Iihaja vnuk dan ivečer, izimAi nedelje in praznike, ter velja po posti prejemati m a v a tri j sk o-ogerske dežele m vse leto 15 gld., za p«*] leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., m jedon uaesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopuc petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če te dvakrat, in po 4 kr., če s« trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole fruukovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniatvo je v Frana Kolinami hiši, ..Gledališka stolba". Upravni:, t \ •: naj se blngm^jijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari.
——
Moralno politiške misli.
Velike umeteljnosti treba, kadar se hoče v neugodnih tiskovnih razmerah kritikovati najviše kroge, vso vladno sisterno. Take zle razmere so mej drugim tudi v kraljevini srbski, časnikarjem treba zategadelj velike previdnosti in premetenosti, kajti: povedati more se vse, a znati treba. Vrlo dobro pogodila je to pravilo v Belemgradu izhajajoča „Ustavnost", ki v jednem svojih člankov razvija na-Blednje moralno politične misli:
Ima na svetu ljudij, ki neso sposobni, da bi bili najmanjši faktor v družbi, ki so toli ničevi, da navadno predstavljajo družbine ničle. Take ničeve ljudi navadno uporabljajo drugi umneji in sposobni ljudje, kot gradivo, s katerim sklepajo in popravljajo svoje račune, katerih ljudij se poslužujejo kot sredstva za svoj posel in za svoje smotre. No, te družbine ničle, ti ničevi ljudje, akoravno po sebi nemajo nobene veljave, imajo običajno to nizko svojstvo, da se jim ničevost dobro plačuje, da zahtevajo nagrado za to, ker so podrejene ničle v tujih računih, ker so tuje orodje in materijal. „Tudi če sem ničla, pozlati me, potem pa razpolagaj z menoj v svojih računih, kakor ti je drago."
Navadno prikazujejo se „zlate ničle" in bogati malovredneži, kadar v družbi zavlada demoralizacija in sebičnost. Taka doba navadno zatare vsako vrlino, a pozlačuje ničle, tedaj se ničevost bogato nagraja, ker takrat njenih zaslug najbolj potrebujejo.
Kaj tacega je možno v politiškem pa tudi v mejnarodnem življenji, mej posamičnimi državami in narodi. Kadar v posamičnem narodu in v posamič-nej državi prevlada demoralizacija in sebičnost, takrat iščejo se ničvredneži in ničle, takrat je zlate, da služijo sebičnosti za orodje. Vnatiji osvajač (ero-berer) poslužuje se navadno kakih ničvrednežev, takih ničel, ker so mu najudaniše sredstvo, da kaj pridobi in prisvoji, brez velikega truda in krvi, samo s tem da zlati ničvredneže in politiške ničle. Ta primera je najeklatantneja, kadar se pojavlja mej jačjim in slabšim narodom, mej veliko in malo državo. Mej velikimi državami in narodi gre to težje, a mej jačjimi in slabšimi vspešneje. Vnanji osvajač
čestokrat s svojim zlatom toliko vspeva, da politiške ničle dovede celo do državne uprave, tako naredi iz njih stroj, s katerim popolnem vlada v manjši in slabši državi in v narodu. Nasledki takega vladanja so: Uničenje vsega, kar je pogoj življenju in obstanku naroda in države. Narod in država propadata, a politiške ničle, politiški ničvredneži šopirijo se v razkošji in zlatu. Osirotele, obubožane tolpe naroda obstajajo v taki dobi pred velikimi palačami in hišami in se povprašujejo: Od kod imajo ti ničvredneži tolike hiše, toliko bogastva? Pa kaj, mari ne veste, odgovarja nekdo iz tolpe: to je plačilo, ker si ti tujcu prodan. Ali je to možno? vpraša tretji. Možno, seveda, kriv si ti, kriv jaz in mi vsi, ki smo sedaj tako bedni, ker smo dopuščali, da je naš vnanji sovražnik toliko vspeval, da nam je te ničvredneže obesil na vrat, ne zaradi naše sreče, marveč, da doseže svoje namene. Da bi nas vsaj to spametovalo!
Grozna je vlada politiških ničel, politiških ničvrednežev za vsak narod, za vsako državo, a za mali narod, malo državo ni le grozna, temveč skrajno nevarna. Pozlačene politiške ničle, obogaćeni politiški ničvredneži so naroda nagrobni napis. Čimbolj jih vnanji sovražnik osiplje^ zlatom in bogastvom, tembolj tlačita se narod in država v pogubni prepad. Narodnim trpljenjem in znojem plačuje vnanji neprijatelj usluge svojega orodja, usluge politiških ničvrednežev.
A ni nesreče brez sreče. Višja sila, imenujte jo, kakor vam drago, mi jo imenujemo: Previdnost", navadno v največji stiski priteče narodom in državam na pomoč, zares čudnim načinom. Previd« nost ustvarja prilike in pojave, ki najnaivnejim odpirajo oči, da vidijo prepad, pred katerim stoje. Ta sila stori svoje.
Lakomnost za zlatom razvija se pri politiških ničlah vedno bolj, čim več dobivajo, tako da se celo onemu pristudi, ki daje, osobito tedaj, če je že veliko tega dobil, kar jo želel. No, takrat politiški ničvrednež na drugi strani pri drugih išče nagrade. Takrat ponuja svoje usluge drugim in znosi na trg vse, kar še ni prodanega. In v takem slučaji ubije se vrč, kakor se pravi. Stvari pridejo na dan, ki osvetljujejo vso izdajo in prodajo naroda in države.
Takrat, takrat so razmotava oni klopčič — Nemec bi rekel „die Masche" — kajti, treba uloviti samo konec niti, pa se razmota ves klopčič, v vsej svojoj dolžini. Navadno to stori razjarjeni in razžaljeni sovražnik, kadar ga njegovi najemniki, njegova orodja začno varati, iskajoč na drugi strani kupčije. V tem je prst Previdnosti. Oni, ki se je popel do odločilnega upliva politiške ničle in ničvredneža, prisiljen je, da s svojo roko začne odvijati zamotani klopčič, kateri je s pomočjo ničvrednežev zvil. No to prihaja narodom, kakor nalašč — to jim odpira oči. Naj bo toliko modrim zadosti!
Izgredi delavcev v Brnu.
V ponedeljek stopil je tudi v Brnu nov obrtni zakon v veljavo in bil je uveden normalni delavnik. Novi zakon določuje, da se ima nekaj kratov mej dnevom delo pretrgati, da si delavci oddahnejo in imajo čas za zajutrek, kosilo in malo južino. To pa delavcem ne ugaja, rajši bi delali nepretrgoma da bi zvečer šli poprej od dela, samo za opoludne naj bi se jim dovolilo nekaj prostega časa. Pa tudi nekatere druge določbe tega zakona jim ne ugajajo druge so si pa zopet napak tolmačili.
To bilo je uzrok delavskih nemirov, katere pa I nekateri listi še pretiravajo, in te dogodke uporabljajo za svoje strankarske namene. Mi hočemo tukaj te dogodke prav ob kratkem navesti, kakeršni so bili v resnici.
