Poštnina plačana t gotovfnL Leto XV., štev. 2ZC Ljubljana, torek 25« septembra I934 Cena 2.— Din Upravnižtvo: LJubljana, Knafljeva t JI ca 5. — Telefon ftt. 5122, 2123, 8124. 8125, 8126. Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen« burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 61. 11__Telefon fit. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* Ijana fit. 11.842, Praga Oslo 78.186, Wien St 105.24L Naročnina snaSa mesečno Din Za inozemstvo Din 40.—> Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8123, 8124. 3125. 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica fit. L Telefon fit 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Evropski duh Revijalna korespondenca »Paneuro-pe<, ki hoče pripravljati pot vseevrop-ski solidarnosti, objavlja zanimiv članek avstrijskega kancelarja Schuschnigga. V njem je govor o panevropskem duhu, ki mora prešinjati vsakogar, »kdor veruje v evropsko skupnost in poleg tega vestno in zavedajoč se odgovornosti služi svojemu narodu«. »Po vojni, ko so si stali nasproti zmagovalni in poraženi naredi — tako izvaja avtor — ni bilo med njimi nobenega razpoloženja za skupnost in to je vodilo k pesimizmu, ki je že govoril o propasti zapada in njegove kulture. Zato je treba iskati novih trdnih mostov med posameznimi kulturami ter vztrajno in odločno hoteti mir, ki rd pacifizem slabosti, marveč rojen iz čuta za odgovornost in spoznanja, da je pred vsem treba jemati ozir na najdražje, kar imamo, na matere in na mlado generacijo. Vsem gre za skupno bodočnost in kjer se seje v zemljo samo sovraštvo, morajo vzrasti drevesa v nebo, ki ne bo poznalo usmiljenja.« Ni dvoma, da je vodilni avstrijski politik našel lepe besede in da bi našla njegova ideologija povsod simpatičen odmev, če bi le bridka realnost evropske vsakdanjosti ne govorila v vse drugem tonu. Ni treba misliti tu na igro visoke politike, ki nas tako počasi približuje znoiiljivemu sožitju narodov, ko se — da ostanemo pri poetičnih primerah — ponoči ruši, kar se je zgradilo podnevu. Tudi v podrobnostih vsakdanjega življenja moramo spoznati, da je o evropski skupnosti in o pozitivni solidarnosti narodov našega starega kontinenta ubogo malo sledu. Dajmo zopet besedo dr. Schuschnig-gu: >Če bomo vsi, ki smo dobre volje, vsak v svojem materinskem jeziku priznavali evropskega duha, bomo vsi, ki v večjem ali manjšem krogu nosimo odgovornost, o svojem času lahko dajali odgovor za veliko, pretresljivo vprašanje knjige knjig, katero ne velja le za posameznike, marveč tudi za narode: »Kajn, kje je tvoj brat Abel?« Avstrijski kancelar ni navezan na teorijo, njegov položaj mu daje možnosti, da vsaj skromen del svojega idejnega programa izoblikuje v realnost. Zato nam ne sme zameriti, če občutimo diso-naneo med njegovimi idealnimi besedami in med dejanji, ki nam jih prinaša zadnji čas v krogu njegove odgovornosti Na Dunaju je bila te dni ukinjena edina češka osnovna šola za otroke če-trtmilijonske narodne manjšine. Skoro istočasno je dospela k nam vest, da se prepovedujejo na Koroškem nedolžne kulturne prireditve domačih Slovencev •— iz ozirov na javni mir in red. Torej rriti doma in med seboj ne sme ljudstvo, naseljeno že skozi stoletja na svoji koroški grudi, gojiti svojega jezika in svoje kulture, potem ko se mu je vzela naj-primitivnejša pravica osnovnošolske Vzgoje v maternem jeziku. Naj se ne ugovarja, da so to zgolj fenalenkosti in brezpomembni upravni trkrepi. Velika politika res za tragedijo vsakdanjega življenja narodov nima časa niti zanimanja. Narodi sami pa občutijo udarce, ker segajo v živo in zadevajo njihove korenine. Zaradi tega se bo mor. da marsikdo bridko nasmehnil evropskemu duhu, ki v praksi tako drastično demantira lepo se glasečo zahtevo, da ga moramo vsi izpovedovati in priznavati vsak v svojem maternem jeziku. Tako se mostovi, ki naj zvežejo narodne dražine v panevropsko skupnost, ne grade, tako se podirajo. Če smo se bavili z avstrijskimi primeri, je bilo to naravno, ker so nam dale priliko in povod za ta premišljevanja besede moža, v čigar rokah je trenutno nsoda Avstrije in njenih narodov. Nismo je pa s tem hoteli obtožiti, da bi bila edina, ki s svojimi dejanji moti razvoj k evropski solidarnosti. Primerov je najti dovolj tudi drugod, kamorkoli ee ozremo. Morda še bolj drastičnih. Kaj tedaj pomagajo najidealnejši programi, če jih sabotirajo tisti, ki bd jih imeli izvrševati. Panevropska skupnost bo ostala utopija tako dolgo, dokler se ne iztreznijo in zdramijo iz letargije narodi sami. Vzgled je podan baš tam, kjer so se pred dolgimi desetletji izživljala. imperialistična stremljenja, izigravajoč narode drugega proti drugemu in podirajoč naravne mostove med njimi. Balkan se je vzbudil sam in se z orjaškimi koraki bliža popolni emancipaciji. Tu, na jugu Evrope, na pragu orienta je našel evropski duh pravo razumevanje in prvo zatočišče. Kadar bo evropski aa-pad sledil temu vzgledu v duhu in dejanju, utegne napočiti doba one prave solidarnosti, brez katere ni evropskega ozdravljenja. ZASEDANJE GOSPODARSKEGA SVETA MALE ANTANTE Tretje zasedanje gospodarskega sveta Male antante je otvoril včeraj v Beogradu naš zunanji minister g. Jevtič z daljšim govorom Norveški parnik v plamenih Amsterdam. 24. septembra. AA._ Švedski parnik »Oljaren« je brzojavil brezžični postaji v Terschelingu. da se nahaia norveška ladja »Grenmar« 95 milj od Terschelinga v stiski. Na pomoč je odplul vlačilec »Hol-land«, toda dobil^Jp obvestilo z »Oljarena«, da je »Grenmar«-v plamenih in da je posadka ladjo že zapustila. »Holland« je zaman preiskal teren; zato mislijo, da se ie ^Grenmar« potopil. • Beograd, 24. septembra, p. V Beogradu se je danes pričelo tretje zasedanje gospodarskega sveta Male antante. Ves tisk posveča delu te važne ustanove veliko pozornost in naglasa n;eno vsestransko korist ne-le v gospodarskem pogledu, nego še bolj v političnem. Vsi listi podčrtujejo koristi, ki jih bodo imele države Male antante od sodelovanja na podlagi predlogov, ki jih bo sestavil gospodarski svet Male antante in ki jih imajo odobriti vlade vseh treh držav. Letošnje zasedanje gospodarskega sveta, ki ee je pričelo davi ob 11. v dvorani Oficirskega doma in ki so se ga udeležile polno-številno vse tri delegacije, razen njih pa še večje šievilo višjih funkcionarjev našega zunanjega ministrstva ter češkoslovaškega in rumunskega poslaništva v Beograda, je otvoril s pozdravnim govorom in pomembnim ekspozejem naš zunanji minister goep. Bogoljub Jevtič. Prisotna sta bila tudi češkoslovaški poslanik g. Welner in rumuneki poslanik g. Djraneecu. Gospodarski problemi Male antante Zunanji minister g. Jevtič o nalogah beograjskega zasedanja gospodarskega sveta Male antante Zunanji minister goep. Jevtič je v svojem govoru poudaril: Gospodje delegati, gospodje ministri! Vprašanja, ki eo na dnevnem redu sedanjega gospodarskega sveta Male antante, ne segajo čez okvir programa, začrtanega v paktu organizacije Male antante o odnošajih gospodarskega sodelovanja med našimi tremi državami To je nadaljevanje dela, začetega na prejšnjih dveh zasedanjih. Zato vse tri države in vsi, ki vidijo v gospodarskem zbližanju Male antante in v sodelovanju z njenimi sosedi definitivno konsolidacijo srednje Evrope, upravičeno pričakujejo pozitivne rezultate dela. ki ga boste imeli v teku tega zasedania. Gospodarsko sodelovanje treh držav Male antante se ne more doseči na enem samem zasedanju Izvedlo ee bo postopno- Tem bolj sem srečen, ko morem ugotoviti, da eo ee že na prvih dveh zasedanjih v Pragi in Bukarešti dosegli dragoceni uspehi in da so ee proučevali m predebatirali razen tega mnogi problemi, o katerih se bodo mogli že eedaj doseči sklepi. V isedanji splošni gospodarski depresij,!, kjer ee izboljšanje še ne kaže, čeprav ee vidijo že nekatera njegova znamenja, imajo uspehi preteklih zasedanj tem večji pomen, na drugi strani pa nenormalni gospodarski položaj, v katerem trpi ves svet, nalaga imperativno interesom Male antante, da se ne uetaivijo pri začetem delu in da zastavijo vee svoje napore, da čim bolj pospešijo tesno gospodarsko sodelovanje vseh treh držav. Zanašam ee, da ee ne boste strašili naporov za dosego teh uspehov. Po teh splošnih pripombah bi hotel kar najkrajše navesti nekatera vprašanja, ki jih boste proučevali: 1. V prvi vrsti boste morali posvetiti pozornost problemu trgovinske izmenjave blaga. To vprašanje, temeljni kamen našega gospodarskega zbližanja, je bilo že predmet proučevanja. Mislim, da je neobhodno potrebno proučiti težkoče, ki jih postavlja sedanja doba in ki zavirajo razvoj trgovinske izmenjave med našimi tremi državami. Proučevanje teh tezkoč mora roditi kot rezultat predlog, ki bo moral vsebovati smotrne ukrepe, da ee odpravijo in ublaže težkoče in s tem omogoči trgovinska izmeniaiva. Ni mi potrebno naglašiti, da zavzema med temi težkočami največje mesto prepoved uvoza, režim uvoznih dovoljeni, kontingemtira-nje in režim deviz in transferiev. Konec manjšinske debate Mala antanta odklanja madžarsko zahtevo po preiskovalni komisiji za postopanje z manjšinami ženeva, 24. septembra w. Na današnji seji političnega odbora Društva narodov se je nadaljevala v preteklem tednu prekinjena debata o manjšinskem vprašanju. Madžarski zastopnik Eckhardt je pri tej priliki izrekel posebno zahvalo italijanskemu delegatu Aloisiju, ker je pozval svet Društvo narodov, naj se bavi z raznimi manjšinskima zadevami. Trditev, da je načel samo konkretne primere, ne drži. Pritožba o kršitvi predjpisov manjšinske pogodbe ni obtožibe zaradi konkretnih primerov, ker zahteva ureditev položaja v splošnem. Tudi očitek, da to vprašanje ne spada v pristojnost skupščine DN ne drži. DtN se mora danes bavi ti z vsemi vprašanj^ ki ogrožajo svetovna mir, ter ima iste pravice kakor svet Društva narodov. Madžarska se doslej še ni obrnila na svet Društva narodov, ker se je bala, da bi s tako akcijo še povečala trpljenje madžarskih manjšin. Tega lojalnega stališča pa izven madžarskih meja niso razumeli ter so ga razlagali kot priznanje sedanjega položaja. Brez zadovoljive ureditve manjšinskega problema ni mogoč mir v Podunavju in ni mogoča ureditev važnih podunavskih .problemov. Eckhardt je končno izjavil, da se bo veselil, če bi se med Madžarsko in češkoslovaško ter ostalima državama Male antante dosegel sporazum. Za dosego tega cilja predlaga naj se države Male antante in Madžarska obrnejo na svet Društva narodov in zahtevajo imenovanje preiskovalne komisije, ki naj v teh štirih državah na mestu prouči položaj manjšin ter predloži svetu poročilo. Na podlagi tega poročila naj svet Društva narodov komč-noveljavno sklepa o ureditvi manjšinskega problema v Podunavju. češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je pozdravil spravljivo stališče madžarskega delegata, izjavil pa je, da madžarski vladi ne more prihraniti očitka, da se toliko časa ni obrnila na svet Društva narodov. Dolžnost sveta Društva narodov je, da sprejme pritožbe o izvajanju manjšinske pogodbe. Glede predloga Eckhardta je izjavil dr. Beneš na ponovno vprašanje madžarskega delegata, da se niti najmanj ne boji preiskave po »ednarodni komisiji, ne ve pa, ali je tre'ba takoj nastopiti pot mednarodnih investigacij preden so izčrpane vse v pogodbah določene procedure. Tudi jugoslovenski delegat Fotič je izjavil, da ostale države Podunavja ne morejo brez nadaljnjega sprejeti madžarskega predloga za imenovanje preiskovalne komisije, ker manjšinsko vprašanje ne obstoja samo med dvema ali več državami, temveč samo med državami, ki so podpisale manjšinske pogodbe, in med svetom Društva narodov. Nato je bila debata zaključena. Bivši gr-Ski minis er Frangulis Je bil nato pooblaščen, da izdela poročilo za skupščino Društva narodov. Madžarska noče sodelovanja z Malo antanto ženeva, 24. septembra. w. Madžarski delegat Eckhardt je izjavil novinarjem, da Madžarska sedaj ni pripravljena politično aii gospodarsko pridružiti se Mali antanti, dokler ta ne bo bolj upoštevala madžarskih želj glede manjšinskega vprašanja nego doslej. Dr. Beneš, je dejal Eckhardt, danes ni govoril nič bolj naklonjeno, ker je odklonil roko, ki smo jo hoteli podati Mali antanti z našim predlogom glede imenovanja preiskovalne komisije. Zaradi tega ne prihaja za Madžarsko v poštev ničesar, kar gre preko normalnega občevanja z državami Male antante, niti tesnejša interesna skupnost niti regionalne pogodbe v okviru rimskega pakta. Gombosov obisk v Varšavi Budimpešta, 24. septembra. w. Ministrski predsednik Gombos bo v prvi polovici oktobra odpotoval v Varšavo. Kakor se doznava, bodo v Varšavi razpravljali o gospodarskih vprašanjih. Zunanji minister Kanya ne bo spremljal predsednika vlade, ker bo iz zdravstvenih razlogov odšel na šesttedenski dopust na italijansko riviero. Protifrancoska propaganda hitlerjevcev v Švici Pariz, 24. septembra, č. Francoska vlada je dobila konkretne dokaze, da delujejo v Švici nemški narodno socialistični emisarji, ki s tiskom in drugimi sredstvi agitirajo proti Franciji. Ti emisarji so pod vodstvom ženevskega poročevalca glavnega narodno-socialističnega glasila »Volkischer Beobach-ter«, Schneiderja, in razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi. Francoska vlada je zato poslala švicarski vladi prijateljsko no- to, v kateri zahteva, naj napravi konec tem mahinacijam narodno-socialističnih emisar-jev, ki bi mogli povzročiti motnje v odnošajih med nevtralno Švico in Francilo Kongres FIDAC-a London, 24. septembra. AA. Danes se je začel letni kongres Fidaca pod predsedstvom rumunskega poslanika v Varšavi Ka-deire. Kongresa se.udeležuje okoli 150 delegatov, ki zastopajo blizu 10 milijonov bivših bojevnikov. V imenu londonskega mesta je pozdravil delegate predsednik londonskega deželnega zbora, ki je v svojem govoru omenil tudi poizkus Fidaca, da ustvari zvezo z bivšimi bojevniki bivših nepri-jateljskih držav, ki pa so se zaradi političnega položaja v teh državah izjalovili. Na obedu, ki ga je priredila vlada, je vojni minister Hailsham poudarjal veliko vlogo, ki jo igra Fidac za ohranitev miru. Ni je večje in bolj bedaste napake, ie izjavil. kakor trditev nekaterih ljudi, da je vojak že po naravi bojevit in željan Vjne. 2. Na drugem mestj naj navedem vpraša- nje preierenciala in regionalnega sistema, ki ga je treba proučiti tudi v razmerju do drugih držav in dognati, v kateri meri bi bile kompatibilne obveznosti, ki jih imamo z drugimi državami. 3 Problem protokola, to je eistema sporazumov na temelju omenjenih protokolov, bi mogel biti predmet plodnega proučeva-nia za vas. Važno je vedeti, ali privilegiji, ki so jih druge države priznale druga drugi s temi pogodbami, ne zadevajo naših pravic, izvirajočih iz pogodb, ki jih imamo A temi državami. Hkratu je treba proučiti, ali ti protokoli ne vsebujejo derogarije »klavzule najwečjh ugodnosti«, m kakšno korist predstavlja taksna derogaoiia za nas. Ta dejetva dajejo priliko za razmišljanje o koristnosti vzajemnega dela v vseh vprašanjih mednarodnega gospodarstva. Doslej se je ta sporazum manifestiral samo na velikih mednarodnih konferencah, dočim smo na polju trgovinskih razgovorov delali v6ak zase. Mislim, da bi bilo zelo koristno, če proučimo kupni poetopek za vse primere. 