DNEVNIK ^jun« piacana v gotovim QP 1» *bb Dostale 1 gruppo “ ’.a6D3 O O lir Leto XVII. - Št. 290 (5064) TRST, četrtek 7. decembra 1961 Tudi včeraj so bili v Elisabethvillu srditi boji Prevozna letala ZDA poveljstvu OZN v za vojaške operacije proti Combeju Letala OZN so bombardirala oporišča Čombejevih letal - Posebno odposlanstvo U Tantovega svetovalca Gardinerja v Leopoldvillu - Norveški častnik potrjuje resničnost obtožb, ki jih je izrekel 0’Brien , ELISABETHVILLE, 6. — Danes zjutraj so se v Elisa-Hhviiiu vneli novi boji med četami OZN in čombeje-«ni vojaki. S katanške strani so sporočili, da so dolu ojačenja. Toda tudi poveljstvo OZN je dobilo no-* ojačenja. Preteklo noč je prišlo v Elisabethville 1)0 švedskih vojakov. iPrvih jutranjih urah so ----------------- bejevi vojaki obstreljeni letalo OZN, ki je letelo n* Elisabethvillom. Davi j® neko Combejevo letalo V^rglo tri bombe na letali-ki pa niso povzročile j odgovor na ta napad so Pu v°iaška letala v sklo- iev bombardirala Combe- t ? letala v Kolweziju in ^otvilln. Poveljnik švedske ■ skupine v Kongu je Potni Padi ieJe izjavil, da so bili na-uspešni. »./fdstavnik OZN je nocoj \rotn'!u,Pre.)udicirala reaitev 0 lisp-L "emčiji. Dodal ie' da »h ort slehernemu zrahlja- ^oh med Berlinom in Nemčijo in je dejal, !■ Srž ne more postati tretjin, Wva na nemškem ozem- tj- * netita ZUnanit minister von Sndt ie polemiziral z tli- 0ab ki je poudaril po-Hf^i-^ljske geste Zahod. Ev* ie do narodov Vzhod-S®. p Pe' ki mejijo z Nem-< HP5,ei}tapo je dejal, da tu-Wih belijo vzpostavitev Mi, j odnosov s svojimi so-k''iško l° velia predvsem za u fSlni’ katere imamo vsi i ,reh d?lg». «Vprašati pa se psli*' Pripomnil Brenta-,W.« to najbolj primeren i da bi izrazili prija- r dn cs,tVa’ ki >ih vsi B°ii" « , ^^Ijske. Ne pozabimo, 'udi Poljska, prav tako j? bau ale države varšavske-i odobrila postavitev t Udi zidu» v Berlinu.« * vrV°ditelj liberalne sku-il^Hih i® zavrnil idejo . t>H* Pogajanj o Berlinu MikiJdejstva, da ni mogoče 1 6šan° ločit, berlinskega 1*1 je Ja pd nemškega«. Do-, liberalna stranka ne v ‘ nAu take rešitve, kakor ?V»l.ne druge, ki bi «še /Mar? razdelitev Nemčije«, u Pa je potrebo začet- j Vid^ovorov z Moskvo, da gtljo au je moč ublažiti se. ih ihnJPPdnEirodno napetost. fjOrplj 5®3u liberalcev bodo •tl v pbiti prihodnji razgovo-e,r'inu pripravljalnega to aia C listini PrtPrevn na širša IS Vpjt? za rešitev nemške-«v»!ania in tudi vpraša-!\ Pa Pske varnosti. Med-i ahsV'Je treba okrepiti šti-nii ..J;,1 statut in s tem se-‘ti’1 olff,Vni .Položaj, kj izha-i i*ih sTjPacije. Eden najvaž- 'i viet«l.otrov Pri pogajenjib LC'k° zvezo bi moral bi-u?» svobod dj!°rja n^an°m iz svobodnega pro-enega drugega, in torej l°tia zidu, ki loči oba 1- št ^•rti-žS Y°jske’ -3e z?: 'S*' da župan' Brandt V*’' na- nasprotuje zahtevi a' se zahodnonemška , -titt. Pie®ai z atomskim o-iti°dal nase oborožene sile, ^r&k ' ne potrebuje- esu orožja in potreb- semo na zaveznike in da ne verjamemo, da bi reagirali z vsemi sredstvi v primeru potrebe in za obrambo skupnih življenjskih interesov.« Bivši zunanji minister von Brentano je v glavnem ponovil, kar je že izjavil Adenauer, t. j., da morajo oborožene sile NATO «imeti enako oborožitev kakor sile potencianega sovražnika«. Trdil je, da bonn-ska vlada ni nikoli zahtevala, naj bi zahodnonemška vojska v lastnem imenu imela atomsko orožje. Predsednik liberalne stranke Mende je izjavil, da se mora obrambna politika vlade prilagoditi zahtevam politično-geografskega položaja Zahodne Nemčije in bit; v skladu «z napredkom vojaške tehnike na vseh sektorjih«. V nasprotju s pričakovanjem je bila debata danes zaključena. Zadnji je govoril Ollenhauer, ki je obsodil vlado, ker ni sodelovala v debati. LONDON 6. — Bivši predsednik angleške vlade Attlee je hudo zbolel. Odpeljali so ga v bolnišnico v bližini Londona. Popoldne so zdravniki izjavili, da je Attleejevo stanje še vedno resno. Attlee boleha na želodcu. okoli poldne se je streljanje nadaljevalo. Medtem so javili iz Leopoldvilla, da so a-meriška prevozna letala uvedla letalski most za prevažanje čet in materiala za okrepitev sil OZN v Elisabethvillu. Davi je odpotovalo iz Leopoldvilla šest velikih letal • Globemaster* z irskimi četami in s težkim vojnim materialom. Ameriško letalstvo je prvikrat dalo na razpolago svoja letala za vojaške operacije OZN v Kongu. V Wash-ingtonu je ameriški državni departma sporočil, da je ameriška vlada dala na razpolago Združenim narodom v Kongu 21 prevoznih letal za vse potrebe pri operacijah proti Combejevim četam. Do sedaj ni še znano število žrtev med spopadi. Ravnatelj bolnišnice v Elisabethvillu je izjavil, da so v tej bolnišnici med mrtvimi štirje Evropejci in od teh je en Italijan. Nič pa ni znano o šestnajstih vojakih OZN, ki so jih Čombejevi žandarji ujeli v noči od sobote na nedeljo. Domnevajo, da so še vedno zaprti v taborišču Čombejevih žandarjev. Combejev notranji minister Munongo je danes pozival po radiu prebivalstvo, naj se bori proti četam OZN. «Prišel je trenutek, je dejal, ko se morate braniti z nohti in z zobmi, tudi če bo bitka trajala deset let*. Iz New Yorka ie danes odpotoval v Leopoldville svetovalec glavnega tajnika OZN za operacije v Kongu Robert Gardiner. U Tant mu je poveril posebno odposlanstvo v Leopoldvillu, kjer se bo Gardiner ustavil petnajst dni. R. Gardiner je večkrat posredoval v Kongu tudi po nalogu Hammarskjoelda. Norveški častnik Bjorne Eg-ge, ki je služil v Katangi kot poveljnik varnostnih sil OZN, nedavno pa je vodil preiskavo o smrti glavnega tajnika OZN Hammarskjoelda, je v Oslu izjavil, da se strinja s kritiko, ki jo je 0’Brien izrekel proti nekaterim državam. Dodal je, da ne misli izrecno omeniti nobene države po i-menu, in je nadaljeval: »Vendar pa je očitno, da so nekatere države vodile dvolično politiko. V OZN so namreč podpirale resolucije, ki so podlaga za dejavnost OZN v Kongu, toda hkrati se niso potrudile, da bi izvajale tako politiko do lastnih državljanov, ki živijo v Katangi. Vse to je bilo v veliko škodo Združenim narodom*. ♦ Vzrok sedanjega položaja v Katangi je treba iskati v akciji majhnega števila zakrknjenih kolonov evropskega porekla, ki pa so se rodili v Katangi in ki ne priznavajo druge dežele razen tiste, v kateri so se rodili. Ti zakrknjeni belci s fašistično miselnostjo, je dodal Bjorne, predstavljajo velike finančne interese in imajo v rokah katanško slamnato vlado. Domačini v Katangi pa so na splošno mirno ljudstvo in ne gojijo posebnih sovražnih čustev do OZN*, je zaključil Bjorne. Brazilija odklonila vizum PARIZ, 6. — Combe je nocoj odpotoval z letalom v Brazzaville. Do sedaj pa še ni znano, kako bo mogel priti v Elisabethville, ker je tamkajšnje letališče pod nadzorstvom OZN. Njegovo potovanje v Brazilijo je odpadlo, ker mu je brazilsko zunanje ministrstvo odklonilo vstopni vizum. V Parizu je Combe izjavil časnikarjem, da je Francija ena od zahodnih držav, ki bi lahiko rešila spor v Kongu, «zaradi vpliva, ki ga lahko i-ma na afriške države francoskega jezika«. Combe je ponovil, da med njegovimi vojaki ni nobenega plačanca. Nadaljeval je; «Ne razumem ameriškega stališča. Milijoni dolarjev, ki jih ZQA dajejo za vzdrževanje OZN ne pomagajo, da bi se katanško vprašanje rešilo. Nasprotno, mislim, da inetrvencija OZN zadevo lahko samo zaplete. Nagibam se tudi k mnenju, da hoče morda ameriška vlada na škodo Katange dati koncesijo Sovjetom.* Trdil je celo, da so «v ameriškem državnem departmaju tudi komunisti«. Popoldne je Combe sporočil, da sta zunanji in notranji minister poslala v njegovem imenu poziv vsem afri- generalu de Gaullu, kraljici Elizabeti, predsednikoma Ken-nedyju in Gronchiju, kanclerju Adenauerju, predsedniku Salazarju, generalu Francu, južnoafriškemu predsedniku Vervvoerdu in ministrskemu predsedniku Rodezije in Nja-se Welenskemu. Poziv se glasi: ((Katanška vlada vas opozarja na sklep ameriškega državnega departmaja, ki daje na razpolago OZN letalske sile za bombardiranje mirnega" katanškega prebivalstva. Spričo takega stanja, ki bo imelo hude posledice, zahtevamo vaše posredovanje, da se prepreči tak pokol. Katanška vlada ponovno poudarja v imenu katanškega ljudstva svojo odločitev, da se do smrti upira nečloveškemu napadu sil O-(ZN, ki delujejo ob sodelovanju ameriške vojske.« Kritičen govor A. Novelle na V. kongresu SSZ v Moskvi Akcijska enotnost SSZ mora upoštevati različnost pogojev v posameznih državah V kritiki Sailiantovih postavk je Novella poudaril zlasti, da morajo biti sindikalna gibanja v kapitalističnih deželah neodvisna od političnih strank - Izjavil je še, da so kritike sindikalnih voditeljev izven SSZ brezkoristne in tudi škodljive MOSKVA, 6. — Agostino Novella, generalni tajnik CGlL in predsednik Svetovne sindikalne zveze je — kot je bilo napovedano in z velikim zanimanjem pričakovano — govoril danes popoldne na V. kongresu SSZ, ki zaseda v novi kremeljski kongresni dvorani. Govoril je v svojstvu gen. tajnika CGIL in najprej po. udaril, da je prišlo v Italiji do zelo obširne razprave o delovnem programu SSZ, pri čemer so sodelovale vse struje, ki sestavljajo CGIL. Na podlagi te razprave so bile sestavljene kritične pripombe o nekaterih važnih dosegli narodi pri odpravi kolonializma«. Strinjal se je tudi s Saillantovo oceno razvoja borb v Italiji. Nato je Novella o teh borbah obširno govoril in poudaril predvsem vsedržavno politično stavko v juliju 1960, ki jo je proglasila CGIL sama in ki je onemogočila odkrit fašistični poskus nekaterih točkah programskega načr- sjjUp;n italijanske buržoazije. ta in poročila generalnega tajnika SSZ, Saillanta. Novella je zlasti podčrtal tiste točke, glede katerih se italijanska delegacija strinja tako v programu kakor tudi v Sail-lantovem poročilu. Strinjal se je zlasti, da so »zgodovinsko važni uspehi, ki jih je doseglo delavstvo v socialističnih deželah, kakor tudi smele perspektive izgradnje komunizma v ZSSR. ter zmage, ki so jih «Kljub tem uspehom — je nadaljeval Novella — pa mi še nismo zadovoljni. Samokritika in spodbujanje na kritiko delavcev je za nas življenjsko važno sredstvo za izvajanje prihodnjih nalog. Oboje nam je omogočilo, da smo uspešno prebrodili mrtvilo v borbah v letu 1950 in 1955.» V nadaljevanju je Novella govoril o važnosti nalog, ki jih mora CGIL opraviti, zlasti š(kim državnim poglavarjem imuni ........................................................ m Povišanje progresivnega davka na dohodke nad 3 milijone Vlada sprejela zakon med moškim in ženskim delom v industriji Ministrski svet odobril povišanje prejemkov nekaterih kategorij državnih nameščencev - Zakon o ratifikaciji sporazuma med Italijo in FLRJ glede vrnitve kulturnih dobrin - Zbornica odobrila zakon o gradbenih zemljiščih (Od našega dopisnika) RIM, 6. — Na današnji seji je vlada sklenila povišati prejemke nekaterim kategorijam državnih nameščencev; povišanje gre od najmanj 10.000 lir na mesec (od 1. januarja 1962 dalje) za vajence, do 63.000 lir za generalne direktorje. To povišanje bo bremenilo državno blagajno za nad 30 milijard lir. Za gradnjo šolskih poslopij, okrepitev univerz in za ustanovitev novih šol je ministrski svet odobril izdatek v višini okrog 100 milijard lir v okviru 10-letnega načrta za razvoj šolstva. Med drugim bodo s temi sredstvi namestili 100 novih rednih univerzitetnih profesorjev in 450 asistentov. Na predlog ministra za delo Sulla je ministrski svet o-dobril osnutek odloka, ki vsebuje določbe o enakih plačah za moško in žensko delovno silo v industriji. Na predlog zunanjega ministra Segnija pa so med drugim odobrili tudi zakonski osnutek o ratifikaciji in uveljavljenju sporazuma med Italijo in Jugoslavijo glede vrnitve kulturnih dobrin, skladno z obveznostmi, ki jih je Italija prevzela z mirovno pogodbo, in zakonski osnutek o ratifikaciji in uveljavljenju konvencije št. 111 mednarodne organizacije dela, ki uveljavlja načelo, da je treba odpraviti vsakršno diskriminacijo (rasno, spolno, versko, politično, razredno), ki bi mogla kršiti enakopravnost na področju zaposlitve in izvrševanja poklica. Na predlog finančnega ministra so odobrili zakonski osnutek, ki vsebuje določbe o progresivnem povišanju davka na dohodek. S tem bodo prizadeti letni dohodki nad 3 milijone lir, in sicer: davek na dohodke iz kategorije A so zvišali na 26 odst., iz kategorije B pa od 10 milijonov navzgor, na 22 odst.; od 50 milijonov navzgor, na 23 odst.; od 100 milijonov, na 24 odst. itd.; pri dohodkih nad 500 milijonov letno pa si bo država pridržala 65 odst. Končno so odobrili osnutek odloka, ki vsebuje določbe za odpravo občinske trošarine na iiiaiiiiiiiiiiHiiiiiaiiiiiiiiiiHiiiaiiimiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimimiiimtfiiiiHmiiiiiimii Vedno nove pobude v Franciji za skupen nastop proti fašizmu Včeraj so bile v Parizu velike demonstracije v okviru dneva anti/ašizma - Bombni atentat ultrasov na časopis «France Soir» PARIZ, 6. — Danes je v okviru dneva antifašizma na tisoče ljudi manifestiralo po pariških ulicah. Vzklikali so proti teroristični organizaciji OAS in proti fašizmu. Policija je močno zastražila vse strateške točke. Vedno bolj se širj protestno gibanje proti delovanju OAS. Pri današnjih manifestacijah so sodelovale številne organizacije. Številne osebnosti so ustanovile «Zvezo protifašističnega zbiranja«. Med ustanovitelji je tudi Jean Paul Sartre. Namen zveze je, združiti antifašistične odbore in delovati za ustanovitev novih takih odborov, ki naj se ustanavljajo ne glede na politično prepričanje in ki naj jih druži borba proti vsem oblikam fašistične nevarnosti in borba za eliminacijo OAS, za mir v Alžiriji ob solidarnosti z alžirskim ljudstvom. Mnogo razburjenja je povzročila danes popoldne močna eksplozija v poslopju, kjer imajo sedež uradi in tiskarna pariškega dnevnika «France-Soir«, ki je najbolj razširjen francoski list (milijon in tri sto tisoč izvodov). Eksplozija plastičnega naboja je ranila dve osebi in povzročila veliko škodo. Ranjeni sta bili dve sodelavki časopisa. Eno od teh so odpeljali v bolnišnico. Ravnatelj lista Pierre Laza-reff in številni sodelavci so v zadnjem času dobili več grozilnih pisem od OAS. Časopis je vedno obsojal delovanje ultrasov in je poudarjal potrebo pogajanj z Alžirci. Preteklo noč je tudi v Nici eksplodiralo pet plastičnih nabojev, ki so povzročili veliko škodo. Podobne atentate so ul-trasi 'izvršili tudi v Lille. V Alžiru pa so izvršili štirinajst atentatov, pri čemer je bilo ubitih šest Alžircev in petnajst ranjenih. Iz zapora v Boni je zbežalo 16 ultrasov, ki so jih bil) aretirali prejšnji teden. vino s 1. januarjem 1962. Obrambni minister Andreotti je poročal o svojem obisku v Kongu v zvezi z umorom 13 italijanskih letalcev v Kin-duju, ministrski svet pa je poveril Codacci Pisanelliju nalogo, da odgovori na resolucijo, ki so jo misovski poslanci predložili o tem vprašanju v parlamentu. Poslanska zbornica je odobrila z 244 glasovi (182 poslancev je glasovalo proti) vladni osnutek o povišanju davka za občinske podporne ustanove v korist države, nato- pa je nadaljevala z razpravo o načrtu za regulacijo rek, da bi preprečili periodične poplave. Na popoldanskem zasedanju pa so nadaljevali z razpravo o naslednjih členih vladnega zakonskega osnutka o gradbenih zemljiščih (prvih deset členov so odobrili na včerajšnjem zasedanju). Na zasedanju centralnega odbora komunistične mladine se je danes nadaljevala diskusija o poročilu, ki ga je tajnik Serri podal včeraj o poteku 22. kongresa KP SZ. Gabriele je poudaril potrebo po nadaljevanju temeljite kritike, ♦ ki je v letu 1956 delno zastala*; odobril je dokument tajništva KPI, pripomnil pa je, da »obstajajo v delavskem gibanju stališča, ki odklanjajo nujno ponovno proučitev pretekle politike delavskega gibanja in njegovih napak; potrebno je diskutirati odkrito o nesoglasjih znotraj mednarodnega delavskega gibanja in dati manj empirično sistematizacijo italijanski poti v socializem*. Sabattini je podčrtal, da je danes «največja nevarnost dogmatizem*. Tržačan Perini pa je predlagal javno diskusijo o nesoglasjih med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti. Minniti je zatrjeval, da mora »enotnost zrasti iz primerjave med različnimi stališči; večine in manjšin ni smatrati za občeveljav no zdravilo v procesu demokratične obnove, ampak le za ukrep v luči vedno širše udeležbe množic pri oblikovanju politične linije*. Tednik KPI »Vie nuove* objavlja v številki tega tedna vrsto intervjujev z nekaterimi vidnejšimi političnimi o-sebnostmi v zvezi s političnim dokumentom, ki »a je tajništvo KPI objavilo glede 22 kongresa KP SZ. Tako pravi n. pr. Basso, da ga v sedanji diskusiji v KPI zanimata predvsem dve točki, namreč avtonomija KPI znotraj mednarodnega komunističnega gibanja in demokracija znotraj stranke, ker je »pozitivna rešitev teh dveh vprašanj povezana z možnostjo dejanske izbire nacionalne in demokratične poti v so cializem*. A. P. UIII1lllllllllll,llllllllllMltlll!lllimillllllMllimitlllllll1IIIHIIIItlllllMlllMMIIIIItllllMIIIIIM1MI1llll,llllllllll1lllllllllllllllllll(1l1llill(lltllllMMIIIIIIM Zasedanje vrhovnega sovjeta ZSSR Povečani izdatki za obrambo v SZ „Kennedyjev intervju je dober" AGOSTINO NOVELLA Tako je včeraj izjavil Hroščev novinarjem in povedal, da se bo na poljski meji verjetno sestal z Comulko Thompsonu je očital, da ZDA nenehno kalijo vodo MOSKVA, 6. — Danes se je sestal vrhovni sovjet ZSSR ter začel obravnavati dnevni red, ki vsebuje: diskusijo o gospodarskem načrtu za leto 1962 s poročilom Novika, predsednika Gosplana, proračun za prihodnje leto in poročilo o obračunu za leto 1960 s poročilom finančnega ministra Gar-buzova, dalje razpravo o novem civilnem zakonu in zakonu o družini in zakonu ter končno odobritev odlokov od decembra 1960 dalje. Med člani prezidija je bil le nekaj časa navzoč Nikita Hruščev, odsotna pa minister prosvete Katarina Furceva, ki je v bolnišnici zaradi srčnega napada. Pač pa sta bila prisotna Vorošilov ter Kiri-čenko, bivši tajnik centralnega komiteja KP SZ. Podpredsednik vlade Vladimir Novikov je povedal, da se bo gospodarska moč države prihodnje leto še nadalje dvignila, da se bo povečala proizvodnja težke industrije, okrepila obramba, povečal razvoj kmetijstva ter dvignila življenjska raven. Za letošnji gospodarski načrt pa je dejal, da bo do konca leta uresničen. Finančni minister Vasilij Garbuzov je izjavil, da znaša proračun za leto 1962: 81,9 milijard novih rubljev dohodkov in 80,3 milijard novih rubljev izdatkov. Izdatki so takole razdeljeni: gospodarstvo 32,4 mi-jard. socialni in kulturni sektor 28,7 (letos 27,1), obramba 13,4, v primerjavi z 9,3 milijardami v letu 1961, uprava 1,07 (letos 1,1). Letos se je zgodilo prvič, da se je izdatek za obrambo povečal in finančni minister je poudaril, da je to v skladu z nalogami 22, kongresa spričo vojaških priprav napadalnega atlantskega pakta. Zato so se izdatki za obrambo povečali za tri milijarde 164 milijonov rubljev. Pri tem je Garbuzov poudaril, da znašajo vojaški izdatki v ZDA 51 milijard 600 milijonov dolarjev. «Ce bi bilo odvisno od nas, bi bilo vprašanje razorožitve že popolnoma rešeno,« je dejal Garbuzov. Hruščev se je zvečer udeležil sprejema na finskem veleposlaništvu. V zvezi z intervjujem Kennedyja časopisu «Izvestja» je Hruščev izjavil, da gre za »dober intervju«, toda da se ne strinja z vsemi vprašanji, ki jih je postavil predsednik ZDA. «Ko bo postal Kennedy komunist, bomo govorili skupni jezik, toda minilo bo precej časa, preden se Do to zgodilo.