novoles GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRA2A PRI NOVEM MESTU OZD Novoles ima na področju izdajanja internega glasila že večletno tradicijo. Do decembra 1976 je glasilo vodil kot glavni in odgovorni urednik tov. Kraško Ivan. Ker pa je v omenjenem času tov. Kraško odšel iz naše delovne organizacije, je bilo nujno da se v okviru možnosti organizira kontinuirano izhajanje glasila NOVO- LES. Kaj je bilo storjenega do sedaj? Formiral se je uredniški odbor, ki je sestavljen iz sledečih članov: Bencik Bojan — TOZD TDP, Bukovec Stane — TOZD TPI, Kastelic Vanja -DSSS, Košmrlj Jože - TOZD TES, Lipar Slavko - S1GMAT, Novinec Jože — TOZD TSP, Redek Franc — TOZD TVP, Slak Igor - TAP Trebnje, Trampuš Emil — TOZD ŽAGA in Vovk Boris — TOZD TPP. Poudariti je potrebno da uredniški odbor v tej sestavi še ni uradno verificiran in hkrati, da ta izbira ni bila naključna. Večina naštetih tovarišev ima po službeni dolžnosti priliko, da se dokaj pogosto nahaja v Straži (tu gre za tovariše iz dislociranih temeljnih organizacij združenega dela) in je s tem zagotovljen permanenten dotok informacij. Za ostale, ki delajo v Novo lesu v Straži pa velja, da TOZD iz katerega izhajajo dobro poznajo. Na prvi seji uredniškega odbora smo se okvirno dogovorili za naloge ob izidu prve številke „NOVOLESA“ v letu 1977. Na drugi seji, kije bila 13. 1. 1977 pa smo že pregledali zbrano gradivo in se odločili za vsebino. Morda izbira ni najboljša, vendar smo izhajali iz stališča, da naj bi bilo iz vsake TOZD nekaj novic. Gradiva smo zbrali toliko, da v tej številki ni bilo prostora za objavo novic iz TOZD TPP in TOZD ŽAGA. Ta dolg bomo poravnali v drugi številki. Dogovorili smo se tudi, da naj naše glasilo izhaja REDNO vsak zadnji petek v mesecu in če ne bo neljubih zapletov bomo ob koncu leta izdali dvanajst številk glasila v katerih naj bi bilo čim več zanimivega. Prav zato pozivamo vse, da sodelujete s prispevki in s tem sami oblikujete vsebino, ki vam bo najbolj všeč. Vaše pismene predloge in ideje v zvezi z vsebino in obliko našega glasila, bo uredniški odbor upošteval pri svojem delu in na podlagi takega sodelovanja se bo lahko izoblikovalo glasilo/ ki nam bo vsem v veselje. Vse prispevke pošljite na naslov: UREDNIŠTVO GLASILA „NOVOLES11. VANJA KASTELIC Bojkot je uspel! Pod tem naslovom je bila v decembrski številki KLADIVA objavljena „Izjava za tisk“, ki jo je dal Celovški solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev. Izjavo v celoti objavljamo. Bojkot preštevanja, h kateremu so pozvali zastopniki manjšinskih organizacij, raznih solidarnostnih komitejev in tudi vrsta demokratičnih organizacij po celi Avstriji, je uspel. Zelo majhna udeležba v Avstriji in visoko število neveljavnih glasovnic na Koroškem sta pokazala, da trenutno manjšinske politike treh parlamentarnih strank in avstrijske zvezne vlade ne odklanjajo samo ko- roški Slovenci in gradiščanski Hrvati, ampak tudi velik del nemško-avstrijskih demokratov. Rezultat preštevanja tudi dokazuje, da bo morala Avstrija končno nastopiti uradno proti manjšini sovražnim in nemško-nacionalnim silam. Te nemško-nacionalne sile namreč le kvarno vplivajo na manjšinsko politiko. Polomija preštevanja je ponovno dokazala, da vodi ena sa- Ob otvoritvi razstave na temo „Boj koroških Slovencev za narodnostne pravice11 je spregovoril glavni direktor Jože Knez in orisal položaj in delo naših rojakov na Koroškem. (Foto: Vanja Kastelic) ma pot k demokratični rešitvi manjšinskega vprašanja — pot spoštovanja koroških Slovencev, ki jih je treba poslušati v neposrednih pogovorih. Cilj teh pogovorov ne more biti nič drugega, kakor da avstrijska vlada izpolni svoj dolg in uresniči določila člena 7 državne pogodbe. Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev je za- dovoljen, da je bojkotno gibanje uspelo, in ugotavlja, da rezultati preštevanja tudi na Koroškem niso uporabni. Zato nikakor ne nudijo „orientacijske pomoči11. Edina uporabna osnova za reševanje manjšinskega vprašanja so določila 7. člena avstrijske državne pogodbe. laz stavljene fotografije so vzbudile veliko zanimanje med obisko ralci. (Foto: V. Kastelic) * ***-*+****+****+-*-**-**-*<+* ********+**********-** iStraža 19761 * **<****-*♦*********** *******+****-***+**+***** Na pobudo odbora za SLO in družbeno samozaščito v Novo-iesu je bila od 9. do 12. decembra lani vaja pod imenom „Straža 1976“. enote civilne zaščite in teritorialne obrambe izvedle posebne priprave za reševanje in zavarovanje ljudi ter nudenje prve po- Enota PMP se je izkazala zelo dobro usposobljena. Posnetek prikazuje nudenje prve pomoči v improviziranih okoliščinah. (Foto: V. Kastelic) Namen vaje, kije bila predvidena v letnem planu, je bil preveriti delo odbora za SLO in družbeno samozaščito v Novo-lesu, preveriti in ugotoviti pripravljenost pododborov za SLO v tozdih. Vaja je bila razdeljena v dva dela: stanje pripravljenosti ter prehod iz stanja pripravljenosti v vojno stanje. V prvem delu so se vsi udeleženci vaje pod vodstvom predpostavljenih pripravljali in organizirali tako, da bi lahko v čim krajšem času prešli v fazo vojnega stanja in seveda na vojno proizvodnjo. V tem času so V vaji je sodelovala tudi enota teritorialne obrambe, kije bila v drugem delu vaje izredno hitro pripravljena za obrambo podjetja. V bližini podjetja so se namreč pojavili „diverzanti14, ki so jih naši opazovalci odkrili, enota TO pa je hitro intervenirala in diverzante uničila. V TPI v Soteski, ki je tudi sodelovala v va ji, so samostojno izvedli mobilizacijo in zavarovanje; v vajo so vključili enote CZ in TO. Tudi tu so bile priprave temeljite, naloge resno in vestno izpolnjene, kar je zasluga dobre organiziranosti in vodenja cele vaje. jJP' Ob zaključku je bila vaja ocenjena kot zelo uspešna. (Foto: V. Kastelic) moči v morebitnem vojnem stanju. Istočasno so aktivno delovale tudi družbenopolitične organizacije podjetja: 00 ZK, 00 SZDL in ZSMS. Propagandna služba pa je med vajo izdala dve_številki biltena. Štab CZ je v pripravljalnem delu vaje imel temeljite priprave specializiranih enot: gasilske enote, enote prve pomoči, tehnično reševalne enote, RKB enote, enote za varstvo in red ter službe za obveščanje in alarmiranje. Vsaka od teh enot je imela med vajo posebno nalogo pri reševanju in evakuaciji ljudi in imetja. Odbor za SLO in družbeno samozaščito DO Novoles in štab za CZ sta ocenila, daje vaja potekala po načrtu in da so vsi udeleženci vaje vzeli zadevo resno, kar je največ pripomoglo k uspešnosti vaje. Posebno velja pohvaliti enoto prve medicinske pomoči, tehnično reševalno enoto in gasilsko enoto. Hitrost, dobra organiziranost in natančnost izvajanja so bile odlike vaje, kar je nedvomno tudi zasluga pouka, ki ga je med letom vodil rezervni podpolkovnik Jure Dragovič. V sredo, 12. 1. 1977 nas je obiskal komandant republiškega štaba za TO, general polkovnik Rudolf Hribernik in si je v času obiska •ned drugim ogledal tudi proizvodnjo. OZD Novoles so v okviru sodelovanja JLA in delovne organizacije, obiskali starešine novomeškega garnizona. (Foto: V. Kastelic) Prihodnje naloge sindikata Večina nalog, za katere smo se odločili na preteklem kongresu, je trajnejšega in dolgoročnejšega značaja, pa jih ni moč izpolniti na naglico. Zato se tudi ne nameravamo lotevati nekih novih dejavnosti, pač pa želimo s stalnim in vztrajnim delom izpolniti že zastavljene obveznosti. Tudi v prihodnje se bomo nenehno vračali k tistemu, za kar smo se dogovorili, vse dotlej, dokler naloge ne bodo izpolnjene. Od uspehov, ki smo jih dosegli — precej jih je, precej pa je tudi nerešenih vprašanj, ki jih bo treba reševati — mislim, da zaslužijo posebno pozornost tisti s področja socialne politike. Doseženi so bili zaradi aktivnega političnega odnosa celotne družbe do odstranjevanja nepravilnosti in socialnih razlik, iz prizadevanj, da bi nenehno izboljševali življenjske in delovne pogoje delavcev in njihovih družin. Pospešili smo zaposlovanje predvsem mladih in kvalificiranih delavcev in povečali možnosti za odpiranje novih delovnih mest; prispevamo velika sredstva za izgradnjo stanovanj in vse več delavcev iz neposred- na za glasila delovnih organizacij ne proizvodnje lahko pričakuje hitrejše reševanje svojih stanovanjskih vprašanj; vsaj eno izmed oblik družbene prehrane so uvedli skoraj v vseh proizvodnih delovnih organizacijah; hitreje gradimo vzgojno-varstve-ne ustanove; večjo pozornost posvečamo počitku in rekreaciji, varstvu pri delu in tako naprej. Prizadevanja sindikalne organizacije in celotne družbe morajo biti tudi v prihodnjem in v naslednjih letih posvečena uresničitvi začetnih akcij s katerimi se zboljšujejo življenjski in delovni pogoji delavcev. Sindikat bo zato posebno pozornost posvetil naslednjim dejavnostim s tega področja: uvajanje toplega obroka v vse temeljne organizacije; hitrejša izgradnja stanovanj za delavce; izgradnja vzgojno-varstvenih ustanov; ustvarjanje ugodnejših pogojev za počitek in rekreacijo ter boljše varstvo pri delu. Eno izmed najpomembnejših področij, ki sicer ni samo v pristojnosti sindikalne organizacije, je organiziranje združenega dela na temeljih zakona o združenem delu, ki smo ga ob kon- cu novembra sprejeli v zvezni skupščini. Vse tisto, za kar smo se v tem dokumentu opredelili — se pravi, za poglabljanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov, bo potrebno sleherni dan vstrajno in dosledno uresničevati v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in v združenem delu. To bo pomenilo večletno dejavnost organizacije. Med obveznostmi, za katere nas je družba posebej „zadolži-la“, je na prvem mestu tudi celotno področje pridobivanja in delitve dohodka. S tistim, kar smo dosegli v zadnjih dveh letih, kolikor traja okrepljena aktivnost za dosledno uresničevanje načela o nagrajevanju po delu in po rezultatih dela - ne moremo biti zadovoljni, prav tako pa ne z aktivnostjo sindikalne organizacije na tem področju. Pravzaprav se skoraj še nismo premaknili od načelnih izhodišč, ki so zelo jasno zapisana v številnih dokumentih. Ta načela v praksi prepočasi uresničujemo; naletavamo na številne odpore in vztrajno zadrževanje starega plačilnega sistema. Mislim, daje treba, jasno povedati: če do konca in v vseh strukturah ne opustimo starega plačilnega sistema in ne upelje- mo delitve osebnih dohodkov po delu in po delovnem prispevku, ne moremo do kraja uresničiti niti ustave niti zakona o združenem delu. V vseh osnovnih in delovnih organizacijah, tam, kjer tega še niso ali niso zadovoljivo storili, je treba poiskati kriterije in merila za merjenje dela vsakega delavca — od direktorja do vratarja. Ne smemo več izgubljati časa v razpravah, kako težko je najti prave kriterije