4. Prav tako priporočam vaši pozornosti predlog, ki se nanaša na kompenzacijske pogodbe. Presodili boste, ali lahko služiio ali ne za temelj nekaterim izpremembam ali dopolnitvam našega eistema trgovinska politike. Razen vprašanj, o katerih ee mi je zdelo potrebno, da na kratko podčrtam njihov pomen, bo imel gospodarski svet dolžnost proučiti in izreči se o predlogih, ki jih bodo postavile komisije izvedencev o teh-le vprašanjih: 1. razvoj tujskega prometa med tremi državami; 2- vzajemno sodelovanje med poštnimi hranilnicami; 3. vzajemno sodelovanje o plovbi na Dunav u; 4. sodelovanje na industrijskem področju; 5. sodelovanje naših pošt, brrojava in telefona. Ob sklepu tega kratkega efaspozeja mi ostame, gospoda, samo še, da vam izrečem svoje iskrene želje za popoln uspeh vašega dela. Govora Tabacovidja in dr* Stanglerja Ko se je poleglo odobravanje^ s katerim so vsi prisotni sprejeli efcspoze našega zunanjega ministra, je govoril predsednik rumunske delegacije Tabacovici, ki je pozdravil našega zunanjega ministra m udeležence letošnjega zasedanja gospodarskega sveta. Tudi on je naglasil, da predstavlja letošnje zasedanje nadaljevanje dela na osnovi rezultatov, ki so biki že doseženi na prvih dveh zasedanjih in ki opravičujejo upanje v bodočnost gospodarske Male antante, ki se mora razvijati s po redno s politično Malo antanto, da tako ojači moč in dvigne ugled vseh treh držav. Predsednik češkoslovaške delegacije dr. S t a n g I e r je prav tako pozdravil našega zunanjega ministra in udeležence konference, nato pa je v obširnem ekspozeja govoril o velikem pomenu gospodarskega sodelovanja, ki je enakovredno poHtičnemn. Obe plati teh naših tesnih odnošajev tvorita celoto, brez katere si nI mogoče zamislita varnega in trajnega življenja mednarodne 9ku Ceškoslov.-jugoslov. revne« Pravkar je izšla peta številka v Pragi izhajajoče »Ceekoeloveneko - jiho-slovanske revne«, časopisa za poglobitev češkoelov.-jugoelov. vzajemnosti in glasila lig, ki izhaja v redakciji dr. A-ntonina U h 1 i f a in Momčila M i 1 o š e v i 6 a. Na uvodnem mestu prinaša češki članek B. Borka »Jihoslovaneka kultjrnf orienta-ee«. Pisec razpravlja v njem o notranji in vna-nji usmerjenosti jugoslovanskega kulturnega razvoja in podaja ob koncu naslednje misli: Velika vojna je premaknila tudi geopolitično in kultu rnopolitično stanje na Balkanu in v srednji Evropi. Današnji Balkan ee razvija iz zgolj zemljepisnega pojma v smeri k bodoči politični in kulturni celoti. Odpirajo se daljne perspektive... Dejstvo, da se oblikuje balkanstvo kut kulturni tip, bo velikega pomena tudi za nastajajočo jugoslovansko narodno kulturo. Njena osnovna tla ne morejo biti drugje kot na Balkanu: zapadni kraji, ki so dosihmal inklinirali v nemški iri italijanski svet, ee morajo prej ali sloj sprijazniti s tem dejstvom, ki utegne biti zanje izvor norih možnosti, podlaga za ši- roko preobrazbo v novem duhu. Ob istem času je nemški del srednje Evrope v težki krizi. Za nadaljnjo orientacijo je važno dejstvo, da eo današnji pojavi in doeodki v nemških deželah samo podprli raznemčenje tistih jugoslovanskih pokrajin, ki so gravitirale v nemški evet. Nemška kultura je za dolgo dobo prenehala biti ele-pilna- Mladi narodi Balkana in na Vzhodu ne vidijo več v tem narodu neomejenih presenečenj kulturnega vzornika. Nemec bo poslej na Balkanu bolj trgovec nego »Kulturtrager«. V tem času je torej treba, da se čim bolj poglobi kulturna vzajemnost Jugoslovanov in Čehoslovakov, ki ee obenem trdno ujema s široko linijo državnih interesov. V Cehoelovaku 60 zgoščene najtipičnejee in najpozitivnejše lastnosti Srednjeevropca. Slovanska osnova, križana skozi vekove z vplivi nemštva in drugih evropskih kultur, ee je razvila do popolnosti, ki prekaša neuravnoteženi, zmilitarizirani in v krčih najtežjih ekstremov ee zvijajoči nemški narod. V letih hudih preizkušenj je češkoslovaški narod pokazal toliko pozitivnih laetno- dnl do četrtka, ko je pri obeh dozorel sklep, da gresta v smrt V četrtek zjutraj je Grilčeva kupila v Žalcu na trgu šopek cvetlic in opoldne 6ta oba odšla proti Drešinji vasi v skupno smrt. Obe trupli so prepeljali v žalsko mrtvašnico. Dolenjci imajo izvrstna jabolka Veliki Gaber, 24. septembra Občinski odbor v Velikem Gabru je na pobudo mladega tajnika g. Alojzija Zajca in g. Kastelica Franca, posestnikovega sina iz Otečjega vrha, priredil 16. in 17. t. m. razstavo sadja iz področja gaberske občine. Sreski referent iz Litije g. Sušteršič je imel v nedeljo 16. t. m. predavanje o sadjarstvu v razstavnih prostorih, ki jih je rade volje dal na razpolago trgovec g. Jeraj iz Velikega Gabra. Obisk je bil oba dneva zelo obilen in so imeli prireditelji in razstavi jalci zadoščenje za trud, ki so ga vložili v prireditev. Samo obžalovati je, ker prireditev ni b;la razglašena po časopisju, da bi si bili tudi Ljubljančani lahko ogledali izvrstno sadje, ki zraste na dolenjskih gričih in ki je kljub najboljši kakovosti ceneno. Razstava je pokazala, da bi mogla okolica Primskovega vzgajati najplemenitejša jabolka: kardinal, kanadko, kosmač, belfler dolenjsko voščenko in šoincelj. Razstavili so naslednji posestniki: Antončič s Hriba, župnik Plešec iz Primskovega, Anton Hribar iz Gradišča, Pancer iz Poljan, Mrzel iz Zagriča, ki je pokazal tudi cepljene lesnike. a največjo zbirko je pokazal Franc Ka-stelic iz Otečjega vrha, pri katerem se pozna vpliv kmetijske šole na Grmu. Samo želeti je, da bi našel še več tako vnetih sadjarjev, kakor je on sam Upajmo, da bo v kratkem ustanovljena podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, za katero se trudita občinski tajnik in Kastelic Franc. Trgovec Roje iz Št. Vida pri Stični je razstavil praktične in solidno izdelane zabojčke za razpošiljanje sadja. Kdor je obiskal razstavo, je odšel z zavestjo, da bo mlada generacija nadaljevala delo naših očancev sadjarjev in izpolnila vrzeli, ki jih je zapustila svetovna vojna v dolenjskem sadjarstvu. Čudne tatinske zveze Novo mesto, 24. septembra Drugače tako mirne podgorske vasi, kjer se že dolgo časa ni zgodilo ničesar razburljivega, so vznemirjale sedaj poleg razkritja zločinskega požiga v Gaberju tudi številne tatvine vina V Velikem Cerovcu in v Dolžu so bile trem posestn;kom ukradene velike kol:čine vina. Neznani tatovi so odnesli več sto litrov vina, ga dobro skrili, ponoči pa so v svojih skrivališčih pili n3 vse pretege. Precej časa so bile skrivnostne tatvine predmet splošnega razburjenja, velika senzacija za ves okoliš pa je bilo naposled razkrinkanje štirih tatov. Tatovi, ki so že zaprti, so mladi ljudje in nihče ni prej mislil na to, da se bavijo z nepoštenim poslom. Razkrilo pa se Je tudi to, da so bili mladi dolgoprstneži zaljubljeni v hčere svojih žrtev. Od njih so dobiva'! ključe od dobro zavarovanih zidanic in so bile na ta način tatvine seveda prav lahko izvedljive. Dva aretiranca sta že vse priznala, ostala dva pa še skušata tajiti. Vse motri Vaše zobe. Samo negovani zobje izpopolnij'o Vašo zunanjost. Odol je zaradi tega važno kozmetično sredstvo. Z njim se pridobi, če se stalno uporablja, lepo in zdravo zobovje. Odol pa premore še več: Učinkuje antiseptično. ne neguje samo, marveč tudi varuje Vaše zobe. — Odol se da uporabljati zelo varčno. Smederevska trdnjava se podira Potniku, ki potuje od Beograda na par-niku nizdol po Dunavu. otane brez dvoma v neizbrisnem spominu pogled na smede-revsko trdnjavo, ogromno zidovje »grada« Djurdja Brankoviča, ki ji pač ni enake med vsemi srednjeveškimi utrdbami v vsej Evropi. Ko se na levi obali širi v nedogled enolična banatska ravnina, na desni pa se nižajo drug za drugim vinorodni holmci, začne iznenada pred potnikovimi očmi kar vidno rasti iz razsežnega dunavskega vodovja mogočno stolpovje, dokler naposled ne stoji pred njim ves ogromni trdnjavski trikotnik. Smederevska trdnjava je bila do svetovne vojne še prav dobro ohranjena. Zidali so jo tako trdno, da jo niso mogli razde-jati niti najsrditejši sovražniški naskoki v minilih časih in je ni mogel razglodati niti Premostitev reke Tare Prometna zveza med črno goro in Sandžakom Cetinje, septembra V petek 21. t. m. je bil slovesno otvor-jen veliki novi most čez Taro pri Mojkov-cu, ki tvori najboljšo prometno zvezo med črno goro in Sandžakom. Cesta, ki vodi preko Kolašina do Mojkovca, se odtod podaljšujejo do Bijelega polja in bo v tem svojem zadnjem odseku popolnoma dovršena menda še v teku letošnjega leta. Uporabna za promet pa je že sedaj. Svečani otvoritvi mostu so prisostvovali poseben kraljev zastopnik, minister za javna dela in ban zetske banovine, a most je blagoslovil črnogorski metropolit. Slovesnosti se je udeležila ogromna množica prebivalstva iz kolašinskega, bijelopoljskega in beran-skega okrožja. Novi most, ki se v enem samem loku, ši- Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črvesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamalče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. rokem 47 metrov, pne čez Taro, je zgrajen ves iz kamna in so gradbeni stroški znašali okoli 1,200.000 Din. Začel se je graditi v oktobru mesecu leta 1932. in je bil v glavnem dovršen že meseca decembra lanskega leta. Načrt zanj je izdelal inženjer Evgenij Lebedinski, zgradilo pa ga je stavbeno podjetje inž. Frana Tavčarja iz Ljubljane. Most nosi ime prestolonaslednika Petra. Ta nova prometna žila, vodeča preko mojkovškega mostu na Tari, je gotovo največjega pomena za gospodarski razvoj in napredek teh doslej vnanjemu svetu skoraj popolnoma neznanih in nedostopnih krajev, ki se poleg svojega ogromnega gozdnega bogastva odlikujejo tudi z izrednimi naravnimi lepotami. Divje romantična dolina reke Tare, pravi pravcati »ca-nonc, bo gotovo privabljal obilno število občudovalcev in divno gorsko »Biogradsko jezero«, do katerega je od mostu le nekaj kilometrov, brez dvoma ravno tako. Dolina Tare je zvezana z dolino Lima, Črna gora s Sandžakom. O božiču ieta 1915. je junaška vojska male Črne gore tu nad Mojkovcem strahovito potolkla vojsko mogočne habsburške monarhije, sedaj pa se je slavila tu zmaga jugoslovenskega mirnega dela nad uporno divjo naravo, dela v prid in prospeh ljudstva, ki je napajalo to zemljo s svojo srčno krvjo, da bi jo obranilo tujske pohlepnosti. največji škodljivec vseh človeških tvorb, nezadržni zob časa. V svetovni vojni j« trdnjava mnogo trpela. Avtrijsko topništvo jo je obstreljevalo z največjimi topovi, ker so se v trdnjavi nahajala vojaška sklar dišča in vojašnice. Te v poznejših časih zgrajene stavbe je topovski ogenj popolnoma uničil, toda trdnjavsko zidovje samo je bilo razmeroma le malo poškodovano. Smederevska trdnjava je bila pred svetovno vojno prava obmejna trdnjava, ki je bila velikega obrambnega pomena za Srbijo. Po svetovni vojni, ko se je državna meja pomeknila daleč proti severu, pa je trdnjava izgubila prejšnji svoj pomen. Zato se je smederevska občina začela pogajati z vojaškimi oblastmi, da bi se grad despota Djurdja Brankoviča, vrstnika carja Lazarja, kosovskega mučenika, prepustil mestni občini, ki bi ga varovala kot sJav-no starino. V trdnjavi se je nameraval napraviti velik stadion, dirkališče, a v največjem stolpu bi se uredil mestni muzej, v katerem bi se hranile arheološke znamenitosti smederevske okolice. Občina bi seveda tudi poskrbela, da bi se trdnjavsko zidovje, kolikor je bilo poškodovano r. vojni, primerno popravilo in se tako preprečilo neizogibno razpadanje. Pogajanja med občino in vojaškimi oblastmi pa nikakor niso prišla do zaključka vse do danes. V tem času pa se ni nič storilo, da bi se popravilo in ohranilo razrahljano zidovje, in zob časa je s pomočjo vremenskih nezgod temeljito zagrizel vanje, tako da se v zadnjem času kažejo vse večje razpoke v zidovju in se je v resnici bati, da so začnejo kar drug za drugim podirati obrambni stolpi in vmesno obzidje. Zato je pač res nujno potrebno, da se čim prej doseže sporazum med mestno občino in vojaškimi oblastmi in se tako ta edinstvena srednjeveška starina ohrani kot veličastni spomenik stare naše slave. Samo še danes se lahko nasmejete tn pozabavate nad vragoli jami slavnih komikov Stan LATJRELA in Oliver HABDYA v veselem filmu POTUJOČI PIANINO ZVOČNI KINO DVOR. Telef. 27-30 Predstave danes ob 4., 7. in 9. zvečer. Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Jutri! »BUFFAIA) BELL« Jutri! eti, da vzbjja naše občudovanje. Predvsem je izpričal svoj pristno demokratični značaj, svoj zdravi realizem, svoje vzorne organiza-torične sposobnosti in ostro razviti čut za drobno delo. Bodro premaguje skušnjave, ki bi ga hotele zapeljati v ekstreme. Njegova politika ni ne imperialistična in ne mesijanska. V kulturi ie razvil vieoke vrednote in dragocene simbole. Ce je kje srednja Evropa dobila svoje izrazito obličje, ga ]e dobila na Češkoslovaškem. Zaradi tega bo Cehoslovak verneje in po-zitivneje nego Nemec vnašal v Jugoslovansko kultjrno sodobnost živo vsebino sred-njeevropetva kol druge kulturne komponente balkanske Jugoslavije. To je eden izmed globljih motivov dela za našo vzajemnost- Med Jugoslovani in Če-hoslovaki ni nikakih bistvenih ovir, da se ne bi mogla razviti kultjrna simbioza. Vzajemno vplivanje, smotrno urejena medsebojna izmenjava duhovnih dobrin utegneta samo razkvasiti kulturotvorna tla z novimi ugodnimi fermenti. Vprašanje jugoslovanske kulturne orientacije nujno prehaja v vprašanje nadaljnjih, izrazitejših oblik jugoelov. - češkoslovaške vzajemnosti. Namesto mistične kulturne filozofije ee tu odpira filozofija realne kulturne vzajemnosti, možnost križanja balkanskega in srednjeevropskega kjlturnega tipa na slovanski osnovi. * O odnosih Jana Nerude, velikega češkega pisatelja, čigar stoletnice rojstva so ee Ce-hoslovaki sepminjali pred meseci, piše pro- fesor Karlove univerze dr. Jos. P fit a. O odnosih Slovanov do Nerude je izdal poseben spis, ki bomo o njem na tem mestu še pisali v pričujočem članku razpravlja ugledni raziskovalec o tem, kaj je Nerada pisal o Jugoslovanih. A tega ni malo- Sloveči avtor »Maloetranskih povesti« je vzdrževal osebne etike z nekaterimi praškimi Jugoslovani. v Ljubljani pa je imel dobrega znanca Franca Gerbiča, poznejšega ravnatelja »Glasbene Matice«. Prav tako je bil oeebno znan s pisateljem Josipom Staretom, ki je študiral v Pragi. Gerbič je povabil Ne-rudo, da obišče slovanski jug- Najprej je prišej na Slovensko. Obiskal je Gerbiča pri njegovih starših v Cerknici in opisal lepote slovenske pokrajine v vrsti feljtonov, ki so v Zbranih spisih strnjeni pod »Obraze z ci-ziny<. Neruda je imel mnogo razumevanja za takratni položaj Slovencev. O tem pravi dr. P&ta: »Neruda je dobro razumel slovenske boje in je dobro vedel, da smo z njimi na isti fronti. Srčno je želel, da bi to fronto branili složno in enotno. V času njegovega bivanja na slovanskem jugu je nemara bilo tako, toda razni škodljivi dunajski in morda še drjgi vplivi so to enotnost prekinjali. Neruda se je tega otožno spominjal, ko je 10. decembra 1881 pisal v »Humorističnih Listih« o Bleiweisorvi smrti, ko je pisal o naši veliki narodni žalosti nad krsto odličnega Slovenca in pripominjal, da bi bih) potrebno vsestransko sodelovanje e Slovenci in večja vzajemnost tudi na političnem polju...