SL 15. V Ljubljani, pondeljek dne 20 januarja 1919. Leto III. Mo jiplonle socialno Mfne stilu. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne. Uredništvo In npravnlitvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadatr. Učiteljska tiskarna. Naročnina: po poiti z dostavljanjem na dom za oelo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta E 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo leto E 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54. tnseratl: Bnostopna petit vrstica 30 v ; pogojen prostor K 1'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna Številka 20 vinarjev. Žrtvi revolucije. Z upom in še večjim strahom je gledal socialistični svet na velikanske, temelje družbe Podirajoče pokrete socialističnega proletariata v Polpreteklem času v Rusiji in v zadnjem času ' Nemčiji. Ta največja revolucija, plod in pravična posledica krivične vojne, je rodila demokratizacijo, in še več kot to, socializacijo človeške družbe, ki se je bistveno v Rusiji po zaslugi boljše viškega socialističnega naziranja že udejstvila, drugod, posebno v Nemčiji, pa se še udejstvuje. Težko je še danes sklepati na bodočnost, eno pa je gotovo: da je socializem prodrl v ustavno življenje najbolj kapitalistične in reakcionarne države, Nemčije. Petrograd in Berlin, ti ognjišči revolucionarnega plamena, uresničujeta dolgoletni sen socialne demokracije, sen, ki nas navdaja z upom, ki pa nas navdaja obenem tudi s strahom, da utegneta razplamteti bratomorno meščansko vojno. V znamenju socialistične državljanske vojne je živela zadnje dneve Nemčija. Komaj se je otresla svojega najhujšega nasprotnika, hoheru zollerskega jarma, komaj je obračunala z dozdevno vsemogočnim pruskim imperializmom, je zakrvavela v državljanski vojni, v kateri so si stali nasproti novi gospodarji sami. Revolucionar Liebknecht, vodja Špartakovcev in neodvisnih socialistov — saj načelne razlike med obema strujama pravzaprav ni bilo — ki je hotel uvesti v Nemčiji diktaturo manjšinskega proletariata, in v tem je več ali manj sledil zgledu ruskih boljševikov, je postal žrtev svojega neizprosnega prepričanja, in isto usodo ž njim deli tudi največja sodobna socialistinja Roza Luksemburgova. S tema so izgubili Špar-takovci in neodvisni svoja duševna voditelja, in zmaga večinskih socialistov Ebert - Scheide-mannove struje je za sedaj odločena. Karl Liebknecht je bil rojen leta 1871., v času močnega socialističnega gibanja v Nemčiji. Sovraštvo proti pruskemu nasilstvu' je močno tlelo baš za njegove mladosti v dušah svobodnejših duhov in njegov oče je bil neprestano izpostavljen hudemu policijskemu prega-« 'datlju. Smisel za politični boj proti zatiralcem Ponižanega proletariata in izredno razvito čustvovanje za ubogo delavstvo je že tedaj usmerilo njegov življenski poklic, ki mu je ostal zvest do zadnjega, celo v najhujših terorističnih mesecih začetkom svetovne vojne. Baš tedaj jo bil v Nemčiji edini, ki si je upal odkrito in javno nastopati proti vojni in militarizmu vobče, kar je bilo v zmagi in vojni strasti opijanjeni Nemčiji neprimerljiva srčnost in odločnost. študiral je pravo in deloval pozneje kot državni pravdmk v Berlinu. Vsled svojih antl-1111 h turističnih piopagand je bil obsojen 1. 1907 iici poidi ugo leto jtce. Leta 1912 je bil izvolien v državni zbor, dokler ga niso vrgli v prvi polovici vojne zopet v ječo, kjer je preživotaril dve leti. Njegov boj je veljal predvsem militarizmu. V tein boju je bil neizprosen, naravnost fanatičen. in v tem boju ni poznal nobene pametne taktike in globljega razumevanja položaja. V evolucijo ni nikdar veroval in to je bilo zanj usodno. Bil je človek hitrega in odločnega ravnanja, njegov napad na nasprotnike je bil brezobziren in je pogrešal premišljene predpriprave. Zato je prišel v vedno hujše spore s svojo stranko in pod upliv svoje najgenialnejše soboriteljice — Roze Luksemburgove. Roza Luksemburgova je bila majhna, nelepa ženska, poljska Židinja. Bila je strastna Imriteljica za mednarodno, delavsko gibanje, najprej v svoji poljski domovini in pozneje v Nemčiji. Na Poljskem je ustanovila po devetdesetih letih novo socialistično stranko: »Socialno demokracijo kraljevine Poljske«, ki ji je stala nasproti »Poljska socialistična stranka«. Stopila je v tesne stike z rusko socialno demokratično stranko, pozneje pa z boljševiki. Prišla je v Nemčijo. Tam je delovala zaeno s Kautskim in Mehringom proti revizionizmu. Z obema pa se je kmalu sprla, ker je hotela uvajati v nemški socialni demokraciji taktiko ruskega revolucionarnega gibanja, pri tem pa se ni menila za to, da ruske razmere niso iste kakor nemške. Pretežno agrarni Rusiji je stala nasproti industrijska Nemčija. Tega ni hotela uvideti. Roza Luksemburgova je bila sijajno nadarjena ženska, dičil jo je izreden razum in nenavadna duševna plemenitost. Bila je značaj, kakršnih pozna malo zgodovina ženstva. Z Lieb-knechtom je delila politično naziranje in verovala v diktaturo neodvisnih socialistov. Po skupnem delu ju je dohitela tudi skupna smrt. Nad žrtvama žaluje socializem vseh dežela, njuno delo in njuna samopožrtvovalnost za ideje socializma ne ostane brez uspeha. Prišel bo dan — in mordi( ni daleč — ko se uresničijo vajine sanje, nepozabna borca, in ob mrtvaškem odru vajinih svetih trupel kličemo: Proletarijat, združi se ob spominu na žrtvi! Vojni dobičkarji. Svetovna vojna je minila. V tej vojni so se mnogi ljudje, glavno trgovci ter producenti, pa tudi drugi — silno obogateli. Med tem ko sta delavec in mali kmečki človek morala braniti »domovino«, so drugi, ki so ostali doma, izrabljali pomanjkanje živil, obleke, obuvala itd. v namen, da si pridobe silna premoženja. Prejšnja avstrijska vlada je sicer napravila razne institucije proti oderuštvu in oderuhom, tako pre-sojevalnice