advertise ш
the best
slovene newspaper ★
Conunerlcal Printing of All Einda
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
79^ XXXDC — LETO XXXIX.
Zadnje vesti
Čltaielji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROITU.
sploh po in Izven Amerike
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), MARCH 20, 1956
ŠTEVILKA (NUMBER) 56
Za prvi spomladansW dan ie emenska napoved ta, da bo ^ло in solnčno z najvišjo tem-P^aturo 40, najnižjo 25 stopinj, bhmo enako bo po večini e, le na skrajnem vzho-
du
se vedno sneži.
dr
v ^""eriški severovzhod in S!® Atlantiku se skušajo opati IZ snega, ki je bil vče-J zapadel večinoma povsod do J jn<^v visoko. Snežni viharji ^L^kor so našteli do tega po-=^htevali 145 življenj. 30 i.lonov ljudi je bilo od West direktno pri-^ snegom. Zapuščeni avtomobili in mnogo voz-^ avtomobilih, celo mrt-' ^^kvarjeni avtobusi, zaprte to je slika, ki se je poiavila zjutraj. V New Yorku so apruner vse šole zaprte, poslov-Kračunal, da je imel an j 150 milijonov dolarjev prometa.
bili	^ Washingtonu ie
ПГРЛ ТТ ®^'avlieno, da pride v	indijske vlade Nehni
Г ^
" ^"senhoweriu meseca Eisenhower je bil novabil no	na obisk. Oseb-
tainn^'^ Nehmju izročil
%% - i" -".w
kov	je Georgij Malen-
®a časf n	^ •'® j® "j®™"
ka. 1Т.Л1	delavka stran-'
np t .' ^a se v Sovjetski zvezi Ha	povrnila oseb-
StalJn	j« hHa pod
vlaii	^®d®®dnik angleške
'anc« ^nes v zbornici pos-Hpi.ž^ pojasnil namen prihoda đon ^ Bulganina v Lon-tnešec^ prideta v Anglijo
DAVČNE UGODNOSTI SO KONČNO LAHKO DAVČNE KRIVICE!
Do 15. aprila imamo čas, da vložimo prijavo zveznih davkov na dohodke in da zahtevamo povrnitev preveč vplačanih davkov. Davčni strokovnjaki so pri tem načeli vprašanje, ali razne davčne olajšave in ugodnosti res pomenijo davčno pravico, ali pa se končno ne pokaže, da so vse te izjeme končno le davčna krivica. Vzemimo dohodninski davek, ki je v federalnem proračunu najvažnejša davčna postavka. Iz dohodninskega davka naj pride v federalno blagajno $32,000,000,000. Če tega davčnega dotoka ni, davčni vijak pritisne kje drugod.
Davčne prijave kot se vlaga--^-—---
aprila.
Senat
v Washingtonu jc z 93
za-
Proti	^ ^
kon	glasovom sprejel
^ o farmarjih. Zakon gre se-®Podnjo zbornico in bo naj-senat	seja zastopnikov
^ala ^ spodnje zbornice mo-^iti	nasprotstva in
oek kompromis. Napove-
fiis 1?^ da bo predsednik koi^	vložil veto zoper za-
za novo delovno ^^Kodbo y družbi Westinghouse začela včeraj zjutraj in so do ^ z malimi presledki danes zjutraj. Dali so si od-pa se danes do-zopet pogajajo. ,
^evelandu je padel pod ko-(,, šolskega avtobusa na }» . ® ^ ^ e r f i e 1 d Dr., Parma _ 'Rnts, sedemletni Solarček Л Rusnak. Povožen je bil I^onald je bil izstopil iz DoH 1^^^ liusa, kako pa je prišel kolesa je uganka. V družini Usnak sta še dva otroka, mati ^ pričakovanju.
^rgaret Truman, hčerka _ ^ ®Sa predsednika Harry Tru ^ javila, da se dne 21. la poroči z žumalistom Da-^®som od New York Times-a.
Se bo izvršila v mestu dependence, Mo.
Queen Mary je pri-Ne	preko Atlantika iz
ton^ ""^a v luko Southamp-fta '	Pamik je preživel
tlantiku enega najhujših Ha ^ar se je poznalo tudi In	®krog 100 potnikov
nito posadke je šlo Iz par-'aiijenih in obvezanih.
jo, ali naj bi se vlagale, so gospodarsko zanimive.
Tisti, ki ima na leto $1,000,-000 ali več dohodkov, bi moral plačati na dohodninskemu davku 87 odstotkov tega dohodka. V Ameriki je mnogo milijonar-lev, ki imajo nad, milijon letnih dohodkov, praktično pa se je pokazalo, da plačajo mesto 87 odstotkov za davek, komaj 50 odstotkov, ali še manj.
Tudi'v kongresu se pečajo s temi pojavi. Posebna davčna nreiskava je na primer našla slučaj, da je ameriški davčni ob-vezanec, ki ie imel v času 1943-1947 $14,000.000 dohodkov, plačal le $80,000 davka, kar ne znaša niti enega odstotka. Našli 90 skupino, ki je imela v istem času $62,000,000 dohodkov, plačala pa je v omenjeni dobi le $14,000,000 dohodninskega davka.,Pri tej skupini, ki bi morala plačati 87 odstotkov za davek, se je v praksi izkazalo, da je plačala le nekaj več kot 22 odstotkov.
Kongres preiskuje slučaje, katere poznamo pod imenom "Exemptions" ali davčne olajšave, oziroma izjeme in te^ v davčnem zakonu preveč mrgoli. Praktično so najhuje obdavčeni tisti, ki imajo redni dohodek od dela. Samec, ki bi imel plače $100.000 na leto, bi plačal na dohodninskemu davku $65,928. Samec, ki bi prejel recimo od kapi-
tala, vloženega v petrolejski industriji enako $100,000 na leto, ■bi plačal le $42,829 dohodninskega davka.—Davčna podlaga se je izkazala kot krivično ocenjena in bo verjetno prišlo do velikega preokreta v davčnem sistemu; .odvisno bo od vlade in od ameriškega predsednika v bodočih letih.
Potres v Libanonu
Libanon je mala država v Palestini. Ima 1,400,000 prebivalstva, 40 odstotkov prebivalstva je muslimanske vere. Libanon je v zadnjem času postal znan po Arabski legiji, katero je bil organiziral Anglež Glubb, sicer v sosednji državi Jordan, Legija kot taka pa je bila skupna legija. Libanon je tudi znan kot soseda judovske države Izrael in prihaja na meji do streljanj. Libanon je pa tudi znan kot država, kjer mrgoli čeških in ruskih tehničnih strokovnjakov, ki pomagajo državici k modernemu napredku.
Ta Libanon je zadela huda nesreča. Imeli so potres kakršnega ne pomnijo v svoji zgodovini. Potres ni bil omejen le na en kraj ali eno mesto, marveč so se čutili potresni sunki povsod. Koliko je žrtev, koliko škode, je za enkrat samo stvar ugibanja.
TRAJNA REVOLUCIJA V ARGENTINI
v Argentini, posebno v pre-stolici Buenos Aires in njegovi ok'olici, imajo hudo epidemijo polia.
Bivši diktator Juan Peron bombardira z letaki iz Paname sedanjo vlado generala Pedro Aramburu v Buenos Airesu. Aramburu si je stavil glavno nalogo, da očisti deželo peronistov. Veliko uspeha pri tem ni imel in se je vlada zatekla k znanemu receptu, da so za nemiri komunisti, v resnici pa so peronisti. Aretirani peronisti ne skrivajo, da so še vedno v zvezi s Peronom, ki se nahaja v Panami. Notranje ministrstvo priznava, da je bilo v Argentini v tem letu 105 večjih sabotaž, ki ro bile najbolj pogostne v železniškem prometu in v telefonskem omrežju. Priznava nadalje, da je bilo veliko sabotaž v argentinski
Ko gre za vprašanje lotevanja po plemenih po šolah, je značilen ukaz, ki so ga dale šolske oblasti v Coloradu. Podrejene šole, tako pravi ta ukaz, morajo odpraviti ločevanje po šolah, to pa do meseca septembra 1962.
Občinski svet Clevelanđa je z večino glasov sklenil, da se bo vodi primešalo kemično sestavino fluride. Z načrtom je tako zmagal župan Celebrezze, ki je tudi napovedal, da 1н> vsa akcija končana do meseca junija.
industriji in da so šla v zrak skladišča municije. Prišlo je v večjih krajih do spopadov med redno vojsko in med uporniki, ki so hoteli spustiti v zrak celo vojašnice. Vlada, kakor tudi in-dustrijci, so najeli posebne pleskarje, ki hočejo zbrisati različne napise po stenah, ki šs vedno izhajajo iz časa Perona in so za Perona. Ker pa ti pleskarji opravijo čez dan, peronisti odpravijo čez noč in napišejo nove napise.
Okolica generala Aramburuja zahteva, da naj pokaže močno roko zoper peroniste. Aramburu gre drugo pot. Sicer je dal povelje, da naj vojska brezpogojno vzdrži red in mir, naj rabi orožje če je treba, industrijcem pa je naročil, da naj postopajo z delavci z rokaVicami na rokah.
Oglasila se je cerkev, ki je zahtevala svoje prejšnje pravice. Notranji minister vlade Aramburu je napovedal, da bo cerkev dobila nazaj svoje predpravice, pa se je začel v Argentini tak val protestov, da je bil Aramburu prisiljen pomiriti javnost z izjavo, da ostane vse pri starem in da je notranji minister govoril le zase.
Aramburu je cerkvi ugodil le v tem, da je začasno ustavil nove poroke razporočencev. Razpo-roka je postala zakonita pod Peronom leta 1954. Toda zmešnjava je popolna. Na tisoče razporočencev je namreč vložilo za poročno dovoljenje.
TOLIKO ZLOČINOV— PA LE EDEN ADVOKAT!
Uprava kaznilnice v Co-lumbusu, Ohio, poroča o obsojencu, ki je vložil prošnjo, da se mu dovoli obnova'postopanja, da se njegovi kazenski slučaji znOva raz-'pravljajo. Uprava si beli glavo, kam s to prošnjo. Imena obsojenca ni .objavila, povedala pa je, da gre za zločinca tele vrste:
Na vesti je imel kopico zločinov. Čisto v duhu zakona je bil obsojen dvakrat na dosmrtno ječo, do smrti mora ostati v ječi seveda samo enkrat. Radi drugih zločinov je bil posebej obsojen na kazni, ki skupaj sešteto gredo od 17—85 let.
