PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija«« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski!
M	dnevnil
PP 559 4 linije)
o 1
c.
u
02 i
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 4 (12.636)
Trst, torek, 6. januarja 19>
Z bombardiranji južno od 16. vzporednika
Libijska vojska stopnjuje neposredni poseg v Čadu
Nevarnost pred internacionalizacijo čadske krize
NAIROBI — Ne glede na francoske reakcije na nedelj-skolibijsko bombardiranje dveh mest južno od 16. vzporednika, ki deli Čad na dva dela, se opazovalci v Afriki sprašujejo, ali ni Libija s tem bombardirala tudi diplomatskega posredovanja generalnega sekretarja Organizacije afriške enotnosti (OAE), nigerskega zunanjega ministra Ide Umaru-ja, ki je bil konec tedna na pogovorih v Tripoliju, napovedovali pa so tudi njegov prihod v N Djameno. Po splošnem prepričanju je libijsko bombardiranje krajev pod 16. vzporednikom vneslo novo dimenzijo v čadsko krizo in jo slej-koprej nevarno zaostrilo.
Napad štirih libijskih migov 23 na Um Salubo in Arado vsaj posredno potrjuje trditve N'Djamene, da na severu Čada že nekaj tednov potekajo hudi boji med čadskimi vladnimi enotami in pristaši Gukunija Weddeya na eni ter libijskimi četami, pripadniki »islamske legije« (libijski najemniki iz različnih afriških držav) ter prolibijskimi frakcijami začasne vlade nacionalne enotnosti (Gunt, katere vodstvo je pred koncem leta menda prevzel šejk Ibn Omar, ki je tudi sestavil vlado v izgnanstvu s sedežem v Tripoliju) na drugi strani. Libijsko bombardiranje Um Salube in Ara-de hkrati znova odpira vprašanje, ali se Čad morebiti ne spreminja v libijski Afganistan, kakor se že nekaj časa sprašujejo afriški komentatorji. Včeraj so se napadi nadaljevali, po trdcitvah radia v N' Djameni so baje pri Padi sestrelili libijski mig 23.
V Afriki prevladuje mnenje, da je libijska zasedba severne polovice Čada (nad 16. vzporednikom) in njena večkratna vojaška intervencija v tej srednjeafriški državi posledica regionalnega ekspanzionizma Tripolija, ki se skriva za političnimi izjavami in parolami o arabski revoluciji. Poleg tega, pravijo v Afriki, sta libijski ekspanzionizem in
hkratna nemoč vseafriške organizacije za reševanje najbolj žgočih afriških problemov na stežaj odprla vrata tujemu (tudi neafriškemu) vmešavanju v čadsko krizo, ki je nazadnje postala odprto lovišče za križanje in soočanje različnih in protislovnih interesov afriških in neafriških držav, zlasti velesil.
Večina tukajšnjih opazovalcev je prepričana, da sile predsednika Hisena Habreja niso toliko močne, da bi mogle odločilno prevesiti tehtnico na vojaškem prizorišču na svojo stran in izriniti libijske čete iz Čada. Verjetno je, da
AVGUST PUDGAR
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
■>
O
o
o
?0
o
o
Minister Spadolini na obisi
Sudanski premier... si prizadevata za talce
±JJLj
KARTUM - Italijanski obrambni minister Giovanni Spadolini je včeraj pripotoval v Sudan, kjer se je že v popoldanskih urah sestal s sudanskim premierjem Sajedom Sadigom el Mah-dijem. Minister Spadolini in sudanski premjer sta se lotila perečega vprašanja usode dveh italijanskih delavcev, Giorgia Marchioja in Dina Marteddu-ja, ki sta še vedno v rokah oboroženega krila etiopske gverilske organizacije EPRP (Revolucionarne stranke etiopskega naroda).
EPRP ima namreč svoj sedež v Sudanu, v državi, ki podpira njen upor proti »marksističnemu režimu« etiopskega polkovnika Haileja Mariama Menghistuja. Ne gre torej izključevati možnosti, da bi etiopski gverilci lahko
Teroristi grozijo Italiji
RIM — Italijanska tiskovna agencija ANSA v Bejrutu je včeraj prejela na pisalni stroj napisan poziv »ognjene sile«, neznane teroristične organizacije, ki protestira zaradi slabega ravnanja z dvema svojima tovarišema, zaprtima v Spoletu. V pismu, ki mu je priložila njuni fotografiji, zahteva njuno takojšnjo izpustitev, sicer se bo znesla nad »italijansko vlado in direktorjem zapora«.
Poziv je napisan v slabi arabščini in so ga zagotovo napisali vojaki, ne pa civilisti, kajti takšna imena uporabljajo vojaški oddelki.