« A-meriškemu veleposlaniku v Moskvi Thompsonu je dejal, da bi rad odšel na oddih, toda «vi ne nehate kaliti vode«. Thompson: «Vi ste tisti ki kalite vodo.« Hruščev: »Vsekakor pa je Moskva najboljši kraj za oddih. Sicer pa ljudje pravijo, da sem že bil na oddihu v Jalti, toda to je laž, ker sem se pripravljal za 22. kongres. Upam, da bom v ja- nuarju odšel na lov v Belo Rusijo. V Taškentu sem med kmetijsko konferenco ubil pet fazanov.« Hruščev je nato povedal, da ne bo obiskal Varšave, temveč bo morda šel na lov na medveda blizu poljske meje in ((tedaj bi se utegnil sestati z Gomulko«, Švedskemu veleposlaniku je dejal: «Mi Rusi smo se naučili od Švedov vojne umetnosti, kmetijstva pa smo se naučili od Američanov.« Nato je izjavil, da na zasedanju vrhovnega sovjeta ne bo govoril, ker je to storil Novikov, ki je povedal, da ZSSR proizvaja 75 ton jekla in 2 milijona ton cementa več kot Američani. Povedal je nato, da bo 15. t. m. nadaljeval svoj obisk kmetijskih področij v Ukrajini. Končno je povedal še naslednjo šalo: »Slišal sem, da so se trije Angleži pogovarjali c Berlinu in eden je dejal: Cernu ves ta hrup? Zakaj ne vržejo A-meričani in Rusi vsak po eno bombo in zadeve bo konec. Tedaj se je vmešal neki Rus in dejal: Zakaj ne bi vrgli samo eno bombo, saj bi bilo dovolj. Anglež je odgovoril: Oh, ne! Nobena izmed obeh držav ne bi pristala, da bi imela druga prednost pri metanju bombe. Ali dve ali r.ič*. Glede bodoče usode Molotova, Kaganoviča in Malen-kova je Hruščev dejal, naj se novinarji obrnejo na Šverni-ka, ki je predsednik kontrolne komisije. »On odgovarja za disciplino v partiji*. nizacij brezkoristne in tudi škodljive. Povedati moramo, da n. pr. v mednarodni organizaciji CISL vodijo sindikalne borbe milijoni delavcev, -i svojim voditeljem verjarr Ravnati je treba tako, da • -do delavske množice, ki so p-J vplivom CISL, hodile po poti, ki je različna od poti, katero jim kažejo. Gre za konkretne cilje in pobude, ki zanimajo tudi njih.« «Ne zdi se nam pravilen tak načrt akcijskega programa, ki bi bil lahko uporaben za vse poklice in vse dežele. To stališče, ki ga vsebuje poročilo tovariša Saillanta, se nam zdi celo popolnoma zgrešeno. Po našem mnenju je akcijski program kongresa kvečjemu podlaga za določeno organsko enotnost med organizacijami, ki so že danes na analognih stališčih. Ali bolj točno: mislimo, da je danes na svetu mnogo naprednih in tudi revolucionarnih sindikalnih organizacij, avtonomnih ali pa včlanjenih v CISL, ki akcijske enotnosti na taki osnovi ne morejo sprejeti,« je poudaril Novella. «Zahtevati uresničenje akcijske enotnosti z organizacijami, ki niso včlanjene v SSZ na tej podlagi nima realne podlage. Razvoj politike dosledne akcijske enotnosti zahteva druge prijeme.« »Položaj se je že v taki meri razvil — je nadaljeval Novella — da omogoča akcijsko enotnost glede specifičnih točlc z mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami, ki niso včlanjene v SSZ. To pa zahteval izbiro ciljev in pogumno politiko akcijske enotnosti, ki izraža vse možnosti sedanjih in bodočih gsbanj. Za akcijsko enotnost je potrebna torej ne samo svetovna strategija, temveč tudi strategija za vsako posamezno državo in tudi pokrajino. Vpra anje organske enotnosti pa še ni aktualno, vsekakor pa ga je potrebno pripraviti z akcijsko enotnostjo na različnih ravneh. Vprašanje se ne more rešiti v okviru formalne in dejanske vključitve drugih organizacij v SSZ. Tudi tiste organizacije, ki že sedaj v SS£ delujejo v pogojih posameznih držav ali sektorjev večkrat v zelo različnih pogojih,« Pri tem je navedel kot primer socialistične dežele, kapitalistične dežele in tiste, ki so se pred kratkim osvobodile ali pa ki se še borijo proti imperializmu. Nato je Novella obrazložil nujnost skupnega mednarodnega programa, ki mora te razlike upoštevati. »Različnost pogojev za sindikalno borbo — je dejal — ne zmanjšuje, temveč samo povečuje visoko enotnostno funkcijo SSZ. Ta različnost postavlja vprašanja vedno večjega prilago-jevanja pogojem v posameznih državah. V kapitalističnih deželah se sindikalna enotnost lahko uresniči samo na podlagi neodvisnosti sindikalnega gibanja od političnih strank, čeprav je prirodno, da je sindikalno gibanje v prijateljstvu s strankami.« Ob zaključku svojega govora je Novella izjavil: »Vsa ta vprašanja sprvaljajo po našem mnenju v diskusijo statut SSZ. Gre za to, da se ta statut prilagodi novim pogojem borbe delavskega razreda, gre za poudarek nalog SSZ glede enotnosti v borbi proti imperializmu in kapitalizmu, za osvoboditev izkoriščanih in zatiranih narodov, gre za mir. Gre za to, da se na taki podlagi določi enotni značaj SSZ ter da se sredstva njene politike prilagodijo realnim pogojem v posameznih deželah. Mnenja smo, da bi kongres lahko pooblastil izvršni odbor, naj vse to prouči*. Novellov govor so kongresi-sti trikrat prekinili: ko je omenil pokojnega italijanskega sindikalnega voditelja Di Vittoria, ko je hvalil uspehe v ZSSR in ob koncu govora. LOUIS SAILLANT v južni Italiji." Pri tem je omenil pomanjkljivosti v borbi vseh italijanskih sindikatov proti staremu in novemu kolonializmu. Zlasti je poudaril, da ni dovolj konkretne in' bistvene povezanosti med smotri akcije CGIL z akcijami narodov, ki se borijo za svojo politično in gospodarsko osvoboditev. Rekel je, da sodeluje italijanski kapitalizem s kapitalizmom drugih držav pri poskusih, da bi si priboril privilegije v tistih deželah, ki so se kolonializma otresle. Zato je dolžnost sindikatov, da se proti temu borijo in na to nalogo bi se moralo gledati v mednarodnem okviru, zlasti evropskem. Prav to pa v dokumentu, ki je služil za podlago kongresnih priprav in v poročilu ni bilo v zadostni meri obdelano. »To je dejansko ena izmed naših najbolj resnih kritik*. je poudaril Novella. Natp je dejal, da je v CGIL povzročil zaskrbljenost zlasti položaj v kapitalističnih deželah Evrope, in sicev predvsem ločenost sindikatov. ((Teren za sindikalno borbo in za akcijsko enotnost v teh deželah ni samo v siromaštvu, temveč predvsem v odporu zavesti delavstva proti novim in bolj rafiniranim .sistemom izkoriščanja in podrejanja kakor tudi v naraščajočih zahtevah delavstva za izboljšanje njihovega življenja. Ločenost je škodljiva tudi za borbo za mir, ki je v Zahodni Evropi tako zelo nujna. Tudi tisto, kar smo storili v Italiji, nas še ne zadovoljuje. Mislimo, da ni koristno, če sindikati prevzemajo mehanično gesla in cilje, pa čeprav so pravični in potrebni, od drugih gibanj ali pa da ponavljajo diplomatična stališča, ki so — kot dokazuje izkušnja — nujno spremenljiva.« Ko je govoril o nalogah SSZ, je poudaril, da je ta naloga v delu za enotnost delavcev in njihovih organizacij. ((Politika SSZ za enotnost mora biti bolj dosledna in bolj pogumna,« je rekel Novella, in dodal: »Odkrito hočemo povedati, da so za nas moralne obtožbe na račun skupin voditeljev drugih sindikalnih orga1- iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiumiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiitiiiiMi Svečan s Iva And v Stockholmu STOCKHOLM, 6. — Prihod jugoslovanskega književnika Iva Andrica v Stockholm je dogodek prvorazrednega pomena. Poleg švedske televizije, ki je sinoči v posebnem programu v celoti oddajala sprejem, ki mu je bil prirejen v Stockholmu, in razgovore novinarjev z Andricem, današnji listi «Stockholms Tidnin-gen», eSvenska Dagbladets, eDagen Nichiter» in drugi objavljajo na prvih straneh obširna poročila, v katerih s simpatijo pišejo o Andričevem bivanju na Švedskem. Za jugoslovanskega književnika so se včeraj zanimali novinarji na vsej njegovi poti, posebno v Frankfurtu, Kopenhagenu in Stockholmu. Danes pa je bil Andric s soprogo gost na kosilu, ki ga je njemu na čast priredila švedska Akademija. Po programu, ki je bil danes objavljen, bo švedska založba Andričevih del eAlbert Boniers priredila 8. decembra v čast Andricu slovesen sprejem. Dne 9. decembra se bo Andrič skupno z drugimi Nobelovimi nagrajenci udeležil sprejema, ki ga bo priredila Nobelova ustanova. V prihodnjem tednu se bo Andrič sestal s študenti stockholmske univerze ter obiskal urbanistični inštitut in druge ustanove univerze v Upsali. Dne 13. decembra bo prisostvoval tradicionalni izvolitvi najlepše Svedinje in jo kronal, 14. decembra zvečer pa bo priredil jugoslovanski veleposlanik na Švedskem Jovo Kapičič slovo-sen. sprejem. Področje, kjer velesile preskušajo svoje moči Laos spominja po svoji obliki na Apeninski polotok, le ostroge nima kakor Italija. Čeprav šteje le dva milijona prebivalcev se o njem več piše in govori kot o Italiji, ki ima petdeset milijonov in ameriška vojaška oporišča. Ze od leta 1954, ko je postal Laos neodvisna dežela in so na vladnih zgradbah sneli francosko trikoloro, zastavo, ki je vihrala šestdeset let,, se vse več razpravlja o težavah te mlade azijske države. Od leta 1958, ko so iz vlade nacionalne enotnosti odstranili predstavnike levice, in so se enote naprednega gibanja Patet Lao, ki so bile dotlej vključene v redno (kraljevsko) armado, umaknile na sever in vzhod, proti Kitajski in Severnemu Vietnamu, pa je laoška kriza postala mednarodni? vprašanje. Od tedaj naprej teče v Laosu kri, divja prava državljanska vojna z vsemi azijskimi kontradikcijami, budističnimi kompleksi in značilnostmi tropskih monsunskih dežel. E-lementi dvajsetega stoletja se srečujejo še z arhaičnimi izdelki davnih prednikov današnjih kmerskih prebivalcev. Galerija zaplenjenega orožja to najbolj nazorno in zgovorno dokazuje. Kolekcija le-tega obsega: sablje iz bambusovih peres pa najmodernejše ameriško orožje za operacije v nepristopnih džunglah tnalarične Jugovzhodne Azije. Vmes pa je cela kategorija orožja, ki ga Američani prodajajo na kile, kot kakšno nekurantno blago, vzhodni blok pa dobavlja, ker več ne računa nanj. Laos ni izgubil prav nič spretnosti v izdelavi orožja, ki si jo je pridobil v dolgoletnih bojih za svojo osvoboditev. Puške, protitankovski topovi, metalci min, vse to se de'a iz različnih železnih cevi. Smrtonosne ročne granate pa so iz močne domače keramike. Med orožjem stare proizvodnje je največ francoskih pušk, puškomitraljezov in granat, ki so še iz indokitaj-ske vojne 1947—54. To orožje je presenetljivo dobro preneslo desetletno pavzo. V zadnjih letih je Patet Lao zaplenil tudi veliko orožja, ki so ga poslale Združene države desničarskim silam — generalu Nosavanu. V Laosu se bojujejo za oblast kar tri tendence, tri diametralno različne in antagonistične struje, med katerimi je silno malo stičnih točk. Prvo skupino, nevtralistično, vodi princ Suvana Fuma. Drugo — narodnoosvobodilno gibanje Patet Lao — vodi princ Suvanuvong (polbrat prvega), tretjo — proameri-ško strujo — pa pooseblja predsednik desničarske vlade v Vientianu princ Bun Um. £e češče pa se smatra za voditelja te skupine general No-savan, «močni človek«, ki ga indirektno podpira tudi sedanji kralj Laosa, Savang Vathana. Suvana Puma je sicer takoj po vojni zahteval od Francije, naj Pariz prizna laoško neodvisnost, vendar je tudi potlej vzdrževal pristne odnose s Francijo. Mimogrede naj omenimo, da je njegova žena po poreklu Francozinja. Nobena skrivnost ni, da uživa Suvana Fuma tiho podporo, ali vsaj simpatije Francije. Mnogi Francozi so se oženili z ženami iz starih indokitajskih družin in odvedli svoje žene i seboj v Francijo. Francozi, za razliko od A-meričanov in Angležev, nikdar niso bili rasno ekskluzivni. Laošani se spominjajo francoske administracije pa tudi Francozov kot simpatičnih ljudi, ki so često prišli pod vpliv tistega tipično lao-škega ambienta in so začeli po malem celo uživati opij. Medtem ko so francoski arheologi s svojo znano metodičnostjo proučevali planinska plemena Laosa so arheologi obnavljali staro prestolnico nekdanjega kmerske-ga kraljestva Angkor-Vat in ustvarili z obnovljenimi budističnimi pagodami veliko turistično privlačnost za sosedno Kambodžo. Princa Suvanuvonga podpira in zalaga z orožjem vzhodni blok, kitajska uradna tiskovna agencija Hsinhua pa prinaša njegove izjave, njegove napade na ostala dva princa, zlasti na proameriškega princa Bun Uma, in extenso, skoraj v celoti. Vendar ni dokazov, 'da bi Kitajci le-tega direktno podpirali, ali da bi se njegove gverilske skupine formirale na kitajskem ozemlju. Pač pa so kitajske oblasti pred leti ustanovile avtonomno pokrajino Lao. Premiera Uma, oziroma njegovega generala Nosavana, podpirajo Američani. ^ orožjem in denarjem. Toda ameriški general James Van Fleet, bivši poveljnik osme ameriške armade na Koreji, je v neki izjavi priznal, da ameriške pošiljke orožja ne morejo priti direktno do Laosa in da je Laos zato izgubljen. Toda Van Fleet' je odpisal tudi Berlin, za Južni Vietnam pa je dejal, da ima le BO odstotkov možnosti, da se reši. Njegove izjave v Wa- shingtonu niso vzeli preveč resno, saj je govoril v svojem, ne pa ameriškem imenu. Nobena skrivnost ni, da francoska in ameriška politika v Laosu, kakor sploh v vsej bivši Indokini, nista koordinirani. Francozi in Američani vidijo različno politiko. Prvi vidijo v drugih ari-viste, ki zanikajo dolgoletne francoske izkušnje v kolonijah in podpirajo sumljive desposte samo zato, ker so le-ti prepričani antikomunisti (to velja za večji del Azije, zlasti pa za Južno Korejo, Južni Vietnam in Formozo), Američani s svoje strani pa so prepričani, da skušajo Francozi obdržati svoje trgovske privilegije, da branijo le svoje koristi, da so z eno besedo sebični, ko zagovarjajo «nevtralce». Trije princi so se junija v Zuerichu načelno sporazumeli o prekinitvi bojev in miroljubni rešitvi laoške krize. Ta sestanek je prišel v diplomatsko kroniko kot sestanek treh princev in vsi trije so radi pozirali fotografom. Bil je prvi resen poskus, da se najde izhod iz slepe ulice in reši laoška kriza direktno, brez intervencije in vmešavanja velesil. S liri mesece pozneje, oktobra, so se v Hin Hopu, malem laoškem mestecu, to leži sredi bojne črte, ki loči desne od levih in srednjih, ponovno sestali. Zedinili so se, naj predsednik zakonite vlade Suvana Fume (vprašanje, kdo je premier zakonite vlade je med Vzhodom in Zahodom sporno), postane predsednik nove koalicijske vlade. Ob tej priliki so se razširile v tisku govorice, da so se sporazumeli o ključu 8:4:4, se pravi osem mest za nevtraliste, štiri za desničarje in štiri za evico. Tehtnica bi se torej ne smela nagniti na nobeno stran. Vsaj v začetku ne. Ker so se princi že dvakrat sestali in obakrat sporazumeli o formiranju koalicijske lade, lahko Ocenjujemo vest iz Hin Hopa samo kot nov obet, da se bo laoška kriza rešila s pogajanji. Nikokor pa ne kot indic, oziroma kot dokaz, da so princi že položili meč v nožnico in da so velesile prepustile Laos trium-viratu treh knezov. Kajti proameriški Bun Um je namesto da bi ponovno prišel na sestanek s predstaviv-koma dveh drugih političnih skupin, Suvano Fumo in Su-vanuvongom, poslal na področje, ki ga nadzirajo njune sile, 'padalce, ki so izvedli celo vrsto napadov. Seveda tudi ostala dva nista držala rok križem, V Laosu smo spet na mrtvi točki, še več, pred novo krizo, saj so se s prihodom suhega letnega časa spet oživil' boji. Spet smo torej v slepi ulici, iz katere na videz ni izhoda. Na štirideseti seji ženevske konference o Laosu, ki so jo po petih tednih spet obnovili, so razpravljali o medsebojnih obtožbah (ameriški predstavnik Harriman je seveda branil stališče Bun U-ma), namesto da bi govoril o programu, ki naj bi zagotovil, da bi se uresničili sklepi zueriškega sporazuma ter da bi se zagotovila in utrdila nevtralnost te južnoazijske dežele. Ni izhoda — in vendar mora biti, se mora najti! Zato pa sta potrebna dva pogoja, in sicer: prvič — da se velesile desangažirajo, ali z drugimi besedami, da se ne vmešavajo v notranje zadeve dežele, in drugič, da se nacionalne stranke, ki so sedaj razdeljene v tri struje in branijo v bistvu tuje interese, sporazumejo o skupni upravi te dvomilijonske dežele. Kajti Laos sam ni in tudi ne more biti življenjsko važen za Združene države. Prvič je zelo nerazvit, drugič je daleč od morja, tretjič pa ga Američani ne morejo braniti. Toda v današnjem, na bloke razdeljenem svetu, v verigi strateških, političnih in ekonomških pozicij, ki sta si jih zagotovila Zahod in Vzhod, ima Laos svoje določeno mesto. Res je, da je danes, v dobi raketnih izstrelkov, pomen tega azijskega škornja precej problematičen in iz dneva v dan manjši, vendar nihče ne odneha. Laoški škorenj je zato postal neke vrste poligon, kjer preskušajo velesile svoje moči in polagajo svoje račune. Laos leži, kakor pokaže že en sam pogled na karto, sredi dveh do zob oboroženih blokov. Laos je tipičen primer nerazvite dežele. Kljub tikovemu lesu (iz katerega delajo ladje), 4000 km dolgi reki Mekong in njenim brzicam (potencialna električna energija), tropsko vlažnemu podnebju, ki omogoča več letin na leto, spada Laos med gospodarsko najbolj zaostale dežele azijskega jugovzhoda. Laos pridela sicer dovolj riža, koruze, bombaža, tobaka, sladkornega trsa in južnega sadja za svoje potrebe, na svetovno tržišče izvaža celo visoko cenjeni tikov les, svinec in kositer, vse seveda v majhnih količinah, toda na vsem državnem ozemiju, velikem 275.0CO kv. km, ni niti ene železnice — do najbližje postaje na siamski meji je 20 km — Mekong pa za plovbo v večjem delu svojega toka sploh ni primeren. Kaj brani Zahod v Laosu? Prestiž? Američani pravijo, da branijo v Laosu Južni Vietnam in Siam, torej dva svoja eksponenta v Jugovzhodni Aziji, Diemov režim pa siamsko monarhijo! Zato je Washington poslal kar dva generala v Jugovzhodno Azijo: generala Van Fleeta v Laos in Južni Vietnam, generala Maxwella Tay-lorja pa v Siam (Tajsko). Taylor, specialni vojaški svetovalec Kennedyja, je že poročal ameriškemu predsedniku o željah siamska vlade: več denarja, več orožja, toda na prvem mestu je baje ekonomska pomoč. V tem kontekstu pa postane Laos naenkrat zid, za katerim skušajo Američani obraniti svoje pozicije v Južnem Vietnamu in v Siamu. Meč, ki visi nad Laosom, ima zato dve konici: na eni piše Zahod ha drugi pa Vzhod. Toda ta meč je razdelil deželo na dva tabora, če hočemo biti točni, pa celo na tri. Povzročil je mnogo gorja in vedno znova terja nova življenja. Pred štirimi leti, leta 1957, so se predstavniki te dežele že sporazumeli o ustanovitvi koalicijske