V ponedeljek dopoludne šlo se je že več delavcev pritoževat k občinskemu obrtnemu referentu zaradi nekaterih naredeb, ki so se uvele vsled upe-Ijave VI. poglavja obrtnega zakona. Ko se jim je razložilo, da tovarnarji po zakonu ne smejo drugače delati, odšli so delavci mirno v tovarne k delu. Mislilo se je že, da bode vse mirno ostalo. Popoludne pa že kakih (500 delavcev ustavi delo in se v Augartenu zbero, da se posvetujejo, kaj storiti. Policija je z lepo pogovorila delavce, da so se razšli.
Zvečer zbralo se je več delavcev v Josipovem I mestu, Fran-Josipovej ulici in Obrovici.   Sprva so ; bili mirni.   Bolj ko se je mračilo, tembolj je na-| raščalo število delavcev, prihajali so iz tovarn, kmalu se je v teh ulicah nabralo blizu 4000 de-
LISTEK.
v a.-"..-; bili/ -
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Rene Lefobvre.  Poslovenil * * * Stat nomii'.is uuibra.)
Devetindvajseto poglavje.
Potovanje za kratek čas.
Dalje.:
Gospoil Jonathan, rekel sem z bolj spoštljivim glasom ko je mogoče, ali vi verujete v Boga?
Bog, odgovoril je s profesorskim naglasom in kakor bi priučen stavek ponavljal, Bog je stara besedo, izraz je za poosebitev vzornosti.
Govorite francoski, vzkliknil sem.
Naj bode, rekel je; Bog je povzoritev osob-noBti. j
Ge je to vaša francoščina, gospod čarovnik, potem rajše grški govorite z menoj.
Dobro, odgovoril je uljudno, Bog je kategorija vzora,(in nič drugega.
Jlaz vas ne razumem, rekel se mu. ker ne razumete nemški, odvrnil mi je. Mo-droznJmstvo je mističen jezik, ki v Francijo z one stran/i Plene prihaja. Videl sem glasovite učenjake,
ki so ta jezik dvajset let dolgo govorili, a vender ga neso prav nič razumeli, in katere so vkljubu temu premočno proslavljali.
Razložite mi svoj sestav (sistem), odvrnil sem mu s prisiljeno milostjo. Vi ste imeniten mož, veleum, in mene bi silno veselilo, ko bi se v vašej šoli izučil. Bodite tudi toli dobri in ulecite me malo manj trdo za lase; kajti glavo imam kaj občutno, tudi sem prepričan, da Absalon, na drevesu viseč, ni imel posebne volje za modrovanje.
Učenec sem Spinozin, rekel je Jonathan, a šel sem dalje nego moj učitelj. Ni ne stvari, niti duha v svetovji, je le nekaka skupnost ustrojnih sil, ki so neskončno razločujejo. Rastlina, žival, človek so le toli različne oblike tega vesoljnega življenja, le toli različne vodne pene, ki se na površje vesoljnega morja vseh bitij vzdigujejo ter zopet v globočino potapljajo, da znova iz nje prihajajo. Življenje in smrt ste le priprosta prikazka brez vsega pomena; osoba izgine, vrsta (rod) pa ostane: in to je poglavitna stvar. Brez pomena je, kar zdrobi kolo, da se le neprestano vrti. To je moj sestav, sklada se z vsem.
In ne pojasni ničesar, vzkliknil sem. Kdo pa jo ustvaril one moči ?
Na kaj vender mislite, doktor? odgovoril je čarovnik („maga). Ustvariti, to bilo bi red v vesoljnem svetu motilo ter ga razdiralo; stvarjenja pač nikdar ni bilo. Misliti si začetek, je misliti si voljo; to pa bi razdrlo ves sestav.
Zmeraj sem mislil, odvrnil sem mu, da se sestavi morajo opazovanim dogodkom, dognanim stvarem, istinitosti prirejati?
To ugaja le prirodoznaucem, odgovoril mi je. Mi nasproti pa prirejamo dogodke, dognane stvari svojemu sestavu: mi smo modroznanei.
To je res ostroumno, odvrnil sem mu; a pojasnite mi še jedno sumnjo. Zmeraj sem mislil, da človek še ni prav dolgo na svetu.
To je tudi moja misel, rekel mi je; k večjemu dvanajst ali petnajst tisoč let je, odkar je človek na svetu; a ustvarjen ni bil. Priroda. . . .
Kaj je priroda, gospodine Dream?
Le drugo ime vesoljne moči.
Kaj je vesoljna moč?
Le drugo ime prirode.
Hvalo vam za to modroslovsko pojasnilo.
Priroda, nadaljeval je, kaže v določenih dobah podvojeno krepost, podvojeno devstveno moč, neko treslico, o kiitcrej posamične vrste zboljšuje in
3544
lavcev in delavk. Začeli so se razgovarjati, da v nekaterih tovarnah zadržujejo delavce s silo do Vi 7. nre v tovkrm in razdtaženost mej delavci je naraščala.
Prišla je policija pod vofatVtfra mestnega so-vetnika Makovskega in tajnika VVateka. Pflfcrečilo se jej je odvrrtfti delavce, đa neso napali tovarn bratov Schollerjev in predilnico; V agornjem 'mestu pa ui moglo 20 redarjev zabraniti, da ue bi bili delavci napali tovarne tvrdke Moric Fischl in raz bili oken in šaluzij. Tudi tovarno Adolfa Lbwa in sina so napali in napravili mnogo škode.
Razdraženost je vedno 'naraščala mej delavci. Jeden "redar odpeljal se je po vojaSko pomoč. 'Delavci pobijajo okna obeh hiš načelnika tvrdke Lbw, tovaren Abraham Schiilleijevega sina, Brnske družbe za volneno obrt in bratov Samekov. Bratje Sa-meki so bili privolili v vse, kar so želeli delavci, zato so domači delavci zadrževali druge, da ne bi bili razbijali te tovarne, pa so bili preslabi, da bi bili mogli odvrniti večjo silo.
Prišel je kmalu oddelek lovcev broječ 20 mož, pa ni mogel nič opraviti pri velikej množici. Ko se je sam mestui župan peljal k vojaškemu povelj ui-Štvu, odposlalo je to jedno st'tnijo lovcev. Ta je prišla ob 8. uri na mesto. Delavci so vojake pozdravili s kamenjem. Jeden del vojakov je z gol mi bajoneti prodiral v Ottovo ulico, kjer so se delavci ravno pripravljali, da napadejo Keibhoruovo tovarno. Več delavcev so aretirali, jednega pa nevarno ranili.
Na Zgornjem konci Josipovega mesta so delavci razbijali tovarni Gustava Kafke in Hlavke. Ko je zvedel župan, kaj se tu godi, poprosil je še za jedno stotnijo lovcev, pozneje pa še za dve stotniji pešcev in 1 e.-kadron konjice. Vsi ti oddelki vojakov so se hitro odposlali.