« In dalje pravi dr. Pite: »Kako bi ee bil (Neruda) čudil, ko bi danes obiskal te kraje in ugotovil, da eo po svetovni vojni, po tolikin žrtvah jugoslovanskih bratov, ostali Slovenci pod še hujšim pritiskom na severu pod Nemci, na jugu pod Italijani, kako zdecimirani eo bili in kako srečni so ti, ki 6o ee lahko združili v enotno Jugoslavijo-« V nadaljnjem navaja dr. Pita ta-le stave& iz Nerudcvega feljtona »Na Cerkniškem jezer j<: »Med Slovenci je Ceh takoj doma...€ 0 sodobni jugoslovanski likovni umetnosti priobčuje »Ceskoelov. - jihoslov. revue« krajši Članek Branka Popovi ča, Tu razpravlja predvsem o skupini »Oblik«, ki je pravkar razstavila v Pragi. Takisto zgoščen, vendar pa informativno zelo zanimiv je članek dr. Dušana Nedeljkoviča o poteka praškega filozofskega kongresa. J. Ch. Gj. je posvetila spominske vnstiee pokojnemu Fr. Buliču: nekrolog veebjje avtoričine remmiscence na izredno osebnost velikega arheologa. ° Med poročili in beležkami ie objavljen poziv redakcije »Ceekoslov.-jihoslov. revue«, da se izvedejo priprave za I. slovanski so-ciološki kongres v Pragi L 1935. To hvalevredno in prikupno vzpodbudo smo na tem mestu že zabeležili, prihodnje dni pa objavimo besedilo proglasa v celoti. Smatramo namreč, da je med raznimi kongresi slovanski sociološki kongres eden najvažnejših. Številko zaključujejo poročila o delovanju Jugoelov. - Češkodov. Kg v Beogradu, Zagreba in Ljubljana. NE POZABITE, DA JE DANES PREMIERA LJUBKE KOMEDIJE SJEGOTA PRIJATELJICA TA KOMEDIJA JE POLNA VESELJA, SMEHA, LEPE GODBE IN PETJA. V glavnih vlogah KATICA NAGY in KARL L. DIEHL ELITNI KINO MATICA PREDSTAVE OB 7. M tn URI ZVEČER. — TELEFON 8TEV. 21-24. Domače vesti ♦ Izpit za reservne artiljerljske oficirje topografe so napravili nasledmji gg. naredniki: Zadmik Ljuban, Salmič Ludovik, Župamič Ludovik, Pregelj Bogomil, Vran-čič Franc, Polovšek Franc Benko Tone in Breskvar žane vsi iz Ljubljane; Jaklič Karlo iz Višnje gore; Bernik Srečko in Košir Janez iz št. Vida; Rozman Viljem iz Kamnika; Krivec Avgust iz HrušSce Ra-ginger Emil iz Podkorena. ♦ Kongres vojnih dobrovoljcev se ho vršil 14. oktobra v Novem Sadu. Kongresa ee lahko udeleže dobrovoljci in njihovi sorodniki ter prijatelji, četrtimska vožnja je M^prošena. Ker mora društvo vojnih do-brovoljcev v Ljubljani do 27. t. m. vedeti število udeležencev, prosimo vse one, ki se mislijo udeležiti kongresa^ da se javijo do 27. t. m. odboru sreske'organizacije do-brovoljcev v Ljubljani. ♦ Jubilej najstarejše ženske organizacije v šumadiji. žensko društvo v Kragujevcu je praznovalo te dmd poleg svoje slave tri značilne jubileje: 50 letnico ustanovitve svoje ženske obrtne šole, 30 letnico delovanja svoje predsednice gospe Milice Simi-čeve in 10 letnico ustanovitve šole za tkanje pirotskih preprog. Jubilejno društvo je najstarejše od vseh ženskih organizacij v šumadiji, zelo pomembno pa zaradi tega, ker se je že v prvih letih svojega obstoja intenzivno bavilo z vzgojo ženske mladine. Ženska obrtna šola je v 50 letih svojega obstoja ogromno koristila ženski mladeži, bila je pa tudi vzor ln tpobuda drugih takih ustanov. Iz te šole so izšle ne samo dotre gospodinje, temveč tudi uspešne pomočnice raznih ustanov. Tudi šola za tkanje preprog je velikega gospodarskega in nacionalnega pomena. Z njo je bila v srbskih krajih uvedena intenzivna akcija za napredek domače obrti. ♦ Bilanca zagrebškega zoološkega vrta. Zagrebški zoološki vrt je edini in tudi največji v državi, če ne računamo malega Koolcškega vrtiča pri Splitu. O njegovi važnosti svedoči najboljše letna bilanca obiskov ki je bila zaključena v nedeljo. Tekom "leta je vrt obiskalo okrog 200.000 oseb, ki so plačale na vstopnini 423.200 Din Proračun, ki so ga bili napravili lani, je predvideval, da bodo znašale vstopnine v najboljšem primeru samo okrog 400.000 Diin. že število obiskovalcev in plačane vstopnine dokazujejo važnost zoološkega vrta ter zahtevajo zanj večjo pozornost in skrb. Zoološki vrt ima sedaj okrog 500 raznih živali, tekom leta pa je znašal prirastek preko 70 mladičev. Največje zapreke uspešnemu razvoju dela pomanjkanje prostorov. ♦ Razstava moderne francoske arhitekture. V inozemstvu francoska moderna arhitektura ni tako znana in cenjena, kakor je bila nekdaj cenjena klasična francoska arhitektura. Da bi se temu odpomoglo v naši državi, ki je tako tesno zvezana s Framoijo_ je odlični francoski strokovnjak Louis Hautecoeur dal iniciativo za prireditev reprezentativne razstave moderne francoske arhitekture v rasnih evropskih središčih. Ta razstava bo otvorjena 27. t. im. tudi v Zagrebu ter bo vsebovala preko 200 del od 90 francoskih arhitektov. ♦ Požar pri Juršincih. Nedavno okoli 21. ponoči je nastal ogenj na leesni La s slamo kriti hišici, lasti kočarja Holca Alojzija v Eagorcah, občina Juršinci. Požar je zajel vse ostrešje, ki ga je popolnoma uničil z okoli 1200 kg sena in slame ter 4 kub. metre bukovih drv medtem ko se je gasilcem posrečilo spodnji del pravočasno pogasiti Nastala škoda je krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, se ne ve. ♦ Smrtna nesreča kolesarja. V nedeljo popoldne sta zadela, kakor je poročalo po-nedeljsko »Jutro«, na državni cesti pri Novi gori na Dolenjskem drug v drugega kolesarja 22 letni posestnikov sin Anton Turk iz Gornje Težke vode in uslužbenec pri Pavčiču v Novem mestu Rifelj. Turk je padel tako nesrečno, da mu je počila lobanja in je izdihnil na kraju nesreče. Rifelj se je vozil kot dirkač kolesarske dirke, ki jo je priredilo Društvo kmečkih fantov in deklet v Gotni vasi. Pri nesreči se je Rifelj samo onezavestil in kmalu lahko sam nadaljeval pot. ♦ Smrtno se je ponesrečil pri Ljubnem na Gorenjskem 33 letni delavec Jože Olah, zaposlen pri KID na Jesenicah. Peljal se je v nedeljo s kolesom na izlet in mu je pri Ljubnem kolo na gladkem kamnu spodrsnilo. Olah je padel na glavo in si prebil lo- banjo. Dobil je tudi notranje poškodbe. Prepeljan v ljubljansko bolnišnico je že v nedeljo zvečer izdihnil. Pokojnik je bil marljiv in priljubljen delavec. ♦ Pletarska (košarska) mojstrska šola in strokovni tečaji. Na državni tehniški srednji šoli (obrtni šoli) v Ljubljani ae bo-v primeru zadostnih priglasitev oktobra otvorila enoletna pletarska (košarska) mojstrska šola. Sprejeli se bodo učenci, ki so se jz-icu' v tej obrti ali na šolah ali pri mojstrih im imajo pomočniški izpit. Na mojstrski šoli bodo tudi strokovni tečaji za absolvente nižjih srednjih šol. Potrdilo o uspešno dovršenem strokovnem tečaju najmanj 6 mesecev velja za absolvente Štirih razredov srednje ali tej enake šole kot dokaz predpisno dovršene učne dobe im ima značaj pomočniškega izpita. Vse prijave (ustne ali pismene) »prejema direkcija državne tehniške srednje šole v Ljubljani. Danes ln jntri velezabavni film Emil In detektivi Kdor se hoče nasmejati ln malo pozabavati, naj si Se danes ogleda ta film v Zvočnem kinu IDEAL Predstave ob 4., 7. in 9.% zvečer. ♦ Vpisovanje v umetniško šolo »Probu-da« v Ljubljani bo za vse oddelke 26., 26., 27. im 25. t. m. od 18. do 19. v poslopju Tehniške srednje šole, pritličje soba štev. 5 -desno. Dohod iz Gorupove ulice št. 10 čez dvorišče. Reden pouk prične v ponedeljek 1. oktobra ob 1«. Na razglasni deski umetniške šole »Probuda« v vestibulu Tehniške sredmje šole so razvidne vse podrobnosti, ki se tičejo predmetov vpisovanja in pouka samega. Vse informacije o šoli daje vodja šole profesor Sever Anton. ♦ Dopisna trgovska šola v Ljubljani otvori z 12. oktobrom nove dopisne tečaje Za te tečaje se lahko vpiše do navedenega dneva vsakdo, šola je osnovana na najmodernejših dopisnih metodah. Pri njej sodelujejo najboljši strokovnjaki, ki poučujejo vse trgovske predmete, ki se učijo na. državni trgovski šoli kakor knjigovodstvo, korespondenco, trgovsko računstvo stenografija itd. Poleg tega pa tudi še vsi moderni ieziki. Na zahtevo pošlje vodstvo šole brezplačna pojasnila im prospekte, šolnina je v tekočem šolskem letu globoko znižana, zato se študij pri njej vsakomur najtopleje priporoča. ♦ če človeka napade bolezen, ni vsako prvo zdravilo, ki je pri rokah, dovolj dobro, d» si organizem od pomore. Vzeti je treba res preizkušen lek. Tudi za perilo moramo vzeti v roke čistilno sredstvo izredne čistilne moči im izdatnosti, če hočemo, da bo zopet čisto in belo kakor novo. Zlatoro-govo milo ne trpi nobene nesnage. Ljudski glas: »Le Zlatorog-milo da ibelo perilo perilo!« se je vedno izkaaal kot pravilen. V svojo korist zahtevajte pri svojem trgovcu ved.no izrecno le Zlatorogovo milo! ♦ Redno uživanje Radenske je za Vaše zdravje nujno potrebno. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ;n škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane U—- Okrajna organizacija JNS za kolo. dvorski okraj v Ljubljani vaibi članstvo na članska sestanek, ki bo drevi ob 20. v štrokljevem hotelu. Na dnevnem redu bo med drugim razgovor o Občinskih volitvah v Ljubljani. Poročali bodo tudi delegatje sreskega odbora. u— Marija Vasiljevna Omeljčenkova, profesorica, po rodu Ukrajinka, ali Malo-rusinja, ki jo je pa ibeg pred rdečo im belo armado privedel v Prago, je nekaj mesecev na študijskem potovanju v Jugoslaviji Sestaviti hoče angleško pisan zbornik o slovanskih ženah; zato se tudi v Jugoslaviji zamima predvsem za kulturno in socialno delo žen. Mudila se je dalje časa v Ljubljani, odšla potem r Zagreb, Kraljeviče, Beograd. Na povratku v svofe> drugo domovino — Prago se je zopet ustavila v Ljubljani^ kjer ima že polno dobrih znank in prijateljic. V sredo, 26. t. m. ob 20. predava ga. prof. Omeljčenkova v damskj sobi kavarne »Emone« o zanimivi, nam docela novi snovi: Ukrajinska žena v pre- teklosti bi sedanjosti«. Sp ločno lansko društvo vabi naše ženstvo, da se mnogoštevilno ndeleti predavanja prof. Omelj-čenkove. ki bo govorila slovensko. Vstop je vakomur prost. u— Prihodnji program ZKD bo velika, senzacija za Ljubljano. Na programu je velefilm iz malajske džungle. Ta film je Izdelal znani raziskovalec in lovec na divje zveni Framk Bucks. Film nam v naravnih posnetkih pokaže življenje divjih zveri, njih boj za obstanek in lov na nje. Film je velikega pomena za učečo se mladino in za vse one, ki se zanimajo za življenje divjih živali. KRALJEVSKA BANOVCNSKA POSLOVNICA PRIMORSKE BANOVINE, SPLIT Posetite z s t a v o splitskih preprog in narodnih vezenin, ki bo v Ljubljani v Frančiškanski ul St. 4 (v hiši g. Hedžeta) od dne 25. septembra do vključno 4. oktobra t. 1. — Razstava je odprta od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 7. ure popoldne. — Vstop prost. — Sprejemamo naročila na 24mesečno odplačilo brez naplačila. 8043 u— Trgovcu Josipu Pollaku — Tršča-novemu PePku v blag spomin. Ti si sedaj tretji, ki si nas zapustil, odhajajoč v večnost, nekdanji naš glavar in moj oproda na pustolovskih tleh purgarskega Kamnika. Bili smo takrat — pred 55 leti — strah im trepet kamniških d v o- in štlri-nožcev. Fuka, Sveščev in sedaj Ti, ki si bil med šestortoo najizrazitejši tip, ste reci in jen i tam v onostranstvu, čakajte na nas preostale, da i tam zabavamo purgar-je s prirojeno nam hudomušnostjo in brezbrižnostjo! Pepek! žal mi je za Tebe, pa kaj, ko pa nas vse čaka ista usoda. Ln vendar tako težko prebolim turobno vest o Tvojem odhodu. Stavil sem Ti sicer v Spominih Krištofovega Pepčka »monrn-mentum aere perennius«_ pa kaj, ko sem moral zamolčati polovico rokovnjaških pohodov, ki smo jih šestorica udejstvovali ma kamniških in izvenkammiških tleh. — Kammik pri oo. frančiškanih, Ljubljana »zur Schnalle«, Ptuj pri zibcenarjih in Dunaj — pri Hopfnerju kot madžarski grofje iz Puszte! Joj, istetiem smo udarjali ob mizo, pili vino kar iz Štefanov in kadili viržinke. Pepek, to sem Ti moral napisati v slovo! Bil si blaga duša, čeprav si znal prav lokavo s pogledi bliskati okrog sebe. Sledili Ti bomo — ne bo dolgo, ker je naša fizična doba prekoračila že zenit — in tedaj, Pepek, si ustvarimo na naš posebni način I bivanje — nad zvezdami! Zemlja TI lahka! — Krištofov Pepček. u— Za »Dom slepih« Je darovala tvrika »Obnova«, akcijska družba za Izkoriščanje sirovim 300 Din, namesto venca na grob pokojnega g. Jurija Verovška. iz istega namena »ta darovala društvu g. minister Ivan Mohorič in njegova gospa soproga A Ima 200 Din. pošto vac im darovalcem se odbor iskreno zahvaljuje. u— Rekvijem mv blagopokojnega g Jurija Verovška bo v sredo, dne 26. t. m. v cerkvi Marijinega Ozmanemja ob 7. uri «ju-trai. u— Razstava splitskih preprog in narodnih vezenin. Danes ob 9. bo v znani razstavni dvorani v Frančiškanski ulioi št 4, kjer je hila v zadnjem času nameščena najprej turistična, potem pa mednarodna fotografska razstava, otvorjena pomembna razstava splitskih preprog in narodnih vezenin, ki jo prireja poslovalnica primorske banovine. Razstavljeni so najlepši primorski motivi, ki so bili že pri nekaterih razstavah ocenjeni z najvišjimi priznanji. Razstava bo odprta od danes do 4. oktobra vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17., in sicer vedno brez vsake vstopnine. Ko je pri nas pokrec Jadranske straže zavzel tako velik razmah, pričakujemo, da bo tudi ta razstava domače obrti v Dalmaciji deležna vse pozornosti. VeKke uspehe je imela ta razstava doslej tudi v vrbaski m dunavski banovini. Poleg pestre izbire vezenin je razstavljenih 35 preprog najpestrejše izbire. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _Telefon 33-87 RAMON NOVARO v romantičnem velefilmu Sin Indije Partnerica ljubka Magde Evan. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri. V dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Pride! JENIE GERHADT Pride! čE IMATE PREVEČ ŽOLČNE KISLINE, ali Vas celo peče v požiralniku in grlu, ali bolehate na želodčnem kataru, se nagibate k čirom. Zato morate piti ki v največji meri nevtralizira in veže kisline ter normalizira izločanje prebavnih sokov. Zaradi velike raznolikosti (23!!) m množine zdravilnih sestavin deluje tudi na vse notranje žleze. Majhen begunček. Iz dečjega vzga-jališča v Ponovičah pri Litiji kjer skušajo iz nesrečnih, h kriminalu nagnjenih otrok napravljati koristne člane človeške družbe in dobre državljane, je pred dnevi pobegnil komaj dobrih 11 let stari v št. Jur pri Grosupljem pristojni France Jeršin. Fant je majhne postave, okrogleea, rdečega obra za, velikih oči, kostanjevih las. Na desno oko malo škili, na desni roki na palcu ima dve brazgotini. Oblečen je bil v modro za-vodno obleko. u— Tat srebrnega denarja. Janezu Rog-Iju iz Spodnjega Brnika pri Kranju je te dni izginilo iz zakljenjenga stanovanja 1000 Din gotovine v srebru, 100 starih avstrijskih srebrnih kron, dvokrovna nikelj-nasta moška ura, par zlatih uhanov, vrednih 500 Din, in revolver na bobenček s sedmimi naboji. V celem je Rogelj oškodovan za okrog 2500 Din. Tatvino je izvršil mlad izgubljenec iz Zaloga pri Komendi, Stanko Zupan, znan delomrznež, brez stalnega bivališča, že večkrat predkaznovan vlomilec, ki nosi zmerom s seboj revolver in nož. FOTO - STOP! Zaradi pozne sezone smo skrajno znižali cene fotoaparatom in materijalu: 1X10 Agfa Brovira dopisnice Din 4.