Obsojeni utemeljuje svojo prošnjo za novo obravnavo s tem značilnim stavkom:
"Na razpravi sem imel samo enega advokata branilca. Kako je mogel en sam advokat pravilno bi-aniti me
pred tolikimi zločini!"
«
V območju Cleveland — Detroit so federalni agent je začeli z obširno preiskavo zoper razpečevalce drog, mamil, sploh zoper osebe, ki postanejo podvrženi narkotičnemu življenju. Kaj pa, če bi jim pomagal slučaj iz okraja Wichita, Texas, kjer šerif tudi preganja droge in hoče odpraviti narkotizem in je prišel na idejo: Klavirji, ki igrajo po gqstUnah, sploh javnih lokalih, so škodljivi. Povzročajo vrtoglavico v tistem, ki igra in v tistih, ki ga poslušajo, pa potem iščejo sredstva, kako pomiriti svojo razdraženost. Šerif je prepovedal vse piane v javnih lokalih. Unija muzikantov pa ni bila istih misli, če bi povsod posnemali tega šerifa iz Texasa, kaj pa potem z njihovimi skladbami za piano? Muzi-kantje so unijsko organizirani in unija je najela advokata, ki trdi, da bo sposoben ukrotiti šerifa.
Nad drugimi instrumenti se šerif ne spodtika, samo nad pianom.
NA FINSKEM GRE ZARES
Velika draginja, ki je zajela Finsko, je zganila finske delavce, da so zahtevali višjo mezdo, šest do sedem centov več na uro. Vlada je svoje podpore ukinila. Ker ni bilo na strani delodajalcev pozitivnega odmeva na zahtevo delavcev, so šli, kakih 200,000 po številu, na stavko. Stavka je zadela finsko gospodarstvo v živo. Letališče Helsinki počiva in celo snega, ki je visok, nihče ne odkidava. Na deželo ne gredo vozila, finski kmetje pa so odgovorili s tem, da bodo z lastnimi sredstvi dovažali poljske pridelke na trg. Ta sredstva razumljivo niso zadostna in finsko gospodarstvo je skoraj paraliziranb.
Vc^i gtckcCi
Pozdravi
Pozdrave iz Phoenix, Arizona, kamor je šla na oddih, pošilja vsem prijateljem in znancem ter čitateljem Enakopravnosti, poznana Mrs. Josephine Gerlica iz North Perry, O.
Direktorij S.D.D.
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši redna seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. Vabi se vse direktorje, da se je gotovo udeleže.
« ZA VEČJO AMERBKO POMOČ TUJINI-EISENHOWERJEV PREDLOG PRED KONGRESOM
POMOČ NAJ BO VOJAŠKA,
PA TUDI GOSPODARSKA
WASHINGTON, 19. marca—Predsednik Eisenhower je predložil kongresu v Washingtonu posebno spomenico o ameriški pomoči tujini. Ta pomoč naj bo večja, kakor je bila v prejšnjih letih in razteza naj se daljšo dobo. Predsednik Eisenhower zahteva za sebe posebna pooblastila,
Чако razpolagati z odobrenimi krediti. Ker je spomenica tudi gospodarskega značaja, se predsednik v njej peča s splošnim položajem v svetu, posebno v Aziji, v tako imenovanih zaostalih krajih, kjer gre v zadnjem času za boj,
kdo bo odnesel zmago, ali komunistični, ali zapadni blok.
Skupna vsota, katero zahteva-^
Eisenhower, znaša $4,900,000,-000. Več kot polovica naj bi šla za pravo vojaško pomoč, ostanek pa za gospodarsko in kulturno pomoč.
Po zadnji svetovni vojni je minulo 11 let, odkar Amerika daje v eni ali v drugi obliki svojo pomoč državam izven Amerike.
Leta 1954 je bila imenovana posebna komisija, ki je dobila po načelniku te komisije Ran-dallu, tudi ime Randall komisija.
Naloga te komisije je bila, da preišče, koliko časa naj še Amerika pomaga tujini. Randall je prišel do zaključka, da je treba dobo končno določiti in potem reči: Stop! ne bomo več dajali.
Spremenjene razmere
Predsednik Eisenhower se v svoji spomenici podrobno peča o spremembah, ki so nastale od leta 1954. Sovjetska zveza je začela z mirovno ofenzivo, je pa tudi posnela ameriški program o dajanju pomoči zaveznikom in zaostalim krajem.
Ko je šlo za Indijo, so v ameriškem kongresu razpravljali o tem, da se Indiji črta pomoč vsaj za $10,000,000. Rusi v Indiji so ponudili svojo rusko pomoč, torej ravno v času, ko so v Washingtonu debatirali o tem, da se ta pomoč zmanjša kar za deset milijonov dolarjev. Kaj sedaj storiti ?
Za razne kraje v Aziji, katerih pridelek sta riž in bombaž, se poteguje Sovjetska zveza. Njen položaj je lažji, kot pa je položaj Združenih držav. Amerika ima riža in bombaža na zalogi, da ne ve kam z njim. Ga torej ne more še pokupiti v azijskih državah.
■Ruska ponudba je enostavnejša: Vi nam dajte riž in bombaž,
mi pa bomo dali v zameno kmetijske in industrijske stroje.
Vsebina gospodarske pomoči
Eisenhower predlaga, kako zboljšati ameriško informacijsko službo, kako vršiti tehnično-kultumo propagando. Potrebne so razstave, potrebni so tehniki. Ameriška atomska zaloga je velika, del se lahko stavi v službo za civilne namene, tudi za zaostale kraje. Vse to je vsebovano v gospodarskem programu,
kakor ga predlaga predsednik Eisenhower.
Javne knjižnice je treba spo-polniti, ameriško knjigotržtvo naj^ dobi federalno podporo, da gredo ameriške knjige v zunanji trg po nizki ceni.
Eisenhower obravnava v tej posebni spomenici položaj kmetijstva v azijskih državah in stavlja konkretne predloge, kako naj ameriški kmetijski strokovnjaki pomagajo k višjemu stan-dardu, tudi ko bodo tujcem kazali praktično uporabo ameriške kmetijske tehnike in strojev.
Ameriške investicije
za tuj, svet tudi kot privatniki. Pri tem razmišlja Eisenhower o tem, kako varnost naj uživa vloženi ameriški kapital v tujini, da bi ga posamezne vlade v danih trenotkih ne zasegle. Le če ima ameriški kapital podano t|) sigurnost, se bo spustil v investicije v tujini.
Federalna vlada računa, da je V tako imenovanih zaostalih krajih položaj že toliko zrel, da bodo Amerikanci v tem letu investirali $1,100.000,OQ0, lahko pa celo $1,500,000,000.
Eisenhower, ki je po svojem gospodarskem prepričanju brez dvoma pristaš investiranja, svobodnega udejstvovanja kapitala, je z nekaterimi uspehi, ki so 'jih dosegle ameriške kapitalistične družbe, očividno zadovoljen. Kaže na investicije ameriških pe* trolejskih družb v južnoameriških republikah, ki so znale dvigniti krajevni standard, pa tudi zbližati Združene države z jugom. Podobno druge velike ameriške kapitalistične družbe, ki se udejstvujejo v Mehiki in južnoameriških republikah, enako na Filipinih.
Eisenhower predlaga za ta privatno vloženi kapital v tujini posebne davčne olajšave. Boji se, da bi ne bilo dvojnega obdavčenja, enkrat doma in enkrat v tujini.
Važni so tisti predlogi Eisen-howerja, da se da predsedniku, republike posebno pooblastilo, da v okviru danega kredita sam odloči od časa do časa in po posameznih državah, koliko naj se da. Gre z eno besedo za dolgoročni kredit in sedaj za vprašanje, ali mu bo kongres izglasoval to pooblastilo ali ne.
V kongresu se pričakuje, da bo o novi spomenici Eisenhower-ja nastala huda debata v obeh zbornicah, še pred spomenico so bili številni glasovi tistih, ki so zahtevali, da naj se ameriška pomoč tujini zniža, na vsak način pa že enkrat določi, koliko časa bo še trajala. Za to politiko so tako demokratje, kakor republikanci. Vplivni senator Walter George se je že izjavil za tako politiko.
Ko gre za debato v kongresu, bo tudi potek razprav pokazal, da smo pač v volilnem letu 3956 in kongresniki gledajo v prvi vrsti na to, kaj bodo lahko zagovarjali pred ameriškimi volilci, če naj jih ti zopet izvolijo.
Redna seja
Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 uri se. vrši redna seja društva Ložka dolina v navadnih prostorih. Obenem se opozarja član stvo, da poravna zaostali ases-ment in tudi za vstopnice zadnje veselice, za katere se še ni po-
Amerikanci naj se zavzamejo ravnalo.
LOUIS KOLJAT
Kakor smo včeraj poročali, je preminil na svojemu " domu Louis Koljat, star 67 let, stanujoč na 19404 Chickasaw Ave. Doma je bil iz vasi Osek pri Gorici, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je član društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. in društva Euclid-Pioneer št. 158 S.N.P.J. Delal je pri Tapco, zadnji dve leti pa je bil upokojen.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojena Sate j, dva sinova, James v Kansas City, Missouri, in Joseph ter šest vnukov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9.45 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ab 10.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
ANDREJ ZAFEED
Mr. Frank Zafred iz 18802 Pawnee Ave. sporoča, da mu je umrl v Rome, N. Y., brat Andrej Zafred, star 66 let. Bil je samski ter doma iz vasi Nova Šusica, pošta Košana na Primorskem. Poleg brata Franka zapušča sestro Mrs. Mary Zaiar v Coalton W. Va., v starem kraju pa dve sestri in brata.
V zadnje slovo
članstvo društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. je prošeno, da pride v sredo zvečer ob 7.30 uri v pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., da izkaže zadnjo Čast umrlemu članu Louis Koljat, v četrtek zjutraj pa da se po možnosti udeleži njegovega pogreba.
Oče umrf
Mrs. Mary Mavko iz Dock Rd., Madison, Ohio, je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je 8. marca umrl ljubljeni oČe Jožef Truden, ki je dočakal visoko starost 85 let. Doma je bil iz šmarate pri Ložu, podomače Jemečkov. Doma zapušča ženo in štiri sinove ter tri hčere, sin Jožef je umrl pred tremi meseci ko se je pri delu ponesrečil. Tu zapušča hčer Mrs. Mavko. Bodi pokojniku, lahka domača gruda.