in merila za nagrajevanje po delu. Rešitev prav gotovo ni lahka, da pa je mogoča, potrjujejo izkušnje tistih delovnih organizacij, ki so že izdelale lastne kriterije in merila. Takšnim prizadevanjem je v tem trenutku nujno potrebna širša družbena spodbuda, da bi hitreje napredovali. Če si bomo za to prizadevali prav vsi, lahko pričakujemo velike uspehe v proizvodnji, v produktivnosti in dohodku, zlasti pa v novih družbenih odnosih. Pregled nalog, za katere si moramo prizadevati, s tem seveda ni izčrpan. Omenil bom samo še dve: boj za večjo produktivnost dela kot pogoj za hitrejše reševanje vseh vprašanj, pomembnih za delavca ter organiziranje samoupravnih interesnih skupnosti na ustavnih načelih. RED MORA RITI RED MORA BITI — To je naslov članka, ki smo ga za vas prebrali v letošnji 1. št. DE in ga zaradi aktualnosti objavljamo v našem glasilu. Lani so v republiškem odboru sindikata lesne industrije in gozdarstva Slovenije posvečali sorazmerno precej skrbi uresničevanju določil samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Zato tudi ne preseneča, da so na zadnji seji 10 ponovno razpravljali o tej problematiki ter se zavzeli za dosledno spoštovanje dogovorjenih družbenih meril. Čeprav še nimajo bilančnih kazalcev gospodarjenja v preteklem letu so se delegati v 10 zavzeli (ne glede na sicer težje pogoje gospodarjenja in tudi zaradi problemov, ki jih je prinesel nov sistem upniško dolžniških odnosov), da se osebni dohodki v tej panogi morajo gibati v okviru ustvarjenega dohodka, torej je treba upoštevati samoupravne sporazume in merila, zapisana v resoluciji. 10 je predlagal skupni komisiji udeležencev samoupravnega sporazuma lesne industrije in proizvodne lesne obrti, da opravi postopek za obravnavo pred družbenim pravobranilcem samoupravljanja v posameznih občinah za naslednje OZD: Slovenijales — Tovarna pohištva Trbovlje, Lesnina — TOZD Bor Laško in Žimnica Ljubljana. Opozorili pa so tudi tiste OZD, ki so lani prekoračevale dovoljena sredstva za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu, kajti prej omenjene organizacije so bile kršitelji sporazumov že v 1975. letu. Sicer pa člani 10 v tem tednu porejanju dohodka in delitv i obiskujejo „problematične" de- sredstev za osebne dohodke. Z lovne organizacije in se na kraju njihovimi ocenami in seveda tu-samem seznanjajo z razmerami, di bilančnimi kazalci gospodar-vzroki prekoračitev in tudi jenja se bo „spoprijel" RO v za-akcijami osnovnih in občinskih četku marca letos, sindikalnih organizacij pri raz- Dolenjski oktet nas je navdušil s svojim izvajanjem v DG. (Foto: V. Kastelic) Zavarovanje premoženja OZD OZD kot samostojna in samoupravna organizacija je dolžna ohraniti nezmanjšano vrednost družbenih sredstev, ki jih upravlja (ustava SFRJ). Ta dolžnost izhaja iz značaja premoženja delovne organizacije kot družbene lastnine. V našem sistemu gospodarjenja pa to omogoča obvezna institucija zavarovanja premoženja OZD. Zavarovanje je pomembna institucija v našem gospodarstvu. Z njo se v primeru škodnih dogodkov zagotavlja ekonomska varnost, tako da se oblikuje zavarovalni skupni sklad in s sredstvi tega sklada ohranja nezmanjšana vrednost družbene lastnine. Ni dvoma, da je mogoče škodne posledice najlažje obvladati, če temelji odprava škode na solidarnosti vseh tistih, ki bi lahko bili prej ali slej zaradi škode prizadeti. Vzajemnost in solidarnost, poleg tega pa tako imenovani zakon velikih številk in disperzija rizika so prav osnovna načela institucije zavarovanja premoženja. Disperzijo rizika prvenstveno omogoča zavarovanje velikega števila raznih zavarovalnih nevarnosti ter veliko število zavarovancev. Z zavarovanjem se tako varnost izenačuje. Če posamezna zavarovalnica ne more nositi celotnega rizika za zavarovalne primere, lahko v določenih primerih prenese določen del rizika še na eno ali več drugih zavarovalnic na podlagi posebnega instituta zavarovanja tako imenovanega pozavarovanj a in sozavarovanja. Takšna delitev rizika se ne omejuje samo v okviru ene države, temveč se riziko deli tudi med zavarovalne organizacije različnih držav. Organizacijam združenega dela preti v procesu dela vedno in povsod nevarnost nastanka neke škode. Škoda lahko nastane na zgradbah, strojih, materialih itd., lahko se poškodujejo člani delovne skupnosti; pri opravljanju dela ali v zvezi z delom lahko njen delavec povzroči škodo komu drugemu (posamezniku ali pravni osebi). Ker obstajajo raznovrstne nevarnosti in so vzroki škod različni, omogoča institucija zavarovanja gospodarskih organizacij, da lahko zaključi zavarovanje za kritje različnih rizikov. Pri zavarovanju premoženja OZD poznamo nekaj tako imenovanih klasičnih zavarovalnih panog, kot npr: požarno zavarovanje, kasko zavarovanje avtomobilov, zavarovanje zoper vlom in rop, jamstveno zavarovanje itd., ki veljajo tako za zavarovanje posameznih nevarnosti pri gospodarskih organizacijah, kot tudi pri fizičnih in civilnopravnih osebah. Poleg tega pa so tudi takšne, ki so praviloma specifične za zavarovanje premoženja gospodarskih organizacij, kot npr. montažno zavarovanje, zavarovanje gradbene dejavnosti in lom strojev ter novejše zavarovanje, ki se šele uvaja v OZD, to je šomažno zavarovanje ali zavarovanje izpadlega dohodka in zneska potrebnih stroškov poslovanja OZD zaradi prekinitve dela, zaradi poplave, požara, vihaija