vlade, toda zaradi grožnje zahodnih velesil, da bo v tem primeru ustavljena finančna pomoč, do te ni prišlo. Se istega leta je sicer prišlo do vlade nacionalne enotnosti, vendar so že naslednjega leta odstranili iz nje predstavnike levice -— in kriza je bila tu. Ta še do danes ni rešena. V štirih letih se torej laoška kriza ni premaknila z mrtve točke. Sedaj sicer obstaja zueriški sporazum, toda vsaka stran ga tolmači po svoje. Ce so že vsa vprašanja sporna, eno vendar ne sme biti, če hočejo voditelji Laosa rešiti deželo iz blokovskih klešč: Laos mora os*ati zunaj blokov! Vse druge podrobnosti se lahko uredijo pozneje. M. O. - «»------- LONDON, 6. — Od 12 nemških in nizozemskih pomorščakov, ki so se v nedeljo severozahodno od Irske potopili, so do sedaj našli šest trupel. Med ostalimi so našli truplo kapitana, prvega častnika, drugega strojnika ter nekega mornarja holandske ladje «Stientie Mensinga*. Po Nobelovo nagrado Luthulli je odpotoval z letalom na Norveško Zaradi okvare se je moralo letalo najprej vrniti /iii/ige ^ glpiiiili&ce JOHANNESBURG, 6. — Nobelov nagrajenec Albert Luthulli je danes zjutraj zapustil z letalom Johannesburg in odletel v Oslo, kjer bo 9. t.m. sprejel Nobelovo nagrado za mir. Sinoči je letalo »Comet*, na katero sta se vkrcala Luthulli in njegova žena, bilo primorano vrniti se v Johannesburg že komaj pol ure po odhodu, kajti na letalu je prišlo do okvare. Zakonca Luthulli sta noč prebila v nekem zasilnem hotelu na letališču in ves čas ju je stražila policija, ki jima je prepovedala vsak stik s kakršnokoli drugo osebo. Davi policija ni bila več tako stroga in sta zakonca Luthulli mogla med čakanjem na odhod letala v čakalnici letališča stopiti v stik z drugimi potniki. PARIZ, 6. — Danes se je začela v Parizu evropsko-afri-ška konferenca, pri kateri sodelujejo zunanji ministri ali njihovi predstavniki šestih dr- žav evropske skupnosti in šestnajstih afriških držav. Namen konference je, pogajati se o obnovitvi konvencije za povezavo afriških držav z evropskim skupnim tržiščem, ki poteče 31. decembra 1962. Italijanska pomoč poplavljencem v Somaliji RIM, 6. — Davi sta odletela z letališča Ciampino dva »leteča vagona» 46. letalske prevozne brigade, ki sta odpeljala v Somalijo, in sicer v Mogadiscio, zdravila, ki jih je dal italijanski Rdeči križ za poplavljence. Med tovorom so tudi zdravila, ki jih je dodelilo ministrstvo za zdravstvo, ter zdravila, ki jih je somal-sko veleposlaništvo nabralo v Rimu. Na drugem letalu sta bila dva helikopterja pomožne službe italijanske finance, ki bosta v okviru italijanske pomoči Somaliji uporabljena za takojšnjo pomoč ljudstvu. Combe v Parizu odhaja z delegacije Katange Izredno število smrtnih nesreč Sedemnajst oseb pri potopitvi ribiške ladje Zastrupitve s plinom, avtomobilske nesreče, slabo vreme - vzroki za mnogo smrtnih primerov tjluhbtM blihtt.'thtvL* LIZBONA, 6. — Davi ob so davi našli v kuhinji nju-zori se je potopila ribiška nega stanovanja mrtva. Vče-ladja »Manuel Machado*. Odiraj zvečer sta prišla iz kina 21 mož posadke so ostali živi proti polnoči. Sedla sta. v ku- samo štirje, medtem ko jih je 17 izgubilo življenje. Več trupel je valovje prineslo na portugalsko obalo. PISTOIA, 6. — Na periferiji Pistoie se je neki avto «600» zaletel pod prikolico nekega tovornjaka ter se pri tem vnel. Vseh pet oseb, ki so bile v avtomobilu, je pri nesreči končalo svoje življenje. AVELLINO, 6. — Dva moška sta se po cesti Avellino - Foggia vozila z motorjem. Iz neznanega vzroka sta se zaletela v nasproti prihajajoč avto; pri padcu sta si razbila lobanjo in oba umrla že med prevozom v bolnišnico. BUENOS AIRES, 6. — V prvi etapi avtomobilske dirke za veliko nagrado Argentine so že izgubili življenje en pilot (zavozil je v vodo in utonil) ter štirje gledalci; med temi neki 14-letni deček. Razen tega pa je bilo še več oseb ranjenih. LILLE, 6. — Po toplem valu, ki je povzročil, da je marsikje začelo drevje cveteti, se je vreme nenadoma spremenilo v severni Franciji in na atlantski obali. Neurje je povzročilo smrt petih oseb, materialna škoda pa je ogromna. Marsikje je nevarnost poplav. Nevihta, ki je ponoči divjala nad Rokavskim prelivom in je bila na Atlantiku še hujša, je spremljal veter hitrosti 90 km na uro s posameznimi sunki po 120 km. MILAN, 6. — Zakonca Sag-gini, ki sta imela 73 in 68 let, hinji. Najbrž se je plinski plamen pod neko posodo na štedilniku ugasil in zakonca nista opazila, da uhaja plin. Našli so ju mrtva, sedeča pri mizi. Pač pa gre za samomor v Rimu, kjer sta se s plinom zastrupila uslužbenca zavarovalne družbe «Tirrena». Imela sta 52 in 47 let. Zdi se, da sta moška napravila samomor zaradi slabega ekonomskega položaja. Niso pa še mogli ugotoviti, kakšne vrste je bilo zastrup-ljenje dveh sestric 9 in 11 let, ki sta v razmaku 24 ur umrli v bolnišnici v Chietiju. Mislijo, da sta mogoče jedli jabolka, ki sta jih našli na cesti in na katerih so bili še | sledovi sredstev za škropljenje. «»------- Pozabljen zaklad ki je propadel TRIDENT, 6. — Med popravljalnimi deli neke stare hiše v Aviu blizu Rovereta so delavci v steni neke sobe odkrili skrivališče, v katerem je bila skrita precejšnja vsota denarja. Zal pa se je prvo navdušenje kmalu spre- zdavnaj potegnjene iz prometa. Verjetno je neprevidni štedljivi kmet pozabil na skrivališče in na vsoto, ki jo je bil vanj skril. Tedaj je vsota predstavljala precejšnjo vrednost. «» ------ Atomska podmornica je izgubila krmilo SAN FRANCISCO, 6. — A-meriška atomska podmornica «Scamp» je med neko preizkušnjo izgubila krmilo. Tako poroča glasnik ameriške mornarice. Pomorska enota obal ne straže «Commanche» je dobila ukaz, naj priveže pod mornico in jo privleče do ladjedelnice Island v bližini San Francisca. Antonioniju in Resnaisu nagrada filmske kritike MEXICO CITY, 6. — Film Michelangela Antonioniia »Noč* ter film «Lani v Ma-rienbadr Alaina Resnaisa sta dobila veliko nagrado filmske kritike «Prix Andre Bazin». Nagrado je tema dvema filmoma dodelila Mednarodna zveza kinematografskega tiska. Velika razstava del Francisca Joseja Goye PARIZ, 6. — Kakih-Id-UDU povabljencev je preplavilo dvorane muzeja «Jacque-mart-Andre», kjer so ha svečan način otvorili doslej največjo razstavo del znanega slikarja Francisca Joseja Goi/e. Od danes bo muzej odprt občinstvu, potem ko so včeraj imeli kar tri zaporedne otvoritvene svečanosti in sicer prvo za tisk, drugo za diplomatski zbor, tretjo pa za «tont Pariš» kot navadno rečejo «boljše-mu* občinstvu tega velikega mesta. Tretja skupina obiskovalcev se je v dvoranah zadržala do polnoči. Goste je sprejemal kustos muzeja Jean-Gabriel Dotner-gue, kateremu je uspelo zbrati 91 olj, kakih 100 risb, litografij in drugih umetnin velikega španskega umetnika. Najmanj 20 platen, ki sc morejo danes občudovali v muzeju «Jacquemart-Andre», še ni bilo razstavljenih občinstvu, ker jih je Demer-gue dobil za razstavo tudi -z francoskih, španskih, angleških, ameriških in skandinavskih zasebnih zbirk. Rezultat požrtvovalnosti kustosa Domergua je lepa panorama zelo obsežnega ustvarjalnega dela velikega španskega umetnika. Razstava bo odprta do februarja. Občudovali so Matissovo narobe obrnjeno sliko NEW YORK, 6. — V mu-zeju moderne umetnosti v |Neu> Yorku so neko umet- Matissa, ki predstavi]1 jadrnico, obesili na steno menilo v grenko razočaranje, ko so ugotovili, da je »zaklad« že neuporaben, ker so v skrivališču našli zavoj »Am-lir», to se pravi tistih povojnih lir, ki so jih zavezniki uporabljali in ki so. bile že iinmuiiiMimiilmiiiiiii ............. imuni..... Čudno priznanje Kennedyja Januarja prvi kozmonavt ZDA NEW YORK, 6. — Včeraj zvečer se je predsednik Ken-nedy udeležil večerje, ki jo je priredila »National Foot-ball Foundation*. Pri tej priložnosti je imel kratek govor, med katerim je izrazil željo, da bi se ameriška mladina masovno predala športu. Povedal je še, da sta med sedmimi mladeniči, ki so poklicani pod orožje, dva sposobna in prideta v vojsko, trije so odklonjeni, ker so fizično neprimerni in dva sta odklonje- ■i Si Avto z vojaki OZN vozi pred kamionom z ujetniki iz Katange po ulicah Elisabethvilla .................................... Miiimiiiiiiiin-«iiiiii...minimumi.....................................................mmimunm Podel zločin nad mladen PALERMO, 6. — Davi so v neki majhni ulici v kraju Roccella našli truplo nekega moškega, ki je bilo stlačeno v vrečo. Na kraj odkritja je takoj odšel poveljnik bližnje karabinjerske postaje. Kmalu so ugotovili, da gre za truplo 21-letnega Gaspara Vitaleja, velikega zemljiškega posestnika, ki je s svojo materjo živel v kraju Fiore di Roccella. Truplo, ki je bilo ovito v vrečo in povezano z debelimi vrmi, so odkrili na kolovozu • ciaravelli», ki povezuje na- selje Roccella z naseljem Giar-dini in sicer kakih 500 metrov od Vitalejevega doma. Iz vreče je odteklo veliko krvi, iz česar se da sklepati, da je bil mladenič na več mestih ranjen. Po prvih ugotovitvah karabinjerjev izhaja, da je mladenič izginil od doma sinoči. Popoldne je odšel v Palermo, od koder se je proti mraku vrnil v avtomobilu nekih prijateljev. Kot pravi njegova mati, ki je edini sorodnik po- kojnika, je Gaspare po večerji stopil od doma na kratek sprehod. Menijo, da je bil mladenič ubit drugje in so ga nato prenesli na kolovoz, kjer so njegovo truplo našli. Na kraj je odšel tudi poveljnik policije, nato je prišel še preiskovalni sodnik. Po pregledu sodnih oblasti, se je moglo ugotoviti, da je bil Vitale umorjen s streli iz samokresa. En strel ga je zadel v levo sence, drugi streli pa v prsi. Pri umorjenem mladeniču so našli številne fotografije žensk, in to da sklepati, da je umor posledica kake sentimentalne dogodivščine pokojnika. Mladenič v svojem naselju ni prikrival svojih uspehov pri ženskah, kar mu je bilo lahko, ker je bil bogat. Karabinjerji in sodna poli cija so začeli zasliševati pokojnikovo mater, pri čemer se je zvedelo, da je bil mladenič bolj malo doma, pač pa je raje živel sam v neki svoji vili v naselju Pomara di Vil-labate. na, ker umsko nista sposobna. Danes so uradno objavili, da bodo ZDA izvedle polet o-krog Zemlje v začetku januarja. Predstavnik ameriške mornarice pa je danes sporočil, da je neki reakcijski lovec »F.4 Phantom 11» postavil nov rekord v letu na stalni viši-20.260 m ter s hitrostjo nad' 1400 milj (2253 km) na uro. Ta svetovni rekord je nad kalifornijsko puščavo postavil George Ellis. «»------- Kennedy o težavah plačilne bilance NEW YORK, 6. — Predsednik Kennedy je govoril skupini članov združenja ameriških industrijcev. Izjavil je, da ne predlaga, in da tudi ni potrebno in zaželeno, da bi se ZDA priključile skupnemu tržišču. Predlagal je, naj bi ustanovili atlantsko področje svobodne izmenjave, ali pa naj bi zagotovili na kak dru. gi način tesne gospodarske vezi s Kanado, z Japonsko «in z ostalim svobodnim svetom*. Dejal je, da bi bilo »pod vodstvom dveh velikih tržišč Atlantika treba znižati vse carinske pregrade industrijskih držav». »Ce bi ameriški kongres, je nadaljeval predsednik, pooblastil pogajanja za zmanjšanje omejitev, ki jih ie skupno tržišče določilo za ameriške proizvode, bodo vsi sektorji ameriškega gospodarstva imeli od tega korist. Ce pa ne bi mogla ameriška industrija zvišati svojih dobav skupnemu tržišču in zvišati presežke izvoza nad uvozom bodo naš položaj v mednarodnih plačilih in naše obveznosti do obrambe svobode, v nevarnosti*. Kennedy je nadaljeval: »Ev. ropa ni odvisna od nas. Nasprotno, dovolj močna je, da skupno z nami deli odgovornost in pobude svobodnega sveta*. Glede ameriške plačilne bilance je predsednik poudaril da stroški ameriških oboroženih sil v tujini povzročajo beg zlata in dolarjev iz ZDA Fripomnil je, da je njegova vlada odločena zmanjšati primanjkljaj v plačilni bilanci toda tega ne misli storiti z umikom ameriških čet iz Evrope. I Svoj govor je zaključil: «Ce ' se bodo zahodne države sporazumele, da določijo program ) za rešitev teh vprašanj, bo komunistični smoter, da nas azdeli in vseh obkoli, doživel neuspeh. narobe, tako da je gornji i* slike visel navzdol. In **' tega velikega slikarja je drugi mesec stala obrnjen^ narobe, dokler se tega ni tl vedel■ neki obiskovalec ~~ letant. Kakih 120.000 ose ’ ki je obiskalo razstavo, 1 «občudovalo» Matissovo metnino narobe. Celo s umetnikov sin, Pierre tisse, ki se ukvarja s Pr. prodajo umetnin, ni op napake. Za poljub na fotografiji zahteva milijon do!arJ*v NEW YORK,' 6. — umetnica Hedy Lamarr hteva od newyorške taloi ePopular Library» m' ilj dolarjev odškodnine. Zal®2 je na platnici neke s0° knjige objavila fotogtopm ki prikazuje filmsko nico, ko poljublja ne ke moškega. Umetnica meni, ^ to žali njeno čast in J® založbo prijavila sodišču- Zeanj in Sereni navdušena v Beograd0 BEOGRAD, 6. — Italf^ ska umetnika Virginia * ; ni in Mario Sereni, ki !?° • Zen- it- svojimi visokimi umetni mi kvalitetami navduši'11 ni beograjsko občinstvo gostovanju beneškega 9‘ . lišča «La Fenices v aTr<> ti« in «La Bohemes, sta^ nes odpotovala v Rim. nijeva je pred odhodom javila, da jo je v BeoQr ,,, občinstvo zelo navdušilo da bo spomladi ponovno stovala v Beogradu. NJen ^ prog basist Mario š>eren' j izjavil, da zapušča &e0 jtl. z izrednim vtisom. jj šili so me vaši ljudje, * ^ dežela in gledališka P° ka, ki ima veliko fidaSl ben » kulturo.n Nocoj so itah]a ■ umetniki priredili ^>r no predstavo za beogtol^ mladino. Jutri ansambel neškega gledališča nadmr^ z gostovanjem s ptedstoV ^ «Tajnega zakona» Cimo Da hčerki reši ju je vrgla skozi okno MILAN, 6. — Da bi rešila iz požara dve hčerki, ju je mati vrgla skozi okno v naročje očetu. Do dramatičnega prizora je prišlo v neki kmečki hiši v Bellescu, ko je hišo nenadoma zajel požar. 2I-letna mati Antonietta Caporaso se je takoj znašla, pograbila je svoji hčerki — 3-letno Rosa-lio in 5-mesečno Carmelino — v naročje in ju skozi okno pognala na dvorišče, kjer ju je ujel njen mož Costanzo Mercugliano. Nato se je še sama pognala skozi okno, toda pri tem si je zlomila nogo in se popraskala po obrazu. «»------- V Italiji morilec gangsterja Aguecija NEAPELJ, 6. — Agenti mednarodne policije »Interpol* i-ščejo neko osebo, ki naj bi bila imela zveze z gangsterjem Albertom Aguecijem, ki je bil umorjen v New Yor-ku 23. novembra letos. Osebo, ki jo išče »Interpol* in katere imena ne povedo, naj bi bili videli pogosto v družbi umorjenega Aguecija, in to vse do nekaj ur pred umorom. Menijo, da ta oseba veliko ve o umoru gangsterja. Računajo, da živi tajinstvena oseba, ki je prišla v Italijo na lastno pobudo, ali pa zato, da bi se skrila, ali v Neaplju ali v Palermu. «»------ Kradejo naložene tovorne avtomobile CATANIA, 6. — V Cataniji se kraje težkih tovornih avtomobilov nadaljujejo. Zadnji je bil na vrsti avtomobil «OM» z evidenčno tablico CT 37693, na katerem je bilo 175 centov gradbenega železa, in sicer 75 na tovorniku, 100 na prikolici. Minulo noč je šofer pustil vozilo na cesti v Via Sardo. Davi pa je našel tu le prikolico, kajti tatovi so tovornjak in tovor čez noč odpeljali. Bodoči ameriški kozmonavt J ohn Glenn, ki bo v januarja poletel v vesolje Danes v «ARCOBALEN0 ZCLO 1ABAVEN ULM DflNNYKAYE DANAWYNTER WIIFRID MARGARET n« DIANADORS HYDE WHITE RUTHERFORD (1 generale e 1/2) TREMI CABALL V nedeljo velika matineja s « | INDIJSKA «BELA KNJIGA» PRAVI | KITAJSKE OBTOŽBE SO SAMO KRINKA...« Kitajske oborožene sile so na treh mestih vdrle čez mejo in tu postavile svoje položaje in jih z novimi cestami povezale z zaledjem Predsednik indijske vlade Nehru je pred dvema dnevoma v štiriurnem govoru pred vseindij-skim parlamentom govoril tudi o odnosih med Indijo in Kitajsko, ki so se v zadnjih časih hudo poslabšali. Iz Nehrujevega govora smo zvedeli, da LR Kitajska grozi Indiji z oboroženim nastopom, ker da jo k temu sili indijsko «vojaško izzivanje* na mejah. Nekoliko popolnejše pojasnilo k vsemu temu nam bo dala kratka vsebina «Bele knjige«, ki jo je indijska vlada v zvezi s tem pred kratkih izdala. Indijska časopisna agenciji) je objavila kratko vsebino Bele knjige, ki jo je indijsko ministrstvo za zunanje zadeve objavilo o odnosih n>ed LR Kitajsko in Indijo. Nota odklanja kitajske trditve, da je Indija vdrla na Kitajsko ozemlje in kršila ki-tejski zračni prostor. Na-zprotno, v noti se obtožuje vPrav Kitajska zaradi ponovnih napadov proti Indiji. V noti nadalje beremo, da so Kitajski protesti dejansko slutili le temu, da bi se ponovni Kitajski vdori na ozemlje Indije prikrili, da'bi se prikri-1* kitajska napadalnost. Bela Knjiga prav tako obtožuje . Kitajsko za kršitev indijskega zračnega prostora ob več Priložnostih. V Beli knjigi tudi beremo, da poročila, ki so bila sprejeta preteklega avgusta in septembra, dokazujejo, da so Kitajske oborožene sile prodr-ie preko linije, katero si je Kitajska leta 1956 lastila v Kadaku, nadalje, da so bile vzpostavljene tri nove vojake točke in da so bile zgrajene nove ceste, ki te voja-ske točke povezujejo s kitaj-' skimi vojaškimi oporišči v zaledju. Ob razgovorih o Mc Maho-vi črti je Kitajska to linijo °dklonila, češ da je proizvod britanskega • imperializma, v ®eli knjigi pa piše, da je , °bnašanje kitajske vlade v aadnjih nekaj letih dokazalo napadalne načrte in imperialistične ambicije, s tem, da Je nepooblaščeno zasedla več-e Ja področja indijskega ozemlja in s tem kršila svečani v'Sporazum o spoštovanju med-• Seboj ne ozemeljske celovitosti. h: Bela knjiga nadalje piše o osebnih napadih, ki jih je -Katnestnik kitajskega zunanje-*-4! ministra Cengtiao izvršil predsednika indijske vla-JJsihruja, na indijskega o- ■ Orambnega ministra KriSho J/.;Menona in na generalnega se-f*k-re carja za zunanje zadeve &. K. Nehruja. Sv Izražajoč obžalovanje zaradi teh napadov v Beli knjigi ■ beremo še, da »nečastni po-Ztopek« nasproti premieru Nehruju, ki ga je kitajski po- \ kočnik zunanjega ministra Prikazal med razgovori z indijskim odpravnikom poslov * Pekingu 24. oktobra, ni bil žaljiv, pač pa more celo •Preprečevati stike na višji TSvni med dvema državama«. | A, Indijska nota, ki je objav-Rf 8 v BeI' Knjigi, opozar-s® kitajsko vlado na netočno »jPisanje kitajskega tiska, ki o . Oeograjgki konferenci nevezani držav «posebno izrazito in . Kodljivo zgrešeno prikazuje *°Vor načelnika indijske de- * Kacije na tej konferenci pre->era Pandita Nehruja«. , noti indijske vlade od 31. tobra kitajskemu veleposla-:v Novem Delhiju je sk '"a vlada obtožila Ljud-0 republiko Kitajsko, ozi- fom vih *«ht »eh, hjem zračni prostor na meji med Indijo in Kitajsko ter da so indijske oborožene sile ((odkrito vršile oborožene provokacije«. Da bi kitajska nota od 12. avgusta letos podprla svoje trditve, našteje pet takih primerov, pri katerih naj bi indijska vojska prodrla na kitajsko ozemlje oziroma pri katerih naj bi indijsko letalstvo na obmejnem področju kršilo kitajski zračni prostor. V indijski noti, ki nosi datum 21, oktobra, se kitajske trditve, da je Indija ((vdirala na ozemlje Kitajske« odklanjajo. V noti beremo: »Čudno je, da je kitajska vlada mogla prikazati cel seznam neutemeljenih trditev proti indijski vladi, seznam, ki temelji na zgrešenih predpostavkah in na izmišljenih provokacijah o prodiranju indijskih oboroženih sil ter na trditvah, da takšen postopek indijskih oboroženih sil ponovno vodi k napetosti v obmejnih področjih. Dejstva so jasna in odkrito kažejo, da so napetost' v obmejnih področjih povzročile napadalne geste, ki so jih izvršili Kitajci.