PRIMARNE V MINNESOTI
Danes še vršijo v Minnesoti primarne volitve za delegate konvencije demokratske stranke. Minnesota voli in pošlje na konvencijo 30 delegatov. Demokratska kandidata, ki se potegujeta za predsedniško nominacijo in za delegate na konvenciji, sta Adlai Stevenson in senator Estes Kefauver. Senator Ke-fauver se trenotno nahaja v Washingtonu, Adlai Stevenson še vedno na licu mesta v Minnesoti. Napoved je ta, da bo zmagal Stevenson proti Kefauverju v razmerju, kakor dve proti ena.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing & Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	^	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašaleu in po pošti v Clevelandu In izven mesta);
For One Year — (Za eno leto)_________________________
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
-.$10.00 6.00 — 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto)_____
For Six Months — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece)
-$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 2eih, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KJE JE NARODNA SKUPNOST? ,
Imamo razmišljati o treh točkah, pa bomo skušali dati odgovor na vprašanje, ki smo si ga bili zastavili v prej-snin {rsticah, aii znamo nastopiti kot neka narodna skupnost?
Prvič, Irci so praznovali njihov St. Patrick Day, recimo praznik irskega patrona. Ali nas to briga?
iVxed Italijani v Ameriki se je mudil predsednik republike Italije Uiovanni Gronchi. Gronchi je govoril Ame-пкапсет, posebej Italijanom, od vseh skupaj seje poslovil v iiaiijanskem jeziku. Za Italijane je bil obisK uron-сша veiiK aogoaek. Ali nas to kaj briga?
'iretjic, meseca aprila bodo po Ameriki začeli zbirati piispevke posameznih narodnostnih skupin za muzej, ki uaj t.e postavi v podnožju Kipa Svobode, v tem muzeju pa naj posamezne narodnosti razstavijo in shranijo, kar so uaie za Ameriko, s čemur so prispevale k aineriski skupnosti. Muzej se uo imenoval American Museum ol Immi-giaaon. Ali nas to vprašanje kaj briga?
Jr-ovrnimo se nazaj k Ircem. Irci so v Ameriki bre^ uvoiua zeio številni naseljenci. Doma na Irskem oubtoj« bwiivatujna JrtepuDiika irska, ki ima nekaj nad tri mii.i-joue ijuui. Severni del je obdržal zveze z Anglijo. Steviio jLiccv v Ameriki lahko podvojimo, potrojimo m se vec, s Številom Ircev v domači republiki irski.
xrci so v ameriškem družabnem in javnem življenju vazen laktor. Četudi delijo tudi Irci usodo "melting pota, seveunai- postavijo jtut ак1, iti so irsitega pokoleiija. irci L.1/.1JU sKupaj, čeprav je v domači Irski pomo razncnm pu-luiciun strank, ircem gre v Ameriki za cast, pa tudi za ouiait. Kolikokrat naletimo na razne Mc, kar znaci da so iici, priprave za proslavo St. Patrick Day so bile velikan-sh.e in je ta dirindaj trajal cel teden dni, reklamo pa so ueiaic poleg časopisja, ituai radijske in televizijske postaje. Irci imajo pod kontrolo katoliško cerkev, so se vgnezdili v vriiove delavskih unij. Da nas ne bo kdo lovil za besedo, naj v naprej napišemo, da je eden od delavskih unijskih vouiteljev Walter heutiier, Memec po narodnosti in nam je znana vsa njegova preteklost. Za konec tedna, ko naj se proslavi bt. jratnck uay, nas je obiskal visok sneg. Irci so se zakleli, da ne poznajo nooenih ovir, da bodo svoj praznik praznovali inso ga tudi praznovali po programu, irci se zanimajo za staro domovino Irsko, se vmešavajo ceio v mednarodno politiko, ko zahtevajo združitev obeh Irsk, v Ameriki pa so se zarili v ameriško družabno in javno življenje, in gorje mu, če bi jim kdo očital, da niso dobri Amerikanci. irci so aktivni, tudi oblastiželjni". Tu v (Jievelandu poznamo advokata Irca Miller j a, ki je načelnik uradne demokratske stranke in ki hoče diktirati, kdo naj bo kak politični kandidat. Gorje mu, kdor ga ne uboga! Njegova žrtev naj bi postal tudi naš Frank Lausche!
Italijanski naseljenci prihajajo po večini iz krajev južne Italije, z otokov Sicilije in Sardinije. Gre za prebivalstvo, ki je bilo v domačem kraju revno, nepismeno, čreda, ki se za javna vprašanja sploh ni zanimala. Z njimi se je v Ameriki zgodil pravi čudež. Sicer je tudi število Italijanov v Ameriki nesorazmerno visoko v primeri z drugimi narodnostmi, njihovo udejstvovanje pa je enako nesorazmerno živahno. Italijani so precej okupirali ameriški oder, muziko, radio in televizijo, pa tudi trgovski svet.
Predsednik republike Italije Giovanni Gronchi je bil v Ameriki 14 dni. Tri dni se je bil posvetil uradnim obiskom, ves ostanek svojega bivanja pa večjim italijanskim naselbinam. Italijani v Ameriki so se zgrinjali okrog njega. V njem so videli paČ predstavnika Italije, tiste države, odkoder sami prihajajo. Tudi v Italiji je kopica političnih strank od komunistov dd skrajnih fašistov in monarhi-stov. Toda Italijani v Ameriki so gledali na Italijo, kot na Itahjo, katere najvišjega predstavnika so imeli med seboj. Kakor sicer gledamo na Italijane navzdol, sami so 16 pokazali, da so politično budni!	L. Č.
ZIMA JE ČAS BRANJA IN UČENJA
LITIJA, Slovenija—Ko pišem tole pismo, imamo v dolini še čuje v zadnjem času Gogoljevo snega, pa ga sonce že gloda. Vse povest "Taras Buljba," ki jo je kaže, da zima popušča, saj je na- prevedel pisatelj Vladimir Lev-pravila dosti hudega. Po objav- stik. Ta pisatelj je živel pred Ijenih poročilih je prišlo to zimo vojno v Litiji. Ob vdoru so v Jugoslaviji 146 ljudi zaradi mu Nemci napravili hudo mraza in plazov ob življenje, 26 škodo. Vso bogato knjižnico so pa je bilo hudo poškodovanih, mu uiiičili. Levstik pa jim je še Zaradi mraza so bile vse šole v pravočasno pobegnil iz Litije, ki ljubljanski okolici zaprte za 14 je prišla pod Nemce, v Ljublja-dni. Tako hudo zimo smo imeli no in tako se je odtegnil ječi in
doslej tudi v letu 1929.
Ubogi so bili ljudje po hribih, ko so bila pota zamedena in so mogli le s težavo iz kraja v kraj. Zima je prinesla tudi val hripe in imajo naši zdravniki polne roke dela. Tolike umrljivosti že več let nismo imeli, kakor letos. V nekaterih vaseh je umrlo v pi vih dveh mesecih več ljudi, kakor lani vse leto. V Šmartnem pri Litiji je bilo že 20 mrličev letos.
Po kmetih pa je zdaj, ko ne morejo delati na prostem, čas branja in razgovorov. Ljudje se zbero okrog peči, eni pletejo, drugi popravljajo kmetijsko orodje, pletejo košare ali si že najdejo kako opravilo, eden pa prebira na glas časopis ali knji-^0. V nekaterih hišah preberejo v zimi celo po več knjig. Stara Zapuškova mama v Jablanski dolini mi je dejala zadnjič s ponosom, da je prebrala v svojem življenju že toliko knjig, da bi jih s parom močnih konj ne speljal. Pri nas deluje več knjižnih založb, ki pošiljajp* med ljudi na tisoče knjig. Prvenstvo zavzema Prešernova knjižnica. Gozdni delavci, ki so zaposleni ^ri gozdnem gospodarstvu v Li-'tiji, so prav vsi naročeni na te knjige. Tudi Mohorjeva družba razpošilja te dneve svoje knjige med ljudi. Pisatelj Prežihov Vo-ranc je nekoč povedal, da ga je prav branje Mohorjevih knjif* notesmilo na pisateljsko pot. V zadnjem času se prav lepo razvija in napreduje ilustrirana revija tednik "Tovariš." Tega imajo naročenega tudi mnogi naši rojaki v ZDA. Jože Britz mi je sporočil, da je zavojni omot včasih ves raztrgan in se zato kaka številka izgubi. To njegovo pritožbo sem sporočil upravi "Tovariša." Morda dajejo sed.aj za inozemstvo, zlasti za pot v Ameriko, bolj močne ovitke.
Te dneve sem srečal Jožeta Potokarja, učitelja na Polšniku nad Litijo. V času, ko šola zaradi mraza ni delala, mož ni držal rok križem. Na smučeh je obšel vse hribovske vasi svojega oko--isa: Zglavnico, Podmilj, Ma-molj, Dolgi rt, Presko, in druge vasice v Polšniških Dolomitih in je nabiral nove naročnike. Ob takih požrtvovalnih delavcih naša lepa, dobra in napredna knjiga ne bo propadla.
Za izseljence pa skrbi prav j lepo naša Slovenska izšeljeniška matica. Koledar za leto 1956 je bogata knjiga s poročili iz vseh delov sveta. Tudi o delu naših vrlih Progresivnih žena v ZDA govori. Rodna gruda je ena najlepših slovenskih revij. Ta poveže vsak mesec rojake širom sveta z domačimi v Sloveniji. Več rojakov mi je že pisalo iz ZDA, da so z letošnjim koledarjem Izšeljeniške matice in Rodno grudo zelo, zelo zadovoljni. Naš znani publicist Cvetko Kristan je izdal pri Slovenski izse-Ijniški matici prav lepo brošuro z naslovom: "Gospodarsko udejstvovanje slovenskih izseljen- j cev." Kristan govori o gospo-j darskem in kulturnem delovanju naših -izseljencev v ZDA, pa tudi v raznih evropskih državah. Njegova izvajanja kažejo, da smo Slovenci izredno ^lav narod, k! si z gospodarskimi ustanovami in kulturo boljša življenje.
f ski zbornik. Ta bo v 40 zveskih prikazal vse predele republike Slovenije.