ali strojeloma posameznih ključnih strojev. Poleg zavarovanja premoženja se lahko zavarujejo tudi člani delovne skupnosti s sklenitvijo raznih vrst nezgodnih in življenjskih zavarovanj. To so najbolj splošne panoge zavarovanja, ki so danes poslovni predmet zavarovalnic, pri tem pa je jasno, da se posamezne vrste zavarovanja spreminjajo in se več zavarovalnih panog kombinira. Nove zavarovalne panoge se pojavljajo zaradi raznih nevarnosti, ki jih poraja življenje in hiter razvoj tehnike. Samo zavarovanje temelji na zavarovalni pogodbi, ki jo skleneta zavarovalnica in zavarovanec. Z njo se zavarovalnica zaveže izplačati določen znesek oziroma mu povrniti škodo, če ta nastane zaradi škodnega dogodka; zavarovatelj pa plača zavarovalno premijo. Dolžnost OZD ob nastopu zavarovalnega primera je tudi, da nemudoma o tem obvesti zavarovalnico. OZD Novoles ima pri zavarovalnici „Sava", od 1. 1. 1977 združeni z Mariborsko zavarovalnico pod novim imenom Zavarovalna skupnost Triglav sklenjene sledeče zavarovalne pogodbe: požarno zavarovanje, strojelom, odgovornost, avto-kasko za vsa vozila OZD, vlom-sko, transportno in šomažno zavarovanje na osnovi strojeloma. V letu 1976 je bilo poslovanje z zavarovalnico Sava pozitivno. Na koncu prispevka bi bilo potrebno spregovoriti tudi o ustavni preobrazbi zavarovalnice Sava in Maribor, združenih v zavarovalni skupnosti Triglav. V samoupravljanje zavarovalstva se je že vključilo precejšnje število zavarovancev - uprav-ljalcev iz TOZD, ki lahko s svojimi praktičnimi izkušnjami veliko pripomorejo k vsebinskim in organizacijskim prijemom v nadaljnem procesu razvoja sa- moupravnih odnosov v zavaro- skupnost sestavljajo in združu- valstvu. Zavarovanci se tako jejo temeljne rizične skupnosti, združujejo v rizične skupnosti, v katerih se začne in konča proces enakih rizikov. Rizično (Nadaljevanje prihodnjič) Priznanja podeljena DS podjetja je na slavnostni seji podelil priznanja. Posnetek je z notranjosti DG, kjer je bila svečana seja. Po končani svečani seji so bili dobitniki priznanj povabljeni na kosilo v restavracijo Grad Otočec. (Foto: V. Kastelic) H »BOI mnpmr ■ 1 'H! -' 'M- l jggjpF i ' PRIZNANJA H^ / 1 w mm . m • k F t m. k NOVOLES, TIZD IN DSSS r dr« j T . \ | % \ 1 H V'- UH ■. Zapišemo lahko, da je podeljevanje priznanj TOZD in Novoles že traf '°nalno. Namen podelitve omenjenih priznanj je, da se izkaže zahvalo in hkrati da javno priznanje ljudem za njihovo vestno, požrtvovalno f^Pešno delo v tekočem letu. Ta priznanja so v letu 1976 dobili delav- 'f' jBSHftl -v" MSaea i Jože Rajer - tozd TAP ci, katerih fotografije objavljamo v tej številki. Sodimo, da je prav, d^ j'hl tudi na ta način zahvalimo in čestitamo. Jože Jerman - tozd ŽAGA Valerija Petan - tozd TES Drago Oberstar - tozd ŽAGA Franc Bukovec - tozd TPI Milan Čolnar - tozd TPP Marija Martinčič — tozd TPP Anton Učjak — tozd TES Matilda Kirn — tozd TDP Franc Novak — tozd TSP '12 i »s ^nKii, Jože Šmajdek - tozd TVP Andrej Bajt - tozd TDP Anton Špelko — DSSS Justa Darovec — tozd TSP Janez Potočar - DVOR Marija Jaklič - tozd TSP Franc Vovko - tozd TVP Pepca Podržaj - DSSS Stane Avguštin - tozd TDP Alojz Špringer — tozd TSP Karel Koncilja — tozd TVP Minka Boh — tozd TVP Franc Lavrič — tozd TPI Ana Gorenčič — tozd TAP Alojz Pirc — tozd TDP PODJETJA NOVO LES, O MESTO, STRAŽA. N ! Špelko pradiadnlk delavakaoa avala Qru7." Lakirnica in skladišče Končana je nova etapa pri uresničevanju srednjeročnega programa razvoja Novolesa in s tem tudi tozda TSP. Da smo uredili ta del naše tovarne take, kot jih vidite sedaj, je bilo potrebno ogromno naporov izvajalcev, še bolj pa nas, ki smo morali izdelovati pohištvo v tem prehodnem obdobju. V najbolj občutljivem oddelku tovarne smo na enem koncu lakirali, v sredi so zidali, na drugem koncu pa vozili. Kakšna previdnost je bila potrebna, da se ni kje kaj vžgalo! Skupna vrednost dela, ki je že zaključeno, t.j. lakirnica in skladišče končnih izdelkov, je približno 16.400.000 din, sem pa ni všteta hala E, ki še ni gotova. Finančna sredstva so deloma združena sredstva vseh tozdov, Novolesa, del je bančnega kredita; oprema je kupljena s kreditom, najetim v inozemstvu, sam pa smo vložili tudi vsa razpoložljiva sredstva, namenjena za investicijsko vzdrževanje. Da smo lahko končali skladišče končnih izdelkov, nam je posodil tozd TVP 300.000 din iz svojih sredstev za tekoče investicije, za kar smo jim posebej hvaležni. Lakirnica je tehnološko tako zastavljena, da lahko na kar najmanjšem prostoru dosežemo največji učinek. Oba sušilnika delujeta po sistemu navpičnega dviga palet, s čimer smo prihranili približno 2000 m2 prostora. Za sušenje masivnih elementov zaenkrat še nimamo sušilnika, to bo prišlo na vrsto kasneje- V lakirni hali je šest lakirnih kabin, ki omogočajo največjo elastičnost: delamo po sistemu potujočih elementov, ki se ne vračajo, pač pa je določena faza dela opravljena na določenem mestu. Imamo sodobno zastavljeno pripravljalnico lakov, iz tega prostora lake po ceveh dobivajo delavci na delovna mesta. Med lakirnico in montažo je prostor za medfazni depo lakirnih elementov, kjer kompletiramo delovne naloge. V podaljšku montaže in tapetništva je skladišče končnih izdelkov, ki zaenkrat še ne deluje povsem, ker še nimamo regalov in posebnega viličarja. Tako velika investicijska sredstva nas zavezujejo, da kar