— 1X10 Agfa Brovira 18X24 Din 15.— 1 Voigtlander rumenica Din 35.— 1 Voigtland. film 26° Sch. 6X6 Din 10.— 1 Bewi junior Din 150.— Zahtevajte naš priložnostni cenik, veljaven do 15. oktobra 1934. DROGERIJA L KANC LJUBLJANA, Nebotičnik 7942 Še trije sodelavci Džemala Ok^novi- ča. Kakor smo poročali, je policiji uspelo spraviti 14 članov znamenite bosanske vlo. milske in tatinske družbe Džemala Oka-noviča, ki je kradla in vlamljala po vsej dravski banovini, pod ključ. Samo trem se je posrečilo, da so o pravem času odnesli pete. To so Husejin Rosič, rojen 1904 v Pe-čigradu, srednje postave, podolgastega obraza, svetlo kostanjevih las, nizkega čela ,sivih oči, in zdravih zob; Sejdo Alibegič, rojen 1909 v Todorovem pri Pečigradu, visok 173 cm, srednje postave, podolgastega obraza, plavolas, sivih oči, koničastega no. su in zdravih zob, ter Martin Kralj, rojen 1904 v Radohovem. pristojen v Kraljevec na Sotli. Husejin Rosič je prav nevaren nepridiprav ter je vedno oborožen. Vse tri išče tiralica. T°rba avtomobilskega orodja išče lastnika. Star znanec ljubljanske kriminalne razvidnice, brezposelni mesarski pomočnik Rudolf Planinšek, doma iz Sežane na Krasu in italijanski državljan, pa brez stalnega bivališča in za zmerom izgnan iz Jugoslavije, je skušal te dni pri mehanikih v mestu spraviti v denar 18 komadov avtomobilskega orodja v usnjeni torbi. Ker se je zdela stvar sumljivega izvora, je Planinska dobila v roke policija. Na policijski upravi se je zagovarjal, da je pobral torbo na glavni cesti v Št. Vidu, kjer je videl, kako je padla iz drvečega avtomobila. Ker je med orodjem za popravljanje avtomobilov več fineje delanih instrumentov, predstavlja torba vsaj tolikšno vrednost, da bi jo prevejan pustolovec rad sunil s kakšnega nezastraženega avtomobila. Eventuelni lastnik naj se zglasi pri dežurnem uradniku na policijski upravi, soba 5. Iz Celja e— Prvi redni prosti sestanek članstva JNS v Celju bo v sredo 26. t m. ob 20.30 v Celjskem domu. Ti prosti sestanki so družabnega značaja in niso identični z mesečnimi plenarnimi sestanki. Vabljeni so vsi člani! e— Celjski občinski svet bo imel redno sejo v petek 5. oktobra ob 18. e— Šoferski izpiti za sreze Celje, Šmarje pri Jelšah in Gornji grad bodo v sredo 3. oktobra ob 9. dopoldne na sreskem načel-stvu v Celju. K tem izpitom pridejo lahko tudi kandidati iz mesta Celja. Pravilno opremljene prošnje se naj pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Celju. e— Dve nesreči. V soboto je stopil poldrugo leto stari posestnikov sinček Jože Salobir na Dobiem pri Planini na mlatilni-co, ki je bila v pogonu. Mlatilnica je zgra- Nov zvezek ttLjubljanskega Zvona" Izšel je septembrski zvezek mesečnika »Ljubljanski Zvon«. Na uvodnem mestu prinaša daljšo novelo Juša Kozaka iz cikla »Maske«. N. Preobraženskij je prispeval članek o slovečem ukrajinskem pesniku Tarasu Ševčenku (ob 1201etnici njegovega roj-sbva). Liriko zastopa v tem zvezku Mile Klopčič e pesmijo »Vrnitev« (iz zbirke »Preproste pesmi«, ki izide v kratkem pri Tiskovni zadrugi). Daljši odlomek iz novega dramatskega 6pisa Bralka Krefta »Kreature« je v tej številki zaključen. Nadaljujeta se romana »Človek brez krinke« (France Bevk) in »Črna roža« (Miran Jarc). Posebna zanimivost tesra enako kot prejšnjih zvezkov »Ljubljanskega Zvona« so Cankarjeva pisma Govekarfu e priobčevalčevim komentarjem. V rubriki »Sodobni problemi« nadaljuje Ivan Kovač svoje opombe b knjigi dr. A. Gosarja »Za nov družabni red«. Med književnimi poročili ocenjuie B. Merhar prevod »Lovce vih zapiskov« I. Turgenjeva (B. Vdo-vič. Marija Kmetova. Janez Roženevet), Ivo Brnčič pa ee zaustavlja pri romanj nedavno umrlega Branimira čosiča »Pokošeno polje«. V Gledališkem pregledu poroča Srečko Koporc o koncertu Roberta Soetensa, v rubriki za likovno umetnost pa ie objavljen topli nekrolog don Franu Bjliču. Pietetni Članek je spisal dr. K. Dobida. Beležka o knjigi »De Weimar au Chaoe« zaključuje zvezek. »Ljubljanski Zvon« ureja dT. Anton Ocvirk, izdaja pa Tiskovna zadruga v Ljjb-ljani, kjer se naroča za letnih 120 Din. Vera Majdičeva v „Tosci" Kot zaključek tedna, posvečenega Rdečemu križu in v njegovo korist, eo v operi videli ne baš mnogoštevilni poslušalci Tosko. V nji je nastopila Vera Majdičeva in to kar v visokodramatični naslovni vlogi. Pred dvema letoma ie zaradi nadaljnjih pevskih študij zapustila Ljubljano, ee šolala pri raznih učiteljih na Dunaju ter z lepimi uspehi nastopala v Badnu itd. V spomina nam je Majdičeva kot pevka nekoliko nadpovprečnih pevskih in spornih igralskih kvalitet-Imela pa je silno mnogo umetniške volje. Čjtila je, da zlasti v sredi ogromnega dela, ki ga jie morala zadnje leto doma premagovati, ne bo mogla svojega pevskega znanja izpopolniti, da, morda bo celo spričo preobremenitve izgubila še to, kar ie imela. V soboto smo jo torej slišali v Toski in smo bili vsi iznenadeni. prijetno presenečeni. Jedro njenega glasu je sicer ostalo, kakor ie bilo. toda resna šola. predvsem pa menda visoki umetniški vzori, najsijainej-še vzgojno sredstvo, so iz pevsko, še bolj pa igralsko skromne, mestoma nezainteresira-ne in dovolj hladne nekdanje članice naše opere storili pevko respektnega umetniškega formata. V Toski je pokazala osupljiv igralski zagon. Ni bila morda le kopija slovitih vzornic, marveč intuitivno ustvarjanje in doživetje vloge, točno transponirano v zunanji mimični in pevski prikaz. Zdi se, kakor bi se Majdičevi odprl doslej zamašen dramatični vrelec, kakor da bi jo nekakšna sila sprostila izpod ledene plasti. Razgrela, razgorela ee ie ter v Toski res dosegla ne-sluten uspeh. In morda ta njena prva beseda ni tudi že zadnja. Glas 6e ji je sprostil, ugladil. Verno jme pretehtati njegovo silo, ga prirediti trenotnim dramatičnim in liričnim potrebam. Lirični in dramatični element tvorita pri njej srečno mešanico glasu, ki jo vzposablja za najrazličnejše partije in ki je zla6ti na manjših odrih vroče zazeljen, saj nadomešča ena pevka sicer dragoceni dve. Močan sobotni umetniški uspeh Majdiče-ve je dokazovala poleg aplavdiranja razgrete publike med akti in v II. deianju po mani molitvi na odprtem odru tadi cela vrsta rož. Novo Majdičevo radi sprejmemo z odprtimi rokami- Kavaradosija je pel Franci. Videli srno ga že v tej partiji, v soboto pa je zlasti v II. dejanju tudi v iErralskem oziru pokazal še več razgibanosti, ko doslej. Želimo mu. da ee mu višina iz ožin sprosti. Kot stalnega člana naše opere ga opozarjamo na to, da ee nauči čim prej 6vojo partijo v Toski. ki jo bo moral gotovo še večkrat peti, v slo- venskem jeziku. Nai mu ne bo zgled Primožič. Spočetka, ko smo ga opozarjali, in ne enkrat, na to, da je kot stalni član naše opere dolžan preučiti svoje vloge v domač jezi, emo bili zaradi neuspehov 6vojih opozoril prepričani, da tega noče iz prezira do nas. do našega jezika. Ker pa bi bila ta in-sinuacija pregorostasna, smo prepričani sedaj, da bi to storil sicer rad, da pa ne more zaradi spominske impotence ali kali?! Kajpada. zdaj je že nekam kasno. Franci pa je v začetku svoje poti in naj našega opomina ne pozabi. Primožič je bil kot Scarpija ko ponavadi: pevski impozanten, v igri pa zlasti v II. odvratno verističnem aktu, ki zahteva pač vedno kakor vrv debelih gledalskih živcev, ob svoji nasilni smrti dokaj banalen. Ostali Zupan (cerkovnik), Janko (Andželoti) popolnoma ustrežljivi. Opero je vodil Neffat —č- 0 višjih pedagoških šolah v Jugoslaviji piše ob 10 odnosno 151einicj njih obstoja Albert Žerjav v najnovejšem zvezku »Popotnika«. E. Vrane je prispeval k problemu naše sodobne šole članek »Naprej ali — nazaj?«. Milica Stupanova na kratko refe-rira o behaviorizmu. Leon Cepuder pa se bavi z višjo narodno šolo. O Vidovi bolezni pri šolskih novincih piše Karel Dobo višek, številko zaključujejo razne beležke in knjižne ocene. biia otroka za desno nogo in jo zmefikela. Istega dne si je 66 letna Marija Seitlova, žena cestnega pometača v Celju, doma pri padcu zlomila desnico. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnicL e— Drzna tatvina v vlaku. V nedeljo ob pol 10. dopoldne se je hotela Berta W. iz Celja odpeljati z osebnim vlakom v Radgono. Ko je stopila v kupe in se pri oknu poslavljala od znancev, je neznan storilec stopil neopažen v kupe in izmaknil ročno torbico, ki jo je bila W. pustila na sedežu. V torbici je bilo 130 Din, 62 šilingov, vozni listek, potni Mst in še nekaj stvari. Ofcra-denka je imela še čas, da je stopila iz vlaka, ker ji je tat onemogočil, da bi takoj odpotovala. e— Nabavite si takoj srečke za novo kolo državne razredne loterije. Dobite jih v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočni velefilm »Milijona-rjeva prijateljica« (Prodana ljubezen) in zvočni tednik. Iz Maribora a— Sresko tajništvo JNS za srez Maribor mesto — opozarja svoje člane in somišljenike, da so članske legitimacije že prispele. Ker blagajnikom posameznih organizacij JNS zaradi zaposlenosti ni mogoče določiti za člane uradnih ur, vabimo vse članstvo in somišljenike, ki žele imeti članske legitimacije, da poravnajo članarino za letos, ali na novo pristopijo v organizacijo JNS. da se zgLase v pisarni sreskega tajništva, Cankarjeva ulica št 1 v pritličju. Uradne ure so ob delavnikih dopoldne od 8. do 12. m od 15. do 18., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. Opozarjamo vse tiste, ki se zaradi zaposlenosti ob delavnikih ne morejo zgte-siti v tajništvu, naj opravijo svoje posle ob nedeljah in praznikih dopoldne . a— Zadnja pot Vinka Kovačiča. Ob veliki udeležbi so pokopali na mestnem pokopališču na Pobrežju dijakoma ' starokato-liške cerkve v Mariboru g. Vinka Kovačiča. Pogrebne obrede je opravil staroslovenski katoliški župnik Ferdo Lovrine ob asistenci starokatoliškega svečenika Jošta. Po cerkvenem opravilu je spregovoril ob odprtem grobu župnik, ki je slavil pokojnika kot svečenika, kot velikega rodoljuba in kot človeka-trpina. v imenu mariborske katoliške občine pa se je poslovil od pokojnika g. Šegula. Z Vinkom Kovačičem je legel v grob človek blagega srca in velike nadarjenosti. Mnogo iskrenih prijateljev bo častilo njegov spomin . a— Smrtna koSa. V starost' 69 let je umrl po dolgi bolezni g. Jožef Holzmatm, kij bo jutri ob pol 16. uri položen k večnemu počitku na pofareškem pokopališču. — Pokojnemu iblag spomin, žalujočim iskreno sožaiie. a— Iz društva jugoslovenskih akademikov. Danes ob 9. bo na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste zbirališče za ekskurzijo društva jugoslovenskih akademikov v mestno klavnico. a— Združenje trgovcev opozarja na sklep občnega zbora z dne 7. aprila, glasom katerega se naj dajajo podpore in prispevki društvom samo na one nabiralne pole, ki so vidirame od predsedstva združenja. Pripominja se, da se bodo v sfckdu s tem sklepom vidirale od predsedstva nabiralne pole samo mariborskim dobrodelnim društvom. a— Vajenci in vajenke, Iri so se vpisaK v obrtno nadaljevalno šolo, naj pridejo na. mestno načelstvo po pridelilne listke, in sicer v času od 30. t m. do 6. oktobra vsak dan popoldne. Dne 7. oktobra se bodo zbrali vsi ob 8. v naznačenih šolah zaradi nadaljnjih navodil Kdor še ni vpisan, naj to takoj stori, a~ Velika kmetijska razstava. V soboto dogx>Sdne otb 11. bo slovesno otvorjena velika kmetijska' razstava v anionsk; dvorani in na verandi- Razstava je nekaka rervš-ja napredka našega kmetijstva in pokazala bo pridelke vseh glavnih panog. Z razsta*-vo je združen sejem, na katerem bodo imeli mariborski meščani priliko oskrbe z raiznimi dobrotami, zda s ti s sadjem in medom za zimo. Oba sreza, levi in desni breg, sta zastopana po vinarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu. gozdarstvu, čebelarstvu m pe~ ruitranarstvu, mesto pa po vrtnarstvu in cvetličarstva. Na razstavi bo tudi okrog 100 vzorcev v:o raznih letnikov. Razstava bo trajala od 29. t m do 1. oktobra. 2e danes opozarjamo vse meščane, okoličane in tujce na to veliko kmetijsko razstavo- a— Trčenje avtobusa m avto taksija. Na križišču Delavske in Koseskega ulice srta včeraj ob 13.30 trčila mestni avtobus in avtotaksi izvoščka O-rrnule-ta iz Studencev. V mestnem avtobusu so bili trije potoikij, v avtotaksiju pa so se vozi-H botra in babica z novorojenčkom, ki so b3i namenjeni h krstu v magdalensko cerkev. Prav na križišču ie taksi zavozil v me s to j avtobus. Učineik je toni strahovit: taksi je vngiio ob vogal vrta in je tam podrl betonski steber ter del ograie, nato pa se ie napol prekucnil. Skozi razbito okno so najprej potegnili nepoškodovanega novorojenčka' m babico ter lažje poškodovano botro. Potočkom v avtobusu Cn obema šoie-riema se ni nič zgodilo. Materialna škoda je zelo veK-ka. ker je sprednji del avtobusa precej razbit, močno polomljen pa je tudi taksi. Na kraj karamibola je takoi odšla policijska komisija s komisarjem Kosom na čelu, ki je uvedla preiskavo o krivdi nezgode. a— Zastrupljenje z lizolom. Včeraj dopoldne se je po nesreči zastrupila z lizolom v Hočah stanujoča 16-letna tkalka Marija Štrausova. Nezavestno so reševalci z avtomobilom prepelijaM v bolnico, kjer so ji zdravnifoj izpraznili želodec in ji rešili življenje. Iz Trbovelj t— Ponovno vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo bo v sredo 36. t m. od 6. do 7. zvečer v II. nadstropju deške osnovne šole na Vodah. Učenci prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in 100 Din vpisnine. j— Kino bo predvajal v sredo in četrtek ob 20. film »Pod lažnim imenom« s Froh-lichom. Dodatek Paramountov tednik. čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET deluje tako nežno, da ga milijoni mater j nporabljajo na nego las svojlb malčkov. Dobiva se povsod. Šport Damski lahkoatletski dvo-match Zagreb : Ljubljana V soboto in nedeJjo se je vršil v Zagrebu aa igrišču Haška damski lahkoatletski dvomatch med reprezentancama Zagreba in Ljubljane. Tekališče in tudi naprave za skoke so bile v izvrstnem stanju. Tudi organizacija tekmovanja je bila vzorna. Opazilo se je, da so si Zagrebčani pri zadnjih balkanskih igrah glede organizacije pridobili mnogo koristnih izkušenj. Ljubljano so zastopale atletinje Ilirije in Atene, ki so tudi startale na državnem prvenstvu poedink. Z doseženim uspehom je Ljubljana lahko zadovoljna, zlasti ako primerjamo- letošnji rezultat z lanskim, ko se je ta dvomatch vršil v Ljubljani. Letos so naše atletinje startale na tujem terenu, a mnogo tekmovalk pa sploh prvič izven Ljubljane. Leta 1933. je Ljubljana na domačem terenu dosegla 29 točk, Zagreb pa 58. Letos si je priborila 42.33, Zagreb pa 57.66 točke, to se pravi, da je Ljubljana v letu 1933. dosegla 50, leta 1934. pa 73 odstotkov napram Zagrebu. Iz tega se vidi, da je Zagreb letos dobil enako število točk kot lani, dočim je Ljubljana napredovala za 23 odstotkov. Z uspehom smo torej lahko zadovoljni Rezultati so bili: Tek 60 m: Batelkova je v 8 sekundah sigurno zasedla prvo mesto, dočim se je morala šulekova zadovoljiti s četrtim, ker sta jo Hirijanki Smerdu z 8-2 in Kavčičeva z 8.4 pustili za seboj. Met krogle; Dominirali sta ZagTebčanki Stefanini 10.97 in Neferovič 