22. številka.
Ljubljana, v torek 28. jamivarja 1896.
XXIX. leto.
Izhaja vsak dan m*e*«r» iaimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a VBtr o-o ger s k e debele za vse leto lf> gld, za pol leta H gld., za četrt lota 4 gld , za jcden mesec 1 gl<i. 40 kr. — Za Lj ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta .H gld. .'JO kr., za jedeti mesec 1 gld. lo kr. Zi pošiljanje na dum računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje dežele toliko Već, kolikor pofttnina znaša. Za oznanila plačuje se od Itiriatopne petit-vrste po K kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr., <v se dvakrat, in po 4 kr , če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli'« frankirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. vbb admiiiistruti\ne stvari.
Badeni in deželni zbori.
Zasedanje deželnih zborov ne teče tako gladko, kakor je v svojem nepojmljivem optimizma menda pričakoval ministerski predsednik; pojavila so se celo znamenja, oznanujoča, da utegnejo priti presenečenja, na katera grof Badeni ni prav nič pripravljen.
Ministerski predsednik je gotovo mislil, da je s svojimi sladkimi besedami omamil Čehe in Nemce tako, da se mu bodo izkazali hvaležne in zaradi njegovih lepih očij opustili dosedanje nasprotstvo. Upal je celo, da ee v tekočem zasedanju češkega deželnega zbora položi temelj češko-nemški spravi. Sedaj je očitno, da ca to ni misliti. Cehi so bili pripravljeni, izkazati svojo spravljivost, a Nemci nečejo nič slišati o kaki protikoncesiji. Z vso odločnostjo so odklonili željo glede notranjega uradnega jezik, pač pa »prožili predlog glede volitve po kurijab, kateri predlog naj jim zajamči prav to, kar oni sami v drugih kronovinah z isto odločnostjo odrekajo Slovanom. Nemci zahtevajo pač zase povsod privilegij, nečejo pa nič vedeti za jednako pravico v drugih deželah. Prav v tistem trenotku, ko je vlada izkazala levici veliko uslugo, ko je imenovala prvim sekcijskem defom v naučnem mininisterstvu zagrizenega nemškega liberalca, prav v tistem trenotku so češki Nemci napovedali, da izstopijo iz češkega deželnega zhora in prestopijo v (pozicijo, ako vlada ne prieili Cehe. da vzprejmo predlog glede volitev po knrijah! Vlada nima nikakega sredstva, prisiliti Mladočehe, naj glasujejo za nemški predlog. Mogla bi jih za to le iz lepa pridobiti: s protikon-ceeijami. Kaže se sicer, da so se v tem oziru vršila neka pogajanja, da pa niso imela uspeha. Predlog torej ne bode vzprejet in vprašanje je, bodo li Nemci storili, kar groze, ali jih bode Badeni na drug način privezal mi.se ter se izpostavil naaprotništvu Čehov. Brez dvoma so Nemci vse to uprizorili, da raztrgajo tanko vez, katera se je spletla mej Badeni jem in Čeh', da na ta način prisilijo vlado, sestaviti poljsko-nemško večino; na vsak način bode koneini izid tega spoia usodnega pomena za prihodujo konstelacijo v državnem zbora.
Še hujši poraz nego v češkem dež. zboru je zadel Badenijevo ministerstvo v iaterskem deželnem zboru. Mogoče je le dvoje: ali se tudi grof Badeni ne upa neatopiti z vso odločnostjo zoper prešerne isterske Karnjole ker se jih boji, kakor so izvestni krogi boje madjarskih košutovcev, ali pa ni imel pravega pojma o isterskih razmerah. Kak t um je, da je vlada v deželnem zboru isterskem doživela strašen poraz. Laska večina je z nečuveno drznostjo dejanski razveljavila cesarjev ukaz glede razpravnega jezika in vlada je to mirno dopustila; laska večina kisi dan na dan osnovne pravice vsakega parlamentarizma, razveljavila je celo mandata dveh skoro soglasno voljenih poslancev in naposled primorala slovanske poslance da so zapustili deželni zbor. To je poraz grofa Badenija. Njegova dolžnost je bila preskrbeti, da bodo tudi v iaterskem deželnem zboru vladale dostojne razmere, preskrbeti, da ae tam ne bodo teptale pravice večine prebivalstva, a on ni storil ničesar in s tem dokazal, da, ali sploh neče ali nima volje. Brez ovinkov povemo: dogodbe v isterskem deželnem zboru pričajo celemu svetu, da vladajo v jedni avstrijski kronovini razmere, ki delajo celi državi sramoto in jo smejijo pred vso Evropo, v prebivalstvu pa obujajo mnenje ,da vlada Ae toliko moči nima, da bi naučila Karnjele spoštovati cesarjeve ukaze.
Take, kakor v teh dveh deželnih zborih v češkem in v isterskem, take seveda niso razmere v drugih deželnih zastopih ali povsod se pojavlja nasprotje Badenijevi vladi. Udarci, kateri lete dan na dan v nižjeavstrijekem deželnem zboru na vlado, so hudi in neusmiljeni; protisemitie bijejo boj na življenje in smrt; vlada doživi poraz na poraz; v goriškem dež. zboru more nastati vsak hip konfikt; v tržaškem in v štajerskem dež. zboru pa je odsotnost slovenskih zastopnikov najglasnejši protest zoper vladajoči sistem.
Vidi se torej, da so razmere v deželnih zborih sedaj se slabše, nego so bile za časa prejšnje vlade. Nasprotstva so se poostrila in v tem pooštrenju tiči poraz Badenijev.
Deželni zbor kranjski.
(X seja dne 28. januvarja 18 9 6.) Dež. glavar Detel a otvori sejo ob Vali. uri. Prečita in odobri se zapisnik zadnje seje, predloge in peticije se odkažejo pristojnim odsekom, po predlogu posl. K luna pa se predloge glede izločitve nekih davčnih občin postavijo na dnevni red prihodnje seje, ne da bi se prej odkazale kakemu odseku.
Posl. Hribar utemeljuje samostalni predlog glede davčnih in pristojbinskih olajšav za nove obrtnostne podjedbe v mestu Ljubljani in bližnji okolici Govornik opozarja na to, kar je vlada dovolila, da pospeši zlasti veliko industrijo v Trstu. Dobrote, katere daje dotični zakon, so jako izdatne. Tendenca zakona je, podpirati narodno gospodarstvo cele države in zajedno mesta Trsta. Ljubljana se nahaja sedaj v Žalostnem položaju. Trst se naravno razvija in bode napredoval prav ker ni več prosta luka. Potres je neredil v Ljubljani veliko škodo in ne samo na poslopjih. Mnogo ljudij se je za stalno izselilo iz Ljubljane, na veliko škodo mesta. Zato mora biti skrb vseh poklicanih faktorjev, delati Ljubljani na pomoč. Namen mojemu predlogu je, pometi Ljubljani iz krize tako, da bi nihče ne imel Škode, pač pa vsa država korist. Bližnja okolna se prej ali slej združi z mestom, vrh tega je prav v teh občinah največ primernih prostorov za napravo večjih pcdjtdb. V naši deželi ni skoro n»č velike industrije, dasi bi bila deželi na veliko korist. Skrbeti za to, da se razvije industrija in s tem pomnože deželni dohodki, mora biti naša prva dolžnost. Kjer cvete industrija, tam je blagostanje; kjer je ni, je siromaštvo. V krogu mestnega zbora se je koj po potresu povdarjalo, da treba domači in tuji kapital interesovati, da se tu razvije industrija. Upati je, da vlada ustreže stavljenemu predlogu, ker bi bilo to le v njenem interesu. Podpisali so predlog vsi člani te zbornice. V formalnem oziru predlaga govornik, naj se njegov predlog izroči upravnemu odseku. (Dobro - klici.) Sprejeto.