najbolj izkoristimo kapacitete, posebno še zato, ker je pohištvo, ki ga naredimo, že vnaprej prodano. Mesečna vrednost proizvodnje je trenutno približno 20% večja kot v enakem obdobju lani, v naslednjih treh mesecih pa se bo dvignila še za nadaljnih 20 %, kar pomeni, da bo v 1977 povprečna vrednost proizvodnje dobrih 10 milijonov dinarjev na mesec. Vsekakor je sodobna lakirnica ogromna pridobitev za nas, tudi glede delovnih pogojev, ki so sedaj zelo dobri, in glede varstva okolja, saj imamo tudi sodobno čistilno napravo za prečiščevanje odpadnih voda. SLAVKO MEDLE Vrvico je prerezala Bobič Marija, kije po delovnem stažu najstarejša delavka v lakirnici TOZD TSP. (Foto: V. Kastelic) Na Dvoru so se odločili ZA S sprejetjem zakona o združenem delu je postalo jasno, da se mora obrat Dvor, kije bil do sedaj del tozda TSP, organizi- rati kot samostojna temeljna organizacija, posebno ob upoštevanju taksativnih zakonskih pogojev za ustanovitev tozdov, Z obrazov bi lahko razbrali da so delavci pričakovali pozitiven izid referenduma. (Foto: V. Kastelic) kot so: da je del, ki se organizira kot temeljna organizacija delovna celota; da se da rezultat skupnega dela delavcev v delovni celoti samostojno izraziti kot vrednost v delovni organizaciji ali na trgu, in da delavci, kot temeljna samoupravna skupnost v tej delovni celoti lahko uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice. Na tretji seji centralnega delavskega sveta je prišlo do'pobude za začetek postopka ustanavljanja temeljne organizacije. V skladu z zakonom je bil 23. 12. 1976 sklican zbor delavcev obrata, na katerem so delavci ugotovili, da imajo pogoje za konstituiranje temeljne organizacije ter se dogovorili, da se o organiziranju odločijo z referendumom 5. 1. 1977. Udeležba na referendumu je bila 95,7-odst. Od tega se je 83,8 odst. delavcev izreklo, da se organizirajo kot temeljna organizacija. To je bil prvi referendum v duhu zakona o združenem delu, ko ima referendum kot neposredna oblika odločanja delavcev bistveno važnejšo in pomembnejšo vlogo kot pred zakonom. Nadaljna faza je sprejetje sklepa na podlagi izida referenduma o organiziranju temeljne organizacije, o imenu, poslovnem predmetu, zastopanju itd. Kot določa zakon o združenem delu, bodo vsi tozdi v Novolesu dobili sklep o organiziranju tozda na Dvoru. Na ta sklep morajo tozdi v 30 dneh odgovoriti oz. sprožiti spor pri sodišču združenega dela, če mislijo, da na Dvoru nimajo pogojev, ki so našteti v zakonu o združenem delu. Omeniti velja, da s tem konstituiranje temeljne organizacije na Dvoru še ni končano, saj je poleg tega potrebna še registracija pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani. JOŽE NOVINEC Novoglas plošče v gradbeništvu Lite akrilne plošče, kijih Novoles proizvaja pod imenom „novo-glas“, niso v svetu več nov material. Že okoU 1935 so jih prvič uporabili, in to za kupole na vojaških letalih. Od tedaj se je način proizvodnje in izhodnih materialov zanje stalno izboljševal in izpopolnjeval. Material je postajal cenejši in tako se je sirila tudi njegova uporaba. Izhodna surovina za proizvodnjo je metilmetakrilat, to je tekočina organskega izvora, za pridobivanje katere potrebujemo zrak, nafto in zemeljski plin. Zakaj so se lite akrilne plošče tako uveljavile ne le v gradbeništvu, ampak tudi za reklame, v transportu, pri dekoraciji in notranji opremi? Malokdo ve, da spada polimetakrilat med najbolj prozorne trdne snovi,kijih poznamo. Akrilna plošča prepušča pri isti debelini več svetlobe kot navadno steklo in je nekajkrat odpornejše na udarce. Kot drug plastični material je tudi novoglas dober zračni in toplotni izolator, vendar se v nasprotju z drugimi ne stara, se pravi, da po vplivom sonca in vremena ne izgubi niti svoje prosojnosti niti dobrih fizikalnih lastnosti. Ni naključje, da je Novoles izbral ravno Ute akrilne plošče za svoj start v področje umetnih snovi, saj se da novoglas ob- delovati tako kot trd les, in iz akrilnih plošč često izdelujejo ekskluzivne pohištvene elemente, katerih prednost je, da dajejo predmeti na njih vtis, da lebdijo v zraku. Povrhu tega je proizvodnja novoglasa prostorna proizvodnja, podobno kot pri pohištvu. Bistvena kvaliteta novoglasa je, da ga lahko, če ga segrejemo na primemo temperaturo (okoli 180°C), oblikujemo in zadrži obliko, ko ga ohladimo. Za oblikovanje lahko uporabimo prosto pihanje ali vakumiranje, pihanje ali vakumiranje v kalup, ali oblikovanje z uporabo pozitivnega in negativnega kalupa (prešanje). V gradbeništvu so se akrilne plošče uveljavile predvsem kot kupole in svetlobni trakovi pri pokrivanju streh. Uporabljajo jih največ v tovarnah in zgradbah z veliko površino. Prednost je naravna svetloba na delovnem mestu in prihranek energije. Novoles izdeluje svetlobne kupole in trakove v mnogih dimenzijah in izvedbah. Večina kupol je dvoslojnih, kar omogoča boljšo zračno in toplotno izolacijo. V gradbeništvu je še vehko možnosti uporabe akiUnih plošč, ki se pri nas še niso uveljavile, drugje pa so že vsakdanjost. Naj naštejemo le sanitarije, stopniščne in balkonske ograje, predelne stene, fasadne elemente in vse vrste zaščitne zasteklitve. Razlogi za uveljavitev na teh področjih so: odlične mehanične lastnosti akrilnih plošč, možnosti oblikovanja, estetski izgled, predvsem pa trajnost materiala. Večina drugih plastičnih materialov pod vplivom sonca, mehanskih in kemičnih obremenitev ter temperaturnih razlik razpoka in postane krhka. Tega pri akrilu ni in ravno zato ga uvrščajo med plemenite materiale. Novoles je v Jugoslaviji prvi s proizvodnjo kupol, trakov in profiliranih plošč v TAP začel industrijsko proizvodnjo zunanjih elementov za gradbeništvo, novi obrat v Metliki pa bo prvi pri nas začel proizvodnjo kopal-ničnega programa iz akrila. ••••••••••••••••••M«« NOVICE IZ TOZD TES Dne 8. 