Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIV., št. 233 Ljubljana, sreda 14. oktobra I93I Cena Din 1.- LOfENSKI Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratt do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst k Din S.—, večji lnseraU petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—-, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126. PODBU2NIGE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. —---CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 140. NOVO MESTO, Ljubljanska a, tel. 81. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — «— «— Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Socialni demokrati za Briininga Odločilen sklep socialnih demokratov, da glasujejo proti vsaki nezaupnici vladi dr. Briininga — Pred odgoditvijo nemškega parlamenta Berlin, 14. oktobra. Včerajšnji govor državnega kancelarja dr. Briininga v državnem zboru je v veliki meri pripomogel k razčiščenju duhov. Prejšnja popolna negotovost o usodi druge Brii-ningove vlade je izginila in po sklepu socialno-demokratske frakcije, da bo glasovala proti vsaki nezaupnici, smatrajo v vladnih krogih za gotovo, da bo vlada dobila večino. Socialno-demo-kratska frakcija je imela včeraj dolgotrajno posvetovanje, na katerem je razpravljala o položaju. Po zborovanju je bil izdan poseben komunike. Socialno - demokratska parlamentarna frakcija je sklenila glasovati proti nezaupnici Bruningove vlade. Odločilni za ta. sklep so bili razlogi, ki so se navedli že ob priliki posvetovanja frakcije v ponedeljek. Govor dr. Briininga v državnem zboru ne daje nobenega razloga, da bi socialno-demokratska stranka onemogočila njegovo vlado. Zasedanje nacijonalne opozicije v Harzburgu je pokazalo, da se velekapital v zvezi z na- rodnimi socialisti pripravlja na odločilen udarec. Socialna demokracija hoče s svojim sklepom preprečiti novo inflacijo, ki bi najhuje zadela malega človeka, pa tudi demontažo socialne zakonodaje in poslabšanje položaja delovnega ljudstva, ki bi bilo sicer izročeno na milost in nemilost eksponentom veleka-pitala. Glasovanje o nezaupnici vladi bo najbrž v petek zvečer ali najkasneje v soboto. Zato je verjetno, da bo državni zbor še ta teden odgođen. Ce ne bo prišlo do kakih posebnih dogodkov, bo trajala odgoditev do januarja ali februarja. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da bo vlada dobila za to odgoditev potrebno večino. Berlin, 14. oktobra. AA. Izjavo, ki jo je dal predsednik nemške vlade dr. Briining v seji parlamenta in ki so ga mestoma motili samo medklici komu* nističnih poslancev, je sprejelo časo* pisje še dosti dobro. Ko je dr. Briining izjavil, da bi mogla samo narodna vla- da vseh strank nuditi Nemčiji zadostno podporo, mu je pritrdila vsa zbor* niča. Berlin, 14. oktobra. AA. V pismu predsedniku nemške državne vlade Briiningu poziva državni predsednik Hindenburg vlado, naj sprejme pred* loge o ustanovitvi gospodarskega sve* ta pri vladi. Naloga tega gospodarske* ga sveta naj bi bila v podpiranju vla* de pri sestavi gospodarskega progra» ma za zmanjšanje brezposelnosti in produkcijskih stroškov, kakor tudi za znižanje živilskih cen. Predsednik re» publike pravi v tem pismu, da je pri> pravljen osebno predsedovati skupni seji vlade in sveta gospodarskih stro* kovnjakov. Svet naj tvorijo vodilni gospodarstveniki kakor tudi zastopnic ki delavstva. Predsednik vlade dr. Briining je odgovoril Hindenburgu, da vlada spre* jema njegov predlog in da ga izpopol* njuje z lastnimi predlogi. Otvoritev zasebnega nemškega učiteljišča Velika svečanost nemške narodne manjšine — V treh letnikih so vpisani 103 dijaki « Profesorji so deloma iz Nemčije Bečkerek, 14. oktobra. Včeraj je bilo tukaj otvorjeno novo ustanovljeno zasebno nemško učiteljišče. Otvoritev se je izvršila z veliko svečanostjo, h kateri so prišli zastopniki nemške narodne manjšine iz vseh delov naše države. Svečanost je otvorila slovesna maša, po kateri so se udeleženci slavnosti obenem s profesorskim zborom in dijaki zbrali v telovadnici zavoda. Navzoči so bili tudi zastopniki državnih ,lokalnih, vojaških in civilnih oblasti. Po nagovoru direktorja učiteljišča Josipa Taubla je povzel besedo predsednik kuratorija dr. Štefan Kraft, ki je v svojem govoru orisal potek m razvoj akcije za nemško učiteljišče, poudarjajoč potrebo vzgoje dobrega nemškega učiteljskega naraščaja. NaglasU je, da je nemška narodna manjšina iz srca hvaležna vladi, ki je omogočila ustanovitev tega zavoda in po- kazala sploh razumevanje za želje in težnje nemške narodne manjšine. Prisrčno je pozdravil učno osobje z ravnateljem Taub-lom na čelo ter pozval dijake, naj se pridno uče, da bodo postali zreli nemški možje. Prav posebej je pozdravil še profesorja metodike nemškega učnega jezika dr. Ri-harda Le Man ga, ki je prispel iz i-Temčije in ki je na glasu kot odličen strokovnjak na tem polju. Nato je govoril zastopnik mestne občine dr. Rajič, čestitajoč nemški narodni manjšini k tej pridobitvi. Danes se je začel na zavodu redni pouk. Na učiteljišču so vpisani 103 dijaki in sicer 38 dijakinj in 75 dijakov. Otvor-jeni so bili prvi trije letniki. V prvi letnik se je vpisalo 26 dijakinj in 37 dijakov, v drugem jih je 5 in 15. v tretjem pa 3 dijakinje in 17 dijakov. 11 Atentator j na vlak pri Bia Torbagyju ključem? Dunajska policija je na podlagi izpovedi Matuške aretirata še tri osebe, med njimi baje tudi prave storilce Dunaj, 14. oktobra. Celih 28 dni je policija na Dunaju, Budimpešti in v Berlinu zaman iskala atentatorje, ki so izvršili znani napad na železniški viadukt pri Bia Tor-bagvju. Po najnovejših vesteh pa se je naposled posrečilo dobiti storilce. Prvi je bil, kakor že javljeno, aretiran Silvester Matu-ška. Po daljšem oklevanju je naposled priznal, da je vnaprej vedel za atentate, da pa pri njihovi izvršitvi ni aktivno sodeloval. Zagovarja se s tem, da je bil samo orožje v rokah nekega misterijoznega storilca, ki ga po imenu pozna, niti ne ve, kje stanuje in kake narodnosti je. Ob priliki atentata pri Jiiterbourgu se je mudil Matuška v Betlinu, ob priliki atentata pri Torbagvju pa v Budimpešti. Zatrjuje tudi, da se je sam vozil v ponesrečenem vlaku, da pa je bil slučajno v zadnjem vagonu, tako da ni bil ranjen. Priznal je, da so bili z njim v zvezi še trije drugi, da pa je izvršil atentat oni neznani misterijozni človek. Njegova naloga je bila, da kupuje ekrazit in druge potrebščine za sestavo peklenskih strojev. Matuška je nadalje tudi priznal, da je on napisal pismo, ki je bilo najdeno na licu mesta pri Bia Torbagyju. Primerjava pisave je to njegovo izpoved potrdila. Dunajska policija je danes ponoči aretirala vse tri osebe, ki jih je navedel Matuška, med njimi tudi onega neznanca, ki je po Matuško-vem zatrjevanju izvršil atentat. Dunaj, 14, oktobra. V preiskavi proti trgovcu Silvestru Matuški je prišlo včeraj popoldne zopet do senzacijonalnega preokreta. Dunajska policija je namreč zaslišala vse osebe, ki so bile pri zasledovanju povzroči-telja atentata v Amzbachu zaslišane kot priče ter jih konfrontirala z Matuško. štiri priče, med npmi predvsem avtobusni pod- jetnik Kincer, so z vso gotovostjo spoznali Matuško. Vedno bolj prevladuje mnenje, da je Matuška izvršil vse tri železniške atentate brez pomoči Ln da ga je pri tem vodilo herostratsko nagnenje. Zdi se, da je imel veselje, da ostrašj svet s takimi zločini. Budimpešta, 14. oktobra. Popoldne je budimpeštanska policija dobila od orožni-ške postaje v Bia-Torbagyju telefonsko sporočilo, da je bila tamkaj v zvezd s priznanjem trgovca Silvestra Matuške aretirana sumljiva oseba, katere ime pa se drži strogo tajno. Soproga Silvestra Matuške, Irena, je izjavila v Budimpešti novinarjem, da nima ničesar pripomniti glede suma proti svojemu možu in da samo prosi policijo, naj proučijo vse okolnosti, ker še vedno upa, da se bo dokazala nedolžnost njenega moža. Irena Matuška je danes zopet prispela na Dunaj. Pred njeno hišo se je zbralo ->res*3j ljudi, ki so demonstrirali proti njej. Klical; so >Smii žolezr.iškemu atentatorju!«. Policijn j? uspele, množico razgnati. Dunaj, 14. oktobra. AA. Policija javlja, da je preiskava berlinskih oblasti dognala, da so navedbe Matuške glede njegovega potovanja v Berlin pred železni-ikim atentatom v Jurterbogu resnične. Policijski podkoroisar Brandl je snoči izjavil, da so Matuško ve rapovedbe brez-dvonmo avtentične in da bodo v kratkem aretirali več oseb, ki so v zvezi z atentatom pri Torbagvju. Matuška še vedno trdi, da je organizirali atentat neki Bergman, ne ve pa povedati, kje imenovani živi. lepite na pisma znamke protituberhulozne lige S Volitve v Angliji London, 14. oktobra. AA. V raznih londonskih volilnih okrajih so se stranke, ki podpirajo vlado, dogovorile, da bodo na* stopile skupno proti kandidatom delavsko opozicije. Kandidiral bo samo po en zastopnik strank, ki so za Macdonaldov manifest. Pogajanja za skupen nastop pri volitvah se med vladnimi liberalci in konservativci nadaljujejo. Včeraj popoldne je govoril v Londonu stari liberalni državnik lord Grev, ki se je izjavil za navdušenega pristaša Macdonal-dovega volilnega manifesta. Pohvalil je liberalce, ki so se odrekli kandidaturi na korist kandidatov narodne delavske Vn konservativne stranke. Govoreč o sedanji svetovni krizi je dejal, da bi bile nepošteno izsiliti od vlade v sedanjih trenutkih obljube, ki bi le ovirale njeno delo za omiljenje gospodarske krize. London, 14. oktobra. AA. Včeraj so bili proglašeni za izvoljene 3 člani spodnje zbornice. Ti so: konservativca John Bu-chan in Skeltaa in liberalec Cowan. Imenovani zastopajo škotske univerze. Gospodarski načrti Francije Budimpešta. 