Posl. baron Schvvegel poroča o prošnji kmetijske podružnice v Krškem glede podpore in brezobrestnega posojila vinogradnikom in predlaga, naj se odstopi dež. odboru z naročilom, naj brez odlašanja in temeljito uvažuje, kako ugoditi tej zahtevi in naj stavi resne predloge, kako dob ti za ta namen potrebna sredstva. Sprejeto.
Posl. Murni k poroča o prošnji občinskega odbora na Dobrovi pri Ljubljani glede podpore v občinske namene in za napravo gasilnega orodja in predlaga, naj se prvi del prošnje odkloni, drugi del pa odstopi deželnemu odbora, da se nanj ozira
pri dovolitvi podpor za napravo gasilnega orodja Sprejeto.
Posl. baron Schvvegel poroča o prošnji županstva v Šmihelu zaradi zgradbe bolnišnice za ženske na deželne troške in predlaga, naj se prošnja odkloni, a s pristavkom, da bi dežela morda dala subvencijo, ako bi se na čigarkoli troške ustanovila bolnišnica za ženske ali v Šmihelu ali v Novem mestu.
Posl. Pfeifer podp ra prošnjo.
Predlog finančnega odseka se vzprejme.
Posl. Miirnik poroča o prošnji kmetijske podružnice v Šent Jurji pri Kranji glede podpore za nakup drevesnice in predlaga, naj se deželm mu odboru izroči priporočilno v rešitev. Sprejeto.
Posl baron Schvvegel poroča o proSnji Marije Škrjanc v Ljubliani za povišanje letnega doneska za najdenko Marijo Stalzer in predlaga, naj se odstopi deželnemu odboru. (Sprejeto )
Posl. K lun nasvetuje, naj se odstavi poročilo o prošnji za pospeševanje uravnave Vipavščice in postavi mesto nje draga točka.
Posl. G lo bočni k s* izreče zoper K luno v nasvet in želi, naj se poročilo izpusti, k večjemu da se postavi na konec dnevnega reda. Sprejeto.
Posl. vitez Langer poroča o aamoatalnem predlogu posl. Pfeiierja glede zakona o zemljeknjiž-nem vpisu na podstavi zaHebnih listin v malostnih zemljeknjižnih stvareh in o peticiji notarske zbornice v t*j zadevi. Govornik pojasnjuje važnost legalizacije in nje zgodovino. Dotični zakon je obveljal z večino jednega glasu, a v prebivalstva se je koj začel odpor proti prisilni legalizaciji. Mej drugim se je tudi kranjski deželni zbor izrekel I. 1878. zoper prisilno legalizacijo. Kom no se je vlada udala dvajsetletnemu pritisku iti se je vzprejel zakon o olajšavi pri legalizaciji, DO katerem smejo deželni zbori dovoliti odpravo legalizacije v malostnih stvareh. Večina dež. zborov se je posluževala te pravice, kranjski dež. zbor pa se je izrekel proti tedanjemu predlogu poslanca Heiterja. Danes se je zopet baviti s tem predlogom. Vprašanje je: Ali je olajšava potrebna in ne-bo-li oškodila varnosti zem-Ijeknjižnega prometa ? Potrebua je olajšava in ker ni jedino § 31. zemljeknjižnega zakona jamstvo za varnost zeinl|eknjižnega prometa, se lahko reče, da bi se z olajšavo ta varnost ne oškodila. Vrh tega so se ustvarila še posebna jamstva prav za slučaj olajšave glede legalizacije. Govornik predlaga, naj se Pfeiferjev predlog vzprejme.
Posl. baron \Vurz bach pravi, da se je nekoč reklo, če se kak predlog vedno ponavlja, se bodo njegovi pristaši vsako leto pomnožili. Deželni zbor je po treznem preudarku dvakrat pr* dlog odkli nil. Nagibi, kateri ao govorili za olajšavo, so se* zmanjšali, legalizacija se vrši sedaj brezplačno in to pot predlaga upravni odsek, naj se odpravi legalizacija. Vprašanje se da dobro rešiti le: če se legalizacija ali povsem odpravi ali vzdrži. Legalizacija je ali nepotrebna ali potrebna. Ce je nepotrebna, naj se povsem odpravi, ker je krivična | ako je pa koristna, potem nastane z olajšavo privilegij manjše varnosti za zneske do 100 gld. in to je do cela nepravilno. Zategadelj predlaga govornik, naj se Pfeiferjev predlog odkloni, dež. odboru pa naroči poizvedovati, bi-li ne kazalo delati na popolno odpravo legalizacije.
Posl. Globočnik pravi, da ne miali govoriti za svoje stanovske interese, nego da le vrši svojo dolžnost, če izrazi svoje pomisleke glade predloge.  Stvar so mora dobro premisliti. Namou
pri dlopa jo, odpraviti legalizacijo za maloatne zneske, torej, da ae odpravi važen, morda glavni steber, na katerem sloni red in sigurnost naše zemljiške knjige. Po mnenju prvih juristov Huenea, IIngerja, Herhsta (Posl. dr. Tavčar: Pfeiferja si pozabil! Veselost.) in po moji lastni skušnji je legalizacija potrebna. To načelo so priznale vse kulturne države. Tudi naša država ni do I 1871 imela posebnega zakona o legalizaciji, a uvedel «e je, ker je bil potreben. 0<1 takrat se vrši prt nas zemljeknjižno delovanje na podlagi legalizacije. To je spravilo v red zemlj. knjige in povzdignilo realni kredit. To so dobre in zdrave razmere in tni moramo delati na njih ohranitev. Do 1. 1848. se legalizacija še ni tako pogrešala, toliko bolj pa v dobi od 1818 do ls7 1, ko je na mesto patrimonijaloib sodišč stopil
zakotni pisat*: in spravil v nered knjige ter podkopal
realni kredit. Statistika je dokazala velik materijal o falsific ramh listih. Le v jed nem leta je Inlo 1081 izkazanih Falsificiranih listin, koliko pa še neizkazanili. Saj se primeri, da mož c» lo svojo ženo opehari, sin očeta in brat sestro. Legalizacija je bila in bo koristna, ker daje sigurnost realnemu kredita in zato ne gre da Id .se ji naredil konec. Ko bi zakonodajalec imel zaupanje v olajšavo glede legalizacij", Zakaj jo je tako silno utesnil in omejil ter naredil nje uveljuvlj« nju toliko ovir. Ker ni imel zaupanja. Ca hoče drživa Imeti legalizacijo, naj jo ima. ali naj jo popolnem odpravi. Nepravično in nedostojno za pravno državo pa je tako popuščanje. (Jovori se o troških. Ker we vrši legalizacija zi tak.- zneske brezplačno, je ugovor ničev. Pa kmetu tudi ni tr*ba hoditi k notarju, kadar ima dela, naj hodi takrat, kadar g i nima. Pravi se tudi, di k me! časih ne more k notarju; saj je ukaz, da morajo sodniki m komisijah brezplačno legalizovati. Sicer pa so se ponekod napravili not trski uradni dnevi. Bitnost i j torej prav za prav ni, Bic^-r pa so listine za zemljiške knjige tako važne in komplicirane, da jih more izdelati le jarisf in jih stranke same ne bodo znale narediti. Posledice ITeiterjevega predloga ne bodo kmetu tako koristne, kakor se govori. V deieli je 84% analfabetov, na deželi jih je torej 88 do 70%. Kmet ne bo mogel delati listin, še prič časih ne ho mogel dobiti, naravna posledica ho, tla bodo nastopili zakotni pisači in izsesavali k nota. Listine se bodo falsificirale, kmet pa bo imel mnogo nepotrebnih potov in troškov, še pravde, vrh tega pa bo oškodovana sigurnost zemljiške kujge (Klan: (isto nič. Posl. dr. Tavčar: Kaj ta kanonik vse ve i Qaod bontim —tenete! Tega se držimo. (! ivornik izjavi, da bjda glasoval zoper predlog. (Dobro klici.)