cen, komisije za preiskavo zalog itd. — ali vse to ni doseglo svojega namena, ker sta bila zvijačnost in hudobija vojnih dobičkarjev v vsakem pogledu zrasla nad spretnost vladnih organov. Napredne, demokratične, ljudske korporacije, ki so bile priče nekrvave, a hujše in pogubonosnejše vojske, kot je bila krvava, so si v tihosti sestavljale črne listine, na katere so zapisovale imena onih krvosesov, ki niso poznali drugega kot lastni dobiček. Tudi pri nas so bile take korporacije. Te dni je našemu uredništvu bila dodana taka listina, na kateri so napisani vojni dobičkarji in na katere nas opozarja dotična korporacija. Na tej listini stoje v prvi vrsti nastopna imena: Andrej Šarabon, L A. Hartmann (Tomažič), neki Stadler, ik. je bil svoj čas potnik tvrdke Jos. Krisper, Jadranska banka. Kreditna banka, neki Rosenberg, neki Derenda, Medica, Meden, Mencinger, Zidar, Knez, Kmet <5c Co., Ant. Pesek, tvrdka Balkan, Drofenik, Vokač, Urbanc, posebno velik dobičkar da je Grobelnik, neki Urek, Robežnik iz Viča, Stepič iz Šiške, Podobnik in Oražetn iz Vodmata itd. itd. Cela vrsta jih je še napisanih. Listino bo naše uredništvo oddalo Narodni vladi s pozivom, da ukrene vse potrebno, da se ti ljudje, ki niso poznali vojske od nobene druge strani kot od one, ki jim je donašala ogromnih dobičkov ter jim omogočila ves čas vojne kar naj-udobnejše in najsijajnejše življenje — pritegnejo k poštenemu obdavčenju ter postavijo na sramotni oder. Dolžnost Narodne vlade v Ljubljani kakor tudi Državnega Veča v Beogradu pa bo seve, da gre še dalje v tem pogledu. Dobro bi bilo, da se take listine sestavijo za vsako občino in da se tako napravi kataster vseh onih, ki so pili narodu kri in mozeg. Agitirajte za socialno demokratično časopisje! S seje Narodne vlade SHS. S 46. seje v Ljubljani, z dne 15. januarja 1919. Uredništva vseh listov morajo pošiljati po en izvod vsake številke notranjemu ministrstvu v Beograd. Državni urad za zunanje zadeve na Dunaju se pritožuje, da je Narodna vlada odstavila sodnike na spornem ozemlju. (Kot sporno ozemlje se navaja območje okrožnega sodišča v Mariboru, okrajnih sodišč v Marenbergu in Šent. Pavlu »in drugo«). Predlaga, da se na podlagi ustmenih razgovorov določi provizorična meja med obema državama, dokler končne meje ne določi mirovna konferenca. Ker Nar. vlada ni kompetentna, reševati zadeve zunanjega ministrstva, se odstopi akt skupni vladi v Beogradu v rešitev. Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave poroča, da za časa bivšega deželnega odbora kranjskega ni bilo pri imenovanju in napredovanju deželnega uradništva pravega sistema, vsled česar so se opravičeno čutili mnogi uradniki prikrajšane. Da se storjena krivica popravi, predlaga komisija, da se prizadeti uradniki 35 jih je — deloma pomaknejo v višji činovni razred, deloma pa v višjo plačilno stopnjo svojega plačilnega razreda. Predlog se sprejme. Na kirurgičnem oddelku deželne bohiice v Ljubljani se ustanovi na predlog komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave poseben ordinarijat za bolezni v vratu, nosu in grlu. Provizoričnim izrednim ordinarijem se i-rnenuje dr. Josip Pogačnik. Dr. Just Božič se imenuje nadzornikom pri meroizkusnem uradu v VIII. činovnem razredu. • Pomožna akcija za pomoč po vojni prizadetim obrtnikom se sprejme v obliki, kakor je bila dogovorjena po predlogih zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani med bivšim ministrstvom za javna dela na Dunaju, deželnim odborom kranjskim in občinami. Pri likvidaciji deželnega odbora štajerskega se bodo napravili potrebni dogovori tudi glede Spodnje Štajerske. Posamezni obrtniki dobijo po 4.000 K brezobrestnega posojila. Po izvršeni likvidaciji deželnih odborov prevzamejo lokalni činitelji (občine in trgovske, oz. obrtne zbornice) skupno 25 odst. jamstva. Z izvršitvijo in vodstvom te akcije se poveri za celo območje Narodne vlade zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani. Odobri se načrt naredbe celokupne vlade p začasnem zvišanju in izpremenitvi potnih pristojbin, (djjet, trošnin in potnih stroškov) uslužbencev državnih železnic. Istotako se odobri načrt naredbe celokupne vlade o začasnem honoriranju uslužbencev državnih železnic na severni meji na Koroškem in Štajerskem. Po tej naredbi se ne sme uslužbencem državnih železnic, ki opravljajo službo pod posebno težkimi pogoji) n. pr. v neposredni bližini bojne črte), od slučaja do slučaja podeliti delu primerna nagrada v izmeri četrt do pol polne dijete. Glede vstopa dijakov v koroško legijo opozarja NV, da smejo vstopiti samo vojaško že izvežbani dijaki zadnjega razreda srednjih šol in sicer samo z dovoljenjem staršev. Narodna vlada smatra za neobhodno potrebno, da se vrši pouk na vseh šolali kar mogoče nemoteno. Za zastopnike Narodne vlade pri pogajanjih v Gradcu se imenjujejo: dr. Žerjav, komisar Smodej, Grafenauer, koncipist dr. Gaj (od poverjeništva za prehrano) in revident Vrečko (od poverjeništva za promet). NV v Zagrebu je izdalo z dne 4. januarja 1919 naredbo, da znaša doklada vojakom samo 2 K na dan mesto dosedanjih 5 do 10 K. Narodna vlada sklene, da ostanejo dosedanji prejemki samo vojakom, ki služijo v vojnem ozemlju in so določeni za fronto. Za vojno ozemlje se smatra vsa Kroška in Jesenice na Kranjskem, na Štajerskem, pa sodni okraji Maribor, Maren-berg in Radgona. Vse drugo ozemlje velja za zaledje. V zaledju se plača vojakom poleg njihovih službenih prejemkom iz avstrijske dobe še doklada 2 kron na dan za male priboljške. Narodna vlada je izvedela, da obstoja na Dunaju v, IX. okraju organizacija prostovoljcev za Koroško. Vložila je proti temu protest pri državnem uradu za zunanje zadeve na Dunaju. Odobre se naredbe celokupne vlade glede spopolnitve občinskih odborov z zastopniki delavstva. Ker delavstvo v občinskih odborih ali sploh ni zastopano, ali vsaj ne v primernem številu in ker ni umestno,d a bi se pred izpopolnitvijo občinskih volilnih redov vršile nove volitve, se odreja nastopno: Občinski odbori občin, ki jih določi Narodna vlada, se pooblaste, da pokličejo v občinski odbor primemo število članov iz delavskih slojev. Število določi Narodna vlada. Politični pregled. -- Kako se godi Jugoslovanskem ujetnikom v Italiji. Položaj jugoslovanskih ujetnikov v Italiji, zlasti v trdnjavi Roccole pri Veroni }e naravnost obupen. Barak v gorenji Italiji niti ne poznajo. Naši ujetniki spe v šatorlh, postavljenih v vrsti po njivah okoli trdnjave. 