13. oktobra. Današnji »Pesti Naplo« objavlja zanimiv članek svojega dopisnika iz Pariza o gospodarskem programu Francije. Članek se bavi s polomom angleškega funta in s posetom francoskih državnikov v Berlinu ter naglasa, da ima Francija največji interes podpreti Nemčijo. Berlinski sestanek je predstavljal samo uvod velikega koncerta, ki ga bo priredila Francija. Francija m Nemčija bosta kmalu pričeli skupna pogajanja z Rusijo. Nemška industrija ie preplavljena s sovjetskimi naročili, toda Nemcem manjka potrebnega kapitala. Francozi so pripravljeni dati na razpolago potrebne kredite, zahtevajo pa primerno soudeležbo na dobičku. Isto zahtevo postavlja tudi Poljska, ki pri tem velikem podjetju noče stati na strani. Francija dela sedaj na to, da zagotovi gospodarsko sodelovanje med Nemčijo, Poljsko in Francijo. Poplave na Japonskem London, 14. oktobra. Po poročilih Is Tofcitfa je v distriktu M.iya velikanska poplava opustošila obširna ozemlja. Po dosedanjih poročilih je utonilo 200 oseb. Reka Miya je porušila nasipe ter poplavila velika ozemlja Mnogo krajev je popolnoma pod vodo. Več hdš se je porušilo. Tokio, 14. oktobra Silno neurje, kd je di/vjalo včeraj na obali Pacifika, je zahtevalo po dosedanjih ugotovitvah 80 smrtnih žrtev. Proti cerkvenim davščinam Berlin. 14. oktobra. Da bi se izogniti plačevanju cerkvenih davkov, so začeli v Berlinu ljudje kar v množicah izstopati iz vere. V samo zadnjih dneh je prijavilo svoj izstop 36.635 oseb, večinoma protestantov, pa tudi okrog 10.000 katoličanov. V svrho pobijanja tega pokreta, kl se vedno borj Siri, so katoliške cerkve odpisale skoro vse davke in pobirajo le malenkostni davek v znesku 4 mark. Preosnova bolgarske vlade Nesoglasja v vladni koaliciji VeHke težkoče v bolgarski notranji politiki Sofija, 14. oktobra. Kakor že javljeno, je ministrski predsednik Malinov po uradnem komunikeju iz zdravstvenih razlogov podal ostavko. Sestava nove vlade je bila poverjena Mušanovu, ki je sestavil z malimi izpremembami skoro isto vlado. Včeraj je imela nova vlada svojo prvo sejo, ki je trajala nad tri ure. Po končani seji je Mušanov izjavil novinarjem, da stvarnih izprememb v vladi ni, ker jo sestavljajo isti ljudje kakor prejšnjo, v notranji kakor v zunanji politiki pa bo nadaljevala program prejšnje vlade. O tej vladni politiki se bo razpravljalo ob priliki debate v Sobranju v zvezi z odgovorom na prestolno besedo. Ostavka vlade Malinova je bila kljub temu. da je izzvala v nepoučenih krogih senzacijo, že dalje časa pričakovana. Uradno se utemeljuje s slabim zdravjem Malinova. toda v resnici je treba iskati vzrok v prvi vrsti v težkih notranjih razmerah na Bolgarskem. Razmerje največje politične vladne skupine, zemljoradniške stranke, do ostalih vladnih skupin je že od vsega početka Malinove vlade izzivalo težave. Te težave so povzročali tudi zemljoradniški zavezniki v vladi, v prvi vrsti Malinovi demokrati, ki niso odobravali zemljoradniških zahtev. Zemljoradniška stranka je predložila celo vrsto predlogov, med drugimi tudi predlog o brezpogojni amnestiji političnih obsojencev in sicer direktno Sobranju, ne da bi o tem prej obvestile plenum vladne večine. Vladni demokrati, nacionalni liberalci in radikali se tudi niso strinjali z zahtevami zemljoradnikov po izboljšanju socialne zakonodaje. Neuspeh Malinova v Ženevi v zvezi s sporom v Grčijo, obupni finančni položaj in naraščajoče nezadovoljstvo med uradni-štvom, ki že cele mesece ni dobilo plač, so naposled izpodkopali Malinova. Nova vlada z MuŠanovom, podšefom MaJinove stranke, zato res ne pomeni nikake izpre-membe režima. Veliko pa je vprašanje, ali bo mogel Mušanov odstraniti nesoglasja v vladi in izboljšati razmere, ki so prisilile Malinova k ostavki. V sofijskih prolitičnih krogih tudi Mušanovi vladi ne napovedujejo dolgega življenja. Proti verski izgredi v Španiji Španska republika ne priznava oficijelne državne vere — Napadi na samostane Madrid, 14. oktobra. Parlament je z 26? proti 41 glasovom sprejel ustavni člen, ki določa, da v španski republiki nd oficijelne državne vere. Versko vprašanje, ki se je pojavilo v zvezi z razpravo o novi ustavi, silno razburja duhove. V vseh večjih mestih je prišlo včeraj do velikih protiver-skLh demonstracij, ki so se končale z napadi na razne samostane. Karmelitski samostan v Santandru in jezuitski samostan v Lerigi so demonstranti hoteli zažgati. Policija {je njihovo nakano komaj preprečila. Tudri v Barceloni in v Obelli je prišlo •do velikih protiverskih izgredov. V Obelli so bile tri osebe pni izgrediih ubite, pet pa hudo ranjenih. Madrid, 14. oktobra. V raznih mestih je prišlo do velikin izgredov cerkvi sovražnih elementov. V Santandru Je prišlo ori procesiji katolikov, kri so vzklikali »ivval Kristus!«, do hudih spopadov med udeleženci procesije in republikanci, ki so vzkH kali republiki. Kmalu nato je začela goreti karmelitska cerkev. Cerkvi sovražni elementi so notranjost cerkve polili z bencinom in jo zažgaM. Gasilcem in občinstvu je uspelo lokalizirati požar preden je nastala vedja škoda. V vasi v bližrin/i Sant-andra so mladeniči skušali zažgati samostan, kar pa so v zadnjem trenutku preprečili. V Granadi je bila v pretekli noči proglašena splošna stavka. Mandžurski spor pred svetom DN Kitajska zaupa v Društvo narodov — Japonska izjavlja, da nima osva. jalnih namenov Ženeva, 14. oktobra. AA. Včeraj se je sestal pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Brian-da svet Društva narodov k izrednemu zasedanju, da prouči kitajsko-japonski spor. Kitajski zastopnik dr. Sze m japonski zastopnik Jošizava sta prečrtala dolga poročila o položaju v Mandžuriji Dr. Sze je poročal o bombardiranju železniškega križišča Taonan po japonskih letalih in izjavil, da kitajska vlada popolnoma zaupa v Društvo narodov. Poudaril je, da bi bilo zaman sklicevati razoro-žitveno konferenco, če bi Društvo narodov ne moglo preprečiti takih nasilnosti. Vsi narodi bi menili, da ni nobene možnosti za mirno poravnavo in da se morajo zanašati zgolj na svoje sile. Sze je izrazil končno upanje, da bo Društvo narodov ohranilo mir na Daljnem vzhodu. Jožisava je izjavil, da Japonska nima teritorijalnih zahtev v Mandžuriji. Pred dvema letoma se je položaj v Mandžuriji zelo poslabšal. Dne 18. septembra t. L so kitajski vojaki napadu" japonske čete. Japonska vlada je pripravljena pogajati se direktno s kitajsko vlado. Glavna težtkoča je v nejasnem položaju v Mandžuriji, vendar pa je japonska vlada pripravi jena od-poklicati svoje čete, čim bo varnost zagotovljena. Obenem naj Kitajska ustavi proti japonsko propagando, nakar bodo normalni odnošaji hitro obnovljeni. Japonski zastopnik je končno dejal, da ne ve ničesar o dveh novih japonskih letalskih napadih, kakor trdi kitajski delegat dr. Sze. Na vprašanje angleškega zunanjega ministra Readinga je odgovoril, da se bo informiral o tej zadevi pri svoji vladi. Nato je sporočil francoski zunanji minister Briand, da bo dan prihodnje seje sveta Društva narodov naznanjen kasneje. New York, 14. oktobra. VVashingtonski poročevalec »New Yonk Timesa« poroča, da je Stimson pooblastil ameriškega konzula v Ženevi, naj se udeleži s sveta Društva narodov, na kateri se bo razpravljalo o kitajsko-japonskem sporu, ako bo na sejo povabljen. To bi bilo prvič, da bi bile Zedinjene države zastopane na seji sveta Društva narodov. Atentat na madžarski vlak Budimpešta, 14. oktobra. Po službeni obdari so doslej neznani storilci v nedeljo ponoči poizkušali izvršiti nov atentat na železniški vlak. V bližini postaje Sz6ny so položili na progo okrog 50 kg težko skalo. Budimpeštanski brzovlak, ki je prvi pri-vozil po progi, ba se bil kmalu ponesrečil. Le dejstvu, da je strojevodja še pravočasno zapazil oviro na progi ter vlak zavrl, je pripisovala, da ni prišlo do večje nesreče. Le lokomotiva je bila precej poškodovana. Samomor mdustrijca Matitnerja Praga, 14. oktobra. Včeraj je znani tekstilni reden ndustrijec I. Mautner izvršil samomor 8 tem, da ie vdihaval plin. Prepe ljali #o ga na kliniko, kjer pa je kmalu umrl. Vzrok samomora še ni pojasnen. Omejitev železniških pošiljk v Avstriji Dunaj, 14. oktobra. Generalna direkcija avstrijskih železnic je obvestila inozemske železniške uprave, da avstrijske železnice v smislu novih deviznih predpisov io nadaljnjega ne sprejemajo pošriljk s povzetjem. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2271.03 — 2277-87, Bruselj 7S5.39 — 787.75, Curih 1098.45 — 1101.75.. London 214.06 — 221.56, Newyork 5591.01 — 5608.01, Pariz 220.68 — 221.34, Praga 165.86 — 166.36, Trst 286.32—292.32. INOZEMSKE BORZE. Curih, 14. oktobra. Beograd 9.05, Pariz 20.09, London 19.80, Newyork 510, Bruselj 71.50, Milan 26.20, Amsterdam 206.75, Berlin 114.50, Sofija 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.20, Budimpešta 90.02 X. Stran 2 >9 L O V K V 9 K T VAROD«, dne 14. oktobra 1031 Dr. Žerjav in nas mali človek Za dr. žerjavov spomenik so prispevali po svojih močeh tudi kmetje in delavci Ljubljana. 