V posebnem zvezku bo prikazano tudi naše Zasavje. Do sedaj * je izšlo že več številk, zadnja nam opisuje Kočevski okraj. Ti zvezki imajo tudi mnogo slik, zato segajo po njih mlado in Ameriška "Prosveta" priob- staro. Kmečka knjiga se uvršča ----" ■ "	'• s temi deli med naše najbolj zaslužene knjižne založbe.
preganjanju.
Letos slavi Levstik 70-letnico,
sedaj živi v Celju in tam še zmeraj pisatelju je. Z Levstikom sva že dolgo prijatelja, še iz litijskih časov. Te dni pripravljam razstavo njegovih knjig in rokopisov. Take razstave prirejam večkrat kar v oknu litijske knjigarne. Mladina, delavci in kmetje,
ki hodijo mimo, si kar mimogrede ogledajo tako razstavo. Take razstave imajo namen približati kulturnega delavca, pesnika in pisatelja tudi našemu preprostemu človeku na deželi.
Iz pisanja glasil naših izseljencev vidim, da tudi naši rojaki, ki jih je usoda vrgla iz domačih krajev po svetu, cenijo nase kulturne delavce, pisatelje in pesnike. O tem nam je pravil zadnjič tudi Tone Seliškar, ko je priš'^1 v Litijo z nekaterimi književniTti in so tu pri nas priredili uspel literarni večer. Seliškar je pripovedoval, kako so ga po Ameriki, kot predstavnika slovenskih kulturnih delavcev, vsepovsod prisrčno sprejeli.
Knjiga in časopis sta res tista vez, ki naj povezujeta rojake po vsem svetu med seboj. Za konec naj zabeležim, da se v zadnjem času nad vse lepo razvija knjižna založba "Kmečka knjiga," ki ima svoj sedež v Ljubljani na Miklošičevi cesti. Kmečki stan je med najmočnejšimi	^
stanovi v Sloveniji in vsej Jugo- BiXrica!
slaviji. Nova Jugoslavija skrbi tudi za dvig še do nedavnega prezrtih kmečkih ljudi. Prav no- SPANJE—LE NAVADA?
vo ustanovljena "Kmečka založ
zelo lepih knjig. Posebno je tre-
Jože Zupančič, učitelj v pokoju in publicist.
Vesfi iz življenja ameriških Slovencev
DETROIT, Mich. —Dne 7. marca je umrla Anna Wolcan-sek, članica SNPJ. Rojena je bila na Madžarskem, stara 62 let. V Ameriko je prišla leta 1913. Zapušča dva brata, enega v Detroitu, drugega v Chicagu, ter več nečakov.
—V bolnici se nahaja Joseph Jugovic, ki ima sladkorno bolezen. Zakonca Matt in Katherina Stimac sta tudi bolna. Matt se nahaja pri svoji hčeri, katherina pa v bolnici Osteopathic na 3rd Ave. Oba imata srčno napako.
—V avtomobilski nesreči blizu Pittsburgha, Pa., so se ponesrečili zakonca Frank in Mary Nograsek ter njuna teta Urška Skubec, ki je', prišla na obisk iz Jugoslavije k svoji sestri Anni Travnik v Detroit. Vsi trije se zdravijo v bolnici v Pittsburghu.
—John Mecman je bil operiran, sedaj pa se zdravi doma.
BOSWELL, Pa.—Dne 9. marca je nagloma umrla zadeta od srčne kapi 62 let stara Theresa Činžar, rojena Hlebec, doma iz Dovškega, fara Rajhenburg na Štajerskem. Bila je članica SNPJ. Pokopana je bila 11. marca poleg svojega moža, ki je umrl 30. januarja leta 1942. Pokojna zapušča sina Augusta in hčer Marijo omeženo Darr.
HALL, W. Va.—Tukaj je dne 21. januarja nagloma umrl večletni tajnik društva 515 SNPJ John Grill. Doma je bil iz Dolnjega Zemuna, pošta Ilirska
Anglež Eustace Burnett, star
ba" ima nalogo, da izobrazbi in 78 let, doma v Melton Mowbray presvetli kmečke ljudi. Zato iz- v Angliji, se čudi tistim, ki se daja "Kmečka Knjiga" mnogo čutijo trudne, ker ponoči niso
dobro spali; Burnett je prepri-
ba omeniti Grafenauerjevo Zgo-	čan, 'da spanje ni potreba, mar-
dovino. Doslej sta izšla že dva	več le navada. O sebi trdi, da v
dela. Pisatelj Drago Vresnik pa	48 letih svojega življenja sploh
ureja pri Kmečki knjigi Sloven-	ni spal.
POVEČANJE ELEKTRARNE V AVONU

Na 28. februarja se je zasadilo prvo lopato v zemljo za pripravo in gradnjo dodatka k elektrarni, katero ima Cleveland Electric Illuminating Co. v Avon, Ohio.
Gornja slika predstavlja predsednika Illuminating družbe, Elmer L. Lindseth, in uradnike Avon Lake in Lorain okraja, kjer je elektrarna. Od leve na de^no so: Vance Bell, predsednik Avon Lake šolskega odbora; Lynus M. Rupert, župan Avon L^ke; Mr. Lindseth; Oscar G. Dunn, predsednik komisarjev Lorain okraja, in Edmund Niles, predsednik zbornice Avon Lake.
Ob tej priliki je predsednik Lindseth izjavil, da družba pri-
w ^ pf"
čakuje imeti v prihodnjih treh letih dela za nadaljnih 50,-000 prebivalcev severo vzhodnega Ohio. Elektrarna v Avonu bo povečana za 250,000 kilovatov. Avon Lake se nahaja 20 milj zapadno od Cleveland-skega downtowna.
Illuminating Co. letos obhaja sVojo 75-letnico. Mr. Lindseth je orisal velikansko razliko -med začetkom družbe in njenega mesta v življenju Clevelanda danes. Tedaj je imela elektrarna komaj dovolj moči, da je svetilo 88 cestnih svetilk v downtownu, elektrarna v Avonu pa danes lahko preskrbi moč za hkratno razsvetljavo 2,500,000 svetilk po 100 vatov.
Spomini starega pionirja ob 80-letnici rojstva
Piše John Lokar
(nadaljevanje)
Tistikrat sem imel majhno fajfco, da sem včasih malo pokadil. Ker nisem imel denarja, sem natlačil vanjo polovico suhega listja in polovico tobaka, samo da sem imel nekaj za kratki čas ko sem pasel krave. Nekoč me je gospodar France zasačil in me kruto nahrulil; Ti, prekleti smrkovfec, ti bom tisto fajfo stolkel, da ne boš več kadil. Imel je prav, bil sem v resnici še premlad za kajenje. Ali sestra Micka je bila vsa drugačna napram meni. Hodila je običajno za velike praznike k zgodnji maši in mi je vedno prinesla domov dve cigari. Rekla je: Na, Janezek, boš kadil ko boš šel k maši, da se boš malo postavil. Enkrat sem kadil malo preveč močne cigare. Slabo so mi storile, bruhal sem iz sebe in jesti nisem mogel. Micka me je spraševala zakaj nočem jesti, jaz pa ji nisem imel poguma povedati, da so me cigare oslabile. Izgovarjal sem se, da sem se zjutraj preveč najedel. Tistikrat bi bila Micka boljši storila, da ne bi mi prinesla tistih cigar.
Da, Micka je bila zame prav dobra. Bila je zelo pobožna žena in me je večkrat nagovarjala naj bi šel učiti se zp, duhovna. Rekla je, da bo ona plačala za vse. Jaz sem ji rekel, da bi se šel rad učiti kaj drugega kot za duhovna, a ona ni hotela plačati za moje šolanje razen ko bi šsl učiti se duhovniškega stanu. Tako je ostalo, da nisem šel v šolo, ampak sem še par let krave pasel. Sprevidel sem pozneje, da sem napravil zelo veliko napako. Ko bi prav preštudiral, bi šel v šolo vsaj za nekaj let, po^em pa opustil študiran je za duhovna, a glavno imel bi nekaj šole, kar bi mi veliko koristilo. Imel sem lepo priliko, a je sem zamudil.
Micka je imela veliko doto. Sedaj gotovo počiva tam, kakor moja mati in tri sestre. Bila je dosti starejša od mene.
Nekoč sem v gozdu našel majhno gnezdeče mladih veveric. Splazil sem na drevo in pokukal v njih gnezdo. Vesel in razposajen, sem stresel veverice na tla, ko se name spravi stara veverica in prične puhati. Bal sem se, da me ne bi vgriznila, pa sem jo hitro ubral z drevesa. Ko sem prišel do zadnje veje, sem je zagrabil in se spustil na zemljo. Padel sem in se tako močno udaril, da nekaj minut nisem mogel do sape. Bil sem dva dni tako slab, da sem mislil, da bo po meni.
Ko sem bil v drugi službi, mi je bilo malo boljše. Ta gospodar je imela dva gun ta in štiri sinove, ki so bili vsi zelo pobožni. Mlajšega sina so dali učiti za duhovna. Šel je v šolo v Ljubljano. Nekaj let je bilo to dobro, fant se je dobro zadržal, bil je vesele narave. Za velikonočne praznike je prišel fant, domov na počitnice za nekaj dni. Šel je v družbi drugih fantov v gostilno, kjer se je napil, in ker je bil korajžen, je zapel tudi tisto:
Sem rajtov študirat, sem rajtov bit' far,
mi je dekle ubranila, moj fantič, nikar.
Mati je seveda to zvedela, in naravno, bila je zelo razočarana. Vam vsem je znano kako veliko veselje je bilo za mater če je njen sin postal duhoven. Fant je nato šel za nekaj mesecev nazaj v šolo, potem pa se je vrni)! in se prostovoljno prijavil vojakom. Dosegel je, da je postal kaprol.
Ko sem se nahajal v tej službi je bilo tako', da ko so imeli tri mlatiče, sem bil jaz dodeljen za četrtega. Celi teden sera moral
mlatiti, medtem je kdo drugi krave pasel. Ko je prišla nedelja, so vsi ostali počivali, jaz seđ pa moral krave pasti, prihodnj' dan pa zopet mlatiti. Tako nas izkoriščan veliki kmetje P"*! cesarjem Franc Jožefom v staO Avstriji. Za bajtarje in delavce je bilo veliko trpljenja.
se ti veliki kmetje pritožujejo^ ker ne morejo več izkorišča'' bajtarske sinove in hčere. Zof'®' si želijo stare čase, ki pa ne bodo prišli, ker delavske mase se z)' vedajo svojih pravic.