Po 8. uri prišla je konjica in je hitro spraznila ulico in prodrla do Hussovice. Poprej je pa še bilo prišlo do boja mej večimi topničarskimi podčastniki in delavci. Podčastniki so s sabljami mahali po napadovalclh in jih več ranili. Ob 9. uri so pa vojaki že spraznili v tem konci mesta vse ulice in izgredom na ledili konec.
V tem se je pa več delavcev zbralo pred mestnim gledališčem. Konjica, ki je tja prišla, napali so s kamenjem. Njenemu poveljniku priletel je jeden kamen v čelado, drugi ga je zadel na roko. Vojaki so pa hitro razpodili delavce in občinstvo je brez nevarnosti lahko odšlo iz gledališča. Močne straže so se razpostavile po vsem mestu. Zaprli so 38 osob, pet so ranjenih spravili v bolnico, mej njimi dva, ki sta uboileua z bajoneti in bota skoro gotovo umrla
Nemški listi vse te dogodke tako zavračajo, kakor bi bili te nemire prouzročili Čehi. Pripovedujejo, da se je povsod slišalo ščuvanje proti Nemcem in zidom. Da so to le laži liberalnih listov, še omenjati ni treba. Izgredov so se udeležili delavci obeh narodnostij, in ti dogodki z narodnostjo prav nič opraviti nemajo. Vse kaže, da so socijalisti že dolgo pripravljali tla za te izgrede in čakali le pravega povoda.
Politični razgled.
fttotraftje dežele*
V L j u h 1 j a n i 18. junija.
Pri letošnjih volitvah godile so se razne nepravilnosti, o katerih se bode razgovarjal tfrMtvni •/lun*. Kakor se govori, so volitve treh levičarjev, dr. Grossa, VVickhofa in Tomaszczuka tako nepra vilne, da jih bode državni zbor ovrgel. Gross je v Welsu samo zato voljen, ker je tamošnji okrajni glavar vse storil, kar je bilo v njegovih močeh, d;t vržejo poljedelskega ministra grofa Falkenhavna. Volitev preložila se je na popoludne da so liberalni agitatorji lahko že izvedeli volilne izide iz drualh krajev, ki volijo skupaj z VVelsom. Ker bi grof Fril-kenhavn vkljub temu še vedno bil imel večino, se je volitev podaljšala do mraka, da so liberalci spravili vkupe vse svoje pristaše. Volitev odločilo je trideset železniških uradnikov ki so vsi za liberalnega kandidata glasovali. Tacih nepravilnosti], da je volilna komisija čakala izida iz druzih krajev, ki so združeni v jeden volilen okraj, bilo je letos več. Temu se ima zahvaliti za svojo zmago prof. Šuklje na Dolenjskem, dr. Bloch v Galiciji. Nadalje se je godila še druga nepravilnost, da so se v mnogih krajih razložili le zapisniki volilcev tistega kraja na ogled, ne pa celega volilnega okraja, kakor to zahteva zakon. Przeszovci na primer so uložili protest na državni zbor, da se njim ni razpoložil tudi zapisnik Jaroslavskih volilcev, ki ž njimi vkupe volijo jednega poslanca. — Jurij Lienbacher ne bode v državnem zboru igral take role, kakor se je pričakovalo, tudi svojega kluba ne bode sestavil, ker bode težko dobil kaj svojih pristašev. Njegov upliv so pomanjšale poslednje volitve Kad bi bil spravil v zbor bivšega ministra, znanega germanizatorja, Aleksandra Bacha. Ko je Bach pal v mestnej skupini, začel je Lienbacher pregovarjati veleposestnike, da ne bi več volili dosedanjega poslanca dr. Fuxa, ampak se za Bacha zjedinili Sedaj so se mu pa uprli vsi drugi konservativni vodje solnogradski, ki so bili odločno za dr. Fuxa. Lienbacher je tudi dr. Fuxa pregovarjal, da bi se odpovedal od kandidature, ta pa ni hotel nič slišati o tem. Ker je Lienbacher še vedno daljo delal za Bacha, navstal je mej njim in druzimi solnogradskimi konservativci tak razpor, da ni več misliti, da bi solnogradska konservativca Fux in Neutnaver še v državnem zboru podpirala njegovo separatistično politiko. — Naučni minister Conrad dobil je tudi sedež v državnem zboru. Kmetijske občine okraja Radautz-Suczauva-Kimpolung izvolile so ga svojim poslancem. V tem kraji je bil voljen baron Pino, pa je odložil ta mandat, ker je voljen na Koroškem.
Razni listi poročajo, da državni finančni minister Kallav namerava uve.-ti obširne reforme v lM»M'iiNlit>j d že I noj upravi. Na svojem potovanji se hoče prepričati o potrebah te dežele.
V nanje držav«*,
Baudrv predlagal je v francoski zbornici, da se podadroiral Courbet pokoplje na državne stroške in zahteval je za svoj predlog nujnost. Vlada je izjavila, da se strinja z njegovim predlogom, le nujnosti ne more odobravati, ker poprej mora zvedeti, kaj določuje njegova oporoka, in pa želje njegove rodbine.
V italijanskej zbornici izjavil je Mancini, da se položaj od 8. maja, ko je zbornica izrekla zaupnico vladi, ni dosti premenil. Vlada se ne bode spuščala v nobeno daljšo akcijo ob Rudečem morji, da ne bi poprej vprašala parlament, svojih čet pa ne more od tam umakniti ker misli, da je prav ravnala. Ko bi pa zbornica vladi izrekla nezaupnico, bode pa odstop,la. Pri glasovanji je zbornica izrekla s 147 proti 12(i glasom zaupanje vladi. — Veliko nevoljo proti ItalijartskeJ vladi je pa vzbudil nek
članek „Piccola" o slabej organizaciji italijanske vojske. Rezerva ni urejena, kakor pravi ta list, teritorijalne milice pa Še ni ne.
Umrl je nemški feldfmaršal v. Manteilffel, cesarski namestnik za Alzacijo in Loreno, v Kare->badu, Iger je bil v toplicah. Prehladil se je bil, in vsled tega so «e mu bila pluča vnela. <Bolen je b?! Bamo dva dni. Pokojnikovo ime je v teenej -zvezi z novejšo nemSko zgodovino. Odlikoval se je v več vojnah, in ima mnogo zaslug za zjedinenje Nemčre.
