsakdanjih problemov, le kot iskalec lepega in zanimivega. Veliko ljudi sem spoznala, ki jih ne bom nikoli pozabila. Domačine, ki so tako preprosto neposredni in odprti, s katerimi kramljaš kot s starimi znanci in se moraš ob slovesu objeti in poljubiti. Popotnike iz vsega sveta, od Nove Zelandije do Kanade, vseh južnoameriških držav, da o evropskih sploh ne govorimo. Med srečanji in pogovori dobesedno začutiš, da si državljan sveta. I Ivala vam, da smo se srečali. I Iva-la tudi moji družini, da je z razumevanjem sprejela mojo dolgo odsotnost od doma in sodelavcem, da so mi omogočili tako dolg dopust. Has-ta luego (nasvidenje), Peru in Bolivija! KONEC Konference so se udeležili tudi p redsednik Sveta KS Rečica ob Savinji Jože Kramer, predstavnika KO ZBU NOB Mozirje Franc Motaln in Janez Žagar, predstavniki Lovske družine Rečica ob Savinji in predsednica Turističnega društva Rečica Vida Orlo vič. Poročilo o delu v preteklem letu je podala predsednica Vera Poličnik; vse leto so bili borci zelo delavni, udeleževali so se proslav in srečanj v občini in po vsej Sloveniji, skrbeli so za urejanje in obnovo spominskih obeležij. 1. novembra so v sodelovanju z Osnovno šolo Rečica in Kulturnim društvom iz Rečice pripravili komemoracijo, v avgustu pa organizirali izlet na Gorenjsko. Vse leto so obiskovali bolne in invalidne člane, še posebej pa so ponosni na organizacijo izleta za invalidne člane, ki gaje že tretje leto v celoti financirala Občina Mozirje. Posebno pozornost so borci namenili socialni problematiki svojih članov. Vsi borci, ki imajo status vojnega veterana pa so sedaj tudi oproščeni plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. V nadaljevanju konference je zbrane nagovoril predsednik Sveta KS Rečica ob Savinji, Jože Kramer. Pohvalil je prizadevno delo borcev, njihovo vestno skrb za spominska obeležja ter za starejše in invalidne člane. Ob koncu pa se je dotaknil tudi aktualne problematike v občini, ki jo borci z zanimanjem spremljajo. V programu, ki so ga sprejeli za leto 1998, so si člani Zveze borcev zopet zadali veliko nalog. Nadaljevali bodo z že ustaljenimi aktivnostmi in se spoprijemali z novimi izzivi in nalogami. S podelitvijo priznanj borcem za dolgoletno delo v organizaciji, so slovesno zaključili uradni del konference. VB Na podlagi 22. in 36. člena statuta sklicujemo 8. REDNO SEJO SKUPŠČINE DELNIČARJEV, ki bo v torek, 12. maja 1998 ob 17. uri v mali dvorani Delavskega doma Nazarje, Savinjska cesta 2. DNEVNI RED: 1 / Otvoritev zasedanja in izvolitev delovnih teles. Predlog sklepa: Izvolijo se predlagana delovna telesa skupščine. 2/ Obravnava in sprejem letnega poročila za leto 1997. Predlog sklepa: Sprejme se letno poročilo za leto 1997. 3/ Razporeditev rezultatov in določitev dividende. Predlog sklepa: Sprejme se razporeditev rezultatov za leto 1997 in določi dividenda. 4/ Razno. Gradivo za zasedanje bo delničarjem na vpogled 10 dni pred zasedanjem vsak delovni dan od 11. do 15. ure na sedežu družbe. Uprava DPM Ljubno ob Savinji Spet aktivni V zadnjem času je znova oživelo delo Društva prijateljev mladine na Ljubnem ob Savinji. V pustnem času so organizirali otroško maškarado in razveselili maškare z glasbo, nagradami in pustnim rajanjem, hkrati pa so privabili tudi številne starejše obiskovalce. Z marljivim delom in dobro organizacijo je maškarada odlično uspela. Zato se želijo člani društva zahvaliti vsem, ki so pri organizaciji kakorkoli pomagali. To so bili Občina Ljubno, Alojz Tostovršnik, Bistro Firšt, M-ZKZ Diskont Ljubno, Osnovna šola in vrtec Ljubno, PGD Ljubno in Kulturno društvo Ljubno. Kulturno društvo Gornji Grad Na pragu 120-letnice Društvo prijateljev mladine na Ljubnem trenutno šteje 19 članov. Ker bi radi svojo dejavnost razširili, vabijo k sodelovanju vse prijatelje mladine, prav tako pa tudi mlade. Pristopne izjave in ostale informacije so na voljo vljubenskem vrtcu. KF Gornjegrajski kulturniki so se po dveh letih intenzivnega dela sredi prejšnjega meseca zbrali na rednem občnem zboru. Poleg ostalih zadev so opravili volitve in za novega predsednika izvolili Viktorja Kovača, za podpredsednico Tatjano Bezovšek, dosedanji predsednik Edi Mavrič pa se bo poslej povsem posvetil funkciji umetniškega vodje. Kulturno društvo Gornji Grad je bilo v minulih dveh letih dejavno predvsem na gledališkem in likovnem področju. Likovno sekcijo z veliko volje in uspeha vodi Vika Venišnik. Dejavnost se je v kraju lepo prijela, dodaten dokaz temu je podatek, da je bilo v letu 1996 v galeriji Steki pet razstav, lani deset, za letošnjo sezono pa so galerijski prostori skoraj že v celoti rezervirani. Še bolj odmevna kot likovna je bila v minulih dveh letih gledališka dejavnost. Gornjegrajski amaterski gledališčniki so v tem obdobju pripravili in izvedli kar štiri predstave: predlani Desetega brata v režiji Anice Stakne, lani januarja Gospo ministrico prav tako v režiji Staknetove, sredi leta pro-jektna prostem Mrtvi menih in konec leta še Predvojne tegobejozefašvejka. Pod oba slednja projekta se je kot dramaturg in režiser podpisal Edi Mavrič. Približno tako intenzivno bo delo društva tudi v prihodnje. Letos bo gledališče pripravilo dramo s kmečko-delavsko tematiko, postavljeno v čas na prelomu stoletja, prihodnje leto pa bodo nadaljevali z drugim delom Šve-jkove trilogije. Ob 120-letnici KD Gornji Grad, leta 2000, se nameravajo znova lotiti projekta na prostem. Bo besedah Edija Mavriča bo to Križar Lenart ali delo Pod svobodnim soncem. Amatersko gledališče gor njegrajsko se je s predstavo Predvojne tegobe Jožefa Švejka prijavilo na razpis za srečanje slovenskih gledališč, ki bo konec maja v Slovenj Gradcu. Ker gre za selekcijski pristop, Gornjegrajčani načelu z Edijem Mavričem pričakujejo, da bodo zadovoljili kriterije in se uvrstili na srečanje. Franci Kotnik Terezija Burja s.p. Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji___ Tel.&faks: 063/834-027, GSM: 041/651-196 * pesek za zidavo, omet, podložni beton.1.600 SIT/m3 * pesek za ostali beton......................1.400 SIT/m3 * gramoz za drenaže..........................1.200 SIT/m3 * tampon 1.....................................800 SIT/m3 * tampon II....................................600 SIT/m3 ; ' ' Nudimo tudi: ; • prevoz peska in tampona - priprava dvorišč in cest do asfalta ‘ - polaganje robnikov, tlakovcev, cevi - strojne usluge z rovokopačem, gredarjem, valjarjem NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN OPREME ZA VAŠ DOM SPALNICE TP BREŽICE - AVONA - VSE BARVE -MONDEA NAJUGODNEJŠE CENE -ELITA IN DOBAVA TAKOJ IN ŠE OSTALE AKCIJSKE PRODAJE • PROGRAMI TEMPO IN HARMONIJA • VZMETNICE IN JOGI POSTEUE - MEBLO • SVETILA, ITISONI..._________ DOBIMO S€ V IPH C€NTRU C€U€ GOSPOSKO W - T€L. 063-442-822 TRGOVINE KRZNA! V trgovinah KRZNAR smo vam pripravili EH^ETlIEi za bližajoče VELIKONOČNE PRAZNIKE« I orehi 669,00 SIT/kg * vratovina 999,00 SIT/kg * rum Alko 1 I 999,00 SIT * Mii * velikonočna čokolada 100 g 79.90 SIT * bomboni / * vino Jeruzalemčan 359,90 SIT * pomaranče - super ugodna cena! Bogata ponudba tudi ostalih artiklov ter hitra postrežba. Kolektiv trgovin Krznar vam želi vesele velikonočne praznike in obilo pirhov! X malih “flaškah” je strup! Suzuki zna vedno razveseliti nežne ženske duše, pa naj bo to swift ali vitara. No, novinec wagon R+ pa je kakor mali srčkan buldog, ki ga bi najraje vzel človek kar v roke in malce pocrkljal. Na dnevih odprtih vrat, ki jih organiziral Suzuki Odar d.o.o, sem imel v podjetju Oldi Polzela d.o.o. priložnost od bliže spoznati malega lepotca. Treba je priznati, da te ta malček preseneti v vseh pogledih. Pustimo to, da ga nekateri uvrščajo ob bok mercedesu A. Res je majhen, vendar nima dvojnega dna. Pa da ne bo pomote, kljub temu je to zelo zanimiv avto, ki s svojo skromno dolžino 3410 mm ponuja obilo prostora. Spredaj se sedi udobno in visoko, zadaj pa je prostora tudi za večje. No, čudeža ni, ampak ostane še vedno na razpolago najmanj 325 litrov osnovnega prtljažnega prostora. Notranjost je izdelana v skladu z japonsko miselnostjo, kar pomeni veliko plastike, veliko predalov in nadpovprečno velika stranska ogledala, ki nudijo odličen pogled nazaj. Paketi opreme so trije: GA, GL, GLX, za varnost pa je poskrbljeno, kot se dandanes pričakuje. Pravi čudež v tem avtomobilčku je motor, ki iz skromnega 1.0 litra razvije ponosnih 65 KM. Opremljen je z 16 V tehnologijo in dvema odmičnima gredema, kar ga uvršča v sam vrh pri voznih lastnostih in pri porabi goriva. Vožnja wagonaR* je pravi užitek. Voznik sedi visoko, kar omogoča odličen pregled nad cestiščem, hkrati pa za ostale užitke skrbi zanesljivo podvozje in motor, ki se z veseljem vrti tja do 7000 vrtljajev. Kot šivalni strojček! Navora je dovolj tudi pri nižjih vrtljajih, sicer pa malček tehta le 850 kg. Lega na cesti je več kot zanesljiva, le pri pretiravanju se kaže težnja odnašanja zadka. Vendar je to popolnoma nenevarno. Prav tako odlične so tudi zavore, kar do sedaj pri suzukiju nisem bil vajen. Skratka pohvalno! Kdor parkira v gneči in potrebuje prostor v avtomobilu, zanj je tale wagon R' prava poslastica! Kdor pa hoče večji avto in malce več prostora, se lahko odloči za balena, in sicer v izvedbi wagon. No, osnovnega prtljažnega prostora je le za 50 litrov več kot pri wagonu R*, je pa celotna notranjost prostornejša in udobnejša. Še bolje je poskrbljeno za varnost potnikov in udobje pri vožnji. Sodoben pa je tudi 1.6-litrski motor s 16 ventili, ki je prav prijetno poskočen. Žal mu z vrtljaji raste tudi hrupnost, sicer pa lepo potegne že iz nižjih vrtljajev. Lega na cesti je dobra, moti le malce premehak servo ojačevalnik, ki se ga je potrebno navaditi. Ob štirikolesnem pogonu postane tale baleno prava “zverina” za strma zasnežena pobočja, kar še tako zahtevnemu avtomobilistu prižene be žen smehljaj na ustnice. IGOR 90TRAFFIC Rosenstein avto- iola. Tel: 832 937 GSM 041 698252 TEČAJI VSAK MESEC NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaj CPP se prične: 7.4.1998 ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Tečaj je za vse kategorije, vključno za kolo z motorjem. ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! NE ZAMUDITE ŽIVLJENJSKE PRILOŽNOSTI! Pri nas vam ponujamo vsa vozila ŠKODA po izjemno ugodnih cenah! CTAVIA za manj kot 2.000.000.00 SIT Obiščite nas v servisno prodajnem centru: PSC PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15,3320 Velenje telefon 063/861-570 Kmečko rokodelstvo Piše: Aleksander Videčnik Spet se oživljajo nekatere opuščene kmečke dejavnosti! V Šmihelu je Pavel Goltnik popravil svoje stare statve (stol) in pričel pomalem tkati. Seveda so danes doma narejene tkanine prava neznanka. Tkalstvo je odmrlo zaradi vse večje ponudbe industrijsko izdelanih tkanin in seveda tudi zaradi drugačnih setvenih navad na naših kmetijah. Nekoč je domala vsaka kmetija pridelovala med drugim tudi lan, ki je služil, predelan v predivo, za tkanje platna in drugih tkanin. Delo z lanom je bilo zamudno in zahtevno, tako bi seveda današnja računica za kmeta pokazala, da se pridelava lanu ne izplača. Pa tudi oblačilna kultura je drugačna od tiste izpred sto in več let! Pavel Goltnik pripoveduje, kako je na Potočki kmetiji, kjer je odraščal, bilo tkanje hišno rokodelstvo in kako so izdelovali “kovtre" vseh vrst. Zato ga je oče takoj po drugi svetovni vojni poslal k slovitemu tkalcu Redku -Irnek na Brezje, da bi se naučil tkalskih spretnosti. Po dveh letih uka je pričel samostojno delati doma. Delaje bilo na pretege, saj so k njemu nosili tkati od blizu in daleč, celo s Koroške so prihajali naročniki in prinašali prejo s seboj. Rokodelstvo za statvami je dajalo kruh 13 članski družini! Tako je bilo vse do njegovega povratka iz vojske, ko so nastopili drugi časi, kmetje so kupovali industrijsko blago, štire ni bilo več, pa tudi lan je izginjal z naših njiv. Pavel Goltnik se je zato leta 1953 zaposlil kot gozdni delavec in se kot tak tudi upokojil. Kljub temu se rad spominja časov, ko je na njegove statve čakalo tudi do 50 vreč prediva, ki so ga prinesli kmetje iz Solčave, drugih krajev po dolini, celo izpod Uršlje