Posl, Pfeifer pravi, da v podporo svojega predlogi ne ve nič novega povedati; prizna, da so povsod slepar, kar pa dr. Mengerja ni oviralo isovati za olajšavo, in priporoča svoj predlog. PosL Zelen govori za olajšavo, pravi, da kmet nima nikdar časa, da ima troškov, ako gre k notarju, in tudi težko dobi priče.
Pozi, <lr. Tavčat povdarja, da je bil vedno proti predlogu, 'las. je Pfeifer sam priznal, da hi bil predlog morda na korist advokatom. Gospod poro evalec  uživa doma slavo mej  klerikalci,  pa je bil doslej mej tistimi, ki so  nasprotovali predlogu. Vzlu: tema, da je gosp. Zelen tako temeljito govo-rd ( Veselost,) me ni spreobrnil. Prišlo je v modo, tli   klerikalci   U   zakon   vsako loto zahtevajo, Zi časa  kralja  Viljema je neki   parlamentarec vsako leti, lahteval prenaembomitnicarskega reda. Takoj« tudi pri nas. Vsako leto zahteva Pfeifer olpravo legalizacije - letos se  mu morda posreči. Cela stvar ni taka, kakor misli Zelen, Mogoče, da  pozna potrebe ljudstva deloma, vender ne verjamem, da jih pozna bolje ko jaz ; toje notranjska baharija. Pravi se, da m bodo ljudstvu ohranilo kolki in troški. O tem ste ljudstvu govorili in  ljudstvu  res misli, da ne ne bo več trebi plačevati štempoljov.   Ljudstvo bo mislilo, da odslej ne bo nikake   legalizacije. Pota bo imel   kmet tudi v  naprej,   ker  bo zahteval, da se pregleda prej zemljiška knjiga.  Druga posledica bo, da se bodo setnljeknjiine prošnje delale doma. Prepričan sem, da so bo polovica prošenj in listin pokvarila. Kolek igre veliko vlogo.   Uspeh zakona bo, do krnel m bo kolekoval ue prošenj ne listin In krnel bo Imel troškov in bu plačeval kazni (Zeta: To m Igodi tud. Vam.) Jaz jib tudi  loglj« plačam, kakor kmet, lato nikar ne k i/ate furman-ske ošabnosli v tej zbornici. Kmet že zdaj zamolči
del kupnine, odelej se bodo lamolcevale kt večjo svoto.   Posledica  bj,  da so bodo imelo pravde in
kmetu se bodo nalagale silne globe Kot Človek, kateremu je pri srcu blagor ljudstva, si ne želim, da bi naše ljudstvo prišlo v roke zakotnim pisačem ali rubiteljem. Jaz nisem govoril kot advokat, nego kot poslanec in bom s polnim prepričanjem glasoval zoper predlog.
Posl. Jelovšek protest uje, da se kmetski posestniki predstavljajo kot neumni. Govornik očita poHl. Globočniku da je govoril le z notarskega stališča in polemizuje s posamičnimi izvajanji pred-govornikov.
Poročevalec posl. vitez Langer skuša ovreči ugovore predgovornikov in priporoča, naj se vzprejme naslednji zakon:
„Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske na podlagi določil, katere obseza državni zakon z dne" 5. junija 1890, drž. zakonika št. 109, o zemljiškoknjižnem vpisu na podstavi zasebnih listin o malostnih zemljiškoknjižnih stvareh, uka* z uje m tako: § 1. Malostne zemljiškoknjižne stvari v smislu državnega zakona z due 5, junija 1890, drž. zakonika št. 10'J, so one, pri katerih v dotičnih zasebnih listinah napovedani znesek kake terjatve ali cena ali vrednost kake legovine ali kakega prava sploh ne presega vsote 100 gld. brez obresti in postranskih pristojbin. § 2. Ta zakon stopi v veljavnost h tistim dnevom, ko se razglasi, ij 8. Mojemu ministru za pravosodje je naročeno izvršiti ta zakon."
in naslednjo resolucijo: „Vlada se poživlja, da pri izdaji izvršitvenih naredeh skrbi za to, da t■ ■ 1» določb m uporabljati pri listinah, ki se sicer glasijo na svote v smislu tega zakona, iz katerih je pa razvidno, da so te vsote le deli vreduosti presegajoče 100 g'd., ali pa da se s takimi listinami namerava izogib predstojećim predpisom".
Pri glasovanju se je zakon vzprejel z 19 proti 11 glasom, resolucija se je odklonila s 17 proti 1 o glasom in tudi VVorzb ichov pred og glede popolne odprave legalizacijo se je odklonil, ker so bili klerikalci proti temu.
Posl. Povše poroču o prošnji glavnega odbora kmetijske družbe kranjske glede pospeševanja ustanovitve kmetijskega kemičnega poskuševališča in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. Sprejeto.
Posl. Povše poroča o prošnji prebivalcev vasi Čatež pri Trebnjem, da bi deželni tehnik izdelal nnčrt za napravo vodovoda in predlaga, naj ee odstopi deželnemu odboru. Sprejeto.
Koncem seje h« prečita interpelacija poslanca Kalana iu tovarišev  glede nekega vodopravnega Spora v Novi vasi v radovl|iškem okraju. Prihodnja seja bo V petek.
Iz verifikacijske debate v kranjskem dež. zboru.
ii.
(Govor posl. Ivana Hribarja)
(Po stenografi nem zap sniku.) (Konce.)
Toda, gospoda moja, to agitovanje pri letošnjih dež^ltiozborskih volitvah je imelo še neko drugo, j tko nevarno stran z ozirom na Bocijalno vprašanje. Pomislite, gospoda moja, da so je i'.dala parola od rudeče internucijnnale, uničiti premoženje in pomislite dalje, kako je črna naša „tnternacijcnala" huj-skala proti tistim, katerim je H<«g dal nekoliko premoženja rekoč: „Poglejte jih, od naših žuljev, žive, vaš pot drži se njihovega denarja. Teh ljudij se morate otresti!" Jaz pravim, da ji tako obdelovanje iz ust ljudij, kateri imajo toliko upliva kakor duhovniki, veliko bolj nevarno, kakor iz ust socijalno-demokratičnih agitatorjev in jako žalostno bode, ako bode ljudstvo začelo ravnati se po vašem nauku. Mogoče je, da se kmalu začne ravnati (poslanec Kloni „Po Vaših načelih bodo kmalu tam!) potem pašami glejte za nasledke, zasad iz semena, katero ste Vi bili sejali.
