Št. 18. V Ljubljani, 5. maja 1906. Leto II. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. Inserati se_ računajo za celo stran 36 K, za s / 6 strani 25 K, za a / 5 strani 18 K, za */ 3 strani 9 K, za */io strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. i ^ ^ ^ n+cmam** » **«**■»■ ^ * * . ---* -rr-rNj-vjv j-j-nr ^rrj- i r j rrrr j^r/jj inj-o-iru^rrjrj-rj-j-jn^rL Dvorezna politika. Občutni poraz, ki so ga doživeli klerikalci v de¬ želnem zboru kranjskem in v vseslovenski narodni politiki, skušajo sedaj popraviti deloma z nesramnostjo — tako n. pr. piše na občno veselost „Slovčnec“, da so Notranjčevi bralci sami norci! — deloma s slep¬ ljenjem javnega mnenja. Na kmetih po shodih se kar jokajo, kakšni prijatelji kmeta da so in da edino za kmeta delujejo. Z brezprimernim hinavstvom nastopajo klerikalci ravno na Notranjskem, ker nimajo tu več nobenega sredstva, kajti kdor jih spozna, jim pokaže hrbet. Zadnjič smo prerešetali Žitnika, kako je farbal v Št. Petru, danes hočemo govoriti o drugem poslancu notranjskih kmetskih občin, ki se je tudi te dni nekje pridušal, da je edino za kmeta vnet. V Ljubljani je pri zadnjih občinskih volitvah nastopila klerikalna stranka. Izdala je v stotinah iz¬ vodov volilni oklic, v kojem se proglaša za — me¬ ščansko stranko! Bralcem je morda še v spominu lanska „mlečna vojna" med Ljubljano in okoliškimi kmeti. Nihče ne zameri meščanom, če zastopajo svoje intetese, saj tudi mi, kot neodvisen kmetijski list, za¬ stopamo naše kmetske interese. Pobijali pa smo ono prenapeto meščansko stališče, ki se nič ne ozira na kmeta. Klerikalci so že tedaj igrali dvomljivo ulogo, ker so pisali proti in za kmete. Sedaj pa pišeje v volilnem oklicu: Oglasimo se: Tukaj smo ! Neodvisni meščanje smo..., v občinskem odboru sme vladati le meščanska stranka! ! In čujmo: ta oklic, ki gori za meščanstvo in povdarja, da edino meščanska stranka sme vladati, ta oklic je napravil in spisal notranjski deželni poslanec kmetskih občin dr. Janez Evangelist Krek, eden vodi- diteljev klerikalne stranke. In ta človek in ž njim drugi klerikalci, se še upajo govoriti in klicati, da so „edino za kmeta!" Politične vesti. Kriza v Avstriji. Komaj so dobili na Ogrskem nove ministre, je nastala tudi pri nas ministrska kriza. Odstopili so ministrski predsednik Gavč, minister notranjih zadev Bilandt in češki minister Ran d a. Krizo so provzročili Poljaki. Poljski šlahčiči namreč nočejo glasovati za splošno, jednako volilno pravico, ker vedo, da jim pomeni politični grob. Nobeno poga¬ janje ni pomagalo. Ker Gauč ni mogel dobiti zadostne večine za svoj načrt volilne reforme, je odstopil. Z njim tudi njegov tovariš Bilandt. Odstop Gaučev pomeni za slovenske klerikalce hud udarec; kar so „glihali“ z vlado, to je zdaj omajano. Šuklje ne bo več kuhal s svojim prijateljem Bilandtom volilno reformnih načrtov za Kranjsko. Oba sta v — penzijonu. — Mesto Gauča je imenovan tržaški namestnik knez Hohenlohe mi¬ nistrskim predsednikom. Mož še ni star, ima velik ugled, najbrž več, kot ga zasluži. Ko je bil še v Trstu, je na slovenske zahteve vedno odgovarjal, da so zelo opra¬ vičene na pr. glede slovenske ljudske šole v Trstu, a da mu ministri na Dunaju ne puste, da stori po svoji želji. Zdaj se bo kmalu pokazalo, ali mož ni farbal. Prvi čin novega ministrskega predsednika je bil, da je odgodil državni zbor za nekaj časa pod pretvezo, da mora dobro premisliti in proučiti razmere, predno začne vladati. V resnici pa gospodje pri vladi le iščejo časa, da zavlečejo ves razvoj, ker si sploh ne vejo pomagati. Že v juniju naj nastopijo delegacije, socijalisti pa groze, da ne bodo dovolili volitev delegacije, če ne bo zago¬ tovljena splošna, jednaka volilna pravica. Volitve na Hrvatskem so se pričele v četrtek. Prvi dan je bil za opozicijo jako srečen. Od 55 man¬ datov jih je dobila dosedanja vladna stranka le 25, 12 mandatov so dobili Starčevičanci, ostale pa združena hrvatsko-srbska opozicija. Pri volitvah so se godila spet stara nasilstva. Na jutro volitev je imel iziti v vseh opozicijonalnih listih razglas ogrskega ministrskega predsednika Vekerleja na uradnike, da so volitve Stran 186. NOTRANJEC Letnik II. svobodne in da naj volijo po svojem prepričanju. Državni pravdnik nekdanje Khuenove šole pa je oklic — zaplenil. Volitve na Ogrskem so se končale s popolno zmago Košutove stranke. Končne številke izida še niso znane. Slovani smo nekaj mandatov pridobili. Srbska kriza je končana. Ministrski predsednik je postal Nikola Pasic, največji sedaj živeči zago¬ vornik zedinjenja Jugoslovanov. Razpustil je skupščino in razpisal nove volitve. Ruski ministrski predsednik Vite je podal carju demisijo. Odstopil je, kakor se službeno poroča, zaradi bolezni. Vite je pravkar z velikim vspehom končal akcijo za novo rusko posojilo. Med državami, v katerih so denarni ljudje podpisovali posojila Rusiji, je bila to pot prvič tudi Avstrija. Vite-jev naslednik je knez Goremjkin. Prvi maj, veliki praznik delavskega ljudstva, so praznovali delavci po vsem svetu. Potekel je povsod mirno. V Parizu so klerikalci raznesli, da bo 1. maja revolucija. Ljudij — posebno bogatih — se je polastil velik strah. Razun par izgredov se ni nič zgodilo. Domače vesti. Iz politične službe. C. kr. vladni koncipist dr. Rudolf pl. Andrejka je prestavljen iz Radovljice v Postojno, koncipist A. Mencinger pa iz Po¬ stojne v Logatec. Podpolkovnik Josip Milavec iz Planine je šel po 32letnem vseskoz častnem vojaškem službovanju v pokoj. Njegov regiment v gališkem Jaroslavu se je od njega ginljivo poslovil. Vrli slovenski častnik se nastani v Ljubljani. Odbor pevskega društva „Postojna“ se slav¬ nemu ravnateljstvu ,,Notranjske posojilnice 1 ' najiskreneje zahvaljuje za velikodušni dar 100 K, katere je blago¬ volilo podariti našemu društvu o priliki zaključka letnih računov. Postojnsko učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v Postojni v nedeljo 6. maja ob 11. uri dop. Na dnevnem redu je poročilo g. učitelja A. Stri¬ tarja v Postojni o „slikanju v ljudski šoli" in poročilo g. nadučitelja Rudolfa Horvata o „n e raz de¬ ljenem in razdeljenem času pouka". Priznanje je izrekel deželni šolski svet nad¬ učitelju gosp. Rudolfu Horvatu in učiteljici gdč. Marici Dovgan v Zagorju za njiju uspešno delovanje. Opazovanje stanja vode se je upeljalo tudi pri poskuševalnem vodnjaku v Zagorju na Pivki. Šolo enorazrednico v Hruševji so pričeli 1. maja graditi in tako bode pouk že v jeseni, če ne bo vreme nagajalo zidarjem. Kamenje in drugo gradivo se prav pridno dovaža. „Prostovoljno gasilno društvo" v Postojni vabi vljudno h koncertu, ki ga priredi salonski orkester in njega mešani pevski zbor, v nedeljo, dne 6. maja t. 1. v gorenjih prostorih hotela „pri kroni" v Postojni. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K. Ker je čisti Listek. Tri smrti. Ruski spisal Tolstoj. (Dalje.) Bolni voznik je ostal na peči v soparnej sobi in se, ne da bi se odkašljal, obrnil z vso svojo močjo na drugo stran ter vtihnil. Do večera so odhajali in pri¬ hajali ljudje v sobo in obedovali — bolnika pa ni bilo čuti. Kuharica mu je pogrnila s kožuhom noge, predno je šla h počitku. „Ne huduj se, Nastazija," je šepetal bolnik. „Kmalu ti izpraznim tvoj kot." „Dobro, dobro! Brez pomena!" je mrmrala Nastazija. „Kje te boli, stric?'Povej! ,.Ves votel sem že ! Bog vedi, kaj je to.“ „Ali te tudi vrat boli, ko kašljaš?" „Povsod me boli.. . Moja zadnja ura je tu . . . tu je, tu . . . oh, oh!" je stokal bolnik. ,,Pokrij se . .. tako .. .!“ Nastazija mu je ovila noge še tesneje in skočila s peči. Mala nočna svetilka je le slabo razsvetljevala sobo. Nastazija in kakih deset voznikov je glasno smrčalo po tleh in klopeh. Le bolnik je tiho zdihoval, kašljal in premetaval po peči. Proti jutru je bil čisto miren. ,,Kakšne čudne sanje sem imela!“ je dejala kuharica zjutraj in se pretezala. „Videla sem, kako je šel stric Fedor doli s peči in hotel iti sekat drva. Pomagal ti bom. Nastazija, je dejal. In jaz sem mu rekla: Kje imaš moči, da bi sekal drva? A vzel je svojo sekiro in šel na delo. Sekal je in sekal, tako hitro, da so odletavale trske. Ne, je dejal, jaz sem čisto zdrav! Strah me je bilo in tesno pri srcu. Zavpijem in se zbudim. Morebiti je že mrtev?... Fedor! Hej, stric Fedor!“ Nobenega odgovora. „Ali je mrtev? Treba pogledati," reče eden izmed voznikov. Suha, kosmata roka, ki je visela s peči, je bila mrzla in bleda, „Zdi se mi, da je mrtev, treba povedati poštarju." Fedor ni imel nobenih sorodnikov; bil je iz od¬ daljene vasi. Drugi dan so ga pokopali na novem po¬ kopališču za gozdom. Nekaj dni je pripovedovala Nastazija ljudem o svojih sanjah, in da je ona prva, ki je „videla“ strica Fedorja. * * * Prišla je pomlad. Po mokrih mestnih cestah so curljali skozi blato urni potočki; barve oblek in glasov valujoče množice ljudij, vse je bilo svetlo in jasno. Po vrtih, za mejami so brstele jablane in čuti je bilo skoro vejevje, ki je šumljalo v svežem severju. Povsod so padale in tekle kaplje. Vrabci so čvrčali in frfotali s svojimi malimi peroti. Na preksolnčju, na mejah, oknih in drevju se je svetilo in blesketalo. Mladostna radost in veselje na nebu, na zemlji in v srcu ljudij! Letnik II. NOTRANJEC Stran 187. dohodek namenjen fondu za nov gasilni dom, se pre¬ plačila hvaležno sprejemajo. Mlekarske zadruge v Prestranku I. redni občni zbor se bo vršil v nedeljo, 13. maja t. 1. ob 4. po¬ poldne v zadružni hiši v Prestranku. Opozarjamo še enkrat na vinski sejem, ki bo v nedeljo popoldne v postojnski jami. Splošni pregled meteorologičnega opazo¬ vanja v Zagorju na Pivki za pretekli jesenski in zimski čas leta 1905. in 1906. Pretekla jesen je bila zelo mokra, zakaj od 19. septembra do 30. novembra smo imeli skoraj vsak dan dež; največ ga je padlo 8. novembra, namreč 46 cm. Prvi sneg smo dobili dne 25. oktobra, ki je dosegel največjo višino 11 cm in zopet zginil 29. oktobra. Prvič je padlo živo srebro pod ničlo 20. oktobra, ko je kazal toplomer ob 7. uri zj. — 0'2° C; najnižje je bilo 28. t. m. namreč — 9‘2° in 29. t. m. — 8'9°C, popoldne se je pa zopet dvignilo precej nad ničlo. Mesec december 1905. je bil skoraj popolnoma suh. V tem mesecu je padlo živo srebro najnižje 17., namreč — 7'7 0 C ob 7. uri zjutraj. Naj¬ hujši mraz v vsej zimi pa smo imeli 2. januarja 1906., ko je kazal toplomer ob 7. uri zj. — 10'0 0 C. Vobče je bila pretekla zima razmeroma mila in tudi snega smo imeli le malo, palo ga je največ 13 cm na debelo.