gore so prihajali... ‘To so bili lepi časi,” glasno razmišlja Pavel! Kaj vse je tkal, sledi vprašanje. Kar veliko vrst tkanin. Med njimi je bilo veliko navadnega hodnega platna, rižovna, tkanina za kovtre, raševina za hlače, bovhovna (sukno), tepihi in brisače. Pri rižovni je bila volna počez in lan kot osnova (80 cm širine), raševina je bila iz volne in lanu, osnova lan, počez volna (do 95 cm širine), bovhovna je bila iz same volne in 140 cm široka. Tepihi so bili v osnovi “špaga”, počez pa razrezane krpice (cote). Brisače je tkal iz lanu, pozneje pa iz bombaža. Seveda so nekatere tkanine potrebovale še posebno obdelavo. To velja za sukno (lodn), ki je moralo skozi vauhe (mehčanje) in barvanje. Ti postopki so bili zahtevni in zadnja vauharija je bila v okolici Mozirja ob Ljubiji nad Mlačnikom. Tam so tkanine tudi barvali. Ko je bilo sukno mehko, so ga valjali, tako je bilo na dotik voljno in mehko. Prav zanimive pripovedi izvemo od Pavla o nekdanjem delu po hišah (kmetijah), ko so hodili rokodelci v štiro. Ko so pričeli z delom so najprej stehtali predivo, gapregledali, če je kakovostno, kajti to je vplivalo na storilnost tkalca! Tehtali so v funtih (0,56kg), merili pav palicah. To je bila stara dolžinskamerainjepomenila 135 cm za palico. Plača tkalca je bila dogovorjena od palice. Tkanje je bilo trdo delo, kdor še ni videl, kako se tke na domačih statvah, si to le stežka predstavlja. Seveda pa je storilnost odvisna od vrste tkanine, od pripravljene preje in od statev. Pa morda in nenazadnje tudi od tega, kako se je tkalec na kateri od kmetij počutil. Končno je tudi rokodelec v štiri le človek, ki čuti, kje je do- Lahko trdimo, da v sodobnem svetu ljudje spet znajo ceniti ročno delo in vse več je zanimanja za doma narejeno platno ali nekatere druge tkanine. Seveda so to bolj ljubitelji, ki so pripravljeni zaročno delo plačati več, saj mora biti to počasno delo vendarle plačano. Pavel Goltnik iz Šmihela je s svojimi pripovedmi in spomini Ženski spol spoštujem vse dni življenja enako. Slabši vid, kar je posledica let, mi omogoča, da ga imam sedaj za življensko izkušnjo rajši. Savinjčan bro sprejet. Včasih, tako Pavel, je veljal prihod rokodelca na kmetijo neke vrste posebnost. Tedaj se je zbiralo okoli rokodelca vse, od otrok, do starejših, saj so jih marsikje zanimale pripovedi, ki so jih tkalci vedeli, ko so hodili od vasi do vasi in tudi tako prenašali novice in še kaj. Vremenski reki Če malega travna topli deži zemljo napajajo, bo bogata žetev. - Velikega petka dež naredi bogato leto. - Rano sejan oves da eno plevo, pozneje sejan pa dve. - Če prej grmi, preden sadno drevje cveti, bo tisto leto mnogo gob. - Če na cvetoče sadno drevje polna luna sveti, ga baje rado zaduši. -Če je prva božja mavrica zelo rdeča, bo tisto leto veliko vina; če je pa zima zelena, bo veliko olja, pravijo Istrančani. - Če sonce pomladi mrkne, bo mnogo vina. - Svetegajurija dež in svetega Petra suša, sta za vse dobra. - Če se prinesel v moj dan nekaj malega skomin po davnih časih, ki jih že dolgo ni več. Morda bo tudi našim bralcem zbudil spomin na čase, ko so rokodelci vseh vrst prihajali v štiro in pred številnimi radovedneži izdelovali čevlje, krojili obleke, tkali in še marsikaj bi lahko našteli. ob svetmu Juriju more krokar v žitu skriti, bo v jesen dosti mlatiti. - Če penica prej poje, preden trta brsti, se kmet dobre letine veseli. Če malega travna grmi, se kmet slane več ne boji. - Svetegajurija luža, ob kresu suša. - Sveti Jurij kaže duri. - Če o Svetem Juriju kačo vidiš, te tistega leta ne bo bolela glava. - Servacij, Pankracij in Bonifacij so ledeni svetniki, če do tedaj ni bilo slane, se je potem ni treba več bati. - Pred temi svetniki stalnega vremena ni! - Če je sveti Urban jasen, se obeta lepa jesen. Pravijo, da je sveti Urban kmečki patron. - Velika suša veliko moče čaka. - Kakršno vreme je na svetega Medarda, takšno ostane celi mesec. - Če je na Marijino obiskanje dež, bo tako celih 40 dni. - Na god obiskanja Marije se leto in zima srečata. - V dneh svete Marjete in svetegajakoba rado vreme zdivja. - Na Medardovo in Marjetino, so rade hude ure, grom, tresk, plohe in toča. - O svetem Vidi skoz noč se vidi, če se količkaj stegneš, že v dan dregneš, če se količkaj skrčiš, že v dan trčiš. (Prihodnjič nadaljevanje). Občine po leiu 1945 V času po drugi svetovni vojni smo doživljali pogoste spremembe v državnih organih in oblikah oblastnih organov. Zanimivi so podatki iz Slovenskega zbornika 1, ki je izšel novembra 1954. V delu pod naslovom Gornja Savinjska dolina opisuje stanje glede občin v naši dolini. Zbornik je uredil znani novinar, Drago Vresnik, pozneje urednik časopisa Večer. Seveda so se leta 1954 imenovale občine Občinski ljudski odbor, te pa najdemo po že omenjenem viru: Mozirje, nadmorska višina 347 metrov, sedež Obč. LO, 3000 prebivalcev, zajema pa naselja-Mozirje, Ljubija, Lepanjiva, Loke, Dobrovlje, Brezje, Radegunda in Šmihel. (V nadaljevanju opisuje društva in druge organizacije, ki so tedaj poslovale v Mozirju). Morda še tale zanimiv podatek, Mozirje je tedaj razpolagalo z 41 turističnimi posteljami in 4 gostilnami. Nazarje, sedež Obč. LO, 1200 prebivalcev, združuje zaselke oziroma naselja - Nazarje, Pusto polje, Kokarje, Potok, Šmartno ob Dreti, Volog, Rovt, Zgornje in Spodnje Kraše. Sedež občine je v Zadružnem domu v Kokarjah. Gornji Grad, sedež Ob. LO, 1200 prebivalcev, zajema naselja Gornji Grad, Nova Štifta, Bočna, z okoliškimi zaselki. V Gornjem Gradu so nudili 44 turističnih postelj in vrsto turističnih objektov. Rečica ob Savinji, nadmorska višina 367 metrov, sedež Obč. LO. Občina je zajemala tale naselja oziroma zaselke - Prihova, Spodnja Rečica, Dol-Suha, Poljane, Šentjanž, Grušov-lje, Varpolje, Nizka, Trnovec, Spodnje Pobrežje, Homec in Brdo. Prebivalcev skupaj 2270. Na Rečici so ponudili turistom 31 postelj. Ljubno ob Savinji, nadmorska višina 422 metrov, trg, sedež Obč. LO, 2100 prebivalcev, zajema naselja in zaselke Savina, Primož, Planina, Ter, Radmirje, Meliše, Juvanje in Okonina. Turistom so ponudili 66 postelj. Že tedaj so razpolagali z dvema skakalnicama. Luče, nadmorska višina 520 metrov, sedež Obč. LO, 1000 prebivalcev. Naselja oziroma zaselki - Strmec, Raduha, Konjski vrh, Karni-ca, Podveža in Podvolovljek. Turistom so ponudili 53 postelj. Solčava, nadmorka višina 66O metrov, vas, sedež Obč. LO, 710 prebivalcev, zajema zaselke Robanov kot, Podolševa in Logarska dolina. Ponudili so lahko 170 turističnih postelj. Robanoue ljudske modrosti Najdražja krma je tista, ki jo živina pristra-da. Gore hvali, v dol se vali. Nobeni smreki še ni vrh do neba zrastel. Nobena smreka ni tako rogljata, da bi po grlu ne zdrsnila. Pred luštrekom se moški naj odkrije, ženska pa naj jakno skup zavije. Vsaka ptica rada zleti tja, kjer se je izvalila. Lačna vrana sito pita. Vrana vrani ne izkljuje oči. Tudi slepa kura zrno najde. Več je vredno prihranjeno jajce, kot snedel vol. Pod poglavjem Doživetjaz živalmi je Rob-anovjoža zapisal tudi tole zgodbo: Precej let je že od tega, ko je na Brusnici France ustrelil medveda. Toda zdrsnil mu je v globok in tesen žleb Radarjeve-ga grabna. Ko so medveda z veliko muko izvlekli in spravljali po strmini ob žlebu navzdol, so našli njegov brlog. Najprej so pod nevisoko steno opazili ravno trato, veliko nekaj kvadratnih metrov. Trava na njej je bila vsa povaljana, ker je tam poležaval medved. Ko so prišli pogledati bliže, so našli pod steno nizek vhod, dovolj visok, da se je moglo po vseh štirih priti noter. Votlina je bila kake 4 m dolga in prav toliko široka, visoka malo nad poldrugi meter in popolnoma suha. Zanimivo je, kako si jo je medved opremil za zimsko stanovanje. Nastlal jo je z listjem, ki ga je moral nanositi precej od daleč, pa še navzgor. Nosil ga je tako, da gaje nagrabil in zgnetel v plasti, med listje in okoli njega je vpletel daljša stebla vresja, ki je listje vezalo, da se mu med prenosom ni razsulo. Listja je nanosil toliko, da je z njim jamo obložil okrog in okrog, od tal do stropa, tako od stene nikjer ni mogel prihajati hlad. Dno brloga je bilo jamasto, nastlano z listjem meter na debelo. Pozimi, ko na tratici zapade sneg, raz steno pa doli zdrsne mali plaz, je bil vhod zaprt tako, da tudi od zunaj mraz ni mogel do medveda. Ne samo, damedved ni lenuh, tudi bedak ni, ki bi ne vedel, kako in kaj je treba. Pa naj še kdo trdi, da za svoj obstoj nima potrebnega razuma. 3ščemo stare fotografije Člani gasilskega društva Šmartno ob Dreti po tem, ko so položili temeljni kamen za nov gasilski dom. Z leve: Jože Tevž , Mihcev Jaka, Anton Bastl, Ivan Grabner, Franc Bric, Ivan Glojek in Franc Irmančnik. Slika je bila posneta leta 1907, posodila pa jo je Antonija Bastl iz Vologa. Svobodni kot ptice V svet menda odhajamo zato, da spoznamo, kako lepo je doma. Pa se kljub spoznanju o varnosti domačega ognjišča na pot odpravljamo vedno znova. Naš nemirni duh nam ne pusti spati, ampak nas drami z razburljivimi doživetji. Ne pustimo se oropati zanje in ne dopovedujmo sebi in drugim, da so za nas nedosegljiva! V mislih, s pomočjo filmov in knjig, se podajmo na konec sveta. Tako, čisto zares, pa v nedeljo popoldne na-mesto do sosedov, skupaj z njimi zavijmo v Logarsko in spoznajmo lepote na domačem pragu. Ob tem naj vam pomagajo Sa-vinjske novice s prilogo o turizmu! Po širnem svetu LAhKjH Ncß N a O k R PRIPRAVILA: KAROLINA VRTAČNIK Na krilih (domišljije) Dobro je vedeti... FRANCIJA - Če potujete v Francijo, se naučite vsaj nekaj osnovnih francoskih fraz. Domačini so nesrečni, če kdo dela silo njihovemu jeziku, še bolj pa trpijo, če ne znate nič francosko. ITALIJA - Italijani radi slišijo pohvalo na račun naravnih lepot in siceršnjega razcveta domovine. Ob stiku z njimi tovrstna prijaznost ne bo odveč. NIZOZEMSKA - Delovni Nizozemci so skromni in svojega bogastva ne razkazujejo naokrog. To je treba upoštevati, kadar smo pri njih v gosteh, saj pogoščajo skromneje, a ne skopuško. FINSKA- Povabilo v savno je del gostoljubnosti in družabnosti. Preden odklonite, pripravite tehten izgovor, za pozornost pa se kljub temu prisrčno zahvalite. JAPONSKA - Gostitelju nikoli ne pokažimo hrbta, med srečanjem se ves čas smehljajmo. Preden vstopimo v stanovanje, si sezujemo čevlje. Rože kot darilo smejo biti zavite le v bel ali rdeč papir. Darilo izročimo šele ob slovesu. Počitnice so lahko razburljivo doživetje tudi zaradi sredstva, s katerim prispemo na cilj. Na primer z letalom, kar za večino ni ravno najpogostejše doživetje. Zato morda ne bo odveč nekaj kratkih napotkov o tem, kako ravnati med poletom, da bo pot prijetna za nas in za sopotnike. Na letalskih vozovnicah je poleg datuma izpisana tudi ura poleta. Vedno ji dodajmo še uro; toliko prej moramo biti na letališču. Pa ne le zato, da bi zanesljivo ujeli letalo, ampak zaradi ureditve formalnosti pred poletom. Zlasti na mednarodnih poletih upoštevajmo še potreben čas, da nas po “čekiranju” s posebnimi avtobusi pripeljejo do letala samega. Tam nas na vratih pričaka s tevard-esa; če se nam še tako mudi, jo prijazno pozdravimo ob prihodu in pri odhodu, z njo pa se ne rokujemo in ji ne dajemo napitnin. Med poletom ves čas upoštevamo njena navodila. Če nam ponudi hrano ali pijačo, jo brez pomisleka sprejmimo, saj je že všteta v ceno vozovnice. Kljub pregovorno najvarnejšemu sedežu v repu letala, je (menda) v slabem vremenu udobneje v prednjem delu, le da nam razgled kvarijo krila. V letalo lahko brez doplačilavzamemo do 20 kg prtljage; ročna prtljaga vključuje površnike, plašče, fotografski aparat, ročno torbo in celo otroški voziček. Kozmetiko vedno vzemite med osebno prtljago, saj je prostor v letalskem “prtljažniku” tako hladen, da bi se sicer pokvarila. V letalu smo pripeti z varnostnim pasom, dokler sveti napis, ki nas na to opozarja (Please fasten seat belts.). Previdno sedimo; med obroki ne spuščamo naslonjala nazaj, ker bi s tem ovirali potnika za nami, prav tako upoštevamo, da je naslon med sedežema skupen in da si ga ne smemo prisvojiti. Med poletom lahko slečemo jakno ali suknjič, saj potovanje v srajci ne velja za nespodobno. S sopotniki kramljamo o prijetnih temah, nikoli pa se ne spuščamo v obujanje spominov o zasilnih pristankih ali drugih podobnih zgodbah. Želim vam miren let - nad Atlantikom ali pa samo v domišljiji. Moderni potepuhi 9 nasvetov za kampiranje Sodobni nomadi vedo, da je v kampih dovoljeno kuriti samo na določenih krajih, da moramo hoditi po nakupih in v restavracije oblečeni, ponoči je zapovedan mir... Vsem znanim pravilom dodajamo še devet točk za prijetnejše bivanje: 1) V kampu vozimo s hitrostjo pešca in ne trobimo. 