Govorilo se je danes tudi o prevzvišenem knezoškofu ljubljanskem iu tudi jaz se moram z m koliko besedami pečati ž njim, zlasti zato, ker pravi prečastiti gospod poslanec kanonik K lun, kako nas škof ljubi slovenski narod. V čem se razodeva ljubezen do teg i ali onega naroda? Gotovo v tem, da se spoštuje njegova govorica, v tem, da, če ima kdo o iii.iii kako službo, da se ozira na članove naroda, kateremu pripada Ali dela naš škof tako? (Poslanec Klan: Dal) Meni je znano, da ima uradnike in služabnike Nemce; torej (o bore malo kruha, kar ga ima škofija oddajati, ne privošči domačinom, dusiravuo bi mej  njimi,  kakor mislim,
našel dosti bistrih glavic za upravo avoje grajščine ali za postrežbo svoje osobe.   In ali ljubezen do slovenskega jezika kaže s tem, da se o vsaki slavnostni priliki da nagovarjati nemški in odgovarja vedno nemSki.   (Poslanec Klun:   Ne,  vedno slovenski I)   Dobro, če je res, jemljem to z zadovoljstvom na znanje:   To je vsaj  nekoliko, dasi ravno je popolnoma naraven postulat za vladiko  v slovenski deželi, da govori slovenski s svojo duhovščino. Ali, gospoda moja, kako pa je s pogovorom našega škofa z bivšim ministrom grofom Scbon-bornom ?   Z besedami gospoda poslanca kanonika Kluna stvar še ni pojasnena. Priči, dva spoštovanja vredna gospoda državna poslanca, pravit*, da jima je grof Schonborn, ko sta prišla k njemu, dejal: j, Ravno pred Vama je bil tu ljubljanski škof, na tem sedežu je sedel in dejal je, da Vi Slovenci nimate svojega jezika, da se Vaš jezik na vsaki dve uri govori drugače." To so besedo ministrove. Kdo je torej govoril neresnico, škof ali Schonborn? To vprašanje je za nas težko rešiti.   Faktum je, da je minister te besede navedel in iz  njih se da sklepati, da škof nima tako posebno velike ljubezni do slovenskega naroda, kakor se nam je trdilo. A naj že bode, kakor hoče. Rsoica je,  da je on v dežel vrgel bakljo razdora, da  prejšnji škofje niso tako postopali in da je on pravi naslednik škofa Hrena v svoji bojevitosti.   Hren je dal  pobrati  vse slovenske knjige, kolikor jih je bilo  dobiti  in jib je dal na javnem trgu ljubljanskem sežgati.    Ko bi bilo kaj tacega  našemu škofu  mogoče,  bil bi tak avto da fe že davno izvršil, ker pa ni mogoče, vsaj ne dovoljuje, da bi smelo ljudstvo čitati naše knjige in časnike, ker bi ga mogli poučiti, kako silne laži se o naši stranki trosijo mej narod  in  kako silno se zlorablja vera od onih, ki so poklicani, oznanje-vati in učiti jo čisto in nepokvarjeno. Prepoveduje se, da se ne sme ničesar čitati, kar se ni tiskalo v katoliški tiskarni.   Ko bi škof imel moč, bil bi pa že  davno vse druge knjige  dal sežgati  na javni grmadi v Ljubljani. Katoliški tiskarni se seveda dovoljuje tiskati tudi taka naznanila, kakoršua so bila omeujena v jedni zadnjih številk nSloven5evihu , naznanila,   v katerih  su  priporočajo  spisi nenravne
vsebine.
To je nekoliko podatkov iz žalostne, zgodovinsko važne volilne borbe iz zadnje dobe našega narodnega razvoja. Ako bodi kedaj zgodovinarji pisali o razvoju naroda slovenskega, mislim, da se niti jeden ne bode našel, ki bode tako sodil o škofu Missiji, kakor se je danes g »vorilo na oni (levi) strani te zbornice, ampak vsakdo izmej njih bode obsojal letošnje delovanje knezoškofa Mtssije na Kranjskem, zato ker je seme razdora zasejal mej rodne brate. Zgodovina bode o škofu drugače sodila, kakor Vi; Vas, gospodje pa spominjam na Schdler-jev verz iz kapucinsko pridige, ki se glasi: „Za ukanjem pride jokanje." (Živahno odobravanje v središči in na galeriji.)
V IJulilJtaiiK 28. januvarja. Deželni zbor isterski. Dne -j 4. januvarja so Italijani v isterskem deželnem zboru pokazali vso svojo surovost in krivičnost. Kaj tacega, kot se je prigodilo v isterskem deželnem zboru, bi bilo mogoče k večjemu še kje na Ogerskem. Interpelacija poslanca dra. Trinajstioa glede osnove ljudske šole v Zabrežanih pri Pazinu se je pročitala jedino v italijanskem prevodu. Kivno tako tudi interpelacija poslanca Kompareta radi uravnave rek* Osp. — Na to je pa večina zavrgla volitev poslancev Jenka m Mandića, četudi je vladni zastopnik konstatoval, tla sta popolnoma pravilno izvoljena še celo z veliko večino. Potrdila je pa italijanska večina druge volitve, proti katerim so vloženi ne le utemeljeni ugovori, temveč se vrši tudi kazenska preiskava. Večina je pokazala, da pri nji ne velja pravica, temveč le surova sila.
Državni zbor, ki se snide sredi februvarja, zboroval bo samo do maja, potem se pa snideta delegaciji v Budimpešti. Mej proračunsko debato se reši volilna reforma v odseku in pride še pred Velikonočjo v zbornici na dnevni red. Poleg tega misli vlada, da bode pomladi državni zbor rešil še zakon o pokojninah uradniških vdov, domovinski zakon, katasterski zakon, zakon o prodaji na obroke in zakon proti pijančevanju, uvodni zakon k civilno-pravilnemu redu, novi eksekutivni zakon, urejenje uradniških plač in novi davčni zakon. Nam se do-1 zdeva, da vlada državnemu zboru preveč de lavne 1 zmožnosti pripisuje, Če misli, da bode vse to rešil
letošnjo pomlad. Računati je e tem, da bodo zlasti protisemitje delali razne ovire. 0 Mladočehih se pa tudi ne ve, če ne začno strožje opozicije, kajti od-nošaji mej njimi in vlado niso nič kaj prijateljski. Grof Badeni dejanjski vse premalo kaže prijateljstvo češkemu narodu.
Zumberško vprašanje Hrvatski časopisi se grozno hudujejo, da je v kranjskem deželnem zboru katoliška stranka sprožila zumberško vprašanje. Kakor je videti iz hrvatskih glasil, bi stvar zelo Škodovala dobrim odnošajem mej Slovenci in Hrvati, ako ae Žumberk in Marijin Dol vzameta Hrvatski. Ker je pa v narodnem interesu želeti dobrih odno-gajev z brati Hrvati, je vsekake vprašanje, če je povse umestno, da se bi to vprašanje sedaj reševalo. Tudi se ne ve, če bi pridružetije Žumberka in Marijinega Dola bilo v blaginjo naši deželi. Do sedaj 'ji- naša dežela skoro čisto rimsko-katoliška, a Zumberčanje so pa grški katoličani in bati se je kacega verskega razpora, posebno ker je mogoče, da bi jih pregoreČi naši duhovniki skušali pridobiti za rimsko katoličanstvo. Da ta naš Btrah ni neopravičen, kaže pogled v Galicijo, kjer j« mej Rusini in Poljaki tudi hud verski razpor, če tudi se ločijo le po obredu. Mnogi poljski duhovniki vzlic papeževim prepovedim love Rusine za rinisko-kato-ličanstvo. Kranjska pa ima že dosti razporov in ji ni treba še novih.