- Jako slabo vreme pa imamo od Velike noči dalje, zakaj vsak dan nekoliko dežuje in danes 30. aprila prav pošteno pada, tako da ne more kmet niti žita vsejati. Sploh je vse poljsko delo zelo, zelo zaostalo. Načrt za podaljšanje vipavske železnice do Št. Vida, kakoršnega je napravil upravni svet vi¬ pavske železnice, se zavrže, ker ne računa na bodoče podaljšanje vipavske železnice do Postojne. Izdelati bo treba nov načrt. Nabori v logaškem okraju so bili koncem meseca aprila. Prišlo je na nabor 570 mož. Od teh je potrjenih 163, torej 28-59%. Izmed teh jih je bilo v okraju Lož od 121 potrjenih 26, v cerkniškem okraju od 100 potrjenih 31, v idrijskem okraju jih je prišlo na nabor 224, potrjenih 66, v logaškem pa od 125 potrjenih 40. Praznoverje. Janez Turšič, posestnik v Bezuljaku, je izgubil neko pravdo zaradi meje proti Gregorju Turšiču. Ta je že umrl. Dne 18. marca t. 1. je Janez Turšič pravil, da je videl, kako je črn hudič vlekel Gregorja Turšiča. Zemlja se je odprla, ogenj je šel iz nje, hudiču pa iz ust. Žena ranjkega Turšiča se je vsled obrekovanja Turšičevega hudo vžalostila. Šla je najprej k župniku. Taje dejal, da se obrekljivemu nasprotniku ne more nič zgoditi, če priseže, da je res hudiča videl. Žena pa se je na nasvet pametnega moža zatekla k sodišču in da varuje svoj in ranjkega moža ugled, vložila tožbo zaradi razžaljenja časti. Obtoženec je — najbrž na župnikov nasvet — priznal svojo laž. Seveda sodišče ni verjelo Janezu Turšiču, ampak ga obsodilo na 1 teden zapora z dvema trdima ležiščema in eno temnico (menda, da bo lažje razločil, če spet pride hudič). Menda v zaupanju na one kroge, ki jim je na tem, da se bojazen pred hudičem vzdrži, je napovedal V jednej izmed glavnih ulic je bila pred veliko gosposko hišo raztresena slama; v hiši je bila ona bolnica, ki je hitela takrat na inozemsko. Pri zaprtih vratih sobe je stal bolničin soprog in postarna gospa. Na zofi je sedel duhovnik v ornatu in pobešal oči. V kotu pa je ležala v naslonjaču starka — mati bolnice — in bridko jokala. Zraven je stala služkinja s svežim robcem in čakala, da ga zahteva, druga je sušila mokra sence svoje gospodinje in ji pihala v sive lase pod avbo. „Gospod z Vami!“ je dejal soprog postarnej gospe, ki je stala ž njim pri vratih . . . „ona zaupa v Vas, Vi tako dobro znate govoriti ž njo .. . storite, kar je le možno, ljuba moja . .. pojdite . . . Hotel je odpreti vrata, a njegova sestričina ga je zadržala, obrisala večkrat z robcem oči in majala z glavo. „Zdaj se mi ja ne vidi, da sem jokala ?“ reče in odpre vrata ter vstopi. Soprog je bil zelo razburjen, videti je bilo, da je zgubil glavo. Obrnil se je k starki; storil je dva ali tri korake, se obrnil, premeril sobo in se bližal duhov¬ niku. Ta ga je pogledal in ozrl zdihuje proti nebu; objednem se je dvignila in vpadla tudi njegova gosta bela brada. „Moj Bog! moj Bog!“ je dejal soprog. „Kaj storiti?" je šepetal duhovnik in znova so se dvi¬ gale in pobesile oči in njegova brada. „In tukaj mati!“ je dejal soprog čisto obupno. „Tega vdarca ne prenese. Tako jo ljubi . . . tako zelo ... kaj bo s tem ? Bog vedi... oče, ali je ne morete poskusiti pregovoriti, da bi šla odtod?" Duhovnik se je dvignil in približal starki . . . „Res je“, je dejal „materino srce je neprecenljivo . . . toda milost božja je neskončna . . .“ Starkin obraz se je nagubil in bolesten jok je pretresal celo telo. „Milost božja je neskončna," je nadaljeval du¬ hovnik, ko se je nekoliko pomirila. „Nekaj Vam bom povedal. V moji fari je bil bolnik, ki je bil veliko bolj bolan kot Marija Dimitrijevna, in neki ubog rokodelec ga je ozdravil z zelišči v kratkem času. Ta rokodelec je sedaj v Moskvi. Z Vasi!jem Dimitričem sem o tem govoril. .. poskusili bi lahko. Vsaj tolažilo bi bolnico. Bogu je vse mogoče." „Ne, ne more več živeti!“ je zdihovala starka. „Če bi Bog vzel vsaj mene mesto nje! . . .“ In bolestno stokanje se je ponovilo s tako silo, da je izgubila zavest. Bolničin soprog si je zakril obraz in planil iz sobe. Prvi, ki ga je srečal v koridoru, je bil šestletni deček, ki je v polni sapi podil malo dekletce. „Ali naj peljem otroke k milostljivej ?“ je vprašala pestunja. „Ne, jih noče videti; to jo spravi v slabo voljo." Deček je postal za trenotek, gledal pazno svojemu očetu v obraz, a se nato obrnil na peti in stekel veselo naprej. „Moj konjiček je ! Glej no, papa !