Torej, nazaj v moja otroški leta. V šolo sem hodil v Podg®' bru. Bila je štiri-razredna šol' in so nas učili: Bog ohrani, ^ obvaruj nam cesarja Avstnp Franc Jožefa. Naš učitelj je ^ Na steni je visela velika slil^® Kremžar. Bil je strog in otro^' smo se ga bali. Večkrat nas f opozoril na Franc Jožefa in n®*" pravil kaj o njem. Učitelj žar ni bil dolgo med nami. stavljen je bil v Št. Vid, rai pa dobili novega, kateremu f bilo ime Čmilogar.
Ta učitelj je nosil majhno brado, z otroci je bil zelo pi'U*' zen, da smo ga vsi imeli zelo Tudi ta učitelj je bil kmalu p''f stavljen. Nam otrokom se je tC'
':o storilo, ker je šel od nas.
2а
njim smo dobili učiteljico. je prijazno in zalo dekle, nje*'^" ime sem pozabil. Otroci smo J® radi imeli, pa smo ji tudi radi f gajali, ker se je nismo pi'cV® bali. Večkrat je imeli sitnosti ^ nami, da je morala poklicati
i' d.
telja Zajca, da je napravil re' On je učil tretji in četiti razr®'
učiteljica pa prvi in drugi r**' red.
Učitelj Zaje je nosil dolgo rj®' vo brado. Bil je zelo strog' otroci smo se ga zelo bali.
se je poslužil palice, tudi za malenkost. Bil je glavni učit^J in ko je bila kaka večja vost, nas je tudi peljal v ccrk®^ v Velikem Gabru, kjer je na ru orgljal in pel cesarsko pesef' Bog obvaruj, Bog ohrani cesarja Avstrije.
Zgouuo se je, da smo neK^o^ dne šLirje dečki ostali v ju inesio, da bi šil v šolo. urUe' uan ko smo prišii v šolo, je lu počakal in smo že mislili, da У' pozabil, da smo bili odsotni-je naenkrat začel klicati nas P" vrsti k sebi. Nikoh ne bom teg* pozabil. Bil sem drugi na vrs*-'' Dal je vsakemu glavo med s^v'O' je noge in udrihal s palico P" zadnjici, tako da nas je peki" tisti dan. Ko je šola končala, je še pridržal eno uro za kaz^"^'
Tekom poletja me je mati veC' krat pridržala doma, da sen ]' malo pomagal pri delu na vah. Bil sem najstarejši in sem moral tudi najbolj dela^'' Imel sem tmjevo pot od svojco® petega leta naprej. Bili smo moč" no verni, kar pa nam ni роШУ galo.
Mati je bila bolna, a je vscen" težko delala, da bi preživela štiri otroke. Posebno ob zimske"^ času se spominjam kako gore^® je molila, da bi ji dal Bog zdra'^' ja, ampak njeno p^-osnje ni-" bile uslišane. Kot seiii že pis^'; smo živeli pri teti Neži v re^^ bajti. Pa se nekoč mati in tet® Neža domislite, da bi šla teta i*^ jaz na božjo pot na Zaplaz Dolenjskem, k Mariji Zaplažl^i' kjer bi lepo molila, da bi MarijJ' pomagala rnoji mateii ozdravi' ti. Star sem bil 11 let ko s« ® teto podava na to božjo pot. prideva do cerkve na Zaplazi^' malo poštojiva in te+a reče: nezek, sedaj pa poklekniva in ho' va šla do velikega oltarja po kO' lenih, lepo bova molila, da Marija naju uslišala in so mat' pozdravi. Teta je zvesto mol'l^' jaz pa tudi po svoje. Materi P® ni to nič pomagalo.
(Dalje priKodliJiC)
Nemški volilni predlog
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
V	francoskem parlamentu so aceh razpravljati o novem vo-ilnem %konu, ko so bile nove
itve ze pred durmi in tako se i	da je imel zid volitev
• januarja vsa znamenja in tu-razcepljenosti in neodlocnosU, И se je kkazala pn vseh burnih debatah v £ran-em parlamentu o novem vo-^"nein sistemu. To so komenti-aii po vsem svetu in je zaradi zahodnonemška vlada skle-a da pri svojem volilnem P edlogu ne bo posnemala fran-os e vlade, zavedajoč "se, da obra sestava volilnega zakona "1 lahka stvar. ,
V	zahodnonemškem Bunde-
V Zvezni
strani vladna koalicija CDU ^g. CSU, na drugi strani pa SPD.
Krščanska demokratična unija, ki ji predseduje kancler dr.
činski volilni "sistem, to njeno zavzemanje pa je ustavil nastop stranke svobodnih demokratov (FDP), ki je v vladni koaliciji tretja najmočnejša stranka. Predsednik te stranke dr. Thomas Dehler že dolgo ostro kritizira 'politiko Adenauerjeve vlade, češ da še vedno ni našla prave poti za združitev obeh Nemčiji. Stranka FDP je s tem svojim stališčem preprečila načrte CDU za uvedbo večinskega volilnega sistema. FDP zahteva zdaj proporcionalni volilni sistem, njeni partnerji v vladni koaliciji, ki zaradi njenega stališča nimajo upanja, da bi v Bundestagu uveljavili svoj načrt in predlog večinskega volil-sistema. FDP zahteva zdaj proporcionalni volilni sistem.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠE NAPRODAJ
Hiša za dve družini na 1212 E. 74 St. 5 sob spodaj, 4 sobe zgoraj. Cena samo $14,700. Oglejte si to hišo in dajte ponudbo.
Hiša na E. 232 St., blizu Babbitt Rd. Zidana. 5 sob spodaj, 5 šob zgoraj. Dve garaži. Lota 50x150. Cena $30,900.
gbhki Nemčiji bodo prihodnje
tem kol^hn^^^ Bundestag, med- ja, ki ji preasecluje kancler dr
drugi na	Adenauer, se je zavzela za ve
nem Л 1	tako imenova- p.inski vnlilni 'aig+Атм tn пНоп^
jsnadhocpoaa^m. 2eckue
Bumkdbg je slfr) -1	biti njegov na-
«ga volilnega zakona, ki naj ne stal v veljavi samo štiri leta,
po zahodnonemški ustavi tra-0 a Bundestaga, temveč tu-
hnf7	dolgi dobi, ko se
o parlamenti izmenjavali.
^ o vsem svetu sta uveljavije-pravzaprav z raznimi spre-^embami samo dva volilna sini ^ ^Gčinski in proporcional-doh" °	volilnem sistemu
str ^	mandatov tista
JG najmočnejše za-
voiii^^u ^	pa v večini
iev	oki"ožij in okra-
atv	mandatov dobi taka
bil ^ v primeru, če je До-a manj glasov kot katera dru-
ki pa se ni mogla ^ vseh in tudi ne v У Molilnih enot. Ta večinski Ц ^ sistem je že od nekdaj v 2d v Veliki Britaniji in še v nekaterih drugih ћо	imajo tako ime-
stJ^T politični sistem dveh teh^H	za oblast. V
Vab	nastopajo pri volit-
^^^Gda tudi druge stranke,
snu"^ po volilnem sistemu gg	v boj brez "upa zma-
pjv S6 pravi brez vsakega si bodo pribo-str	Take manjšinske
Vqv^'^ . so potem na razpolago v	stranki, da jih sprejme
pol^ '^'^ladno koalicijo, na razen	so tudi najmočnejši "^^icijski stranki, da jih pova-skupni boj proti samostojni Pfoti koalicijski vladi.
ske	ki imajo po večin-
ri ^ Molilnem sistemu veliko ko-gj ' tiste stranke, ki so pač ^ ojo organizacijo dobro razvile ^ Vseh volilnih okrožjih, med-po večinskem volil-^ ^ sisternu prizadete in oško-te^k^^ 'VS3 stranke, ki v neka-gle'	okrožjih niso mo-
>j,g, ^^^y^-viti svoje organizacije.
® stranke tako rekoč izkrva-■\\elikih uspehih, ki so dosegle v posameznih volil-okrožjih.
^a drugem mestu je propor-'onalni volilni sistem, po kate-Ш SQ razdeljujejo mandati po o icniku vseh oddanih volilnih asov. Marsikje sta oba volilna čin kombinirana na ta na-' da se dela razlika med ^^^^^ami, ki so mogle kandidi-te ' ^ vssh volihiih okrožjih,
dir strankami, ki so kandi-nil^ ^ samo v posameznih volil-okrožjih ali deželah. Ta ,si-V	doslej v veljavi tudi
^ ^ - Nemčiji, kajti že po usta-str^ države je bilo tudi več an in so nekatere izmed n^ih samo na posameznic	zvezne republike ter Pričakovati, da bi se pinfi^ ^iveljaviti na podlagi ve-^®ga volilnega sistema.
Večinski volilni sistem ustreza tistim državam, v katerih sta, kakor že rečeno, tekmeca za oblast dve stranki, ker drugih pomembnejših strank sploh ni. Takega volilnega sistema si Zahodna Nemčija po svoji ustanovitvi ni mogla privoščiti in je zato uvedla sistem proporcionalnih volitev, pri katerih odloča količnik. Po izidu volitev pa je najmočnejša politična stranka krščansko-demokratična unija (CDU), ko ni mogla sestaviti homogene vlade, sprejela v koalicijo krščanske socialce (CSU) in svobodne demokrate (FDP) ter pozneje še stranko beguncev in pregnancev (BHE) in nem-
----JDUllUt;-	j/*	v \л-гх.л.ЈЈЈ^ 111 11CAJ.1-
g ^ začeli o novem volilnem	-ško stranko (UP). Zelo močna
akonu m volilnem sistemu raz-	opozicija proti vsem tem koali-
Pravljati že zdaj, čeprav bodo	cijskim strankam je stranka so-
, tve novega Bundestaga šele	cialnih demokratov (SPD) in je
onec poletja 1957. Naj bo se-	tako v političnem življenju Za-
s va volilnega zakona še tako	^od. Nemčije praktično že uve-
Gzavna, gotovo pa je, da bo ta	den sistem dveh strank—na eni na oga rešena pravočasno in zadovoljivo za vse
Na Locherie Ave. od E. 185 St. in Lake Shore Blvd. б sob; 3 spodaj, 3 zgoraj. V zelo dobrem stanju. Garaža in lepa lota.