« Indijska nota nadaljuje, da se napadi vršijo za napadi in da se število kitajskih sovražnih akcij nadaljuje tudi po medsebojnih stikih, pri katerih se je Kitajska obvezala, da se bo držala petih načel miroljubne koeksistence. «Ni točno, beremo v noti Od 21. oktobra, da bi Kitajci ne pošiljali svojih vojaških patrulj. Hkrati ni nit’ najmanjšega dokaza za trditev, niti znaka, da bi Kitajci hoteli ohraniti status quo. Obstajajo pa poročila, da kitajske vojaške patrulje, ko patruljirajo na meji med obema državama, prodirajo na indijsko ozemlje in to na srednjih in vzhodnih področjih in tudi globoko v notranjost indijskega ozemlja, ki je pod nezakonito kitajsko zasedbo in da grade nove vojaške položaje bliže meii, kot so bili položaji pred letom 1959» — zaključuje indijska nota. i A — Kej te ne pravem zmiri, Jakec, de s Hrašče-vam so čudne reči! Ni dougo tega, ke je reku, de nečko nej katoličani poslušajo papeža, kadar ke govori od mira nej ga posebno poslušasta Kenedi jen Adenauer. Zdej pej je prfina vošču papeži, ke pej Marsa jen de be jo prašau, odkod je, jen be uana rekla, da je z Amerike, be tudi tisti lahko mislu, de so u Ameriki same šimje, — Ma prouzaprou ni bla šimja, je biu šimjoto. An šimpanz. Jen de so mi nardili je jemu osemdeset let. Kej se te ne zdi velike časti, kadar je pršu nazaj; de so mi čudno? — Ma prou res. De se morbet res ne bojo vsi vkep poglihali jen de bojo rekli: prfina zagodli ano marčo. Sm vidu po te-levižjoni. — Verjem, verjem. Uani, za delat geto, vsi moremo živet. Jen če ti misleč namalo so mojstri, Stavem, de mu bojo dali tudi drgače k u jest, te ne bom zastran tega ubou. Jen tudi vse tiste reči: Berlin jen kašno madajo. — Al pej ga bojo nardili za heroja Zdru- Nemčja jen Alžir jen Kongo jen vse ta ženeh držav jen morbet postane še sena-drugo se da prou lepu vse zrihtat, samo tor. Ke uani so vsega kopač. če se če. Samo dostikrat nečejo! — E, ja, tudi meni se zdi. Kolko kon-farenc so nardili jen sestankov na vseh li- E, uani so puhni soudou jen lahko škercirajo. Ne ku mi tle, pr temi zguni se martrat leta nu leta jen za tista dva souda. velah; na ta narvišjemi, na malo nižjemi Jest ne znam, de se nisem mogu zbrat an jen srednjemi jen taku naprej! Jen zmiri grejo narazen, jen rečejo: ni moč. — Ja, ma kašna reč Vaj res ni moč. Ku denmo reč Amerikanci sez njeh sputniki jen astronauti. Kolko botov jem je vre šla žbuža. Kadar kej napraulato — pej jem poče vre na tleh, al pej, kadar gre gor, preskrblen za zmiri. bulši mešUr! — Denmo reč za zidarja! — Ma sej zidar ne zasluže buhznakeji — Ja, ma jema lahko stalno delo. — Ma, ne be reku! — E, če prideš za zidarja na radio, si BLIŽA SE NAM DOBA ZABAV IN PLESNIH PBIBEDITEV Dve primerni obleki za večer: dvodelna in kombiniran kostum Za mlada dekleta ne velja več pravilo, da morajo imeti svetlo večerno obleko ■ Tudi letos so čipke še vedno zelo v rabi ■ Prav tako velja za žamet, ki zdrži vsem modnim muham jem gre po strani al pade preči dol. Zmiri je kej. — E, ma zdej jem je ana ratala. So — Pej kej blebetaš. Ki nucajo zidarje na radji! Altroke jeh nucajo; jen še kaku! Jest poslali ano šimjo dvakrat ukuli sveta jen jemam anga prjatla, ke je zidar pr radji. so zdej forte kontenti. — E, ma Rusi niso poslali ukuli sveta ano šimjo, ma je šou prou človek. Prouzaprou vre dva! — Ja,, znaš, ma Amerikanci so pej dru- Vre šestnajst let dela gor. — Ma dej, dej! Tam nucajo špikerje, pole predavatelje, jegrauce, peuce, godce jen podobno robo! Ben, jest te rečem, de ta moj prjatu gače ustvarjeni. Kamer se je treba kej ska- dela zmiri gor. Zdej nardijo u anmi zidi zat al se kej martrat, zmiri grejo druži na- ano lukno, pole nardijo an zid po sredi mesto njeh. Vidi — denmo reč — olimpja- kamre, pole jem je an zid za pet centime-de: amerikanci so dobili nekej dosti madaj. trou preveč na levo jen alora podrejo jen Ma so bili sami zamurci. Ce be človek so- ga nardijo pet centimetrov bol les Pole du po olimpjadah, be reku, de so Amerikam se zmislejo, de je treba tam an športel, po- či vsi crm. — Kepej, kepej! Jen če be tisto šimjo, kadar je frlela ukuli zemle, sreča u kašen astronaut — denmo reč — sez Venere al le jem ne pašejo vrata ... Jen taku gre zmiri naprej jen dela ne zmanka nikoli. — Ma de jemajo dnar za tolko špendavat? — E, dragi moj.... Bližajo se prazniki in z njimi plesi in zabave. Poskrbite že sedaj za primerno obleko, v kateri se boste počutile lepe in elegantne. Novih modelov za večerne in polvečerne obleke je veliko, še več je idej, ki jih lahko z nekoliko fantazije in z razmeroma majhnimi stroški u-resničite. Naj vam opišemo samo dve takšni obleki, ki vam bosta prišli prav ob različnih priložnostih. Prva je dvodelna obleka iz poljubnega blaga. Obleka sama je lahko primerno dekoltirana, ali pa ima samo ozke naramnice; vrhu nje nosimo kratko jopico, ki napravi obleko takoj bolj resno in primerno tudi za koncert, ali gledališče. Druga takšna kombinacija je kostum iz blaga za večerne ali popoldanske obleke. Tudi tak kostum dopušča številne variante. Ce je jopica bolj zaprta, ga lahko nosimo samo z lepo brošo ali ogrlico, drugače nosimo pod jopico poljubno bluzo iz svile, jerseya, crepa, ali lameja. Izbira bluze je odvisna pač od tega, kam smo povabljene oziroma namenjene. Včasih je veljalo pravilo, da iiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii" morajo biti mlada dekleta oblečena, če že ne v belo, pa vsaj v zelo svetlo večerno obleko. Danes je moda na to pravilo popolnoma pozabila ter daje mladim dekletom možnost zelo široke izbire tako krojev, kot tudi barv za večerne obleke. Pri barvah ni izvzeta niti črna, ki so jo včasih nosile le starejše gospe, danes pa jo modni eksperti priporočajo tudi mladim dekletom za njihove prve nastope v družbi. Čipke in zopet čipke — to je tudi v letošnji modi tkanina, ki je najbolj bogato zastopana. Iz čipk so kratke in dolge večerne obleke, kostumi, bluze, ali pa samo krila. Res je, da je blago iz čipk po navadi zelo drago; so pa čipke tako hvaležen material, da se nam bo nakup teh vedno dobro obnesel in izplačal. Iz čipkaste obleke, ki jo ne bomo več nosile, bomo še vedno lahko napravile lepo bluzo, ali krilo, ali pa bomo staro obleko prenovile s tem, da bomo zamenjale podlago. Torej ne pozabite na čipke pri nakupu blaga za novo večerno obleko. 2amet' je zopet tista tkanina, ki zdrži vse modne spremembe in preživi vsako modo. iiimiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiii SE NEKAJ PODATKOV IZ LETOŠNJEGA ŠTETJA V JUGOSLAVIJI Komaj ena tretjina Slovencev živi izključno Tik pred vojno je bilo v Jugoslaviji 75 odst. ljudi, ki so živeli od kmetijstva, pred 8 leti jih je bilo še obilnih 60 odst., danes pa odpade na kmetijstvo le 50.5 odst. prebivalstva Ko smo pred dnevi listali po jugoslovanskem dnevnem tisku, siiio mogli pod večjimi ali manjšimi naslovi zaslediti tudi sledeče vesti: je danes začela z obratovanjem nova tekstilna tovarna..., BANJALUKA, 26. NOVEMBRA — V Bihaču je bila danes na svečan način izročena 2ALEC, 26. NOVEMBRA. — osebju nova zgradba splošne Sinoči je začela z obratovanjem predilnica tovarne jute «Lntex», ki bo letno predelala 1440 ton prediva.... AR AND JELOV AC, 26. NOVEMBRA. — V vasi Partizani je danes sto-pil v obratovanje nov pogon za proizvodnjo specialne samotne opeke.... NOVI MAROF, 26. NOVEMBRA. — V Novem Marofu bolnišnice, ena najmodernej ših v Bosni in Hercegovini.... KIKINDA, 26. NOVEMBRA. — Preteklo noč so strokovnjaki in delavci podjetja «Naftagas» iz Novega Sada slavili še en delavni uspeh — odprli so novo vrtino.... ŠOŠTANJ, 25. NOVEMBRA. — Kolektiv termoelektrarne Šoštanj je bil odlikovan z a njeno vlado vrste no-napadov proti Indiji in evala od nje, da naj pre-z nadaljnjim prodira-j.Jcm na ozemlje Indije. Hkra-^ *e v noti zahteva, naj se 8i*Ke čete umaknejo z onih . uročij indijskega ozemlja, le 80 J'*1 kitajske vojaške si-Protizakonito zasedle, pit °menjeni noti se nadalje zbe’ da poročila, ki so bila jetrana avgusta in septembra t-0?’ dokazujejo, da so ki-sl k 6 vojaške sile prodrle ta?, J« od črte, ki jo je Ki-Ij. zahtevala leta 1956 in ), j18! bi obeleževala mejo v tir badalje da so po že Vo.enienem vdoru kitajske H0 sile vzpostavile tri j ** vojaške položaje in adile ceste, ki te položa-Povezujejo z vojaškimi o-#0ri*ei v zaledju. Ti Ija n°V1 primeri prodira-,, na indijsko ozemlje s ^ ani kitajskih vojaških sil ka*S* ^°daJa v noti — jasno Jjj.. j°i da nosijo Kitajci vso n- Za nadaljnje napade bfn. *ndiji in da so kitajski ?atl >e krinka, s katero jJoi se prikrila nova prodi-bi Ja v Indijo, s katero naj j,.** Prikrili novi napadi na ovitost indijskega državne-** žemlja. Ja 0 nota poudarja, da Indija.111 izvedla nobenega, niti h ^fnjšega vpada na ozem-HQ ^itajske, odklanja protest-le n°to, ki jo je v zvezi s 12 Kitajska poslala Indiji Lavgusta letos. Vn . n°ri od 12. avgusta je ! tai»ka................. Vjsk °* da so večkrat zaporedo- (ji;'/0*8 vlada obdolžila Jn-čete in Indijsko letal-^ o. da so večkrat zaporedo-lj Prodrli na kitajsko ozem-Ij. h da so indijske letalske večkrat kršile kitajski demejše osnovne šole na Hrvaškem.... KRUSEVAC, 30. NOVEMBRA. — V Kraševcu je začela delati nova tovarna, ki bo letno proizvajala okoli 6.COO ton detergenta. Čeprav je tovarna avtomatizirana, bo zaposlovala nad 140 oseb, predvsem delavk.... S tem in podobnim naštevanjem bi lahko še dolgo nadaljevali. 2ato ni nič čudnega, da smo pred kratkim v nekem poročilu statističnega urada Združenih narodov mogli brati, da je industrijski razvoj Jugoslavije neprimerno hitrejši od razvoja katere koli države zahodne Evrope. To hkrati pomeni, da se Jugoslavija brez kakih visoko zvenečih hvalisanj zelo naglo spreminja iz agrarne države v industrijsko, kar je razvidno tudi iz statističnih podatkov o ljudskem štetju, ki so ga izvedli letos spomladi. Ne bomo se spuščali v a-naliziranje vseh mogočih podatkov, pač pa se bomo v glavnem omejili na nekaj dejstev, predvsem na to, 'ako postaja Jugoslavija vedno bolj industrijska država, kako se v Jugoslaviji kulturna in strokovna raven naglo viša. Leta 1939, torej v letu pred začetkom zadnje vojne, je 75 odst. jugoslovanskega prebivalstva odpadlo na kmetijsko prebivalstvo, ostala četrtina pa je odpadla na vse o-stale dejavnosti, od industrijske do trgovske in upravne. Po podatkih štetja iz letal 1953 je v kmetijstvu ostalo še 1 vedno 60,9 odst, prebivalstva, da bi se v naslednjih osmih letih, do letos spomladi, preselilo s podeželja v industrijo ntillliiMltiiiliniilf imiiiiiiiiiiimiilliiilliiiiitiiiitiiii iiiiiiitiiiMiiiHiiiiiliiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiMii.iii.iiiiillli.ciliiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMMKiicdicimmmemdicoioocomi Ne izgubljajte se v podrobnostih, če hočete doseči kaj bolj . ■■■■■■ pozitivnega. NesogUSanje z ljub- čTTij | Ji ijeno osebo. KOZOROG (0d 21.12. do 20.1.) Ne sprejemajte pred ogov komaj spoznane osebe. Čutili boste potrebo po počitku in določeni nežnosti. Prijeten večer. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Velika aktivnost v reševanju dnevnih problemov. Zadovoljstva za ljubitelje umetnosti in lepega branja Glavobol. R BI (od 20.2. do 20 3.) Dobri navdih , tcda trenutek za nj ho-vo realizacijo še ni i as opil N .. ' ^ * ................ mm. Ob tako naglem razvoju jugoslovanskega gospodarstva, predvsem Industrije, je reško pristanišče postalo pretesno ((Redom dela rdeče zastave« za izredne zasluge pri predčasni izgradnji termoelektrarne Šoštanj.... AJDOVŠČINA, 28. NOVEMBRA. — Ob veliki prizadevnosti in požrtvovalnosti kolektiva predilnice v Ajdovščini so danes odprli novo predilnico s skoraj 20.000 vreteni.... CELJE, 25. NOVEMBRA. — Dopoldne so v industrijski četrti Celja svečano odprli nove tovarniške prostore podjetja za klimatske naprave «Klima».... KARLOVAC, 26. NOVEMBRA. — V Karlovcu je bila na svečan način odprta nova zgradba osnovne šole, ki raz- nadaljnjih milijon in še več prebivalcev, tako da odpade danes na kmetijstvo 50,5 odst. prebivalstva, 49,5 odst, pa na druge dejavnosti, predvsem na industrijsko. Seveda je najvišja raven industrializacije v Sloveniji, kjer odpade na kmetijstvo komaj 31,6 odst. prebivalstva, za Slovenijo pride Hrvaška, za njo Crna gora, na zadnjem mestu pa sta Kosovo in Metohija, kjer se še vedno 64 odst. prebivalcev ukvarja s kmetijstvom. Statistični podatki letošnjega popisa, v podrobnejši analizi, pa povedo, da je komaj 40,3 odst. Jugoslovanov, ki žive izključno od kmetijstva, ker se mnogi kmet- sta naseljena Kosovo in Me> , tohija z 88,5, nato Vojvodina \ uspeha nove obleke, s 86,3 prebivalca na kvadratni km. Najredkeje pa je naseljena Crna gora s komaj 43,2 prebivalca na kv. km. Najnižje naraščanje prebivalstva je bilo v teh osmih letih zabeleženo v Sloveniji in sicer komaj 6,5 na tisoč prebivalcev, v Kosovem i in Metohiji pa so zabeležili kar 21,8 prirastka na tisoč prebivalcev. Zaradi tega je povsem razumljivo, da je najmlajše področje Jugoslavije vprav kosovsko - metohijska oblast, kjer odpade na državljane izpod 14 let starosti kar 42,4 odstotka celotnega prebivalstva. Za tem področjem prideta na vrsto Bosna in Hercegovina z je ukvarjajo hkrati tudi s ka-polaga s 16 učilnicami in spa-j ko drugo industrijsko ali o-; 39,2, na tretjem je Makedo-da med naj večje in najmo-(brtno dejavnostjo. j nija s 37,4, «najstarejše» pa OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odlične ideje za rešitev neke komplicirane zadeve. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v bolj intimen odnos. BIK (Od 21.4. do 20.5.) Ne podcenjujte nasvetov delovnega tovariša. Burna diskusija z zadovoljivim zaključkom. Dobro razpoloženje v družini. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Oklevanje naj se umakne odločnosti, ki lahko premosti vse težave. Neupravičen pesimizem. Možno potovanje. Počitek. RAK (od 23.6 do 22 7.) Pred-no se lotite velikih, r 'Site raje drobne probleme. Vaši nasveti mlajšim bodo padilj na rodovit- % 5U na tla. Mikavna družba. LEV (od 23.7. do 22.8.) Izogibajte se obljub, ki Jih ne mo-re;e izpolniti. Bodite popustljivi do člana družine, ki preživlja kritično razdobje. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Priprave za dogo p slovno potovanje. Nestalnost v zaposlitvi lahko povzroči resen finančni problem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Splošni napredek na vseh pod-ročj h Malo manj lahkomišlje-ne zaupljivosti in več treznega premisleka. Ljubezensko pismo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Borbenost popušJa In odpirajo se neprijetne perspektive. Obkroža vas spoštovanie in razumevanje družinskih članov. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) no dejstvo, in sicer to, da se je od leta 1953 do letos spomladi število prebivalstva Jugoslavije dvignilo od 16 milijonov 937.000 na 18.538.000, nam to pove, da se je kljub povečanju prebivalstva preliv ljudi iz kmetijstva v industrijo ali kakršno koli drugo dejavnost, vršil s pospešeno br-zino, da je torej nekmetijska proizvajalna dejavnost uporabila nadaljnjih obilnih 10 odstotkov povečanega prebivalstva Samo ob sebi se razume, da je tu prišla do izraza tudi pospešena urbanizacija in to dokazujejo številke o naraščanju jugoslovanskih mest in mestec. Mnoga predvojna le nekoliko večja naselja so se v povojni dobi spremenila že v mesteca. Ponekod pa so nastala kar nova mesta. Preidimo sedaj na šolstvo in izobrazbo: Posebno izrazito se opaža naraščanje števila ljudi s fakultetsko izobrazbo ali s kakršno koli višjo šolo. Od leta 1953 se je število jugoslovanskih državljanov s fakultetsko, visoko ali višjo izobrazbo povečalo za dvakrat in pol in sicer od tedanjih 83.000 na 213.000. Največji porast so glede tega zabeležili na Kosovu in v Metohiji, kjer se je število prebivalcev z visoko izobrazbo dvignilo za osemkrat. V Makedoniji, Bosni in Hercegovini se je število prebivalcev z visoko izobrazbo povečalo za štirikrat, v Crni gori za trikrat itd. Pa ne gre le za visoke šole, univerze itd. Tudi splošna raven se naglo dviga. Leta 1953 je bilo v Jugoslaviji 556.000 državljanov, ki so imeli za seboj osemletko, to se pravi nekakšno osnovno in nižjo srednjo šolo. Po podatkih iz letošnje pomladi pa jih je sedaj že 1.134.000. To pomeni, da je naglo naraščanje splošne ravni že očitno in dg nova šolska politika začenja dajati svoje sadove. Ob koncu bomo dodali še nekaj podatkov o gostoti in starosti prebivalstva: Povprečno pride v Jugoslaviji 72,5 državljana na kvadratni km. To se pravi, da ,, se je v osmih letih gostota Rergirati bo treba proti krivič- I prebivalstva povečala za 6,1 mm obtožbam. 