Grof Badeni baje že misli odstopiti, zaradi tega se pa noče lotiti nobene večje politične akcije. Povod odstopu bode pogodba z Ogorsko. Ogri Bta-stavijo pretirane zahteve in Badeni že obupuje, da bi mogel dostojno braniti avstrijske zahteve, ako ga bodo tudi podpirali avstrijski poslanci. C« se mu ne poireči doseči sporazumijevanja z Ogersko, bodo dal svojo ostavko. — Sedanji ministerski predsednik je namreč, ko je prevzel vlado, se zavezal, da dožene spravo z Ogersko, zato bode m)-ral odstopiti, ako se pokaže, da svoji nalogi ni kos. Cesar je vedel, da bode obnovljenje nove pogodbo težavno in je nalašč poklical grofi Badenija za ministerskega predsednika, ker je kot namestnik v Galiciji bil znan po svoji odločnosti. Na Dunaj i se pa kaže, da se ne obnese vselej sredstvo, katero je grof Badeni vspešno uporabljal v Galiciji. Kaj da potem pride, če odstopi grrf Badeni, to se še danes prav nič ne ve. Mogoče j-* pa tudi, da bode cesar tudi skušal Badenija vzdrza.fi.
Steinerjeva volitev. Marsikomu ae je čudno zdelo, da so liberalci predlagali, da se Steinerjeva volitev potrdi, protisemitje pa ugovarjali, da si obravnavo dolenjeavstrijskega deželnega zbora dokazujejo, da jo najodločneji protisemit. Kaj tacega se pač redknkedaj pripeti, da bi kaka stranka hotela lastnega pristaša izriniti iz parlamenta. Sleiner je voljen v prvi dopolnilni volitvi v pred krajih. Protisemitje trdijo, da se je volitev nepostavna, ker ee jo Vršila po dosedanjem volilnem redu, ki pa po njih mnenju ni več veljaven, ko so predkraji združili se z Dunajem. Po njih trditvah bi bo volitev ne smela prej razpisati, da premene volilni red. Ker je pa tudi nezakonito, da bi volilci ne bili zastopani v deželne u zboru, mora se volilni red takoj premeniti. Zato pa mora večina privoliti protisetniskim željam v tem oziru, ker brez njih glasov ni potrebne dvotretjinsko večino. Protisemitje so hoteli prisiliti veČino, da volilno reformo izvrši po njih volji, in to je bilo povod, da so ngovarjali zakonitosti volitve svojega pristaša. Seveda dosledni niso, ker sicer bi Steiner, ki je po lastnem zatrjevanji nezakonito voljen, ne smel bil priti v zbornico.
Italijani v Afriki Podpolkovnik (Ji I liano je <.st.,vil trdnjavo v Makale, katero so zasedli Abesinci. Abesinci so bili dovolili italijanskemu podpolkovniku, da je smel seboj vzeti vse svoje orožje. Italijani so jako veseli, da so je ta stvar še tako srečno iztekla, kajti[bali so se, da se bode Gal-liano v kratkem moral brezpogojno podati. Abesinci baje žele pogajati se za mir. Poslali so v italijanski tabor nekega Felterja z mirovnimi pogoji. Italrjani pa miroljubnosti Abesiucev nič prav ne zaupajo. Sodi se, da hočejo vojevanje le zavleči. Pogajajo se baje z Sudanci, da skupno napadejo Italij ane. Če se to zgodi se Italijanom ne bode dobro godilo. Vojna v Afriki že sedaj trikrat toliko stane, kakor se je bilo proračunilo. Dobička Italijani ne hodi) imeli, ako tudi zmagajo. Pokrajina, katero imajo v Afriki ni rodovitna, iu imeti bodo morali ondu vedno dcsti vojakov, da jo bodo branili.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. januvarja.
— (Repertoir slovenskega gledališča ) Prihodnja slovenska predstova bo v četrtek in sicer se bo ta dan pela prvič nova opereta „Deset deklet a za nobeno moža", poleg nje pa se bode igrala še jedna jednodejanjska igra.
— (Regulacijski načrt) kakor ga je v svoji zadnji seji odobril občinski svet ljubljanski, izide litografovan prav v kratkem. Toliko z ozirom na vprašanja, katera nam dohajajo z vseh stranij.
— (Občni zbor muzejskega društva.) Muzejsko društvo za Kranjsko imelo je sinoči v bralni sobi deželnega muzeja svoj letošnji občni zbor, kateremu je predsedoval društveni načelnik g. S e -n e k o v i č. Poročdu tajnika g. Koblarja povzamemo, da ima muzejsko društvo sedaj 254 članov, kateri so za neznatni letni donesek 3 gld. prijemali izvrstno urejevana „Izvestja" in nemške „Mitthei-lungen". Naročnina samo za nemške društvene publikacije iznaša 2 gld. na leto. Z ozirom na katastrofo, ki je v pretečenem letu zadela naše mesto, je umevno, da tudi delovanje muzejskega društva ni bilo tako živahno, kakor prejšnja leta; zlasti so predavanja popolnem izostala. Upati pi je, d* bode letošnje leto društvo mogio zopet vspešneje delovati. Is poročila blagajnika g. S u b i c a je razvidno da je imelo društvo preteklo leto 1765 gld. dohodkov in isto toliko troškov. Revizorjema bila sta zopet izvoljena gg župnik Vrhovn k in prid. S.diorn. Namesto prof. Kaspreti, ki je bil premeščen Gradec, izvoljen v odbor g. prof dr. Gratzv, kateri je prevzel ob jednem uredništvo nemških društvenih publikacij.
— (Klub  slov   biciklistov „Ljubljana")
naznanja, da že razpošilja vabda na svoj plesni veuček dne 8. februvanja t 1. Ako morda kedj ne ne dobi vabila, a ae DOČS udeležiti plesnega veučka, izvoli naj se oglasiti v prodajalnici gospoda Frana Čudna, trgovca na Mestnem trgu, kateri je prijaz nosti prevzel prodaja ustopnic.
— (Izžrebanje porotnikov.) Zi prihodnje porotno zasedanje, katero se začne dne 24. febru-varja, so bili izžrebani naslednji porotniki: Albin Aličin, Jožef BdhoVBC, Fran Breskvar, Fran ruden, vsi v Ljubljani, Fran Černe v Kozarjab, Anton DrašCek v Vodmatu, Adolf K beri in Vincenci) Eggen-berger v Ljubljani, Fran Fischer v Kamniku, Ivan Jamšek, Josip Jeglič, Ivan Kopač, Mihael Kozak in Ivan Kosler, vsi v Ljubljani, F.anc Jarc in Ivan Kavčič v Medvodah, Fran K >vač v T.tcnu, baron Henrik Lizzarini v Smledniku. Artur Mthr, Fran M 11Jy Jakob Martinčič, Ivan Mejač, Alojzij M natti, Friderik Pauer, Ivan Peterca, Jožef Pok, Anton Presker, Anton Putrich, vsi v Ljubljani, Ciril Pire v Kranju, Alojzij Pogačnik v Cerknici, Rudolf Te-nente, Feliks Urbane, Alojzij Zaje, Gvidon Zeschko in Jernej Žitnik, vsi v Ljubljani. Namestniki ho gg : Matevž Beruik, Franc Gerbič, Anton Kiemžar, Franc Kunstelj, Alojzij L lleg, Jos. Rtuniher, Fran Sohotter, Andrej Vesel in B Ivard Zdenka, v^i v Ljubljani.