Imamo na razpolago več novih hiš in druge hiše v zelo dobrem stanju ter po zmernih cenah.
Vaš denar je ajboljše in najvarnejše naložen y posestvih.
Zglasite se v našem uradu in mi vam razkažemo dobre nakupe.
STREKAL REALTY 405 EAST 200th STREET IV 1-noo
PO
HIŠE NAPRODAJ ZMERNI CENI
Bungalow s 41/2 sobami, blizu cerkve sv. Kristine v Euciidu. 2 spalnici, fornez na plin, garaža in pol. Moderna hiša. Cena $15,900.
njeni partnerji v vladni koaliciji, ki zaradi njenega stališča nimajo upanja, da bi v Bundestagu uveljavili svoj načrt in predlog večinskega volilnega sistema, pa so se zdaj odločili za tretji način volilnega sistem,a. Ta volilni sistem naj bi bil nekakšen kompromis med večinskim in proporcionalnim volilnim sistemom. To je neka vrsta vmesnega volilnega sistema, v nemškem političnem besednjaku pa je ta sistem dobil ime "Gra-bensystem," kar bi se reklo po naše sistem "jarka." Po tem sistemu bi zahodnonemški volivci dvakrat volili: prvič za svoje kandidate, drugič pa za kandidate liste svojih strank. Od oddanih glasov bi prišlo 60 odstotkov za posamezne kandidate, 40 odstotkov pa za posamezne kandidatne liste svojih strank. Od za 60 odstotkov volilnih glasov razdeljevali po večinskem, mandate za 40 odstotkov volilnih glasov pa po proporčnem sistemu. Glasovi, ki po drugem sistemu ne bi dosegli količnika, bi zapadli—padli bi v jarek, zato se ta tretji sistem novega volilnega reda imenuje "Graben-isystem."
Močna opozicija socialnih demokratov (SPD) se doslej še ni spustila v boj za nove volilne bisteme. SPD se zaveda, da je zelo močna v svoji tekmi s CDU in vsemi njenimi priveski, prav tako pa se zaveda tudi, da sedanja vladna koahcija v Bonnu ni na trdnih tleh. To koalicijo razbijajo že precej časa svobodni demokrati, prav tako pa tudi dosedanji poslanci BHE (stranke beguncev in pregnancev) že precej časa niso zanesljivi stebri Adenauerjeve vlade. Poslanci BHE bodo med debato v Bunde-
stagu o novem volunem sistemu odločno zahtevali izvajanja popolnega proporcionalnega sistema, kar bodo storili tudi poslanci FDP. Kompromisni predlog o sistemu "jarka" bo, kakor kaže, propadel v zboru .poslancev sedanje koalicije. Socialni demokrati nimajo nobenega interesa, da bi se že danes zavzemali za enega ali drugega od treh predlaganih vohlnih sistemov, ker jim navse zadnje tudi večinski volilni sistem ne bi mogel delati pomembne škode, ko imajo v vseh volilnih okrožjih močne organizacije, ki se bodo morda kmalu tako okrepile, da bo postala SPD prava večinska stranka Zahodne Nemčije.
Poslanci SPD se bodo odločili šele ob koncu debate o novem ^rajnem voUlnem zakonu in takrat se jim bodo verjetno priključili poslanci FDP in BHE, ki so nezadovoljni s politiko Adenauerjeve vlade in ki se s social-nodemokracijo strinjajo zlasti glede najvažnejših zunanjepolitičnih problemov.
Volilni predlog v Bonnu ima tako pred seboj dovolj časa, njegovo sestavljanje pa ne bo nič manj burno, kot je bilo v francoskem parlamentu.
ASO—NAJVEČJI VULKAN
Največji vulkan na svetu je na planini Aso na japonskem otoku Kiu-Šiu. Znamenit je zaradi ogromnega zunanjega kraterja, ki ima obliko elipse, katerega premera znašata 25 in 16 kilometrov. V bazenu, ki ga je povzročil ta vulkan z bruhan-njem lave, je sedaj približno sto vasi s šestdeset tisoč prebivalci.
ŽELITE DOBRO. LEPO IN TRPEŽNO OBUVALO ZA VELIKO NOČ?
Potem stopite v sSovensko trgovino
Sigoe store
6107 ST. CLAIR AVENUE
Tel.: UT 1-5027
kjer boste dobro postrežem i v vseh ozirih.
V zalogi imamo fine čevlje za vso vašo družino.
Pridite in se prepričajte!	X-Ray Fitting
Ml DAJEMO EAGLE ZNAMKE STAN MAJER, lastnik
Hiša za 2 družini, po 5 in 5 sob; severno od St. Clair Ave., blizu cerkve sv. Jožefa. Preurejen fornez na plin. Garaža za 2 avta. Cena $17,000.
Lepa hiša s 3 spalnicami na E. 169 St., od Lake Shore Blvd. Lepa sprejemna soba, obednica in velika kuhinja; garaža. Cena samo $17,500.
Če želite prodati vašo hišo ali kupiti drugo, se obrnite na
KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030
T u S \





ft. washington monument, cincinnati
MARIETTA
CHIlllCOTHE	^ 50
CLEVE5	ATHENSif^-v^
/	W4T0RD	^ ' ®^INBRIDGE "	'NEWPORT
McARTHUR
HIUSBORO
CINCIN NATI
mound cemetery, marietta
The George Washington Highway, which starts at the nation's capital along the banks of the Potomac and spans the entire continent, crosses the southern part of Ohio which is rich in historic and scenic attractions for the motor traveler.
Route 50 enters Ohio from the cast at Newport and passes through Marietta, Athens, Mc-Arthur, Chillicothe, Bainbridge, Hillsboro, Milford, Cincinnati, and Cleves before it enters Indiana.
Route 50 bypass enables a through traveler to miss the city of Cincinnati by circling it to the north along the approximate route followed by Confederate General John Morgan and his -Raiders during the Civil War,
In Cincinnati, the George Washington Highway passes very close to the Fort Washington Monument which marks the site of the log fort which was the base of operations in most of the Indian campaigns along the western frontier of the Ohio, Country.
Between Hillsboro and Chilli-" cothe is some of the most rugged terrain in the State of Ohio, and a portion of this route is widely known as the Skyline Trail through Bainbridge. At Athens j is located Ohio University, the > oldest university west of the Al- ; legheny Mountains, and among a the historic attractions at Mari-, etta is the Mound Cemetery ■' where many of the earliest pio^ i neers in this state are byried./
Tuniski "felahl se spet bore
PARIZ, (Tanjug) — Pariški uradni krogi izražajo zaskrbljenost spričo nenadne oživitve akcije tuniških felahov proti francoskim enotam. Tu ne izključujejo možnosti, da je leto dni trajajoči mir v Tuniziji spet ogrožen, kajti Tunizijci odločno terjajo pravico do lastne vojske kakor tudi pripoznanje popolne neodvisnosti. Vodja Neodestura Ha-bib Burgiba bo zato v kratkem prispel v Pariz, da bi s predstavniki nove francoske vlade proučil to naglo poslabšanje položaja v Tuniziji.
Po mnenju francoskih vojaških strokovnjakov je nastop novih oboroženih odredov fela-iiov, katerih sile zdaj cenijo na več tisoč borcev, posledica politike bivšega generalnega tajnika Neddstura Salaha Bena Jusefa, ki je odklonil francosko-tuniški sporazum in se izrekel za nadaljevanje "boja vse Severne Afrike do popolne osvoboditve Maroka, Tunisa Alžira." I^aradi takšnega stališča so ga izključili iz stranke, ki je sprejela politiko svojega predsednika Bur-gibe o pobotanju s Francijo.
Prvaki Neodestura pa so poudarili, da je "popolna neodvisnost Tunizije" končni cilj njihove politike. Ta cilj pa naj bi dosegli v etapah in s privolitvijo Francije. Zato so zdaj zahtevali ustanovitev tuniške nacio-
4 SOBE
se odda v najem na
969 Addison Rd. Za podrobnosti pokličite HE 1-4893
Trgovina naprodaj
Proda se dobroidoCo delikatesno trgovino sredi slovenske naselbine. Ima C 2 licenco. Proda se s posestvom vred. Poleg trgovine je stanovanje s 7 sobami; fornez na plin, avtomatični grelec za vodo, garaža in vse udobnosti.
Za podrobnosti pokličite
KE 1-2327
nalne vojske. Pariška vlada je to zahtevo zavrnila, češ da je to "izključna pravica" Francije. Takšno stališče Francozov pa je samo okrepilo položaj pristašev Salaha Ben Jusefa, ki menijo, da Francija ni "lojalen" partner.
Nenadna oživitev boja felahov, ki so pred letom dni na poziv Habiba Burgibe in Mendes-Francea opustili borbo, je vznemirila vojaške kroge. V Tuniziji je zdaj sicer nad 40,000 francoskih vojakov, toda boji, ki so za zdaj izbruhnili na obmejnih področjih in v gorah, so izredno srditi. V teh spopadih je padlo in bilo ranjenih nad 20 Tunizijec in Francozov. Po mestih je bilo več atentatov politič-
nega značaja. Po raznih krajih Tunizije so nacionalisti opravili tudi več diverzantskih akcij.
POVRNITEV PORKKALE FINSKI
HELSINKI — V sovjetskem veleposlaništvu so podpisali protokol o vrniti pristanišča Pork-kale Finski. V imenu Finske sta zapisnik podpisala predsednik Urho Kekkonen in minister za zunanje zadeve Johannes Virolainen. Za Sovjetsko zvezo sta ga podpisala namestnik predsednika Sovjetske vlade Pervuhin in sovjetski veleposlanik v Helsinkih Lebedev.
Oglašajte v Enakopravnosti
Ne pozabite rojakov v potrebi!
Izredno huda zima, ki je zajela za več kot tri tedne vso Evropo, je prizadela veliko škodo tudi naii rojstni domovini. Povodnji, ki so nastopile ob odjugi, so škodo še povečale. Ljudje so v resni potrebi. Ne pozabimo jih, ampak po svoji moči priskočimo na pomoč. Za VELIKO NOČ bodo naših darov dvakrat veseli.