“ (Konec prih.) Stran 188 . NOTEANJEC Letnik II. Janez Turšič vsklic. Pri vsklicni obravnavi v Ljubljani je grdo propadel in bo plačal še visoke troske. Obe stranki sta imeli odvetnike. Celo zagovornik je obto¬ ženca zapustil in opravičeval Janeza Turšiča le s tem, da je žrtev praznoverja. Tiskovna napaka. V „poslanem“ gosp. Dekleve v zadnji številki ima v stavku: „Ker naju obadva večina bralcev ne pozna“ izpasti besedica „ne“. Iz Črnega vrha nad Idrijo. Notranjčevim naročnikom! List dobivamo v Črni vrh v soboto, torej ga lahko vsakdo v nedeljo že čita. Zavednega Črnovršca dolžnost je, da podpira in pridno bere neodvisno kmetsko glasilo. Kdor iz boječ- nosti ali kakega drugega vzroka dela drugače, pljuje v lastno skledo. Slovenski kmet ne sme biti več molzna kravica raznih koristolovcev. V samopomoči je naša bodočnost! — C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu vnovič prosimo, naj nam že nastavi prepotrebnega deželnega pismonošo. Poizvedbe vendar ne bodo trajale do sodnega dne. — Toliko časa je drezal naš dobri župan, da so gg. orožniki naznanili našega učitelja, češ, da nabira brez dovoljenja naročnike za „Notranjca“. Toženi je bil pred sodnijo v Ljubljani oproščen. Županu se je denuncijanski nos najbrže vsled te „kri- vične“ razsodbe podaljšal za par centimetrov. — Javni shod so oznanili raz prižnico preteklo nedeljo. Celo marsikateremu pristašu katoliške stranke se čudno zdi, ker se hiša božja zlorablja v take strankarske namene. Shod, na katerem je poročal idrijski dekan Arko o zadnjem zasedanju deželnega zbora, je bil dosti dobro obiskan. Veliko neodvisnih mož se zborovanja vendar ni udeležilo, saj pa se tudi ni ravno izplačalo poslušati otrobarijo, ki jo že premleva teden za tednom list za poneumnevanje slovenskega kmeta — Domoljub. Naš učitelj je med drugim vprašal poslanca, kako stoji stvar s črnovrškim in predgrižkim vodovodom. Prepri¬ čali smo se, da ve skoraj vsak črnovrški otrok več o važni vodovodni zadevi, kot g. idrijski deželni poslanec. Z mirnim srcem lahko trdimo, da so pričakovali vsi udeleženci od shoda več, mnogo več. — Ker še vedno nekateri vprašujejo, kaj bo s šolskim vrtom, se na¬ znanja, da je krajni šolski svet sklenil, da se letos poseje z ovsom. Prihodnje leto se bo navozilo gozdne zemlje ter vsejala semena naših gozdnih dreves, po¬ sebno smrekova. — Šolski voditelj noče oskrbovati vrta, ker mu lansko leto ni hotel krajni šolski svet izplačati vseh za prenovitev šolskega vrta izdanih stroškov.— Šolarsko mašo enkrat na teden bi radi imeli, pri kateri bi prepevali šolski otroci. Župnik pa tega noče dovoliti, tudi prošnja do dekana ni nič pomagala. Gospodu organistu je pač silno težko, ko ljudstvo otroško petje hvali, njegovo pa graja. Čudno se nam zdi, da je župnik nedeljsko šolo, katere skoraj nikjer nimajo, tako zagovarjal, otrokom pa krati nedolžno veselje. ,.Po Mariji h Kristusu 11 , je geslo našega škofa, kateremu je že odposlal šolski voditelj tozadevno prošnjo kot zadnji inštanci. Kaj je novega po Slovenskem. Na Jesenicah so trdno zvezani klerikalci in Nemci. Virilisti so pripomogli, da ima nemško-klerikalna zveza en glas večine, klerikalcev je namreč 11, Nemcev 5, Slovencev 15. Slovenci zahtevajo župana iz svoje srede, klerikalci pa so se dogovorili z Nemci, da bodi župan njihov kimovec, I. svetovalec pa znani nemškutar Pongratz, tudi II. in III. svetovalsko mesto hočejo klerikalci zase. Šele IV. mesto hočejo dati Slovencem. Ti pa so doslej preprečili župansko volitev. V Dovjem na Gorenjskem je trčnil tovorni vlak, ki je dne 30. aprila ob 4. uri pop. prišel od Trbiža dol, v tovorni vlak, ki je stal v postaji. Vlakovodja Prazen je mrtev obležal zmečkan pod razdejanimi vozovi. Drugi so se rešili. Poškodovana sta oba stroja in 9 vagonov. Bohinjska železnica se slavnostno otvori dne 15. julija t. 1. Cesar se bo ta dan peljal po njej v Trst in od tod na manevre v Jadranskem morju. Na Štajerskem imajo zelo učene nemške poštne uradnike. Nedavno je bila poslana neka tiskovina na naslov J. B. Orehek, p. Slavina. Nemški poštarji so po¬ slali stvar v Rogaško Slatino. Tam pa niso prišli na sled učenosti, ampak vrnili tiskovino, z vprašanjem, katero pošto misli odpošiljatelj. — Z nemško za¬ stavo se je pripeljal 1. maja vlak državne železnice iz Spod. Dravograda skoz Savinjsko dolino v Celje. Slovenci so se zaradi tega izzivanja pritožili na želez¬ niško ravnateljstvo. Narodna občina Žalec je brzojavno protestirala. —- V Šoštanju bo 6. maja velika slav¬ nost v korist ljudski knjižnici, ki se ustanavlja v tem kraju. Obrtna zadruga na Bledu priredi skupno z obrtno zadrugo radovljiško razstavo vajenskih del za radovljiški okraj od 5. do 19. avgusta. Načelnik raz¬ stavnega odbora je Jakob Peternel, župan blejski. Vajenci bodo razstavili svoja najlepša samostojna dela, katera bo potem presodil poseben odbor in razdelil darila. Take razstave so silno važne zato, da se pov¬ zdigne delavnost, resnost in podjetnost mladih ljudi in tako vzgaja dobre obrtnike. Prosveta. Društvo za poučevanje analfabetov so osno¬ vali hrvaški vseučiliščni dijaki. Tečaji, ki so jih dosedaj imeli dijaki po deželi, so se dobro obnesli. Da pa bo mogoče širneje in temeljiteje delovati, širijo v ta namen svoje društvo. Ustanovnik je vsakdo, ki plača 50 K, izvenredni član pa 1 K. Kdor ne zmore članarine, lahko vpošlje knjige za narodne knjižnice. Društvo vrlo na¬ preduje. Letnik II. NOTRANJEC Stran 189. „Pri našem cesarju." Nemški nacijonalec ,,pro- fesor“ Peerz (enkrat Pirc!) bi bil rad avanziral in je napisal knjižurico, o kateri piše na smešno podložniški način o našem cesarju. Nemci pravijo takemu lizanju „streberstvo“, Slovenci pa podrepništvo. Taki ljudje vzbujajo pri pametnih le stud, nosijo patrijotizem le na jeziku in preklicano malo koristijo dinastiji. C. kr. učitelju Krulcu v Ljubljani pa se je zdelo potrebno, to nemško delce prevesti na slovenski jezik. Dohodek je sicer namenjen učiteljskemu konviktu, torej je namen koristen. Vendar namen ne posvečuje sredstva. Mislimo, da govorimo marsikateremu slovenskemu učitelju iz srca, če odsvetujemo šolskim svetom nakup te knjižice. Lizunstvo je lastnost, ki jo moramo iztrebiti iz src slovenske mladine. Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani je izdalo dve lični knjižici slavnoznanega slovenskega čebelarja Antona Janše : „Popolni nauk o čebelarstvu" in „Razprava o rojenju čebel". Janša je bil prvi avstrijski čebelarski učitelj. Knjižici sta bili pisani sicer že v 18. stoletju, vendar sta pod¬ laga čebelarski vedi in trajne vrednosti. Prevedeni sta že na več jezikov. Vsakemu čebelarju knjižici toplo priporočamo. Obe dve skupaj staneta le 3 K 40 vin. in se naročata pri „Slov. čebelarskem društvu" v Ljubljani. Prevod sta oskrbela znana slovenska čebelarja Buko- vie in Roj in a. Občudovati moramo krasno narodno terminologijo, ki odlikuje slovensko čebelarsko slovstvo. Z malimi izjemami v Rojinovem prevodu, ki se osobito v naslovih posameznih odstavkov naslanja na nemščino, je jezik domač in teče 'gladko. Narodno gospodarstvo. Pšenični otrobi so našemu kmetu najbolj znano močno krmilo. Pšenični otrobi pospešijo posebno mlečnost krave. Če dajemo mnogo teh otrobov, bo pa maslo mehko. Rženi otrobi pospešujejo nasprotno pšeničnim, da se žival bolj debeli. Umazana jajca nimajo iste vrednosti kot čista, ker jih ljudje radi ne kupujejo. Gospodinje jih očistijo z vodo, kar pa ni posebno dobro, ker je dokazano, da se umita jajca ne ohranijo tako dolgo, kot taka, ki niso prišla z vodo v dotiko. Hlev in gnezda, kjer nesejo kokoši, je treba večkrat osnažiti in jajca vsak dan sproti pobrati. Umazana jajca očistimo s sulio cunjo. Močno zamazana jajca naj se umijejo šele pred porabo. Okus kokošjih jajec. Marsikdo priporoča kako kokoš s tem, da pravi, da te vrste ležejo okusna jajca. Pri kakoših malih vrst je mogoče to res, a pri drugih ne. Okus jajec je odvisen od hrane in od zdravja ko- košij. Kokoši, ki jedo preveč črve, hrošče in mesne odpadke, imajo neokusna in neprijetno dišeča jajca. Isto opazimo pri kokoših, ki bolehajo na vnetju. Naj¬ boljša jajca imajo kokoši, ki dobe mnogo zrnate hrane in zelenjave. Močna krmila imenujemo tako živinsko pičo, v kateri se nahaja v majhni množini mnogo beljakovine in tolšče. Močnih krmil je več vrst. Posebno se čislajo tropine raznega oljnatega semena, kakor bombaževe, sezamove, palmine, kokosove, lanene tropine. H močnim krmilom prištevamo tudi razne otrobe, zrnje in moko, ostanke mesa itd. Žal, da se pri nas še premalo pozna vrednost močnih krmil, ki so edino sredstvo, da zamo- remo tudi pri slabi krmi doseči z živino lepe uspehe. Kakor delujejo pri rastlini umetna gnojila tako delujejo pri živini močna krmila, ki jih rabimo v zvezi z drugo pičo. Koliko jajc znese kokoš. Natančno se ne more tega določiti, kajti to je odvisno pred vsem od vrste kokoši, dalje kako jo ohranimo i. dr. Jajčnik dobre ko¬ koši ima do 600 jajec in kokoš jih tudi toliko znese, a v razni starosti različno število. Izkušnja kaže na¬ slednje: V 1. letu od 16 do 20 jajc, v 2. od 100 do 200, v 3. od 120 do 135, v 4. od 100 do 115, v 5. od 50 do 80, v 6. od 50 do 60, v 7. od 35 do 40, v 8. od 15 do 20 in 9. 1 do 10, vsega skupaj torej okoli 496 do 600 jajc. Za gospodinje. Madeže od piva na suknu se očisti, če se jih namaže in otare s čistim belim glice¬ rinom. Nato se jih izpere z vlažno vodo. Tako se madež kmalu izgubi, ne da bi pri tem trpela barva sukna. Velika gospodarska razstava bode od 15. do 20. maja v Pragi. Meseca avgusta pa bode v Hronovu na Češkem gospodinjska razstava. Izraba kosti v gospodarstvu. V mnogih go¬ spodarstvih se kosti kar zametujejo. To pa je velika napaka, kajti kosti so prav izvrstne za krmljenje pe¬ rutnine in prešičev. V prvi vrsti je misliti tu na vapneno vsebino kosti. Kostna moka, kakoršna se nahaja v trgovini ima večinoma le fosfor in vapno v sebi. Če pa sami raztolčemo kosti, so v njej še druge redilne snovi. Pri kokoših se pomnoži leženje jajec in rast, če se primeša krmi kostne moke. Kosti se navadno raz- tolčejo in starejo z batom ali kladvom. Seveda te eno¬ stavne priprave ne zdrobe kosti popolnoma. Najboljše bi bilo kosti mleti z mlinčki. V tem oziru bi bilo morda priporočljivo, če se združi več gospodarjev za nakup in porabo enega takega mlina. Kosti se mora zmleti, kedar so popolnoma suhe. Raiffeisenovih hranilnic je bilo koncem 1. 1905 na Češkem 954. Samo leta 1905 se jih je na novo ustanovilo 135. Vse te hranilnice so združene v „Zvezo čeških gospodarskih društev v Pragi". S strankarsko politiko nima niti posamezna Raiffeisnovka niti „Zveza“ nič opraviti. Vipavska železnica. Prometni račun za upravno 1. 