Največ težav napravi ja Salisburv-ju pri sena vi nove vlade trdovratnost Churchilla.   Ta mož ima precejšnjo veljavo pri mnogih mlajših konseivativcih angleškega parlamenta. Radikalno hoče on p e-ustrojiti in pomladiti konservativno stranko, naudr-šiti jo za napredek. Zato pa odločno zahteva, da se pri sestavi nove vlade ne gleda na osebe z zastarelimi nazori, zlasti naj se ne kličejo v minister-stvo „nerabljivi torriesu iz Beaconsfieldovega mini-sterstva   Odločen nasprotnik je Churchill sedan ej nasilnej irskej politiki, in zahteva, da se tudi s to deželo po človeški ravna.   Salisbury in Northco.,e pa nič kaj ne morata za kak preustroj konservativne stranke, a udati se bodeta morala Churlrllj, to tem gotovejše, ker brez podpore Ircev bi se konservativna vlada še par mesecev vzdržati ne mogla. Novejša poročila že javljajo, da so nasprotja mej konservativci že poravnana, a je treba, še počakati, da se to potrdi. Govori se, da Salisburv prevzame poleg predsedništva, še ministerstvo vnanjlh zadev, Churchill ministerstvo za Indijo. Sir St. No a -cote prestavljen bode kot pcer v zgornjo zbornico, in Hicks-Beach prevzame vodstvo konservativcev v spodujej zbornici. Poslednji je odločen pristaš Cliur-chillov in dober govornik.  — Poslednji obletnici Coiidenovega kluba, katere se je udeležilo jako mnogo liberalcev, predsedoval je Sir Charles Dilke. V daljšem govoru omenjal je ta angleški državnik zasluge, katere ima sedanja vlada, da se je odvrnila uolga in krvava vojna. O egiptovskej politdri je pa reke), da Anglija mora braniti  da kdo drugi ne seže po tej deželi, in skrbeti, da se obrani mir ob Nilu. Nadalje mora skrbeti Anglija, da doseže trajno jamstvo za neutraliteto Egipta, podobno jamstvu za ne« utraliteto Belgije.   Take garantij6 pa nikakor ne bode ovirala sultanova vrhovna oblast.   Kako se bode to jamstvo uravnalo, o tem se bodo še sporazumele garancijske vlasti.   Za vzdrževanje noha-njega reda je že Anglija začela organizovati notranjo vojno.   Pomenljivejši je pa bil govor Ciiamber-lainov. Rekel je mej drugim, da je strašno nevoljen čital, da se lord Salisburv brani prevzeti vlauo. Lord Salisburv in ^tories" morajo se vleči na posteljo, katero so sami postlali; svojej odgovornosti se ne morejo odtegniti   Njih položaj je sicer res težek, pa to bi bili morali prej pomisliti. Nova vlada ne sme podirati našega dela.   Hoditi bode morala po potu, katerega je toliko grajala.   Če l0 hočo, jo bomo pustili do novembra, da takrat novi krmilarji pridejo na krmilo, in to, kakor upamo za vselej. Te besede neso ba,š prijetna tolažba za konservativce. \
iptov.ski podkralj odpustil je svojega pobočnika grofa della Sala pašo. To se je zgodilo najbrž na željo Angležev, ker je Sala bil odločen protivnik angleške okupacije.
Dopisi
I/. Rudoltovega 13. junija. [Izv. dop.] (Konec.) Govori se zdaj po mestu, posebno v nemških krogih, „<lass es nicbt mit reehten Dingen zu-gegangen".
In toliko hrupa in piša, toliko birokratičnih rok in sil za bornih 5, reci pet glasov!
Šukljevci bili so po dovršeni volitvi v Novem mestu popolnem potrti in obupani,: ker zmaga se je
po potrebi tudi prestvarja. Na ta način je, kot je vsa podoba, prišel človek na svet, kakor povrst opice ali psa.
In jezik (govor), pa vest, vzkliknil sem.
To malo pomeni, odvrnil mi je. To se ravna po priprosti tizijolozijski premembi. Po nekaj bolj tenkej in nekaj bolj umeteljnej sestavi govorila je iz živalskega kričanja postalo ubrano govorjenje človeško. Vesti ni brez kretanja živčnega pleteža; iz tega sledi, da vest je le stvar, le delovanje živ-čenja. Nakupičenje sive tvarine, neznatna prirodna prememba je zadostovala in porojen bil je gospod stvarstva.
Zares bore gospod, će je le prva in najhudob-niša mej vsemi živalmi.
Nikakor ne, rekel je Jonatban; kajti hvala njegovemu živčnemu pletežu človek ima splošne misli, splošne pojme in to iz človeka dela posebno vrsto. Človek je jedina žival, ki se z besedami da kratkočasiti in varati. Človek opazuje gotove dogodke, ki se prav redoma ponavljajo; imenuje jih resnice. Izmisli si vesoljno resnico, ki vse posebne in posamične resnice obsega in podpira; opazuje posamične lepe predmete in izmisli si neko lepoto, ki je vzor in vzgled vsem drugim lepotam. Ta vzor ga mami,
moti in tolaži: ta vzor dobri ljudje imenujejo Bog.
Dobro, dobro, rekel sem mu, sedaj začenjam razumevati, kaj je kategorija vzora. Duša je le zrcalo, ki odseva podobe nebilice; ali če vam je ljubše, človek se samega sebe ogleduje v tem po-večalnem zrcalu; in pred to povečano podobo kakor drug Narcis poklekuje.
Ni napačno za novinca, vzkliknil je čarobnik.
Po takem tudi v vesoljnem svetu ni večjega bitja od človeka?
Prav dosledni sklep, rekel je Jonathan.
Ko ne bilo bi nikdar ljudij na svetu, ne bilo bi tudi vzora Bog, in dosledno, Bog bi ne bival.
Čudovito, rekel je, vi postajate modroslovec.
Ne, gotovo ne, vzkliknil sem; kajti ne vem, če se moje mišljenje vjerna z mojim čudovitim stanjem, dozdeva se mi pa, da vsa ta metafizika visi kakor jaz, v vzračji in na jednem lasu. Kaj je ona priroda, ki ima podvojeno dejavnost? Izraz za najviše bitje, ki je v svojej dobrotljivosti svobodno ustvarilo svet in človeka. Kaj je to preminjunje živ-čevine, to gibanje živčevja druzega kot lepozvoneče prazne besede, ki skuša nepoznano z nemožnim pojasniti? Kaj je ona brezvestna in nunravstvena sila,
ki z vestjo in nravstvenostjo obdarovano stvar porodi? Blodnja. Z mojega visokega stališča človek presoja stvari na popolnem drug način, ne zado-volja se s praznimi besedami. Prirodni zakoni, to je umen red, neprestano in nadaljujoče stvarjenje razodevajo mi ter mi kličejo, da vsemogočna in vsega-pričujoča volja svet ohranjuje in njega razpadanje zabranjuje. Prirode nikjer ne vidim, Boga pa pov-sodi čutim.
Dobro, dobro, kaj dobro! rekel je čarobnik („magicien").
Kaj mi prej neste bili razložili svojega sestava? odvrnil sem mu ves začuden.
Ta sestav je moj, rekel je, kajti ukradel sein ga; a ničesar o njem ne verujem. Včeraj na potu v TUbingen, kjer sem hotel dobrega mi prijatelja poštenega bogoslovca, ki vedno sanjari, obiskati, zapazil sem imenitnega metafizika, ki je bil na svojem Hcgelu zaspal. Kar sem mu hkratu odnesel pipo, naočnice in njegov sestav. Ko se. bode prebudil, našel bode za gledanje le še svoje iiči, za premišljevanje pa le še svojega duha.