14. oktobra. Kako vroča je ljubezen in kako globoka hvaležnost do dr. Gregorja Žerjava v vseh slojih našega naroda, se najlepše vidi iz nabiralnih pol, ki je z niimi odbor za počastitev spomina velikega pokojnika zbiral prispevke za spomenik, ki bo v nedeljo ob 11.15 odkrit na pokopališču pri Sv. Križu z največjo slovesnostjo. Posebno minljiva so pisma delavcev in rudarjev, ki so z vseh strani poslali prispevke za spomenik. Vsote so sicer male, vendar so pa dane zares od srca in zato so te nabiralne pole pravi dokument srčne omike našega naroda, obenem je pa vsaka nabiralna pola listič iz lovorjevega vcnca dr. Ženavove slave. Tudi kmetje so ljubili svojega brez-primerno požrtvovalnega voditelja in darovali znatne vsote za počastitev njegovega spomina. Seveda niso na svojo dolžnost pozabili tudi v Begunjah na Gorenjskem, kjer so z vsakim prijaznega dr. Žerjava spoštovali vsi ljudje. Prosvetno društvo iz Begunj je nabranemu znesku pridalo tele vrstice: »1. novembra 1929 smo nakazali znesek 278.50 Din, katerega je votiralo Prosvetno društvo Begunje za spomenik v počastitev spomina dr. Žerjava, ki se je posebno zanimal za naš kraj in tudi dejansko mnogo storil. Z njegovo pomočjo je dobila vas Slatna državno podporo v znesku 20.000 Din in zastonj vse cevi za vodovod. Dalje je pokojnik oprostil posestvo Planinica, last 44 delničarjev iz Begunj, agrarne reforme, da morejo sami prosto razpolagati z obsežnimi gozdovi. Žal je ostalo več njegovih načrtov glede pašnikov itd., nedovršenih, ker je njih izvedba bila preprečena z njegovo smrtjo. — Nesebični dobrotnik ostane trdno v spominu tukajšnjih občanov, ker je bil splošno znan tud; kot stalen poletni gost v PoJjčah. Skromne so te besede priznanja, zato pa tem bolj tople ter^ polne priznati a neprestani skrbi dr. Žerjava za našega kmeta. K - dkritju dr. Žerjavovega spomenika so vabljeni vsi narodno čuteč* Ju- France Ogrin Po])n iaraesa Franceta Ogni na ni več med nami. Včeraj dopoldne je v Leonidču po dolgem in mučne trpdjenju podlegel za-vratni bolezni v najlepših moških !•■• h, star šele 37 let. Pokojni France je bil pr< 1 vojno znan širom Slovenije, poznali so ca pa tudi v Gradcu, v Trstu in Gorici, kaj Ti bil je poleg Reboliia najboljši slovenski ko-lesar. Lota 1913. de z vso vnemo za Sport sodeloval pri ustanovitvi mortokolesarske Ilirije, ki ji je bil več let najagrilnejši -predse Lnak m je do poslednjega diha z brez-:vr.:memo požrtvovalnostjo sodeloval v odboru. Bil je vedmo med prvimi na dirkah, v Trstu in Gradcu celo pnvi. Njegova Ra-sluga je bila, da Je zanimande za kolesarstvo, ki je že pojemalo, zopet naraslo in da so se zopet množile vrste kolesarjev. M t* I svetovno vojno Je moral na fronto. Avstrija ga je poslala z instrukcijsko avtomobilsko kolono v Mezopotamijo, kjer je zarada neugodnega podnebja in slabe hrane mnogo trpeJ in je verjetno, da je tudi od tam prinesel kal bolezni Po vojni se je sprva zopet posvetil ko-lesarstvu, bil je pa tudi med pionirji mo-t-h klističnega sporta, ki se je začel takrat razvijati pni nas. On in Bare&ič sta Mla naša najboljša dirkača. Malarija, ki si jo je nakopal na Turškem, ga je večkrat položila na posteljo, toda njegova krepka narava je vse prestala. Pozneje se je malariji pridružila še neka notranja bolezen. Dolgo je bolehal ta trpel, končno je pa morr>l v Leoni šče, kjer je -včeraj zjutraj dotrpel. Pokojni Je bil blaga duša. ooMen in odkrit značaj, r trgovini pa svojemu štvfu sr. Gorču najčvrstejša opora. Služboval je pri podjetju Goreč polnih 22 let. Bodi mu ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! „Tragedija" mladega življenja Radovljica, 13. oktobra. V torek zvečer okrog 6. ure se je pojavil v Radovljici mlad, neznan človek, ki se je drsajoči h korakov jedva pomikal pred šok) v smeri proti Lescam in vzbujal splošno pozornost m.Kmoridočih. Končno pa je obstal, tresoč se po vsem telesu, ob šolski ograji. V takem položaju ga je našel neki uradnik, ko se je vračal iz pdsarne. Pristopil je k njemu, ga ogovoril in vpraiil, kam je namenjen in kdo je. Na svoje začudenje pa ni dobil nobenega odgovora. S pomočjo ostalih, ki so se zbra ki okrog neznanca, je spravil navddneznaga mutca pred šolsko poslopoe, kjer je pismeno izrazil žerjo po koščku kruha. Goopa na»1-n&iteljeva mu je midlla prvo okrepčalo, na kar so ga ostali prenesli v najbttinjo gostilno. Tam je neznanec pismeno obrazložil, da prihaja iz Maribora peS preko Ljubljane, kjer je nameraval dalje študirati, odnosmo dobiti primerno shadfcbo. Ker mu ni uspelo nttrf prvo, niti drugo, se je odpravil dalje prott JeenJcam. kjjer je na poti omagal. Tragika njegovdh pismenih izjav je vplivala na prisotne v potao xm- . gosloveni in udeleži se ga vsak, ki je I poznal brezprimerno požrtvovalno delo velikega pokojnika za srečno in močna Jugoslavijo. Spomenik je že postavljen ter popolnoma gotov. Na grobnici stoji krasna vaza iz tolčenega brona, ki bodo v niej vedno cvetlice. Okrog spomenika so pa po načrtu arhitekta inž. Vinka Olanza zasajene temne ciprese, ki se na njih sivkasto sinji plemeniti marmor Kolosalnega stebra prekrasno odraža. Sam spomenik z belim marmornatim obličjem idealnega voditelja naroda v zlatem lovorjevem vencu, ki si ga je zaslužil dobesedno s srčno krvjo, — ta prekrasni spomenik v slavo dr. (iregfvr-ja Žerjava in njegove plemenite družice Milene pa ostane do odkriijt. ki bo v nedeljo ob 11.15; zavrrnien z belim '.agrinialom. Danes dovršuiejo vodje velike slovesnosti zadnje podrobnosti aranžmaja, mesto in dežela naj pa poskrbita, da bo udeležba dostojna velikega moža. Ob odkritju spomenika manifestiramo svojo hvaležnost za njegovo požrtvovalnost in vztrajno delo, ki je rodilo prekrasne uspehe nam vsem v korist. S svečanostjo odkritja spomenika bo v nedeljo združen tudi jubilejni zbor Zveze kulturnih društev, ki jo je pokojni ustanovil pred 10 leti in bil tudi njen prvi predsednik. Jubilejno zborovanj ZKD ho ob 9. v Kazini s oočastit-vijo blagopokojnega ustanovitelja in prvega predsednika, kamor pošlje delegate gotovo vseh 720 v ZKO včlanjenih društev. Udeležencem pijetete slav-nosti v Kazini in na pokopališču je dovoljena polovična vožnja na železnici in se bodo karte žigosale v Kazini v nedeljo dopoldne in popoldne. Ker je odbor za počastitev spomina dr. Gregorja Žerjava prejel od vseh strani želje pokojnikovih Častilcev po njegovem plastičnem portretu, namerava razmnožiti glavo dr. Gregorja Žerjava, ki jc je za spomenik z vso svojo mlado umetniško silo modeliral akademski kipar Boris Kalin. Vse informacije o slavnosti in o portretu nepozabnega pokojnika daje ZKP. dovoljstvo neznanca, da so mu iz že skoraj praznih uradniških žepov žrtvovali ue le skoro zadnje kovače, temveč se tudi pobrigali zanj, da je dobil primerno prenočišče in istočasno so poklicali zdravnika, da mu nudi potrebno pomoč, ker je neznanec izjavil, da od jutra dalje ne more več govoriti. Spravili so ga končno v gostilno pri Lectarju, kjer mu je dobra gospa Lectarjeva nudila udobno prenočišče in mu dala potrebno okrepčilo. Do tu je šlo vse v redu. Položaj pa se ;e bistveno izpremenil, ko se jc zglasit zdravnik baš v času, ko so sočustvujoči spravljali neznanca v sobo. kjer naj bi prenočil. Zasliševanje se je vršilo pismeno, že izjava, da je izgubil dar govora zaradi gladu in dolge poti, se je zdela zdravniku dvomljLva. Zato je bilo treba pričeti z drugačno taktiko. Kdaj in kje ste maturirali? Lansko leto v Mariboru. Iz odgovorov pa se je zdravndk prepričal, da neznančevo znanje ne odgovarja popolni srednješolski izobrazba. Na podlagi zdravnikovega mnenja, da ie neznanec duševno bolan aM pa simulant, se je ukrenilo vse potrebno, da so neznancu preskrbeli manj udobno prenočišče v prostorih, kjer nudi občina raznim nepo-vabljeniim gostom svojo gostoljubnost. Uvidevnosti zdravnrika se ima zahvaliti vse dobrosrčno meščanstvo, da je prišel neznani simulant v prave roke, ker hi sicer še marsikdo nasedel tragičnim Kravam an v dobri veri, da pomaga revežu, posegel v žep in bd na ta način tujec tudi v Radovljici pr.išeJ na svoj račun kakor v skofji Lokii in morda tudi drugod. Akademiki-novinci! Ljubljana, 14. oktobra. Z vpisom na univerzo ste postali njeni svobodni državljani. Kakor vam bo vseučilišče nudilo študijske hrane v vašo poklicno izpopolnitev, tako vam je potrebno poleg tega, da se pred vstopom v praktično življenje, za katerega se pripravljate, vsestransko izpopolnite in izobrazite. To je pa možno predvsem v akademskih kulturnih društvih, ki vam posredujejo s predavanji, krožki, tečaji in družabnimi sestanki izvenpoklicno zaposlitev vaših intelektualnih sil. Najstarejše slovensko akademsko društvo ne le na naši univerzi, temveč tudi v vsej naši državi jc pa J. A. D. Triglav, katerega življenjski raison d'Stre se je preizkusil v polstoletnem, borbe in mladostnega zanosa polnem obstoju. Njegovo delo ne obstoj! v zunanji bahavosti in javnih nastopih, pač pa vrši svojo nalogo kar najuspešnejše v tihem, a zato tem pk)do-nosnejšem notranjem deln, o katerega aktivnih uspehih nam