1905 izkazuje dohodkov 167.331 K 95 h, troskov pa 123.219 K 04 h, torej je čistega prometnega dobička 44.112 K 91 1). Ta prometni dobiček pa ne zadošča, da bi se pokrilo 4 °/ 0 obresti prioritetnih delnic, katerih je v prometu še 747 a K 4000 K. Da se te delnice obrestujejo treba 119.706 K 67 h. — Vsako leto treba Stran 190. NOTRANJEC Letnik. II amortizirati po 2 taki delnici a 4000 K. K temu pa prihajajo še upravni troski. Treba pokriti 137.307 K 19 v za obresti in amortizacijo. Pokritja pa je le 44.112 E 91 v prometnega dobička, h kateremu prihaja še 283T5 K saldo obresti društvenega imetka. Tedaj ostane splošno zgube: 92.910 K, za katere je garantirala država in jih ima plačati. Ker prometni dobiček raste, bo imela država od leta do leta manj plačati garancije. Delitev skupnih zemljišč. Pod izrazom „agrarične operacije" razumevamo: ,.delitev skupnih zemljišč", „zlaganje posestev", in „uravnavanje užitninskih pravic skupnih zemljišč". Ta dela so se začela v zadnjih letih v Avstriji zelo širiti in to posebno v nekaterih deželah, med katerimi je tudi Kranjsko. Pri nas se izključno delijo skupna zemljišča, med tem ko se v severnih deželah osobito, dosedaj raz¬ kosana posestva zlagajo. Velikega pomena bi bilo za naše razmere, ako bi se začeli zanimati tudi za zlaganje posestev. Pod ,,zlaganjem posestev" razumeti je delo, po katerega izvršbi dobi vsak gospodar le en ali dva kosa ali parceli, med tem ko je imel prej L'—20 ali še več parcel, po eno ali dve uri drugo od druge. Skusil sem obuditi pri naših ljudeh zanimanje za zlaganje zemljišč, a našel sem skoraj povsod odpor ali vsaj velike pomisleke, ki pa izhajajo edino le iz tega, ker so ljudje preveč navezani na parcele svojih prednikov; tudi v drugih deželah je bilo tako, a ko so sprevideli velikanske koristi zlaganja, so se misli opri¬ jeli z vso vnemo. — Danes se hočem pečati le z de¬ litvijo! Razdelilo se je na Kranjskem, in to večjidel na Notranjskem skupaj 22.220 ha ; udeleženih je bilo pri tem deljenju 5166 posestnikov. Deljenje gmajn je za nas Notranjce posebno velikega pomena, ker imamo občinske pašnike, ki so včasih tako pusti, da se živina po njih le sprehaja, da jo gospodar le zažene v pašo v misli: samo da se preživi! Ko pride jesen, je živina mršava in pride v tem popolnoma ob meso in mleko; ako tako kravo pozneje še toliko pitaš, ne bode ti dala nikoli mleka, ki bi ga morala dati. Mi moramo pa sedaj, ko imamo mlekarne in ko vse mlečne izdelke izborno od¬ dajamo, gledati, da si izgojimo dobre krave-molznice in da te tudi v najboljšem stanu celo leto držimo. Skupna paša po teh pustih rebrili, kjer se živina le sprehaja, da živi, mora prenehati; gmajne se morajo razdeliti! Odločno smo zato, da se živina kolikor mogoče na prostem giblje, toda pri nas to gibanje na prostem v največji vročini in brez vsake sence nima pomena, ker živino uničuje. Ako pogledamo v kraje, kjer imajo gmajno razdeljeno, vidimo dvoje: zanikerni gospodarji puste gmajno biti gmajno, med tem ko jo skrben in razumen gospodar otrebi, osnaži, pognoji ter spremeni v košenino, večkrat še celo preorje v njivo. — Najbolj se upira ljudstvo deljenju češ: skupna paša potem mine. To je res, vendar imajo v občinah, kjer je gmajna ! razdeljena, dosti lepšo živino, kakor v onih, kjer je gmajna še nerazdeljena. Pač sem videl v Švici skupne pašnike, toda oni jih gnojijo, bolj ko pri nas najboljše travnike; tam imajo na pašnikih staje, s katerih dobe gnoj in gnojnico, s čemur pašnike gnojijo; pri takih razmerah je seveda skupna paša na mestu, a pri nas pa ne, vsaj zdaj še ne. — Leto na leto množeče se prošnje za delitev gmajn so neovrgljiv dokaz, da je začelo ljudstvo spoznavati veliko korist deljenja. Res je, da marsikatere gmajne za razdelitev niso pripravne, in to morebiti radi oblike, oddaljenosti ali skalovitosti; v takih slučajih je potem na mestu, ako se take nepri- pravne dele pogozdi in ostali del razdeli. Slučaji so, ko so posestniki sami take že razdeljene, a slabe dele pogozdili; tako vidimo, da se je v Senožečah 1. 1904, v prvem letu, ko je prešel skupni svet vsled razdelitve v roke posameznikov, zasadilo 100.000 igličevja in po¬ sejalo več kvintalov semena raznega gozdnega drevja. Zelo priporočljivo bi bilo, ako bi se spojilo deljenje oziroma pogozdovanje skupnih zemljišč z zlaganjem po¬ sestev, s čemur bi se prihranilo mnogo stroškov; kajti gotovo bode prišlo do tega, da se bodo vse gmajne razdelile ter vsaj v dostih občinah posestva zložila! O zlaganju posestev v kratkem! Po svetu. Jugoslovanska umetniška razstava se otvori meseca avgusta v Sofiji, glavnem mestu bolgarskem. Poleg Jugoslovanov bodo razstavili umetniške umotvore tudi Čehi in Rusi. Bolnica in zavetišče za tiče. List „Girls Realm" nam opisuje bolnico za ptiče, ki jo vodi neka dama, doktorica zdravilstva. V bolnici je nad 600 bolnikov, v zavetišču pa okolu 4000 krilatih gostov. Gospoda, ki gre na počitnice, izroča svoje ljubljence v oskrbo za¬ vetišča. Od vsacega je treba plačevati od 1 do 6 kron na teden. Najzanimivejše na vsem zavodu je rešilna postaja, ki je noč in dan odprta. Tu najdejo pomoči oni ptički, katerim se je primerila nezgoda. Tu se izvršujejo neštevilne operacije navadno