1 odst. na kv. km. Najgosteje Ce vzamemo v poštev še. e- so, seveda, Vojvodina, Hrvat- ska in Slovenija, kjer odpade na prebivalce izpod 14 let starosti komaj 27,4 odstotka vsega prebivalstva. Preprosta, toda čedna obleka Tako je žamet tudi letos zelo v modi. Obleke iz črnega žameta so še vedno zelo elegantne ter dopuščajo vrsto variacij; katero od teh variacij bomo izbrale pa je stvar našega okusa. Dolge večerne obleke zasledimo samo še na zelo svečanih prireditvah, kot na otvoritvenih opernih predstavah itd. Teh priložnosti je res tako zelo malo, da si prav nobeni ni treba beliti glave, če nima in če tudi ne bo imela dolge večerne obleke. S kratko večerno obleko opravi danes moderna žena vse svoje družabne obveznosti. In sedaj še nekaj o kroju večernih oblek. To je zelo važno vprašanje, včasih celo bolj važno, kot vprašanje izbire blaga. Kroji letošnjih večernih oblek so na videz zelo enostavni, vendar je prav v teh vsa skrivnost lepote in V glavnem so večerne obleke manj bogate, to se pravi, da je krilo manj nabrano. Nova moda zahteva rahlo zvončasta krila in gladke životke, ki so skoraj vsi brez rokavov in z globokimi hrbtnimi izrezi. So pa v modi tudi večerne obleke z , dolgimi rokavi in brez večjih izrezov ter je prav v tem posebnost njihovega kroja. Blago za večerne obleke je po navadi že tako lepo in bogato, da mora biti kroj zelo enostaven. Zato nikar ne izbirajmo kompliciranih krojev, temveč okrasimo raje obleko z lepo brošo, biserno ali drugačno ogrlico. Pravilo, da morajo biti čevlji v isti barvi kot obleka, letos ne drži. Obleka je na primer plava, čevlji so pa lahko zlati, srebrni, ali pa celo iz rožnatega satena. Isto velja na primer, če je obleka iz lameja itd. Iz umetnostnih galerij For coni jeva v Moncenisiu V baru Moncenisio gre h koncu razstava mlade For-coni jeve, ki razstavlja pod okriljem CUSA (Centra vi-sokošolcev za umetniški študij). Franca Forconijeva poječa namreč šele drugi letnik Umetnostne akademije v Bologni, toda njena dela odkrivajo dobro izšolanost in skoro moško silo grafičnega izražanja. Barvno so vsa, bodisi v olju ali temperi, precej temačno uglašena, rjavkastosivo, z živahnejšimi poudarki rdečin in zelenila. Obrise figuralnih del rada izriše z izbrazdanjem še sveže barve do bele podlage, kar daje delom videz antičnih sgrafitov in čar v času obstalih umetnin. Poteze so povsod zelo razgibane in z gotovostjo slede oblikam pokrajin, hiš ter oseb. Ponekod je sicer še viden razvojni nemir, toda Forco-nijeva poseduje V veliki meri vse odlike, ki ji jamčijo uspešen in hiter razvoj na poti umetnosti. OssiCzinner v občinski Druga slikarka, ki je pravzaprav tudi ki parka, razstavlja v občinski galeriji tempere, risbe in male plastike iz brona ter večje iz lesa. Je to Ossi Czinner, bolje znana po svojih prefinjenih litografijah, ki odsevajo ponekod ostro — tanko lepoto Kleejemh slikarskih odkritij. Nekaj takih slik je tudi še na tej razstavi, kot na pr. tempera s črtasto barvno mrežo prekritih papig iti ona, ki prikazuje nočni ribji lov. Tem domišljije polnim barvitim temperam pa kontrastno odgovarjajo e-n ostaline risbe v črnem. Njih črta je skopa in oblike golih ljudi so primitivno enostavne, kot one iz stenskih slik, ki so nam jih zapustili prazgodovinski rodovi izginule saharske kulture. Tudi njeni bronasti kipci so oblikoo-no sorodni risbam. Prekriti z rafinirano umetno patino, so kot izkopanine iz mračnih početkoc kiparskega u-dejstvovanja. Tajinstvena lepota preperelih delov lesa zanima tudi Czinnerjevo, ki je iz zavrženih ostankov starih ladij sestavila zgovorne plastike. MILKO BAMBIČ * # # Predvčera:šnjim smo po pomoti namesto slike goriškega sVkarja Demetrija Ceja obdarili. sliko njegovega someščana prav tako sVkarja Jože*a Ceja. Prizadela slikarja prosimo, naj nam to pomoto oprostita. Četrtek, 7. derem krst liMSI Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11-0: Šopek slovenskih čaj francoščine; 15 55: Vreme pesmi; nibusa; 12.20: Glasbeni album: bavali; 10.40: Pet minut za no- 13.30: Bab čin juke box; 15.15: Sličice iz Francije; 15.30: Te- 11.45: Vrtiljak; 12.30: na ital. morjih: 16.00; Za vsakegar nekaj; 13.30: Har- gram za najmlajše: 16.30: Fran-monija zvokov in glasov; 17.00: vo pesmico; 11.00; Shivenski oktet poje dalmatinske pesmi; 11.15: Ruski tečaj; 11.30: Dva Pro- concertina; 12.05: Kvintet bratov Avsenik; 12.15: Kmetijski Ansambel Caria Pacchiorija; 17.2.j: Sem in tja Po lahki ... . _ beno življenje v Ameriki; 18.00: glasbi; 18.00: 91avko Andree: Četrtkova črtica: 18.'0: Enotni coske literarne nagrade: Gon- na veti; 12.25: Melodije; 13.15: court in Renaudot; 11.20: Glas- Obvestila in zabavna glasba; 13 30: Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50- Ali vam uga-T3eizmologij"a»; 18.15: Umet- razred: 19.00: Kmeti's a odda- ja?; 14.35: Naši poslušalci če- nost književnost in priredit- ja- 19.30: Obe plati zvona; stitajo; 15.20: Pevka Gagi No- Glasbeni album; 2100: vak; 15.30: Turistična oddaja; 16.00: Janaček In Falla; 17.05: Vsak dan za vas; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Kavatina Figara ter dva prizora iz opere Sevilijski brivec; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Blaž Arnič: Zapeljivec; 20.00; Domače pesm; in napevi; 20.45; Zabavni orkester ve; 18.30: Koncert violinista 20.00: Lea Cernjavkega; 19.00: Siri- Giuseppe Verdi: «La battaglia mo ozborja, Izumi, ki so pre- di Legnano«. obraz.ii naše življenje; 19.30: Izbor domačih in tujih popevk; 20.00: Šport; 20.30: Znani dirigenti: Sir Thomas Beecham; V odmoru (približno 21.15) Književnost: «Milan Lipovec in II. program 9.00: Jutra je vesti; 10.00: Revijski program; 11.00: Glasba za vas, kj delate; 14.00: N?ši pevci; 15.00: Odmevi na njegov roman 'Ljudje ob ce- prjred,itve v svetu; 15.40: Mi- . _____ sti’»; Po ko.certu (približno n jaturni korcert- 16.00: Pro- R1V Beogr.d; 2L00- Llterar-22.15) Umetnost, nato Večerni .ra ob stirl*: 17 00: Jazzov- m večer; 21.40: Yasuji Kiyo- ________ „ ii—iiinni In w Cfl’ T ontn in n Iporn 73 Vinil- ples; 23.00; piero Umiliani in s^j program; 17.30: Koncert o- njegovi solisti. Trst 12.25: Tretja strani 14.20: Kot juke box; 14.45: Portret vsepovsod, avtorja: Italo Svevo. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Odilomki iz opere «CavaI-leria rusticana«; 12.00: Glasba po željah; 12.37: Notranjepolitični pregled; 12.50: Glasba po željah (drugi del); 13.40: Orkester Morton Gould; perpe glasbe: 19.00: Filmsko življenje; 20.30; Paolo Levi: «Le etichette«; 21.45: Večerna gla'ba: 22.15: Zanimivosti od lil. program 17.00: Mozartove komorne skladbe: 18.00: Pregled: glasba; 18.30: Na programu: C. Togni se: Lento in allegro za violino in klavir; 22.15: Plesna glasba; 23.05: Dva prizora iz Strausiove opere »Arabella«; 23.30: Melodije za lahko noč. Ital. televizija 8 30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00: Program za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete- 18 30: TV dnevnik; 18.45: in R H. Ramati; 19 00: Pro- Tvoja prihodnost; 19.15: Glas- blemi mest: 19.15: Ekonomski problemi ob zed'n'enju Italije: beni variete; 19.40: Oddaja za izseljence; 20.00; Kmetijska °d- 20 00: Vsakovečerni koncert; daja; 20.30: TV dnevnik; 21.15: 22.35: Glasba v sodobnem Izra- Film: »Čistokrven«; 22.05: U- elu; 23.20: Prejeli smo; 23 35: metnost in znanost; 22.25: Ne- Mala pesmška antologija; 23 50: poldne; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Slovenske narodne; 16.00: Radijska igra; 16.38: Offenba-chove skladbe; 17.00: Solisti varnost je moj poklic; 22.50: TV dnevnik. DRUGI KANAL 14.30: Melodije za prijetno po- Na programu Tartini. Slovenija 8.05; Od tod in ondod; 8.55: t ___________ Radijska šola; 9.25: Majhni an- in zbori; 17.40: Ruske narodne sambli; 10.15: Radi bi vas za- dnevnik; 22.40: Športni četrtek, pesmi; lS.OO: Prenos RL; 19.00: harmoniko; 21.15: Marco Praga-Massimo Dursi: »Drama«; 22 20: TV Toni Romano s 18.30: Prenos RL; 22.15: Koncert Harryja Jamesa; 22.35: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Tedenski sestanek z učenci višje osnovne šole, nato nadaljevanje Om- T elevizorji nalboUiih nemških In ameriških znamk ^^trevTsan TRSI - UL S. NICOL0, 21 - TEi, 24-018 Jug. televizija 10.00: TV v šoli; 18.00: Dobrodošli — oddaja za otroke; 18.45: Kratki film; 19,00: Cas, ljudje in dogodki; 20.00- TV dnevnik; 20.15: Dokumentarni film; 20.30: X — 100.000 — drugo nadaljevanje zabavnoglasbene parodije; 21.30: TV pošta; 21.45: S TV po svetu: Laos Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.2, najnižja 6.5, ob 19. u-ri 6.8; zračni tlak 1001.9 stanoviten, veter vzhodnik-severovzhod-nik 60 km, s sunki 100 km, vlage 72 odst., 3.4 mm dežja, nebo oblačno, morje razburkano. Tržaški d n e viiik Danes, ČETRTEK, 7. decembra Urban Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 6.29 in zatone ob 16.24 Intri DrTPlč Pred razpravo v občinskem svetu Podrobnosti o novih tarifah dobave električnega toka Na izbiro sta dve tarifi, in sicer s prosto potrošnjo ali pa s plačilom stalne vsote in določene cene za vsak kWh potrošnje O spremembi električnih tarif Acegata bodo prihodnji teden razpravljali v občinskem svetu, kjer bo prišlo do izra-ra nezadovoljstvo potrošnikov. Ta sprememba izvira iz odloka št. 941 medministrskega odbora za cene, s katerim so poenotili tarife po vsej državi. V ostalih delih države so se s tem odlokom spremenile le cene, pri nas pa se predrugači tudi ustroj tarif, kar se je zgodilo drugod že mnogo prej. Električna družba, ki dobavlja tok, je začela računati nove tarife že pri nas in jih je med drugimi zaračunala tudi Acegatu. Kar se tiče tarif, ki jih bo računal Acegat potrošnikom, pa jih mora odobriti občinski svet. Zaradi tega je pripravil občinski odbornik dr. Babille poročilo, v katerem pojasnjuje novi tarifni sistem. Pri tem pride v poštev tok za zasebno razsvetljavo, za gospo, dinjske stroje in za pogonsko silo. Večino občinstva pač zanimata prvi dve uporab; toka, zato se bom0 omejili nanju. Kar se tiče zasebne razsvetljave, ni nobene spremembe ustroja. Večina potrošnikov bo plačevala stalno vsoto (pristojbino) 100 lir na mesec, medtem ko se bo cena 30 lir za kilovatno uro, k; je veljala do 1. septembra, zvišala na 32 lir, pri čemer pa niso vštete takse Tej ceni bo treba prišteti 1,10 lire državne takse za kWh, 10 lir občinske takse za kWh ter 3,30 odstotka IGE. Zato bo pla. čeval potrošnik skupno za vsa^ kWh 44,522 lire namesto 42,848 lire prejšnje tarife. Tako bo znašal dejanski povišek 1,674 lire za kWh namesto 2,066 lire, in sicer zato. ker so s prvim septembrom ukinil; poj lire termoelektrične doklade na vsav kWh. Z novim ukrepom se ukine tudi najemnina za števec. Glede toka za gospodinjsko uporabo sta bila do 1. septembra v veljavi dve tarifi, in si-ser tarifa proste potrošnje brez jamstva minimalne količine po 13 lir za kWh ter tarifa za minimalno zajamčeno nočno potrošnjo po 4,90 lire za kWh. K tema cenama so prišteli pol lire za termoelektrično doklado, 0,05 lire za državno takso in IGE, tako da je potrošnik plačeval skupno 13,957 lire za kWh dnevne potrošnje in 5,614 lire za kWh nočne potrošnje. Sedanji ukrep predvideva ohranitev tarife (proste), toda po novih cenah in za napeljave 1.5 kilovata jakosti. Ta ukrep pa ne predvideva druge vrste tarife niti v obliki minimalno zagotovljene potrošnje, ki se je ukinila s prvim septembrom niti kot dvoine tarife, ki se je s postopnim u-vajanjem ukrepa ukinila s prvim septembrom za potrošnike, ki imajo napeljavo z močjo ’ 4 kilovatov in več. Ta tarifa pa ostane v veljavi, toda z novimi cenami do 2.5 kilovata sile, in sicer vse do •iiiamiiiiiiiiiinHiiiiHiiiiiiHittMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiHiiiitiiniiiiHiiiiiMiii Poziv Odbora za izboljšanje in prenovitev De konca prihodnjega leta. Nočno tarifo pa bodo tistim, ki jo že uživajo, dokončno ukinili s prvim januarjem 1963. To je prva novost, ki jo uvaja tarifa. Druga novost se tiče ustroja tarife. Poleg omenjene tarife za potrošnjo predvideva ukrep še eno, in sicer tako imenovano dvojno tarifo, ki se tiče dobav od 1. do 4 kWh in čez. Pri tem naj še enkrat poudarimo, da bo lahko potrošnik do 1.5 kWh sile izbral prosto in dvojno tarifo. Potrošnik, ki bo izbral dvojno tarifo, bo plačeval stalno vsoto, ki bo toliko višja, kolikor bo večja moč napeljave, ki jo bo potrošnik izbral, pri čemer bo pač upošteval silo svojih gospodinskih strojev in način njihove uporabe. Če bo hotel uporabljati te stroje hkrati, bo moral sešteti njihovo silo (na primer 1200 vatov za napravo za segrevanje vode v kopalnici, 1000 vatov za likalnik, 200 za hladilnik itd.) ter bo plačeval stalno mesečno vsoto, ki bo v skladu s silo. Ce pa bo hotel plačevati manj, bo moral uporabljati samo nekaj gospodinjskih strojev hkrati. Tako se bo obvezal za manjšo jakost in bo plačeval manj. Poleg te stalne vsote, ki jo bo treba plačati ne glede na potrošnjo, bo plačeval potrošnik 13.10 lire za vsak kWh, skupno s taksami pa 13.584 lire. Za nekatere kategorije poti ošnikov se bo ta nova cena uvajala postopno do 1. januarja 1963, za druge pa bo veljala takoj. V primeri s prejšnjimi tarifami pa se torej u-kine termoelektrična doklada, minimalno zagotovljena potrošnja, kakor tudi pristojbina za vklopljenje radijskih, televizijskih aparatov v tako imenovani industrijski tok. Acegat bo moral namestiti pri vsakem gospodinjstvu aparat za omejevanje sile toka, ki bo izključil tok če bo potrošnik uporabljal večjo silo, kot jo bo zahteval. Potrošnik pa bo potem lahko zopet vklopil razne gospodinjske stroje, toda ne vseh, da ne preseže moči napeljanega toka. 13. in 14. decembra stavka učiteljev in profesorjev osnovnih in srednjih šot Vsedržavne sindikalne organizacije učiteljev in profesorjev osnovnih in srednjih šol so napovedale stavko te stroke, ki bo 13. in 14. decembra. Omenjene organizacije poudarjajo v svojem poročilu, da niti vlada niti minister za javno vzgojo nista do sedaj Odbor za izboljšanje in prenovitev Delavskih zadrug je naslovil članom naslednje pismo, ki ga v celoti objavljamo: Delavske zadruge so ustanovili delavci v interesu delavcev mesta in dežele. Zaradi fašizma in njegovih podpornikov pa je bil njihou obstoj zelo težak. Za dolgo let so jih odvzeli članom, jih izmaličili in jih oropali njiho-vih izvirnih socialnih ciljev. Vsem demokratom v naši deželi in vsem ljudskim potrošnikom je mnogo do tega, da se vrnejo Delavske zadruge nazaj v delavske roke, da bodo ponovno last članov. Odbor za izboljšanje in prenovitev Delavskih zadrug si je namreč postavil te naloge: vrniti Delavskim zadrugam stari statut in z nji m popolno vr-hovnost članov; ustvariti iz ( \ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna .40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stntarieva ulica 3-1, tel 21-982 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst J imela za potrebno, da bi se začela pogajanja s sindikalnimi predstavniki glede začasne dopolnilne doklade, medtem ko so v teku pogajanja glede vprašanja z drugimi organizacijami državnih uslužbencev. To je v nasprotju z obljubami vlade, ki v tem primeru ne upošteva upravičenega pričakovanja 350.000 šolnikov. Sindikalne organizacije energično protestirajo, ker niso bile sprejete zahteve ekonomskega značaja, da bi šolnike glede prejemkov izenačili z drugimi enakimi kategorijami državnih uslužbencev. Po napovedi stavke so tajniki sindikalnih organizacij šolnikov obrazložili novinarjem sporne točke, ki so dovedle do stavke. Sindikalne organizacije šolnikov niso mogle stati ob strani in dopustiti, da bi bili šolniki zadnji na plačilni lestvici državnih uslužbencev, saj so druge kategorije medtem že pridobile nekatere olajšave Očitna diskriminacija slovenske šole Zakaj ne namestijo še dveh učnih moči v Devinu in Mavhinjah Kljub raznim posredovanjem in pritožbam ni še rešeno vprašanje druge učne moči na slovenski o-snovni šoli v Devinu in na slovenski osnovni šoli v Mavhinjah. Za letošnje šolsko leto je vpisanih na osnovni šoli v Devinu 16 otrok, v Mavhinjah tudi 16 otrok. Da bi pouk ne trpel, bi morali na vsaki šoli namestiti še eno učno moč. Vsakdo namreč dobro ve, da na eno-razrednicah pouk ni in ne more biti tako uspešen kot na večrazrednicah. Zahteva staršev in predstavnikov raznih organizacij je tembolj utemeljena, ker sta bili lani na italijanski šoli v Mavhinjah za 12 otrok nameščeni dve učni moči; letos pa so odprli italijansko osnovno šolo na Repentabru za 1 (enega) o-troka iz mešanega zakona. Tričlanski delegaciji predstavnikov slovenske manj- šine, ki je 21. oktobra posredoval na Uradu za šolstvo, je ravnatelj tega U-rada prof. Udina obljubil, da se bo zanimal za ugodno rešitev te zadeve. Te dni pa sta prof. Udina in dr. Pugliarello, šolski skrbnik, Nenaden preobrat vremena Sunki burie s preko 100 km-h in snežni metež z bliskanjem Voda zalila kletna stanovanja v mestu - Sneg in sodra tudi na obmorski cesti ■ 20 cm snega pri Postojni, kjer cesto pluiijo Po toliiko tednih toplega, čeprav vlažnega vremena, je včeraj popoldne nenadoma nastopil preobrat. Temperatura je naglo padla, začela je pihati močna burja, iz oblakov so začele švigati strele, potem je začela padati sodra in konč- sporočila, da bi to vpraša-1 no še sneg, vmes pa je grme- nje rešili le na ta način, da bi odvzeli drugim slovenskim šolam na našem področju dve učni moči, ki naj bi jih namestili na šoli v Devinu, in v Mavhinjah. Ali je to kakšna rešitev? Spričo dejstva, da sta bili lani nameščeni za 12 učencev na italijanski šoli v Mavhinjah dve učni moči in da so letos odprli italijansko šolo na Repentabru za enega in edinega učenca (iz mešanega zakona), je tak predlog zasmehovanje, podcenjevanje, odkrita diskriminacija na škodo slovenske šole, ki jo morajo šolske oblasti čimprej od praviti. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiaiimiiiiiiiiamiiiuiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Popolnoma spremenjena kazen morilcu lastne hčerke Od 20let zapora na lO let umobolnice Prizivni sodniki so Fainu priznali, da ni bil sposoben hotenja v trenutku, ko je izvršil zločin zadrug orodje socialnega napredka; vzpostaviti z njihovo pomočjo solidarnostno vez med delavskimi družinami posameznih mestnih predelov ter med raznimi kraji na deželi; nuditi delavcem možnost, da postanejo zadruge izkušnja in šola za demokratično samoupravljanje. Dotlej je odbor s svojo akcijo oživil zadružno misel med mnogimi delavci in vnesel vanjo zaupanje v socialno važnost in gospodarsko koristnost Delavskih zadrug. Občutno izboljšanje njihovih uslug, večji pritok ljudskih potrošnikov v prodajalne zadrug, povečanje prihrankov, vse to je v veliki meri zasluga naše akcije. Toda to ne zadostuje. Sedanja večina upravnega sveta ne teži K tem smotrom. Namesto da bi si prizadeval, da bi se Delavske zadruge povrnile k svojemu demokratičnemu izvoru, teži k njihovi birokratizaciji in s tem k oddaljitvi od smotrov in socialnih potreb delavcev. Vodstvo ne skrbi dovolj, da bi ponovno pridobilo tisoče članov, ki so bili in ki bi lahko bili dejanski člani zadrug, temveč podpira vključitev vsiljenih članov v ustanovo, to je ljudi, ki so tuji zadružni misli bodisi po svoji miselnosti bodisi po svojem družbenem položaju. Organiziral je dve skupščini, s pičlo udeležbo članov; ti skupščini sta bili popolnoma mrtvi, ker so ju sklicali po nalogu samo za to, da bi bilo ustreženo fornti. V teh letih niso upoštevali pametnih predlogov upravnih svetovalcev, izvoljenih na listi ((Obnove«, marveč so skoraj vse, tudi važne predloge, zavračali. Zadrugam so zato potrebni drugi zavedni člani, ki se bodo udeleževali življenja te velike proletarske ustanove. Bilten Delavskih zadrug v septembru vsebuje dolg seznam članov, ki niso plačali celotne članarine. Do 31. decembra letos morajo vplačati razliko, sicer jih bodo črtali iz članstva. Gre za nekaj sto lir. Dragi fitatelj, preglej ta bil Porotno prizivno sodišče je včeraj korenito spremenilo razsodbo, ki jo je pred dobrima 2 letoma izreklo porotno sodišče v pogledu 30-letnega Sergia Faina iz Ul. Machiavelli, ki je bil obtožen, da je ubil s strelom iz revolverja svojo 3-letno hčerko Iviano. Kot je znano, je porotno sodišče obsodilo Faina na 20 let zapora. Pri obsodbi je u-poštevalč delno obtoženčevo slaboumnost, ker bi sicer porotniki lahko obsodili Faina na dosmrtno ječo (zakon predvideva namreč dosmrtno ječo za morilce bližnjih sorodnikov). Prizivni porotniki pa so bili drugačnega mnenja. Na podlagi dognanj treh zdravniških izvedencev so Faina o-prpstili vsake krivde, ker je bil v trenutku umora popolnoma nezmožen mišljenja in hotenja. Spričo tega so sklenili, da bo moral Fain za 10 let v umobolnico. Včerajšnja razsodba pomeni skoraj popolno zmago