2) Pred odhodom na pot preverimo, če imamo urejeno opremo in ves pribor za kuhanje. 3) Perilo sušimo samo na določenih krajih, iz šotora ali prikolice nikoli ne pridemo v pižami in neurejenega videza. 4) K umivalnikom hodimo v trenirkah ali kopalnem plašču. 5) Pred spanjem v avtomobilu namestimo zavese na notranji strani oken. 6) Bodimo prijazni do drugih in jim pomagajmo. 7) Poskrbimo, da otroci s kričanjem ne bodo motili drugih. 8) Čistoča naj bo najpomembnejša zapoved tako v umivalnicah kot na primer na plaži. 9) Pri odhodu bodimo pozorni na to, da pustimo za seboj urejen prostor. Utrinek iz turistične ponudbe Solčavskega Oglarska kopa (foto: Matevž Lenarčič) Bogastvo vsake dežele je odmerjeno s številom posebnosti in enkrat-nosti, ki jih drugi nimajo. V tem pogledu je Solčavsko, ki zajema dolinski svet Solčave, Logarske doline, Matkovega in Robanovega kota ter raztresene stoletne kmetije nad dolinami, nedvomno prava zakladnica. Domačini se tega zavedamo, zato razvoj usmerjamo v naravi prijazen turizem, ki bo ohranjal bogastvo naravnih in kulturnih znamenitosti in nam obenem omogočal dostojno preživetje. V skladu s tem predstavlja Naravoslovna pot po Logarski dolini, ki je le delček turistične ponudbe Solčavskega, pomembno pridobitev zadnjih nekaj let. Obiskovalec se po dobro označeni, nenaporni poti, ki je primerna za vse generacije, sprehodi po dolinskem dnu od začetka do konca doline in jo pri tem spozna na nov način. Sleherni, ki zaide v ta košček ohranjene narave, občuti blagodejen vpliv slikovitih gozdov in mogočnih vršacev. Za številna spoznanja bogatejši pa se vrne s sprehoda, če se med potjo ustavi ob lesenih tablah, ki s pomočjo drobne knjižice Pot po Logarski dolini označujejo najzanimivejše dele poti. Marsikaj spozna o nastanku doline, naravnih znamenitostih, gozdu, divjadi, pticah in življenju domačinov skozi stoletja. Za bolj radovedne je po predhodnem dogovoru koristno spremstvo vodnika in ugotovili boste, kako malo ste doslej vedeli o dolini. Posebno doživetje je ogled olcarske bajte in lesene riže, ki pričata o težkem, a zanimivem življenju gozdnih delavcev v obdobju med obema vojnama. Poleti, ob določenih dnevih je v bajti najprijetneje, saj je poleg paše za oči poskrbljeno tudi za domačo malico in kakšnega “ta kratkega”. Pot do bajte si lahko skrajšamo kar iz glavne ceste pri kampu. Prijetno pa je tudi pri oglarski kopi malo više Doma planincev, kjer izkušen oglar v okviru turističnega dne v Solčavi praktično prikaže, kako se kuha oglje. Za predstavitev vseh enkratnosti na poti, v katerih se odraža Solčavsko kot celota, je na tem mestu premalo prostora. Pot je treba videti in doživeti. Obiščite nas večkrat, nikar ne mislite, da ste prvič že vse videli. Narava je odprta knjiga; danes opazite to, jutri čisto nekaj drugega. Enkrat vam drhti srce v zeleni pomladi, naslednjič si hladite glavo v senci dreves ali v vodi gorskega potoka sredi vročega polet- ja in se sladkate z jagodami. Jeseni doživljate mir in spokojnost dozorevajočega, pozimi se lahko podate na pot s tekaškimi smučmi in opazujete sledi živali v snegu... Če je pot predolga, lahko prehodite le njen spodnji del, šolske skupine običajno zaključijo sprehod pri oglarju. Na pot se lahko podate tudi višje v dolini, kjer pot prečka cesto in je na voljo parkirišče. Prva možnost je priključek od kampa, druga možnost je prihod od hotela Plesnik. Obakrat prečkate suho strugo in poiščete pot na levem sončnem bregu. Višje v dolini boste srečali pot na zgornji strani travnika v Plesti, malo naprej od mosta. Najdete jo tudi za Domom planincev in na planini Logarski kot. Kakršnekoli informacije v zvezi s potjo Vam bodo prijazno posredovali v informacijskem centru podjetja Logarska dolina d.o.o. Lepo vabljeni! LOGARSKA DOLINA D.O.O. Domača hrana Večeije Poroke jte-Obletnice Restavracija s prenočišči Piknik prostor p Otroško igrišče I : Fitnes - ■■■ £ Kajak I Kanu jjfi| r Rafting Mrm Prodnik JL Juvanje 1, 3333 Ljubno ob Savinji tol - OKT Q/M K-M tel.: 063 841-317, 841-511 TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25,1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 tel.: 063/71 53 00, 71 69 10 tel.: 061/168 168 3,168 47 87 fax.: 063/710 00 30 fax.: 061/168 168 3 Družinske počitnice na ZELENEM KFU ODHOD 23.7. 10 dni 59.200 SIT ODHOD 31.7. 9 dni 42.700 SIT # '9t POTEPUHOV HIT POUTJA $' fOflČflfl IICHIM 17.7. 9 D»! 65.700 TIT uruzin: ČUDOVITA KORZIKA Privoščite si nepozaben dopust ,, ( med gorami in morjem! Zahtevajte na dom katalog POTEPUHOVO POLETJE ‘98! Pripravili smo vam pestro izbiro hotelskih in apartmajskih namestitev na Slovenski obali, v hrvaški Istri, Kvamerju »n (Dalmaciji po izredno ugodnih plačilnih pogojih- na šest obrokov s čeki! tv m u 27.4.30.100 SIT Z LEMO PO UFI VODU DOKffll 1.5.-3.5.32.SOOSTT K0BZ1KA • EIS1B SREDOZEMLJA 214. IN 29.4. še od 43.000 SIT Ranč Burger - Veniše Laga vas 22, 3331 Nazage Tel in faUs: 063/845-266 GSM: 041/698-424 %! - sola jahanja terensko jahanje - jahanje v maneži ..............%» 1.. v *• -g v**- *- *• «■ -g -g «■! vožnja s kočijami m najem ob poroki oddajanje apartmajev ...................................... PENZION PALENK LOGARSKA DOLINA 9 3335 SOLČAVA Nastanitev v osmih apartmajih, primerno za družinski turizem, KONFERENČNA SOBA ZA l6 OSEB; COSTOM JE NA VOLJO JEDILNICA S 3O SEDEŽI, V POLETNIH DNEH PA JE PRIJETNO POSEDETI NA POKRITI TERASI, KJER LAHKO SPREJMEMO 5O GOSTOV; PENZIONSKE STORITVE Nudimo dobro hrano z vključevanjem narodnih jedi in domače HRANE - JEDI PO NAROČILU, NEDELJSKA KOSILA, SLAVNOSTNA KOSILA, ZAKLJUČKI, SKUPINE... tel., faks: 063 846 088 VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA IRENA TIRŠEK Attemsov trg 21 63342 Gornji Grad Tel.: 063/843-055 - poroke obletnice r x , - družinska praznovanja vs .« #$$&&&$. • . - turistični menu Dobrodošli v obnovljeni gostilni! VESELOV POMLAD VESELO Spoštovani gostje; V SPOMLADANSKEM ČASU SMO ZA VAS POPESTRILI KLASIČNO PONUDBO Z IZBRANIMI JEDMI Dalmatinske kuhinje, in to v VSEH NAŠIH LOKALIH. V Velenju pa se boste lahko navduševali nad specialitetami ITALIJANSKE, FRANCOSKE IN MEHIŠKE kuhinje s pripadajočimi sladicami. Prisrčno vabljeni! Povsod Vas pričakujemo vse dni od 7.00 do 24.00 ure. Predpočitniški nasveti Priprave na dopust so se začele... Dober premislek pred izbiro Pri odločanju, kje boste letovali, ne pozabite upoštevati “posebnosti” vaše družine. Če imate majhne otroke, je plaža za vas zelo pomembna. Nič kaj prijetno ne bi bilo, če bi morali preživeti dopust na skalah, ki se za vašega malčka prestrmo spuščajo v morje. Za vaše najstnike ne bo dovolj sama plaža, poskrbljeno mora biti tudi za dodatno zabavo. Če si med dopustom želite malo več miru, pazite, da vaš hotel ne bo ob glavni cesti ali da ga ravno letošnjo sezono ne obnavljajo oziroma če se hotel ponaša z veliko in obiskano plesno teraso. Zato, če kraja ne poznate, podrobno in pozorno preberite programe letovanj in pazite na droben tisk in oznake o obsegu ponudbe izbranega hotela in kraja vašega letovanja. Bolj podrobni kot so opisi, manjša je možnost za kasnejše nezadovoljstvo. Dobra agencija se tega zaveda in poskrbi za dobro informiranost svojih gostov, da bi se izognila nepotrebnim reklamacijam. Tudi nasveti uslužbencev agencije so dobrodošli, vendar pa pri tem ne smete pozabiti, da agencijo obvezuje le to, kar je zapisano v programu. Zato vztrajajte, da so posebni dogovori oziroma storitve (npr. dodatno otroško ležišče) zapisani v potrdilu o potovanju (voucher). • Agencijo vežejo le navedbe v programu, ustno dane informacije ne štejejo. • Turistična agencija je dolžna izpolniti vse, kar je zapisano v programu. • Za odpoved je potrebno plačati določen odstotek od vrednosti celotnega letovanja (navedeno v splošnih pogojih). • Agencija programa ne sme spreminjati (izjema so vzroki, ki jih imenujemo višja sila). • Zamenjava hotela je možna le v istem kraju in za isto ali boljšo kategorijo hotela. • Agencija je dolžna seznaniti potnike z odpovedjo potovanja najmanj 5 dni pred odhodom. • Reklamacijo mora potnik vložiti v 8 dneh po končanem potovanju. • Pomembno je, kdo je glavni organizator potovanja. Se že bliža čas, ko boste začeli razmišljati o letošnjem poletnem oddihu. Mnogi izmed vas boste letovali s turistično agencijo in sedaj je že čas, da si izberete svoj počitniški cilj. Izbrali ga boste po pregledu kopice privlačnih in slikovno bogatih katalogov. Ob izbiri cilja potovanja je prvi del naloge opravljen. Drugi pa je izbira prave turistične agencije. Pred končno odločitvijo, s katero agencijo se boste letos odpravili na pot, naj vam skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije postrežemo z uporabnimi nasveti, ki veljajo tudi za potovanja. Sposodili smo si jih v enem izmed lanskih Vipov. Splošni pogoji so za marsikoga še vedno malo denarja... nadležno in nepotrebno branje ali pa jim nasploh preden S£ prijavite in vplačate del cene letovan- namenjajo premalo pozornosti. Toda preberite ta paragraf, ki ga dobite na polici vsake turistične agencije. Postali boste bolje informiran potrošnik, ki ne bo po nepotrebnem izgubljal časa in denarja, če se bo karkoli zapletlo na dopustu ali letovanju. Pogodbo o organiziranju potovanja, kamor štejemo tudi organizirano letovanje, ki vsebuje storitve prevoza in namestitve (ter ostale storitve, ki so s tem povezane), ureja tudi Zakon o obligacijskih razmerjih. V zakonu so zapisana določena pravila v korist potnikov, predvsem glede spremembe programa, cene, možnosti odstopa. Zakon določa tudi pravico potnika do reklamacije, če so storitve nekakovostne. ja ali potovanja, primerjajte ponudbe oziroma programe več agencij. Naj vas ne premami le nizka cena, ker pregovor “za malo denarja, malo muzike” velja še danes. Primerjajte ponudbe glede na to, katere storitve so zapisane v programu in že vključene v skupno ceno. Turistična agencija je namreč dolžna izpolniti vse, kar je zapisano v programu. Pomemben dejavnik pri odločitvi naj bo tudi dobro ime agencije. To namrečzagotavlja, da bo program tudi v resnici zares izpeljan. Odstop in zavarovanje Ko vplačate del cene in vam agencija izstavi potrdilo o potovanju oziroma letovanju, ste sklenili pogodbo in prevzeli obveznost, da jo boste izpolnili (plačali). Ker že sklenjene pogodbe ni enostavno razdreti brez “posledic” za vaš žep, vplačajte akontacijo potovanja šele, ko ste se dokončno odločili. Vsaka agencija v splošnih pogojih za potovanja ureja možnost odstopa od že vplačanega letovanja. Zato jih skrbno preberite, da boste vedeli, koliko časa pred odhodom na dopust se še lahko odjavite od izbranega potovanja. Po določenem času boste namreč morali za odpoved plačati določeni odstotek vrednosti ce- lotnega zneska. Vse agencije namreč objavijo tako imenovano lestvico odpovedi. V njej so stroški odpovedi odvisni od tega, kdaj boste odpovedali svoje potovanje. Nekatere agencije imajo tudi zelo neugodne pogoje (20% od cene potovanja, če je odpoved 59 do 42 dni) za potrošnika ob odstopu od potovanja, zato zahteva tako dejanje primeren premislek. Agencije nudijo različne možnosti zavarovanja rizika odpovedi zaradi bolezni, smrti, nesreče v družini, zaradi vpoklica v vojsko, kar pomeni, da potniku ne bo potrebno plačati stroškov odpovedi po odpovedni lestvici, če bo potovanje odpovedal. Višina zavarovanja je od 1% do 5% cene potovanja. Sprememba programa ali odpoved potovanja Turistična agencija programa ne sme spreminjati, če ne gre za tako imenovano višjo silo (naravne nesreče, vojna, nenadno zaprtje letališča...). Še posebej je zakon strog pri zamenjavi namestitve, saj izrecno dopušča le zamenjavo hotela v istem kraju in za isto ali boljšo kategorijo. Stroške zamenjave mora poravnati agencija. Če ta brez opravičljivega razloga spremeni program pred odhodom, lahko odpoveste potovanje in zahtevate vrnitev denarja. Zelo neprijetno je, če pred odhodom agencija odpove potovanje. To pravico ima po samem zakonu, če se ne prijavi dovolj potnikov. O odpovedi pa mora obvestiti potnike najmanj 5 dni pred odhodom. Dobra agencija vas bo na večjo verjetnost odpovedi že ob prijavi na potovanje opozorila. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Občna zbora ovčerej cev in govedorejcev Zima in včasih tudi zgodnja pomlad je čas, ko si kmetje utrgajo nekaj časa tudi za izobraževanje in sestankovanje. Ovčerejsko društvo Raduha je tako pripravilo letni občni zbor, ki je bil v petek, 13. marca v prostorih Zadružnega doma v Lučah. Vodstvo društva je pripravilo poročilo o opravljenem delu v letu 1997, blagajniško poročilo in predlagalo program dela v letu 1998. Zelo zanimivo je bilo predavanje prof. dr. Zagožena, v katerem je rejce seznanil o možnostih razvoja reje drobnice v Sloveniji. Mag. Šketa je tolmačil dokazila o zdravstveni streznosti ovnov, ki jih morajo pred licenciranjem zagotoviti njihovi imetniki. Skupaj s Kmetijsko svetovalno službo so pripravili izobraževalni program. Društvo je pripravljeno sodelovati tudi na različnih turističnih prireditvah, še naprej pa bo sodelovalo z ostalimi ovce rejskimi društvi. Prav tako je 25. marca potekal letni občni zbor Zgornjesavin-jskega govedorejskega društva v Zadružnem domu v Novi Štifti. Poleg poročil, ki so jih pripravili predsednik društva, blagajnik in predsednik nadzornega odbora je bilo podano tudi poročila selekcijske in reprodukcijske službe. Zavarovalnici Triglav in Maribor sta zavarovance seznanili s pogoji za-varovanja živine. Udeleženka občnega zbora je bila tudi mag. Marija Klopčič iz Biotehniške fakultete, ki nam je pripravljena pomagati pri pridobitvi blagovne znamke za vole, vzrejene na planinski paši. Društvo si je na občnem zboru zastavilo tudi plan dela za leto 1998. Zelo zanimiva je bila razprava, v kateri so rejci predstavili svoje probleme. Namen društva je, da združuje rejce goved v Zgornji Savinjski dolini v skupnem načrtnem delu za izboljšanje kakovosti goved in gospodarnosti reje govejih čred. S svojim strokovnim delom se društvo vključuje v načrt razvoja govedoreje v Zgornji Savinjski dolini. Kmetijska svetovalna služba Savinjske novice 833-230 OBVESTILO Radi bi vas opozorili na možnost uveljavljanja premije za krave dojilje, planinsko pašo, ovce in konje (premija za kobile za prirejo in vzrejo žrebet vseh pasem v okviru selekcijskega programa, tudi za nižinske kmetije). Za vse omenjene premije moramo pripraviti najavo do 1. maja 1998, za planinsko pašo pa do 1. junija 1998. Prosimo, da tisti, ki se še niste oglasili na sedežih kmetijske svetovalne službe, to storite čim prej. Hkrati vas obveščamo, da organiziramo tečaj VARNO DELO STRAKTORJI IN TRAKTORSKIMI PRIKUUČKI. Začetek tečaja bo v petek, 17. 4. 1998 ob 16. uri v sejni sobi Zadružnega doma Ljubno. Prijave zbira Kmetijska svetovalna služba Mozirje, telefon 832 251 in 841 003 do 10.4. 1998 Kmetijska svetovalna služba PRIPRAVILI SMO: veliko izbiro grmovnic in drevnin, gnojil, substratov, okrasnih loncev, korit, vrtnih mrež in opor ter sredstev za zaščito rastlin. Svetujemo, načrtujemo in zasadimo na vam in naravi prijazen način, vabljeni! Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-i2h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331 J ZAVOD ZA ^ GOZDOVE / SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Posek gozdnega drevja brez odobritve Ko sem pristal na to, da napišem nekaj o poseku gozdnega drevja brez odobritve Zavoda za gozdove Slovenije (po domače pravimo takemu poseku črna sečnja), sem se zavedal, da to marsikomu ne bo všeč. Vendar se je obseg teh posekov v zadnjem času zelo razmahnil, kar gozdovom močno škoduje. Zato je prav, da lastnike gozdov in javnost seznanimo z negativnimi posledicami nestrokovne sečnje v gozdovih. Vsi želimo, da bi bili gozdovi zdravi, vitalni in bogati. Osnovni inštrument usmerjanja razvoj a gozdov v zaželeno smer je sečnja drevja, ki mora biti usmerjana strokovno in načrtno. Zato je država predvidela gozdarsko službo in obvezno izbiro gozdnega drevja (odka-zilo) s strani Zavoda za gozdove Slovenije. Izbira za posek se opravi na osnovi gozdarskih načrtov, stan-jasestojev in potreb lastnika gozda. 0 izbiri se izda odločba v upravnem postopku. Zaradi težkih ekonomskih razmer v kmetijstvu in vse večjih potreb nekaterih lastnikov gozdov po denarju, se mnogi lastniki gozdov odločajo zapovečan posek v svojem gozdu. Ker je možni posek za vsak gozd omejen glede na prirastek, vse več lastnikov seka drevje brez odobritve. Na Zavodu za gozdove smo analizirali podatke za pretekla leta in prvo trimesečje letošnjega leta. Podatki so zelo zaskrbljujoči. V goz- dovih na območju upravne enote Mozirje smo v letu 1997 pri rednem in izrednem nadzoru gozdov odkrili skoraj 9-000 m5 poseka gozdnega drevjabrez odobritve. To znašasko-raj 13 % evidentiranega poseka v zasebnih gozdovih. Že ta številka ni majhna, vendar predstavlja le evidentiran posek brez odobritve. V resnici je neodobrenega poseka še veliko več. Na osnovi podatkov o lesni predelavi, odkupu lesa, kontrolnih prevzemov sečišč in drugih podatkov ocenjujemo, da znaša neodobren posek od 20 % do 30 % vsega poseka v zasebnih gozdovih. Količina tega poseka vztrajno narašča! V čem je problem? Osnovni problem teh posekov je, da se seka predvsem debelo drevje! Volumen tako posekanega drevja znaša 1,17 m* (neto) in je za več kot polovico večji od volumna drevja pri redni sečnji, ki znaša 0,74 m3 (neto). Pretiran posek debelega drevja siromaši gozdove. Pregovor pravi; »Les na (debelem) lesu raste.« Debelo drevje je stabilizator gozda v ekološkem in ekonomskem smislu. Brez debelega drevja gozd ne funkcionira v celoti. Če bi to primerjali s človeško družbo, bi pretiran posek debelega drevja lahko primerjali z »begom možganov«. Družba brez znanstvenikov, inženirjev, zdravnikov in učiteljev ne funkcionira in nazaduje. Večinoma poskušajo lastniki sečnjo prikriti na tak način, da sekajo razpršeno. Nekaj dreves tukaj, nekaj tam. Na videz se v gozdu nič ne pozna, vendar lesna zaloga gozdov vztrajno pada, gozdovi so vse bolj siromašni. Posledice teh sečenj bodo vidne še nekaj desetletij, tako, kotse še danes poznajo posledice eolskih sečenj v času gospodarske krize v tridesetih letih. Vsak lastnik gozda se mora zavedati, da je gozdove dobil v upravljanje od svojih vnukov. Odločitev, kakšne gozdove jim bo zapustil, je v njegovih rokah! Tisti, ki seka drevje brez odobritve, pri tem izbira pretežno najkvalitetnejše drevesa. Siromaši se genetska struktura sestojev. Manj vredno, poškodovano in bolno drevje ostaja v gozdu. Zlasti je to vidno pri listavcih. V gozdu ostaja celo manj kvaliteten les. Pri takih nenačrtnih sečnjah prihaja včasih do veliko površinske nenačrtne pomladitve, še večkrat pa do »zapleveljenja«. Tla so zarasla z grmovjem, z zelišči in s travami, zato pomlajevanja ni. Najbolj so prizadeta najboljša rastišča, saj tam raste najboljši les, kar je dvojna škoda. Les se poseka prezgodaj, lesna zaloga na teh rastiščih Kotiček za ženske je tako zelo nizka. Strošek sadnje, nege in varstva nasada je na teh rastiščih zelo velik. Intenzivnejši poseki so tudi ob cestah in vlakah. Ti deli gozdov se predhodno pomladijo. Kasneje pa se skozi pomlajene površine spravlja les iz oddaljenih predelov gozda. To povzroči velike poškodbe na mladovju. Naše gozdove ogrožajo naravne ujme, škodljivci in emisije strupenih plinov, zato so zelo občutljivi. S posekom debelega drevja njihovo stabilnost samo poslabšujemo. Ogrožena je trajnost gozdov in njihovih funkcij. Zavedamo se, da je ekonomski položaj podeželskega prebivalstva težka, vendar je nakazan izhod v sili, kar prekomerne sečnje brez odobritve so, zelo varljiv. Ekonomsko in socialno varnost dajejo lastnikom zgolj načrtno gospodarjenj gozdovi. Večji dohodek iz gozda lahko pridobi lastnik z racionalno gozdno proizvodnjo, zlasti pa z intenzivno nego mladega gozda, saj bo tak gozd bolj zdrav, stabilen in kvaliteten, zato bo dajal več kvalitetnejšega lesa. Vodja krajevne enote Gornji Grad; Marijan DENŠA, dipl. inž. gozd. Oblike obraza in korekcije Podolgovat obraz Podolgovat obraz je dolg in ozek, včasih kar nekako žalosten. Potrebno gaje razširiti in nekoliko skrajšati. Pri tem nam spet pomagata svetel in temen tekoč puder, temen in svetel korektor in seveda rdečilo za lica. -Najprej nanesemo na obraz običajni tekoči puder kot podlago za ličenje __ .te«""' ( A>, r*»$irfr*o I \l / / ' Trn I TZZZt / .te**»»«"*0 tmniina - Vrh čela in dno brade potemnimo s tekočim pudrom, ki je za odtenek temnejši od osnove. - Pri podolgovati obliki obraza je ponavadi tudi nos nekoliko predolg. Obliko nosu lahko popravljamo samo, če je nos popolnoma raven. Pod vsakim očesom naredimo vodoravno črto s temnejšim korektorjem, potemnimo pa tudi spodnji del nosu. Zelo pomembno je, da skrbno zabrišemo prehod med temnim korektorjem ali temnim tekočim pudrom in svetlo osnovo. - Obrvi podaljšamo s svinčnikom (najbolje temno rjave barve) in jih poskusimo na robovih malo dvigniti. - Pri tej obliki obraza si lahko privoščimo t.i. mačje oči, kar pomeni, da spodnjo obrobo očesa podaljšamo malo navzgor. - Lepo je, če spodnjo ustnico malo poudarimo in jo naredimo bolj polno s pomočjo svetlega ( belega) pudra v prahu ali sence za oči, ki jo nanesemo v sredino spodnje ustnice. - Rdečilo za lica nanašamo v vodoravnih črtah, da razširimo obraz. (Naslednjič: Obraz v obliki spodnjega trikotnika (hruškast obraz) Nevenka Breznik NOVICE SO ZAPISALE: v Nazarju nova tovarna Že dolgoletna želja prebivalcev Gornje Savinjske doline, pa tudi resna gospodarska potreba je, postaviti v tem predelu kako moderno tovarno, da ne bi bili vezani samo na lesno industrijo, kmetijstvo in razvijajoči se turizem. Iz te želje ter potrebe TGO GORENJA iz Velenja, da proizvaja doma nekatere polizdelke, ki jih sedaj uvaža in da popestri svojo proizvodnjo, se je porodila ideja o sodelovanju pri izgradnji nove tovarne v mozirski občini. V prvi fazi so predvideni za to tovarno trije programi. Prvi program bi bil izdelovanje nalepk, oziroma raznih okrasnih in reklamnih ploščic ter napisov iz posebno obdelanega aluminija, plastike in papirja, ki jih morajo sedaj mnoge tovarne, med njimi tudi TGO GORENJE, uvažati. Še bolj perspektiven je morda drugi oddelek, to je oddelek za plastiko. Izdelovali bi razne profile in predmete iz plastike za potrebe TGO GORENJA in ostalo industrijo. Na istih strojih pa je mogoče izdelovati tudi profile in predmete iz plastike za širšo potrošnjo. Tako so odprte neizmerne možnosti za izbiro artiklov proizvodnje. Kot tretja, posebno zanimiva proizvodnja, bi bilo izdelovanje malih gospodinjskih aparatov. Leti bi dopolnili proizvodnjo ostalih gospodinjskih aparatov TGO GORENJE, tako da bi si lahko vsaka družina opremila svoje gospodinjstvo izključno z izdelki TGO GORNEJE. V tem oddelku bi bilo zaposlene največ delovne sile, ker je tu pač največ dela, ki ga ne morejo opraviti stroji. Tudi v tem oddelku bi začeli samo z enim izdelkom, nato pa osvajali ostale, drugega za drugim, z neustavljivim tempom, kot to dela TGO GORENJE. Ob skromnem začetku bi tu našlo zaposlitev okrog 15 0 lj udi, to število pa bi, vzporedno z naraščanjem proizvodnje, naraščalo. Ta tovarna bi bila izredno velikega pridobitev za Gornjo Savinjsko dolino, saj odpira kar tri, tod pov- sem nove panoge industrije, katerih vsaka ima veliko perspektivo in skoraj neomejene možnosti razširitve. Še poseben čar pa da tovarni elegantnost in čis tost proizvodnje. Pokvarila ne bo niti zraka, niti vode, niti idilične lepote ob gornjem toku Savinje. Tako ne bo škodoval turizmu, ki je poleg lesa in kmetijstva glavni vir zaslužka. Strokovnjaki iz TGO GORENJE so idejni načrt že izdelali, določene težave pa so z investicijami. Velik del potrebnih sredstev bo prispeva-la tovarna