— (Na včerajšnji semenj) sa je prignalo 1270 glav koni in volov, 308 glav krav, 57 telet. Skupaj 161)5 glav. Kupčija bila je sploh prav živahna, ker so bili z vseh krajev kupci prišli in so prav dobro kupčevali b konji, sicer bila j • najboljša kupčija.
— (Mušica.) Hvala Vam, da čutite tako za „narod", dejal je jeden klerikalec veleposestnikom, ki so glasovali za Pfeiferjev predlog gle le legalizacije! — Kakor mi, dejala sta dva pristaša in se na tihem spomnila G°,0 obresti, katere tirjata od svojih kmetskih dolžnikov.
— (Predkoncesija ) Ž JeifaHfco ministerstvo je dalo gosp. dr. Arnoldu Becku, odvetniku na Dunaju, grofu Antonu Barbu v Kikovniku in Ludoviku baronu Bergu v Mokronogu dovoljenje za pripravljalna dela za normalno ali ozkotirno železnico iz Trebnjega čez Mirno v Mokronog in dovaževalno železnico iz Mokronoga v Pijavce.
— (Narodna čitalnioa v Vipavi) priredi dne 2. svečana v svojih društvenih prostorih Vodnikovo svečanost. Vzpored: 1. Slavnostni govor, govori g Ivan Božič, društveni predsednik 2. »Bolgarska davorija", zložil F. S Vilhar, poje mešani zbor. 3. „Bog te ohrani v cveti", zložil dr. B. Ipa-vec. 4. „lirambovaka", zložil P. A. Hribar. 5. „Blaz-nica v prvem nadstropju", veseloigra v 1 dejanji. Češki spisal F. F. Šamberk, poslovenil J. Štarč.
Igra društveno dramatično osobje. 6. Šaljiva tombola. 7. Ples. Svira Vidričev septet iz Gorice. Začetek ob Va8. uri zvečer. Vstopnina k veselici 30 kr., sedež 30 kr., k plesu 1 gld. Preplačila se hvaležno vzprejmo. Vstop je le vabljenim dovoljen.
— (Slovenska čitalnioa v Maribora) priredi — kakor se nam piše — prihodnjo nedeljo veliki koncert s sijajnim venčkom Povabila so se v mnogobrojnem številu že razposlala. Ako ga kdo slučajno ni dobil osebno, sprejmi ga iz slovenskih listov. Pevske in tamburaške vaje uspevajo izborno, napolnjujejo nas z nado, da bo letošnji naš koncert uajodličnejša slavnost v Maribora. Odboru se je posrečilo pridobiti za mešani in moški zbor naj boljše moči. Pričakovati smemo, da bo obisk ogromen. PredpUBtni koncerti naše čitalnice združujejo vsako leto narodnjake iz Maribora in okolice, ni dvomiti, da bo i letos rodoljubno občinstvo polno-številno prihitelo diviti s« sladkih glasov prekras m h slovanskih pesni iu ljubkodonečih tamburic. Na svidenje torej pri narodni sveč.mosta v Mariboru!
— (Učiteljsko društvo za ormoški okraj) bo imelo v nedeljo, '2. februvarja t. I. ob 11. uri dopoludue v ormoškem šolskem poslopji svoje glavno zborovanje s tem  vsporedom:   l. Zipisnik,  d >pisi.
2. Domovino8lovje v ljudski šoli. Predava c. kr. šolski okrajni nadzornik in ravnatelj g  Ivan K mer.
3. Poročilo odborovo 4. Volitev novega odbora« 5. Kazni nasveti.   Obilne udeležbe pričakuje odbor.
— (Zločin ljubosumnega brivca ) V Opatiji živeči brivec Mareš je Une 25. t. m. napadel svojo ženo 8 kuhinjskim nožem in jo nevarno ranil, po-tem pa nesrečno ženo vrgel h tretjega nadstropja na dvorišče, kjer je nesrečnica obležala z razbitimi udi. Mareš je ta zločin storil iz ljubosumnosti.
— (Senzacijouelen samomor.) V Zagreba se je ustrelil stotnik v pokoja, podžupan iu pred* tednik hranilnice gospod Milan Stankovid, jeden najuglednejših zagrebških meščanov. Splošno se je mislilo, da živi Stankovo- v najboljših timncijeluili razmerah, dokler m njega samomor dokazal, da temu ni tako.
* (Izgredi proti Židom ) Minoli teden bili so v Kis-ballu na Ogerskein izgredi proli zidom. Izginila je bila krščanska dekl.ci in raztresla se je bila novica, da so jo židje umorili, ker potrebujejo krščansko kri za svoje obrede. Truplo dotičue d klice so pa naiti in zdravniška preiskava je pokazala, da je ponesrečila. Za to so se vsi daljne poizvedbe ustavile.
* (100.000 gld. izginilo.) Neki budimpeštanski kupec se je te dni peljal v Brao sukno kupovat Pri sebi je imel listnico, v kateri je bilo 10.400 gld. V Marcheggu je opazil, da mu je denar smaukal. Sodi se, da ga je ukradel mlad lepo oblečen gOtpO 1, ki se je nekaj č isa vozil ž njim. Ta gospod je bil najbrž kak og^rski /.mkivej.
* (Pogorela) je papirnica Raj mu uda Kubeta v BabenČU. Ogenj se je tako h.tro razširjal, da so si delavci le s težavo rešili življenje.
* (Stekla psa ) V devetih vaseh komitata Veliki in Mali Kuhulld je neki stekel pes popadel 34 OBOD. — V Taruopolu v Galiciji je pa stekel pes ugriznil 20 ljudij iu i) psov.
* • Baronica — dekla.) V Nvisogvhazi na Ogerskem ne je ti dni oglasila pri matričnem uradu dekla B.rbara F.edler, ki s* hoče množiti z obrtniškim pomočnikom Petrom Bubnom. Ko so pa pregledali nevestine d kumeote, so prišli na to, da je nevesta iz neke baronske rodbine. Oaiemti je še, da ne zna p.sati ne brati.
* (Roparji na ruskonemški moji) V mejnem
kraju   Strženivcice je 40 roparjev te dni vloonlo v
vse prodajalnioa In gostilne. Ko so vse pobrali, so pa še hiše zažgali. Kdor se je kaj ust.tvlj d, so era ubili. Dvanajst Iju lij je v sela b.lo amorjejih Mj
da se  popisati   zdihovanje  oropanegi prebivalstva.
* tNesreča v rudniku V premogovniku v Bthmutu v Rusiji so se vneli plini in je bilo ubitih jednajst delavvev, 11111040 jh j»a težko poško Jovauih.
* (Grad pogorel) V Tolnoju pri Kijevu ie pogorel grad generalnega gubernatorja grofi Siv i-lova. Zgorelo je mnogo dragoceuostij in galerija uii*. Skoda je ogromna.
* (Veliko sleparstvo) je zasledila policija v Frankobrudu. Z delniški uradniki so dogovorno s raznimi sprevodniki izdajali ponarejene vozno listke in na ta način oslepanli železnice za mnogo tisoč mark. Vsi železniški uradniki so bili suspendirani, šest jih je pa aretovanib.