teze, ki jo je pred 2 letoma zagovarjal pred porotniki sodišča prve stopnje odv. Vinci-guerra. Zagovornik je namreč trdil, da bi bilo treba priznati njegovemu varovancu popolno nezmožnost mišljenja in hotenja ter ga poslati v umobolnico za največ 10 let. Tudi na včerajšnji razpravi je odv. Vinciguerra ponovil v bistvu svojo staro tezo. Spremenil jo je le v toliko, v kolikor je zahteval najnižji rok prisilnega bivanja v umobolnici. Zagovornikove zahteve niso naletele na posebne težave, saj je že javni tožilec predlagal porotnikom naj ukinejo sodni postopek proti Fainu. Javno tožilstvo je moralo spremeniti svoje prejšnje stališče, ker so zdravniški izvedenci neizpodbitno ugotovili, da ni bil Sergio Fa.n v trenutku tragedije pri sebi. Faina so pregledali trije zdravniki v Montelupu v Toskani. Izvedenci trdijo, da Fain boleha za reaktivno depresijo ter da v trenutku u-mora svoje hčerke ni bil zmožen pravilnega mišljenja in hotenja. Na koncu svoje strokovne ocene še poudarjajo, da je Fain nevaren za človeško družbo. Fainovo tragedijo poznajo gotovo vsi naši bralci, saj smo o tem žalostnem primeru obširno pisali pred dvema letoma. Od kod izvirajo vzroki, ki so še mlademu človeku popolnoma zameglili njegovo duševno razsodnost ter ga pripeljali do tega, da je dvignil samokres proti nebogljenemu bitju, svoji triletni hčerki, ter jo ubil? Fainu so proti koncu vojne odrezali nogo zaradi neke tramvajske nesreče. Ta nezgoda je mladega fanta tako potrla, da se ni nikoli več dobro počutil. Dekleta so se ga izogibala, le pri svojih vrstnikih je našel nekoliko razumevanja. Končno je le spoznal dekle. Licio Orsini, v katero se je zaljubil. Ona pa ga morda ni nikoli imela zares rada. Iz njunega lju-bavnega razmerja pa se je rodil otrok, mala Iviana, ki je nekaj let potem postala nedolžna žrtev spora med starši. Leta 1955 sta se Fain in Orsinijeva poročila. Nekaj časa sta živela pri ženinih starših, potem pa sta se razšla. Hčerka je ostala pri materi. Fain si je vedno želel, da bi se dokopal do stanovanja, ki bi mu omogočil družinsko življenje. Ta želja pa se mu ni uresničila. Zena se je medtem spoznala z nekim mo- Dan je potekel v prijetnem razpoloženju, toda v Fainovi duši so se že zbirali temni oblaki. Nameraval je ubiti sebe, toda nazadnje je iz nerazumljivih razlogov obrnil morilno cev proti svojemu o-troku. Iviano je umirajočo prinesel v bar Valmaura pri Sv. Soboti. Poziv FIOM za enotno borbo uradnikov CRDA Uradniki v ladjedelnici CRDA v Tržiču se že dlje časa bore za izboljšanje svojih prejemkov. Med drugimi zahtevajo 20 odstotkov poviška osnovnih plač, 14. plačo, dokla; do za strokovno spopolnjeva-nje, prilagoditev plač njihovemu delu itd. Uradniki so začeli stavkati prejšnji četrtek in v ponedeljek so skupno s sindikati sklenili, da bodo podaljšali stavko do danes ob 24. uri. Nato se bedo vzdržali v petek in do sobote opoldne izrednega dela, zatem pa zopet stavkali od sobote opoldne do vključno srede 13. decembra. Ker gre za ugodnosti, ki bi jih z zmago uživali tudi uradniki v Trstu, je pasivnost uradnikov CRDA v Trstu v škodo tej borbi. Zato je tržaška FIOM poslala kovinarskemu sindikatu Delavske zbornice pismo, v katerem predlaga takojšnji skupni sestanek vseh petih sindikatov, da bi proučili vprašanje položaja in sprejeli ustrezne sklepe. m javna debata na sedežu PSI Drevi ob 20. uri bo na sedežu PSI v Ul. Mazzini 32 nadaljevanje zasedanja skupščine mestnih sekcij. Dnevnemu redu prejšnjih zasedanj je bila dodana še točka o povišanju tarif električnega toka, o čemer bodo razpravljali tudi v občinskem svetu. Jutri oo 16.45 pa bo v glavni dvorani sedeža PSI javna debata o temi: «P.P. Pasoli- ni in film „L’accatone” v italijanski socialni stvarnostii». Urnik trgovin za 8. december Jutri, 8. decembra, bodo vse trgovine zaprte, razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn (8. — 13). slaščičarn (8. — 21,30). ribarnic (8. ■— 12.) in mesnic (6. — 11.). Brivnice in frizerski saloni bodo odprti do 13. ure. «»------- Božična nagrada tuberkuloznim delavcem Minister za delo je sporočil, da je izvršni odbor zavoda INPS sklenil, da bo za božične praznike, kakor prejšnja leta, dodelil izredno podporo tuberkuloznim delavcem, za katere skrbi omenjeni zavod v sanatorijih in raznih zdraviliščih. lo kot ob kaki poletni nevihti. Res pravo zmešano vreme. Najhuje je bilo med 19. in 20. uro, ko so tudi meščani okusili preobrat vremena. Burja je močno pritisnila, saj so njeni sunki presegli 100 km na uro, potem pa je začela padati sodra, ki je na več mestih pokrila mestne u-lice. Voda je zalila nekatera pritlična oziroma kletna stanovanja, medtem ko je burja podirala vse, kar ni bilo dobro pritrjeno. Gasilce so kar naprej klicali na pomoč, tako da se prav niso mogli oddahniti. Tudi v pristanišču so morali ladje bolje privezati, saj bi jih drugače burja odtrgala od obale ali iz sidrišča. Pri vsej stvari pa je najbolj zanimivo to, da temperatura v tem času ni bila tako nizka. Na vremenoslovskem zavodu so ob 19. uri izmerili 6.8 stopinje nad ničlo, a kljub temu je padlo toliko sodre in snega, da je pobelil celo cestišče na obmorski cesti med Sesljanom in Križem. Ce k temu dodamo še bliskanje in grmenje, tedaj se res lahko vprašamo, kaj se je zgodilo v atmosferi, da je prišlo do take zmešnjave. Mnogo huje pa je bilo v zgornji tržaški okolici. Tudi tu je sodra s snegom prekrila zemljo, marsikje tudi do 5 cm visoko. Toda na večer je začel divjati pravcati snežni vihar, tako da je bil promet zelo otežkočen. Avtobus iz Ljubljane je imel skoraj dve uri zamude, saj je šel skozi blok Fernetiči ob 21.10 namesto ob 19.30. Potniki in šofer avtobusa so povedali, da divja od Planine do Senožeč snežni vihar, ki sproti za-metava cesto. Pri Postojni je na cestišču bilo že takrat kakih 20 cm snega in cestna u-prava je poslala na delo vse razpoložljive pluge, da cesto sproti očistijo. Kljub temu pa je promet zelo otežkočen, kajti marsikatero vozilo, zlasti kamione, je zaneslo na zaledenelem cestišču, tako da so za več ali manj časa blokirali promet. Zvečer okoli 22. ure je v nekaterih krajih zgornje tržaške okolice močno snežilo. Ves promet je bil praktično ustavljen, saj se ljudje v takem vremenu niso upali na cesto. Le kdor je moral, je sedel za volan, vendar je bilo treba voziti zelo previdno. Doslej smo se pritoževali čez dež, meglo in prekomerno vlago. Upajmo, da se nam iimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Tatovi in prekupčevalci pred kazenskim sodiščem Izmislil si je, da so ga neznanci napadli in oropali Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschi-ni, se je nadaljevala razprava proti veliki skupini tatov in prekupčevalcev ukradenega blaga. Javni tožilec je zahteval skupno za vse obtožence, ki so po njegovem mnenju zakrivili inkriminirana dejanja, 36 let, 3 mesece in 15 dni zapora, 557.000 lir globe in 10 tisoč lir denarne kazni. Glede Carlattija, Ludvika in De Rose je menil, da njim pripisana dejanja niso kazniva. Zahteval je nadalje, naj sodišče izloči iz procesa sodni postopek proti Clarotu in Barilaru. Za Lorella je zahteval sodno odpuščanje, a za Vitaleja, Jermanovo, Miche-lazzija in Floreana oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Najtežje kazni je javni to- ten in pripravi tudi svoje pri-1 škim, čigar imena ni hotela jatelje do tega, da ga pregle- j povedati niti na zaslišanju dajo' če je v njem tvoje ime, I pred sodiščem. Fain je obcu-poravnaj takoj članarino. Ce 1 til, da je v življenju propa-pa še nisi član Delavskih za- del ter je zato sklenil, da drug, vpiši se vanje in po- napravi samomor. Tako je skrbi, da se vpišejo tudi tvoji prišlo do 3.^ aprila, ko je spo-delovni tovariši, tvoji svojci i razumno z ženo odpeljal hčerin prijatelji, Ikico na popoldnevni sprehod. I Nagradno žrebanje PRIMORSKEGA DNEVNIKA BREZPLAČNO V DALMACIJO In deset drugih lepih nagrad »Primorski dnevnik« prireja nagradno žrebanje za stare in nove naročnike. Med našimi starimi, zvestimi naročniki, ki bodo poravnali celoletno naročnino za leto 1962 do 15. januarja prihodnjega leta, bomo izžrebali enega, ki se bo brezplačno udeležil našega prihodnjega izleta v Dalmacijo, in sicer v Dubrovnik in v Boko Kotorsko. Enaka nagrada je namenjena enemu izmed novih naročnikov, to je enemu izmed onih, ki se bo do 15. januarja prihodnjega leta na novo naročil na «Primorski dnevnik« in plačal celoletno naročnino. Izžrebana naročnika bosta imela plačano kabino turističnega razreda, hrano, prevoz itd. Le stroške za potni list in vizum bosta morala prevzeti sama. Poleg tega bomo za stare in nove naročnike s poravnano celoletno naročnino izžrebali še 10 lepih nagrad. Ne glede na izžrebane nagrade pa bo vsak naročnik, ki bo plačal celoletno naročnino po nižji ceni, dobil v dar lepo slovensko knjigo-* * * Izlet v Dalmacijo bomo priredili prihodnje leto spet z motorno ladjo «Jadran» v Split, Dubrovnik, Boko Kotorsko, na Hvar, Korčulo in na Reko. žilec zahteval za Dobrigno, Paschieija in Antonija, in sicer po 4 leta in 6 mesecev zapora ter 50.000 lir globe. # * * Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zagovarjal včeraj 49-letni Cesare Turale iz Ulice Corelli 6. Pri tem je šlo za obravnavo druge stopnje, saj se je moral Turale že zagovarjati 7. junija letos pred pretorjem. Turale je obtožen, da ai je neke noči izmislil, da so ga neznanci napadli in oropali. Pretor ni verjel možakarju ter ga je obsodil na 1 leto zapora. Tudi prizivni sodniki mu niso verjeli ter so potrdili prejšnjo razsodbo. 1. maja ponoči se je Turale okoli 2. ure znašel v baru «A1 mercato« v Ul. Carducci. Nekoliko pozneje so ga polici jslki agenti srečali pijanega na ulici, in sicer v bližini o-menjenega bara. Hoteli so zvedeti, kje se ga je možakar navlekel in tedaj jim je Tu rale začel pripovedovati neko čudovito zgodbo. Dejal je, da je bil v baru «A1 mercato« s skupino osmih mladeničev. Ko je potegnil iz listnice bankovec za 5000 lir, mu ga je eden izmed mladeničev iztrgal iz rok. Ko se mu je hotel postaviti po robu, mu je nekdo drug dejal, naj molči, ker ga bo sicer aretiral. Mladenič je baje pripomnil, da je agent letečega oddelka. Spočetka Turale ni prijavil zadeve. Uro pozneje pa je prišel na komisariat javne varnosti v Ul. Caprin, kjer je vložil formalno pritožbo. Zadeva pa se ni pozneje razvijala po njegovih željah. Preiskovalni organi so namreč ugotovili, da je imel Turale v žepu, v trenutku, ko je šel z doma, samo nekaj tisoč lir ter da je v baru sicer potegnil iz listnice bankovec, toda le za 500 lir. Pri tem je kričal, da bo plačal pijačo za vse. Klienti v baru pa se zanj sploh niso zmenili. «»-------- Izžrebana številka loterije občinske galerije V ponedeljek je bila izžrebana številka loterije občinske galerije, in sicer št. 4812 katere lastnik dobi umetniško sliko slikarke Osi Czinner. Javiti se mora v sobi št. 124 na odslej ne bo treba pritoževati čez mraz, burjo in sneg, čeprav vremenoslovci kar naprej trdijo, da bomo imeli letos izredno hudo zimo. Trnuljčica v «Verdiju» Odlični plesalci v Cuevasovem baletu Ko je opolnoči balet markiza Cuevasa (sicer že pokojnega) zaključil predstavo, mu je občinstvo dolgo ploskalo. Odobravanje je veljalo zlasti prvima plesalcema Yvette Chauvire in Sergeu Golovinu, skoraj v enaki meri pa tudi vsem številnim plesalcem v Čajkovskega «Trnuljčici». Cuevasov sicer skomerciali-ziran baletni ansambel ima mnogo elementov, ki lahko delajo čast katerikoli skupini. Vendar na občinstvo učinkujejo mogoče bolj scene in kostumi kot sam ples, V katerem se pač ves čas ponavljajo prvine klasičnega plesa. Poleg že omenjenih prvih dveh plesalcev — ki pa ju bodo pri sledečih predstavah deloma zamenjali drugi — je treba vsekakor omeniti tudi Marilgn Jones, Olgo Adaba-che, Jacguelin De Min, Ano Cardus, Josette Gatineau, Cal-liope Venieris, Claudine Ka-moun, Beatriz Consuelo, s čimer pa še daleč niso navedeni vsi, ki so z lastnimi točkami dosegli aplavze. Tržaškemu filharmoničnemu orkestru je dirigiral Jean Doussard, stalni dirigent pri Cuevasovem bale tu) Kljub skrajno neugodnemu vremenu je bilo gledališče zelo dobro zasedeno. Nadaljnje tri predstave bodo zaporedoma v teh dneh, medtem ko bo v nedeljo še posebna matineja z drugim programom. Sabino Coloni v občinski galeriji V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo danes ob 18 otvoritev razstave slikarja Sabina Colonija, ki razstavlja 20 svojih najnovejših del. Nagrajevanje udeležencev slikarske razstave krožka Italsider Krožek podjetja Italsider je priredil prvo slikarsko in fotografsko razstavo članov in svojcev članov krožka, ki bo odprta do 10. t.m. Včeraj se je v krožku zbrala žirija, ki ji je predsedoval slikar Romeo Daneo in ocenila razstavljena dela. Prvo nagrado za slikarska dela je dobil Enjo Ažman, prvo nagrado za črno-belo je dobil Gino Boril, prvo nagrado za fotografijo pa je dobil Ermanno Rech. ce, da dovolijo brez vsake va-lutarne formalnosti ter orez licenc uvoz in izvoz darilnih zavojev, ki vsebujejo živila, slaščice, likerje, igrače, cvetje itd. Ta olajšava je dovoljena od 10. decembra do 15. januarja s pogojem, da ne gre- pri teh zavojih za količine in vrednost, ki bi imeli značaj trgovanja. OLEDALI^ČA VERDI Danes ob 20.30 nastop mednarodnega baleta markija De Cuevasa s Čajkovskega ((Trnuljčico«. Abonma B za parter in lože ter A za galerije. Orkester Tržaške filharmonije pod vodstvom Jeana Dous-I sarda. TEATRO NUOVO Drevi ob 21. uri nastop igralske družine Dario Fo in Franca Rame z igro «Kdor ukrade nogo, je srečen v ljubezni«. («Chi ruba un piede e fortu-nato in amore«). Velik uspeh. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni, tel. 24183 in pri osrednji blagajn; v Pasaži Protti. tel. 36372. ^ LJUDSKA PKOSVETA J Prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine vabi na svoj občni zbor, ki bo v soboto 9. decembra 1961 ob 20.30 v društvenih prostorih. * » « Prosvetno društvo Barkovlje - Danes 7. decembra ob 20.30 bo v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12 četrtkovo predavanje. Predaval bo profesor Tone Penko o poučni, aktualni in zelo zanimivi snovi — O hormonih. *** Občni zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu bo v sredo 13. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. * * # Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek in petek od 20.30 do 22. ure. Odbor Olajšave za zavojev v inozemstvo Ministrstvo za zunanjo trgovino sporoča, da je za božične praznike pooblastilo carinami. Mladinska sekcija P- d. «1. Cankar« priredi v soboto 9. decembra ob 20.30 v društvenih prostorih KULTURNI VEČER Na programu se bodo vrstili veseli prizori, recitacije in glasba. Vabljeni. KAZNA OBVKNTII.A SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM SPDT priredi letos silvestrovanje na Vojskem nad Idrijo v udobnem planinskem »Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 m). Za Silvestrovo ln Novo leto bomo deležni, na željo, pristnih idrskih žlikrofov ln divjačine, na morda najlepšem ln najobsežnejšem turističnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-II. v dnevnih urah. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniimi OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 6. decembra 1961 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa Je 11 oseb. UMRLI SO: 88-letni Domenico Amodio, 82-letni Dan-te Bertini, 81-letnl Romano Cernigoi, 80-let-na Ernesta Furlani vd. Mlcheli, 86-letna Emi-lia Fumis vd. Moi-mas, 66-letnl Giuseppe Salico, 78-letna Ana Godina vd. Vecchiet, 61-letni Giacomo Smili, 48-letn-i Mario Rizzo, 89-letna Glovanna Vatovec vd. Meuda, 69-letni Giuseppe Cumer. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Godina, Trg sv. JaKoba 1; Sponza, Ul. Mon-torsino 9 (Rojan); Vernari, Trg C KINO Nazionale 14.00 (cSpartacus* " Technicolor. Kirk Douglas, Laurence Olivier, Peter Us**' nov, Jean Simmons. Navadne cene. Fenlce r6.00 ((Dvojno lice nta-ščevanja« (I due volti della vendetta). Marlon Brando. Karl Malden. Excelsior 16.00 19.00 22.00 »Sijaj v travi» (Splendore nell’er-baj. Technicolor. Natalie Wood in VVarren Beatty. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.00 «ZlodeJ ob štirih,, (II diavolo alie 4). Teoh-nicolor. Spencer Tracy, Frank Sinatra. Arcobaleno 16.00 »General ln pol« (Un generale e mezzo)-Technicolor. Danny Kaye, Dana Wynter in Diana Dors. Supercinema 16.00- ((Silvester P teti Gonzalesu« (Silvestro con-tro Gonzales). , Alabarda 16.00 «11 Federalen. V" go Tognazzi in Georges VWF son. Aurora 16.30 19.00 21.45 ((Povratek v Peyton Plače« (Ritorno a Peyton Plače). Prepovedano mlad ni. . Cristallo 16.30 ((Sodni dan« (" giudizio universale). Alberto Sordi in Vittorio Gassman. Garibaldi 16.30 »Vrhovi v neurju« (Cime tempestose). Meri* Gberon, Laurence Olivier. i® David Ni ven. Capitol 15.30 »Topi; veter«. Tech-nicolor Claudette Colbert. Impero 16.30 «Jaz ljubim ti U* biš» (lo amo tu ami). Italia 16.00 ((Zadnji tango« (Ihtimo tango). Technicolor. Šarita Montiel, Maurice Romet. Massimo 16.00 »Rimske devica* (Le vergini di Roma). Technicolor. Silvia Sims in Luis J°ur' dan. Moderno 16.00 «Sijajni Tarzan* (Tarzan il magnifico). Technicolor. Gordon Scott. Astra 16.30 «Tezej in MinotaU-rus« (Teseo e il Minotauro). Astoria 16.00 ((Krvoločni BiH* (Bill il sanguinarlo). Edy Mu' rephei. Technicolor. Vittorio Veneto 15.30 «Tema n* vrhu stopnic« (11 buio in cl' ma alle scale). Technicolor-Robert Preston, Doroty Guire. Ideale 16.00 «Leteči hudič!« (D*** voli volanti). Stan Laurel 1 Oliver Hardy. Marconi 16.00 »Mornar Sirnba0^ (Simbad il marinaio). Technicolor. Anthony Qu.nn in M*1*’ ren 0’Hara. Abbazia 15.C0 «Resnica» (La rita). Brigitte Bardot, prepovedano mladini. Odeon 16.00 ((Tarzan in ” ljeni Safari« (Tarzan e il fari perduto). Technicolor-Gordon Scott. Skedenj 16.00 ((Umetniki in dele« (Artisti e modelle). Tec ‘ nicolor. Jerry Le-w‘s in Dea Martin. ... predvaja danes 7. t. m. ob 18. uri Metro barvni film: (Tom e Jerry sul sentiero di guerra) [ MAM OGLASI J BRUSINl CARLO, Trst, Ul. Bat tisti 20, prodaja gospodinjske električne predmete — štedilnike na drva, premog, plin. elektriko — trajno goreče peči na premog in kerosene ter na plin In elektriko. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-1141. VESPAGENZIA — tel. 28 940 — na obroke od 6090 lir za «gran šport«. Trst, Via S. Francesco 44. VESPAGENZIA — obroki od 5160 1'- za 150-kub. vozila s štirimi prestavami. VESPAGENZIA — obroki od 4500 lir za 125-kub. vozila. Velika izbira vesp. motociklov in rabljenih motornih tovornikov. Poskrbimo tudi za vse listine za Izvoz. PRI MAGAZZINU FELICE, Trst, Ul. Carducci «1, DOBITE; ženske moške in otroške dežne pla-šče bunde, hlače, Jopiče in srajce najboljših vrst ln znamk po najnižjih cenah. TRGOVINA JESTVIN Išče ca. Ulica Rossebti 14. vaJen' 1 DAKO VI V počastitev spomina ga Franca Birse daruje (*rvlotl-Pahor 1000 lir za Dijaško IZJAVA • d V* Podpisani Ivan Sancin * uje line št. 102 javno Pr . relt«' vse žalitve, ki jih je l.