Ubogi revež! vzkliknil sem; kaj pas bode počel s tem orodjem, katerega se nikdar ni posluževal ? (Dulje prib.)
nagnila na Margherijevo stran, da se le Krško hrabro in možato drži s 39 proti 18 glasom. Ali biro-kratični aparat na Krškem moral je Šukljeja in še nekoga — „rešiti": spravili so tam — kako? vprašajte bogove! — še pet glasov skupaj in ob ■/i 2. uri stoprav brzojavili so dru. ,P—u, da je Šuklje „zmagal".
Kdo pa je v Novem mestu Šukljeja volil? Treba je to iz mnogih ozirov konstatovati, posebno tudi zaradi tega, ker prinaša „Ljubljanski List" od 8. jun. nek dopis iz Rudolfovega, ki kar mrgoli od surovih napadov na volilce g. grofa Margherija.
V tem dopisu, — da boš, častiti čitatelj, nesramnost Šukljevcev v celi njeni pagoti spoznal, hočemo bolj obširno govoriti — predbaciva nam Šukljevec, da bi mi (!) drugim najraje s cepcem (!!) prepričanje ubijali in da smo mi (!) korupcijo (?) trosili mej naše ljudstvo (!) ter reče: „ ozrimo se na naše vrlo meščanstvo, ki se ni dalo premotiti niti po terorizmu (!), niti po .trenotnein dobičku (!) niti po stranJ^ar-stvu. (!) (čestiti čitatelj! Ti ne pride pri teh besedah na misel basen o jagnjetu in volku?) — „Kakor skala stali so neomahljivi na svojem jedino pravem (?) stališči." (Zdaj pasi, čestiti čitatelj, ušesi zatisni!) „Zinagalo je poštenje nad divjo silo in nad gnjusno popače-n os tj o, zmagal bistri razum meščana nad slepo strastjo".
Nek miren, skoraj premiren narodnjak prve vrste je pač po volitvi dejal: „Inteligenca in kapital pedlegla sta neumnosti!"
Mi pa še to le pridenemo: Niti „poštenje" ni zmagalo, niti „bistri razum", nego črno izdajstvo in periidija izdajice Gustina, za katerega tukajšnja nemška stranka še vedno išče v bogatem nemškem jeziku primernega izraza, s katerim bi njegovo dejanje točno in prikladno značila. Vedite, ko bi ta mož, Gustin, ne bil deloval za hrbtom, ko bi ta mož ne bil prelomil svoje častne besede, bil bi dobil gospi grof Margheri pri ožji volitvi brez dvombe 94, reci štiriindevetde-set glasov, Suklje le 35, reci petintrideset glasov, to je pa pri nas razloček od 20, reci dvajset glasov! Tako je „poštenje", tak je „bistri razum1', katera sta zmagala! Klobuk raz glave, gospodje Šukljevei, pred Vašim mojstrom Gust i n o m ! 77
Tedaj, kdo je volil Šukljeja?
Volili so ga razen njegmh sorodnikov z dr. P. in dr. SI. vred tukajšnji glavni nemčurji, potem komandovani politični uradniki in tistih 10 ali 15 kalinov, ki sta jih dr. P. in dr. SI. na svoje limanice ujela bila.
Pri tej priliki ne moremo zamolčati, da gosp. Ekel — privatissime — na javnih krajih zabavlja čez tiste, ki niso volili g. Šukljeja. G. Ekelu rečemo le toliko: Njemu nič mar, kako voli ta ali oni Novomeški profesor, on naj profesorje in druge pri miru pusti; star je že dovolj, da bi moral vedeti, kaj se spodobi v krčmi na javnem vrtu ob 10. uri po noči in — kaj ne.
Tudi to opazujemo že več dnij po mestu, da Šukljevei zdaj vedno svoje bolne glave skupaj stikajo, kajti svesti so si, da Damoklejev meč zdaj še le z vso pretečo nevarnostjo nad njimi in njihovim krivim prorokom visi.
Zakaj da je 84 omikanih NovomeŠča-nov in sploh 310 neodvisnih Dolenjcev s prepričanjem proti Sukljeju in za grofa Marherija glasovalo, nam — menimo — ni treba dalje razkladati; bilo bi to toliko, kakor „v Ahene sove nositi".
Rečemo le to in — s ponosom, oziraje se na lažnjivi dopis »Ljubljanskega lista", daje naša vest čista, naše delo brez madeža, naša sredstva poštena: nam ni šlo za osobo, nam je šlo za viši princip in — za narodno disciplino.
O tem naj konečno nesprideni slovenski narod sodi. Zloglasnemu dopisuuu „Ljublj. Lista1 pa odgovorimo z Nemcem: „ Wie der Schelm ist, so denkt er von Anderen".
Pri naši stranki ni bila nobenemu agitacija od grofa Margherija „plačana", niti ni nihče „da-rov prejemal". Če pa g. dopisun misli, da se je pri naši agitaciji kaj ncpostavnega, kaj nepoštenega godilo, naj bolj jasno, — makari z imenom pove, mu bodeino tam odgovarjali, kjer se še v Avstriji pravica najde, pred c. kr. sodniki.
Dalje ima ta dopisun nas „agitatorje" za prav neumne ljudi, ie misli, da moramo mi za telegrame
in pisma, programe in dopise iz našega žepa žrtvovati. Jako smešno je to čuti od strani gospodov, ki za vsak majhen spisek bornemu kmetu koj po 2, 3 gld. računijo!
Tudi oponos „tihotapnosti" mi odločno od nas na Vas Šukljevce nazaj vračamo. — Se predobro poznamo!
Tedaj pa vprašamo: Kdo je Katilina? katera stranka je katilinarična?
T* Dunaja 17. junija. [Izv. dop.] (O affiri Ciperle-Zvvirn,) o katerej ste v 127. številki „Slovenskega Naroda" poročali, pisala sta tudi Dunajska lista „N. fr. Presse" in „Fremdenblatt" pod napisom „Politisirende Lehrer". Novopečeni Nemec Zvvirn, rodom Slovenec, mislil je, da si bode s tem, da je našega rodoljuba Ciperla pred sodnijo tiral, mej nemškim svetom pridobil veliko slave. Zgodilo pa se je ravno narobe, kajti celo nemški učitelji čestitali so Ciperlu o izidu obravnave. SchOnererjevo velikonemško glasilo „Unver-falschte deutsche Worte" priobčilo je dopis, v katerem se g. Ciperle opisuje kot ve liko slovenski agitator, ki ne zasluži, da ima službo na Dunaj i. Sluti se, da je oni dopis skovala Zvvirnova zlovoljna domišljija, ker se boji, da bi g. Ciperle pred njim avanzoval, ker ima g. C. več in boljših izpitov in boljša spričevala. G. Ciperle zvršil je namreč tudi izpit za meščanska uči-lišča, Zvvirn pa je pri tem propal.