8. jugoslovanska stotnija je dobila samo dve bali, tako da je imel vsak mož en kilogram slame. V dveh mesecih smo samo trikrat izprememli šatore in malo peščico gnile slame nismo mogli vlačiti s sabo. 24. decembra je deževalo vso noč in ves dan. Opolnoči- so me hodili ljudje prosit, naj jim pomagam, da ne poginejo v vodi. Prosili smo italijanske stražnike, naj nas izpuste s premočenega sveta. Odgovor smo prejeli s palico po hrbtu. Ljudje so se za silo pokrili z mokrimi plašči, odejami in šatori. In tako dremali ob trdnjavskem obzidju. Voda je stala po 20 cm visoko. Dostikrat zaradi slabih drv ni bilo mogoče kuhati in stotnija je morala čakati nanjo do drugega dne, ali pa pojesti popolnoma sirovo. Včasih so si naši vojaki pomagali s tem, da so ponoči splezali skozi žično ograjo do bližnjih njiv in si nakradli zeljnatih Storžev ter jih jedli sirove. Ako bi jih bik opazil stražnik, bi jih ustrelil. Kruha dobivajo štirje možje po en hleb, dočim dobiva vsak italijanski vojak sam zase po en hleb. Naši ujetniki so vsled takega vplikega trpljenja strahovom podobni. Italijani so jim pobrali ves denar in tudi britve, perilo in čevlje. Reveži so raztrgani, neobriti, zamazani in ušivi. Ker sva midva s prijateljem znala dobro italijanski, se nama je posrečilo za drag denar dobiti italijansko vojaško obleko in ponarejene dokumente in sva dne .31. decembra ob treh zjutraj zapustila Verono. Preden sva pobegnila, sva potolažila prijatelje, da jim pomagava, kolikor bo mogoče. Prosili so naju, naj poveva, da naj naša vlada v Beogradu posreduje z italijansko viado vsaj zaradi hrane in stanovanja, ako glede drugega ni mogoče. Prosijo, naj bi se jih usmilili In jih oteli,., tlu ne umrjejo vsled prezebanja in lakote. Sedaj pa prosiva še enkrat, pomagajte našim ujetnikom kar najhitreje in kličeva »Živela in srečna bodi Jugoslavija!« Narednik Makso Dovžan* Dovje, Gorenjsko, narednik Josip Moravec iz Idrije. — Francozi v črni gori. Kotor, 17. jan. (Lj. k. u.) Jugoslovanski tisk. urad poroča: V nedeljo je dospela v Cetinje francoska četa, ki so jo svečano sprejeli. To je prva četa velikih zaveznikov na Cetinju. Pričakujejo tudi amerikanske čete, ki še ji pripravlja slovesen sprejem. Zaradi poizkusa Italijanov, da bi prišli na Cetinje, je narod energično protestiral in poročil Italijanom, da jim neče dopustiti prihoda. Narod zahteva najodločneje, da Italijani nemudoma zapuste vso našo žemljo. V Kotor je dospela hrana za narod in amerikanska sani-tetska misija za Crno Goro. — Ameriška komisija v Gradcu. Gradec, 17. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Davi sta dospela semkaj polkovnik Sherman Miles in poročnik King, člana ameriške komisije, ki ima nalogo, ugotoviti Jezikovne In gospodarske razmere preporuih mejnih ozemelj na Koroškem in na Štajerskem. Gospoda sta prišla k deželnemu glavarju dr. von Kaanu. Deželni glavar dr. von Kaan je gospoda poučil o težkočah, nastalih vsled zasedbe spodnje- in srednještajerskih ozemelj po Jugoslovanih. Izrazil je nado, da bo preiskava jezikovnih razmer popolnoma objektivna in nepristranska, kar sta oba gospoda ljubeznjivo obljubila. Deželni glavar ju je potem spremil v grad, kjer sta prisostvovala pogajanjim med odposlanstvom koroške deželne vlade in jugoslovansko vlade SHS. — Ameriške ladlje v Splitu. Curlh, 17. jan. (Lj. k. u.) Brezžično poročajo: Amerikanska oklopnica, križarka in torpedni rušilec so križarile po jugoslovanskih vodah in se zasidrale v splitski luki. Pomožna križarka »Liaveles« je tudi došla v Split, natovorjena z zalogami živil, z bencinom in drugimi stvarmi, določenimi za amerikansko mornarico. • Stroga odredba Italijanskega vojnega poveljstva. Innsbruck, 17. jan. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča, da Je šef generalnega štaba italijanskega vrhovnega voj- nega poveljništva izdal razglas, da bo z vojaškim zaporom do 5 let kaznovan, kdor brez izrecnega dovoljenja višjega poveljništva ali pristojnega armadnega poveljništva prekorači ali Pa vsaj poizkusi prekoračiti v pogojih za premirje določeno črto. Bublin, 17. jan. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča iz velikega glavnega stana sinfajncev, da se postavo-dajni zbor sestane 21. januarja. — Ukrajinska nota Ogrski. Stanislava, 17. jan. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Zapadno-ukrajinska narodna republika je poslala ogrski vladi noto, kjer ji naznanja, da bodo njene čete zasedle one dele Ogrskč, kjer stanuje več kot 50% Ukrajincev. Te dele bodo zasedle ukrajinske čete na izrecno željo prebivalstva ter z namenom, da zabrani zasedbo teh zemelj po drugih narodih. Nota izraža upanje, da bo ogrska vlada vzlic temu nadaljevala prijateljstvo z zapadno ukrajinsko republiko. "■ Lužiški Srbi hočejo svoj deželni zbor. Draždane, 17. jan. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča: Kakor je »Dresdener Anzeiger« izvedel iz zanesljivega vira, nameravajo Lužiški Srbi v soboto proglasiti svoj lužiški deželni zbor. Imenoval se bo Serbskva in obsegal sa-gansko ozemlje v Sleziji čez Saško Lužico do Dražda-nov. Predsednik bo najbrže justični svetnik dr. Hermann. = Italijanska zbornica. Rim, 16. jan. (Lj. k. urad.) Kakor poroča »II Secolo«, bo vlada sklicala poslansko zbornico za 28. t. m. — Vlada in umor Liebknechta ter Roze Luksemburgove. Nauen, 18. jan. (Lj. k. u. Brezžično.) Po smrti Liebknechta in Roze Luksem-burgove je izjavila državna vlada, da se bo uvedla najstrožja preiskava. Krivci bodo kaznovani. Rajnika sta se nedvomno pregrešila na nemškem narodu, vendar imata pravtako nedvomno pravico do zahteve, da se kaznujejo krivci. Linčanje Roze Luksemburgove je nemškemu narodu v sramoto. Dogodki poslednjgea tedna kažejo, kako globoko je vsled vojne prodrla nravstvena posirovelost. Čas je, da se po-vsodi povrne trezna zavednost, sicer bo slep fanatizem uničil vse nravne in gmotne vrednote narodnega življenja. — Državna vlada in osrednji svet sta se 16. januarja sestala in izjavila, da bosta nastopila proti vsem krivicam, pregrešenim zoper Špartakovce, prav tako brezobzirno, kakor proti vsem krivicam, pregrešenim po Špartakovci h. List »Freiheit« zahteva, da se poveri preiskava posebnemu sodišču, sestavljenemu iz vseh socialnih strank. »Gerinania« izvaja, da je umor obžalovanja vreden, ako tudi je Liehknecht zakrivil svojo smrt sam. Umor Roze Luksemburgove se ne more dovolj ostro obsojati. Poizvedovalni koraki vlade so vsega priznanja vredni. Smrt obeh vodilnih duhov, všled katere je zveza Špartakovcev trup brez glave, izboljšuje notranje politično življenje v precejšnji meri. — Špartakovci v Lipskem. Lipsko, 18. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Včeraj so se pričele tukaj velike manifestacije Špartakovcev. V mnogih tovarnah so Špartakovci ustavili delo in demonstrirali zoper umor Liebknechta in Roze Luksemburgove. Demon-strantje so odšli k listu »Leipziger Allgemeine Zeitung« in so prisilili, da ustavijo delo. Potem so odkorakali k listu »Leipziger Nachrichten«, kjer so izsilili izdajo letaka, ki pravi, da obžalujejo »Leipziger Neueste Nachrichten« umor Liebknechta in Roze Luksemburgove ter menijo, da se je mogel ta zločin izvršiti samo pod vlado Ebert-Scheidemannovo. Proglasili so splošno stavko. Poznejše vesti pravijo, da so se vso noč na cestah bojevali. Poslopje lista »Leipziger Tageblatt« so zasedli vojaki in mornarji. Poznejša pogajanja so omogočila, da je mogel list zopet iziti. Vodna naprava je ustavila obrat. Lipsko je brez vode. Mnogo restavracij so oplenili. — Usodni položaj nemškega narodnega gospodar-stva. Zastopnik »National News« v Berlinu se je razgo-varjal z državnim tajnikom nemškega državnega gospodarskega urada dr. Miillerjem, ki je izjavil, da je »celotno gospodarsko stanje Nemčije sedaj v obupnem r»o-ložaju. Zahteve delavstva bodo najbrž tako zvišale cene izdelkov, da ne bo mogla Nemčija na svetovnem trgu tekmovati z drugimi narodi. V bodočnosti mora stremeti nemška gospodarska politika za tem, da se ne znižajo lc mezde, ampak glavno cene surovin vseh vrst in da postane produkcija vseh izdelkov, tudi živil kar najcenejša. Ce izgubi Nemčija Alzacijo-Loreno, pade pridobivanje železne rude na Nemškem za nekako 28 milijonov ton. Nemčija bi imela potem železne rude le za lastno produkcijo in ne za izvoz. Druga velika nevarnost Nemčiji preti v premogovnem vprašanju. Če anektira Francija tudi saarsko kotlino, izgubi Nemčija letno deset milijonov ton premoga. Bilo bi pa v interesu obeh držav, če bi preskrbovala Francija Nemčijo iz Elsas-Lorene z železno rudo in Nemčija nasprotno Francijo s potreb- nim premogom iz Porenja. Drugo pereče vprašanje glede premoga so aneksijske želje Poljakov. K vsej tej žalostni perspektivi se pa še pridružuje to, da je zgubila Nemčija med vojsko skoro vse svoje odjemalce. Toda Nemčija hoče delati, in če se ji odvzame lasten premog ter se ji preskrbi dovolj surovin in živil, tedaj pokaže marljivi in štedljivi nemški delavec da hoče Nemčija zadostiti vsem svojim obveznostim. In če ne bo dana Nemčiji možnost, da dobi za potrebe svojih tovaren tudi potrebnih surovin, če odvzamejo Nemčiji premogovna In železno rudo obsegajoča ozemlja, tedaj se mora Izseliti najmanj 20% nemškega prebivalstva ali pa mora to umreti od gladu. Je-Il bo zahtevala ententa od Nemčije res 100 milijard kot nagrado za škode, bo Nemčija popolnoma uničena. Tudi naša vojna posojila moramo vrniti, drugače smo na vsak način uničeni. Od vojnih posojil moremo plačati pet milijard mark letnih obresti. Obdržali se bodemo, če nam bo dan potreben mir k razvoju, če dobimo potrebne surovine, če nam puste naše rudnike, če nam ne bodo. branili dobiti si zopet novih odjemalcev in če ne bo preveč konkurentov«. — Nemška narodna skupščina. Kassel, 16. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V govoru, ki ga je imel tukaj narodni poverjenik Scheidemann, je sporočil, da je vlada sklenila, sklicati narodno skupščino za 6. februarja. — Nemiri v Vratlslavi. Berolin, 17. januarja. (Lj. k. u.) »Achtuhrabendblatt« javlja iz Vratislava: Danes dopoldne so tukaj izbruhnili nemiri, ki so jih povzročili špartakovci. Oddelek špartakovcev je zasedel hotel »Riegner«, kjer je urad demokratične stranke, in je opu-stošil prostore urada. Poizkušal je tudi zažgati hotel. Z vladnimi četami se je vnel boj. Vlada se trudi na vso moč, zatreti novi upor. — Francoska ladija se potopila. Rim, 17. jan. (Lj. k. u.) »Giornale dltalia« poroča iz Palerma: Francoski parnik »Charoi«, ki je plul od Marsilije v Pirej in ki je imel na krovu 650 potnikov, večinoma Grkov, Srbov in Rusov, je zadel 14. t. m. opoldne v prihodu k mesin-skemu prelivu na mino in se je po strašni eksploziji pogreznil v štirih minutah. Angleški parnik »Cagheston« je mogel odpluti na mesto nesreče. Rešil je približno 150 potnikov. Ob dveh zjutraj se mu je posrečilo, obvestiti sicilijansko obmorsko stražo, ki je poslala takoj pomoč. Ob osmih zjutraj so priplule «Cagheston« in italijanske ladje v mesinsko luko. Italijanski Rdeči križ je pomagal ponesrečencem. Baje je 500 žrtev. —> Za pravično zvezo narodov. Pariz, 16. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V zbornici je po preči- tanju interpelacije zedinjenih socialistov o delu mirovne konference in o zunanji politiki izvajal ministrski predsednik nastopno: Dela mirovne konference se vršijo v duhu prisrčnega sporazuma in popolne sprave držav. Vlada ne misli, spremeniti svojo politiko proti Rusiji. Clemenceau je nato govoril o demobilizaciji in je izjavil, da bodo 31. marca odpuščeni vsa domobranska rezerva, vsa domobranska vojska ter dva razreda rezervne vojske. Končno je Clemenceau izjavil: Ako hočemo ustvariti zvezo narodov, ne zadostuje, da pismeno določimo njena načela. Vojno hočemo končati s popolnim sporazumom kulturnih narodov, da more trlumfirati visoki ideal boljšega človeštva. Ministrski predsednik je končal s prošnjo, naj se odgode interpelacije Renaudela, Caucliina in Lafonta. Iriterpelanti so umaknili svoje interpelacije, nakar je bila seja zaključena. — Belgija protestira. Bruselj. 17. januarja. (Lj. k. u.) »Agence Havas« poroča: Današnji ministrski svet je sklenil odločno protestirati pri zavezniških vladah radi zmanjšanja števila belgijskih delegatov na mirovni konferenci — AH se udeleži Rusija mirovne konSerence? Pariz, 16. jan .(Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Sazonov je dospel danes semkaj. K temu pripominja »Temps«: S prihodom Sazonova stopa vprašanje zastopstva Rusije na mirovni konferenci zopet v ospredje. Tudi Bratianu je dospel v Pariz. = Revolucija na Portugalskem. Amsterdam, 17. jan. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Po poročilu lista »Times« poročajo osebe, do-šle preko portugalske meje, da je izbruhnila po vsej Portugalski meščanska vojna. Vse zveze so prekinjene. Očitno je, da je vojaška Junta (zveza) duša vsega gibanja. Boljševiki baje podpirajo gibanje. — imperialistična Poljska. Varšava, 17. jan. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tiskovni urad poroča: Listi zahtevajo za Poljsko tudi kolonije in sicer del nemške vzhodne Afrike in Kamerun v odmeri 100.000 kvadratnih kilometrov z obalo in najmanj eno luko. Dopisi. Ustanovni zbor kovinarske organizacije. Dne 12. t. m. se je vršil v Mestnem domu občni zbor Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok, podružnici Ljubljana. Shod je otvoril sodr. Hlebš, ki se je spominjal padlih umrlih članov, nato je podal poročilo o delovanju podružnice, ki je bilo z odobravanjem sprejeto. Pri drugi točki je občni zbor izvolil v novi odbor naslednjo sodrugo: Za predsednika je bil izvoljen Koteša Viktor, za ■blagajnika Kocjan Ivan, za odbornike Jager Ivan, Porenta Jakob, Ropret Ivan, Tišier Ludvik, Svetek Fran, Strlo Maks, Završan Fran, Gorenc Fran, Kral Ivan, Skoja Josip, Pišot Fran, Burgar Josip, Vehovc Jakob, Brodar Josip, Erjavc Martin, v sekcijo šoferjev so bili izvoljeni naslednji: Kolesa Edvard, Adamčič Avgust in Poziaj Andrej. Kot delegat na Dunaj je bil izvoljen sodr. Hlebš. Nato je sodr. Mihevc govoril o četrti točki, ustanovitev Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok, govor-U|k je obrazložil potrebo centralizacije kovinarske organizacije v novi državi SHS ter povdarjal potrebo strokovnih organizacij. Sodr. Vehovc je nato govoril še o Pomenu mladinske organizacije ter naglašal, kako važno ie za bodočnost, da se kovinarji pobrigajo prav temeljito za vzgojo vajencev. 5z Tržiča. V soboto, dne 11 t. m. se je vršil Pii Pelarju sestanek čevljarjev, ki je bil dobro obiskan. Sodrug Vrhunec je v kratkih besedah razložil pomen in nujnost strok, organ., kar so navzoči z burnim odobravanjem vzeli na znanje. Izvolil se je odbor, in sicer: sodr. Mikič Ivan, predsednik; Kogoj Rok, blagajnik, ter »tirje sodrugi odborniki. Pristopilo je takoj 100 društvenikov, kar je dokaz, da se naše delav-stv° Prebuja in se je začelo zanimati za delavsko organizacijo, kakor tudi za naš list »Na-Pfcj«. Zatoraj čevljarji na delo, dokler ne bo sleherni izmed vas organiziran. Razširjajte »Na~ Prej«, ki je prvi predpogoj za delavsko izobrazbo. Celje. Tu se je vršil dne 6. t. m. občni zbor Osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok, podružnica Celje. Tudi pri nas dela duh časa. Delavstvo pojmuje potrebo strokovnih in gospodarskih organizaciji. Kovinarska organizacija se je pri nas rapidno začela razvijati, najlepši dokaz temu je, resolucija, ki se je na temu shodu soglasno sprejela. V odbor so bili izvoljeni naslednji sodrugi: Predsednikom: Walle Ivan, namestnik Ger. Kladnik Fran, tajnik Murko Viktor, odborniki: Holzinger Ant., Divjak Josip, Arzenšek Iv.. Sedev Toni, Mlakar Iv., Polnar Fr., Podžgajner Iv., Čotar Iv,. Kolenc Avgust, Čarižek Ant, Polner Fr., Verčnlk Josip, Rednak Ant., Heislnger M., Lokovšek, Pongrac in Lešnik. Vse dopise, tičoče se podružnice, je pošiljati na predsednika VValle Ivan, Gabrje 116, Celje. Dnevne vesti. — Naš cilj je revolucija! Tako smo napisali y sobotnem uvodniku. »Slovenec« se iz-Podtika nad tem stavkom prav po nepotrebnem, zakaj duševna revolucija je pot, ki vodi k socializmu. Da se z nasilno revolucijo ne strinjamo, to poudarjamo v »Napreju« in na shodih ie prevečkrat, tako da pazni čitatelj ne more zamenjavati teh pojmov. — Vseslovenska delavska konferenca socialno demokratične stranke, ki se je vršila včeraj ves dan v »Mestnem domu« v Ljubljani, je uspela sijajno. Konferenca je razpravljala o političnem položaju, določila taktiko, nominirala zastopnike v Državno vječe in v pokrajinski zbor ter dopolnila izvrešvalni odbor. Poročilo o konferenci priobčimo v naslednjih dneh. — Tabor »Svete vojske«. Včeraj sc je vršilo v veliki dvorani hotela Union zelo dobro °biskano zborovanje, ki ga je sklicala »Sveta yojska«. Kons. svetnik Janez Kalan je z lepim nagovorom pozdravil zborovalce, ki so prišli iz vseh krajev Slovenije; tudi iz ostalih dežel Jugoslavije so dospeli v Ljubljano, da manifestirajo za neumorno delo proti alkoholu. V predsedstvo so bili izvoljeni gosp. Kalan, nadsvet-uik Milčinski in sodr. Anton Kristan. Zbor so Pozdravili nato: poverjenik za nar. obrambo dr. Pogačnik za narodno vojsko in Orle, n aš soc;. Kristan kot poverjenik za socialno skrb in v Ifnenu jugosl. socialne demokracije, En g. O a n g 1 v imenu Sokolov, dr. V Gregorič v imenu zdravnikov itd. Obširno poročilo še prinesemo. — Vseučiliška komisija ima svojo šesto redno sejo v torek, dne 21. t. m. ob 5. pop. v prodni palači, Bleiweisova cesta 10. II.. Po-Se!)iia vabila ne bodo razposlana. — Šolski pouk. Vse one šole, na katerih Je bil radi žigosanja bankovcev pouk od dne •3. t. m. prekinjen, imajo od 21. januarja t. I. Dričenši zopet reden pouk. — Žigosanje bankovcev. Prosimo občinstvo, da bankovce prinaša h komisijam že vretenc, ker s tem samemu sebi omogoči hitrejši °dpravek. Bankovce je prinesti: 1. zložene vsake vrednote posebej skupaj; 2. obrnjene tako, da je nemška (ne madjarska) stran spredaj* in 3. da ne stoje »na glavi«, t. j., da je pisava prav obrnjena. Če so bankovci narobe, se lahko prezre, niso li že štempljana prva, t. j. nemška stran. Dalje se pozivlje občinstvo, da sc drži komisij svojega okraja v mestu. Vna- nje prebivalstvo pa• naj nese bankovce izključno Ie k svojim županstvom na deželi. Dogodilo se je, da je prišla stranka s Štajerskega, češ denar naše hiše so že štempljali in zdaj naš župan noče od te hiše vzeti nič več v štempljanje. Tako ravnanje županstev je nedopustno in naj glavarstva to preprečijo. — Ravnateljstvom vseh državnih gimnazij, državnih realk in moških učiteljišč v območju Narodne vlade SHS oddelek za uk in bogočastje v Ljubljani. Dodatno k tukajšnjemu razpisu z dne 7. prosinca 1919. štev. 254 se določa, da naj ravnateljstvo zahteva od vsakega legionarja, kterega ne veže vojaška dolžnost, pismeno privoljenje starišev za vstop prostovoljno legijo. Zajedno se odreja, da se dovolijo onim dijakom, ki so vstopili v prostovoljno legijo v obrambo Korotana, one ugodnosti pri letnih in zrelostnih izpitih, kakor so se dovoljevale vo-jakom-dijakom za časa svetovne vojne. Te ugodnosti pa se dovoljujejo le pod tem pogojem, če bi dijaki opravljali omenjeno vojaško službo toliko časa, da bi bil vsled tega ogrožen reden napredek v tekočem šolskem letu. V tem slučaju se jim po njihovi vrnitvi iz vojaške službe dovolijo omenjene ugodnosti pri letnih in zrelostnih izpitih, toda ne pred koncem šolskega leta 1918/1919. — Tajništvo društva Akademski dom v Ljubljani, ponovno opozarja one akademike, ki so svoječasno sporočili po dopisnici poverjeništvu za uk in bogočastje svoje šttidije, ali pa se javili za vsprejem v Akademski dom samo po dopisnici, da nemudoma sporoče, če hočejo biti sprejeti v Akademski dom. Seveda morajo poslati prošnjo in dokumente — akademiki naj potrpe še nekoliko časa doma, dokler jih tajništvo Akademskega Doma ne pozove k odhodu v Zagreb, ker so se pojavile velike težkoče pri opremi Akademskega Doma. Dijakinje, ki so se javile v Akademski Dom, naj se brzojavno javijo ženskemu Akademskemu društvu v Zagreb (gdč. Med. Kit. Dajčeva, Univerza, Zagreb). Koleginje v ženskem Akademskem društvu, so namreč pripravljene prevzeti vso skrb, da jim dobe stanovanje in hrano. Društvo Akademski Dom prevzame stroške, ako se dogovore z odborom ženskega Akademskega društva. V tem slučaju seveda ne bi bile v Akademskem domu v Zagrebu. — Za srbsko siročad je darovala trgovka, gospa Josipina Podkrajšek mnogo lepih, čisto novih oblačil. Tvrdka Skaberne pa*je poslala mnogo toplega perila pod geslom; »Narod! Deca ti umira!« Hvala dobrotnikom! — Četrtkov »Slov. Narod« poroča; »Umrl je 28. avgusta 1918 v starosti 33 let za ranami, zadobljenimi v boju proti bolješvikoin kot čeh_.-slov. legijonar v bolnici v Čeljabinsku Sarnar. gub. g. Fran Knaflič, doma iz Šmartnega pri Litiji. Slava mu, njegovo rodbino naj teši zavest, da je hrabri bojevnik legel v grob kot žrtev velike občečloveške in slovanske ideje!« — Torej naši jugoslovanski »demo-kratje« menijo, da je boj proti boljševikoin boj za »občečloveške in slovanske ideje!« To jih prav dobro karakterizira kot »demokrate« in postavlja njihovo »demokratično« čutenje v »dobro« luč ... — Pa za danes le registrirajmo! — Enkratni nabavni prispevki aktivnim in npokojenim državnim uslužbencem. Narodna vlada je sklenila v seji dne^ 15. jan. 1919, da se aktivnim in vpokojenim državnim uslužbencem izplača v februarju enkratni nabavni prispevek v dosedanji višini. — Za oslepele vojake. Posojilnica v Ribnici je poslala komisiji«za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani 2000 K kot dar za slovenske vojne slepce. — Svobodno potovanje po državi SHS. Kakor poročajo listi, je vlada v Belgradu odpravila vse omejitve' za potovanje na teritoriju države SHS. V celem jugoslovanskem o-zemlju je mogoče potoyati brez posebnih dokumentov in potnih listov. Za potovanje v o-zemlje okupirano po Italijanih, ostanejo v veljavi dosedanji predpisi. — Poštni čekovni urad države SHS se nastani začetkom meseca februarja v nemški gimnaziji v Bethovnovi ulici. — Reorganizacija orožništva. Ministrski svet je sklenil popolno reorganzacijo orožništva po vsej državi SHS. Število orožnikov se dvigne na najmanj 13 000 mož. Orožniške plače se urede tako, do se bodo mogli prož-:iiki brez materijalnih skrb: posvetiti varnostni službi. Na čelo orožništva bo imenovan general. — Objava. Po naročilu ministra za železnice v Beogradu se osnuje v Ljubljani za prehodno dobo sekcija železniškega ministrstva za