1. 1977 je imela osnovna organizacija sindikata TES letno konferenco. Konference so se udeležili vsi delavci, razen tistih, ki so bili službeno odsotni, in tistih, ki so morali ostati na delovnih mestih zaradi delovnega procesa. Konferencije prisostvoval član OKS in predsednik konference združenega dela „NOVO-LES“ Tone Špelko. O delu osnovne organizacije v minulem letu so poročali predsednik, blagajnik in nadzorni odbor, ki je pregledal poslovanje. V predsedniškem poročilu je bilo zajeto delo OOS v sklopu konference združenega dela „NOVOLES", kakor tudi delo v tozdu. Poročilo smo obravnavali po točkah plana dela, ki ga je sprejela konferenca združenega dela za leto 1976. Kritično je bilo ocenjeno delo upravnega odbora sindikata z delegati občinskega foruma in krajevnih skupnosti. Na tem področju je bilo zelo malo storjenega za tesnejšo povezavo. Delegati se le redko posvetujejo o problemih iz njihovega področja z bazo in tudi ne poročajo o svojem delu. Kritično je bilo ocenjeno tudi delo samoupravne delavske kontrole, ki je še vedno v povojih. Ostale naloge iz plana dela za leto 1976 so bile dobro izvrše- ne. Upravni odbor OOS je v preteklem letu tesno sodeloval z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju; spremljal je delo samoupravnih organov, aktivno je sodeloval pri sprejemanju samoupravnih aktov in sporazumov. Upravni odbor OOS je bil tudi nosilec vseh humanih akcij v letu 1976: solidarnostno delo za Kanižarico, Posočje in ena delovna sobota za sklad solidarnosti. Vpis posojila za ceste je bil zaključen pred rokom. V 1976 je upravni odbor sindikata organiziral izlet v kraje na Gorenjskem, znane iz NOB. Tako so člani sindikata obiskali Begunje in bolnišnico Franjo. Ob zaključku leta pa je pripravil silvestrovanje. Po razpravi o poročilih smo sprejeli plan dela za 1977. Plan dela vsebuje deset točk. 1. Aktivno sodelovanje pri usklajevanju aktov v skladu z zakonom o združenem delu in realizacija sindikalne liste. 2. Organizacija in vodenje razprave o tekoči problematiki v delovnih skupinah. 3. Kadrovanje kandidatov za izvršne odbore sindikata in samoupravne organe do decembra 1977. 4. Zahtevati poročila in bolje sodelovati z delegati. 5. Povečati delovno disciplino in se boriti za izpolnitev planskih obvez. 6. Tesnejša povezava z družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju in zunaj njega. 7. Aktivno sodelovanje pri splošnem ljudskem odporu in tesnejše sodelovanje s krajevno skupnostjo. 8. Boljše udejstvovanje v kulturnem in športnem življenju ter pri rekreaciji. 9. Aktivno sodelovanje pri urejanju zadev s področja varstva pri delu. 10. Sindikat naj bo nosilec vseh humanih akcij v podjetju in zunaj njega. Za uresničitev teh nalog bo moral izvršni odbor in vsak član sindikata vložiti mnogo truda. Hvala zaslužnim Iz tozda Tovarna drobnega pohištva sta odšli v pokoj delavki Kristina Bele in Otilija Mrvar, ki sta bili pri nas zaposleni od 1. 9. 1964, ko se je stara tovarna lesnih izdelkov preselila v nove prostore v Stražo. Ko smo ju obiskali na domu in jima v imenu kolektiva tozd TDP poklonili skromno darilo — gugalnik, sta nam zaupali, da sta s težkim srcem zapuščali kolektiv, v katerem sta preživeli dobre in slabe trenutke. Ob odhodu v pokoj se tovarišicama Kristini in Otiliji še enkrat toplo zahvaljujemo za ves trud in jima želimo vehko zdravja in veselja. Kolektiv TOZD TDP Tudi v TOZD TPI 00 ZSMS ZSM je družbenopolitična organizacija mladih, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejnopolitične ter akcijske enotnosti mlade generacije. Načela in usmeritev ZSM predstavljajo tudi enotno osnovo za delovanje vseh mladinskih organizacij, ki združujejo mladino. Na osnovi programa ZKJ in enotnih programskih načel oblikujejo skupno delovanje vseh teh organizacij pri izvrševanju nalog in doseganju ciljev pri izgradnji samoupravne človekove osebnosti v procesu izgradnje socializma kot zgodovinske etape na poti h komunistični skupnosti svobodnih ljudi. Zvezo socialistične mladine ustanavljajo in razvijajo v vseh KS in delovnih organizacijah. Tako deluje tudi v podjetju No-voles. Že pred leti je bila v obratu Soteska ustanovljena mladinska organizacija, ki je aktivno delovala. Vendar je zaradi vse manjšega števila mladih prenehala delovati. Večina mladih je bila zaradi zmanjšane proizvodnje premeščena v Stražo. Tako so bili v tistem času v obratu Soteska zaposleni predvsem starejši delavci, peščica mladih pa se ni mogla organizirati v mladinsko organizacijo. Ob ustanovitvi novega obrata se je zaposlilo v Soteski precej mladih in 1976 so v tozdu Soteska ustanovili 00 ZSMS. Pobudo za ustanovitev organizacije sta dala občinska konferenca mladih delavcev iz Novega mesta in OO ZSMS Novoles Straža. Že pred tem so se mladi večkrat pogovarjali, zakaj ne bi tudi v tozdu Soteska organizirali 00 ZSM. Tako se je OOS zavzela, da pripravi vse potrebno