10.73, dočim sta Atenašici znatno zaostajali za njima.. Tako se je Bernikova z 9.35 plasirala šele na tretje mesto. Skok v višino: To je bila mogoče najlepša točka tekmovanja. Dočim sta Pustišek (Ilirija) in Vrezec (Atena) odpadli že pri 125, se je mala Zagrebčanka Romaničeva držala še pri 135. Neferovič, Stefanini in naša Tratnikova pa so skočile 140. V borbi za prvo mesto je Tratnikova skočila 145. Po stilu je bdla gotovo najboljša Met diska: Neferovičeva je s 35.25 postavila nov jugoslovenski rekord. Tratnikova je vrgla 28.74, Zagrebčanka šulekova 27.43, a Kavčičeva in Bernikova nekoliko manj. Tek 100 m: Hirijanki Kavčičeva in Sraerdujeva sta s 13.5 zavzeli mesti za Ba-telkovo, ki je tekla 13.2. Skok v daljavo; Tu so bile atletinje pre. cej izenačene. Vse so skakale okoli 4.50. Prva je bila Stefanini 4.59, Pustišek in Tratnik sta malo zaostali. Met kopja je bila zopet domena Haško-vDi atletinj. Neferovičevi je uspelo, da izboljša rekord. Ostro konkurenco je imela v Stefaninijeva, dočim je Bernikova zelo zaostajala za njima. Štafeta 4X100 m: Ljubljano so zastopale Hirijanke v postavi Smerdu, Pribovšek, Oman, Kavčič. Tekle so dobro, a slabe so bile predaje. Zagrebčanke so zmagale v rekordnem času 2 m pred ljubljansko štafeto. Tek 800 m: To je bila interna ljubljanska, zadeva. Na startu so bile samo Atena-šice, sestri Ulagovi ter Za j čeva od Ilirije. Nada je zaradi krča v nogi po prvem kolu zastala, toda je s požrtvovalnostjo vendar prešla cilj. Ema Ulagova je ostala brez prave konkurence ter je sigurno zmagala v dobrem času 2.42. Poleg teh točk je bil na programu še tek na 80 m z zaprekami, ki pa ni štel v dvomatch. Zmagala je Stefanini. Ilirijanka Pribovškova je bila druga. V teku 200 m je Batelkova z 28.2 sigurno premagala Smerdujevo in Kavčičevo. Ljubljanska klub« sta poslala na start po 7 atletinj, ki so se dokaj dobro držale. Proti rutiniranim Zagrebčankam pa niso imele izgledov. Da bi se bila v Ljubljani večkrat vršila tekmovanja ljubljanskih klubov, bi naše atletinje gotovo bolj napredovale. Kar se tiče kvantitete, Ljubljana še vedno dominira nad Zagrebom; Gospodarstvo Pred razčisčenjem vprašanja našega lesnega izvoza v Italijo Rezultati konference v Gradcu Pretekli četrtek se je vršila v Gradcu na pobudo Mednarodnega lesnega komiteja na Dunaju (CIB) konferenca predstavnikov lesnega gospodarstva držav, ki oskrbujejo italijanski lesni trg, to je držav podpisnic tržaškega sporazuma. Namen te konference je bil predvsem ta, da najbolj interesi-rani dve državi, Jugoslavija in Avstrija, zavzameta svoje stališče gJede na spremenjeni položaj na italijanskem trgu in da se pogajata o nadaljevanju sklepov tržaškega sporazuma glede ureditve italijanskega trga. Za jugoslovensko lesno gospodarstvo se je konference udeležil inž. Milan Lenarčič s tajnikom zveze industrijcev v Ljubljani g. Danilom Gorupom. O poteku konference je bil izdan naslednji komunike: »Konferenca glavnih interesentov na italijanskem lesnem trgu, ki se je vršila v Gradcu na pobudo predsednika CIB grofa Ostrovskega, je imela za rezultat, da se bo navzlic nasprotnim vestem, ki so bile medtem objavljene, nadalje izvajal takozvani tržaški sporazum. Potemtakem ostanejo vse v tem sporazumu predvidene cene s pogoji vred nespremenjeno v veljavi. Da se cene prilagodijo še vedno nespremenjeno visokim produkcijskim stroškom, se bo skušala doseči č mprejšnja ureditev cen, pri čemer je pogoj, da se izvede že davno pripravljena in nujno potrebna jugoslovenska izvozna organizacija. Nadalje bodo za sodelovanje pri normalizaciji tržnih razmer skušali pridobiti italijansko nacionalno produkcijo, ki na podlagi izdatne carinske zaščite deluje sedaj v razširjenem obsegu, tako da se bodo tudi od te strani izločila obstoječa vznemirjenja tržišča.« Kakor je podoba, bodo na podlagi skle- f>ov graške konference naša pogajania z talijo, ki so napovedana za oktober, olajšana. O priliki graške konference so naši delegati dobili zagotovilo, da nas bo Avstrija pri pogajanjih zaradi preference podpirala, ako bomo do 1. oktobra ustanovili izvozno organizacijo, odnosno, da bomo dobili uredbo o kontroli izvoza lesa, ki bo šele omogočila izvajanje določb tržaškega sporazuma, čigar odpoved se od strani Jugoslavije ne bo izvedla. V zvezi s to konferenco je zelo zanim:v članek, ki ga je objavil v zadnji številki dunajski gospodarski tednik »Die Borse«. Ta članek se glasi: Konferenca lesne industrije Avstrije, Jugoslavije in Rumunije (Rusija pošlje prav tako svojega zastopnika), ki se ta teden vrši v Gradcu, se bo pečala izključno z razmerami na italijanskem lesnem trgu. v zvezi 7. odpovedjo tržaškega lesnega dogovora od strani Jugoslavije. Italijansko avstrijska lesna konvencija je izpodkopala tržaški sporazum odnosno v tem sporazumu določene kontingente držav, ki oskrbujejo Italijo z lesom. Tržaški sporazum sloni na naslednjih odstotnih deležih pri skupnem uvozu lesa v Italijo: Avstrija 43.5 odst., Jugoslavija 30 odst.. Rusija 18 odst in Rumunija 8-5 odst. Čeprav se na podlagi italijanskih uvoznih statistik v splošnem to razmerje drži, se čuti Jugoslavija prikrajšano, ker ji je mogoče ohraniti svoj delež le z znatnimi popusti na cenah. Na drugi strani pa ima cenena ponudba Jugoslavije za posledico, da tn>i tudi lesni izvoz Avstrije, ker so jugoslovenske cene za posamezne vrste blaga tako nizke, da delajo avstrijskemu lesnemu izvozu navzlic preferenci močno konkurenco. Zaradi tega se pritožuje avstrijska lesna industrija, da kupčija z Italijo navzlic rimskim pogodbam ne pride v tek. Desolatne razmere na italijanskem lesnem trgu naj se sedaj uredijo s sporazumom štirih interesiranih držav in s sodelovanjem CIB. Namen te konference ie omogočiti Jugoslaviji, da lahko predloži pri Jogajanjih, ki se bodo v oktobru vršila med ugoslavijo in Italijo skupen načrt, ki bo demonstriral enotnost vseh interesiranih štirih držav. Pri konferenci v Gradcu bo treba upoštevati razna trgovinsko politična dejstva. Gre predvsem za preferenčni kontingent, ki ga je Italija priznala Avstriji in za ugod-nostne carine, ki so s tem v zvezi. Vprašanje italijanskih lesnih carin samih na konferenci v Gradcu ne bo prišlo v diskusijo, temveč bo to glavni predmet neposrednih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. V sodelovanju s CIB se bo na graški konferenci razpravljalo o načrtu, ki bi Jugoslaviji omogočal, da pri danem položaju vendar ohrani po izvozni vrednosti svoj delež pri italijanskem lesnem uvozu. Kakor dozna-vamo — tako nadaljuje »Die Borse« naj bi baza kompromisa slonela na formuli, po kateri naj bi Jugoslavija dobila višjo kvoto za uvoz v Italijo nego 30 odst. Na ta način naj bi se Jugoslaviji omogočilo, da bi tudi v primeru nespremenjenih sedanjih povišanih carin (v višini 9 do 12 lir) pri sedanjih cenah s povečanjem prometa dosegla vsaj približno dosedanja izvozna vrednost. Mednarodni lesni komite (CIB) in avstrijska skupina se v interesu ohranitve kooperacije srednjeevropske lesne industrije trudita doseči kompromis, kajti srednjeevropska lesna organizacijo, ki jo tvori CIB. bi bila izpostavljena hudi preizkušnji, če bi prišlo do izstopa Jugoslavije iz CIB. Ker je od Italije komaj pričakovati koncesij nasproti Jugoslaviji, zato je postalo presežno vprašanje srednjeevropske lesne organizacije, da se jugoslovensko lesno vprašanje glede na Italijo interno reši in da se na eni strani prepreči jugoslovenski dumping in da na drugi strani pride do veljave solidarnostni princip v okviru CIB. * Pred dnevi stno objavili zanimive podatke italijanske uvozne statistike glede lesa (glej »Jutro« 20 t m.), ki kažejo, da se je italijanski uvoz lesa iz Jugoslavije v maju po uvedbi povišanih italijanskih carin sicer zmanjšal, v juniju pa se je znova dvignil, tako da je presegal povprečje izvoza v prvem letošnjem četrtletju (pred povišanjem italijanskih carin), medtem ko italijanski uvoz iz Avstrije še vedno zaostaja navzlic preferenci, ki jo Avstrija uživa v Italiji. Omenili smo že, da prihajajo razlike v carinski obremenitvi jugoslovenskega in avstrijskega lesa v Italiji praktično v poštev le na tržišču v Gornji Italiji, kamor izvaža fredvsem Slovenija ne pa Srednji in Južni taliji, kamor graviti naš les iz Bosne. Če se je torej skupni italijanski uvoz lesa iz Jugoslavije v zadnjih mesecih relativno ugodno razvijal, tedaj mora biti temu vzrok edino močnejši italijanski uvoz lesa bosen-skih provenijenc. Iz razvoja celotnega italijanskega uvoza lesa iz Jugoslavije se torej še ne more sklepati, češ da avstrijske pre-ferenčne ugodnosti ne Škodujejo našemu izvozu v Italijo. Dejstvo je, da se je izvoz lesa iz Slovenije v Italijo zadnje mesec* prav slabo razvijal baš zaradi preferirane avstrijske konkurence. Kakor sedaj dozna-vamo, je bil izvoz lesa preko Rakeka, Bohinjske Bistrice in Kranjske gore letos po uradnih podatkih v razdobju štirih mesecev od maja do avgusta, torej po uveljav-Ijenju povišanih italijanskih uvoznih carin nn avstrijske preference, za 32 odst manjši, nego lani v istem razdobju Istočasno pa vidimo, da je Šipad letos v prvih štirih mesecih (januar — april) izvozni v Italijo 39303 kubičnih metrov nasproti 35.790 kubičnim metrom v istem razdobju lansikega leta. Kakor vidimo, se je torej dejansko uvoz lesa iz Bosne v Italijo precej dvignil, dočim je izvoz iz Slovenije, ki je navezana na Gornjo Italijo, po povišanju italijanskih uvoznih carin občutno nazadoval Važna obrtniška konferenca v Zagrebu V nedeljo 2!3. t. m. se je vršjla v prostornih Saveza hrvatskih obrtnikov v Zagrebu pod predsedstvom Milana Ramušča-ka konferenca delegatov vodilnih ofartni-ških organizacij iz vse države. Predmet razprav je bila prireditev obrtniškega tedna in vprašanje ustanovitve enotne obrtniSke zvezne organizacije za vso dT-žavo. h dravske bajnovine so bili navzoči predsednik centralnega odbora za Slovenijo g. Josip iRelbek in člani Maha Vahtar (Maribor), M. Mailovič (Novo mesto), Fr. Iglič (Liiuiblijana) in Zabkar (Celae), za Društvo Jugoslov- obrtnikov pa Lovro Pioman. Po daKših razpravah je btl sprejet ta-le zaključek: Zaradi manifestacije svoje zavednosti, rokodelske delavnosti in propagando rokodelskih proizvodov priredi obrtništvo po vsej državi obrtniški teden, ki se prične 1., končuje pa 8. decembra 1934. Pripomofla se vaem obrtniškim ustanovam tn organizacijam, da se vrše zbori, sestanki in proslave obrtniškega tedna na prvi dan tegp tedna (1. decembra) in da se tega dne preči ta jo na sestankih poslanice, ki se bodo razposlale v ta namen. Geslo obrtniškega tedna je »iTeanelj narodnega blagostanja ie krepek rokodelski stan.« Izda se nadalje enoten propagandni plakat in značke ter pripravijo tri poslanice, od katerih izdela eno Zagreb, drugo Ljufcljara in tretjo Beograd. Pri razgovorih o skupni organizaciji obrtništva za vso državo ie bilo ugotovljeno, da glede tega še niso bili storjeni nobeni sklepi, kakor so o tem napačno poročat nekatera časopisi, temveč so se vo-d.li samo neobvezni razgovori. Ze pred mnogimi leti so to idejo pokrenili na vse-državnem zlboru obmikov v Celini. Potreb- Patent StopS Twist dolgo pričakovana novost omogoča mašenje perila na šivalnem stroju brez aparata, skrajša delo enega dne na dobro uro, presenetljiv uspeh, mesto krpe — krasna tkanina odlične strokovne ocene (ženska obrtna šola, gospodinjske šole itd.) V inozemstvu milijoni komadov v uporabi. Vzorec s poštnino Din 10. Pojasnila pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, poštni predal štev. 8L Službeno iz LNP. Danes seja Zdravstveno - vzgojnega odseka ob 20.15. Naprošajo se: gg. Kuret, dr. Prodan, dr. Ahčin, dr. Tome, dr. Dovgan, Lukežič, škrl, Mrdjen, Vrhovnik, da se seje sigurno udeležijo. Seja ZNSa (službeno). Seja u. o. dre vi ob 20. v Kavarni Evropa. Junior«ki teniški turnir v Mariboru. Preteklo nedeljo se je vršil na teniških igriščih ISSK Maribora juniorski teniški dvomatch med ISSK Mariborom in Slovenskim teniškim klubom iz Ptuja. Zmagali so juniorji ISSK Maribora v razmerju 6:2. Posamezni rezultati so bili: Senekovič (M) : Kveder (P) 6:0, 6:3; Senekovič : Sevnik (P) 8:6, 8:6; Vampi (M) : Sevnik (P) 6:4, 6:2; Kveder (P) : Neraiič (M) 8:6, 4:6, 6:3; Tončič (M) : Šalamun (P) 6:1, 6:0; Gajšek (M) : Šalamun (P) 6:2, 7:5; Senekovič - Vampi (M) : Kveder - Sevnik (P) 3:6, 6:4, 6:3; Kveder . Sevnik (P) : Tončič - Neraiič (M) 7:5, 6:4. Revanž bo v nedeljo 30. t. m. v Ptuju. SK Si°ga (nogometna sekcija). Danes ob 16. strogo obvezen trening za naslednje igralce: Trobec, Ninkovič, Podrekar, Pun-gerčar, Starman Lado, Rico in ostali novo-prijavljeni igralci. Praunseis, Rihtar I in H, šaraer, Lipovšek, ševarovič, Mrkvička in' ostali igralci rezerve pa ob 17. Smučarski klub Ljubijana. Vabimo -v se klubove tekmovalce, da se zanesljivo udeležijo sestanka danes ob 18. v klubovem lo. kalu v Zvezdi, n. nadstropje, levo. SK Mura : SK Ptuj 4:3 (3:1). V tekmovanju za prvenstvo mariborskega n. razreda sta se preteklo nedeljo srečala v Ptuju Mura iz Murske Sobote in Ptuj. Tekma se je končala z zmago Mure 4:3. Sodil je g. Kopič iz Maribora. _ no je, da se to vprašanje še temeljito prouči m zaslišijo vse zvezne obrtniške organizacije v državi. Hmelj V Nemčiji »o prodali že 75°dstotkov letošnjega pridelka Niimberški poročevalni urad pooblaščenca prehranbenega stanu za hmeljsko trgovino je objavil naslednje tedensko poročilo: Na niirnberškem hmeljskem trgu se je kupčija v preteklem tednu nekoliko povečala (doslej se je kupčija razvijala predvsem na deželi). Predvsem je prišel na trg gorski hmelj. Prodajne cene so ostale v splošnem nespremenjene: za hallertauski hmelj 240—290 mark za 50 kg (86 do 104 Din za kg), tettnanški 300—320 mark (108—115 Din), gorski hmelj 220—245 mark (79—88 Din). V pridelovalnem okolišu se je živahno povpraševanje nadaljevalo. V spaltskem okolišu, kjer je znašal pridelek 11.000 starih stotov. je do malenkosti vse prodano. Enako je v okolišu Kinding in Altmannstein. V tettnanškem okolišu je bilo prodanih doslej 8200 stotov, tako da je na razpolago le še 10 odstotkov pridelka. V wiirttemberškem okolišu Je prodanih okrog 60 odstotkov, prav tako v baden-skem okolišu in v okolišu Reinpfalz. V okolišu Aischgrund in Gebirg je kupčija v polnem razvoju in so doseženi razveseljivi uspehi. V hallertauskem okolišu je trgovina trenotno najživahnej&e zastopana. Skoro 48.000 stotov je šlo že preko tehtnic in se cenijo neprodane količine le na 8000 do 10 tisoč stotov. Od skupne letine nemškega hmelja, ki znaša letos 100.000 stotov (lani je znašala letina po poročilu tvrdke Barth & Sohn 166.340 stotov, predlanskim pa 118 tisoč 100 stotov) je doslej prodanih 75 odstotkov, kar je za ta letni čas še nikoli dosežen uspeh. V pridelovalnih okoliših dosežene cene so se v toliko dvignile, da so se boljše kakovosti že zelo približale najvišjim cenam. V spaltskem in tettnanškem okolišu se boljše blago kupuje sploh po najvišjih cenah, v hallertauskem okolišu pa se najboljše blago redko kupuje po ceni izpod 300—310 mark. Cene drugovrstnim in tretjevrstnim kvalitetam so se v Številnih primerih dvignile za 20 do 30 mark pri sto. tu. Seveda je prišlo v slabšem blagu tudi do kupčij po