Svojim' rojakom lahko pomorete s POŠILJKO ŽIVIL— 100 FUNTOV BELE MOKE STANE SAMO $9.50; veseli bodo pa gotovo tudi DENARJA, saj tega ni nikdar dovolj!
Nam so kak dolar ne bo preveč poznal, sorodnikom v rojstni domovini bo pa veliko pomagano! Za vsak dolar, ki ga pošljete preko Narodne banke FLRJ, bodo dobili Vaši doma 600 DINARJEV.
Za vsote do $80 stane poštnina $1.50, za vsote preko $100 pa $2.00. DENAR PRIDE ZELO NAGLO in je zate primeren zlasti KOT POMOČ V SILI.
Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz leta v leto odhaja več rojakov «a počitnice preko morja. Vsi, ki imate za letos tale načrt, se javite čim prej, da boste lahko dobili mesto. Mi Vam bomo šli radi v vsem na rokol
AUGUST KOLLAHBER
6419 S+. Clair Ave.
HE 1-4148


"What every	s
' ■ ■ ' ■ ■ I youiig Wrking girl 1

.HE young woman who works today doea a pretty good job of taking care of herself. She may have trouble balancing her bank statement — but she knows how to stretch a pay check. She may be vague about , figures of the National Debt —but she ^ knows ho\y to keep herself out of the red.
That's why so many working girls are investing in Savings Bonds on the Payroll Savings Plan. They know that it's the simplest, surest way to save —the easiest way for most of us to make our fondest dreams come true. Once you tell your pay office how much you want to save each payday, you can relax and know that everything is being taken care of. Your money will go regularly into U. S. Series E Savings Bonds. And a little money set aside every payday soon grows into big savings.
*Notice to all working girls:
It's smart to marry a millionaire, as every woman knows. But until he comes along, it makes good sense to invest your hard-earned dollars in Bonds on the Payroll Savings Plan. Then a lot of good things will come your way.
So start investing today in Savings Bonds — either on the Payroll Savings Plan where you work or regularly where you hank.
For the "big things
in your life - "be ready with
U. S. Savings Bonds

The V. S. Government does not pay for this advertising. The Treasury Department thankt, jar their patriotic donation, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
ENAKOPRAVNOST
MATIJA GORJAN
Jože Pahor
(Nadaljevanje)
Zastražili so grad, razdelili oddelke, ki naj bi iskali. Polnoč je prešla, nasilnika še niso iztak-nili. Drugič, tretjič so vse prevr-gli in razbili pohištvo. Thui'n je tičal v spalnici, skrit za leseno oblogo v zidu. Mogočni mož se je tiščal v temi kakor plaha žival, z zadnjim upanjem, da ga bo rešilo skrivališče. Kmetje so ga hoteli dobiti živega v pest, potegnili so ga iz dupline, a Thur-nu se je posrečilo, da je dosegel bodalo. Branil se je, dokler ga niso z vilami pritisnili ob steno. Zarjul je in omagal, tlačani so ga sodili s sekirami. Ko je pri-hitel Gorjan, je kruti gospod ležal v mlakuži krvi. Glavo je imel razbito, da ne bi v njej nihče več spoznal človeka, ki je to noč poravnal svoj veliki račun. Tlačani so ga psovaje vlekli na dvorišče in vrgli v kalno Rinžo.
Kar se je zdelo nemogoče, je bila nocoj resnica. Taka resnica, da se je zdela tlačanom, kakor da so sanje. Kar so smeli samo tiho želeti, kar so nosili tako dolgo skrivaj le v srcih, so zdaj dosegli: nad njimi ni bilo nikogar in ničesar več. Zdaj so bili sfinii svoji gospodarji, zato so praznovali Thurnovo in Strženovo smrt vso noč do zore. Grad je bučal, v kleteh je mrgolelo ljudi, ki so vriskali, se objemali in plesali, ki so tavali okrog kakor blodniki, ki so cepali po dvorišču, po hodnikih, po shrambah, po hlevih, povsod. Mladeniči, možje, starci in ženske, vse se je zamotalo v divji klobec, poša,stno 80 svetile omahujoče plamenice po Iju'leh in metale ogromne sence po y'^ovju. Strah, maščevalnost, jeza pijanost, golt in pohlep in želja ; - '^■■^'^obodi, najnižje strasti so Г- ■''»чрЛе tu svoj ples. Vse vezi so -natrgale, ljudje so bili prosti ii; ka-
CHICAGO. IL]L FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
DOMESTIC COUPLE
COUPLE — Experienced cook, houseman, butler and chauffer; references required; good salary; own apartment.
GRaceland 2-0340
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Established 30 years. Includes 3 story brick building, with 2-6 room apartments upstairs. One 4 room rear. 2 car brick garage, full basement, oil, steam heat. Owner will sacrifice.
2125 S. Pulaski or call: LAwndale 2-9780
Good chance to sell RESTAURANT and SHORT ORDER — Good location 111th & Western. See to appreciate.
CEdarcrest 3-5526
DOMESTIC HELP
GENERAL HOUSEWORK — Air conditioned house. Own room. Light cleaning, laundry. Care for child.
ORchard 5-5199
GENERAL HOUSEWORK—Assist with 2 small children. Cheerful, responsible person wishing permanent position. Stay. Top salary. References.
Highland Park 2-7342
WOMAN for GENERAL HOUSEWORK — Own room, board and salary. In Chicago suburb.
Call DEarborn 2-3179 or write 52 N. Cowley Road, Riverside, Illinois
kor otroci niso vedeli kaj s svobodo.
Gorjan je povsod iskal sledov za očetom, v ječi, v grajskih spisih, pri hlapcih, ki so preživeli vihar. Ostalo je za njim le še potrdilo, da je bil ubit. Bolan je šel v smrt, toliko težje, ker je umiral ž njim tudi mladi zet, Goteničar z Zelenega vrha. Kaj je mislil v svoji zadnji uri? Ali mu jo je olajšala zavest, da bo njuna smrt maščevana? Da bo maščevano vse trpljenje, ki ga je moralo nositi tlačansko ljudstvo iz roda v rod? Ali mu je olajšalo smrt, ker je padel za tlačeno ljudstvo ?
Nečesa Gorjan ni mogel razumeti. Dva, tri dni prej ta naval in oče in vsi drugi bi bili živi! Ali je treba res le z žrtvami odkupiti, kar pride dobrega? Zakaj ne bi prišlo samo ob sebi, tako kakor pride jutranja zarja, kakor vzklije cvetje spomladi?
Lemut je prihitel za njim, razburjen in zlovoljen.
"Pojdi z menoj!" ga je povabil. V shrambah so ljudje plenili, psovali so se kakor divji in se trgali med seboj za živila. "Ali razumeš to?" ga je vprašal.
Tlačan je vlekel mimo težko vrečo, drugi si jo je nakladal na hrbet.
"Kam?" je vprašal Gorjan in strašna jeza ga je zgrabila.
"Na voz!" je dejal tlačan nedolžno.
"Dol!" je ukazal Gorjan z divjim glasom, da si mož ni upal .mimo. Srdito je pogledal in položil vrečo na tla. Takoj nato je pljunil.
"Pej!" je dejal. "Ti boš ukazoval danes? Ti, ki si se skrival, ko smo živeli v večni nevarno-sU?"
Razjarjen je Gorjan vzdignil roko in udaril nesramneža po obrazu.
Chicago, Ш.
WANTED TO RENT
PROJECT Engineer, wife and 2 children desire 2 or 3 bedroom, flat or house, with yard, near school. To $130. N. or N.W. 9 to 5.	TAylor 9-6000, ext. 276
after 6 and weekends, Lincoln 9-0898
HEAL ESTATE
PALATINE — By owner. Immediate occupancy. 3 bedroom Cape Cod bride, full basement, attached garage, Уг acre lot. Best offer.
560 Old Northwest Highway Palantine 1952
OAK LAWN — Prodaja lastnik — Hiša z 2 spalnicami, kamenita ranch tipa, zimska okna, gorko-ta na plin, garaža za 2 avta, nad en aker zemlje. Cena $13,950, ali dajte ponudbo. Si lahko ogledate.	9517 S. 90th Ave.
GArden 2-5135
FEMALE HOUSEHOLD
MAID — Experiened with references. New ranch house. 2 preschool children. Good salary. Own room, bath, TV.
Call collect-:— Highland Park 2-6821
Lovely GLENCOE HOME needs MOTHER'S HELPER — Assist care of baby and light housework in return iof room and board. Small salary.
Call —
I	VErnon 5-2876
HOUSEKEEPER — Woman to make home with young couple with yourtg children. Help with housework and care of cWldren. Near Elmhurst C. C.
TErrace 4-6010
"Zdaj si ti valpet, kaj?" je vzkliknil osramočeni.
"Molči, tat!" ga je zavrnil Gorjan.
"Svoje sem vzel!"
"Izgini!"
Prihuljeno se je človek pobral, videl je, da ni varno. A v shrambah je vrvelo dalje in Gor-jana je zgrabila togota. Šel je med ljudi in začel vpiti, naj se nihče ničesar več ne dotika. Nekateri so se potuhnili, drugi so mu začeli groziti.
"Poznam vas," jih je zavračal Gorjan; "tisti ste prišli grabit, ki ste najmanj potrebni! Dobro veste, da kradete sebi! Od česa naj živijo, ki bodo ostali, da branijo, kar smo dosegli?"
Tlačani, ki so plenili, so ugovarjali, češ da grofa ni več in tudi nikogar ne bo namesto njega, a spor je potolažil šele Ramovš, ki jih je prihitel mirit,
"Stražo moramo postaviti!" je odrejal Gorjan.
"Tudi če bi jo hoteli, je ne bi mogli," je pojasnjeval Ramovš, "nocoj že ne! Naj praznujejo zmago, saj so jo zaslužili!"
Prijel je Matijo pod pazduho ter ga potegnil s seboj.
"Saj imaš prav," mu je prigovarjal; "a če boš ž njimi tako strog, boš zapravil vse zaupanje!"
"Mar naj mirno gledamo, kar počenjajo?"
Prišla sta v klet, kjer so imeli starešine svojo mizo. Majhen, strupen možiček, ki je vihtel pozavno s prtičkom, na katerem je bil uvezan Thurnov grb, je zabaval družbo. Pel jim je o tlaki, ki jo mora opravljati grajski gospod;
že ob desetih zjutraj vstaja, na tlako se odpravlja: pod polnim sodom tlaka, joj, ga čaka,
grehi jo vsak dan tolsta krača.