Zanimljivo je še to, da je istega večera, ko je Zvvirn grdil Slovane in poveličeval nemško kulturo in ko je g. Ciperle Zvvirna, ki je zasramoval svoj lastni narod, imenoval ,.erbarmlicher Mensch", tudi Zvvirn razžalil g. Ciperla. A slednji ni šel tožit, temveč poslal je dva častnika vprašat, ga ali hoče izjavljene razžaljivke preklicati. Zvvirna ni bilo doma, in še le na večkratna pisma odgovoril je, da obžaluje, da je žalil Ciperla. Zbal so je namreč, da ima prestati dvoboj. Preklical pa je Zvvirn še le potem, ko je g. Ciperla že tožit še, o čemer pa slednji še ničesar ni znal. Ko je g. Ciperle dobil poziv k sodniji, moral se je čuditi nad takim ravnanjem. Sodnik je Zvvirna pri obravnavi pozval, naj od tožbe odstopi. A g. Ciperle ni hotel preklicati razžaljivke „erbarmlicher Mensch", rekoč, da jo je izjavil v popolnem prepričanji, da človeka, ki zaničuje svoj lasten narod, kakor je to storil Zvvirn, nihče ne more imenovati drugače. Mej obravnavo vprašal je sodnik Zvvirna: „SindSie ein geborener I Slovene?" Zvvirn: „Ja." Sodnik: „Jetzt s i n d Sie aber d e u t s c h ?" Zvvirn: ...I a." — Afera pa še ni končana z razsodbo okrajnega sodišča, ako-ravno je g. Ciperle deset goldinarjev koj plačal, temveč imela bo še nadaljevanje, ker sta tožnik in toženec brambovska častnika. O izidu Vam poročam. —r—
Slovenska Matica.
69. odborova seja ,,Matice Slovenske" 10. junija.
Navzočnih 1 o odbornikov; predseduje g. Marn.
Gosp. prvosednik naznanja, da sta pregledala in potrdila zapisnik o LKVIII. odborovi seji jeden gg. veritikatorjev in on mestu drugega ncnavzoč-nega g. veritikatorja. Veritikatorjem ad hoc izvoli se g. \Viesthaler.
Jugoslavenska akademija znanostij in umjetno-stij v Zagrebu naznanja Matici smrt gosp. dr. Lavo-slava Gcitlerja, vseučiliščnega profesorja Zagrebškega, kar odbor pomilovaje vzame na znanje.
Vodstvo Tržaškega podpornega in bralnega društva zahvaljuje se za društvu darovane knjige.
Matici došla le od c. kr. naniestništva v Gradci intimacija glede dedščine 500 forintov po ranjeni Vinku Potočinu.
Sklene se g. Kunsteka, d. profesorja v Ptuji, prositi, da ostane še zanaprej Matičin poverjenik; ako ne, naj priporoči koga drugega.
Gosp. Lego zahvaljuje se za imenovanje častnim članom in pošilja ob jedncm večjo zbirko knjig Matici v dar. Knjige so ali njegovo lastno darilo ali pa darilo drugih gospodov vsled njegovega posredovanja. Poslala se mu je v ta namen pismena zahvala in naprosil se je, naj se zahvali v društvenem imenu tudi onim gospodom, ki so po njegovem posredovanji Matici darovali knjige.
Zastopnikom v upravnem odboru „Narodnoga Doma" izvoli se vnovič g. prof. Senekovič.
Mestu g. Bogdana Trnovca, dosedanjega poverjenika Matičinoga /a Sežanski okraj, ki ne more biti več poverjenik, sklene se poverjenikom napro-
siti g. Franc Leban, c. kr. vodja zemljiščnih knjig v Sežani.
Za 1885. leto plačalo je doslej 586 letnikov; od zadnje odborove seje pristopilo je društvu na novo 38 udov, izmej teh 37 letnikov in 1 usta-novnik.
Sklene se, akademičnemu društvu „Zvonimir" na Dunaji darovati na njegovo prošnjo nekoliko primernih knjig iz društvene zaloge.
Letošnjih društvenih knjig tiskalo se bo po 1600 iztisov v jednakej obliki, kakor so bile lanske.
Gosp. Lapajnetu v Krškem sklene se pisati, da mu Matica ustreže lahko le s tretjino chliche-jev, ker se le toliko Schoedlerjevih ujema s potrebnimi Pokornyjevimi.
Matica vsprejme Jurčičevo ustanovo Notranj-cev v svojo oskrb pod tem pogojem, da se spoji s Tomšičevo v jedno. Iz obrestij skupne ustanove bi se razpisavala nagrada za najboljši pripovedni spis vsako drugo leto. Naj se vprašata odbora, ki sta ustanovi oskrbovala poprej, oziroma dosedaj, ali privolita v to spojitev in v te pogoje sploh.
Odobri se tiskovna pogodba tekočega leta mej „Matico Slovensko" in „Narodno Tiskarno".
Vzame se na znanje, da se vrše v hiši na Kongresnem trgu nekatere potrebne poprave, zaradi katerih se pooblasti gospodarski odsek.
Zapisniki odsekovih sej naj se posebej ne objavljajo, ker so le podlaga sejam odborovim, o katerih naj se poroča v „Letopisu" in v „Novicah".
Poročilo o rokopisih za tisk že prirejenih ali namenjenih, kakor sploh o stanji tiskarskega dela vzame se na znanje.
Z ozirom na resolucije občnega zbora zjedini se odbor v načelu, da le oni nasveti, katere o pravem času naznanijo društveniki odboru, ali katere odbor sam predlaga občnemu zboru (§§. 4 lit. a., 8. in 10. družtvenih pravil), postanejo po njem sklepi, po katerih se je odboru pravilno ravnati. Vsi nasveti pa, ki jih stavijo društveniki še le v občnem zboru samem, zmatrati zamorejo se le kot želje ali resolucije, katere odbor po previdnosti uvažuje, na j katere pa ni strogo vezan. Odbor izreka dalje željo in prošnjo, da bi se mu naznanjali tudi nasveti pod j § i), lit. c. poprej in sicer o takem času, da jih j lahko stavi na dnevni red občnega zbora.
Odbor sklene interpelacijo, kaj da misli ukre-i niti, da bo pisava v Matičnih knjigah v prihodnje ' slovniško pravilnejša in kolikor mogoče jednostavna, j priporočati uredništvu društvenih knjig v preudarek in razumno izvrševanje.
Predlog, odbor naj bi skrbel za to, da si Matica kupuje lastništvo izvrstnih slovenskih pUiteljev in pesnikov ter jih podaja društvenikom, da ve take prilike že sam ceniti in da jih ne bode preziral, ako se pokažejo ugodne razmere.
Sklene se uložiti na deželni odbor prošnjo za podporo glede izdanjanja šolskih knjig, kamero naj bi o pravem času predložil „Matice Slovenske11 predsednik.