cenah 210 do 240 mark. Tendenca na trgu je nadalje zelo čvrsta. Tudi prodaja lanskega hmelja se je dvignila in je dosegla v preteklem tednu 130 bal po cenah za prvovrstni hallertauski hmelj 170 do 190 mark, za srednji hallertauski 150 do 170 mark in za gorska hmelj 130 do 140 i * • • Lažje in brez truda pere ALBUS-terpentinovo milo. Rcukrojilna moeterpentinain ALBUS-miia nudita vALBUS-terpentinovem milu idealno pralno sredstvo. Lahko, brez truda in bol} naglo .belo in cisto pere ALB U S -ter pentinovo milo. mark. Povečano zanimanje za stari hmelj vlada predvsem zaradi povpraševanja izvoznih tvrdk. Prodaja hmelja starejših letnikov pa se drži v ozkih mejah, vendar je tudi v preteklem tednu prišlo do kupčij po cenah od 20 do 62 mark za stot. V iateškem okolišu je prodanih 60 odst. letošnjega pridelka. Nemška sekcija Hmeljarske zveze v Žat-cu poroča, da traja živahno nakupovanje dalje in da je prišlo do zlatnega prometa v Žatcu samem in na deželi. Cene za srednje-vrstno in dobro blago so se nekoliko dvignile. Izbrano blago notira do 1800 Kč, prvovrstno 1700 do 1750, srednje 1400 do 1600 in slabo blago 1350 do 1400 Kč. Tendenca je prijetnejša in se zaloge vidno krčijo. — Zadruga hmeljskih trgovcev v Zatcu pa poroča: Živahno nakupovanje na deželi traja v nezmanjšanem obsegu dalje. V večini re-nomiranih občin je letošnji pridelek docela razprodan ali pa je še na razpolago še 5 do 10 odst letine Tudi v vseh ostalih dobrih legah so zaloge znatno skrčene. Dobrih 60 odst letošnjega pridelka v žateškem okolišu je prodanih. Poleg domačih pivovarn so pretekli teden kupovale švicarske, nemške, belgijske, francoske in skandinavske pivovarne, p« tudi domači in nemški izvozniki. Izbrano blago stane 1800 Kč, prvovrstno 1650 do 1700 Kč, srednje pa 1400 do 1550 Kč. V stranskih legah se je blago slabe barve in slabe kakovosti kupovalo od 1300 do 1350 Kč. V kvalitetah so cene precej napredovale in se marsikatera partija dobrega srednjega blaga kupi kot prvovrstno blago. V tem leži zboljšanje cene za 100 Kč. Gospodarske vesti = Predložitev pirjav ia »gradarin®. Na podlagi člena 105. zakona o neposrednih davkih je davčni oddelek finančnega ministrstva naložil davčnim upravam, da pozo-vejo davčne obvezance za hišno zgradarino z javnim pozivom, da nai predlože davčne prijave za leto 1935. v dobi od 1. do 30. novembra t 1. Javni pozivi za predložitev davčnih prijav ee bodo objavili posebej, in sicer v vsaki občini pismeno, v krajevnih listih ali na kateri drugi način, ki je tam v navadi. Davčni obvezanci za zgradarino morajo prijaviti letno najemnino (bruto dohodke) po stanju, ko je bil objavljen poziv za predložitev davčnih prijav. Redne davčne prijaive v krajih, kjer je sedež davčne uprave, bodo sprejemale 'jprave same, drugod pa občinske oblasti Do všteteea 31. decembra bodo davčne uprave uredile davčne prijave po občinah in sestavile za vsako občino seznam davčnih obvezancev, ki niso izročili davčne prijave, ter po tem seznamu pozvale davčne obvezance posamič, da predlože prijave v roku 8 dni. t. i- do 8. januarja 1935. Proučitev davčnih prijav mora biti brezpogojno izvršena do 15. januarja, odmera davka pa v celoti najkasneje do konca meseca febrjarja 1935. Borze 24. septembra. Na ljubljanski borzi so tečaji deviz danes ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nadalje nespremenjeno 8-50 do 8.60. V zagrebškem privatnem kliringu je bil v avstrijskih šilingih zabeležen promet po 8.45, v angleških funtih po 227.75, v španskih pezetah po 5.9750 in v grških bonih po 29.25. Madžarski pemgi so se nudili po 10.20. DotIZC Ljubljana. Amsterdam 2302 63 — 2313.90, BerlLn 1353 47 — 1364.27, Bruselj 797.46 — 801.40. Curih 1108 35 — 1113.85. London 167.19—168.79 Newyork 3327 72—3355.98, Pariz 223.93 225.05. Praga 141.34 — 142.20, Trst 290.90 — 293.19 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.50—8.60. Curih. Pariz 20.2050, London 15.11, New-7ork 302.75. Bruselj. 71-95, Milan 26.28, Madrid 41.8750, Amsterdam 207-75, Berlin 122.35, Donaj 57.20. Stookholrti 77.95. Oslo Kupujte najboljše in najcenejše peči „Soko" in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! •obiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: VOJVODJANSKA f TVNICA, d. d.. Novi Sad 75.95, Kobenhavn 67.50, Praga 12.7675. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.78, London 26.60, Milan 46-17. Efeka Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 352 — 354. za september 352 _ 353-50, za december 355 — 357, 7®/« investicijsko 71.50 do 72.50, 4°/o agrarne 41 _ 41.50, 7°/» Blair 56.75 — 57.50, 8°/o Blair 68.50 bi., 7°/o Drž-hipotekama banka 66 den.; delnice: Narodna banka 4100 bi.. Priv. agrarna banka 220 bi., Šečerana Osijek 125 — 135, Trbovlje 85 — 90. Beograd. Vojna škoda 353 — 354 (355, 353.50). za december 356.50 — 358 (357-50), TU investicijsko 71.50 — 72-50, 6°/» beglu-ške 60.25 _ 61 (60.75), za december 60.50 do 61 (61), TU Blair 56.50 — 57 (56.75), TU Drž. hipotekama banka 68 bi-, Narodna banka 4130 bL (4125), Priv. aerarna banka 220 bi. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11, Državne železnice 14.20, Ruše 7, Trboveljska 12.25, Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 24. 6ept. Začetni tečaji: Plenica: za december 104.125, za maj 104-75; koruza: za december 78.125, za maj 79.25. + Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Cene nespremenjene. Ž stara 60 let, , piše: Ta recept je povzročit\ da sem na videz za 20 let mlajša " „— V dveh mesecih so izginile vse gube". »V mojih letih je bilo videti naravno, da je bilo moje lice nagubano. S to mislijo sem se često tolažila. Nekega dne pa sem čitala o epohalnih poizkusih, izvršenih pri ženah od 72 let z novim hranilom za kožo, ki so dati presenetljive rezultate. Trdilo se je, da so gube popolnoma izginile v šestih tednih. Sklenila sem, da tudi sama to poizkusim ter ugotovila, da h nova iznajdba vsebovana v kremi Tokalon, hranilu za kožo. Po dveh tednih sem že videla zboljšanje in lahko si mislite moje veselje, ko so po dvomesečni uporabi izginile vse moje gube in »o moje prijateljice govorile: »Tako ste videti mladi!« Moja koža je sedaj čista in lepo gladka, jaz pa lahko vsem ženam mojih let svetujem, naj poizkusijo kremo Tokalon, hranilo za kožo. Divni so občutki, če se Vam lice vsak dan očividno pomlajuje.« Gospa, ki je to pisala, ne želi, da bi se objavilo njeno ime, lahko pa se vidi njeno originalno pismo. Jamčimo, da vsebuje krema Tokalon, hranilo za kožo, hranilne sestavine, o katerih pravijo strokovnjaki, da »o potrebne koži, da bo ostala čista, sveža, odporna in brez gub. Uporabljajte kremo Tokalon rožnate barve za noč, ooo bele barve pa zjutraj. Čudili se boste, kako se Vam bo polt popravljala preko noči Umetni radij Epohalno odkritje zakoncev Joliot — Začetek nove dobe v zatiranju raka Londonski list »News Chronicle« poroča, da sta zakonca Joliatova (ona je hni slavne odkriteljice radija, ge. Curiejeve) našla formulo za umetno pridobivanje radija. Ta vest bo vzbudila po vsem svetu naj. večjo pozornost, saj spada to odkritje med najlepše znanstvene pridobitve našega stoletja Vsa druga velika dejanja kemikov naših dni, kakor odkritje »težke vode«, no- vih prvin pridelave protaktinija v čisti obliki itd., se pred tem dejanjem lahko naravnost skrijejo. Komaj tri desetletja so minila, odkar je ga. Curiejeva v Parizu držala v majhni epruveti v svoji roki prvo, sila neznatno količino radija, kd ga je pridobila iz karlo-varskih rudnin. Ne z zlatom ne z diamanti bi ne mogli odtehtati žarilne snovi, ki jo je Ali so prijeli pravega? Ameriške policijske oblasti pravijo, da je Haiiptmann ugrabitelj, Lindberghovega sina, dočim aretirane« to odločno taji V začetku L 1932 je pretresla Ameriko, a tudi Evropo vest, da so neznani roparji ugrabili Lindberghovega prvorojenca in zahtevali zanj 50.000 dolarjev odkupnine. Lindberghovi so jim izročili zahtevani denar, kljub temu pa ni bilo otroka nazaj. Čez nekaj časa so našli trupelce umorjenega revčka v nekem grmovju blizu vile. Ta grozovit umor nad nedolžnim otrokom je vznemiril vso ameriško javnost in je dal pobudo za uveljavljenje posebnega zakona, ki določa za ugrabitev smrtno kazen. Policijske oblasti v Ameriki so od vsega začetka domnevale, da je med ugrabitelji otroka zločinec nemškega rodu. Izsiljevalno pismo, naslovljeno na otrokovega očeta, polkovnika Lindbergha, je namreč bilo sestavljeno v takšnem slogu, da je bilo očitno, da ga ni pisal človek angleškega jezika. Stavki so bili nemški po sestavi, med besedami so bile celo nekatere nemške besede. Navzlic temu niso mogli otdkriti zločinca, ki je ugrabil m umoril Lindbergha mlajšega. Ker pa je Lindberghov zaupnik doktor Candon izročil izsiljevalcem signirane bankovce, je začela policija v Ameriki in Evropi paziti na številke papirnatega denarja. Zasledila je večkrat kakšen bankovec iz Lindberghovega šopa, toda sled se je vedno zabrisala, preden so mogE ugotoviti, kdo ga je spravil v promet. Pred kratkim pa so opazili, da prihajajo Lindberghovi bankovci v večjih množinah v Obtok iz Yorka, Villesa in Brouza. Opozorili so trgovce, naj budno pazijo na osebe, ki jim prinašajo ta denar. Kmalu se jc pokazalo, da spravlja Lindberghove bankovce v promet mož, ki govori angleščino z močnim nemškim naglasom. Približno pred tednom dni se je ustavil pred neko bencinsko črpalko v York Villesu plavo lakirani avtomobil. Moški, ki je bil v vozilu, je lomil jezik in je plačal račun z bankovcem za 10 dolarjev. Uslužbenec, ki mu je prodal bencin, si je zabeležil številko vozila na Dva posnetka Lindberghovega sina drugi strani in je stekel z denarjem v neko banko, kjer so takoj ugotovili, da je bankovec iz Lindberghovega šopa. Banka je sporočila stvar policiji m na podlagi avtomobilske številke so dognali, da se piše Lastnik vozila, ki je plačal bencin z Lindber-ghovim .denarjem, Bruno Rihard Hauptmann iz Brouxa. Hauptmann je imel štirisobno stanovanje v neki odljudni tristanovanjski hiši dve milji od straymondskega pokopališča, kjer je dr. Condon izročil ugrabiteljem denar. Policija je prijela Hauptmanna v trenutku, ko se je hotel nekam odpeljati z avtomobilom. Pri aretaciji so našli v njegovem žepu bankovec za 20 dolarjev. Vprašali so ga, odkod ima denar Odvrnil je, da zbira bankovce, odkar pada dolar. Nato so mu povedali, da jc aretiran zaradi suma, da je ugrabi^ Lindberghovega sipa. Na tc besede je odvrnil, da je čisto preprost tesar, ki nima z Lindberghovo afero nič opraviti. Hauptmanna so odpeljali na policijsko stražnioo v Greenwich Street, kamor so pozvali šoferja Perrona, ki je potrdil, da je to tisti mož, ki mu je izročil pismo in dolaT za trud, če odnese pisanje dr. Condonu, Lindberghovemu posredovalcu. Detektivi so preiskali Hauptmannovo drvarnico in garažo ter odkrili tam v neki posadi za olje razne bankovce, ki so bi-H javiti v papir od 10. decembra 1932. V zidu in podu stanovanja so našli še več denarja, v skupni vrednosti 13.750 dolarjev. Dokazano je tudi. da je Hauptmann večkrat pošiljal dolarske bankovce svojcem v Nemčijo. Primerjanje Hatrptmannove pisave s korespondenco izsiljevalcev kaže, da je pisala pisma Hauptmannova roka. Hauptmann izjavlja sicer, da ima denar od nekega Izidorje Fischa, ki pa je zelo skrivnostna oseba, zaradi česar njegovi iziavi ne verjamejo. Okolica aretiranega Hauptmanna pripoveduje da je mož že v Nemčiji večkrat prišel v navzkrižje s postavo. Bil je med drugim obsojen na štiri leta ječe. Tri leta je odsedel. potem se je vtihotapil na neko preko-morsko ladjo in tako prišel v Ameriko. To je bilo pred enajstimi leti. L. 1926 se je v Brouxu oženil z neko Nemko, bi mu je rodila sina. Prva leta sta živela Hauptmanno- va v tesnih razmerah, pred dobrima dvema letoma pa se je njun položaj nenadoma izboljša!. Čeprav je bil Hauptmann ves ta čas brez dela, mu ni bilo nikoli sile, nasprotno, njegova družina je živela boljše nego prej. Poleti 1932, neposredno po umoru Lindberghovega sina, se je Hauptmannova žena celo peljala v Nemčijo. Vse to meče na Hauptmanna jako čuden sum, a moža imajo, čeprav trdi, da jc nedolžen, pod ključem in ameriške oblasti upajo, da se bo stvar to pot le pojasnila. Brano Rihard Hanptmann Curiejeva z velikanskim trudom pridelala iz celega vagona jachimovske uranove rude. Nje uspeh je zbudil pravo revolucijo po vsem svetu, a njegov polni pomen so mogli razumeti šele čez leta. Zrnce radija v tisti epruveti je prekucnilo ves dotedanji znanstveni svetovni nazor. Otrdela dogma, da so prvine nespremenljive, je izgubila svojo veljavo. Saj je bila tu, v pariškem laboratoriju, vendar prvina, ki se je pred očmi raziskovalcev in brez njihove pomoči sama od sebe spreminjala v druge prvine. Kakor strojnica v majhnem formatu je ta element neprestano izstreljeval neskončno majhne krogle, delce svojih lastnih atomov. Z računom so dognali, da more gram te snovi polnih 1400 let brez prestanka izstrelje-vati milijarde takšnih atomskih izstrelkov, a bi vendar izgubil komaj polovico svoje energije. Radijevi žarki pa niso bili samo fizikalni čudež, temveč so imeli zdravilno moč, ki meji na čudež. Tudi povzročitelje najhujših bolezni so mogle atomske bombe pou končati. Celo rak je na videz izgubil svojo moč nad človeštvom. Vendar pa radij ni mogel tako splošno rabiti zdravilni praksi, kakor so si ljudje spočetka obetali. Vzrok je bil pred vsem v tem, da je ta snov tako redka, da stane 1 gram še vedno poldrug milijon dinarjev. Na vsej zemlji pridelajo iz radioaktivnih rud letno komaj 30 g radija in to je veliko premalo v primeri s potrebo, ki jo ima človek po njem. Tako se je že davno porodila želja, da bi neskončno dragoceno snov pridelali umetno. Po vsem svetu so se že dolgo vršili poskusi, da bi pod vplivom radioaktivnih žarkov napravili še druge snovi radioaktivne. To je sicer uspelo, a doslej so takšne snovi obdržale to dragoceno lastnost vedno le za kratek čas. šele Joliotova sta našla način, po katerem dobivajo druge snovi trajno radioaktivno silo. Z drugimi besedami: radij, umetni radij bo mogoče dobiti v poljubnih količinah in poceni. Tisoči žrtev raka bodo po njem dobili svoje zdravje nazaj in to seveda ne bo edini uspeh, tega epohalnega odkritja. Povratek s Himalaje Devet preostalih članov Merklove odprave, ki so se te dni vrnili v Nemčijo 42 banditov v pasti V Berlinu so prijeli roparsko tolpo, Id je izvrffla 450 tatvin in vlomov Berlinski kriminalni policiji se je posrečil te dni dober lov: prijela je 42 članov zločinske centrale, ki je oplenila 450 trgovin in stanovanj. Pri njih so našli za 20.000 mark nakradenega blaga.. Policija je delala na tem odkritju tri mesece in je naposled prišla na sled zadrugi nekega Kreuzfelda, ki je imel 41 poma-gačev. Med njimi je 13 takih, ki so že sedeli v ječi ter bili obsojeni tudi na večletno robi jo. Banditi so v začetku tajili, pozneje pa so priznali, da so opravili 150 vlomov v trgo- Postani in ostani člar dražbe" OBLAČIMO RES DOBRO in poceni. Športne, promenadne in obleke za dijake krojimo elegantno in poceni. Velika izbera blaga za jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Diplomati pri ,$Belem konjičku" Zadrega