brez uporabe kloroforma. Le v slučaju, da je treba precej globoko rezati, ali kadar je mali bolnik nemiren, ga uporabljajo. Zdravnica z največjo skrbljivostjo in pazljivostjo izvršuje operacijo. Igle in druga orodja se skrbno očistijo. Navadno drži zdravnica ptička med operacijo v roki, večje in krep¬ kejše živali pa priveže na operacijsko mizo. Največkrat je treba uravnati izpahnjeno ali zlomljeno nogo ali perut. Ako se ta operacija pravočasno izvrši, ozdravi od 10 ranjencev — devet. Kanarčkova nožiča, ki je izpahnjena, se poveže z zobotrebnikom ali kakim drugim klinčkom. Koščice ptičkov lahko zrastejo skupaj; zgodilo se je, da se je na treh mestih zlomljena koščica popol¬ noma pozdravila. Pri operaciji tudi večkrat uporabljajo podolgasti kos mehkega blaga, ki visi podobno gugalnici navzdol. Ptiček leži v sredi; nožiči mu utaknejo skoz Letnik II. NOTRANJEC Stran 191. luknjice, ki so zarezane v blagu. Tako leži mali bolnik mirno, ker ne more gibati nog. Klerikalizem je povsod enak. Škof Likowski na Poznanjskem na Nemškem je zapovedal vsem du¬ hovnikom svoje škofije, da morajo izstopiti iz poljskega narodnega obrambnega društva „Straža“. Odslej je vsem duhovnikom prepovedano vstopiti v to narodno društvo. Brezdvomno se je to zgodilo po višjem naro¬ čilu, klerikalizem se namreč noče zameriti nemški državi, ki bi rada zatrla vse Poljake. Vseslovanska razstava v Pragi. Čehi name¬ ravajo prirediti čim preje v Pragi vseslovansko raz¬ stavo. Rusi so to misel sprejeli z velikimi simpatijami in peterburško „Slovo“ piše o tem: „Rusom je ta načrt zelo simpatičen, ali nemogoče je danes reči, v koliko bi se mogla Rusija razstave udeležiti. To je odvisno od mnogih važnih pogojev, seveda najprej od tega, kdaj se povrne v Rusijo notranji mir. Načrt vseslo¬ vanske razstave mora biti dobro premišljen, kajti taka razstava se more prirediti le tedaj, če je nje vspeh popolnoma zasiguran. Le bogata razstava pokaže našim sosedom, prijateljem in neprijateljem — kako velike kulturne sile se skrivajo v slovanskem svetu. Taka razstava bode pomirila in zbližala Slovane z njih so- sedi.“ Potem svetuje „Slovo“ s prireditvijo čakati, dokler ne nastopijo v Rusiji normalne razmere. Amerikanske hiše. Zadnjič smo poročali, da je potresna katastrofa v St. Frančišku provzročila tako velikansko škodo le zato, ker Amerikanci zidajo pre¬ visoke hiše. Potres ne bo spametoval Amerikancev, — njihovi inženerji le premišljujejo, kako bi mogli sezi¬ dati še višje palače. V Njujorku je vse polno hiš, ki so bolj podobne stolpom kakor našim hišam. Še pred desetimi leti so bile stavbe, ki imajo 10 do 20 nad¬ stropij, redke. Danes ni več tako. Ker stane danes kvadratni meter sveta v sredini Njujorka 15.000 do 20.000 kron, zato rastejo „nebotičniki“ kakor gobe po dežju. Pred 10 leti je bila cerkev sv. Trojice najvišje poslopje. Pred 7 leti pa jo je preseglo trideset nad¬ stropij visoko poslopje z neštetimi stolpi in je 119 m visoko. V Njujorku je zdaj že mnogo hiš, ki so nad 90 m visoke. Zdaj pa so začeli zidati „rekord“. Zadnji teden se je pričelo s stavbo palače, ki bo visoka 195 m in bo imela 40 nadstropij. Ta hišica bo stala le 8 mi¬ lj ono v kron. Za kratek čas. Profesorska. — Profesor pri delu (otrokom): Kaj hočete? — Otroci: Prišli smo ti voščit lahko noč. — Profesor: Pridite jutri, nimam časa. Darovi za Vilharjev spomenik. G. Viktor pl. Garzarolli na Razdrtem 20 K; g. Franjo Ferfila, ravnatelj elektrarne v Gorici 20 K; g. Ivan Vertačnik, c. kr. sodni sluga v Senožečah nabral v veseli družbi pri gosp. Iv. Geča 4 K. Srčna hvala. Tržne cene v Ljubljani. M9KS ŠEBER = V Postojni. .::= Akcidenčna tiskarna. .— Knjigoveznica. " Fotografični atelije. KI KI M Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. JVIala naznanila. Vsaka vrstica y teli oznanilih stane 20 vin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popust. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Vežna vrata in več oken s kamnitimi oklepi prodaja gospa Josipina Vičič v Postojni. mizarskega pomočnika sprejme takoj Franc Jerina v Dolenjem Logatcu. Slikarskega učenca sprejme Josip Inocento, slikarski mojster v Postojni. Odbor za Vilharjev spomenik. Stran 192. NOTEANJSC Letnik II. Leseno šupo s skednjem, dobro ohranjeno, ki se jo lahko j razdere in prenese, 10 m dolgo in 9 m visoko, z novo slamnato ! streho, proda iz proste roke Jakob Jež v Strmci. Woffov slovensko ~ nemški in nemško - slovenski slovar, vezan in dobro ohranjen se kupi takoj. Kdo? pove upravništvo ,,Notranjca“ v Ljubljani, Breg štev. 12. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos Dekleva v Postojni. K«:šelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Vreče od hmelja po 4 K komad ima naprodaj A. Thorausch, pivar v Senožečah, Notranjsko. Napravo apna odda po dogovorjeni ceni gospodarski odsek na Razdrtem. Leonh. Del-Linz, načelnik. Hrastova debla od 25 cm do 125 cm debela, različne dolžine, so po zmernih cenah naprodaj pri g. Ivan Marcu v Nova¬ kovem mlinu pod Planino na Vipavskem. Učenec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in po¬ štenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Esenca za kurja očesa. Najbolje sredstvo proti kurjim očesom, debeli koži, bradavicam itd. Steklenica z rabilnim navodom 70 h razpošilja: Lekarna pri Mariji Po¬ močnici v Vipavi. Izvrsten sir, prve, druge in tretje vrste ima na prodaj Ivan Vidmar, trgovec in lastnik mlekarne v Črnem vrhu, nad Idrijo. Več sto visokodebelnih sadnih drevesc prodaja po nizkih cenah krajni šolski svet v Postojni. NotranjGi, berite, širite in naročajte ===== „Notranjea“! = Loterijske številke. Trst, 28. aprila. 