pričajo redni triglavan-ski počitniški zbori. O njegovi vitalni sili, življenjski opravičenosti m ideološki doslednosti pa se je prepričala rodi akademska mladina sama, ki se v tolikem Številu zgrinja v njegove vrste, da sme danes »Triglav« z zadovoljstvom ugotoviti, da je eno najjačjih — če že ne najjačje! — slovensko akademsko društvo. Zato vabimo tudi vas novince, da s svojo mladostno svežostjo okrepite in pomnožite njegove vrste, v katerih boste na- Sli dobre tovariše in po potrebi svetovalce ter najširše polje vašega izvenstudijskega udejstvovanja. (Vpisuje se začasno vsak dan od 11. do '^12. v čitalnici Akademskega kolegija.) Odbor JAD Triglava. Regulacija križišča pred „Figovcem" Ljubljana, 14. oktobra. Križišče pred ^Figovcem« je poleg onega pri poŠti najbolj prometno v Ljubljani. Tu mimo vozi dnevno več tisoč voe, osebnih in tovornih avtomobilov in avtobusov, ki imajo tu tudi svoja postajališča Zadnje čase se je promet v Ljubljani znatno povečal in odkar vozi tudi tramvaj v SiSko, je postalo križišče kljub svoji obsežnosti skoraj premajhno. Nastala je nujna potreba preureditve križišča, da se bo promet lahko vršil nemoteno. V zvezi s tem je predložil Avtokhib policiji in mestni občini, oziroma mestnemu gradbenemu uradu načrt, na podlagi katerega naj bi se uredil promet na križišču. Načrt predvideva da bi se na razcepu tramvajskih prog zgTadil majhen otoček, na katerem naj bi stal stražnik, okoli katerega naj bi se vršil ves promet po desni strani. Poleg drugih manjftm nebistvenih sprememb je v načrtu tudi, da bi se sedanji pločnik: pred kavarno >Evropo« razširil do cestne električne ure. Po tem načrtu bi se ves promet iz ene v drugo ulico vršil vedno okrog stražnika. V petek se Je na križišču pred »Figovcem« mudila posebna komisija, obstoječa iz zastopnika mestne občine, oziroma gradbenega urada Avtokmba in policije. Komisija je proučevala načrt, ugotovila je, da bi se sicer promet okrog omenjenega otočka res lahko vršil po desni strani, toda nemogoče bi bilo to iz Dalmatinove ulice proti poeti, z Gosposvetske ceste na Dunajsko cesto proti železniškemu prelazu in pa z Dunajske ceste od >EvropeVest? v rožiji c. Debevca. V posameznih vlogah nastopijo: ga. Marija Vera, gdena Roltarjova. ga*. Raka r jeva ter gg. De-bevc, Skrbinšek, deležnik, Brati na in Krali. Premijera je izven abonmaja. (JrumovR izvirna igra »Dogodek > mestu »Gocji« se v premijfrski zasodbi ponovi v četrtek 5. t. m. za red B. OPERA Začetek ob 2U Sreda, 14. oktobra Sneguročka. Red E. Četrtek, 15. oktobra: Damski lovec. Car se fotografira, dve premijeri. Red C. Petek, 16. oktobra: Zaprto. Drcvi ob 20. uri se poje v ljubljanski operi velika ruska opera ^Sneguiočka«, ki jo je uglasbil Rimski - Korzakov. Opera je imela lansko sezono zelo lep uspeh, letos pa je deloma na novo zasedena. Naslovno vlogo poje ga. Ribičeva, Kupavo ga. Thier-rJ'jeva, cara Berendeja g. Goetič, gozdnega duha g. Rus. Ostala zasedba kakor lani, po-jo gg.: Primožič, Rumpelj, Zupan, Kovač, MohoriČ, Magolič. Ga. Kogejeva, gdena španova ter gg. Strniševa in Gerlovičeva. Opero dirigira kapelnik Neffat. Predstava se vrši za red E. Dve operni premijeri. V četrtek dne 15. t. m. postavi naša opera na oder dvo.ie novih modernih del in sicer >Damskega lovca« ip enodejanko >Car se fotografira-. Vsebina obeh oper je priobčena v Gledališkem listu, ki je že izšel in se dobiva pri dnevni blagajni. >Damski lovec< je pravzaprav šahovska igra in dejanje se vrši v glavnem po Šahovskih pravilih. Po 24 potezah je beli kralj mat. Boj se je začel že z vpadi črnih kmetov, tako da je v začetku bitke že nekaj žrtev na obeh straneh. Štirje beli kmetje s petjem spremljajo bitko in navdušujejo svoje, le v akcijo ne morejo poseči, ker so že mrtvi. Podobno pri črnih. Med bitko poje Bela kraljica, ki prosi za mir a doseže le premirje, kateremu sledi boj, dokler ni Beli kralj mat. Vsi sodelujoči nastopijo v kostumih, stiliziranih šahovskih figurah, ki jih je izdelala po načrtih scenografa Uljanišceva gledališka krojačica. >Car ae fotografirat, pa nam predočuje zaroto, ki je hotela carja pri fotografiranju usmrtiti Predstava se vrši za red C. 9TROŠKE tfOGMtCt CilGO« Odtisi prstov so ga izdali Vlomilec v trgovino Zupan obsojen na 7 mesecev strogega zapora Ljubljana. 14. oktobra. Začetkom avgusta po opoldanskem odmoru okoli 13.30 sta se prijateljsko pomenkovala trgovec J. Zupan in učitelj Fran .Mr-molja oa Resljevi cesti pred vezo vogalne hiše, kjer je Florijanfficeva trgovina želes-nine in Zupančeva Špecerija. Kar je smuknil iz veže mimo šibak in bled mož, za katerega ee pa nista zmenila. Ko je pozneje trgovec g. Zupan vstopil v trgovino, je presenečen opazil nered. Takoj mu je postalo jasno, da je imel čez poldne nenapovedan obisk. Pogledal je v suknjič na obešalniku, v katerem je imel 1340 Din, za spomin 10.000 carskih rubljev in 500 inflacijskih nemških mark, pa rudi filatelistifino redkost, namreč znamko iz 1. 1856, ki so p*> baje filatelisti cenili na 10.000 Din, ter spominsko znamko iz 1. 1914. Vse to je bilo izginilo. Tz nezaklenjene ročne blagajne pa je izginilo še 2842 Din. O vlomu je g. Zupan takoj obvestil v bližini službujočega stražnika. Organi kriminalnega oddelka so nato natanko preiskali vse kotičke in naposled ugotovili, kako je vlomilec prišel v trgovino. Prišel je skozi vežo, odprl okno m skočil v pisarno. Pri tem pa je prijel zaprašeno steklenico, na kateri so se dobro poznali odtisi vlomilčevih prstov. Po vlomu je neznanec krenil na pot po dravski in savski banovin. Ko je zapravil denar, se je 24. avgusta pojavil zopet v Ljubljani, kjer so ga prijeli. Pri njem so naši- obilo vlomilskega orodja, tudi nekak >peresnik«, sličen onemu, ki so ga našli Nesreče in divjaški napad Ljubljana. 14. oktobra. Poročali smo, da so orožniki v Višnr irori aretiral i nekega potepuha, pri kate rem so našla konjsko vprego in moško kolo znamke i Dolomit« in mu oboje zaplenili. Na po»iIagi poročila v »Slov. Narodu« se Je vreraj oglasil na policiji posestnik Vinko Arhar z Gline, občina št. Vid. in izpovedal, 0 mia Maru-sca, che bel fior, il sogno del mio cuor.. .< Pod gore proti Mekinjam, pa sta ga iz zasede brez povoda napadla dva fanta, eden ga je udaril s sekiro po hrbtu in mu težko poškodoval hrbtenico. Napadalca sta zbežala pusteč žrtev sredi ceste samo. Pozneje je Omahna našel neki mladenič in ga s pomočjo drugih prepeljal k dr. MatjaSiču, ki je Omahnu midil prvo pomoč. Ker je bil ranjenec zelo slab, so ga sele včeraj prepeljali v ljubljansko bolnico. Za zločinskimi napadalci poizvedujejo orožniki. KOLEDAR. Danes: Sreda, 14. oktobra, katoliičani: Kalist. Sestrena; pravoslavni; 1. okvara: Pokrov. Bog. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Pustna vida. Kino Dvor: Železna maska. Kino Ideal: Luči velemesta. Jakopičev paviljon: Jakčeva razstavi. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahoivec, Kongresni trg 12; Ustar. Sv. Petra cesta 78; Hočevar. Ljubljana VII., Celovška cesta 84. — Razpis croe* - countrv teka za smučarje SK Ilirije. SK I Mrlja razpisuje za ve- rlfic/irane člane svoje smučarske sekcije interni kondicijski cross - countrv tek, ki se vrši v nedeltfo IS. t. m. Tekmuje se v dveh kategorijah ln alcer: Seniorji: Start na igrišču S. K. »Ilirija, obrat pri cerkvi na Rožniku, kjer je kontrola. — Juni-orji Start na igrišču Ilirije, obrat pni ii-volskem gradu, kjer je kontrola, ciltf j<* zopet na IgriŠOu Ilirije. Dolžina proge seoii-orjev cca. 6 km, juniorjov cca. 2 km. Progo izbira vsak tekmovalec sam poljubno, vendar mora pasirati kontrolo pri obrartu. Prvoplasiran/i v vsaki skupini prejme kot darilo smuči, drugoplasirana pa palice. Vsa darila je poklonila športna trgovina >A1-pmac. Start točno ob 10. dopoidne. Prijave sprejema do 17. t. m. g. Mahkovec Alojzij, kavarna Evropa, odnosno oskrbnik nogometnega igrišča. — SK Ilirija. Revmatizem kot socialna bolezen Revmatizmu je treba posvečati enako pozornost kakor tuberkulozi in spolnim boleznim. Revmatizem sicer ni nalezljiv niti smrtno nevaren tako kakor tuberkuloza, pač je pa njegov socijalni pomen zelo velik. Revmatičnih ljudi je na svetu mnogo in s tem zelo trpi delo. Zdaj odpadejo na enega tuberkuloznega 4 revmatični. Revmatizem povzroči pogosto invalidnost, kajti bolezen se konča navadno z otrp-nenjem sklepov. Zato postanejo revmatični ljudje kronični bolniki, navezani na socijalne ustanove. 10—17 odstotkov revmatičnih obolenj se konča z invalidnostjo. Med boleznimi, ki vzemo človeku delazmožnost, je sklepni revmatizem na drugem mestu in po statistikah bolniških blagajn predpisujejo zdravniki največ sredstev proti revmatizmu. V Angliji so izračunali, da je izgubilo 16 milijonov zavarovancev zaradi revma-tizma 33 milijonov delovnih dni, kar pomeni ogromno izgubo dobrih 400 milijonov Din. Na začetek revmatizma močno vpliva poklic im socijalne razmere. Revmatizem dobe posebno ljudje, ki so izpostavljeni mrazu ali naglim izpremembam toplote, kakor peki, slaščičarji, kurjači, rudarji itd. Revmatizem Je tudi bolezen peric, bra-njevk na trgu, šoferjev, izvoščkov in stavbinskih delavcev. Revmatizem pospešuje bivanje v vlažnih stanovanjih, posebno v kletnih in v vlažnih novih hišah. V zastavljalnici. — Gospoda, dovolite, da za hip prekinem dražbo. Tale gospod je izgubil v dvorani denarnico z dvema tisočakoma in ponuja dva stotaka onemu, ki bi jo našel. — Jaz dam tristo! — se oglasi nekdo iz občinstva. Stev. 233 >S LOVEN S5T NAROD«, dne 14. oktobra 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Notarska vest. Minister pravde je imenoval notarja Jakoba Kogeja pri Jelšah notarjem v Mariboru in notarja Antona Zevnika v Vienji gori notarjem v Kamnika. — Sprejem gojencev v višjo pedagoško šolo v Beogradu. Rektorat višje pedagoške šole v Beogradu razpisuje natečaj za sprejem gojencev v I. letnik Šole v Šolskem letu 1931/32. Sprejetih bo 60 rednih slušateljev, učiteljev in učiteljic ljudskih šol. Prošnje je treba vložiti do 8. novembra na rektoratu. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih Novin« št. 236 z dne 12. t. m. — Razpust društva. Bralno društvo na Ptujski gori je razpuščeno, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Odpuščen iz državne službe. Iz državne službe je odpuščen manipulant pošte v Tržiču Alojzij Štrumbl. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10. t. m. je bila v dravski banovini steklina na 11 dvorcih, svinjska kuga na 12, svinjska rdečica na 10, gniloba čebel-ne zalege je napadla 12 panjev šuštavec na 3, smrkavost na 3, garjevost konj na 2 in mehurčasti izpuščaj goved na 1 dvorcu. — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« Št 62 z dne 13. t. m. objavlja zakon o izpre-membi paragrafa 250 zakona o javnih Deležnikih (notarjih), zakon o začasni trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, sklenjeni na Dunaju 18. junija 1931, popravek v zakonu o volitvah narodnih poslancev in tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev v narodno skupščino. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovoev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do 10. t. m. sledečo stalistiko (številke v oklepaju se na-nanašajo na isto dobo pretečenega feta): Otvor j eni konkurzi: v dravski ba nov^nč 4 (2), v primorski 1 (—), v drinski 2 (—). v zetskf 2 (—), v dunavski 4 (—), v moravski 1 (2). v vardarski 4 (2), Beograd, Zemun. Pančevo 2 (—). — O tvor-jene prisilne poravnave hcven konkirrza: v dravski banovin! 2 (—). v sa-rs-ki 10 (—). v vrbaski — (6), v primorski 2 (—), v dHnskl 2 ( —), v zetski 1 (—), v dunavski 11 (—). v vardarski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (1). — Odpravljene prisilne poravnale iz»ven konkurza: v dravski banovini 1 (2^. v savski 2 (1), v primorski — (1), v drinski — fll, v dunavski 4 (2). Beograd. Zemun Pančevo — (2). — Prva naša zračna dvoživka. V nedeljo je priletela iz Zemuna preko Sarajeva nad Split prva naša zračna dvoživka tipa Fizir, ki sta jo konstruirala šef-kon-strukter tovarne »Zmaj« v Zemunu inž. Fi-zir in zagrebški inž. Rukavina. Amfibia-avijon je bil zgrajen pred nekako poldrugim letom v Zemunu, toda kombinacija plovk in koles ni posebno dobro posrečena. Vendar pa pomeni amiibija-avijon v naši mladi civilni avijatiki lep uspeh. — Smrtna kosa. Včeraj je umrla v Ljubljani gospa Pavlina pl. Ga ribo Idi roj. Schaffer. Pogreb bo jutri ob 10.30 iz Dalmatinove ulice 2. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! —- Vreme, Vremenska napoved pravi, da ni pričakoval nobene bistvene izpre-membe. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države iepo in toplo. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 24.1, v Beogradu 23.6, v Sarajevu 22.3, v Ljubljani IS.4, v Mariboru 16-2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.7, temperatura je znašala 7.2. — Beda Jo Je pognala v smrt. Pred dnevi smo poročali, da je popila 25-letna Josi-pina Poljak v Zagrebu večjo količino oeto-ve kisline. Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, kjer pa ie kljub prizadevanju zdravnikov rešiti ji življenje umrla. Zapustila je sinčka edinca, ki ga ni mogla preživljati, ker je bila že dalj časa brez dela in je postajal njen položaj vsak dan obupnejši. Videč, da ni drugega izhoda, je segla po strupu in se umaknila težkim skrbem za vsakdanji kruh. Pač žalosten pojav naše dobe. — Smrtna nesreča 9-letnega dečka. V ponedeljek popoldne se je pripetila v Kra-sici pri Sušaku težka nesreča. Otroci so se hoteli voziti z vozom in med njimi je bil tudi 9-letni Venčeslav Pavietič, ki je sedel zadaj na zavoro. Med vožnjo je pa izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Cez nekaj ur je umrl, ne da bi se zavedel. — Oče ranil sina, sin ubil očeta. V vasi Mahovo blizu Siska se je odigrala včeraj pretresljiva rodbinska tragedija. Imbre Os-vald se ie spri s svojim sinom Josom, ker je prepisal oče posestvo na svoje vnuke ne pa nanj. Sin je očital očetu, da ne ve, kaj dela, kar je očeta tako razjezilo, da je pograbil sekiro in kresni! sina po glavi. Okrvavljeni sin je iztrgal 70-Ietnemu očetu sekiro iz rok in ga udaril tako močno po glavi, da je obležal mrtev. Sina so odpeljali v bolnišnico, toda njegova poškodba ni huda in bo moral kmalu v ječo. — Obledele obleke barva v različn h barvah *n plisiFS tovarna JOS R*:rCH — Foto - sport zadovlji vsakogar s kamero, kupljeno pri FR. P. ZAJEC, optik. Liuhljana. Stari trg 9. Cenik brezplačno Kdaj je dojenček vesel? če je sit; če more prosto beeljati; če njegova skrbna mati namaza vsako rdečo pego na koži s PALMTRA-BABT LANO-LTN-KREMO in prepreči s tem ranitev nežne kože. — PALMIRA-BABY LANOUN-KREMA je pravi zaklad otroške sobe. Iz Ljubljane —lj Draga licitacija tlak ovalnega kamenja za Gospoevetako cesto do mitnice, Resljevo cesto in za Bleiweisovo cesto — mestni del — se bo vršila v soboto dopoldne v prostorih mestnega gradbenega urada, če poj de vse po sreči in če bo pri rokah dovolj drobiža, bodo spomladi začeli omenjene ulice in ceste tlakovati. —1J Plin. V Gosposki ulici so pričel* včeraj kopati Jarek, da polože novo plinovodno cev večjega profila. Plina se konzumira čeda*lje več, zato stari plinovodi marsikje več ne zadoščajo. Plinovod bodo Izmenjali tudi na Novem trgu do Brega. •—t Filmska matineja z veselimi pojočimi »Mlcky« miškami za našo mladino. V petek, soboto in nedeljo priredi ZKD v Elitnem kinu Maticri predstave za naSo mladež, pa tudi za odrasle, ki se radi smejejo in zabavalo. NTa sporedu bo pet >Mi-ekv« mišk - šaloiger, to so one pojoče risbe, lei uganjajo vse mogoče vragolije !n dovtipe v smeh In zabavo publike. Spored objavimo jutri. Povemo le Se to, da bo poskrbljeno poleg zabave tudi za poučno stran in da sta na sporedu dva nova govoreča tednika Skratka imeniten program, v prva vrsti namenjen zabavi tn razvedrilu mladini, pa seveda tudi odraslim. Predstavi v petek in soboto se bosta vt-šiiLi ob 14.30, nedeljska ob 11. dopoldne. Cene zelo nizke. — Na ta velezabavni spored opozarjamo zlasti naše starše s priporoči Lm, da pripeljejo k tem predstavam svojo deco, ki se bo imenitno zabavala. —lj Ljubljanska oblastna strelska družina vabi članstvo strelskih družin, ki spadajo pod njeno oblast, na celodnevno tekmovalno streljanje, ki ga priredi pod pokroviteljstvom komandanta dravske 11-vicije dne 18. t. m. na vojaškem strelišču v LJubljani. Vabljeni tudi člani društva >Ostrostrelcev< in Slov. plan. društva, za katere so pripravljene posebne tarče. Slovesna otvoritev streljanja bo ob 9. uri. Med streljanjem Igra vojaška godba. Dragoce na darila, tel so jih darovale ljubljanske tvrdtee, se bodo razdelila istd dan zvečer ob 20. uri v restavraciji »štrukelj«. Kolodvorska ulica. Ljubljanska oblastna strelska družina ima na razpolago za tekmo vanje dovoljeno število novih, preizkušenih pušk in municije kal. 7.92 Obenem ob veščamo gori imenovano članstvo, da bodo v soboto 17. t. m. ob 15. urd strelske vaje na vojaškem strelišču, kjer bo vsak lahkt> preizkusil puške in se pripravil za nede'j-sko tekmovanje. -— Odbor. —lj Proslava vojnih dobrovoljcev. Or ganizacija vojnih dobrovoljcev se tem potom najiskreuejše zahvaljuje upravi hotela Union za velikodušnost, s katero je naklonila brezplačno vel/iko dvorano za so botno proslavo 15. obletnice I. jugoslovanske divizije z ozrlrom na patriotski iai humanitarni namen prireditve. Enaka Iskrena zahvala tudi godbi dravske divizije za njeno požrtvovalno in brezplačno sode'o-vanrle — Odbor. —li Koncert orkestra kraljeve garde. V petek, dne 16. t. m. koncertira v Ljubljani orkester kraljeve garde iz Beograda. Gard-ni orkester je sploh najštevilnejši orkester v naš; državi, ki z veliko vnemo goji simfonično glasbo ter prireja predvsem v Beogradu stalne simfonične koncerte. Od časa do časa pa potuje po raznih večjih kulturnih centrih naše kraljevine in daje na koncertih izbran interesanten program. Na daljšo turnejo je šel gardni orkester tudi te dni in obišče celo vrsto mest v naši kraljevini, med njimi tudi Ljubljano. Celje in Maribor. Kakor že javljeno, bo ljubljanski koncert v petek, 16. t m. in ga bo vodil glavni dirigent in kapelnik kraljeve garde podpolkovnik Pokorny. Program vsebuje poleg ene velike uverture, 2 simfoniji, 2 krajši orkestralni skladbi in jugoslovenski kolo, prirejen za simfonični orkester. V orkestru nastopi 80 godbenikov, ki so izvrstno vigrani in naštudirani. Koncert se vrši v unionski dvorani, predprodaja pa v Matični knjigarni. —lj Šentjakobska knjižnica v Ljubljani je izposodila meseca septembra t 1. 