za ustanovitev organizacije in jo tudi izpelje. Ustanovljena je bila v oktobru 1976. Prisotnih je bilo vseh šestnajst mladincev. Takoj po ustanovitvi se je predsedstvo sestalo in sestavilo program dela do konca 1976. Ker je bilo že skoraj konec leta, program ni bil obširen, vendar pa smo naloge, ki smo sijih zadali, uspešno izvedli. Doslej smo imeli pet sestankov predsedstva in štiri zbore mladine. Domenili smo se, da bomo sodelovali z mladinsko organizacijo Novoles Straža. Udeležili smo se skupnega sestanka, na katerem je bil izdelan osnutek programa dela in finančni plan za 1977. Na osnovi tega smo mladinci pripravili tudi svoj program dela: sodelovanje v samoupravnih organih tozda; sodelovanje v družbenopolitičnih organizacijah OZD; delovne akcije (Suha krajina, Soteska TPI); sodelovanje na pohodih (VDV, Novoles); orientacijski pohod po poteh Prve belokranjske čete; predavanja v povezavi z aktivi KS; seminar o družbeni samozaščiti in SLO; organiziranje seminaija o samoupravljanju; ogled spomenika v Dražgošah; ustanavljanje komisij v 00 ZSMS Novoles Soteska. Poskrbeti je potrebno za bolj množično športno dejavnost. Razviti je potrebno več različnih sekcij; ustanovili smo še sekcijo za kegljanje in šahovsko sekcijo, tako da bomo laho tudi mladinci in ostali zaposleni v Soteski sodelovali na delavskih športnih igrah. Program, ki smo si ga zadali, bomo v celoti izpolnili. Skrbeli bomo, da bo mladinska organizacija aktivno delovala in da bo tesno povezana z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v tozdu. Povezali se bomo tudi z 00 ZSMS drugih tozdov OZD Novoles. Predsedstvo 00 ZSMS Prehrana v Sigmatu Investicija novega obrata poliestra v Velikem Podlogu je v zaključni fazi. Za novo dejavnost, predvsem za razvoj in strokovne rešitve pri proizvodnji poliestra, je delavski svet obravnaval vprašanje zasedbe delovnega mesta tehnologa za izdelavo poliestrskih laminatov. S pridobitvijo dipl. ing. kemijske tehnologije bo ta obrat lažje prebrodil težave, ki ga tarejo pri tehnološkem procesu pri proizvodnji poliestra. Iz objektivnih razlogovje delavski svet razrešil dosedanji izvršilni odbor „Sigmata“ in imenoval novega, katerega člani so iz različnih delov delovnega procesa. Člani novega 10 so: Ivan Bokalič, Slavko Rime, Maijan Božičnik, Valerija Mirt in Marija Jordan. Tozd Sigmat nima urejene družbene prehrane in dobiva sedaj toplo malico iz gostinskega obrata iz Brestanice. Toplo malico je težko zagotoviti, za delavce v Velikem Podlogu, ker v bližini ni obrata družbene prehrane. Zaposleni se morajo zadovoljiti z mrzlo malico. Sedaj se dogovarjamo z ,,Lisco“ iz Sevnice o sofinanciranju obrata družbene prehrane na Senovem, dokončna odloči- Posnetek prikazuje podnožja svetlobnih kupol v Velikem Podlogu. (Foto: V. Kastelic) Delo res da ni čisto, vendar ga je potrebno opraviti. (Foto: V. Kastelic) tev pa bo znana po sprejetju našega zaključnega računa za 1976, ko bomo vedeli, kako lahko razdelimo sredstva skupne porabe. Po sedanji vrednosti objekta družbene prehrane na Senovem in opremi bi znašal delež sofinanciranja za naš tozd približno 174.840,00 din. Da se ta problem reši, se zavzemajo tudi nekatere druge bližnje delovne organizacije. Kdor jih še ni videl, bi težko ugotovil, da gre za podnožje svetlobnih kupol, kijih izdelujemo v Vel. Podlogu. (Foto: V. Kastelic) Gospodarjenje v letu 1976 Za tozd Tovarna drobnega pohištva je bilo v lanskem letu značilno uspešno izvajanje nalog, ki smo si jih zadali v sanacijskem obdobju in pri izdelavi gospodarskega načrta za leto 1976. Med nalogami, ki so vse vodile k izvršitvi gospodarskega načrta v vseh planskih postavkah, je potrebno nekatere posebej omeniti. PLANIRANJE - Vsa važnej- ša področja dela, ki neposredno vplivajo na nemoten potek delovnega procesa, so v podjetju in v tovarni dobro funkcionirala. Tako lahko ob koncu leta ugotovimo, daje bila preskrba s surovino, v celoti vzeto, dobra; isto lahko trdimo za reproma-terial in energijo (z izjemo kompr. zraka). Komercialni sektor nam je posredoval dobre mesečne plane z izmenično se ponavljajočimi serijami, kar je bilo dobro za organiziranost proizvodnje. Vse to je osnovni pogoj za uspešno delo strokovnega kadra v tozdu, ki pripravlja in izvršuje operativne plane proizvodnje. KVALITETA DELA - Pri odpravljanju nekvalitetnega dela je bilo v lanskem letu v vseh fazah obdelave narejeno morebiti celo več kot smo pričakovali. Delovni in materialni škart se je močno zmanjšal. Menim, da se je prav pri odpravljanju nekvalitetnega dela pokazalo hotenje vseh delavcev. STORILNOST — Na področju storilnosti smo dosegli začrtane naloge. Delež dela po normi je v porastu ob istočasnem padcu deleža režijskih ur. Skupne proizvodne ure na delavca in mesec ne dosegajo PROIZVODNJA lanskega povprečja (več izostankov - dopusti, bolniška, porodniška itd.). Ugodna nihanja v storilnosti se odražajo tudi na diagramu, ki kaže rast proizvodnje, izračunane na delovni dan, in vzporedno indeks izplačil osebnih dohodkov v TDP. STROKOVNA ORGANIZIRANOST - Z bolj dosledno in preglednejšo delitvijo dela na področju operativnega vodenja proizvodnje in na področju priprave in kontrole smo izboljšali tudi storilnost strokovnega in ostalega režijskega kadra. PLAN ZA LETO 1977 predvideva izdelavo 203.000 kom. gugalnikov, t.j. 8% več kot v letu 1976. Ta plan bo treba doseči z