GORENJE, po svojih močeh pa je priskočila na pomoč Skupščina občine Mozirje in angažirala razne gospodarske organizacije v občini, vendar to še ni dovolj, saj najmodernejši stroji, s katerimi bo ta tovarna opremljena, veliko stanejo. Pobudniki tega sodelovanja vztrajno iščejo nove možnosti financiranja. Prepričani smo, da se bodo prepotrebna sredstva vendarle našla, saj bo tako naložena investicija rodila za vsakogar stoteren sad. Z izgradnjo bi začeli zgodaj spomladi leta 1970, sredi istega leta pa bi tovarna že zalagala tržišče s svoj imi izdelki. Janez NAVODNIK dipl. ing. kem. TGO GORENJE engineering FEBRUAR 1970 Pa je spet pomlad. Sprva malce mrzla in neprijazna, a dan današnji topla in s soncem obsijana. Konec je meseca marca, v katerem je bolj kot sicer opažena žena, mati ali dekle. Malo šopkov, cvetja in nežnih besed nam dobro dene in tudi prisrčneprireditve so nekaj kar osrečuje. V goste nasje povabil Nazarski vrtec in tako sta nastali ti dve reportaži. Obisk najstarejših mamic v Občini in dogodek n a o d -r u ob materinskem dnevu. Ker ste bili naši mladi dopisniki zelo pridni, se zelo trudim, da bi objavila kar najhitreje vaše zanimive prispevke. Naslednjič vam bom prihranila več prostora danes pa vam in vašim prijateljem v ogled tale dva prispevka. Na skrajni levi se v branje ponuja čisti sveži Ej! Pa veliko sveže pomladanske zaljubljenosti želim in čim manj spomladanske utrujenosti. Čao. VNazarjih so otroci iz vrtca odšli in obiskali kar lepo število mamic in žena, ki so na jesen svojega življenja z velikim veseljem sprejele malčke na svojih domovih. S skromnimi darilci in s prisrčnimi besedami so otroci ženam pričarali lep življenjski dogodek, ki bo bogatil njihove dolgoletne zapise življenja. Pri vseh obiskanih mamah in ženah so se otroci tudi slikali, zato lahko vidiš kje vse so bili. Drobne pozornosti dajejo občutek sreče in se hranijo med dragocenostmi spomina. Vpetek pa so malčki iz vrtca Nazarje nastopili na odru, na javni enourni proslavi z naslovom Pozdravljen pomladni dan. Zopet je bilo lepo in zanimivo za vse obiskovalce. Še posebej pa so lahko bile ponosne na svoje otroke njihove mamice. Vsi, od najmanjših do starejših, so pokazali kaj znajo in njihove pesmice, recitacije, igrice in plesni koraki, so naleteli na zadovoljno ploskanje gledalcev. Zanimiva oblačila so malčke spremenila v sončke, zvončke... ali pa preprosto v prikupne folklorne plesalce in simpatične plesalke in plesalce ritmične skupine. Sicer pa smo vse lepo ovekovečili in si lahko ogledaš na posnetkih. Toliko iz Nazarskega vrtca. Vsem prizadevnim otrokom, ki ste kakorkoli s pozornostjo obdarili kogar koli na tem svetu se v imenu vseh obdarjenih prisrčno zahvaljujem. Naslednjič pa se na tej strani dobimo na Rockžuru "Black Summerjevih". Za bralce do 7 let manj zanimivo. Ureja: Slavica Slapnik INVENTURA Ob koncu leta se radi spominjamo, kaj nam je pustilo iztekajoče se leto. Tudi jaz sem naredil inventuro in razmislil, koga sem razžalil, koga razveselil, koga... RAZVESELIL SEM... mamo, ker sem ji pomagal pri pospravljanju. Mama je bila zato zelo vesela, zato mi je podarila čokolado. UŽALIL SEM... brata. Zafrkaval sem ga, da je spaka. Viktorja je to užalilo. Zagrozil mi je, da bo o meni napisal pesem z naslovom Štefuc. POMAGAL SEM... mravlji. Zlobna kokoš seje spravilana mravljo. Jaz junak sem mravljo spravil na travico. Skrbno sem jo prenesel v mravljišče. Slava meni! NAJBOLJ SEM RAZJEZIL... sošolca Uroša. Ta me je napadel na poti iz šole. Potisnil me je v hišo. Komaj sem se ujel. Že v naslednjem trenutku pa sem ga jaz porinil. Poletel je čez jarek in strmoglavil na travo. Bil je zelo jezen. NAJBOLJ SEM PONOSEN... na 3- mesto v teku na 600 m. Trdo sem se boril do zadnjega koraka. Le dva sošolca sta bila hitrejša od mene. NAJLEPŠI DOGODK. V najlepšem spominu mi je ostal dogodek, ko smo šli na naravoslovni dan v Ormož in Ptuj. Prvič sem se peljal z avtobusom na tako dolgo pot. Ogledali smo si značilnosti panonskega sveta, Ptujski grad in obiskali lončarja. Najbolj fino pa je bilo na kosilu v lepi gostilni. V letu1998 SI ŽELIM sreče, zdravja, lepih uspehov in miru. NE ŽELIM SI vojne. Vojna je kruta in grozna. Povsod naletimo na ljudi v solzah. Štefan Šurk 3. razred OŠ Nova Štifta ZIMSKE POČITNICE NA DEBELEM RTIČU Letos v zimskih počitnicah je bilo v okviru Rdečega križa prvo srečanje osnovnošolskih otrok na Debelem Rtiču. Med njimi sem bila tudi jaz. V šoli mi je razredničarka povedala, da imam priložnost iti na Debeli Rtič. Bila sem navdušena. To sem doma povedala in starši so bili za to, da grem. Na začetku me je bilo malo strah, kako se bom spoznala z drugimi otroki. V nedeljo, 22. februarja, smo ob 16.30 uri krenili z Glazije v Celju. Iz Celja na Debeli Rtič smo se odpeljali z avtobusom. Iz vsake osnovne šole v Zgornji Savinjski dolini je šel po en učenec. S temi učenci sem se spoznala na avtobusu. Bili smo različno stari, a to ni bila ovira, da ne bi bili prijatelji. Ob 19. uri smo dobro razpoloženi prišli na Debeli Rtič. Tam nas je že čakala večerja. Po starosti so nas razdelili v sobe in skupine. V sobi smo bili skupaj trije ali štirje. V ponedeljek smo vstali ob 7.45 in odšli na zajtrk. Od 9 -12. ure smo si ogledali okolico in tudi obalo, ki mi je bila zelo všeč. Ob obali na majhnih bregovih so rasla razna drevesa. Ob 12.15 je sledilo kosilo, za tem pa počitek, ki je trajal do 15.30. Po počitku so izbirali plavalce, med njimi sem bila tudi jaz, da smo mlajše učili plavat. Ob 18. uri smo imeli večerjo, nato pa spoznavni večer. Vsaka skupina je nekaj zapela in zaplesala. Ob 22. uri smo šli spat. V torek zjutraj smo po zajtrku odšli peš v Ankaran. Sprehod smo zaključili do kosila. Zvečer smo imeli pustni ples. Kuharice so nam posodile halje, da smo lahko bili zdravnice, čistilke, kuharice ali kaj podobnega. Plesali smo in se zabavali. V sredo zjutraj smo se sprehodili ob obali ter nabrali školjk. Zvečer nas je obiskal Vili Resnik, ki nas je zabaval do poznih ur. V četrtek zjutraj smo se z ladjo odpeljali v Koper ter si tam ogledali stari del mesta. Hodili smo po trgovinah. Do kosila smo se vrnili v hotel. Plavanje smo učili vsak dan od 15.30 do 1730. Jaz sem učila sedemletno Anjo in osemletnega Aleksandra. Na koncu sta znala oba plavati. V petek in v soboto zvečer smo imeli ples, ob popoldnevu pa kratke sprehode. V nedeljo zjutraj smo pripravili potovalne torbe, počakali na kosilo in se po njem vrnili domov. Na začetku sem že povedala, da me je bilo malo strah, kako se bom spoznala z ostalimi udeleženci izleta, vendar zdaj vem, da to ni bila nobena težava. Zelo nam je bilo težko ločiti se in zaključiti naše lepe počitnice. Vesela sem, da sem bila izbrana. Želim si, da bi še kdaj imela takšne počitnice, kot so bile letošnje. Mojca Žlebnik 7. a razred, OŠ Gornji Grad E j ! sjjg; " T * 3*'*. Agropopovci spet presenečajo. Tokrat z novim videospotom za skladbo Pimpek. Posneli so ga na priročnih in odročnih krajih, kjer so sceno bogatili traktorji in prikolice. Glavno vlogo je odigral Aleš Klinar, ki se je pod vodstvom režiserja Mirka Simoča vživel v vlogo vaškega posebneža in idola vseh deklet na vasi. Potem je tu še ena blazno seksi deklina, športni avtomobil, skratka vse, kar lahko zmeša še tako močno kmečko srce. Videospot si že lahko ogledate na TV ekranih. Prva dama slovenske pevske scene, odločna Helena Blagne Zaman, je izdala novo zgoščenko Primadona. Pri tem so sodelovali mnogi znani slovenski ustvarjalci, med drugimi tudi av-t o r j a Heleninih uspešnic Vojko Sfiligoj in M a t j a ž Vlašič. Helena torej kljub svoj emu drugemu stanj u ne počiva . Enako velja za Marto Zore, ki je pred kratkim izdala svoj drugi album z naslovom Povej mi, zakaj. Na novi plošči se prvič predstavlja tudi kot saksofonistka in ne samo kot pevka in avtorica glasbe.Njena plošča je tokrat nekoliko drugačna, predvsem je nekaj skladb hitrejših in bolj trdih. Večino pesmi je prispevala Miša Čer-mak, naslovno skladbo pa je tokrat prispeval Adi Smolar. Na koncu pa še dobra novica za vse oboževalce pred sedmimi leti razpadle skupine Talk Talk. Spominjamo se je predvsem po uspešnicah It's my life in Shame. Pred kratkim se je na glasbeno sceno vrnil pevec Mark Hollis.Vendar njegova glasba ni nadaljevanje pop uspešnic skupina Talk Talk, ampak globoko čustveno interpretiranje, namenjeno le za posebne priložnosti. Alenka ' %*<[ LK Indiana Logarska dolina “Indijanska pomlad” z evropskim rekordom Začela se je letošnja letna lokostrelska sezona in z njo so prišli prvi letošnji uspehi članov LK Indiana iz Logarske doline. Slednji so se 21. marca udeležili tekme za Alpski pokal v disciplini 3D, ki je bila v Poreču in na kateri je sodelovalo sto tekmovalcev iz sedmih držav. Lokostrelci in samostrelci LK Indiana so na tej tekmi dokazali, da sodijo med najboljše pri nas in v Evropi. To še zlasti velja zajanka Pinterja, ki je z lovskim samostrelom dosegel nov evropski rekord - 354 točk. Takoj za njim se je na drugo mesto uvrstil Stane Saksida, ki je z rezultatom 343 točk prav tako presegel dotedanji evropski rekord. Uspeh članov LK Indiana je dopolnil Karli Gradišnik, ki je v stilu compound neomejeno osvojil drugo mesto. Zdaj čaka “indijanske” lokostrelce nova preizkušnja v Novem Mestu, nato pa tekma za Alpski pokal v Italiji. KF LK Gornji Grad Dvakrat izboljšan državni rekord Zareta Krajnca Gornjegrajski lokostrelci so začeli letošnje sezono obetavno in z nekaj odmevnimi rezultati. Na mladinskem državnem prvenstvu v Ilirski Bistrici sta Jože Tevž pri kadetih v kategoriji goli lok in Matej Zupanc pri mladincih v olimpijskem slogu pristreljala odlični drugi mesti. Na ekipnem članskem državnem prvenstvu v Kamniku so Gornjegra-jci v zasedbi Krajnc, Knap in Tevž zasedli četrto mesto, ekipa v olimpijskem slogu (Čolnar, Zupanc, Majko) se je uvrstila na tretje mesto, ekipa v olimpijskem slogu (B. Kolar, A. Kolar, Urlep) pa se je tokrat morala zadovoljiti z devetim mestom. Še vedno ostaja številka ena slovenskega lokostrelstva Žare Krajnc. Na članskem državnem prvenstvu, v Mariboru nekakšnem zaključku zimske sezone, je Krajnc z dvema državnima rekordoma ponovno deklasiral vso konkurenco. Prvega je pristreljal že v kvalifikacijah, saj je od 600 možnih zadel 543 krogov in pustil zasledovalce daleč zadaj. Očitno je to bil dan Žareta Krajnca. V polfinalnih obračunih je očitno prekosil sebe samega in od 120 možnih potrdil kar 106 krogov. Upati je, da bo Krajnc svojo formo uspel zadržati do svetovnega in evropskega prvenstva. Po vseh rekordih in uspehih, ki si jih je pristreljal v bogati lokostrelski karieri, mu manjka samo še odličje z največjega tekmovanja. Savinjčan Krajevna liga Nazarje Rezultati 12. kola: Peklenščki: Prodajni center 0:3 bb, Kokarje Quattro: Odpisani 1:0, Pobrežje : Metka-Bohač-T 2:0, Wyatt: Mladost 7:3, Kokarje: Avtoelektrika Bitenc-Erbo 1:4, Derby :Joples 2:7. Lestvica po 12. kolu: 1. Wyatt 32, 2. Joples 32, 3. Kokarje Quattro 30, 4. Prodajni center 24, 5. Kokarje 22,6. AE Bitenc-Erbo 22, 7. Mladost 18, 8. Pobrežje 12, 9- Metka-Bohač-T 9,10. Derby 6,11. Peklenščki 4,12. Odpisani 2. Franjo Pukart LK Mozirje Še en uspeh mozirskih lokostrelcev Že kar vajeni smo uspehov, ki jih lokostrelci mozirskega lokostrelskega kluba dosegajo v Sloveniji pa tudi izven njenih meja. Zadnjega izmed njih so dosegli 29- marca. To nedeljo je Ljubljanski lokostrelski klub organiziral 1. turnir za Slovenski pokal za sezono 98 v disciplini poljsko streljanje. Člani mozirskega kluba so dosegli naslednja mesta: 4. Dušan Perhač, 8. Štefan Ošep, 14. Marko Satler in 20. Ivan Šket. Med članicami je prvo mesto zasedla Jožica Emeršič iz Polzele, drugo pa Bernarda Zemljak. V konkurenci veteranov je zmagal Miro Borštner, Janez Pelko pa je zasedel 3- mesto. Trenutni vrstni red za Slovenski pokal; člani: 2. Ošep, 3. Perhač; članice: 2. Zemljak; veterani: 1. Borštner, 3. Pelko. To soboto in nedeljo nastopa slov-enska reprezentanca na velikem mednarodnem turnirju v Firencah v Italiji. Nastopila bosta tudi člana LK Mozirje - Perhač in Zemljakova. Benjamin Kanjir Smučarsko tekmovanje na Golteh Za svinjsko glavo in opuleno kuro Sindikat delavcev Zavoda za gozdove in društvo gozdarjev sta kljub muhasti zimi in pomanjkanju snega tudi letos izvedla tradicionalni smučarski veleslalom za kmete in dobavitelje lesa. Tekmovanje je potekalo 6. marca na Golteh. V prečudovitem sončnem vremenu se je za veleslalom na zelo dobro pripravljeni progi, zasluga in zahvala zanjo gre delavcem smučišča na Golteh, prijavilo 90 tekmovalcev, od katerih jih je progo pravilno presmučalo 72. Rezultati: Člani 16 do 35 let: 1. Tomaž Robnik (Luče), 2. Albin Herlan (Nazarje), 3. Janez Presečnik (Gornji Grad). Člani 36 do 49 let: 1. Jelko Suhovršnik (Gornji Grad), 2. Franc Strmčnik (Luče), 3-Jakob Matijovc (Luče). Člani 50 do 100 let: 1. Albin Robnik (Luče), 2. Rafko Krznar (Gornji Grad), 3- Ivan Rakun (Nazarje). Ženske 16 do 30 let: 1. Ida Bitenc (Nazarje), 2. Pavla Voler (Luče), 3- Marjana Hriberšek (Nazarje). Ženske 31 do 50 let: 1. Bernarda Suhovršnik (Gornji Grad). Skupinski pokal je osvojila enota iz Luč. Zmagovalec in dobitnik trofe-je “svinjska glava” je bil Pavel Goličnik iz Šmihela, zmagovalka in dobitnica “opulene kure” pa Mihaele Kovač iz Mozirja. Organizatorja se zahvaljujeta vsem pokroviteljem: Leskomu Nazarje, Gozdnemu gospodarstvu Nazarje in Zadrugi Mozirje, da so omogočili to množično in veselo tekmovanje. Veliko število udeležencev ju zavezuje, da veleslalom za svinjsko glavo in opuleno kuro organizirata tudi prihodnje leto. MJ Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri zahvalah in malih oglasih. Obvestilo S poslovanjem preneha z 20.6.1998 Trgovina Moznar, Danica Černelič s.p., Lepa njiva 70, p. Šoštanj. Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Začetek spomladanskega dela Ljubitelji malega nogometa bodo lahko ob petkih popoldan spet prišli na svoj račun, saj se danes začenja spomladanski del zgornjesavinjske lige v sezoni 1997/98. Kot vsako leto smo tudi tokrat pred pričetkom opravili sestanek z vsemi kapetani in vodji ekip, na katerem smo se dogovorili o poteku spomladanskega dela, pregledali razpored tekem in opravili mini prestopni rok za dva igralca, ki jih ekipa lahko prijavi na novo. Podali smo tudi nekaj smernic, ki naj bi jih v organizacijskem smislu upoštevali v prihodnjih sezonah. Odigrana je bila tudi zaostala tekma 6. kola med ekipama Davidovega hrama in Kokarjami, ki smo jo v jesenskem delu preložili zaradi tragične smrti Jožeta Colnariča. Po prvih vtisih smo dobili občutek, da ekipi tudi v zimskem času nista mirovali, saj smo bili priča zelo dobremu in kvalitetnemu srečanju. Po začetnem otipavanju nasprotnikov so pobudo prevzeli starejši in izkušenejši Kokarčani ter po lepi akciji kmalu povedli. Sledilo je obdobje atraktivne in izenačene igre, vendar se mreži nista zatresli. V drugem polčasu smo videli hud pritisk igralcev Davidovega hrama, ki so po dveh stativah le uspeli izenačiti izid. Zaključek tekme je spet pripadel dokaj maloštevilni ekipi Kokarij, vendar pa je na njihove nevarne strele odlično reagiral najboljši igralec tekme, vratarToni Čeplak. Rezultat je tako ostal nespremenjen, delitev točk pa je bila tudi naj primerne jša. Za osvežitev spomina izgleda lestvica pred nadaljevanjem takole: 1. Zadruga Mozirje 9 801 36:11 (-*-25) 24 2. Kokarje 9 441 22:14 (+8) 16 3. Zalugnca 9 513 28:22 (+6) 16 4. Razborje 9 423 28:19 (+9) 14 5. Solčava 9 423 27:22 (+5) 14 6. Polda’s - West Blue Jeans 9 414 24:21 (+3) 13 7. Policija 9 414 24:30 (-6) 13 8. Davidov brani 9 225 15:25 (-10) 6 (-2) 9. Avtoelektrika Bitenc 9 207 14:39 (-25) 6 10. Foršt 9 036 13:28 (-15) 3 Pari današnjega 10. kola: 17.00 Policija: Kokarje, 17.50 Zadruga Mozirje: Razborje, 18.40 Zalugnca: Foršt, 19-30 Avtoelektrika Bitenc: Polda’s- West Blue Jeans, 20.20 Davidov hram: Solčava. Komisar lige: Franjo Pukart VRTNARSTVO IN S?/) V Loke pri Mozirju 24 CVETLIČARSTVO fTCCds Tel. 063/832-740 vam to pomlad ponuja: - okrasne rastline za balkone in okna - enoletnice in trajnice za cvetlične grede in grobove - cvetoče rastline v posodah in obešankah - po želji vam zasadimo cvetlične zaboje - nudimo vam tudi različne zelenjadne sadike od solate, zelja, cvetače..., do paradižnika, feferonov in paPr'ke 'l/e&elč ovi&eya o&Cdfat,! OŠ Fran Kocbek Gornji Grad Šola smučanja tudi letos žira Kljub pomanjkanju snega v letošnji zimi smo se učenci vseh treh petih razredov OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad udeležili zimske šole smučanja na Golteh. Kar 46 se nas je vsako jutro zapod-lilo na smučišča v spremstvu učiteljev smučanja. Šola je trajala cel teden. Vsako jutro smo se po izdatni malici odpravili z avtobusom proti Žekovcu. Prvi dan smo imeli bolj ali manj mešane občutke glede debeline snežne odeje in ostalih razmer, a so se naši dvomi kaj kmalu razblinili, saj so smučarski delavci na Golteh poskrbeli, da smo lahko smučali, kot se spodobi. Vsako noč so s topovi naredili nekaj dodatnega umetnega snega in nam omogočili prijetno smuko. Tudi vreme je bilo kot naročeno, saj nas je kljub zelo mrzlim jutrom vsak dan v tednu spremljalo sonce. Veselo smo se torej spuščali po smučinah Medvedjaka in Starih stan vsi, dobri smučarji in tisti, ki so na smuči v tem tednu stopili prvič. Užitki so bili neizmerni. Kot pa se spodobi za zadnji dan, smo tudi mi pripravili nakoncu pravo tekmovanje v veleslalomu za vse udeležence. Seveda smo dobili tudi prve tri zmagovalce, a zmagovalci smo bib vsi, ki smo se pripeljali v cilj. Srečno smo jo odnesli tudi brez poškodb, kar je poglavitno. Tudi tisti sošolci, ki se šole smučanja niso udeležili, so se nam pridružili v sredo in se sprehodili ob spremstvu gospe Tesovnikove do Mozirske koče. Tako so se tudi oni naužili malce zimske idile. Zahvaljujemo se tudi gospodu ravnatelju, ki je kljub slabim obetom stvar organizacije izpeljal odlično. Zatorej, za konec nič drugega kot športni pozdrav in nasvidenje prihodnje leto. Hajdeja Brglez Športno društvo “VRBOVEC” Nazarje MARATONSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU V počastitev 27. aprila - DNEVA UPORA PROTI OKUPATORJU in 1. maja - PRAZNIKA DELA organiziramo 20. maraton oziroma celodnevni turnir v malem nogometu. Pokrovitelj turnirja sta Občina Nazarje in Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenje. Turnir se bo pričel 30.4.1998 ob 18. uri na športnem igrišču v Nazarjah, končal pa 1.5.1998 v večernih urah. Prijavnina za turnir znaša 10.000 SIT in se plača v gotovini ali na žiro račun društva (ŽR: 52810-678-54586) pred izvršenim žrebanjem. Prijave sprejemamo do 28.4.1998 na naslov Športno društvo “VRBOVEC” Nazarje, 3331 Nazarje, ali pa tik pred žrebanjem, ki bo izvedeno 28.4.1998 ob 18. uri v prostorih Športnega društva (ob športnem igrišču). Na žrebanje bodo predstavljena pravila, ki bodo veljala na turnirju. Nagrade za najboljše štiri ekipe: 1. mesto: 90.000,00 SIT in pokal v trajno last 2. mesto: 40.000,00 SIT in pokal v trajno last 3. mesto: 20.000,00 SIT in pokal v trajno last 4. mesto: 10.000,00 SIT Te ekipe prejmejo tudi priznanja dništva. Pokala in priznanji prejmeta tudi najboljši strelec in vratar. Dodatne informacije lahko dobite osebno na igrišču ŠD “VRBOVEC” Nazarje ali po telefonu na številko (063) 42 31 429 (dopoldan), Tomaž KRIŽNIK. Športno društvo “VRBOVEC” Nazarje ZAGORELA PAT.ETA S KROGLICAMI 26.marca ob 2.45 uri je bila Policijska postaja Mozirje s strani gasilca, Ivana T. obveščena, da je na skladiščnem prostoru v podjetju Glin Nazarje nastal požar na paleti s kroglicami, ki jih rabijo za izdelovanje črnilnih vložkov v podjetju Viva. Požar je gasilec sam pogasil, nastala pa je večj a materialna škoda. Kako je prišlo do požara, bo pokazala nadaljnja preiskava. ODPELJAN V PROSTORE ZA PRIDRŽANJE 26. marca ob 23.15 uri so policisti PP Mozirje pri kontroli cestnega prometa ustavili voznika osebnega avtomobila, Gorazda G. z Ljubnega ob Savinji, kateremu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti. Preizkus je odklonil, prav tako je odklonil strokovni pregled. Gorazdu G. je bila zaradi tega prepovedana nadaljnja vožnja, ki pa je ni upošteval in se je hotel odpeljati naprej, prav tako pa se je pri postopku s policisti nesramno vedel. Zaradi tega je bil odpeljan v prostore za pridržanje. PROMETNA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM IN POBEGOM 20. marca okoli 21 ure se je na regionalni cesti izven naselja Luče pripetila prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, materialna škoda na vozilu pa znaša okoli 50.000 tolarjev. 2 2-letni Peter S. iz Logarske Doline je vozil z osebnim avtomobilom po regionalni cesti iz smeri Solčave proti Lučam. Izven naselja Luče je v levem preglednem ovinku trčil v pešca, 35-letnega Franca D. iz Raduhe, ki je hodil po levi strani vozišča v smeri Solčave. Po trčenju je pešca odbilo izven vozišča v potok Struga, kjer so ga občani naslednji dan ob 9 uri našli mrtvega. Po trčenju je Peter zapeljal desno izven vozišča, kjer je trčil v skale. Voznik Peter in njegov mladoletni sopotnik Boštjan V. sta poškodovano vozilo pustila na parkirnem prostoru v Lučah in odšla s kraja nesreče, ne da bi nudila pomoč poškodovanemu pešcu. Policisti so ob pomoči občanov pobeglega voznika še isti dan izsledili. TATVINA IZ KLETI V času od 21. do 28. marca je neznanec iz odklenjene kleti stanovanjske hiše v kraju Poljane, ukradel motorno žago znamke Tomos Husq-varna, kotno brusilko in ročno orodje. Z dejanjem je lastnika Franca M. oškodoval za okoli 35.000 tolarjev. Knjiga Aleksandra Videčnika ' Zgornjesavinjske V1STOR1JE JE NAPRODAJ V KNJIŽNICI Mozirje. Cesta Ljubno-Luče in Pavličevo sedlo V različnih časopisih se že nekaj časa pojavljajo različne domneve glede možnosti nadaljevanja rekonstrukcije ceste Ljubno-Luče in mejnega prehoda Pavličevo sedlo. Glede na to, da so vsa usklajevanja proračuna praktično končana, prepričan pa sem, da bo tak proračun sprejet tudi ob končnem potrjevanju v Državnem zboru, lahko z zadovoljstvom pojasnim, da se bo pričela rekonstrukcija obeh odsekov v letošnjem letu. Za cesto Ljubno-Luče nam je pri koa-licijskem usklajevanju v Državnem zboru (predlog amandmaja pa je poleg matičnega parlamentarnega odbora - Odbora za infrastrukturo in okolje podprla tudi Vlada) uspelo zagotoviti za leto 1998 200 milijonov tolarjev. V skladu z Zakonom o javnih naročilih je že bil izveden predhodni razpis, po sprejemu proračuna za leto 1998 (nekako do 10. aprila 1998) in izvedenih postopkih revizije projekta ter izdelanih še drugih potrebnih elaboratih, bo v maju objavljen razpis za izvedbo, ki bo po opravljenem izboru izvajalca omogočil pričetek gradnje v juliju letošnjega leta. Pogodba bo dvoletna, obsegala pa bo odsek od km 7,00 do km 10,82, to je odsek od že rekonstruirane ceste do cestarske barake pred Lučami. Od tu naprej do Luč in skozi Luče trasa še ni definirana, mislim pa, da morata t ako Direkci j a RS za ceste kot Občina Luče s postopki pohiteti, da čez par let to ne bo razlog za prekinjene aktivnosti. Glede Pavličevega sedla se postopki zopet komplicirajo na Avstrijski strani. Kljub temu nam je uspelo, da se prične cesta v letošnjem letu rekonstruirati, na sestanku Koroško-Slovenskega komiteja pa je bilo dogovorjeno, da slovenska stran pripravi študijo možnosti prestavitve mejnega prehoda na Lesnikovo sedlo. Torej cesta gre sicer v gradnjo (kar je tudi pomembno za turistični razvoj tega dela in seveda domačine), sam mejni prehod pa je zopet (kljub dogovorom na najvišji ravni) še vedno zavit v meglo. Kako potekajo aktivnosti pri drugih infrastrukturnih objektih (predvsem vodnogospodarskih-jezovi) pa sem dal nekaj informacij že veni prejšnjih številk Savinjskih novic. Jakob Presečnik predsednik Odbora za infrastrukturo in okolje pri DZ RS Mozirjani, olepšajmo Mozirje! Mozirjani smo znali strniti vrste in v dobrobit kraja urediti svojo bivalno okolico. Pomladni čas pa kar kliče po tem, da krajani najprej “pometemo” pred svojim pragom in seveda, da uredimo naša skupna javna mesta kot so: pločniki, gredice, vrtovi, trško jedro, bližine cest, nabrižine rek predvsem pa da enkrat za vselej odpravimo divja odlagališča naše ekološke ne osveščenosti. Čez sedem let vse prav pride