3456 strankam 12.369 knjig. Knodžnica posluje vsak delavnik od pol 4. do pol 8. zvečer in izposoja slovenske, srbo - hrvatske, češke, poljske, nemške, francoske, angleške. Italijanske, esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se pri vpisu v knjižmico zadostno legitimira. Izposojilnd rok znaša v LJubljana za leposlovne knjige 2 tedna. potopiBne 3 tedne, ostale znanstvene knjige pa 4 tedne. Za obiskovalce drarvske :n savske banovine Izven Ljubljane znaša iz-posoillni rok za vse knjige 1 teden več, izven teh banovin pa 2 tedna več kot v Ljubljani. Knjige se pošiljajo tudi po pošti Popolna knenikj so na razpolago in jih priporočamo v nakup. Knjižnica kupuje zlasti starejše slovenske knjige po najvriš-jdh cenah. 537n —lj župni vadlteljski tečaj sokolske župe Ljubljana. Sokolska župa LjuMjana priredi v času od 18. 00 30. oktobra t 1. župni vaditeljski tečaj za člane in članice. Stroški za ta tečaj z vso oskrbo vred bodo za osebo 350 Wn. Priglase za tečaj ;e treba poslati župnemu načelstvu Čimprej, najkasneje pa do 16. oktobra 1©31. Po skiepu seje župne uprave se bodo tudi v tc**» tečaju podelila najrevnejšim društvom prosta mesta. Društva, ki bi zaradi gmotnih razmer ne mogla poslati ▼ ta tečaj nikogar, naj vlože čimprej prošnjo za brezplačno mesto. Ker je ta tečaj namenjen zlasti novuostanovljenim društvom in sokolskim četam, ne stavlja župno načelstvo nobenrih posebnih pogojev za sprejem, ra zen da Je priglašenec član sokolskoga društva, krepke volje za delo m popolnoma zdrav. Otvoritev tečaja bo v ponedeljek »». oktobra 1931 ob 9. mri zjutraj v društveni sobi Lonbljariekeiga Sokola. Naro 1-ni dom. Zdravo! — župno n acetat v o. Pride! JUTRI! Pride! Jutri nastopi zopet nepozabni „LAŽNI FELDMARSAL" JUTRI PREMIERA v Elitnem kinu Matica —lj Ljubljanskim moškim zborom! V soboto zvečer ob 20. uri skupna vaja v pevski dvorani Glasbene Matice Arhivarji naj prineso seboj note: Anton Foerster: »Umrl je može, Zorko Prelovec: *Zad 15. do 21. ure. 536n —li Starešinski društvi »Jadran« in »Triglav« vabita svoje Člane na sestanek, ki ga priredi Zveza naprednih jugosl. akademskih starešin v soboto, dne 17. t m. ob 8. uri zvečer v restavraciji Zvezdi. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo: 2. poročilo ministra dr. Kramerja; 3. slučajnosti. —Ij Darovi za stradajoče radi suše. Pisarna Rdečega križa, \VoIfova ulica, Oraž-nov dom je sprejela sledeče darove za stradajoče: Kunaver Josip 120 Din, Benedikt Poniž 10 Din, dr. Fr. Novak 200 Din, Lojze Lušin 50 Din, neimenovani iz Celja 100 Din. Iskrena hvala plemenitim darovalcem! Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ Douglas Fairbanks v filmu viteštva ŽELEZNA TlASItA Nadaljevanje filma »Trije mušketirji« Ob 4., V28. in 9. uri zvečer Cene 4.— in 6.— Din Znati je treba Včeraj so ljudje na Marijinem trgu vse popoldne posku Sali srečo Četrtek, 15. oktobra. 12.15: Plošče; 13: čas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Drago TJla-ga: Gimnastične vaje; 19: Dr. Anton Ba-jec: Italijanščina: 19.30: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina; 20.30: Pogovor z radioamaterjem; 20.30: Prenos opere iz Budimpešte; 22: Cas in poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 16. oktobra. 11.30: Prof. Šolar: Pravilna izgovarjava slovenščine; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: O vegeterijanski prehrani, gdč. Humekova; 19: Dr. Lovro Sušnik: Francoščina; 19.30: Jože Premrov: Moji vtisi s potovanja po Nemčiji; 20: Sokolska ura; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: Poročila to časovna napoved, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 17. oktobra. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas , plošče; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: B. Horvat: Oblika meje in možnosti kulturnega filma; 19: Ga. Ortbaber: Angleščina; 19.30: Zabavna čtivo; 20: Prof. Namorš: Spoznavanje blaga v špecerijski in manufakturni stroki; 20.30: Koncert muzike Dravske divizijske oblasti; 21: Plošče; 22: Cas in poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ljubljanu, 14. oktobra. Včeraj so se smukali okrog neke stojnice lačni fantiči. Seveda brez slabega namena, prositi si pa tudi niso upali. Končno so iztaknili nekaj odbranega gnilega grozdja ter prav milo poprosili zanj. Veselje je bilo veltiko, ko so ga dobili in so šle po grlu tudi gnile jagode. Toda takoj se je pri teplo uzza bližnjih vogalov še več bosopetnikov in vsak bi rad zobal. — Nič ne pomaga! Zrnati je treba, če nočeš biti lačen; nimam več! jih je zavrnil njih kolovodja. No, zapisati je torej treba, pa najsi je izrekel modro besedo le otrok, ne državnik, ki rešuje zmedo gospodarskih pojmov, težav in kriz. Pri nas pa k sreči gotovo ni nihče drugi lačen (naj le poskusi odpreti usta o tem!) kot tisti fantaliaii. ki jih j videl samo nekdo ter ne smeš verjeti. Zato je tudi vseeno, če šmarno ali ne, kako je treba prijeti vraga za roge. Samo včasih nas obkle strašanska nevoščljivost, ko vidimo, kako gre drugim pšenica v klasje. Ko se je n. pr. postavljal lani pred Ljubljano nepozabni Strohschnerider in potem še drugi junaki, smo pozelemeli od zavisti. Pozneje smo se izšolali skoraj vsi več ali manj za akrobate, nedavno smo postali vsi rokoborci. Pripomniti pa je treba, da se lotimo takšnih velezaslužnin dejanj, odnosno poklicev — vedno prepozno in da nismo prav nič originalni. Vedno zamudimo, smetano pobero drugi in je zaradi tega naša zavist v nekem pogledu res upravičena. Le vkup, le vkup! Marijin trg so letos precej razširUii m pravočasno. Včeraj bi bilo sicer na njem pretesno. Ljudje so drli od vseh strani skupaj kot ob največji nesreči in čim več jih je bilo v gruči, tem manj so razumeli, za kaj gre. — Kaj pa se je zgodilo? so vpraševali prihajajoči v ozadju ter rinili v ospredje. Nihče ni odgovarjal vsak je bil tako zaverovan v dogodek, da siploh ni vedel, kaj se še godi okrog njega. Pod nogami je šumel papir, nastlano je bilo z njim kot na blejskem otoku ali Srnami gori Vendar ni nihče prodajal klobas in za klobase bi se tudi nihče tako ne pulil. Sredi nad gručo je štrlel na nekakšni preklji lepak. »Kupujte srečke!« Nekateri so ga opazili in so mislili, da so zopet Crnogorci pri poslu. Komu bi pa tudi prišlo na misel, * da prodaja še kdo drugi te dni srečke na prostem. Pri nas sicer lahko kupiš pod milim nebom vse kot na orijemtalskih bazarjih, srečk pa še vseeno doslej ni nihče prodajal pod marelo. Toda Crnogorci so bolj zabavali meščane kot prodajali srećke. Znati je treba. — Posodi mi 2 Din! Vse sem že zaigral, zdaj bom pa gotovo dobil 100 Din. srečo imam pri loterijah. V ospredju so ljudje hlastno segali po srečkah v kolo, ki je bilo nabasano s tisoči »srečk«. Slehenr je bil prepričan, da mu je sreča naklonjena ter upal. da bo potegnil srečko vsaj za 100 Din. Nismo taJco zaspani, ne, kot smo na glasu. »Lej. prilika se ti ponudi le jemat od nje ne zamudi!« Tega napisa sicer ni na srečkah, le na obrazih vidiš nekaj takšnega Zdelo pa se je vseeno, da so se očka Vodnik nekoliko zmotili, ne drži. da »sreča te išče, um ti je dan«, oboje je vendar preveč sreee. Govori se. da preživlja Mr*ntc Ca Ho resno krizo (tudi naš). Mi si pa še vseeno !«»Meo privoščimo takšno igTalsko vročico. Pri včerajšnjem žrebanju se je namreč nekaterih ljudi nolastila igralska strast, kakršna se polašča igralcev le v svetovnih igralnicah. Frčali so dinarčki, da je bilo veselje. Pa kaj za to, saj vendar vsaka druga srečka zadene in če si rojen pod srečno zvezdo, lahko zadeneš celo 2 jurja. 2 blažena jurja! In kar tako — 2 dinarčka daš, potem pa potegneš sam, z lastno roko, srečko iz kolesa, na kateri bo najbrž tiskano: Din 2000. Denar ti naštejejo koj na roko! Seveda, kaj takšnega še Ljubljana ni doživela. Ob strani je stal možičetk. Ko je zagledal od daleč kolo. je vprašal: — Ali so tiči notri? Po kaj pa segajo? — Ne, tiči so zunaj — se je oglasil nekdo. Vse popoldne so ljudje poskušali srečo. Zelo zanimivo je opazovati ljudi, ki vanjo verjamejo. Dame, starci, mladina, flegma* tJcni, okrogli meščani, suhi podnajemniki, najnežneje zastopnice nežnega spola — sploh vsi so nameravali zadeti 2000 Din. Le delavci so bili najbolj skeptični. Eden je odgovoril za ose: — Ničesar ne dobiš zastonj! Ce hočeš kaj dobrti, moraš delati, pa še tako dobiš malo! Srečnih je bilo tudi nekaj. Zadeli so po 2, 4 ali 6 Din. Vendar jih je mnogo odhajalo, ki so soglašali v eni misli z možakom, ki jo je tako jedrnato povedal: — Najprej sem mislil, da se je pripetila nesreča, potem sem se prepričati. da ljudje love srečo, no, zdaj pa vem, da se je res pripetila nesreča — namreč meni, izgubil sem nekaj dinarjev. Pomlad — sredi oktobra Toplo je tako, da je letoviška sezona v Dalmaciji oživela in da se letoviščarji kopljejo v morju Ljubljana, 14. oktobra Tako daleč je prišlo, da ne moreš in ne moreš vzdihovati, če bi še tako rad. In kako radi bi vzdihovali! Gola resnica je postala, kar pravi naša stara garda v Zvezdi in drugje, kjer se zbira, da bi vzdihovala, da so se časi postavili povsem na glavo ter se ne moreš več obregniti niti ob vreme. Sploh se dandanes ne moreš spodti-kati nad ničemer. Vremena so se