slovensko ozemlje. Ta urad bo imel sledeče oddelke: 1. pravni, 2. administrativni, /5. komercijelni, 4. tehnični in 5. prometni oddelek. Re-flektantje državne m južne /tleznice naj se priglase pismeno ali brzojavno poverjeništvu za promet do 22. tega meseca in ob jednem navedejo oddelek, kamor želijo biti dodeljeni. Sistemiziranje mest si ministrstvo pridržuje. Pričakovati je, da se v bližnji bodočnosti preseli tu sekcija iz Ljubljane v Beograd. — Uvedba gregorijanskega koledarja. Ministrski svet v Belgradu je v seji dne 20. decembra 1918 sklenil, da se v kraljevini SHS izenači koledar s tem, da sc uvede gregorijanski koledar. Izenačenje se izvrši 15. januarja t. 1. po starem koledarju na ta način, da se šteje ta dan kot 28. januar. — 6OG.0GO kron za zagrebško dijaštvo. Narodna vlada za Bosno in Hercegovino je v razumevanju socialnih razmer in težkega položaja visokošolcev v Zagrebu votirala 400.000 kron za dijaške štipendije in podpore ter 200.000 kron za Akodemski dom v Zagrebu. — Medsebojne podružnice bank. Prva Hrvatska Štedionica osnuje v Belgradu svojo podružnico. Tudi Srbska banka v Zagrebu bo osnovala v Belgradu podružnico, oziroma bo morda prenesla v Belgrad svojo centralo. — Šolska reforma v Srbiji. Kakor poročajo listi, pripravlja ministrstvo, za uk in bogočastje temeljito preosnovo srbskega ljudskega in srednjega šolstva. V višjih razredih srednjih šol bo uveden poleg običajnih predmetov pouk angleščine in francoščine. — Zločinski uačrt petih golobradcev. Na Dunaju so aretirali pet nezreiih fantalinov, starih 16 do 18 lei. k; so se zmenili, da umore neko dunajsko, precej premožno šiviljo. Vseh pot je bilo brez denarja in dela. Najprej so hoteli žensko kloroformirati, in jo nato oropati, ker pa v lekarni niso dobili kloroforma, so se zmislili drugo pot. Sklenili so, da šiviljo zadavijo in potem oropalo. Neprevidnost pa jih je izdala in preprečila zločinski načrt. Ko so se namreč v neki Kavarn! posvetovali o izvedbi svoje namere, so govorili tako glasno, da sta jih n la dva v bližinf sedeča poslušalca, ki sta celo družbo ovadila policiji; fantaline so aretirali in pred policijo so pr'zna!i, da so hoteli šiviljo zadavit in oropati. — Napad na dunajski vlak. Budimpešta, 16. jan. (Lj. k. u.) Ogrski k. u. poroča: Jutranji list javlja, da jo tolpa ustavila na odprti progi osobni vlak proti Dunaju in izropala. Po poročilu ravnateljstva ogrskih državnih železnic temelji ta vest na netočnih informacijah. V postaji Almasagito si je poskušalo približno 50 vojakov, pridobiti v napolnjenem vlaku prostor, preteč z revolverji. Niso pa ropali ali plenili. 18 teh vojakov so v Jav-linu aretirali. ■=* Brezposelnost v Nmčiji. V Berlinu je približno 200.000 brezposelnih. Število praških mest je jako maj lino. Ne more se govoriti o tem, da se je brezdelnost zmanjšala. V Hamburgu je 60.000 brezposelnih. Shodi. Seja kovinarjev, Jutri, v torek ob 6. zvečer seja kovinarske podružnice in zaupnikov v društvenih prostorih. . izobraževalni tečaj za mladinsko skupino se vrši v sredo dne 22. t. m. ob pol 8. uri zvečer na učiteljišču, I. nadstropje, soba drugega letnika. Zadnje vesti. S severnega bojišča. Naša severna meja: Ljubljanski korespondenčni urad poroča dne 19. januarja ob osmih zvečer iz uradnega vira: Na Koro- škem in na Štajerskem nič novega. Položaj je neizpremenjen. Gradec, 19. jan. (Lj. k. u.) Uradno poroča dunajski kor. urad: Kakor se je že javilo, so se 16. t. m. pri graški deželni vladi pod predsedstvom deželnega glavarja dr. pl. Kaana začela pogajanja o..mejnem vprašanju na Koroškem. Pogajanj se udeležujejo zastopniki dunajske in koroške vlade z ene in jugoslovanske vlade z druge strani. Ker se pri pogajanjih, h katerim sta kot zastopnika ameriške študijske misije profesorja Coolidga prišla polkovnik Sherman Miles ih poročnik King, ni dalo doseči popolno sporazumljenje in se je zato bilo bati, da se pogajanja razdero in se zopet začno sovražnosti, je polkovnik Miles s pridržkom, da njegov korak odobri njegova višja oblast, stavil predlog, da naj bi imenovana člana ameriške misije na podstavi osebnega poizvedovanja na licu mesta, brez prejudica za končnoveljavno uredbo, ki jo določi mirovna pogodba, začrtala upravno mejo. Obstoječe premirje naj bi brezpogojno obveljalo. — Ta predlog sta obe stranki pozdravili in ga z veseljem sprejeli. Pogajanja so se danes pozno popoldne zaključila. Zastopnik namškoavstrijskega vnanjega urada Stran 4. NAPREJ. Stev. 15. konzul pl. Hofringer kakor tudi koroški in jugoslovanski zastopniki so deželnemu glavarju dr. pl. Kaanu izrekli toplo zahvalo za nepristransko in v spravnem duhu izvajano vodstvo pogajanj, ameriškima častnikoma pa za smo-treni nastop v zmislu mirne poravnave. Polkovnik Miles se ie zahvalil za zaupanje, ki je ne sprejema za svojo osebo, marveč za ameriško državo, katero zastopa, ter je izjavil, da se bo z vestnim in nepristranskim izvrševanjem svojega razsodniškega posla izkazal tega za-upanja vrednega. Deželni glavar dr. pl. Kaan se je v svojih sklepnih besedah zahvalil za njemu izkazano zaupanje in za podporo njegovega prizadevanja ter je izrazil nado, da bo končno doseženi sporazum pravičen utemeljenim željam težko preizkušenega koroškega ljudstva. Jugoslovanska ustava. B e 1 g r a d, 19. januarja. (Lj. k. u.) Ministrski svet je sklenil že na eni svojih prvih sej, da se glavne določbe srbske ustave razširijo na ves teritorij kraljevine SHS. Posebna komisija, sestoječa iz ministrov dr. Kramerja, dr. Trifkoviča in Korača, je dobila nalog, da izdela začasno ustavo za Jugoslavijo. Komisija je svoje delo dovršila in predložila konkretne predloge ministrskemu svetu, ki se bo z njimi pečal v najkrajšem času. Tako je pričakovati še prihodnje dni razglasitev začasne jugoslovanske ustave. — Kakor je izvedel