enakimi sredstvi, torej z višjo storilnostjo oziroma produktivnostjo. Ker pogoji gospodarjenja v letu 1977 niso še v celoti znani, prav tako tudi ne tržni pogoji, bomo o planu podrobneje spregovorili prihodnjič. Raztava slik v TOZD TVP V tednu Komunista smo v Novolesu pripravili program kulturne dejavnosti. Teden Komunista ni akcija enega tedna, temveč stalna naloga. Gre za organizirano akcijo dročjih družbenega življenja, kulturne dejavnosti na vseh po- Kultura in prosti čas, to je vpra- Ali je tako brušenje varno? Če niste prepričani, vprašajte svojega predpostavljenega. (Foto: V. Kastelic) šanje, ki ga v naši akciji ne bi smeli zanemariti, temveč moramo misliti na to, kako danes izkoristimo prosti čas za kulturo. Sodobni način življenja nam je preko sredstev javnega obveščanja zelo približal kulturno reprodukcijo, galerije in muzeji nudijo ljudem široke možnosti kulturnega izživljanja. Toda zelo malo časa posvetimo ogledu teh kulturnih dobrin v muzejih in galerijah. Navadili smo se poslušati radio in televizijo, kaj več pa se nam že ne da, kljub temu da ima vsak možnosti, da si ogleda kulturne znamenitosti Dolenjske galerije v Novem mestu. Da bi čimbolj približali del teh kulturnih dobrin delovnemu človeku v združenem delu, smo se odločili za slikarsko razstavo v tozdu. Prva slikarska razstava je bila novembra lani, drugo pa smo organizirali janu-aija letos. Ne moremo se pohvaliti, da je bil obisk razstave dovolj velik, vendar lahko trdimo, da smo dosegli neposreden stik med delovnim človekom in kul- turnim, umetniškim ustvarjanjem. Take slikarske razstave bomo še pripravljali, vendar pa se moramo zavedati, da je to, kar lahko prikažemo, le del kulturnih dobrin, s katerimi razpolaga Dolenjska galerija v Novem mestu. Zložaja sta dobila streho. >♦♦♦♦♦♦♦ Kadrovske vesti X TOZD TSP: prišli: Tatja- ♦ na Rukše, Anton Žvan (iz X JLA), Justina Vene, Vera T Lukšič, Stanislav Pavlin, X Viktor Kočjaž (iz JLA), T Marija Struna, Jožica Kon-X da, Jože Novak, Marija t Knez, Anica Repše, Boris X Murn (iz JLA), Jože Ažnoh, i Matjaž Kavšček; ♦ odšli: Apolonija Cimeša ± (TVP), Dušan Kamenarič ♦ (samovoljno), Nevzeta X Ahmetovič (sporazum), T Jože Šetina (JLA), Milica X Maletič (neg. ocena), Jožica X Mrvar (samovoljno). ♦ TOZD TPI: odšel je Đuro 1 Marinkovič (Žaga Straža). ♦ TOZD TPP: odšli: Alojz X Žalec (sporazum), Veronika T Kump (negativna ocena), X Anton Tutin (disciplinska iz-X ključitev), Marjan Urbos ♦ (negativna ocena). X _ TOZD TES: odšli: Pavla ♦ Špelko (inval. upokoj.), Jo-X žica Mirtič (Dvor), Marjan t Murn (JLA); X TOZD TDP: prišli:_ Mar-T jan Kocjan (JLA), Štefan X Rajer (žaga Straža), Peter J Matešič (žaga Straža), Jože ♦ Berkopec; X odšli: Jože Povše (DSSS), ♦ Rezika Vidmar (Dvor), Stan-X ko Markovič (samovoljno), ♦ Kristina^ Bele (v pokoj), f Jakob Šmid (samovoljno), T Jovo Mišič (negativna oce- ♦ na), Olga Blažič (inval. upokoj.), Milan Milanovič (DSSS), Marija Meleh (DSSS), Milenko Marinkovič (samovoljno), Jože Pohole (samovoljno). TOZD TAP: prišli: Alojz Zupančič, Stanko Kolar, Igor Pate; odšli: Ivan Kalčič (samovoljno), Jože Kužnik (JLA); DSSS: prišli: Jože Povše (TDP), Vojo Gričar, Stane Glavan, Ivan Horvat, Franc Žist, Milan Milanovič (TDP), Marija Avguštin, Marija Meleh (TDP); odšli: Boštja Špiler (sporazum), Ivan Kraško (sporazum), Slavko Vidmar (sporazum). TOZD TVP: prišla je Apolonija Cimeša (TSP); odšli: Jaka Jelič (sporazum), Krsta Filipovič (sporazum), Jože Fink (sporazum), Jože Medic (sporazum), Jože Murn (sporazum); ŽAGA STRAŽA: prišli: Đuro Marinkovič (žaga Soteska), Jože Novak, Avgust Poglajen, Franc Juvane, Stanislav Brinjavec; _ odšli: Matjaž Šporar (sporazum), _ Franc Škufca (JLA), Štefan Rajer (TDP), Peter Matešič (TDP). DVOR: prišli: Jožica Mirtič (TES), Jože Novak, Franc Rojc, Silvester Zore, Rezika Vidmar (TDP). ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta KOVAČEC JANEZA Se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboru „Gorjanci" godbi na pihala „Novoles", vsem družbeno političnim organizacijam, sodelavcem ter ostalemu sorodstvu, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sinovi: Janez in Silvo z družinama, Šrečko in Sandi. ZAHVALA Ob nenadni smrti mojega očeta Jožeta Košmrlja, se iskreno zahvaljujem OOS TES in ožjim sodelavcem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Jože Košmrlj ZAHVALA Ob smrti moje drage mame Ane Arhnaver z Zajčjega vrha se najtopleje zahvaljujem za pomoč sindikalni organizaciji Novoles, tozd TDP, ter sodelavcem in sodelavkam za podarjeno cvetje. Štefka Gider ' N To številko so pripravili predstavniki vseh TOZD, uredil in oblikoval V. KASTELIC. Izdaja lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 2250 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. \____________________________J Na 2. redni seji samoupravne delavske kontrole DO Novoles, so dne 21. 12. 1976 obravnavali: Položaj delavcev kontrole po ustavi, zakonu o združenem delu in samoupravnih aktih naše DO; osnutek Poslovnika samoupravne delavske kontrole in osnutek programa dela. V novem letu je Novoles pridobil nov laboratorij, kar je vsekakor velika pridobitev za vse nas. (Foto: V. Kastelic) mm ||; frj; gl fljnB Srečanje upokojencev Novolesa, ki je bilo dne 14. 1. 1977, je že tradicionalno. Ob odhodu iz Novolesa v Stražo, so se želeli fotografirati. (Foto: V. Kastelic)