sovjetske delegacije zaradi bivališča v ženevi Eno najbolj delikatnih vprašanj, ki jih je ustvaril prihod sovjetske delegacije v Ženevo, je balo vprašanje, kje bo ta delegacija prebivala. Do zadnjega trenutka je bilo slišati najrazličnejše kombinacije. Nekateri so menili, da bo zasedla hotel »Metropole«, kjer je ozračje po odhodu Nemcev in Japoncev »čisto«, drugi so govorili o vili marksističnega poslanca Di-ckerja, tretji o »Britskem penzionu«, kjer je Litvinov bival ob začetku razorožitvene konference itd. Najbolj pa si je belila glave nad to tajnostjo skupina mož in žena, ki se je zbrala odločilnega dne na terasi velikega objezerskega hotela, ki so ga krstili z imenom neke evropske velesile. Ti možje in žene so prišli v ženevo z namenom, da bi poskusili preprečiti sprejetje Rusije v Društvo narodov. Toda njih trud je bil zaman, Litvinov je stal že pred vrati. Občutke, ki so navdajali to družbo, ne bi bilo težko umeti. Hotel, v katerem je ugibala in se posvetovala, je nekakšen ženevski glavni stan vseh ljudstev, ki jih je Rusija podjarmila proti njihovi volji, neka vrsta »Belega konjička«, pri čemer leži poudarek na »belem«. Ves antiboljševizem, ki se zbira v ženevi, ima tu tako rekoč svoje shajališče. Večina iz te družbe stanuje v hotelu. Gospod Gegečkori ima glavno besedo. Gegečkori je »zunanji minister republike Gruzije« in celo pravomočni minister, kajti narodno predstavništvo te države, ki jo je svoj čas priznala Rusija sama, ni imelo nikoli prilike, da mu izreče nezaupnico in tudi gospod Geordania, predsednik republike, ni imel povoda, da ga pozove k demisiji. Gospod Geordania je pravkar dospel in ž njim stalni zastopnik Gruzije v Ženevi, ki ga seveda razmere silijo zasto- GENEVE le19 SEPT.ITO^ hote«-LES BERGUES Mednarodni novinarji pri Društvu narodov imajo navado, da ob vsakem zasedanja povabijo na zakusko delegate vseh držav, zastopanih v ženevi. Ob takih prilikah izdajo običajno originalno povabilo z motivi najvažnejših dogodkov dotičnega zasedanja. Letos je bil najvažnejši dogodek v ženevi sprejem Rusije v DN, zato je povabilo sestavljeno temu primerno. Naslov »Dčjeneur de la Presse« je v cirilici, prav tako označba za menu. Slika sama pa kaže »Miss ženevo« v ruski narodni noši in ruskega delegata L11 v i n o v a. Oba navdušeno pleše ta kozaški ples. Balalajko igra pri tem francoski zunanji minister B a r t h o u, predsednik skupščine DN Sandler pa ga spremlja na harmoniko. Titulescu daje takt s ploskanjem. O ozadju stoje: poljsld zunanji minister Beck. Id meče cilinder v zrak, poleg njega stojita Beneš in S i n. o n. J e v t i 6 z zanimanjem opazuje ples izza ogromne kučme angleškega delegata. Medved, simbol Rusije, v skrbeh opazuje, če bo ples rodil zaželeni uspeh, dražijo ga pa M o 11 a, de G r a e f f in Cantillo, ki so glasovali proti sprejemu. Vendar kaže, da se ho dobro izteklo, kajti generalni tajnik DN je že splezal na mlaj in ponuja plesalcem srce iz Iecta kot odpustek in kot znak, da ga »Miss ženeva« ne odklanja pati domovino ne v Društvu narodov, tem, več ob Društvu narodov. Potem bd videli tu gospoda Sulgina, vodjo ukrajinskega narodnega gibanja in eno najznačilnejših postav bele emigracije, gospo Mileno Rudni cko, ukrajinsko poslank i njo v poljskem parlamentu ,ki je s svojim antisovjetskim delovanjem izzvala že ponovno diplomatske intervencije boljševikov v Varšavi, časti-tega Mira Jakuba, voditelja azerbejdžan-ske protestne delegacije v ženevi, skratka cel zbor belogardističnih veličin. Debata je trajala že nekoliko ur, ne da bi razjasnila vprašanje, kje bodo boljše viki ložirali. Pripraviti je bilo treba tudi kup protestnih resolucij in pamfletov, da bi ga odposlali gospodom iz Moskve, in druge ukrepe, da bi jim bilo bivanje v ženevi čim bolj zagrenjeno. Zmenili so se, da izvedejo te priprave do šestih zvečer, ko bi že na kakšen način zvedeli, kje bo bivala boljše-viška delegacija. Ob tej uri bt se znova sestali v hotelu. In tako se je tndi zgodilo. A kaj Je pomenil ves trušč pred hotelom? Ogromna množica je stala pred njim, cela armada policistov, ki je potegnila vrv čez cesto, jo je držala v neki oddaljenosti, bataljon fotografov in filmskih operaterjev je bil tudi v strogi pripravljenosti, a povsod po hotelu si srečava! može, ki so z ostrimi, neza-npnimj pogledi opazovali vse naokrog in si jih takoj spoznal za detektive in kriminalne uradnike. Kaj se je primerilo? Med tem ko so imeli antiboljševiM v hotelu svoj zbor, je telefon pozval njegovega ravnatelja. Iz Eviana ga je nekdo vprašal, da-li ima na razpolago kakšnih deset sob. Trna jih. Tedaj naj si zabeleži, da jih vzame sovjetska delegacija v najem in da prispe sama čez kakšno uro. Z bliskovito naglico je šla vest po mestu, samo tisti, ki jih je najbolj zanimalo vedeti, kje bo stanovalo poslanstvo Rusije, samo gospodje iz antiboljševiškega zbora niso zvedeli ničesar o tem. Presenečenje Je bilo zanje sedaj tem večje. Ne morejo priti do sape pred izvršenim dejstvom, da bodo stanovaii z gospodom litvinovim ped isto streho. Geordania stoji z izbuljenimi očmi, Gegečkori, ki se je nekoč 30 let boril z Litvinovim na istih barikadah in je danes njegov najhujši nasprotnik, spreminja neprestano barve, stara dama, ki so ji boljševiki v Rusiji uničili vse, mora planiti iz hotela, ker ne jamči več zase... In nekoliko minut pred šesto se ustavi črn avtp pred hotelskim vbodom. Litvinov Skoči v sivi Obleki in široko, k rajnim črnim klobukom iz nJega in steče tako hitro po stopnicah navzgor, da nimajo fotografi in operaterji niti časa stopiti v akcijo. Ne aa hi se ozrl na levo ali na desno, gre naravnost do dvigala in izgine ljudem izpred oči. Ali je opazil žareče in grozeče oči sivolasega gruzinskega vodje Geordania? Ali je ujel uničujoči pogled svojega nekdanjega tovariša Gegečkorija? Zvečer so časnikarji Litvinova zaman iskali v najetem hotelu. Ko se je pozno zvečer končal« zgodovinska seja Društva narodov, je odšel večerjat s svojo ženo te spremstvom v gostilno »Bavaria«. Prenočil je v Evianu. Med tem Je bil gotovo zvedel, da ga je speljalo v glavni stan antiboljše-vizma. Ljudje pa se vprašujejo, kdo ga je spe. ljal. Hudomušno naključje? Izdajstvo v njegovih lastnih vrstah, med agenti GPU, ki Jim je bilo naročeno, naj poiščejo njemu in njegovemu spremstvu primerno bivališče v ženevi? O GPU pravijo, da vidi te sliši vse — tokrat pa ni ne videla ne slišala ... čudno je to. vine in 300 vlomov v zasebna stanonoja, Pri nekaterih so našli doma cele zalog« nakradenih predmetov, ki so jih Oblasti vrnile okradencem. Preiskava je dogn^a, da je bila banditska tolpa noč in dan na delu. Ker so zdaj vodilni tatovi v rokah pravice, upajo Berlinčani, da bo drznih tatvin in vlomov za nekaj časa konec. Lindbergh se pripravlja na nov rekord Iz New Yorka poročajo, da si je Charies Lindbergh, zmagovalec Oceana, pravkar iz-posloval dovoljenje za rekordni polet na največjo daljavo. Ta rekord držita, kakor znano, trenutno Francoza Codos in Rossi. Lindberghovo letalo je opremljeno za ta polet s posebnim motorjem, ki razvija 145 k. s. ter napravi 240 km na turo. Modernizirane namurske utrdbe Trdnjava Namur v Belgdji je imela pred ■vojno L 1914. devet utrdb, ki 60 jih Nemci pri naskokih in po invaziji razstrelili Zdaj javljajo iz Bruslja, da so sedem utrdb povsem modernizirali. To so utrdbe: Mard-covelette, Maitoret, Davc, Arndove, St. He-ribert, Malonne m Suarlee. Vsaka utrdba razpolaga s posebno baterijo poljskega topništva, vseh sedem baterij skupaj pa tvori namursk-i trdnjavski topniški regiment. Z vodno žogo čez Rokavski preliv V Londona živeči Francoz Charles Flourens je Izumil posebno vrsto vodne žoge in hoče z njo prv plavati Rokavski pre* liv, čeprav ni vešč plavanja ANEKDOTA Dr. Heim ni bdi samo telesni zdravnik pruskega kralja in kraljice, marveč tndi zdravnik skoro vseh nemških knezov. Ko je 1. 1806 hessenski vojvoda obiskal Berlin, je želel spoznati slovečega zdravnika. Hei. ma so predstavili knezu, ki je pri tem sedel ter je sprejel Heima z visokim dostojanstvom. Heim je kneza ostro premera od glave do nog, potem je dejal: »Vlso-čanstvo, izvolite vstati!« Knez se je sne-den dvignil s stola. Ko je tako stal pred njim, je Heim nadaljeval: »Prosim vas, obrnite se nekoliko!« Knez je ubogaL Nato Heim: »Visočanstvo, vi napravi jate res takšen vtis, kakor sem si ga vedno predstavljal pri knezih. Zares ste potrebni pametne kure!« Kmalu po tem pogovoru je postal Heim tudi telesni zdravnik hessen-skega vojvode. VSAK DAN ENA Oče: »Povej sinko, zakaj ima sosedov Jure boljše spričevalo kakor ti?« Sinko: »Veš, očka, njegova rodbina je betj nadarjena kakor naša.« javnosti t Na mojo izjavo javnosti glede obdavčenja tvrdke Bafa odgovarja v zagrebških »Novostih* in beograjski „Štampi" neki „Akcioni odbor za zaštitu nacionalne kožarsko-preradjivačke radinosti". Ugotovil sem, kdo se skriva za Akcijskim odborom za zaščito nacionalne usnjarske delavnosti in kdo vodi kampanjo v imenu nacionalizma proti nam. To je konkurenca iz Zagreba: IVIavro Sehdnbanm, trgovec s čevlji, llica št* 31, Feliks Nenmann, lastnik trgovine s čevlji ,,Postola", llica št. 61, Enžc Rihard Nenmann, prokurist firme Hertman, d. d. trgovina z usnjem, Jelačičev trg 25. Na ta oglas sem odgovoril v sobotnih zagrebških časopisih naslednje: 3uvnosti i t Trije trgovci s čevlji z Ilice pod imenom Akcijski odbor za zaščito baje nacionalne usnjarske stroke so odgovorili na mojo izjavo. Ne vem, zakaj se gospodje sramujejo svojih imen in zakaj jih skrivajo pod firmo nacionalizma. Gospodje so analfabeti v davčnih zakonih, če ne vedo, da obstoje poleg osnovnega in dopolnilnega davka še tudi drugi davki. Izgleda, da gospodje sploh ne plačujejo skupnega prometnega, kakor tudi ne luksuznega davka, če ne vedo, da tudi ti davki obstoje. Pozivam gospode z Ilice, edine člane tega Akcijskega odbora, da objavijo svoje plačane davke, in da potem tudi v pogledu davkov tekmujemo. ^tesnicn fe* Firma Bat'a je plačala v gotovini na račun davkov in dajatev za leto 1933 Din 12,210.421°— skupaj s svojimi 127 prodajalnami, tako da odpade na eno prodajalno, pa celo na ono na deželi, blizu 100.000 dinarjev. v Za javnost bi bilo zanimivo, da izve, koliko plačajo davka gospodje iz Akcijskega odbora, ki imajo svoje trgovine na llici? jCaz Da je sploh kedai v usnjarski stroki in v stroki predelovanja usnia bilo zaposlenih 60.000 delavcev, pa so zaradi tega tudi številke izgubljenih dnevnih zaslužkov v znesku Din 360,000.000'— izmišljene in neresnične. Po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev je bilo zaposlenih v celokupni usnjarski in usnje predelujoči podjetnosti vključno industrijo in obrtništvo: t juliju 1932 leta 1972 žensk 19.084 moških 21.056 skupaj t juliju 1933 leta 2327 žensk 18.300 moških 20.G27 skupaj v juliju 1934 leta 2454 žensk 19.458 moških 22.912 skupaj Iz tega je razvidno, da v treh letih naše proizvodnje v državi ne samo ni padlo število zaposlenih delavcev v usnjarski in usnje predelujoči stroki, nego je še celo naraslo za 1.856 članov. Iz vsega tega je jasno, da gospodje iz nacionalnega Akcijskega odbora ne delajo na tem, da javnost izve resnico, nego da javnost zavedejo v zmoto. Jziariliaiff Naše delo ni naperjeno proti čevljarjem. Pozdravljamo osnovanje zadrugarstva in napredek v čevljarski obrti. Pripravljeni smo, da sodelujemo in pomagamo zadrugarstvu, da se z združenimi močmi borimo proti draginji. Borimo se, da z nizkimi cenami omogočimo milijonom jugoslovenskih konzumentov, da se obujejo z dobro obutvijo. Borimo se, da dvignemo življenjske prilike naših sodelavcev z dobrim zaslužkom, s pocenitvijo vsakdanjih potreb in s pobolišanjem delovnih in življenjskih pogojev. Borimo se, da kot privatno podjetje ne izostanemo niti pri eni tekmi, kjer se služi nacionalnemu, ekonomskemu in socialnemu interesu naše države in naroda. omo stmorte JE. Ifarcelle Tlnayre: 13 Upornica Roman In uspeh je prišel... Madeleine Foucartova, ki je za svojo mizo gostila politike, je pričakovala traku Častne legije... Tik pred 1. januarjem, tik pred 14. julijem so časnikarji hrupno napovedovali bližnje imenovanje najlepše žene v Parizu za viteza Častne legije. A v zadnjem trenutku so se ministri vsakikrat zbali. >Najiepša žena v Parizu«, ki so jo imenovali tudi >angela človekoljubja« in >veliko borilko za ženske pravice«, je odložila žel-.vovinasti peresnik. Njen glas je trdo zazvenel: >Zabičila sem vam, da me ne motite... Nu, govorite, a hitro 1___< ■Te Jozane, ki je bila revna, preprosto oblečena in zelo ponosna, ni mogla trpeti. Rada je imela samo gospo Lagnyjevo, gospodično Floryjevo in nekatere slučajne sotrudnice, ki so se ji laskale. Velika borilka za ženske pravice je imela svoj posebni dvor. Jozana ji je poročala o Bremondovkini čudaški muhi. Glavna urednica je vzdignila telefonski slušalko: »Izidor, prosim, samo trenutek .. .< Gospod Izidor Foucart je kmalu prišel. Postaven mož s črnimi očmi in rdečkastimi brkci, tip »lepega strička«, le s to razliko, da se je bil povzpel do časti, bogastva in urejenih razmer... Pokimal Je Jozani v pozdrav. Nekam domače se je vedel proti njej — kakor proti vsem ženskam; to vedenje mu je bilo ostalo iz mladih let, izza srečnih dni, ko je bil gledališki tajnik. Vendar ni bilo v njegovem obnašanju nobene neotesanosti. Spoštoval je Jozano, ker je bila inteligentna, pogumna, vestna in ponosna: vzorna delavka in >vrla žena«. _ Rad je pripovedoval, da je ostala ta »zala ženica« poštena, zvesta možu, ki je na smrt bolan. »Kar neverjetno je,« je rekal, »da so še takšne ženske na svetu...« In zmerom se je vpraševal, »ali bo tudi ostalo pri tem ...« Smehljaje se, z roko v žepu telovnika, je ogledoval ta »fenomen« in mislil sam pri sebi: ^Glej, glej, spet je shujšala... Večna škoda je, da se ugonablja z delom za svojega kemika, ki noče in noče umreti...« Žena mu je povedala zgodbo o fotografu in Bremondovki. Ostal je miren. »Sam se oglasim pri njej,« je dejal. »A fotograf... Le kdo mi je naprtil tega osla! Dovolj časa je že v svoji službi, da bi moral znati občevati z ženskami...« »Seveda bo zdaj nekaj manjkalo v številki, ki izide v nedeljo ... Fotografij za ,Gospo Vernolovo v njeni domačnosti' ne utegnemo več pripraviti...« »Pa vrinimo kako novelo ...« »Treba bi jo bilo skrajšati.. .« Foucart se je vlekel za bakrastordeče brke. »Cujte, Valentinčica, kaj ne, da imate svojo literarno kroniko pripravljeno?...« »O ne! Ta bo šele za 5. aprila...« JNu, pa jo prinesite že 25. marca.« »Saj je še nisem končala ...« »Pha! Pripišite kaj... Porabite kar založniške oglase...« Pogled mu je ošinil knjigo, ki je ležala na ženini pisalni mizi: »Nate, vzemite tole ... Privoščite pisatelju nekaj ljubeznivih besed ... Moj prijatelj je ... Veselilo ga bo ...« »,Delavna žena'!« je presenečena vzkliknila Jozana, ko je vzela knjigo v roke. »To knjigo pa poznam... Brala sem jo... da, celo imam jo...« »Vraga! Knjige kupujete! Vi! To moram Delvslu povedati, kadar se vrne iz Italije.« Obrnil se je k Madeleini: »Negi Delysle ... Saj se ga spominjaš ... Tovariša sva bila, kt» sem študiral pravo... In potem sva ga srečala nekje na nekem dinerju ... v ministrstvu za kolonije, če se ne motim— "Velik je, temnolas, hladen kakor kak Anglež... Pravkar se je bil vrnil iz Kanade... Že nekajkrat ga je vlada poslala na potovanje.