( 45-Josipu Lovrihi iz Doline IVAN sa:' ZAHVALA •jate' Vsem sorodnikom, P^oČt>' ljem in znancem, ki s0. j pa' stvovali z nami pri iz"11 šega dragega moža in n;“. Štefana Pert°*a se toplo zahvaljujeta dr" Pertot in Marte« Barkovlje, 7.12.1961. županstvu med uradnimi ura-1 Valmaura 20; Vielmetti, Borzni t mi v roku enega meseca. ifl* 5. t. m nas je za vedno zapustila naša draga ANA GODINA vd. VECCHIET Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 7. t-ob 15. uri iz glavne bolnišnice na pokopališče Sv. Ani v družinsko grobnico. nami- Zahvaljujemo se vsem, ki sočustvujejo * " . Žalujoči sin Karlo 2 ženo hči Karmela z možem dr. tj1.0 „ in (odsoten), vnuki, družina Plz0n ostali sorodniki Trst - Skedenj, 7.XII.1961. trg 12, PRIMORSKI DNEVNIK — 5 7. decembra 1961 Vprašanje in resolucije v občinskem svetu Za imenovanje mestne ulice po pokojnem pesniku Sabi Zupanova zagotovila glede obljub o okrepitvi industrijske dejavnosti - Pomanjkljivosti pri izbiri porotnikov Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta so svetovalci postavili poleg že objavljenih »e druga važna vprašanja. Svetovalec Pogassi je protestiral, ker se pri imenovanju porotnikov ne drže zakona, ki predpisuje, da jih je treba izbirati iz obširnih seznamov občanov, medtem ko se sedaj omejujejo samo na nekatere skupine, predvsem pa na funkcionarje raznih javnih in zasebnih ustanov. V seznamih za imenovanje porotnikov prizivnega porotnega sodišča, katerega pristojnost sega čez vso deželo, pa so skoraj sa-Cie ženske učne moči in še te povečini izven našega področja. Pogassi je zahteval, oa se ta pomanjkljivost odpravi. Odbornik za matične zadeve je obljubil, da bo Jtvar proučil. Svoj čas se je ze zaradi teh pomanjkljivosti pritožil dr. Pincherle, Odv. Pogassi je tudi prosil za pojasnila, ali se bo Mon-tecatini, ki je kupila v industrijskem pristanišču veliko zemljišče, zganila ter začela zidati obljubljeno tovarno. Nadalje je dejal, da bi bilo tudi koristno, če bi zgradili Pri nas tovarno plastičnih mas, saj se ta vrsta proizvodnje vedno bolj razvija. . Zupan je odgovoril, da je ■mel glede tega živahne stike z družbo Montecatini in t IRI, ki naj bi obnovil sedanje tovarne in zgradil kakšno novo. Rekel je, da mu je grof Faina, predsednik Montecatini zagotovil, da stvar ne sPi. Kar se IRI tiče, je že Pozitivno, da je opustil znani načrt Senigaglia, po katerem ne bi obnovili škedenjske železarne, ter da je sedaj poskrbel za njeno obnovitev, Čeprav se še ne predvideva integralni ciklus proizvodnje, beveda pa se bodo v Trstu borili, da pride tudi do tega. Zupan je nadalje dejal, da Proučujejo načrt za modernizacijo ladjedelnice Sv. Marka. Y Tržiču pa bodo zgradili uve novi tovarni, ki bosta zaposlili od 700 do 800 delavcev CRDA, ki so sedaj suspendirani. V ta namen bodo ^zdali 8 milijard lir. Ker pa le minister Bo »redkobeseden., ni sedaj še mogoče veneti, za kakšne vrste pobud gre. Svetovalec Tonel je zopet načel vprašanje občinskih hiš, ki jih upravlja IACP. Občina je sklenila s to ustanovo Pogovor za to upravljanje Pfed desetimi leti. sedaj pa ni ga bilo treba preklicati. Svetovalec Burlo (KPI) j-na. Na podstrešje je prišla skozi eno, odšla pa skozi drugo okno. Požar, ki ga je zanetila, so takoj pogasili in n» ta način preprečili kaj hujšega. Med včerajšnjimi ploham' se je od časa do časa tudi pobliskalo. Toda nevarnostim, ki jih bliski predstavljajo, nihče ni posvečal pozornosti. Gu-lin je že nekaj časa poprej odšel na podstrešje, kjer je koruzo povezoval v kite. Ko je takole, ves zatopljen v svoje delo, spletal kito, je povsem nepričakovano nastal grozen in silen pok. Gulin se piti ni dobro ovedel, kaj se je zgodilo, ko je strela šinila mimo njega in zapustila podstrešje skozi drugo okno. Pok in blisk sta ga za nekaj trenutkov povsem zmedla, da sploh ni vedel, kaj se je dogodilo. Strela pa je zažgala kožuhovje, ki ga je imel poleg sebe. Strelo je slišala cela vas Gospodinja, ki je bila v pritličnih prostorih, pa je prav razločno slišala, da je udarila v njeno hišo. To ji ni vzeio ne razsodnosti ne poguma. Pograbila je nekaj cunj, ki so ji prišle pod roko, ter stekla na podstrešje, kjer je najprej pogledala, kaj je z njenim možem. Le-ta si je takrat že opomogel od prvega strahu. Potem pa je z vso silo pričela tolči po gorečem kožuhovju, ki je precej naglo gorelo. Na kraj dogodka je kmalu prišlo dosti sosedov, da bi nudili svojo pomoč; toda, na srečo, te pomoči Gulinovi niso potrebovali, ker je gospodinja preprečila, da nesreča ni zavzela večjega obsega. Ce ne bi bilo nikogar v hiši, bi se prav lahko v nekaj trenutkih požar tako razbohotil, da bi ga ne mogli več ukrotiti. Vaščani so se živo zanimali za dogodek in gospodar jim je lahko iz prvega vira, kakor se reče, posredoval občutke, ki jih on, niti kdo drug ne bi hotel poskusiti na lastni koži. «»------- Kovic s Peči se je zaletel v tovornik Ob 15.30 se je v Ulici Fa-tebenefratelli zaletel v občinski voz za pobiranje smeti 18-letni Karlo Kovic s Peči, Ulica Leoni 54. Voz, ki ga je šofiral 55-letni Aldo Giacobbo z Drevoreda XX. septembra št. 72, je bil ustavljen in je čakal na delavce, ki so šli po smeti v bližnje hiše. Kovic se je pripeljal na kolesu in ker je deževalo, je tako nizko držal dežnik, da ni videl predse. Ker se je pobil po nosu, so ga z rešilnim avtomobilom ZK odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vitto-rio Veneto, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v osmih dneh. Na kraj nesreče je prišla tudi prometna policija. »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimimiiiiMiiiiiiimnmiitiiHiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiMiiiiiii« S seje pokrajinskega odbora Na dnevnem redu ceste in letališče v Ronkah Pretekli torek je imel pokrajinski odbor svojo redno sejo, na kateri je predsednik dr. Chientaroli najprej poročal o prenosu križa z groba Scipia Slataperja s Kalvarije v vojni muzej na Komu v Gorici. Ob tej priliki je imel preteklo nedeljo dopolne v tem muzeju pisatelj Biagio Marin predavanje o Slata-perju. Predsednik je nadalje sporočil, da je polkovnik Antonio Fonda-Savio daroval 254 dobro ohranjenih pergamentnih papirjev z notarskimi akti iz 14., 15 in 16. stoletja, ki se tičejo goriškega področja, Gradiške in Krmina. Odbor se je darovalcu najlepše zahvalil. Po predsednikovih poročnih upravne ukrepe v zvezi z o-sebjem, nabavo opreme za u-rade itd. Po poročilu odbornika za javna dela so proučili tudi kako Se razvija zadeva s povezavo avtomobilske ceste Gorica-Palmanova, za katero bodo pri ANAS zahtevali pospešitev izvedbe načrta; proučili so tudi položaj pri mostu Villesse-Cervtgnano, ki je bil te dni odprt za promet. Končno so proučili tudi problem letališča v Ronkah v zvezi z zadnjimi dogodki in v zvezi s položajem pokrajinske uprave v tem konzorciju posebno glede na proučitev tega problema, ki bo prišel na dnevni red pokiajinske- so odborniki odobrili številne j ga sveta. Rebeschinija rada. Kar se Ne-maca tiče je Baroni povedal, da je takoj po streljanju prišel do njega Rebeschini in dejal, da je streljal nanj, ker da je nemški vohun. Obtoženec je tu pripomnil, da ni bil na domu Baronija, ampak skupaj z drugimi partizani na drugem mestu in da je že takrat povedal, da on ni streljal na Nemaca, pač pa Romana. Baroni je nato pristal da je morda bilo tako, da pa se ne spominja. Kot drugi bi moral biti zaslišan Ferdinando Marega iz Tržiča, ki pa ga sodne oblasti niso mogle najti, ker se je medtem preselil drugam. Predsednik je čital njegove izpovedi s prejšnjih zaslišanj. Pri tem pa ga je branilec Cossa opozoril, da ne morejo imeti vrednosti zaslišanja, ki so v zvezi s procesom, ki je bil razveljavljen. S tem je menil proces proti Rebeschi-niju pred posebnim nemškim sodiščem v Trstu. Predsednik je kljub temu čital Maregove izjave, iz katerih je razvidno, da je ta organiziral v Doberdobu dve partizanski brigadi »Tržaško brigado« in »proletarsko«, skupaj kakšnih 3000 mož in da je bil v teh edinicah politični komisar. Brigadi sta bili v' sklopu slovenske Osvobodilne fronte, operirali pa sta na področju Vipavske doline in na Krasu. Marega je povedal tudi, da je slišal o Rebeschinijevem pogumu in so mu ga priporočili, ko je sestavljal omenjeni brigadi. Tretja priča Giordano Fon-tanot mlajši je povedal, da je bi! v sklopu brigade »Garibaldi« na področju Beneške Slovenije, da ne pozna Rebeschinija niti ne Guerrina Nemaca ter da on ni dal ukaza Rebeschiniju, naj umori Nemaca. Tu pa je vstal obtoženec in izjavil, da to ni tisti Giordano Fontanot, s katerim je imel on opravka. Dotični je močan in velik ter meri okrog 185 cm v višino, ta Fontanot pa je velik komaj kakih 160 cm in mu je neznan. Branilec Cossa je zahteval, da so dali to izjavo v zapisnik. Omenjeni Fontanot Giordano je bil član GAP in je stanoval takrat v Panzanu pri Tržiču. Priča je na te izjave pripomnil, da razen svojega očeta ne pozna nobenega Fonta-nota Giordana. Četrta priča je bil Attilio Sella iz Tržiča. Povedal je, da je bil po 8. septembru 1943 v hribih pri partizanih in da je tam videl tudi Rebeschinija. Videl ga je tudi, ko je v neki akciji stekel do mostu čez Vipavo in ga pognal v zrak. Pozneje ga je videl po prvem maju 1945 v Tržiču na poveljstvu GAP. Takrat je mel Rebeschini partizansko ■eMco z rdečo zvezdo ter je J bil oborožen. Glede Nemaca kot soseda in da je slišal, da je bil nemški vohun. Priča je podal nato zanimivo izjavo, da je poznal tretjega Fontanota Giordana, ki je stanoval v Panzanu, sedaj pa je šel za delo nekam drugam. Opisal ga je kot visokega blondinca in močnega, kt naj bi imel sedaj okrog 54 lgt... S tem, je bil skupaj v brigadi Fontanot oktobra 1943, kjer je bil ta podpoveljnik. Dne 21. oktobra 1943 je bil Fontanot z njim v hribih pri partizanih. Sledil je krajši odmor, po katerem je zopet prišel pred predsednika sodišča priča Sella Attilio in popravil svojo prejšnjo izjavo. Dejal je, da tisti človek ni Fontanot Giordano, ampak da se imenuje Giordano Tomažič. Ni pa vedel povedati za njegovo partizansko ime. Kot peti je bil zaslišan Giuseppe Sella iz Tržiča, ki je nekoč srečal Rebeschinija s torbo z zdravili, za katere je izjavil, da so za njegovega partizanskega poveljnika, ki da je ranjen. Glede Nemaca je dejal, da ga pozna in da sta bila pozneje tudi skupaj na delu v Splitu, kjer da je hujskal domačine proti njemu Naslednja priča je bila Au-gusta Semola iz Tržiča, ki je izpovedala, da so jo po septembru 1943 Nemci za osem dni zaprli in hoteli vedeti od nje, kje se nahaja Rebeschini. Priča Giovanna Leghissa iz Tržiča je šla stara 17 let k partizanom, kamor jo je spremljal Rebeschini; bilo je to v začetku oktobra 1943. Tudi njo so Nemci zaprli za kakih osem dni in ji predložili seznam imen ljudi, ki naj bi bili partizani. Med temi je bilo tudi ime Rebeschinija. S tem se je dopoldanska razprava zaključila ter se nadaljevala popoldne ob 16.30. Pri nadaljevanju razprave včeraj popoldne je najprej predsednik sodišča sporočil, da so prejeli odgovor o poizvedbah v Tržiču in da tam niso mogli najti nekega tretjega Giordana Fontanota, ki po vsej verjetnosti sploh ne obstaja. Nato je dodal, da sodni dvor ne dopušča drugih prič in je zato zasliševanje istih s tem zaključeno. Zatem se je oglasil k besedi državni tožilec dr. Melano, ki je razdelil obtožnico na dva dela: a) odgovornost za nameravan umor Guerrina Nemaca in b) rop pri trgovcu Staculu. Glede prvega dejanja je navedel, da je obtoženec sam pri zaslišanju leta 1943 v Trstu priznal, da je oddal tri strele proti Nemacu on sam, dva pa njegova zaročenka Romana, nato je dodal, da se je Rebeschini skušal okoristiti s i tem, da bi se izdajal za partizana, vendar glede političnega motiva za omenjeni nameravani umor ni mogel obtoženec dobiti prič, ki bi potrdile njegove trditve in je tudi sam v njegovih izjavah cesto zašel v protislovje. Tožilec je priznal, da je obtoženec verjetno izvršil kakšno akcijo skupaj s partizani, kar so potrdile tudi nekatere priče, vendar pa je bilo to po njegovem mnenju le sporadičnega značaja in je gledal Rebeschini pri vseh teh dejanjih le na svojo osebno korist. Zato obstajajo dvomi o iskrenosti njegovega partizanstva. Kar se tiče drugega dela obtožbe, ko gre za vdor in vlom v vilo tržiškega trgovca Giu-seppa Stacula 5. oktobra 1943, je tožilec poudaril, da. sta tako Giuseppe Stacul kot njegova žena Anita prepoznala, najprej na fotografiji in potem pri soočenju, Rebeschinija kot osebo, ki je tistega dne z bombami v rokah izsilil od njiju ves denar, kar ga je bilo tistega dne v hiši. Prav tako sta spoznala, da je bil Rebeschini tisti, ki se je vrnil k njima dne 24. oktobra istega leta in potem pobegnil, ko sta ga prepoznala. Tožilec je zaključil, da je bila Rebeschinijeva akcija s partizani samo sporadična, od časa do časa in z namenom, da bi od tega imel svoje osebne koristi. Zato po njegovem mnenju ni mogoče niti pri prvem niti pri drugem dejanju upoštevati amnestijo iz leta 1946, ki velja za dejanja v zvezi z osvobodilno borbo. Končno je državni tožilec predlagal za Rebeschinija 17 let in 6 mesecev zapora za nameravan umor Guerrina Nemaca in 5 let, 5 mesecev in 10 dni zapora ter 32.666 lir globe za vdor in rop v vili trgovca Stacula, ali skupaj 22 let, 11 mesecev in 10 dni zapora ter 32.666 lir globe. S tem se je razprava včeraj zaključila ter se bo nadaljevala danes ob 10. uri dopoldne z govori obrambe. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiii|UlimillMI1' OD VČERAJ DO DANES ( KINO ) CORSO. 16.30: «Topoli iz No-varona« G. Pečk, D. Niven m D. Scala. Ameriški film v barvah. Cinemascope. VERDI. 17.00: «Svet ponoči št. 2». Italijanski barvni film, cinemascope. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. V1TTORIA. 17.15: »Tema na vrhu stopnic«, R. Preston in D. Mc. Guirer. Ameriški film v barvah. CENTRALE. 17.15: «Uporniki i? Alcantara«, J. Suarez, M De Leza. Španski barvni film. DEZIJRNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10. tel 25-76 TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici nalvišjo temperaturo 14,8 sto-I pmje ob 14.30, najnižjo 10,8 I stopinje ob 3.40. Povprečna ! dnevna vlaga je dosegla 98 | odst., dežja je padlo 31,2 mm. Z miklavževanj na Otroci slovenskega otroškega vrtca v Ul. Randaccio so se zbrali okoli svoje vrtnarice in z lepo deklamacijo pozdravili Miklavža, ki jim je prinesel zvrhan koš daril Za spomin so se otroci slovenskega otroškega vrtca v Ulici Croce slikalj s svojo vrtnarico in Miklavžem ki jih je povsem nepričakovano obiskal in Jih razveselil s slaščicami mmm m-**. li V pevmski prosvetni dvorani se je zbralo veliko vaščanov iz Pevme in Oslavja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz mesta, kjer je Miklavž obdaril številne otroke. Program so izpolnili z igricama in petjem *v, 4 * Standreška prosvetna dvorana je bila skoraj premajhna. Toliko vaščanov, zlasti mladine, se je stisnilo vanjo, da bi pozdravili prihod Miklavža in lepo izvajfnje «Tria Petarin«, k, je žel lepo priznanje za dobro izvajanje slovenskih pesmi V zaostali nogometni tekmi A lige Poraz Udinese v Leccu (2:1) kljub dobri igri Furlanov Strelci Di Giacomo in Lindskog (11-m) za Lecco in Segato (11-m) za Udinese krška Duzionija nad Del Zot-tom in Morov strel je zdrknil tik nad prečko. Polagoma pa si je opomogla tudi Udinese in začela pogosteje prihajat; pred vrata domačih. V 27’ se je moral Bru-schini vreči pod noge Del Zot-tu. V zadnjem četrt ure se je Lecco potegnil skoraj povsem v obrambo, kljub temu pa je imel tik pred koncem še eno priložnost za povečanje vodstva, ko je Clerici iz protinapada streljal za las mimo droga. Položaj Udinese je po tem | pa je dosegel Veneranda. STRELCI: v prvem polčasu v 29’ Di Giacomo (L.), v 37’ Segato (U.); v drugem polčasu v 4’ Lindskog (L.). LECCO. Bruschini; Facca, Cardarelli; Gotti, Pasinato, Duzionj; Savioni, Di Giacomo, Clerici, Lindskog, Calzolari. UDINESE: Romano; Bureili, Segato; Moro, Tagliavini, Beretta; Bonafin, Del Zotto, Andersonn, Manganotto, Sel-mosson. SODNIK; Lo Bello. Gledalcev 8500. Teren blaten. LECCO, 6. — Udinese je v današnji zaostali nogometni tekmi A lige nesrečno izgubila proti enajstorici Lecca z rezultatom 2:1 (1:1), čeprav je igrala dobro in bi zaslužila vraj delitev točk. Lecco je začel napadati take po uvodnem sodnikovem žvižgu toda Udinese je bila s svojimi protinapad; preko Sel-messona in Bonafina mnogo bolj nevarna. Kljub temu se je prva ugodna priložnost za vodstvo nudila domačim v 10’, ko je Clerici streljal mimo nezavarovanih vrat. Okrog 15. minute sta najprej Bruschini in nato dvakrat Pasinato rešila svojo mrežo v zadnjem trenutku izpred Bonafina, ki je prodrl v protinapadu. V 26’ se je lepa akcija Lind-skoga zaustavila v blatu, v 27’ pa je vratar Romano odvrnil v kot močan strel Clericija-Lecco je bil poslej ves v napadu in kronal svoj napor v 29’ z akcijo Duzioni-Clerici-Di Giacomo, ki jo je ta poslednji zaključi] z močnim, polvisokim in neubranljivim strelom. Udinese je izenačila v 37' z 11-metrovko, ki jo je zagrešil Savioni z roko v kazenskem prostoru. Realiziral jo je Segato. Bruschini se je žoge sicer dotaknil, vendar je ni mogel zaustaviti in se je zakotalila v mrežo. V 44' je Manganotto na sam; gol črti odbil žogo na Di Giacomov strel. 