jugoslovanski dopisni urad v Beogradu, ustava ne bo obsegala samo določb o političnih in državljanskih pravicah, marveč tudi nadaljne točke o začasni organizaciji kraljevine SHS in odredbe glede samouprave. Število članov državnega sveta se poviša od 15 na 30. Prva seja mirovne konference. Pariz, 18. jan. (Lj. k. u.) »Agence Ha-vas« poroča: Mirovna konferenca se je ob udeležbi zastopnikov h konferenci pripuščenih držav pričela danes v Parizu. Razprave je otvolil predsednik francoske republike Poincare z daljšim nagovorom. — Uvodoma je predsednik naglašal, da se Francija ni udeležila krivic in zločinov, ki jih ima zaznamovati svetovna vojna. Razvijal je na to vzroke, ki so dovedli različne države do tega, da so druga za drugo vstopile v to velikansko vojno. O Italiji je dejal Poincare: Italija je od vsega začetka odklonila ugodnosti, ki bi jih imela vsled nemških ambicij in se je dvignila proti dednemu sovražniku le, da prepreči umetne politične kombinacije, ki se nikakor niso ozirale na svobodo člo-večanstva. Predsednik je v svojem govoru posebno poudarjal svečani sklep, ki ga je spomladi 1917 storila republika Zedinjenih držav pod svojim prevzvišenim predsednikom Wilso-noin. Med tem ko se je bojna vihra vedno bolj širila, je tam in od tod udarjalo na naše uho rožljanje verig zasužnjenih narodov in nas je klicalo iz stoletnih ječ na pomoč. Deloma so ti tlačeni narodi uskočili in nam prihiteli na pomoč. Zopet oživela Poljska je poslala svoje čete. Čehoslovaki so si priborili svojo neodvisnost. Jugoslovani, Armenci in Sirci, vsi podjarmljeni narodi so se obrnili na nas kot na svoje naravne zaščitnike. Zmaga je popolna. Na Vas je sedaj, da iz te popolne zmage v imenu pravice in miru nesebično izvajate sklepne posledice. Bili ste mnenja, da je treba ugotoviti mirovne pogoje, predno jih sporočite onim, proti katerim smo si v uspešnem boju stali ob strani. Solidarnost, ki nas je združila med vojno in nam je priborila zrnago, moramo varovati tudi pri pogajanjih in toliko pred kolikor po podpisu mirovne pogodbe. Ako spremenite zemljevid sveta, se zgodi to v imenu narodov in pod pogojem, da zvesto tolmačite njihove misli, ter da spoštujete samoodločbo narodov in jo z vsemi temi narodi, ki so se združili v državo, spravite v sklad, z vsemi onimi narodi, ki se hočejo združiti s svojimi sosedi ter onimi, ki se v zmislu svojih obnovljenih tradicij organizirajo na novo. Istočasno ko navdahnete svetu kar najtesnejšo harmonijo, bodete v soglasju s 14 točkami predlogov, ki so jih zvezne velesile soglasno odobrile, vzpostavili splošno zvezo narodov, ki bo jamstvo proti ponovnim napadom na mednarodno pravo. V Vaših rokah, gospodje, je prihodnjost sveta. Prepuščam Vas svojim težavnim posvetovanjem in otvarjam pariško mirovno konferenco. Špar take vci proklamirajo generalno stavko. Berlin, 19. januarja. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: V Berlinu se je stavka končala brezuspešno. V Bremenu je stavka splošna, v Stettinu pa delna. Špartakovei in neodvisni socialisti kauijo proklamiratl novo generalno stavko, ki naj se začne 21. ali 25. januarja. V Braunsch\veigu in v Leipzigu je stavka splošna. Špartakovei v DiisseSdorhi. Berlin, 19. januarja. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslov. tisk. urada so v Diisseldorfu še vedno Špartakovei gospodarji položaja. Meščansko časopisje ne sme izhajati. Centrumski list »Dijsseldorfer Tageblatt« je ustavljen za osem, list »Dlisseldorter Nachrichten« pa za tri dni. Boljševiki korakajo proti Varšavi. Berlin, 19. januarja. (Lj. k. u.) Čehoslov. tisk. urad poroča: Ruski boljševiki so že zasedli 70 km od Varšave oddaljeno mesto Mosci. Boljševiki korakajo v treh oddelkih proti Varšavi. Bela Rusija del ruske sovjetske republike. Kijev, 18. januarja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada je beloruska sovjetska vlada proglasila Belo Rusijo za del ruske sovjetske republike. Hkrati je v Beli Rusiji uvedla boljševiško zakonodajo. Ljudska demonstracija za zvezo narodov. Milan, 18. januarja. (Li. k. u. — Brezžično.) Tukaj je bila velika ljudska demonstracija za zvezo narodov. Boljševiki zasedli kuronsko glavno mesto. M i t a v a , 18. januarja. (Lj. k. u. — Brezžično.) Ku-ronsko glavno mesto Mitavo so zasedli boljševiki. VViiscn za slovansko Dalmacijo in Trst. Rotterdam, 18. januarja. (Lj. k. u.) Glasom čehoslov. tisk. urada javlja »Daily Mail«: Predsednik Wil-son ne pripoznava italijanskih aspiracij na Dalmacijo in Reko, hoče pa Italiji prideliti Trst in Južno Tirolsko. Za Cankarjev spomenik poslal sodr. V. Komavli iz Brucka 10 kron. ____________ Za tiskovni sklad »Napreja« smo prejeli; Nabrano na sestanku natakarjev v Ljubljani 20 kron, na sestanku politične organizacije v Zeleni Jami 1 krono, na shodu v Škofji Loki 27 kron, Farčnik Franc nabral v Zagorju ob Savi 24 kron, V. Komavli v Brucku 9 kron. Hrastnik: »Ona naj živi šc mnogo let« 57 kron 10 vin. Skupaj 139 kron 10 vin., prej izkazan 710 kron 81 vin.; vsega skupaj S49 kron 91 vin. — Vsem darovalcem lepa hvala. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip P e t e j a n. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. rvslstrovana tadruga * omejeno t Ljubljana Frančiškanska ul. 6, Tiskovine ta Sole, fcupan-ttva in urade. Majmoder-aejše plakate »n vabila za ... shode in t 25 in ne več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo, telesne sposobnosti, rojstni list, domovnic«, zadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v LjU" bljani do 25. februarja 1919. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnita. brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena 1. 1881. obrestuje hranilne vlogejK)£^2Ii Rezervni zaklad nad K 1,100.000. Najmodernejša oredba ie »Iskanje listov, knjia« *>ro-tur, Itd.