Glede na interpelacijo o spisu Podgornikovem in na poročila ne povsem lesniČna o občnem zboru v Časnikih zjedini se odbor v tem, da na le-ta uradno ne odgovarja, marveč prepušča popravo družnikom samim.
Z ozirom na g. Franc Podgornikovo „ Odprto pismo slavnemu odboru Matice Slovenske" (priloga št. 9. „Slovana") bodi pa slovenskemu občinstvu tole v odgovor:
Odbor odločuje nagrade, ne pisatelji, Odbor niti sam niti po predsedniku ni izrekel, da je spis „0 človeškem razumu (Letopis 1884 štr. 274-286)" plagijat; tudi mu ni priznal nagrade za prestave. (Opr. r. § 15.) Ko bi pisatelj po prejetem pojasnilu o nagradi svoji ne bil sam poslal ponjo, temveč zahteval, naj se mu vzviša, sicer pripravi to stvar pred občni zbor, mogel bi odbor se nanjo ozirati; sedaj pa, kedar je občni zbor o tej reči prešel na dnevni red, odbor „Matice Slovenske", kateri spise sodi tudi po njihovi notranji in občni vrednosti ter I o svojem delovanji uradno doslej poroča po Novi-I cah, nema ničesar preklicavati, marveč z dobro vestjo sodbo o omenjeni razpravi pa o posateljevi „očitbi nepoštenosti" prepušča razumnemu občinstvu slovenskemu. (Koneu prih.)
Domare stvari.
-- („Laibacher Zeitung") počastila nas je včeraj s pridevkom ,,das slovenische (»ppositions-blatt „Slovenski Narod". No, na ta pridevek smo ponosni, ker nam je pri sedanjih razmerah le v
čast, potrebno pa se nam zdi konstatovati, da so razen Lajbaherice in njene večerne priloge tudi vsi drugi listi v opoziciji. Kar se pa ti6e sklicevanja na zakon, je to že stara mast, a kot odgovor nam neizmerno neprikladna, ker dosedaj še v nobenem zakonu nesmo čitali, da je deželni vladi nalog pobijati vladnega pristaša, vladnega kandidata. — Pri tej priliki bodi povedano, da v Kranj i ukradena vola, nesta bila ukradena, kar naj Lajbacherica blagovoljno vzame na znanje.
— (V nemško ljudsko šolo v Ljubljani), katero mora otvoriti mestna občina pri-četkom šolskega leta 1885/86, upisalo se je vsega vkupe 55 otrok, (33 dečkov in 22 deklic). Za silno agitacijo je to velemalo.
— (Slavnosten večer v čast g. A. A. Bucbte.) Slovansko pevsko društvo na Dunaj i priredi v čast svojega marljivega pevovodje in slovanskega skladatelja g. A. A. Budite v soboto 20. junija t. 1. slavnosten večer v dvorani „Zura golde-nen Kreutz" (Mariabilferstr. 99.) Spored je vele-zanimljiv. Peli bodete se tudi dve slovenski pesni, jedna izmej njiju je Vilharjev mešani zbor „Po jezeru". Pri slavnosti sodelujejo tudi vrli tamburaši hrvatskega akad. društva „Zvonimira8. Ker je g. Buchta mnogim, v domovini bivajočim Slovencem, bivšim članom slov. pev. društva, po svojih vrlinah poznat, bodo gotovo i oni v duhu prisuvstvovali le-pej slavnosti. —
— (S Ptuja) se nam piše dne 16. junija. Prijatelje lepega cerkvenega, kakor tudi posvetnega petja opozarjamo s tem, da poje na dan farnega patrona, to je na 29. junija, v slovenski cerkvi v Ptuji čitalniški pevski zbor veliko mašo, katero je uglasbil o priliki Habsburške šestoletnice naš domači skladatelj A. Foerster. Za spremljevanje z orkestrom najela se je vojaška godba 47. peš-polka. Popoludne pa priredi čitalnica v svojih prostorih, v Narodnem domu, koncert, pri katerem bode svirala vojaška godba in bode pel čitalniški pevski zbor. Komur je mar lepo petje, naj pride ta dan v Ptuj!
— („Favete linguis!") tako učil je že rajni Horacij. A gosp. Alojzij Pavšin, trgovec s steklom v Ljubljani, ki se menda nikdar ni latinski učil, se ni ravnal po tem nauku, marveč prepriduo rabil nemškutarski svoj jeziček ter opravljal narodnega trgovca gosp. Peregrina Kaj zel a zaradi prevzetih del v Rudolflnuma in pri gledališči in pri hranilnici na Reki in skušal škodovati njegovemu kreditu. A g. Kajzel čuval si je svoje dobro ime, šel je k sodniji in slednja obsodila je te dni g. Tavšina na 15 gld. globe, eventuvelno na tri dni zapora in v plačilo vseh sodnih troškov.
— (Železnica iz S p i e 1 f e 1 d a v Radgono) otvorila se bode v 1. dan julija. Most čez Muro pri Spielfeldu bode v 26. dan t. m. gotov.
-- (V Toplice na Dolenjskem) došlo je od 1. maja do 15. junija t. 1. 41 gosposkih ljudij (16 gospodov, 21 dam, 4 otroci), 105 kmetskih ljudij (36 možkih, 69 žensk), 41 vojakov in 197 prehodnih gostov.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Brno 18. junija. Pogajanja z delavci dosedaj brez vspeha, ker delavci zahtevajo, da bi le deset ur na dan delali. Ker se je razvila vojaška sila, se red ni več motil, ven-der je vidno, da se štrajk vedno bolj širi.
Rim 18. junija. Ker je zbornica budget za vnanje zadeve le s štirimi glasovi večine vsprejela, sklenil je ministerski sovet, kakor poročajo listi, da kabinet odstopi. Pričakuje se, da se bode danes pod predsedstvom kralja o tem definitivno ukrenilo.
Razne vesti.
* (Velik požar v Hainburški tabačni tovarni.) 15. t. m ob 7. uri zjutraj navstal je v tabačni tovarni v Hainburgu v sobi za sušenje smoiik ogenj, katerega so tovarniški in mestni ognje-gasci in vojaki po večurnem in trudapolnem gašenji omejili na prvo nadstropje. Škoda je precejšnja, kajti razun strojev, orodja in tabačnih izdelkov zgorelo je tudi 500.000 smodk boljše vrste.
* (Trtna uš.) V Hegvalji, po najlepših in najrodovitnejših vinskih goricah, kjer raste slavni tokajec, prikazala se je trtna uš (Philloxera vasta-trix) ter se širi tako močno, da se je bati za vse preimenitne gorice.
Gg. pevci Ljubljanske Čitalnice!
Pevski zbor Ljubljanske Čitalnice priredi v nedeljo, to je 21. t. m., v Loki koncert, in podpisani odbor vabi vsled tega VM gospode pevce, da pridejo gotovo jutri, to je v petek zvečer k vaji.