* (Z revolverjem v šoli) Nadepolo dečsk Sydney Marka v Novem Vorku je ob skal ljudsko šolo Deček je šele 13 let star, a čital je že mnogo senzacijonelmh romanov. Nedavno je hotel na vsak način zapustiti razredno sobo, ali učiteljica mu tega ni dovolila. „No smeš sobe zapustiti" mu je rekla. „0, to hočemo videti", rekel je p »glavno in iz žepa potegnil velik revolver ter pom nI na učiteljico. Ta je vjiila na pomoč, učenei so pa bili v velikem strahu; a upitj" učiteljice ni motilo dočka, z revolverjem v roki je zapustil šolsko sobo in so podal v igralno sobo v prvo nadstropje, kjer ga j e našel nadučitelj. Ko je ta hotel dečka prijeti, je paglavec segel v žep po revolver, hitro ga je učitelj popal in odvedel v svojo sobo in vzel nabit revolver, na kur so paglavca spodili iz šole. ^
Književnost.
— ^Popotnik" ima v ftr. 2. naslednjo vbr-hino: Psihologom utrinki; I. Strelec: Šolsko nadzorstvo v minulih ilobah; I. Toman: Narodopisna razstava v Pragi; L. Lavtar: Načrt za računanje na jednorazredni ljudski šoli; Slovstvo; Listek; Društveni vestnik; Dopisi in druge vesti. I__
Slovenoi ln Slovenke I ne ziiblte dražbe sv. Cirila ln Metodu l
I
I
Dunaj 28. januvarja. V tukajšnjih političnih krogih se razširjajo najraznovrstnejše govorice. Poročilo nlteichsposte*', da odstopi tržaški namestnik K i n a 1 d i n i in da pride na njegovo mesto dvorni svetnik grof G i o v a n e 11 i kakor tudi govorica, da odstopi moravski namestnik baron Spens, sta deloma resnični. Iz verodostojnega vira čujem, da je odstop Kinaldinijev že določen in da je tudi že izbran njegov naslednik. Zatrjuje se mi, da bodoči tržaški namestnik ne pri-pada nobeni stranki, da je zmožen hrvatskega jezika in da je že sedaj v državni službi. Ime se še prikriva.
Dunaj 28. januvarja. Proti dr. Luegerju se je začela kazenska preiskava radi hujskanja.
Praga 28. januvarja. Bivši staročeški drž. poslanec llevera, jako simpatičen mož, je umrl v Kolina. Bil je v drž. zboru od 1. 1879. do 1891.
Pariz '28 decembra. Pri kronanju ruskega carja bodo francosko republiko zastopali admiral Gervais in generala Boisdcrlre in Saussier.
Ceneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja se priporoča rabn mnogo desetletij dobroznanega, pristnega ovrga KeidlitK |>ranka",
ki se dobi za nizko cono m kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a, v. Po po&tnetn povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ I, Tuohlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.     1 (17.r)li-2)
Meteorologično poročilo.
•e 'C > s —»	Ćaa opazovanja	iS tanje barometra v mm.	Temperatura v lC	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 84 urah
•27.	y. zvečer	750*9	- tri	sr. vzhod	jasno	
'28.	7 sjotraj	761D	— »J}*	sr. jvzh.	oblačno	0-2
n	'2. popol.	7. m	—  4 1	sr. vzjvz.	oblačno	
Srednja včerajšnja temperaturu
Doraslom.
"» I", za 314 pod
Tujci.
27. januvarja 1'ri Nlonui Schreiber, NVielemaiis, \Veiler, Pekovek z Dunaja — Kuc.hs ir, Iterolina. — Kngel. Hurckt, BpitoJn i. Dimiija. Stange iz V ratisLve. — Kector iz Henilina Iboinpolini iz Iteuctek. — Adler iz Gradca. — Major iz hun.ij-k.-,-1 N..vo;r;nnes1.i. - 1'ratnokor i/. Velikovca. — l'rinc iz . ,t Petra litičar, Pirker iz Ribnice. — Harhn it Itakovnika.      K. Rak li tirosupljn
Pri tltallei: AiUTsperg, BaVooh,  \Vocbina I Dunaja. — Tigl iz flrad a. —  VVeiss  iz  Oonihovara.   — W»lfhauer i/. Prenaku    - Winterhaltec It Marinora. — Pi>lak iz Prago. M       iz Nedelje.
Pn l.lojtln: Obrenstiel z Duraja.  — Kom- iz lt;b-iiue. — Plautz iz Ptuja.
100	gld.	75 kr.
. 101		n
. 122	■	HO m
100	■	(it) .
	rt	75 ,
	n	15 .
. 1018	•	
. 372		50 ;
1'21	■	30 .
59		881/, „
	*	86 ,
9	n	MVi .
44	n	25 ,
		70 .
96.		
1. 148	gld.	— kr.
. m	rt	■
. P28	.	50 ,
. 180	m	50 ,
. 197	a	m
. 23	•	50 ,
. 23	•	26 .
. 170	n	25 .
. 478	n	•
1	*	28 m
1 3Z)-CLn.SL3slcSL borza
dnć 28. januvarja 1896.
Bknpni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru    . .
avstrijska zlara renta.....
Avstrijska kronska renta 4°/0 .   . ,
Ogerska zlata renta 4° „.....
Ogerska kronska renta 4°,'„    . . Avst.ro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice.......
London vista.........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
'20 frankov.........
ItaliJHiiHki bankovci......
C. kr. cekini.........
t državne srečke iz I. 1854 po 250 % Državne srečke iz I. 18H4 po 100 gld.. Dunava rog. srečke &•/• po 100 gld. . Zemlj, obč. avstr. 4*/,°/0 zlati zast. listi
Kreditne srečke po 100 gld.....
Ljubljanske srečke........
Rudolfove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Trauiway-drnit. volj 170 gld. a. v. . . Papirnati rnbeli........
Prešernove poezije
v novi zelo elegantni izdaji
v usnje vezan, zlatoobrezan Izvod 1 gld., po posti 1 gld. 5 kr.
prodaja in priporoča
Anton Zagorjan
knjigar v Ljubljani. (1801-5)
Resna ponudba.
Mlad trgovec in posestnik na Spodnjem Štajerskem si išče, radi premalega poznanstva, tem potom nevesto. Pole' primerne mladosti in prijazne unanjosti se zahteva gospodinska izobrazba, veselje do trgovine in prinesek vsaj dveh tisoč goldinarjev premoženja.
Resne in točne ponudbe, katerim se jamči popolna tajnost, sprejme pod naslovom ,,Nlo.en!*»**• npravni&tvo „Slov. Naroda (1837— 2)
Sledilno ognjišče
za   približno   400   osob  iz  bivše  civilne bolnice
so proda..
Več pove gosp. Filip Niiptnirie, RimBka cesta st 16 (i84o—2)
Schicht'
000
patentooano
milo
(17H8—4)
z znamko „labud" je naj boljše vseh mil.
C. ir. glavno ravnateljstvo avstr. đrž. železniCL Izvod iz voznega reda
oktolora 180E.
HaaVopno  utn.nj.ui  prihajal ni  tu   utiliajalnl   juI amtdtu  *u n WMHHlltiyil>iW čaru.
Odhod U ljubljaše .ju«, kol.)
IO i»  uri S ml.,       nmt+ ošabni vlak t Trbl*, PuaUb.l, Kalj.a, O. .
.ovoj. ^r.n.niKf.ita,   Ljutiuo,  o.. s.lathal  v   Amiao,   laahl, Ornim.
•io-i. Holtiaprnd, K»fyr, Uno, Ha J .J« vic, FleouJ,   Marljlu* wr», Hnh
Karlov,   r»ro,  Vrun.tov. vara, Prago, Llpako, Dunaj tI» Ajoutort«n Ob   9. Mv-i tO min. nfutrnj moi.nl vl.k t Komi»je, Novo m.iko. iH> t. ttrt tO min. ifutrut Ot.bnl vlsk » Trhli,  Ponti.b.1, D«U.h, O.-
'.ov.o, ITrtu.4an.fMl., (Oiitnui, I>uo.J, cm H.uitti.l v MoUionr*.!, I>un.j'
rim Araal««t«n.