pravijo. V tem primeru pa se nam divje odlaganje odpadkov na neurejenih odlagališčih povrne v oporečni vodi, onesnaženem okolju in klavrni doti našim zanamcem. Divjih odlagališč ne želim naštevati saj ne želim ustvarjati reklame zanj, krajani pa jih poznamo in nas lep čas bodejo v oči. Za vsa taka odlagališča bo potrebno angažirati tudi našo Komunalo, ki pa nikakor ni tista, ki bo po-spravljalaza nami kjerkoli. Mislim, da se zavedamo, da postaja deponiranje odpadkov vedno dražje, da so za ekološko urejena smetišča potrebna ustrezno pripravljena mesta, ki morajo biti vzdrževana in strokovno vodena. “Ekološka taksa” pa je danes vse višja! Da bomo danes in jutri živeli v lepšem in čistejšem okolju lahko v veliki meri poskrbimo s svojim zavestnim ekoživljenjem. Vsi se tudi zavedamo, da prav vsi ustvarjamo odpadke tako da tu ni nobene izjeme. V zadnjem času smo pri odvozu odpadkov storili korak naprej z novimi kontejnerji in zdi se da se ljudje počasi navajamo, da smeti sodijo samo v za to določeno mesto in da odpadki ne os tajajo več ob kantah, kontejnerjih, bližnjih gozdovih... Z vso to kampanjo želimo apelirati, krajane spomniti, da poskrbimo za svoje okolje najprej v naše veselje in veselje naših gostov turistov. V kraju želimo živeti tudi od turizma, no to pa je že nova zgodba, danes želimo samo olepšati Mozirje. Vzpodbudno je, da društva ali posamezniki redno lepšajo naš kraj in imajo pri tem znanje in tradicijo v mislih imam društvo EHD Mozirje. Na njihovo delo smo lahko ponosni kakor tudi na vse tiste ki so pred dvajsetimi leti začeli trebiti Ločko gmajno. Ihdi v “kopelcah” se nekaj premika za kar gre zasluga marljivim v društvu upokojencev. Zdi se, da le z vodarji ne pridemo skupaj. Nabrežine in struge niso vzdrževani in bati se je lahko najhujšega. Vsakoletno lepšanje kraja poraja tudi nove ideje, kako s premeniti podobo kraja. Prepričan sem, da bomo tudi letos uredili naš kraj, ki se kosa z najlepšimi v Sloveniji. Lepo vabim vse zanesenjake, da v petek 3.4. uredimo naš kraj. Odvoz kosovnih odpadkov poteka do cvetne nedelje 4.4. Pod tem naslovom želim povabiti krajane k praznovanju 2. krajevnega praznika “Jurjevo”, ki bo potekalo v dneh 25. in 26. aprila. Spoštovani krajani oblikujmo tudi naš praznik “Jurjevo” Jure Repenšek KS Mozirje Podjetje za urejanje prostora d. d. 3320 Velenje. Koroška 37 b Tel.: 063.898-170. Fax: 063853-645 OČISTIMO SLOVENIJO POSTAVITEV KONTEJNERJEV ZA POMLADANSKO ČIŠČENJE V OBČINI NAZARJE Kraj-lokacija Datum Datum postavitve odvoza 3.04. 6.04. 1. Volog (bivša lokacija kesona pri centralnem mestu) 2. Šmartno ob Dreti (gasilski dom pri trafo postaji) 3. Rovt pod Menino (pri igrišču Račnek) 4. Šmartno ob Dreti (Brdo v križišču) 6.04. 8.04. 5. Šmartno ob Dreti (pri ogledalu, malo naprej od trgovine) 6. Spodnje Kraše (čez most na desni pri znaku omejitev 40) 7. Pusto polje (zraven avtobusne postaje) 8. Potok (čez most, kjer je centralno mesto) 14.04. 17.04. 9. Lačja vas (pri gasilskem domu zraven centralnega mesta) 10. Kokarje (lokacija kesona pri centralnem mestu) 11. Dobletina (pri Hrenu, pri bodočem centralnem mestu) 12. Zlabor (pri mostu, pri centralnem mestu) 13. Zlabor (pri pokopališču Nazarje) 14. Nazarje (pri zdravstvenem domu, nasproti Glina) 15. Nazarje (na pesku - makadam stezi pri bloku Zadrečka 17) 16. Nazarje (pri trafo postaji, pod Slatino - novo naselje) 17. Nazarje (Obrtniška ulica, pri centralnem mestu pri "Viva trade") Obenem prosimo občanke in občane, da v kontejnerje postavljene za spomladansko čiščenje odlagajo predvsem odpadke in odpadni material iz naravnega bivalnega okolja (čiščenje okolice, trebljenje zelenic, čiščenje vodotoka, itd.), saj bo akcija pobiranja kosovnih odpadkov od vrat do vrat potekala kasneje, predvidoma v mesecu juniju. Poleg tega obveščamo in prosimo vse občanke in občane občine Nazarje, da se udeležijo akcije čiščenja brežin reke Drete, ki bo potekala ves dan 18.4.98 in bo na najlepši možni način obeležila "Dan zemlje" 22.4. Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje....4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečica....4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno..4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad.....4500 SIT * Semprimož ■ Gornji Grad.....3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija).....4000 SIT Rezervacije * Velika planina ■ Podvolovljek...4000 SIT in informacije! Izbor relacije je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavorovanje. 063/843-296 ali 0609/625-960 SITRA, d.o.o. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Kot pogodbeni partner borzno posredniške družbe, opravljamo vse vrste poslov z vred. papirji. Med drugim po konkurenčnih cenah odkupujemo delnice olastninjenih podjetij in skladov (PID), za kar vam nudimo takojšnje plačilo. Pokličite na tel. 715-911 in se prepričajte o navedenem. Na podlagi 11. člena odloka o priznanjih občine Ljubno (Ur. glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji Grad, Ljubno in Luče št. 1/98) objavlja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Ljubno RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj občine Ljubno za I. 1998 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj občine Ljubno za leto 1998: - naziv častni občan občine Ljubno - zlato priznanje občine Ljubno - srebrno priznanje občine Ljubno - bronasto priznanje občine Ljubno - denarna nagrada. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: v NAZIV ČASTNI OBČAN za posameznike, katerih izjemni prispevki na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture, športa in humanitarnih ali drugih dejavnosti imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine Ljubno za ZLATO PRIZNANJE se predlagajo posamezniki za življenjsko delo, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva pa za vrhunske uspehe ali dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled občine Ljubno za SREBRNO PRIZNANJE se lahko predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, organizacije in skupnosti ter društva za pomembne dosežke v zadnjem obdobju in kot spodbudo za nadaljnje ustvarjalno delo za BRONASTO PRIZNANJE se lahko predlaga posameznike, podjetja, zavode, organizacije in skupnosti ter društva za enkratne uspehe v zadnjem obdobju in kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo za DENARNO NAGRADO se lahko predlagajo zaslužni vidni zdravstveni, kulturni, športni in drugi javni delavci, ki so s svojim prostovoljnim delom in osebnim angažiranjem omogočili organizacijo in razvoj posameznih prostovoljnih aktivnosti ali prireditev, ki so javnega pomena. Praviloma se podelijo največ tri priznanja, enako priznanje se podeli samo enkrat. 3. Predloge za podelitev priznanj lahko podajo: posamezniki, podjetja, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti. 4. Pisni predlog mora vsebovati: - osnovne podatke o predlagatelju - podatke o predlaganem kandidatu za priznanje -vrsto priznanja, ki se predlaga za kandidata - utemeljitev predloga in predlaganega priznanja - podpis predlagatelja. 5. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Ljubno najkasneje do 31.5.1998. Komisija bo proučila prispele predloge in obrazložen predlog posredovala v obravnavo in sprejem občinskemu svetu. Priznanja bodo podeljena na slavnostni seji občinskega sveta ob praznovanju občinskega praznika dne 31.7.1998. Predloge, ki bodo prispele po roku, določenem v tč 5, komisija ne bo upoštevala. Predsednik komisije: Franc Govek, l.r. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, brata in svaka Ivana JANCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za cvetje, sveče in podarjene maše ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gasilcem, pevcem ter gospodu župniku za opravljeni obred. Zahvaljujemo se govornikoma gospodu Grudniku in gospodu Veninšeku. Zahvaljujemo se gospodu dr. Širku za njegovo zdravljenje in lajšanje njegovega trpljenjain sestri Majdi. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedoma gospe Mari in gospodu Vojku za njuno nesebično pomoč v času njegove dolgotrajne bolezni. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Rečica ob Savinji, Braslovče, Studenec, Sevnica, Radovljica ZAHVALA 11.3-98 je za vedno zaprla svoje utrujene oči, naša draga mama, stara mama in prababica Jožefa LESJAK Ner atova Pepca iz Ljubnega 9.2.1915 -11.3.1998 Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob težkem trenutku stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob zadnjem slovesu Jožice BENEDIČIČ Lepo se zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako lepo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Vratan-arju za lepo opravljen obred, zdravstvenemu osebju Ljubno, g. Boškotu za lepo izrečene poslovilne besede, pevcem in vsem ostalim, kiste karkoli pomagali. Še enkrat se Vsem skupaj najlepše zahvaljujeva sestri Stanka in Tončka z družinama V SPOMIN Končano je trpljenje tvoje, Bog te hot el je k sebi v raj, spočij zdaj tam se, kjer ni boja uživaj večni maj. Silvester KRAJNC iz Planine 12. aprila bo minilo deset let odkar si nas zapustil dragi at a in stari ata. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in ga imate v lepem spominu. Vsi njegovi “Zdajpa ostane vera, upanje, ljubezen, to traje; največja med temi pa je ljubezen 1 Kor. 13; 13” ZAHVALA ob smrti naše drage sestre, svakinje in tete Vere KRUMPAČNIK iz Rečice ob Savinji, ki nas je za vedno zapustila 19-31998 v 75- letu starosti se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, svete maše in prispevke za cerkev. Zahvaljujemo se gospodu župniku, pevcem, gasilcem, gospodu Grudniku za lepe besede in gospe Pepci Muhovič za vsestransko pomoč. Žalujoči vsi njeni Bila kot princesa si Diana, in v naših srcih tudi takšna boš ostala. Tudi, ko že odrasel sin bo tvoj, zelo težko bo razumel, da le dobri dve leti, mamico ob sebi je imel. ZAHVALA ob izgubi naše drage Jasne ŠINKOVEC MIKLAVC iz Dola pri Gornjem Gradu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem, sodelavcem in znancem, ki ste nam trdno stali ob strani in nam izrekali pisna in ustna sožalja, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše, za cerkev in Pediatrično kliniko, in ki ste jo tako množično pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku za lepo opravljen obred, govornikom za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem. Žalujoči vsi njeni. Prezgodaj, tiho, brez besed za vedno si odšel od nas, a v naših srcih te nikdar ne bo zasenčil čas. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Franca KOTNIKA iz Nazarij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, pomoč, darovano cvetje, sveče ter svete maše. Hvala dr. Kelemenu in osebju Bolnišnice Slovenj Gradec za vso zdravniško pomoč, patru Bernardu za opravljen obred, Marku Finkštu za poslovilne besede, mozirskim pevcem za odpete pesmi, pogrebcem in praporščakom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, in vsem, ki ste kdajkoli kaj dobrega storili zanj. Žena Vida in sin Franci z družino Kot ptica v življenje si poletela, a kruta bolezen glas tvojega življenja je onemela ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, žene, hčere in sestre Rezike JAZBEC Se iskreno zahvaljujemo vse sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavkam in sošolcem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli pisna in ustnasožalj a, podarili sveče in cvetje, darovali za svete maše in cerkev in vsem, ki ste jo tako mnogoštevilno pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Gornji Grad, kolektivu Elkroj, sestri Marti, g. župnikoma za opravljen obred, govornicama za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi in zaigrano tišino. Hvala vsem Žalujoči vsi njeni P06REBNASLUZBA MORANA, CVBHCARNA KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 30.03. do 05.04. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, 06.04. do 12.04. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633419, 13.04. do 19.04. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017,831-418. Delavniki: 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. ••••••••••••••••••••••••••••••s DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzor ništvo Nazarje 30.03. - 05.04. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 06.04. - 12.04. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877, 13.04. - 19.04.Jeraj Franc, Prihova, tel. 831-910. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242-Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. • •••••••••«••«••••••••••••••••a SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: Optimalna razporeditev prostorov naj bo takšna, da bodo bivalni prostori, kjer je potrebna višja temperatura, obrnjeni k soncu in se bodo nahajali v zgornjem nadstropju; pomožni prostori naj bodo obrnjeni na sever in naj se nahajajo v spodnji etaži; spalnica naj bo obrnjena na vzhod za jutranje sonce, kuhinja pa na zahod za popoldansko ogrevanje s soncem skozi okna. Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in v Celju, Prešernova 27, tel. 441-413. Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 MM 720-770 TEL 720-343 VZAMEŠ DANES PLAČAŠ JULUA! Treking hlače Otroške bombažne majčke - dolgi in kratki rokavi Otroške oblekice Ženske vetrovke Pletenine Na trj 3330 Mi Tel.: 063/ KINO MOZIRJE 4./5.4.1998 ZBOGOM DEKLETA - psihološki triler Režija: Gary Fieder Vloge: Morgan Freeman, Ashleyjudd Dr. Alex je detektiv washingtonske policije. Izve, da je njegova nečakinja žrtev ugrabitve, zato odpotuje v Severno Karolino. Tam izve, da nečakinja ni edina žrtev, ob katerih se pojavlja podpis Casanova... 11./12.4.1998 DO NAGEGA - komedija Režija: Peter Cattaneo Odlična komedija o šestih fantih na severu Anglije, ki se zaradi pomanjkanja dela in denarja odločijo, da bodo pripravili moški striptiz. Skupina se bo imenovala Full monty. Fantje kljub zapletom in predsodkom pridno vadijo. Natisnejo plakate, nastop je pred vrati... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URI. VSTOPNINA 450 SIT. KINO NAZARJE 4./5.4.1998 TITANIK - epska ljubezenska drama Režija:James Cameron Vloge: Leonardo Di Caprio, Kate Winslet Film je čudovita ljubezenska drama, prepletena z dogajanjem na najlepši in največji ladji. Naključno srečanje se na tej ladji spremeni v veliko, a prepovedano ljubezen... Film je nastajal 5 let in so zanj porabili 280 milijonov dolarjev. Dobitnik 4 zlatih globusov in 11 oskarjev! PREDSTAVE SO V SOBOTO OB 16. IN 20. URI IN NEDELJO OB 17. URI. 11-/12.4.1998 HUDIČEV ADVOKAT - triler Režija: Taylor Hackford Vloge: Keanu Reeves, Al Pacino Kevin Lomax je zelo uspešen advokat in srečen v zasebnem življenju. Dobi povabilo za novo službo v New Yorku, ki jo z veseljem sprejme. Z ženo se povzpne ta v visoke kroge. Njegov naslednji primer je zelo nevaren. Braniti mora premožnega poslovneža - nevarnega zločinca... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 17. URL KINO LJUBNO 4./5.4.1998 TITANIK - epska ljubezensk adrama CENA KINOVSTOPNICE 6OO SIT. 11./12.4.1998 JUTRI NIKOLI NE UMRE - akcija Režija: Roger Spottiswood Vloge: Pierce Brosnan, Jonathan Pryce Medijska moč je lahko smrtonosno orožje. Če informacije pridejo v napačne roke, lahko spremenijo celo tok zgodovine. Tega se zaveda tudi James Bond, ki je na lovu za medijskim magnatom, ki mu je veleizdaja le stvar dogovora in mu Zalivska vojna pomeni le nove točke v gledanosti TV oddaje... PREDSTAVE SO OB SOBOTAH OB 20. URI IN NEDELJAH OB 18. URI. KINO GORNJI GRAD 4.4.1998 TITANIK - epska ljubezenska drama PREDSTAVA OB 18. URL CENA KINOVSTOPNICE 6OO SIT. »| ZAVAROVALNICA *IV» A R 1 B O R .s, d.dl 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101 2 ZAVAROVANJE ŽIVALI - zavarovanje pred nevarnostjo V Zavarovalnici Maribor zavarujemo izgube teleta ali žrebeta pri porodu f domače živali (govedo, kopitarje, in po njem; prašiče, drobnico) proti osnovnemu - zavarovanje živali pred izginotjem, riziku pogina, zasilnega in tatvino in padcem v prepad; ekonomskega zakola, po želji pa tudi - zavarovanje perutnine; za stroške zdravljenja. S sklenitvijo - zavarovanje puranov; zavarovanja živali ponujamo: - zavarovanje rib oziroma postrvi v - zavarovanje plemenskih krav in telic ribogojnicah; pred nevarnostjo izgube plemenske * zavarovanje psov; sposobnosti; - zavarovanje čebel. I Cvetke in koprive SAVINJSKE TUDI NA MORJU Pričujočafotografija dokazuje, da zvesti bralci oziroma bralke ne gredo nikamor brez Zgornjesavinjskega časopisa. Tako je bilo tudi v konkretnem primeru, ko si je Ančka zaželela novic iz domačih krajev na morski obali. (ZVESTOBA DO GROBA PRESS) VELENJE BO REGIJA! To trdijo naši šaleški sosedje in v ta namen izrabijo vsako priložnost, ki se jim ponudi za lobiranje (glej sliko!). Priče dogodka se strinjajo. (SREČKO IN JANKO PRESS) KULTURNIKI IN POLITIKI - DRUGIČ O kulturi in politiki sta zadnjič podebatira-Ia Edi in Peter. Menda sta dala več poudarka kulturi, kar je razumljivo, saj je prvi od nedavnega predsednik okrajnega sklada za ljubiteljsko kulturo, drugi pa preverjen direktor mozirskega zavoda za kulturo. (MANJKALJE HUDEČEK PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21.3. do 20.4. Sonce se je premaknilo v vaše znamenje in vam prineslo močno vitalnost in notranjo energijo. V tem obdobju bo tudi Mars, planet energije in borbenosti, v vašem znamenju, zato bosta tudi vaša odločnost in volja zelo poudarjeni. Tudi Venera, boginja ljubezni in erotike, vam bo poklonjala nove in razburljive zveze ali celo ljubezenska doživetja. Želje po ljubezni bodo zaradi prisotnega Marsa zelo stimulirane. Tudi komunikacija bo zelo živahna, odločna in odprta. Pazite se le pretirane zaletavosti in nepremišljenosti. Bik od 21.4. do 20.5. Vaša vitalnost in notranja gotovost bosta zaradi naklonjenega Sonca v ovnu v veliki meri kriva za vaše dobro počutje. Kljub temu, da vas lahko Mars sili v določene aktivnosti ali fizična opravila, vam lahko ustvari tudi določene napetosti. Se posebno negativno lahko deluje pri željah, ki so povezane z medsebojnimi odnosi, prijateljstvi ali ljubezenskimi zadevami. Venera vam v tem obdobju ne bo v pomoč, zato bodite v medsebojnih odnosih previdni in strpni. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Naklonjeno Sonce vam bo do konca meseca ustvarjalo nekoliko notranje nesigurnosti. Potem pa bo stopilo v harmonijo z vašim znamenjem in vam prineslo veliko vitalnosti. Tudi Merkur in Mars vstopita v začetku aprila v harmoničen aspekt, zato bodo tudi vaša intelektualna, kakor tudi fizična moč in energija, zelo veliki. Ob koncu tega obdobja pa vam naklonjena Venera prinaša razbudjive kontakte ali celo ljubezenske dogodivščine. /<*""> Rak od 22.6. do 22.7. Ss> Sonce ne bo več v harmoniji z vašim znamenjem, zato bo v tem obdobju vaša gotovost nekoliko zmanjšona. Pridružila se bosta tudi Mars in Merkur, ki boste v vaše življenje vnesla nekoliko živčne napetosti in notranjega nemira. Predvsem bodite previdni pri vseh fizičnih opravilih, brzdajte inpulzivnost in prenagljenost v komunikaciji. Sprostitev poskušajte najti v svobodnih aktivnostih ali pa pojdite na dopust. Ne pozabite na šport. Lev od 23.7. do 23.8. Vaša vitalnost in notranje zadovoljstvo se bo v tem obdobju močno povečalo, saj bo sonce v ognjenem znamenju. Prav tako bosta sproščeni komunikacija in fizična energije, zaradi pozitivnega vpliva Marsa, pa bo močno povečana tudi volja po spremembi. Vaša odprtost in odločnost v razmišljanju in pa dejanjih bosta zato lahko opazni pri zelo živahnem iskanju novih možnosti. Čas je torej primeren za vse fizične in intelektualne aktivnosti, proti koncu obdobja, pa bo lahko pestro tudi na ljubezenskem področju. Devica od 24.8. do 23.9. Čas notranje napetosti in slabega počutja je za nekaj časa za vami. Pozitivni vplivi planetov bodo v tem obdobju močno vplivali na vaše počutje. Zaradi naklonjenega položaja Merkurja bo živčne napetosti malo manj. Čeprav bo Mars, planet fizičnih aktivnosti, v Ovnu, pa bo potrebna velika prilagodljivost pri delu. Venera pa vas bo vodila v nove kontakte ali odnose, vendar vam lahko ustvari tudi nekaj nepredvidljivih dogodivščin in s tem čustveno napetost. Notranje se lahko umirjate na vrtu. Tehtnica od 24.9. do 23.10. n Zaradi dobrega položaj Venere lahko to obdobje mm„m__ pričakujete nove in razburljive kontakte no področju medsebojnih, prijateljskih in ljubezenskih odnosov. Pred vami je torej obdobje, ki bo lahko močno popestrilo vaše ljubezensko življenje. Kljub temu pa vam Mars prinaša nekoliko napetosti v komunikaciji in pri fizičnih opravilih. Bodite zato previdni pri vseh fizičnih opravilih in po pri pogovorih. Ne izdajte, kar vam je bilo zaupano. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Vaša vitalnost in energija bosta nekoliko povečana zaradi vašega vladarja, ki kraljuje v Ovnu. Merkur bo vplival na vašo komunikacijo, ki bo zelo aktivna, dinamična in spodbudna. Zaradi velike iniciativnosti bodo možni novi dogovori na delovnem mestu. Bodite tolerantni do drugačnosti, obrestovalo se vam bo. Spremembe na področju medsebojnih odnosov pa so neizogibne. Bodite previdni, ko se boste pogovarjali s sosedi in jim nikar ne vsiljujte svojega mnenja. Vsak ima pravico do lastnega mnenja, tudi vi ga zahtevate. Strelec od 23.11. do 21.12. Sonce, ki je stopilo v ognjeno znamenje Ovna, bo zelo harmonično vplivalo na vaše znamenje. Vaša vitalnost, odločnost in fizična energija, bosta še posebno izrazite zaradi istočasno naklonjenega Merkurja in Marsa. Komunikacija bo torej zelo aktivna, dinamična, polna novih idej in spoznanj. Zaradi velike iniciativnosti bodo možna tudi različna potovanja. Tudi tujina ali dogovori s tujci niso izključeni. Primeren čas za nove ideje na starem področju. Naklonjena Venera pa vas lahko vodi v nove in razburljive kontakte in ljubezenske avanture. Kozorog od 22.12. do 20.1. Obdobje, ki je pred vami bo precej živčno napeto, še posebno v prvi polovici, zaradi naklonjenega Marsa in v Ovnu. Živčni nemir in notranja napetost, ter občasne težave z glavoboli, bodo prinesli težave v komuniciranju ter pri intelektualnih aktivnostih. Še posebno bodite previdni pri vožnji in pri delu z raznimi orodji. Venera vas lahko vodi v nove kontakte, ki pa za vas ne bodo posebno prijetni. Na emocionalnem področju torej nekoliko negotovosti. Najbolje je, da počakate, da ta vpliv mine, medtem pa se osredotočite na svoje zdravje. Vodnar od 21.1. do 20.2. /W\ Venera vam prinaša povsem nove in razburljive vAAA kontakte z nasprotnim spolom. Tako ljubezenski, kakor tudi prijateljski odnosi, bodo lahko zelo pestri in zanimivi, kakor običajno. Tudi Sonce vam bo naklonjeno celo obdobje, prinaša pa vam notranja zadovoljstva, ki bodo močno ojačana. Vaša volja do dela, tako na intelektuolnem kot na fizičnem področju, vam bodo v veliko veselje. Dobro boste izkoristili tudi naklonjenost Merkurja, saj boste do ljudi prijazni. Vse to se bo pozitivno odražalo na vso okolico, še posebno boste prijetni ob domačem ognjišču. Ribi od 21.2. do 20.3. Sonce, ki vam je prineslo toliko notranje vitalnosti in pozitivne energije, je zapustilo vaše znamenje. Tudi Merkur in Mars sta zapustila vaše znamenje, zaradi tega vam bo komunikacija v tem obdobju nekoliko otežena. Pričakujete lahko napetosti v okviru dela in družbenega življenja. Energija v Ovnu vas bo silila v določene fizične aktivnosti, ki vam ne bodo najbolj pri srcu. Sprostite se ob dobri knjigi. GD® ffafeSG® 8m@GS ff®(^08 ÖD® ^S2®2i]® 0ö@©fe0D8 v®^©[J@ Ne borite se proti žeji z vsemi sredstvi - voda ne zaleže! dJ® m®c?|^,.fT.:.99,^S )MARAN99,00 SIT Pačila i čeke ali obroke* MOŠKE H.............že od 3.100,00 SIT dalje MOŠK^%mjIČE PO SAMO.............10.780, SIT SIG^JdLAČE že od.....1.700,00 SIT dalje NSKO JAKNO ZA SAMO...........10.780,00 SIT ŽENSKI PLAŠČ ZA SAMO..........16.940,00 SIT Za otroke pa polo maje po........764,00 SIT ZELO UGODNO v Papirnici Mozirje: ALBUMI 100 slik.....................290 SIT FOTOAPARAT Minolta F10............6.900 SIT TOMY TABLA "piši - briši".........4.610 SIT Js=- CZ2 £ oe os o S3 GC c3 C/D (TO eo CD E CD E > _o Crt ca ca '> _cd »oo ca c. >oo O CL cn 'cx! "O o CL ca a k □ radie alfa C PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 11 €7,8 Mhzf