« Gospa Foucartova se kar ni mogla spomniti, kdo bi to bil... »Torej, Valentinčica, zaneseva se na vas... Jutri na vse zgodaj mora biti vaš članek v tiskarni... In v nagrado vam to pot podvojim vaših pet in dvajset frankov za ,Književni pregled' — Lahko noč!« »Lahko noč in lepa hvala,« je smeje se rekla Jozana. Vesela je odšla. ,Književni pregled' ni imel nobenega opravka z literarno kritiko, a to pot je imela Jozana marsikaj povedati, rn namenila se je, da bo dobro izrazila, kar ji je na misli. Gospod De-lysle naj vidi, da ga je razumela... »Petdeset frankov namestu petindvajsetih!... Ne, taka sreča! Zdaj si kupim novo bluzo!...« V nedeljo zjutraj! Vaniljni vonj čokolade se vleče po tesnem star novanju, in Jozana, ki je zgodaj vstala, poje, ko briše pohištvo. Danes je tako vesela___ V vseh nadstropjih se odpirajo in zapirajo vrata; ognjišča so zakurjena, preproge visijo skozi okna, metle neusmiljeno drgnejo po tleh. In med tem, ko mož in otroci, ki so za današnji dan oproščeni pisarne, delavnice in šole, lenarijo v postelji, se pričenja za ženo, ki nima nikoli počitnic, nedeljsko pospravljanje. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje DasJovov plačajo oni, Id Iščejo nlužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi bi ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aU dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17__ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ee zahtevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« n;M « _ _____,__. odgovor, priložite UM j« ▼ znamKall. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Potmm Beseda 1 Dtn. davek 2 Din za Sllro ali dajanje na Blova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Potniki K potujejo po (kovnici banovini 6 kratko robo, do-"h 1 j<> patenjtira.no norost za gospodinjstvo. Ponudbe no oglas. oddelek iJuitra« pod »Le.hefc: zaslužek«. 242Š4-5 Beseda 1 Din. davek 2 Din. ea šllro ali dajanje na slova j Din. Najmanjši znesek 11 Din. Velik zaslužek pndi potnikom in potnicam z dobrim predmetom 7-1 priva-tni obisk. Hann, Sv. Pet.ra 13, Ljubljana. 34S3S-3 >IiX'[i]J 1 seseda 1 Din. davek 2 Din. m šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kuharico samostojno, zdravo, enačilo in varamo sprejmem. Prednost abetoi. g)sp. ao-le. Ponudbe pod »Stalna niiužha i® veti Ljubljane« da ogl. odd. »Jutra«. 343B54 Mizarskega pomočnika iraorjenega. s$>rej.me takoj Jaimšek Ro-be.nt, minarski mojster, Guštanj. rM&M-l Žensko srednjih let lehiko tudi kmečko, a nna:!*> i z ob rti ženo, ad ravo, pridno, ■varano, ki ljubi rod Ln snago, vajeno vsega gospodinjskega d-ea. knhamja ter nekoliko šivanja na stroj, ki ee razume tudi pri živalih, sarejmem takoj. Začenua plača 200 Din. Oseba, zmicž/na vsoga tega. dtobi naslov v ogl. odd. »Jutrac. MEO-a Hišnico, smrnsko aH vdovo brez otrok, istem za viSo v Šiški. Sotoa e štedilnikom. Naslov v ogl. oddelku : .Jutra« 34&?5-l I vprašanega kurjača k parnemu kotla, vestnega. in zanesljivega, sprejme tovarna v Ljuibljana. Prednost im« izučen mehanik jm strojnik. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 34634-1 Brivski pomočnik mlad, perfekten delavec in bu bi frizer dobi takoj stalno mesto. Vsa oskrba v hiši. Petkovič, Domžale. ' 246374 Tekača sprejmem. Prednost imajo o>ni, ki posedujejo kolo. Ponudbe na ogl- oddelek »Jutra« pod »Tekač«. 24636-1 Natakarico sprejme takoj gostita« »Na Skarpi« Celje. Breg. Pismene pomid.be brezpomembne. 23*>4>4-l Službe išče i eseda SO para davek t Din za šiiro ali da-lanje naslova 3Dln. Naj-manlšl znesek 13 Din Vesten mož v najboljših letih, ne-oma-deževane preteklosti, zelo porazen za vse, zlesti pa v gradbenih podjetjih, išče primerne sl-užbe. Gre mudi za skladiščnika, nočnega čuvaje, vratarja ali kaj temu slionega. Ponudbe na oglasni oddel. »Juitra« pod »Zanesljiv človek«. Ž4371-2 Kontoristinja, popolnoma samostojna, z večletoo prakso. zmožina vseh pisarniških del, želi in en jati službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 59«. &4617-2 Mesto hišnika iščem. Naslov v ogl. odd. »JatTO«. 24623-2 Službo za hlapca vajen konj im kmetskega dela ter popravila domačega orodja iščem. Ludvik Smirečnik p. Dob št. 10 pri Domžalah. 2464<6 beseda 1 Din. davek 2 Din z& šifro ali dajanje na ?lova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din. DlJaM 13 Din Inštruktorico za šesti gimnazijski rnz-_ ced sprejmem. Reflebti-i ram na starejšo sposobno moč, ki je študije že dovršila. Pismene ponudbe na JoSfoo Bizjak, ZeljaT-ska ulica 6. 24640-4 Akademik potrčuie vse predmete realne gimnazije proti brezplačni sobi. Everrt. tudi' proti plačilu. Cenj. ponudbe pod »Nemščina« na ogl. odd. »Jutra«. 24G2&-4 G. Th. Rotman: Peter Plaveč m Janko Riavec potujeta okoli sveta Jožk0 je namreč maslar in je imel zaradi tega prevozno trikolnico. Skočil je ponjo, nakar sta z združenimi močmi iz-drla prekljo iz tal in nemilo posadila tatu na trikolnico. Ponosen kakor pav je orožnik odkolesaril s svojim ujetnikom, »živijo!« je rekel Janko, ki je s Petrom prežal izza plotu in vse videl# »zdaj dobiva nagrado!« Kdo te naSbolje pripravi za pisarn, delo Tečaj za stenotipiste Poirk v strojepisja, stenografiji, knjigovodstvu, trgovskem računstvu, reklami itd. se otvori 2. oktobra. Solnim« mesečno Dive postelji, ve£ miz. tuhinjske omare, citre. čevlje io steklenice zaradi preselitve ugodno naprodaj v Gradišču 14. pritličje, levo. 24602-6 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Portabl-strojepis kupim. Ponudbe s ceno na oglasni odd. »Jutra« pod »Strojepie«. 24630-7 Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje na ==iova 5 Din. Najmanjši znespk 17 Dtn Hranilne vloge vseh bank kupujemo In orodajamo najpovoljneje in v>čno. Poslovni ta vod d. 1., Zagreb. PraSka al. 6/II reL tat. 38 33. Za odg o vor priložita tnantke. 806-16 Spomenike iz skladišč«, za hranita« knjižnico dobrih zavodov pr-odaja Fr. K iwK>var, kamnosek, Sv. KriS-Ljnrbljaoa. 22©-16 Posredujem denar na hranitae knjižice vseh denarnih tavodov Rudolf Zore, LjnbMana Gledališka 12. 24160-16 Kratkoročne kredite rentabilno dnržabništvo — ureditev vseh poslovnih zadev, posredovanj« in ia-©topstvo pri sodnih in tihih poravnavah, kooknrzne zad eve, naložbe kapitala, vnovčevamje in nakup hranilnih knužic in druigih vrednot vam oskrbi solidno komerci j«J-na pisarna Lojze Zaje. Ljubljana, Gledališka »lic« 5t. 1. 23317-16 100 % plačam za vloge Ljudrfte po»ojlnice v LjraWjani — proti ugodnemu mesečmeimi odplačilu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jut™ pod »Priložnost«. 346fM16 Hranilne knjižice Ljudske im Kmetske posojilnice ter Mestne hranilnice r Ljubljani, kupim proti zelo ugodnemu mesečnemu odplačilu. Celi <7 nin Štajersko sadje last noga prid ellka, prvovrstno zimsko na skladišču Aleksandrova cesta 1, dru-gio dvorišče. Ugoden nakup. 31642-34 Dijo^ike sobe Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na iJova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 1—2 vtsokošolca(ki) sprejmem v vso oskrbo nasproti diram-e. Hrana dobra, lepa solnčna soba s posebnim vhodom kopalnica. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 34185-32 Dijakinjo sprejmem v lepo sobo v centru s hrano ali brez. Naslov v ogl. odd. Jutra. 29653-22 Stanovanje seseda 1 Din. davek 2 Din «a Šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo h) solnčno stanovanje 3 sobno, s prltikllnaml, na Resljevl cesti oddam stalni stranki odraslih oseb proti zmerni najemnini za 1. november 1934. — Reflektanti naj se obrnejo pismeno na ogl. odd. »Jutra« pod »Udobno«. 24414-21 Dvosob. stanovanje solnč/no oddam na Rirnrid cesti 33. 24819-31 Stanovanje 3 sntoi, pritiMiine. separi-nam>. pralnica oddam za JunvomihPT. Naslov v op', odd. »Jutra«. 24615-31 Trisob. stanovanje eo1m, r'in, kopataioa, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 24631-31 štirisob. stanovanje veliko v I. nadstr. na Napoleonovem tirgu za no-vem/ber oddam. Ponmdibe pod »Dim 1350« na ogl. odd. >Jutna«. 24639-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din za Slfro aU dajanje na slova S Din. Najmanjš-znesek •'« Din Dvosob. stanovanje pod enim tolljnč-em, iščeta 3 osebi za oktober. Ponudbe na Lumer, Domžalska 13. 24616-21a Dvosob. stanovanje v Mižini Sv. Jožefa iSčem. Ponudbe pod »Nujno« na ogl. odd. »Jutra«. 24643-31a ZAHVALA. Vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi nepozabnega VASILIJA ULJANIŠČEVA izrekamo tem potom našo iskreno zahvalo. Posebej smo dolžni, da se zahvalimo darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, upravi Narodnega gledališča, Udruženju, režiserjem, tehničnemu osobju in ansamblu opere in drame. Soproga VALENTINA ULJANIŠČEVA z otroci, tašča-vdova pisatelja E. Čirikova. 8044 ZAHVALA Po bridki izgubi našega dragega, prerano umrlega, soproga, očeta, brata in svaka, gospoda Vinka Kovačiča knjigovodje, dijakona starokatoliške cerkve izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so vdovi v kateremkoli oziru pomagali in jo tolažili. Zahvaljujemo se častiti duhovščini, prevzvišenemu biskupu hrvatske starokatoliške cerkve g. Marku Kaludjeri, čast. župniku g. Lavriču in g. šeguli za tolažilne besede ob grobu, čast. g. Joštu, duhovniku starokatoliške cerkve, mestnemu pred-stojništvu, g. Goležu kot predstavniku strankine krajevne organizacije, Koroškemu klubu, upravništvu gledališča in Udruženju gledaliških igralcev, hišnim strankam, pevskemu društvu »Poštni rog« za ganljive žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so rajnega obiskali v bolnišnici, nam izrazili svoje sožalje in z nami sočustvovali. Maribor, dne 24. septembra 1934. Žalujoče rodbine: KOVACIC, PETERLIN in TAVČAR. 8050 ■eseda 1 Dtn davek 2 Din 'A Slfro ali dajanje na nova S Din. Najmanjši znesek 17 Dtn Prijazno sobico parketirana ln elektrlč na razsvetljava oddam z vso oskrbo. Istotam se sprejme še nekaj abo-nentov. Stari trg 28/III.. levo. Zvoniti 2 krat. 24525-23 Mesečno sobo lepo solmčno, meWova.no, s pose-hnim vhodom oddam aa Rimski cesti 23-1. 246(18-23 Za knjižico 15 do 25.000 Din Ljudske oddam opremljeno aH neopremlje.no malo stamovainje. 300 Din mesečno. Obresti v gobovimi. Plačam po 7% za k-to naprej. Potvudibe pod »Do 28. septembra« na ogl. odd. »Jutra«. -24637-23 Opremljeno sobo e posebnim vhodom oddam 6olidinemu gospodu ali gospod'črni. Šiška. 1A-bertova 31 246115 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, elektriko, event. zajtrkom oddam Pod Rožnikom. Naslov v og'asrnem oddelku »Jutra«. 24641-23 Meblovano sobo e posebnim vhodom v cemtru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2465(1-33 Sobe išče Beseda i Dtn davek 2 Din za Slfro ali datanje na slova 5 Dtn. Najmanjši znesek 1"» Dtn. Visokošolka iSSe solnčno sobo z vso oskrbo. Plača 650 Din. Ponud.be na ogl. odd. »Jutra« pod »S 1. oktobrom« 24345-23a Glasbila d eseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na qlova S Din. Najmanj zneuek 17 Dtn IVAN KACIN Domžale dobavlja nove pianine od 10.000. Harmonije 2000. Preigrane klavirje od 3500 tudi za otroke. 24626-36 Lišček je potiegnil. Ima poškodovan kljiin. Oddati proti nagradi Gajeva 8, vrata 2. _24633-27 Pozor — Gorenjci, Ljubljančani, turfrti Nedeljski avtoizle« n* Grose Glockner r septembru in oktobru, vsako eo-boto. Odhod ot 1. uri iz Kranjske gore, vožnja čea Podikorensko sedlo. Her-magor - Kočah - Man ton -Heiligenlblait. nazaij čea Liemz - Spita! • Milettater See • Villach • Kranjska gora v nedeljo na večar do turistovskega viaka. — Cema za osebo 200 Din-Potne izprav« preskrbi podjetje — cena 10 Dim. Za naročil« zadostuje dopisnica. — Avtopodjetje M. Juvau, Kra.nj6ka gora. 23462-38 tieseda 1 Din. davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši znesek 17 Dln. 12 šivalnih strojev novih, z okroglim 6oiiirič-kom, že od 1700 Din proda F. Batjel, Ljubljen«, Karlovšlka cesta štev. i. 24:432-29 Zdravstvo Slabotni možki! Kadar »te spolno slaboit-ni eli ineiraspoložiemi takoj pomore patentiramo me,h«-ničmo sredstmo »Se Ime Standard«, ki ga je io-nmil zd ravnik in čigar učinek je ugotovljen po rono^ih zdravnikih in privatnikih. V tremutiku. kadar vi želite, pridete do zaželjene zmožnosti. EDINSTVENO MEHANIČNO SREDSTVO ki vam pomore zanesljivo tedaj, ko vam je to potrebno. Razpolagamo t velikim Številom zabvai-nic, potrjenih po javnih notarjih. Novi pnospekit »SALUS &T-VsTD.\RD« razpošiljamo s točnim navodilom diskretno v za .prt i kuverti brez eronaTijega naslova za 10 Din. (Denar ali pošta* zmaimike.) Zastopstvo »SALUS«, Zagreb, oddelek Jo. Varfcavetka ulica lrt. — Ogl. pr. reš. min. soc. pol. i nar. zdravi ia, S. br. 183-10 od 7. IX. 1934. 330-40 GOSTILNIČARJI! Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gor;:. pecilni prašek in vanilinov sladkor Izdeluje tovarna »Pekatete«. »ALGA« ZA MASAŽO PRI REVMATIZ-»IU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEČINAH, ZBADANJU IN TRGANJU V MIŠICAH. Na dlan roke izlijte malo >AJjGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ugreia in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico. Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat, že po prvih vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin, čim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje, Natrite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težjega obolenja, kateremu morete priti v okom z malo »ALGE«. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. Reg- s. Br. 18117/32. Kurje perje neoohano, kg po 5 Din razpošilja po povzetju iz Maribora VILJEM ABT., EKSPORT, MARIBOR. Najmanjši odjem 15 kilogramov. RODITELJI! Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako je slaboten, da p„užije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-gina-cr za jačenje krvi, živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energin«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja. »Energin« za jačenje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti, ako je slabotno. To je prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica Din 35. Reg. S. br. 19147-33 Brez posebnega obvestila. H TEREZIJA HOLZMANN naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, oziroma srčno dobri oče, gospod JOŽEF HOLZMANN v ponedeljek, dne 24. septembra 1934, ob 7. uri po dolgem, z angelsko potrpežljivostjo prenašanem trpljenju, v 69. letu starosti mirno zaspal v Gospodu, previden s svetotajstvi sv. vere. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, dne 26. septembra 1934, ob %16. uri izpred mestne mrtvaške veže v Pobrežju na pokopališče oo. frančiškanov. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 27. septembra 1934, ob 9- uri v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, Selnica, Dunaj, dne 24. septembra 1934. 8051 Urejuje Davorin fiavljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AaolI Ribnikar. Za Narodno uskarao d. dL kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za lnseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi x LJubljani.