Oh IV. hH M min. po}>oli*<tn* moA.ml t Novo mg.to, Kuo.vJ«.
06 It. uri BO w*in. dL>tx>lvuir\r o«.bul vUk v Irt.lt, ^unt.bel, H,.lj»k, O.lov.0, Ijjtilni'i, BaUthal, Dunaj.
U» 4 uri pt>frot*ttin* oiobnl vl.n v TrbU, H.lJ.k , Oalov.o, Ljubno, Oa. tl.l.th.l v H iliiuirmil,   Umi   DmIoIi.,   /.«11   n. Ju»rn, tnomoil,
Br.Reno, Ourih, O.ubvo, P.rla, St.vr, Uno.  iin.....n«, Iiolit, llii.i«-
Javlo«, Pla.LiJ, Marijin« v.r«, Muli, Fruio<ii o »nre, K.rlor. v»r« Pr.Ru, 1.iju ho, Don.) «1. Amatt>tM..
Cfft f. uri HO min  »rr<-»r matiuil vl.h v Ko •»)». Novo m.tto.
Rutin tag. ob nedolj.h in pr.aalkih ob B. uri Htt minut pupolndn«, oaobnl vl.k v i..Mcn-itlnii
Prihod v LJubljano fini, kol.)
Um 0. uri 0* min. »)utr<0 oaabm vl.h . DuunJ. rim AotMtiiu, Lip. ak.H. Prag«, Kr.Dcuvib varov, Karlovih v»mv, lleba, Marijinih varov« PlMV)., Bod.jerio, foltioifr.iia, Titnu., Hte/r., OmnuiUiia, Iauhl., Ana-mu,   (.tul-iia, OaIotom.  llflljaka,  Kimw.ifnai-, Trbli*
Om S. uri 10 min. «|urr<0  mo.anl vlak la Koo.vja, Nov.p;. maala.
Od  11. uri Vrl min. ,:.,|i(.Wn. oashni   vl.k a  l>nu.|a »».» Amtt.llnn Ij pakaga Pr»ga,  Vrauoovth varov,  at.rlorlh varuv, H.b., Marijinih rarov, Vbrnja, Hndalovto, Hfilnoirr.d., l.!m», Btorra, Parlaa, O.nova,, Ourtha, Br.ff.nua, lnomuala, Znlla na Jfla.ru, laoml-Outalna, ioubua, Oalovua, Pont.bU, Trhla.
Od tš. Mri SH min.. i>»>j«W«<fr«^ utaaanl vlak la K o rtovi«, Nov.fr. ni.it..
Om t. uri %B min. t,<n«tfu<1n» oa.bni vlak • iHin.Ja, lajuha., Mr.lath.la. Baljaka, Oalovoa, Vraut.nafe.t., Pontabla, Trblia
Om O. uri »B min. a*w«w maiaul vlak trn Ki..••>;», Nn.«g« M.ala.
<■>*. 0. uri 4 min rvmr*T o..bnl vl.k a Uati.Ja prabo Ainalattau. i». ijobnaia, n.U.ka, Ovlovua, Poukabla, Trblaa.
oa t. > *
o* o.
a ««•
Odhod U Izubijane id-«.. kol J
»9 min   a>.mO        v Kamnik. OB     ,     poj>olu<in» . , SO rtvtorr ,
PrUkod v/      obijano [dri, kol.).
BO min. m tu t r, tj        la Kamnika t/S     _     dopoiudtn*   , || HO „
(1705-22)
Iščem učenca
ki ima veselje do trgovine z me&anim  blagom na deželi.
Ponudbe  vzprtjema Fr.   JV»i-.jt»tol|, Trfclft*« pri Hlokrou«iKU. (1H2U—4}
Tovarnlšlca zailcgret
s patentovanimi predmeti i&ie
IfcST   €L g © Wk '
7.a vsako občino in okolico. Stalna mesečna plača zajamčena. Agentura se vzprejme labko tudi kot postransko opravilo. Ponudbo pod fiifro ..Nlvhorer V«'r«ll«-iit»t" Avjcnuta VIU v Priaffl, 105U/1I. (17GG-8)
Preklic.
Podpisanec potrjujem, da vse, kar sem govoril o našem županu gospodu jFrniM'ii CVrarjii o izneveri 17 gld. in o njem kot načelniku okrajnega cestnega odbora brdskega, da bi bil izneveril vede 30O gld., Je* popolnoma iicrcKiiično.
Ignacij Pavlic
posestnik in krčmar v Blagovici.
(1844'
jako elegantna in proatoiua, z vrtom in dvoriščem, aploh z vsemi potrebnimi prostori, v prijaznem, živahnem in zdrHvem notranjskem trgu, v koji m izvršuje že veo let živahna in dobro založena trgovina z mešanim blagom, železnino, porcelanom in pekarijo,
daje se radi premembe stanovališča pod ugodnimi pogoji v najem ali proda.
Natančneje poizvedbe na upravništvo „Sloven-skega Naroda" pod znamko ,.N. N.". (1H4!»—1)
i
Št 39 B56
(1753—3)
Razglas.
Pobiranje pasjega davka za 1890. leto
ptifislo M je z 2. jannvurjoni lotos in jo plačati ta davek v okrožju ljubljan-ntaga mesta od vsaoegs psa, laimii one, kateri bo za vurstvo samotoib po-m»nt»'v neobhodno potrebni.
Lantniki pHov naj hi najpozneje «1« 'JO. mvo^miih 1 HlHl. letu preskrbi- letofinj.' mark«1, katore ho dobe pri mestni blagajnici proti plačilu
4 gld. a. v.
7 ozirom na  tj. II  i/.vrftilno nan-ilbo o  pobiranju   pasjega davka ae last ni ki psov opozarjajo, naj o pravem času vplačajo takso, ker bode L«ni|u« od 20. ivedana l8V»ti 1. pooaaii vse on« pse polovil, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
1. dan januvarja 18UG.
Karola Wolf-a
restitucijski fluid.
(Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišč).
Mnogo preskufieno »Nveieviilno in © U rt* i**«** nI no Hredatt.u po teSklh iiit-l»«rlli, trn|ulli p'inb itd. — Najbolje se je obnem 1 pri vseb vnanjib bidesaih,
kakor: protluu, re% iMtail*nein «»ir|»iien|ii. a%ll)ii in |»rrirK......pi *ll itd.
GMM stektt'niii t .«/###. BS *»'.
Karola Wolf-a
redilni prašek za živino.
Preskusen pri vseb domačih in koribtnib živalib,  kakor pri  Uon|lli, Kuvt>«llb, ou'Hh, preAltMla itd., <"e ut>«eju |*phII. čo tilal»o   |»rt>lkw« IJm|o, izvršno varovalno Bredstvo proil kuSiilui boleaulut.
«v#i« mmvttkm      kts (1224—35) V#W rremevanc. — Mnogobrojna pismena priznanja.
nobita we v vMtkkl l>Ua»rul. illa.um mlun« pri |*-dlueui Ud«>lovatf»l|u
aC T7š7"olf-"a., lekarju v Vipavi, Kranjsko.
Tazi naj se na varstveno znamko. — ii»#i»onII|h i*t» %»•»!*  dau po po*tl.
Izdujatelj in odgovorni undnik: J o ni p No 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".