Hej ho, hej ho, kako gospodu je hudo!
Ko je prišel do refrena, je po-prijela vsa družba in pela ž njim. Gorjan je poslušal mračen in to-goten,
"O tlačanu poj," je napadel možička, "kako je Thurnove shrambe zamenjal s svojo pravico! Kako misli s polnim vozom maščevati svoje mučenike! To poj! Thurna ni več!"
"He, he, he!" se je porogljivo smejal možiček. "Ti si nevoščljiv, kaj? Ti tlačanu ne privoščiš krače! Bi jo rajši sam, kaj?"
"Ne bevskaj!" ga je zavrnil Gorjan ter pomeril od nog do glave. Pevček se ni ustrašil, plaz besed se mu je usul iz ust, za-bavljaje se je zaganjal v nasprotnika.
"Miruj!" je zagrozil Gorjan. Družba se je smejala, strupeni možiček je šele dobil pogum. Gorjanu je bilo dovolj. Pahnil ga je, da je odletel po kleti. Nato je sedel in pil, naglo in hlastno, kakor vselej, kadar je kipelo v njem. V bolečino, ki jo je vžgala nenadna očetova smrt, so se zajedli očitki, da se je skrival ob nevarnosti. Zaman si je Lemut prizadeval, da bi ga. razvedril.
Ko pa je spet zakipela razposajenost v kleti, je Matija vstal in spregovoril. Pozval je može, naj mu povedo, koliko jih je še med njimi, ki mu ne očitajo, da se je skrival, ko je bila nevarnost. Iz lica v lice naj izjavijo, ki ga obdolžujejo, da ni imel po-
V BLAG SPOMIN
OB OBLETNICAH SMRTI NAŠE LJUBE MATERE IN DRAGEGA OČETA
FRANCES ZALLER in JOHN ZALLER
KI JE UMRLA 19. MARCA 1953
Kako žalostni smo vsi,
odkar Vas več med nami ni! Kako pogrešamo ljubeči Vaš
smehljaj,
zaman Vas kličemo nazaj!
KI JE UMRL 4. JANUARJA 1949
Spomini k Vama vedno' nam hite, kot večna luč nam svetijo v srce. Ko tudi nas zagrne groba noč, zadružila nas bo v raju božja moč!
Cleveland, Ohio, dne 20. marca 1956
žalujoči: OTROCI
V blag spomin
ob prvi obletnici odkar je prerano umrla ljubljena soproga, draga mati, stara mati, hči in sestra
Antonia
ЖГ* Ж " v*v
tabjancic
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 20. marca 1955.
Eno leto je že minilo.	Globoko pod zemljo,
odkar Te več med nami ni,	tam v ozki hladni hiši,
žalostna so naša srca...	kjer šum sveta se več ne sliši,
solze nam zalivaj p oči.	Tvoje truplo mirno spi,
rešena si vseh skrbi.
žalujoči:
JOSEPH FABJANČIČ, soprog
MRS. LILLIAN OSTERS in MRS. RUTH
TISHLER, hčeri DEBBIE, vnukinja MRS. MARY BAN. maii
ROSE BAN in MRS. STELLA MAHNIC. sestri V starem kraju pa brat JOSEPH VALENČIČ in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 20. marca 1956.
guma, ko je šlo njim samim za glavo. Po imenu je klical starešine, Sten&rja, Grilca, Žona, Zimo in druge, naj govorijo.
Nihče se ni oglasil.
"Boste rajši za hrbtom obtoževali in napadali?" se je razburjal Gorjan. "Boste skrivaj sušljali, da sem strahopetno pustil ubiti očeta in svaka? Da sem zakrivil smrt drugih nesrečnikov?"
Mučna tišina je zavladala, Gorjanov pogled je blodil okrog nestanovitno, od nekod je prh-nila beseda, če ne govori vino.
"Da, vino!" je potrdil Gorjam srdito, zgrabil majoliko in spil v dušku. "Kdo je povedal odkrito, kakor misli?"
Trije, štirje možje so vstali in šli k njemu, da bi ga pomirili. Razburjal se je in napadal. Čim bolj je pil, tem nasilneje je rasla njegova jeza. Vsaka beseda je bila zaman, morali so ostati pri njem, dokler ga ni pijača popolnoma premagala, ker bi se bil spopadel s komer koli. Ko je omagal, ga je Lemut spravil spat in je še sam legel zraven njega.
Kočevje pa je vrvelo do zore. Še je plala radost, a njeni plameni so upadali in v marsikom jo je zamorila divja noč, ki je obtičala v udih kakor težak strup.
6
Gorjan se je zbudil in si je skušal priklicati v spomin, kar se je zgodilo minulo noč. Glava ga je bolela, v ustih se je dvignila zoprna grenkoba, pobit je bil, njegova vpija zdrobljena. Ali je res bilo treba vsega tega? Pil je—čemu je pil?
Zaradi jalovega očitka, ki ga je bil zavrnil s pestjo. Namesto, da bi se premagal, je pil! Ob taki uri! Kdor tako dela, nima moči nad samim seboj!
Gorjan se je ketsal. Ohladil si je čelo in teme s hladnim ovitkom, sklenil je, da nikdar več ne pokusi vina. Napravil se je in šel pogledat Thurnovo trdnjavo. Grad je bil izropan, povsod so se videli sledovi boja in popivanja. Če bi nag kdo nenadoma" napadel, se je ustrašil, bi nas z lahkoto pobil! Brez straž, brez poveljnikov, brez vsakršnega reda je bila množica. Le dvoje, troje vasi so starešine še imeli v oblasti.
Poiskal je Ramovša in starešine—burna noč tudi mimo njih ni šla brez posledic—ter jim je povedal svoje misli. Danes ni kipel, ves drugačen je bil ko ponoči. Vstaja je tu, je pojasnil, težka in krvava. Ali se res nihče ne zaveda tega? Res ne vedo, da je še stotine gradov, če je eden padel ? Res mislijo, da ni nikogar nikjer, ki bi hotel potlačiti upornike? Mnogo mož je odšlo, celo starešine ž njimi. Mar mislijo, da je prvo križanje me-. čev že končna zma-ga ? Čim manj se zavedajo, kaj so začeli, tem hitreje bodo svoje dejanje plačali s krvjo. Le otroci so zmožni takih stvari, možje mislijo drugače. Zdaj, ko je buhnil upor, morajo tlačani strniti vrste, zdaj ni več poti nazaj, začel se je boj na življenje in smrt. Plemstvo bo vzdignilo meč in tlačan se bo ubranil, če bo vstajo razširil, odločen, da zmaga ali pade. Nazaj ni več mogoče; kdor se umakne, je zapisan smrti.
Gorjan je govoril prepričeval^ no, vendar so se čuli glasovi, bi vsi odšli domov. Dosegli so več kot so pričakovali, doma P% čaka delo. Vsak je zdaj najbol] potreben na polju. Če bi rts treba braniti, kar so dosegli, sa] se ljudje naglo zbero! Plat zvona, in čete so z orožjem v rok' na mestu! Naj se torej glasu3®i ali ostanejo ali se razidejo!
Gorjan, Ramovš, Lemut # drugi so se odločno uprli. Тћчг-nova smrt je najtežja preskus* дја za tlačane. To skušnjo f treba tako rešiti, da se krdeW izberejo glavar, svetovalci sodnik. Ti naj ga urede v trdn" bojno enoto.
Možje,' ki so zdaj s trezniD®' očmi gledali vso težo dogod' kov, so razumeli Gorjanovo strogost in so izbrali Ramovsa za, poveljnika. Določili so i"** svetovalce, sodnika in dva vornika ter sklenili, da ostan® krdelo v Kočevju. Vsaj štiri ted' ne se nihče ne umakne iz krdela-a tudi potem ne, če ni stopil иЗ' mestnik ha njegov prostor. ,
Gorjan se je pomiril, dasi bil zadovoljen. Čas za krdelo f bil mnogo prekratek, v enem *6" secu se morda še ne bo odloČili" v tem času bo prišla morda do nevarnega viška. Če bo tedaj krdelo pričelo razpadati, bo gubljeno vse.
Vendar so bile odstranjen® zdaj najhujše nevarnosti. Goi'' jan bi rad šel pogledat na Zeleni vrh, kjer je bilo gotovo vse robe. Na brata je mislil, ki je ral, a važnejše, težje stvari so g® klicale drugam.
(Dalje prihodnjič)
NAZNANILO IN ZAHVALA
s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem^^ žalostno vest, da je po pet tedenski hudi bolezni izdihnil svojo blago dušo naš preljub-Ijeni soprog, oce, sin in brat
JOSEPH KOVAeiČ
Blagopokojnik je previden s sv. zakramenti za umirajoče za vedno zatisnil svoje mile oči dne 6. marca 1956. Pogreb se je vršil dne 7. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev sv. Jeronima in od tam po opravljeni sv. maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih smo položili njegovo truplo k večnemu počitku v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary.
Pokojni je bil rojen v Martin j a vas, fara Mokronog na Dolenjskem, po poklicu dohtar prave, star 58 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čas in mu poklonili lepe vence v zadnji pozdrav; vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše: vsem, ki so ga obiskovali v njegovi bolezni in ga bodrili; vsem, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru; pogrebcem, ki so nosili krsto, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Iskrena hvala vsem za izkazano sočutje in pomoč na en ali drugi način. Enako najlepša hvala duhovščini za opravljene cerkvene obrede in pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vsestransko pomoč in lepo urejen pogreb.
Predragi soprog, oče, sin in brati Kruta smrt Ti je pretrgala nit življenja in zdaj truplo Tvoje počiva v svobodni ameriški zemlji, duša Tvoja pa se radu-je tam gori nad zvezdami, kjer se nekoč zopet vsi skupaj snidemo na vekomaj!
Počivaj v miru, snivaj sladko!
Žalujoči:
DR. JOSEPH, sin v Clevelandu v stari domovini pa:
VIDA, soproga VITAL, sin JOŽE, oče
sedem bratov in sestra
Cleveland, Ohio, dne 20. marca 19561
TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
Cene so zmerne—naročilo .hitro zgotovoljeno-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.