Kranjcem temeljito zjasnila. Sicer je lepo vreme prišlo nekoliko prepozno, toda včasi so dejali, da božji mlini meljejo počasi. Gotovo je tudi Elija precej birokratskega duha. Bodi pa kakor že, v Ljubljani vlada strahovita suša m vsaj to bo zdaj predmet našega tarnanja. Da, vreme je vedno vsega krivo! Vreme ima v oblasti celo svetovno zgodovino, kaj bi ne imelo Ljubljane! Ce bi ne bil takšen preklican mraz svoje dni v Rusiji, bi Napoleon ne nalezel nahoda, kar bi imelo vse drugačne nepregledne posledice. Pri nas pa imamo torej sušo. Vsestransko namreč. Ne le, da se bo kmalu posušilo celo naše znamenito Barje ter so se gospodje z regulacijo ušteli — Barje bi se zdaj itak posušilo brez regulacije — je suša tako strašanska, da smo morali poklicati na pomoč celo Albance in druge brate, da nas vsaj še nekoliko osuše, če nam že ne morejo pomagati drugače. Sicer pa tudi ta stvar ni tako strašna. Pomagati si znamo tudi sami. Zadnje čase smo zopet otvorili nekaj tucatov vinotočev in vinska letina je bila sploh dobra, čemu bi potem ne uživali, kar se nam nudi kar na debelo. Tako je vse v znamenju lepega vremena na najlepši poti. Glavno pa je, da bodo kmalu drugič ozeleneli kostanji, čeprav še staro listje ni odpadlo. Tudi to je znak našega blaženega časa. Torej pomlad se nam je ponudila po vsej sili. Rožice cveto in ptički pojo, da so nas začela boleti srca kakor v maju. Lepšega si res ne moremo niti misliti. Goto, o pa še ip*»5e. Konalne obleke že zračijo in sušijo v mestu po vrtovih, obeta se nam namreč kopalna sezona in, kar je najvažnejše — počitnice. Morda pa je Zalivski tok zopet izpreme-nil svojo smer in nič čudnega bi ne bik), če ni zgrešila naša mati zemlja svoje prave poti. Če se že gode na zemlji takšni nezaslišani čudeži, se lahko marsikaj zgodi tudi z zemljo samo. Nepregledno polje novih problemov se nam odpira tako, da bomo lahko opustili vse drage. Novo podnebje se nam torej obeta in najbrž bodo pod njim usahnile celo rože ierihovske — krize. Ob koncu letošnje sezone je v septembru slabo vreme prepodilo skoraj vse le- toviščarje tudi z Raba. V oktobru je pa nastalo lepo toplo vreme in sezona je deloma zopet oživela. Več Nemcev se je na potovanju po Dalmaciji ustavilo na Rabu. Zdaj je na Rabu okrog 100 letoviščarjev, večinoma Nemcev. Letoviščarji se kopljejo, tako toplo je na solncu, ki pripeka kakor v zgodnjem poletju. Oni, ki se ne kopljejo, se pa navdušeno solnčijo. Za one, ki hočejo imeti na morju mir, je zdaj naravnost idealen čas. Mnogi, ki so bili letos na počitnicah na naši rivijeri, bi bili ostali čez poletje doma, če bi bili vedeli, da bo po sezoni, ko so tudi cene nekoliko zmernejše, tako krasno vreme. Tudi iz Splita poročajo, da imajo izredno toplo vreme. Tako toplin dni v oktobru že dolgo niso imeli. Zt več dni je v Dalmaciji kakor spomladi. Posebno lepa je bila nedelja, ko je hitelo iz Splita staro in mlado na izlete po suhem in po morju. Obala okrog Splita je bila polna domačinov in tujcev, ki so se solnčili in kopali. Najbolj živahno ie bilo seveda na Bačvi-cah, kjer se je kopalo od jutra do večera nad 300 kopalcev. Med njimi je bilo tudi mnogo tujcev, ki so lepega, toplega vremena seveda zelo veseli, saj bi morali doma najbrž nositi že suknje. Na splošno željo podaljšano! Danes nepreklicno zadnjikrat divna E. KALMAN0VA opereta čarobnih melodij V glavni vlogi primadona iz »Theater an der Wien« Anny Ahlers Harry Halm Ernst Verebes, Szoke Szakall, Krasno dopolnilo! Abonma predstava 3 Predstave ob 4., »48. in 9. V, uri zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Stran 4 »SLOVENS K T N A R 0 D«, dne 14. oktobra 1931 Stev. 233 J£mile Gaboriaui 59 velemesta Roman Novo Paulovo stanovanje je bilo na rue Montmartre. skoraj na vogalu rue Joquelet. Stanovanje je bilo v tretjem nadstropju in obstojalo je rz majhne predsobe, dveh lepih sob in dokaj velike toaletne sobice. Ena soba je bila spalnica, druga je bila pa opremljena kot kabinet s klavirjem pri oknu. Pohištvo, zastori, oboji, drobnarije, vse je bik> snažno, nič ni bilo novega. Nekaj je Paula presenetilo. To stanovanje, ki je bilo baje najeto zanj in opremljeno šele tri dni, menda ni bilo prazno. Človek bi prisegel, da je najemnik pravkar nekam odšel in da se mora vsak hip vrniti. Pod posteljo so ležale rabljene krpe; ogsnj v peči še ni bil ugasnil. V peči so ležali ostanki cigar. Na pisalni mizi v salonu je opazil Paul list svežega papirja, kjer je bld napisan začetek nekakšne popevke. Občutek prisotnosti nekoga je bil tako močan, da je Paul nehote vzkliknil: — Gospod, to stanovanje vendar ni prazno, tu nekdo stanuje! — Da, vi stanujete tu, prijatelj. — Zdaj morda res, ker ste vse kupih, toda najemnik, ki je vam prodal svoje pohištvo, je prav kar odšel. Dobrodušni Tantaine ga je začudeno pogledal. — Že leto dni ste edini gospodar tega pohištva. — j s dejal. — Kaj ne poznate svojega pohištva? Paul je kar zazijai od presenečenja. — Kaj se pa šalite? — je dejal kar tja v en dan. _ Še svoj živ dan nisem bil tako ■resen. Že Isto dni stanujete tu. Ali ho-č?t imeti dokaz? Takoj ga dobite. Odšel je na stopnišče in zaklical na ves glas v vežo: _ Mamica Brigotova!... Hej!... Pridite gori! Potem se je vrnH k Paulu in pripomnil v pojasnilo: _To je hišnica te hiše, boste videli. — Dobsr dan, mamica, — jo je pozdravil sodni eksekutor, čim je prisopihala po stopnicah; — poklical sem vas, da vas nekaj vprasam. — Kar izvolite, gospod Tantaine. Starec je pokazal na Paula, rekoč: — Ali poznate tegale gospoda? — Kako bi ga ne poznala, saj je r-aš najemnik! — Kako mu je ime? — PauL — Tako kratko ime? — Seveda. Pa mu vendar ne boste očitali, da ni poznal ne očeta, ne matere? — Njegov poklic? — Umetnik vendar! Poučuje klavir, pesnikuje in prepisuje note. — Koliko zasluži? — Ah, tega vam ne morem povedati. Mislim pa, da ima tri ali štiri sto frankov mesečnih dohodkov. — In to mu zadostuje? — Seveda. Saj je tako varčen, tako pameten! Če bi imela hčerko, bi bila vesela, če bi mu bila v tem pogledu podobna. In kako marljiv in snažen je! Iz žepa je privlekla tabatijero, potegnila pošten ščipec tobaka v nosnici in pripomnila: — In čeden fant je, da bi ga šment! Strokovnjaška sodba debele hišnice je očeta Tantaina zabavala. Vendar je pa nadaljeval: — Če ste tako dobro informirani, morete poznati gospoda Paula že dolgo. — Seveda, ob prihodnjem terminu bo že pet četrtletij, od kar se je preselil k nam in od takrat mu vsak dan strežem ... — Ali veste, kje je stanoval poprej? — Seveda, ker sem se tam informirala o njem. Stanoval je na rue Jacob, na drugi strani vode. Veste, tam so ga celo pomilovali; toda moral je stanovati bliže svojega dela v knjižnici. — To mi zadostuje, mamica Brigotova, — je zajezil Tantaine njeno zgovornost. — Pustite naju z gospođom sama. To čudovito presenetljivo zasliševanje je poslušal Paul z osuplim obratom človeka, ki se otipava, da se prepriča, ali spi ali bedi. Oče Tantaine je skrbno zaklenil za hišnico vrata, potem se je pa vrnil smeje k Paulu. — No, kaj porečete na to? — ga je vprašal. Paul je rabil dobri dve minuti, da je prišel do sape. Spomnil se je, kaj mu je dr. Hortebize zadnje dni večkrat priporočal: Bodite pripravljeni na i'/redne dogodke, ne čudite se ničemur. — Zdi se mi, da ste to žensko naučili, kako naj govori, — je dejal zamišljeno. Razočarani obraz starega sodnega eksekutorja je pričal, da Tantaine takega odgovora ni pričakoval. — Vražja strela! — je pripomnil ironično, — če je to vse, kar ste razumeli, se pa ne bova tako kmalu domenila. Toda ta ironija je zadela Paulovo občutljivost v živo. — Pardon! Saj razumem, da je ta prizor samo uvod in da mora slediti roman. Reformirajmo glavo in ude Dunajski pravnik* proti okostenelosti pravnih norm na polju bračnega prava Na nedavnem kongresu za prouče* vanje seksualnih problemov na Du* naju je predaval sodni svetnik dr. A. Bachrach o reviziji bračnega prava. V svetovni enotni bračni zakonodaji je najvažnejša točka ločitev, na katero bi ne smeli gledati z moralnim ogorče« njem. Nesocijalna zakonodaja vidi tu princip krivde, kakor da bi moglo iti za zločin, če se dva človeka ne razu» meta. V tem pogledu se podedujejo zakoni kakor bolezen, pravica človeka je tu zamolčana. Kjer ni krivde, ni lo* čitve. Težko je priči dokazati telesno, še težje pa duševno nezvestobo. Mno* go spornega se je že napisalo v tem kočljivem vprašanju. Mnogi raziskovalci se strinjajo v naziranju, da so sedaj veljavni para* grafi o odpravi telesnega plodu ab» surdni. Predavanje dr. Bachracha je po* vedalo mnogo novega o nemoralnosti, nevarnostih in nezmiselnosti teh dra* koničnih odredb. Vse obljube o regu* liranju porodov in smotrenem gospo« darjenju z ljudmi so ostale prazno be* sedičenje. V tem pogledu je storila velik korak naprej samo Rusija, kjer je odprava telesnega plodu pod goto* vimi pogoji s nosebnim zakonom do* voljena in sicer tako, da se mora obr* niti noseča ženska na državnega zdravnika, ki je za to delo plačan od države. Evropa pa še vedno tava v te* mi, reformira povsod, samo v glavi in v udih ne. Imamo prepoved oglašati omejevalna sredstva, prepoved pose* gati v tok nastajajočega življenja. Ce bi bila svetovna gospodarska kriza še mnogo hujša, tuberkuloza še mnogo bolj