66 64 26 64 24 Lin, 28. aprila . 17 20 45 52 68 in ostane Vožnja traja - dni 0 dni znajnovejšimi leta1905in 06zgrajenimfvelil\ansl\imi parniki fasiopnik fhCeunig, bljdllE J^lodvorslg-ulice štv.28 * Odhod izjjubljane vsaki ponedeleK . torek in četrtek v tednu. IVRN JRJC & S in v Ljubljani g Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo šivalnih strojev, voznih koles in r4 Pouk v šivanju in vezenju pisalnih Strojev. // na stroje brezplačen. Dražbeni razglas. Posojilnica za Stari trg-Lož in sosedstvo bode v tekočem, eventuelno prihodnjem letu prezidala svojo hišo. — V proračunu je nastavljen znesek za to okoli 35.000 kron. — V svrho oddaje tega dela se bode pri navedeni posojilnici vršila zmanjševalna dražba cine 20. maja 1906 popoldan ob 3. ur»i. Vsak dražitelj bo moral pred pričetkom dražbe položiti 10% vadij kot varščino. — Proračun, obris in stavbeni pogoji so na vpogled pri stavbenem odseku posojilnice. Stsurl trg pri KeGselrvL dne 1. maja 1906. — Naznanilo. —. Uljudno naznanjava, da sva prevzela v najem • • • • • Vičifevo gostilno v Postojni. • • • • • Priporočava se najuljudneje za obilni obisk z zagotovilom, da si bodeva trudila p. n. gostom z dobrimi jedili in pijačo vedno najbolje postreči. Matija in Frančiška Habjan. Letnik II. NOTRANJEC Stran 193. Zahtevajte cenike zastonj in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. .= Urar in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiltte. POZORI BERITE! Najcenejša in najhitrejša vožnja a Amerika ja s parniki ..Severanemškega Llopdo" iz BBEMH3 B HEH-VOBB S cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.", „Kronprinz Wilhelm", »Kaiser Wihelm der Grosse". PFBhomopslfa vožnja traja samo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5'— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K S’— za osebo. Zarezano strešno opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Horol Jelovšek = opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). E 65/6 3 . Dražbeni oklic. Po zahtevanju Josipa Širca, posestnika v Zagonu bo dne 2 0. majnika 1906 ob 9. uri dopoldne pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi št. 6 dražba zemljišča, vložek št. 188/1 davčna občina Zagon, obstoječega iz hiše št. 7 v Zagonu. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je dolo¬ čena vrednost 460 K. Najmanjši ponudek znaša 307 K, pod tem zneskom se ne prodaje. S tem odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljeknjižni izpisek, izpisek iz katastra in cenitveni zapisnik) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v sobi št. 8 med opravilnimi urami. Pravice, ki bi ne dopuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v družbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena, ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne bivajo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije, ali ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega po¬ oblaščenca za vročbe. C. kr. okrajna sodnija v Postojni, odd. II., dne 24. aprila 1906. Stran 194. NOTRANJEO Letnik II. LJUBLJANA Pred Škofijo 3 JOSIP KORDIH LJUBLJANA Pred Škofijo 3 priporoča $ svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen # kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh \rst trav: rafijevo ličje, travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. gl| Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. V hiši gospe Helene Orešeh v Postojni • zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. ^ S X * X % X * 0. SEVDL \ X L izvrSujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5. ure. Sobni slihar m = pleskar = Ivan Zwdlf v POSTOJNI št 73. napisov ♦ Zaloga raznih suhih in oljnatih barv, lanenega olja, firneža, terpentina, raznih lakov za znotraj in zunaj, an¬ gleških lakov za kočije, brunolina, bronca, raznovrstnih čopičev itd. Solidna postrežba. ° Zmerne cene. Notranja, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! ar m Pivovarna„G. /UJEl^-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik „Mlekarska zadruga") in v Žireh - - _ ( za iožnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). ,.■■■-.. .. -- =_ IS s Notranjska posojilnica v Postojni f registrovana zadruga z omejenim poroštvom posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan obrestuje hranilne vloge po 4 1|2 °|o brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. ■ ■" ...~~ . Daje posojila, po 6 °| 0 -f" na osobni kredit ali proti vknjižbi. Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tudi ob druzih delavnikih. ! Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Liubljani.