2e v 4’ drugega polčasa je Lecco znova prešel v vodstvo. Po akciji Clerici-Di Giacomo je branilec Udinese Moro zaustavi] žogo z roko in Lo Bello je brez pomišljanja pokazal na belo piko. Enajstmetrovko je tokrat realiziral Lindskog. Domači so poslej še bolj pritisnili. V 19’ je po kazenskem strelu Lindskoga dobil žego Di Giacomo in jo podal Savioniju katerega strel Pa je Romano ubranil. Tudi številne naslednje priložnosti za Lecco so ostale neizkoriščene garadi neodločnosti napadalcev, predvsem Di Giacoma, ki pa je v 23' streljal v drog. Dve minut; kasneje je sodnik dosodil kazenski strel s 14 m v korist Udinese zaradi pre- porazu postal še bolj kritičen in kljub temu, da moštvo ne igra slabo, trenutno ni videti zanj nobenega izhoda. Fiorentina-Fenerbahce 2:1 (0:1) FIRENZE, 6. — V prijateljski nogometni tekmi je Fiorentina danes zvečer premagala turško enajstorico Fener-bahce z rezultatom 2:1 (0:1). Fiorentina je posebno v drugem polčasu nastopila s številnimi rezervami, ves čas pa je igral tudi Turek Can Bartu, ki ga je Fiorentina kupila prav od Fenerbahce. Vodilni gol za goste je dosege] v prvem polčasu srednji napadalec Yuksel, k; je bil eden najboljših na igrišču. Za Fiorentino je najprej izenačil Petris z neubranljivim strelom, zmagoviti go! Za evropsko atletsko prvenstvo v Beogradu 16 atletov - kandidatov že izpolnilo norme IMF Tekač Mikulec in metalec kladiva Bezjak kazensko črtana iz seznama kandidatov? BEOGRAD, 6. — 16 jugoslovanskih atletov je že izpolnilo kvalifikacijske norme za udeležbo na evropskem atletskem prvenstvu, ki bo od 12. do 16. septembra 1961 v Beogradu. Te norme so bile izpolnjene v razmeroma kratkem času od 1. junija, ko jih je uradno objavila IAAF, do konca letošnje sezone. V tem številu niso vračunani atleti, za katere niso predpisane norme, pa imajo že po prikazanih rezultatih vse pogoje za udeležbo. To so trije mar ratonci in pet kandidatov za štafeto 4X400 m. Jugoslovanski atleti, ki so na uradnem seznamu kandidatov za evropsko prvenstvo, se že letos pripravljajo na skupnih treningih v Makarski in v Beo- iiiiimiiiiiiiimiuiiniiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiKniiiiiiiiiiaiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiii Tenisko prvenstvo dvojic v Avstraliji Piefrangeli in Sirola izločena Jovanovič in Pilič v polfinalu Jugoslovanska igralca sta presenetila ne samo z zmago, temveč tudi z odlično igro MELBOURNE, 6. — Dve pomembni teniški novici iz Avstralije. V četrtfinalu teniškega prvenstva države Victoria v igrah dvojic sta Italijana Pietrangeli in Sirola izgubila v petih setih proti avstralski dvojici La-ver-Shepherd, jugoslovanska dvojica Jovanovič-Pilič pa je prav tako v petih nizih in z odlično igro odpravila močno avstralsko dvojico Newcombe-Fletcher in se uvrstila v polfinale, kar predstavlja doslej največji uspeh jugoslovanskih tenisarjev na njuni avstralski turneji-Čeprav sta Pietrangeli in Sirola izgubila, sta vendarle i- grala dobro in gledalci so ju često odobravali. Oba italijanska zastopnika, ki sta lani na istem prvenstvu osvojila v i-grah dvojic prvo mesto, sta pokazala znatno boljšo igro kot v prejšnjih nastopih in predvsem Sirola se je odlikoval z močnimi servisi. Poraz tudi po izjavah trenerja italijanskega moštva za Davisov pokal Drobnija ne bi smel vplivati na moralo Italijanov, ki imata še dovolj časa, da dosežeta do finalnega dvoboja za Davisov pokal najboljšo iiiiiiiitiitniiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiMiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Po učinkoviti zmagi nad Mc Neeleyem Patterson izbira: er ali Machen Coop Dvoboj z Listonom trenutno ne pride v poštev TORONTO, 6. — Po svoji1 škega boksarskega podzemlja. zmagi nad McNeeleyem je svetovni prvak težke kategorije Patterson označil Britanca Henryja Cooperja in Amerikanca Eddija Ma-chena kot svoja eventualna bodoča nasprotnika. Patterson je tudi dejal, da je bil Sonny Liston «prav gotovo edini nasprotnik s katerim bi se hotel boriti*, da pa do tega dvoboja ne bo moglo priti »dokler ne bodo odstranjene resne ovire*. Katere so te ovire Patterson ni hotel povedati, zdi pa se, da je mislil na stike, ki jih Liston vzdržuje s krogi ameri- Patterson je še dodal: »Prepričan sem, da bodo te ovire nekega dne odpadle in kategorično zatrjujem, da bom tistega dne sprejel dvoboj z Listonom*. Patterson je izločil iz seznama svojih eventualnih nasprotnikov Kanadčana Roberta Clerouxa, ki bi se prejšnji torek moral boriti z Ar-chiem Moorejem. Isto kot Patterson je v glavnem izjavil tudi njegov prokurator Cus Amato, ki je še dostavil, da je Liston boksar, ki bi ga najraje videl kot Pattersonovega nasprotnika JOVANOVIČ formo. Na vsak način pa sta Pietrangeli in Sirola zaigrala pre. cej bolje kot Neale Fraser in Roy Emerson, ki pa sta se kljub temu uvrstila v polfi-j nale z zmago nad rojakoma Brianom Tobinom in Tonny-jem Ryanom z izidom 4:6, 7:5, 7:5, 6:4. Pietrangeli in Sirola sta pro. ti Laverju in Shepherdu zgubila z rezultatom 9:7, 6:4, 4:6, 3:6, 4:6. Jovanovič in Pilič sta premagala dvojico Newcombe-Fletcher z rezultatom 7:9, 6:3, 3:6, 6:3, 6:4. Oba jugoslovanska tenisarja sta zaigrala res odlično. V četrtem četrtfinalnem srečanju sta Avstralca Hevvitt in Stolle premagala rojaka J. Fraserja in Reida s 6:1, 6:1, 6:8, 7:5. MELBOURNE, 6. — Jugoslovanska teniška igralca Jovanovič in Pilič sta bila izločena v tretjem kolu teniškega prvenstva države Victoria. Jovanoviča je premagal Avstralec Fletcher s 6:4, 4:6, 6:1, Piliča pa Avstralec Hewitt s 6:8, 8:6, 6:4. Oba PILIC zmagovalca sta člana avstralskega moštva za Davisov pokal. Jugoslovana sta jima nudila močan odpor in si še povečala ugled, ki sta si ga v kratkem času pridobila v avstralskih teniških krogih. Zaradi njunih uspehov ju je tudi kapetan avstralskega moštva za Davisov pokal in sloviti trener Hopman zaprosil, da bi bila sparing partnerja njegovim igralcem pri pripravah za finalno srečanje z Italijani, ki se bodo začele takoj po zaključenem turnirju, ki je še v teku. gradu. Vodstvo jugoslovanske atletske zveze se je postavilo na stališče največje discipline, kar je privedlo že do dveh disciplinskih ukrepov prot; kandidatoma sprinterju Ivici Mi-kulecu in znanemu metalcu kladiva Zvonko Bezjaku. Oba sta bila namreč brisana iz seznama kandidatov, ker sta »samovoljno« zapustila priprave. Toda kaže, da ta dva atleta nista edina »upornika«. Zvezni kapetan Steva-n Lenart baje ptav v teh dneh raziskuje v Ljubljani »neposlušnost« dolgoprogaša Hafnerja in skakalca s palico Rojka. Vsi kaznovan; atleti navajajo v svojo obrambo sicer dokaj prepričljive razloge, ki se nanašajo bodisi na čas, na krate skupnih sestankov, na službo, na nerazpoloženost za tak kolektivni način priprav itd. Ker imajo v marsičem prav in ker je istočasno potrebna tudi disciplina, bo pač morala atletska zveza vse te, bolj ali manj upravičene ugovore, u-poštevati in ne že sedaj zapirati poti na evropsko prvenstvo atletom, k; b; morda v nadaljevanju svojih priprav, Pa čeprav ločenih, dosegli take rezultate, ki bi jim omogočili ugoden plasma na prvenstvu. V ZDA reorganizacija olimpijskega odbora VVASHINGTON, 6. — V okviru svojega zasedanja je olimpijski odbor ZDA izvedel nekatere organizacijske spremembe, ki naj bi prispevale k boljši pripravi ameriških atletov na olimpijskih igrah v Tokiu leta 1964. Odbor je izvolil nov vodstveni svet, vključil v svoj okvir 11 novih organizacij in imenoval predsednike 30 pododborov, ki bodo skrbeli za selekcijo ekip in atletov, ki bodo zastopali ZDA na olim-piadi. Vodstvo olimpijskega odbora je sedaj sestavljeno takole: predsednik Kenneth L. Wilson, podpredsednik Douglas F. Roby, tajnik ASA S. Buschnell, blagajnik Max Rit-ter. -«» BOKS V RIMU Loi zmagal RIM, 6. — Duilio Loi }e nocoj premagal Epiphanea Ako-na po prekinitvi borbe v osmi rundi zaradi poškodbe francoskega boksarja. HOKEJ MOSKVA, 6. — Švedska je v hokeju na ledu premagala SZ s 5:2 (3:2, 1:0, 1:0). Včeraj je SZ premagala Švedsko z 2:1. Sedanja turneja na Daljnem vzhodu - prva etapa Jugoslovanski nogometaši se pripravljajo za Cile Priprave reprezentance bodo potekale v štirih etapah ■ Skrbna evidenca nad vsakim kandidatom ■ Na široko odprta vrata... Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki se trenutno mudi da Daljnem vzhodu, kjer nadaljuje turnejo po uspešno opravljeni kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo z Južno Korejo v Seulu, niza zmago za zmago. Po zmagi nad J. Korejo s 3:1 je odpravila reprezentanco Japonske z 1 ;0, nato pa še reprezentanco Hong-Konga najprej z 2:1, nato pa s 6:1. Danes bo odigrala svoje prvo srečanje v Džakarti z reprezentanco Indonezije, v prihodnjih dneh še eno z istim nasprotnikom in nato morda še po eno v Indiji in v Izraelu. Seveda so vse to razmero, ma šibki nasprotniki (razen Egipta), ki prakticirajo nogomet šele nekaj let in zaradi tega uspehi jugoslovanskih nogometašev ne morejo predstavljati točnega odraza njihove realne vrednosti. Kot merilo take vrednosti ima mnogo večjo veljavo njihova zmaga proti Avstriji neposredno pred odhodom v Seul, toda en sam pomemben rezultat tudi še ne more biti dovolj za neko dokončno sodbo. Vodstvo jugoslovanske reprezentance se tega očitno dobro zaveda in zaradi tega je izdelalo skrben program priprav vseh kandidatov, da bi dokončna enajstorica bila za težke borbe v Cilu res kar najbolje pripravljena. Kakšen je program teh priprav pa bomo najbolje zvedeli iz odgovorov predsednika komis;je za sestavo reprezentance Lju-bomira Lovriča v jugoslovanskem tisku na naslednja vprašanja: Kakšen je vaš načrt za pripravo reprezentančnega moštva? Po koristnih razgovorih z zastopniki klubov in v skladu s koledarjem tekmovanj si zamišljamo štiri etape, v katerih bomo pripravljali reprezentanco. V pruo etapo je vključena, sedanja turneja našega moštva na Daljnem vzhodu. Na pot je šlo 18 i-gralcev, vendar je število kandidatov za Čile dvakrat tolikšno. Po povratku smo -e odločili za aktivni odmor v zimski sezoni, in sicer tako, da bodo odšli nogometaši na desetdnevno smučanje, ker priprav bo spomladanski del državnega prvenstva. Razen tega računamo še z nekaj tekmami za trening z domačimi in tujimi moštvi za čim-boljšo vigravanje enajstorice. Po končanem državnem prvenstvu se bodo vsi kandidati zbrali in bodo do odhoda v Cile vadili skupaj. Kakšne ovire utegnejo po vašem mnenju oteževati te načrtne priprave? Najprej bi omenil preobremenjenost igralcev v državnem in pokalnem prvenstvu, razen tega pa naši najboljši klubi pripravljajo več gostovanj v tujini. Težave izvirajo tudi odtod, ker klubski trenerji vse preveč zanemarjajo sprejeti sporazum glede skrbi v prid kandidatov za Čile. Vendar upam, da bodo trenerji vendarle prepričali svoje igralce o tem, kako velikega pomena je zdaj, da se podredijo interesom reprezentance, ne pa klubskim željam. Kako bo komisija nadzorovala delo kandidatov za državno reprezentanco? Glede tega smo in bomo zelo dosledni. Povsod tam, kjer živijo kandidati, ima komisija svoje sodelavce, ki opa- sodijo smučarski strokovnjaki, da bi bila ta panoga za-. zujejo njihovo igro ter for-nje zelo koristna. Tretji del | mo. Vsa ta poročila s kritič- Nova proga največje jugoslovanske kolesarske dirke «Po Hrvaški in Sloveniji prihodnje leto Etapa iz Kopra bo vodila naravnost v Idrijo in od tam v Ljubljano ZAGREB, 6. — Tradicionalna jugoslovanska kolesarska dirka «Po Hrvaški in Sloveniji* bo prihodnje leto potekala po delno spremenjeni progi. Sklep o tej snremembi je bil sprejet v nedeljo na sestanku organizacijskega odbora na Otočcu, kjer so podrobno razpravljali o organizaciji te jubilejne dirke, ki je bila prvič organizirana pred 25 let. V vseh poslednjih lž ieUh ;mela 7 etap je proga redno vodila preko w Vršiča, ki je predstavljal običajno tudi njeno kritično točke. Prihodnje leto Vršiča ni več na programu in običajna dvodelna etapa Koper - Nova Gorica preko Vršiča - Kranjska gora, bo vodila v prvi pol-etap; o-d Kopra do Idrije in v drugi še istega dne od Idrije do Ljubljane, kjer se bo dirka zaključila. V celoti bo dir- :n bo trajala 5 dni, ker bosta četrti in peti dan na programu po dve etapi. Vrstni red etap bo naslednji: 5. junija: Ljubljana - Maribor 137 km; 6. junija: Maribor - Zagreb 145 icm; 7. junija: Zagreb - Reka 180 kilometrov; 8. junija: Reka - Pulj 103 ki- lometre; 8. junija: Pulj - Koper 101 kilometer; 9. junija: Koper - Idrija 112 kilometrov; 9. junija: Idrija - Ljubljana 73 km. Celotna dolžina dirke bo zna-srla 851 kilometrov. Organizatorji so tudi sklenili, da bodo povabili na dirko mestne reprezentance iz Italije. Avstrije, Vzhodne Nemčije, Madžarske in Luksemburga. Vsako moštvo bo imelo po štiri kolesarje, iz Jugoslavije pa je predvidenih 40 kolesarjev v sestavu mestnih in klubskih ekip. " 'T- J * • ' , ■ ■ f V 7-M- Štirje prizori iz štirih rund boksarskega dvoboja za svetovno prvenstvo težke kategorije, v katerem je svetovni prvak Floyd Patterson premagal s k. o. pred koncem četrte runde Američana McNeeleya nimi pripombami dobivamo sproti, tako da je komisija glede tega na tekočem. Kakšni vzroki so navajali komisijo, da se je odločila za korenite spremembe v dr. žavnem moštvu? V naši i zbrani enajstorici nastopajo res najboljši nogometaši. Merilo za to je tudi stroga evidenca za vsakega posameznika, ki si lahko pr*; bori stalno mesto v tej eliti le po vztrajnem in dolgotrajnem prizadevanju. Seveda kdaj pa kdaj pokličemo v e-najstorico tudi takega igralca, s katerim ni računal nihče. To pa naredimo bodisi zaradi poškodbe boljših ali zavoljo taktičnih razlogov glede na nasprotnikovo igro (pn* mer tekme z Avstrijo). Na katere igralce največ računate za nastop v Cilu? Osnovo enajstorice za svetovno prvenstvo pravzaprav že imamo. Čaka pa nas zelo trdo delo, ki pa ga bržčas iz objektivnih in subjektivnih vzrokov ne bomo utegnili praviti tako, kakor si zamišljamo. Turnirske borbe v Čilu bodo težke in naporne. Zato potrebujemo res trden kolektiv, ki bo lahko premagoval vse te težave. To pa ni odvisno samo od komisije, temveč od nas vseh, ki mu želimo uspeh. Od klubskih trenerjev terjamo spoštovanje zagrebškega sporazuma, od ► gralcev pa solidno življenje in dosledno prizadevanje Pn vadbi. Vrata za reprezentanco so odprta na široko. Komisija bo do prihodnjega leta izbrala res najboljše in se bo do spomladi spremenilo še marsikaj, se pravi, da bomo slej ko prej dobili še nove kandidate, o katerih zdaj morda nimamo še nobenih podatkov. Adami za tekmo Izrael-Jugoslavija RIM, 6. — Prijateljsko n®-gometno tekmo med Izraelom in Jugoslavijo, ki bo 14. de* cembra v Tel Avivu, bo vodil italijanski sodnik Adami J* Rima. Lojacono diskvalificiran za štiri nastope RIM, 6. — Italijanska nog0" metna zveza je diskvalificira-la za štiri tekme igralca Rome Lojacona, ki je bi] izključen preteklo nedeljo med igro RO” ma . Spal. Roma bo vložila priziv. 16. decembra v Milanu Francoski igralci za tekmo z Bolgari PARIZ, 6. — Selektor han' coske nogometne reprezentah" ce Georges Verriest je objaV seznam 22 igralcev, ki jajo v poštev za enajstoric • ki se bo pomerila z reprez« tanco Bolgarije v odločilne® kvalifikacijskem srečanju Cile. Tekma bo 16. dec. Milanu. Vratarji: Bernard, Colom'"’ Remetter. . Branilci in srednji krl . Wendling, Rodzik, Bieganski, Ludo. Krilci: Morgan, Marcel, Herbin. Napadalci: Heutte, Wisnieski, Guillas, Mah i, b a, Gug Van Sam, Rahis, laki. Lerondi perrizt' yiullir’ vi- OOOOOOOOOOOkK^Gk^e^OOOOOOOOCKTOOČ^C^OOOOOOOOOOOOO^ ,00^° .ETTORE SPECOGNA: Materialna kultura v vaseh Arbeč, Zapatok, Kal, Gorenja vas in Črni vrh v Nadiški dolini 4. 1. Na tleh, brez vsakršnih zidov, ki bi ga privzdignili. 2. Srednje visoko ognjišče. Tu so nekoliko zazidali s kamni ali opekami. Visoki so do 30 cm. 3. Visoko ognjišče, sezidano s kamni (pogostejši z o-pekami) in imajo spodaj luknjo (»jamo«) za pepel. Ti trije tipi ognjišča so bili na splošno razširjeni v Cmem vrnu do druge svetovne vojne. Sedaj so skoraj povsod izginili. Na ognjišču so imeli »čavedal«, ki je bil, kakor ime samo, furlanskega izvora. »Cavedal« je bil visok in nizek. Na visokem so obesili kotel za •kietno« in kuhali. Na nizkem so dali kotel na nekak železni trikotnik (»trepiš«) ali pa obesili za «tram», ki je bil v «napi». Ta tram so po starem imenovali «če-rien«, ki so ga sedaj istovetili tudi z notranjo stranjo »nape«. Okrog ognjišča, ob steni, je bila na dveh straneh nekaka klop zidana in nanjo položena deska, ali pa iz same deske. V fogolarju niso imeli peči («foran»). Ta je bila nameščena v drugem prostoru, v «stari hiši«. Ta stara hiša je bila prvotno kot nekaka predsoba za vhod v fogo-lar. Fogolar ni imel vrat, zato se razume, zakaj so zgradili še to sobo; da ne bi pozimi prihajal v fogo- lar mrzel zrrk. Danes je fogolar skoraj popolnoma opuščen. Služi kot nekaka shramba za razno poljsko orodje: lopate, motike, koše, cajne, pletenice, krampe ( JL u u 'irmr GRATLA Za vrati je prostor, kjer držijo rončelice («kanjac», «rončeja»,...), da so pri roki, kadar jih rabijo, da bi «za-siekli droua«. Nekateri pa držijo tako o-rodje kar vtaknjeno za tramom «gor pod podan« (pod stropom). Pred leti so imele vse družine v «hiši» tudi «vintulo» (kraška vinkla), kjer so držali v zgornjem delu koruzno moko, v spodnjih pa ponve («padiele»), sol, o-Ije, kis («ožejd»), testenine, i. p. Spodnji del «vintule» se zapre z vrati na dva zapaha. Gornji del pa ima »pokru«, ki se dvigne. Na tem pokrovu so tudi mesili kruh, ali so ga dali »ustajat«. Pri oknu stoji šivalni stroj, v družinah, ki ga imajo. Poleg «hiše« je «stara hiša«, v kateri imajo, odn. so imeli, «vedrinco», prostor za vodo. «Vedrinca» ima spodaj kamen, zgoraj je debel lesen ploh, za katerega obešajo «čandierje», «šenglote» polne vode. Nad posodo za vodo so imeli v nekaterih družinah še polico, kamor so spravljali razne predmete, ki so jih rabili le od časa do časa. Y nekaterih družinah pa držijo na tej polici razne lonce in kozice, da so bolj pri roki, ko jih rabijo. V istem prostoru i-majo kotle, lonce, pinjo, steklenice za olje, kis, kadi (»maštela«) za pranje perila, i. p. Pozimi spravijo v ta prostor lonce s cveticami, da ne zmrznejo. Tla so pokrita s škriljami, ponekod tudi s tolčeno ilovico. »Stare hiše« nimajo v bolj revnih družinah. V tem primeru je hiša bolj razsežna in služi tudi za «staro hišo«. Taka hiša je zelo razširjena v Cmem vrhu. V pritličju je poleg teh dveh prostorov in «fogolarja# tudi »izba« a-li «tinel». Služi v razne namene: v njej kosijo ob večjih praznikih in ko imajo goste, imajo razno orodje in v njej delajo, t. j. nekaka delavnica. Pred desetletji so imeli v "tuth im.M n pritličju tudi kumik («ka-košnjak«), ki so ga kasneje predelali v sobo (v «hišo» po navadi). Novejše hiše imajo v pritličju; «fogolar» (kjer je še), «izbo» — «tinel», «hišo», »staro hišo«. Med «hišo» in izbo je vrne? hodnik, ki ima po navadi notranje lesene stopnice («štenga») za v prvo nadstropje. Dostop do prvega nadstropja je običajno na zunanjih stopnicah. Te so spodaj kamnite, zgoraj pa lesene. Stopnice so lahko od «predhiše», ali pa na drugi strani. Take «štenge« so razširjene v alpskem področju do kantona Ticino. Stopnice imajo leseno ograjo («pant») ali so brez. Po stopnicah se pride do balkona («linda»), ki ima vselej leseno ograjo (»pant«) — bolj ali manj enostavno. Najbolj enostavna je tista, ki ima počez, v višini ca. 1,20 m, tenek tram. Včasih odpade tudi ta tram, zlasti pri hlevih. Pod «linde», je iz desk. Prvotno je bil sestavljen samo iz lese, ki je bila položena na trame, ki so izstopali iz zida. Dohod do te lese je bil kar skozi okni iz «kambre» (spalne sobe). Balkon služi za pravo sušenje koruze (v zrnju in v ki- N* ršo» tah), kostanja, perila. ^ balkonu imajo tudi »z®*rS j» in mizarsko mizo (kdor nima v izbi). ( Linda Je oprta na (debel tram), ki nosi ^ana» izstopajoče iz zida. «J0 fl(l je pa oprta na ste*,er’5tr»' pilaster, na zidove <]l neh ali sploh ni jone. j* tega moramo razdeliti enostavna^* na štiri tipe: 1. Najbolj primitivna linda, «jone». Iz zida izstopaj® s)(< mi. Nanje so pribite p in spredaj je »pant«, 1 ^ držijo trami, ki &re s[te-tramov linde do tramov he. »Pant« je v glavne: stavljen iz počeznega *o 2. «Jona» je oprta na etl^e ali na več mestih, na.ebef ber ali na pilaster, v je lahko samo v Pr Ljj 1 »predhiši«, ali pa gr® treM’ prvem nadstropju do s $o Pilastri pa gredo v® b**' strehe, tudi če sta dv kona. jo- «re 06 .fnprt« ' u T* na obeh konceh v z*u’ ttt-tip*" balkona ni močn „d širjen in je dosti ma ostalih. 3. Balkon gic — 0pi be do druge. »Jona« (Nadaljevanje