razširjena, umobolnice še bolj natrpane, življenjski nivo poedin* cev še mnogo nižji, ko bi bilo še mno* go več brezposelnih in ko bi ljudje za* radi nadprodukcije ljudi kar umirali od lakote po cestah, bi stare pravne norme vseeno ostale v veljavi, regula* cija porodov bi bila kažnjiva, z njo pa tudi mož, žena in pomočnik. Ko pa pride navzlic temu, kljub težkim kaznim, iz socijalnih, higijenskih, te* lesnih ali duševnih razlogov do odpra* ve telesnega plodu, kar se izvrši tajno in konča često z boleznijo, če že ne s smrtjo, je zakon zadovoljen in kaznu* je prepovedano poseganje v brezgla* vo razmnoževanje. Stotisoči zdravih žen se morajo žrtvovati vsako leto, da ima zakon upravičenost, dokazano na 10 ali 20 pomembnih primerih. Ne glede na pravico do lastnega telesa in na ozdravljenje človeškega pokolenja potom evgenične izbire bi morala biti socijalna indikacija mero* dajna, količina žrtvovana kakovosti, ne smeli bi kaznovati, temveč poma* gati, ne uničevati, temveč graditi, proti možnosti roditi bi morala imeti svojo pravico, možnost ohraniti plod. Zakonodaja, ki omogoča sprejem v porodnišnico ali podelite^ podpore porodnicam še ni s tem socijalna, kaj= ti pravica deteta je tudi v dolžnosti nadaljne vzgoje, ne samo poroda. Če država in družba tu ne moreta poma* gati gospodarsko, bi tudi ne smela imeti pravice biti sodnik nad mater« nim telesom ter odločati o biti ali ne* biti plodu, tem manj, ker samomor ni kažnjiv. Moralnost in krivda še vse preveč strašita v današnji prosvitljeni dobi m temu strašilu je posvetil du= najski kongres pošteno v obraz. Kolumb je bil Italijan? Po dolgem prizadevanju se je posrečilo italijanskemu učenjaku prof. Francescu Crettiju najti v starih španskih in italijanskih arhivih dokumente, iz katerih je jasno razvidno, da je bil Kolumb Italijan. Pri odkritjih prof. Crettija gre zlasti za admiralsko diplomo za Indijo, ki sta jo podelila Kolumbu Ferdinand in Izabela španska ter za patent, s katerim je bilo Kolumbu po povratku iz Amerike podeljeno pravo grba, ki je bilo pozneje izpremenjeno v popolno pravico posluževati se grba. Original admiralske diplome, ki ga je iskal prof. Cretti skoraj vse svoje življenje, je bil najden v arhivu muzeja v Sevilli. To je kratek dokument, ki se je tako dobro ohranil, da ga ni težko prečitati. Pristnost diplome potrjuje pečat španskega vladarja. Prof. Cretti trdi, da je iz besedila te listine razvidno, da Kolumb ni bil Španec. Listina je bila izdana 1492. Večjega pomena je dokument iz 1. 1493, v katerem so podrobno opisane svečanosti in odlikovanja, ki jih je bil deležen Kolumb po povratku iz Indije. Na listini so tudi podatki o grbu, ki sta ga podelila Kolumbu Ferdinand in Izabela. Posebno važna je okolnost, da je četrtina grba prazna. Prof. Cretti vidi v tem dokaz, da je moral veljati Kolumb na Španskem za tuj- ca in da španska kraljevska dvojica ni mogla grba docela izpolniti, ker ni imela podatkov o Kolumbovem rojstnem kraju. Zato je pustila četrtino grba prazno in prepustila Kolumbu samemu, da jo dopolni s primernim simbolom. Revolucija v Chile V avgustu sfa prispela iz sovjetske Rusije v Chile dva agenta. In že 1. sep* tembra se je uprla posadka nekaterih čilenskih bojnih ladij. Mornarji so are* tirali častnike in se polastili ladij. Po* sadka je izdala proglas; da ne prizna* va vlade, ki mora v 48 urah odstopiti. 3. septembra se je priključila uporni* kom še posadka ostalih 15 bojnih Ia* dij in mornarji so z revolverji v rokah pognali častnike na suho. Ta čas je začela komunistična stranka v provin» ci Santiago energično propagando. In vlada je bila prisiljena proglasiti ob* sedno stanje. 5. septembra je vlada odklonila po« goje upornikov in jih pozvala, naj se udajo. Ta čas se je pa uprla tudi po* sadka nekaterih trdnjav, železničarji so proglasili stavko na vseh koncih ln krajih so začele pokati puške in tujci so bili prisiljeni ustanavljati legije, da zavarujejo svoje življenje in imetje. Istega dne so bombardirala vladna le* tala upornike v trdnjavi Punta Lara. Bombe so ubile 500 ljudi. Potem »o letala bombardirala bojne ladje z upor* niško posadko in nekaj jih je bilo ta« ko poškodovanih, da se je morala po* sadka udati. Vlada je ponovno pozva* la upornike, naj se udajo. Začeli so iskati boljševiška agenta, ki ju pa niso mogli najti. 6. septembra so bombardirala vladna letala pristanišče Coquimbo, kjer so imeli uporniki glavni sedež. Mnogo križark so bombe zadele in posadka se je udala. Najdelj se je držala križar* ka »Almirante Latorre«, na kateri je bil štab upornikov. Končno so zadele bombe tudi to križarko in posadka je spoznala, da se ne more več braniti. Na krovu je sledil kratek proces in že so vrgli v morje dvoje trupel. Bila sta boljševiška agenta, ki so ju uporniki sami obsodili na smrt. Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje, odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« grenčica pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. - - Dotrpel je svojo dolgoletno bolezen danes dopoldne v Leonišču, gospod FRANCE OGRIN družabnik tvrdke A. Goreč d« z o. z« in mehanički mojster Ljubeč soprog, skrben oče, človek zlatega srca, nas je zapustil. Pokopali ga bomo iz mrtvašnice v Leonišču v četrtek dne 15. oktobra ob ^ 17. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Ohranite mu prijazen spomin, njemu pa naj bo po trudapolnem življenju lahka zemlja! V LJubljani, dne 13. oktobra 1931. Dušan Ogrin, sin. Malči Ogrinova, soproga. Obfcina Ljubljana Mestni pogreba! ta rod PAVLA RIEDEL in EVGEN VITEZ PL. GAREBOLDI naznanjata tužno vest o smrti njiju ljubljene matere, oziroma tašče, stare matere in prababice, gospe Pavline pL Gariboldi roj. Schaf Ser ki je 13. t. m. previđena s sv. zakramenti za mrurajoče, po mukapol-nem trpljenju mirno preminula. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek dne 15. t. m. ob % 11. uri dopoldne iz hiše žalosti, Dalmatinova ulica št. 2, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Venci se na željo pokojne hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 13. oktobra 1931. L. Mikuš Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo zaloge ■ x-^:ov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. Otvoritveno naznanilo vinotoča in delikatese Naznanjam, da bom otvori) v četrtek dne 15. t. m. vin o toč m delikateso na DUNAJSKI CESTI št. 34 (vis-a-vis) trgovine Pollak. Točil bom pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina po zmernih cenah. Vsak dan sveže zagrebško pivo. Za obilen poset se prirjoroča Viktor Sede] >%MLa\i o£fast< Vsaka beseda SO Sa odgovor znamko t Plača se lahko tudi 9 • Na vprašanja brez znamka mm Mafmanfti op\laa IMu ENOSOBNO STANOVANJE kuhinje in pritiklin oddam odraslim s 1. novembrom. — Zelena jama, Tovarniška ulica 21. BELE ANGORA MAČKE mlade poceni naprodaj v gradu Fala pri Mariboru, 2838 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. Odstrel 1 jelena in druge divjačine oddam v Kokri. Obrniti se na: Dr. Benkoviča, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. 2843 ŽIMO za modroce .3 najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg štev. 2 FRIZERKO prvovrstno specialistko v vodni in trajni ondulaciji, čvrsto on-dulerko in manikirko, v stalno službo sprejme takoj ali po dogovoru Kiralv Josip, frizer, Murska Sobota. V ponudbi je navesti tudi plačilne pogoje. 2837 POZOR! Zima se bliža! Peči na žaganje izdeluje v vseh velikostih po najnižji ceni — IVAN ZORKO, Glince, Cesta H/6 pri Ljubljani. Pohištveno mizarstvo ANTON BIZOVIĆAR, Glince Gesta ELI pri Ljubljani (postajališče cestne železnice) S—4 PLETILJE dobro izurjene, kakor tudi pletilca, samostojnega delavca na Jaquard in intarsijskem stroju, ki zna tudi majhne re-parature sam izvrševati, sprejmemo. Ponudbe naravnost na: S. Weinberger, Karlovac. 2836 la koruzno moko za žgance, vedno svežo, dobite pri tvrdki A. M. Zorman LJubljana, Start trg št 32 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. »KURIVO« LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 Trajno ondulacifo na najmodernejšem aparatu, garantiran uspeh, ter barvanje las — izvršuje damski salon „POLANC" Ljubljana, Kopitarjeva nI« 1 OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 16 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega m modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO! Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče aH modro obrobljeni Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, mille itd. Novi vzorci, čisti tisk, dobro blago. Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. »Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—^ VHakuCatutni paph i/tedaja uptut/a ,£CovenA&ega Tlatodu, 1000 Din plačam ako Vam »Radio Balzam« ne odstrani v treh dneh kurjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. — Na velesejmu paviljon H 260/2 (znotraj) bo nad 100 zahvalnih pisem vsakomur na ogled. — Po pošti pošiljam: 1 lonček za Din 10.-(predplačilo) na povzetje Din 18.—; dva Din 28.—, trije Din 38.—. — V inozemstvo več poštnina. R. COTIČ, LJUBLJANA VII, Kamniška 10 a (Janševa) Urejuje Josip Zupančič, n Za >Narodno tiskarno« Fran Jeser&ek. — Za upravo la tnseratm del Usta; Oton Cbristof, — Val v Ljubljani.