Pevskega zbora odbor.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6 „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za Yse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec .......    I  „ 40 „
Vpravniitvo t,Slov, Naroda**,
Umrli so v LJubljani:
16. junija: Alojzija Kodran, delavčeva hči, 10 dni, Reber St, 7, za božjastjo.
17. junija: Matija Žitnik, kajžarjev sin, 4 mesece, Ilovca št. 9, za božjastjo.
V deželnej bolnici:
13. junija: Marija Steioman, delavčeva hči, 11 iutm., za plučnico
14. junija: Josip Vovk, črevljar, 39 let, za jedko.
Meteorologijo poročilo.
Dan	Gas opazovanja	Stanje « barometra v mm. v	Ve-trovi	Nebo	Mokrili^ v min.
17. junija	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-36 ram. 18"30C 782 82 m.   27-4" C 732 80 ram. | 212-(J	si. vzh. sl.jjzh. sl.jz.	jas. jas. jas.	0'OOnira.
Srednja temperatura 83*8*, za 3-9° nad iiormnloin.
JD-CLuajslsa, "borza
dne* 18. junija t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 56 kr.
Srebrna renta.......... 83 „ 95 „
Zlata renta........... 10h „ f>5 „
5°/fl marčna renta......... 99 „ 20 „
Akcije narodno banke....... 857 „ — „
Kreditne akcije......... 28 ■< „ 40 „
London........... 124 „ 20 „
Srebro........... — „ — «
Napol.              .  . ..... 9 „ 85
0 kr cekini......... 5 „ 86 „
Nemške murke   ....      .... 60 „ 96 „
4°/0 državne srečke iz 1 1854  250 gld 127 „ 75 ,
Državno srečke iz 1 1864        100 gld 168 „ —
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta.  . 108 „ 50 „
Ogrska zlata renta 4°/0    .      ,   .   ,  . H9 „ 10 „
-    papirna renta 5u/0 ..... 93 „ — „
59/0 štajerske zemljišč odvez oblig .  . 104 „ — „
Dunava rog srečke 5%            100 gld 115 w 75 „
Zemlj obč avstr 4'/i0/0 »lati zast listi 124 „ — „
Prior, oblig Elizabetine /apad železnice 113 „ 60 „
Prior oblig Ferdinandove sev. žolezuice 106 „ — „
Kredita« srečke.....100 gld 175 „ 50
Rudolfove srečke.....                    10  „ 17 „ 75
Akcije anglo-ii"str. banke         120   „ 98 n 50 p
Traumi way-društ velj. 170 gld a. v .  . 208 , 75
z jednim konjem za osobe in blago v mestu ali na deželo po prav nizki ceni.
Poljanska cesta h. št. 17,
I. nadstropje. (362—1)
Slomšekovih zbranih spisov IV. knjiga:
»RAZLIČNO BLAGO",
ravnokar izdana, dobiva se pri izdajat.-lji č. g. MIh. Len-do vi o k u v Makolah (Maxau bei Poltschach) po goldinarji a poitntno vreii. Tržna cena po knjigarnah jej je: 1 gld. 40 kr za trdovezan 1 gld. 30 kr. za broširan izvod. - Obsega tri oddelke: I. „lola ln odgoja ' str. 180: XI. „narodna politika in narodno gospodarstvo" 183—351; IH. „razna tvar Ina" 357-428. (363—1)
Moje knjige:
RUSSLAND
ostalo mi je še nekaj iztisov ter jih prodajem mesto /.a 4 gld. za 1 gld. in 10 novcev za pošto.
(364-1) Dr. Fr. Celestin, Zagreb,
s krčmo, prodajalnico in mesarijo
na Visokem pri Kranj i odda se od 1. Julija t. I. za več let v sinjem. Pri hiši sta tndi 2 lepo zasajena vrla, kegljiftee in vodnjak. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali lesnega trgovca. — Kaj več se izve pri Jauesu I'aulić-i, vulgo Tabor j i, na Visokem.
Trgovski pomočnik
za trgovino z mešanim blagom, kateri mora pa v prodajanji usnja popolnem izurjen biti, vsprejme se takoj pod ugodnimi pogoji. (367—1) Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenskega Naroda*.
Ptgjftka vina.
1884. leta malo rezno....... gld. 8 do 12
1883. milo in fino....... ,,  13 ,, 16
1884. „ mar-vino svitlorudeče ... „ U „ 14 pravi vinski Jeslh........ „  U „ —
prodaja na hektolitre (313—4)
Jos. I*i*jLva«£ii*L v IPtiiji.
Fahrer durch Krain
und die
eshauptstadt Iiili@a.
Dargestellt von P. vou Kudics.
Mit 10 Ansicbten von Laibach und anderen hervorragenden Gegendeu in Oberkrain und einein Plane von Laibacb.
Da se odpomoro potri!i,./'ki so je že dolgo čutila, sklenila je podpisana založna knjigarna izdati poa zgornjim naslovom delo, ki nam podaje ra/gled obhodov, katere nam ponuja naša dežela in kateri so »e večinoma neznani, zato je ta knjiga ne samo za tujce, ampak tudi za domačine praktična in koristna in se tedaj z veseljem pozdravlja.
Oena 70 kr., po pošti 75 kr.
(360 -2) J. Giontini v Ljubljani.
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
za ljudske šole in učitelje:
n, Praktično metodiko....... cena 80 kr.
b) Prvi poduk.......... „ 60 „
c) Fiziko ln kemijo......... 60 ,
č) Prirodopis......... „ 56 „
d i Zemljepis............ „ 26 „
e) Geometrijo........... „ 24 „
fi Malo fiziko........... , 23 ,
g) Domovinoslovje . .  .  . ,..... „   20 „
h) Pripovesti iz zgodovine Štajerske .    „    B B
i) Opis krškega okrajnega glavarstva    „   30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisatelj ima v' zalogi tudi razne pisanke in
rlsanlce, potem : (232—20) mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih krouovin   ....     . . cena 1 kr.
ter slovensko-iiemški zemljevid Avstrijsko -
Ogerske............. n   1 „
in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „   5 „
!
<
o
00.
p
I
trt .O
o
: g
tsi
I—I« M«
O (D
, *3
3. O
1 < O
5. .2
Ig m
30
S* BUDIMSKA
ak6czy
GRENCICA, J
katero so anali/ovali in označili deželna akademija v Budim-pešti, profesor dr. Stiilzel v Monakovem, profesor dr. Harđy v Parita in profesor dr. Tichborno v Londona, priporočajo profesor dr. Oebhardl v Bndimpeiti in nedavno profesor dr. RokltaH8ky v Inomosta, profesor dr. Zeissel na Dimuji in profisor dr. Sigi v Stuttgartu in druge mediciiiRke kapucitete zaradi njegove bogate vsebine lithlona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavi Inih organov in zupretji vodo ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno piiporoča. — Dobiva se po vseh špecerijskih prodajalnicab in prodalalnlonh mineralnih voda, kak(»r tudi skoraj v vseh lekarnah in drognerijab, vedno nanovo natočena. - Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Ra.k6ozy. (213—10)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žcleznikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'