Gre za 25-letnega Abdullaha Rasheda al Dou-sarija in 28-letnega Saleha Alija Musaina al Ka-lefa, teroristov, ki sta po sodbi posebnih protiterorističnih oddelkov zagotovo imela ponarejena potna lista. Poleg teh dveh je v Spoletu zaprtih še šest teroristov z Bližnjega vzhoda, ugrabiteljev ladje Achille Lauro.
Omenjena arabska terorista so 1984. leta aretirali v Rimu s tremi kilogrami razstreliva. Na razpravi pred enim letom so ju obsodili na osem let zapora in dva milijona lir globe. V zapor v Spoleto sta prišla iz zapora v Viterbu.
v kratkem, ko tega že niso storili, prepeljali svoje talce - delavce, ki so jih ugrabili po oboroženem napadu na italijansko gradbišče Tana-Beles v Eritreji - na sudansko ozemlje. Sudanski premier Sadig el Mahdi je obljubil ministru Spadoliniju, da se bo sam zavzel za izpustitev obeh italijanskih delavcev.
O italijanskih talcih pa je bil včeraj govor tudi v Etiopiji, kjer je zedinjene organizacija Eritrejske osvobodilne fronte FLE izjavila, da se je pripravljena zavzeti zaugrabljene delavce. Predsednik izvršnega odbora Eritrejske osvobodilne fronte Osman Saleh Sabe je podčrtal dobre odnose, ki jih je Italija vzpostavila z etiopskimi uporniškimi organizacijami. V imenu teh prijateljskih odnosov, se je FLE ponudil za posrednikamed italijansko vlado in ugrabitelji.
Za svojo pomoč pa FLE vsekakor zahteva od Italije, da odreče vladi iz Adis Abebe kakršnokoli nadaljno finančno podporo. Saleh Sabe je namreč izjavil, da se polkovnik Men-ghistu poslužuje italijanskega denarja za finansiranje svojih policijskih in vojaških napadov na eritrejska prebivalstva, obenem pa mu ta denar omogoča izvajanje raznarodovalne politit-ke in načrtov prisilnega naseljevanja domačinov.
Z uspelega Dneva emigranta v nedeljo v C ar r ar ji
Zilavost slovenske manjšine v Benečiji v borbi za celovit napredek skupnosti
ČEDAD — Beneški Slovenci odločno potrjujejo, da je glavni cilj njihovih prizadevanj dosega zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji. To so potrdili na nedeljski tradicionalni prireditvi Dnevu emigranta, ki je bil tokrat v občinskem avditoriju v Carrarji. Na prazniku se je zbralo veliko število izseljencev in družbenopolitičnih delavcev, ki so s svojo prisotnostjo poudarili pomen te vsakoletne prireditve. Pred pestrim kulturnim sporedom so spregovorili čedaj-ski župan Giuseppe Pascolini, poslanec Arnaldo Baracetti, senator Franco Castiglione ter Ferruccio Cla-vora, ki je spregovoril v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine. Prireditev je vsestransko uspela in s tem potrdila voljo Beneških Slovencev, ki se žilavo borijo za celovit gospodarski in družbeni razvoj narodnostne skupnosti.
NA 3. STRANI
Reagana
operirali
VVASHINGTON Po prvih uradnih informacijah, ki jih je posredoval glasnik Bele hiše Larry Speakes, je ameriški predsednik Ronald Reagan dobro prenesel kirurški poseg na prostati. Ameriškega predsednika je v vojaški bolnišnici v Bethesdi operirala ekipa zdravnikov, ki jo je izbrala Reaganova žena Nancy. Kirurga James Utz in John Randolph Bea-hrs sta predsednika operirala v lokalni anesteziji, tako da ni bilo Reaganu treba začasno predajati predsedništva ZDA podpredsedniku Bushu.
Kirurški poseg je trajal približno poldrugo uro. Poleg razširjene prostate so predsedniku ZDA odstranili tudi štiri polipe na črevesju. Takoj po operaciji je Ronald Reagan zapustil bolnišnico, v četrtek pa se bo najbrž vrnil v Belo hišo. Zdravniki so vsekakor mnenja, da bo moral predsednik Reagan počivati vsaj nekaj tednov. Kljub operaciji pa se ameriški predsednik pripravlja na skorajšnjo debato o novem finančnem zakonu, ki vsebuje vrsto, že na prvi pogled, spornih točk. Poleg tega je Ronald Reagan potrdil svoje vabilo sovjetskemu leaderju Gorbačovu, naj obišče ZDA.
Danes na naših športnih straneh
Svetova in Ulaga odlična Spet ligaška prvenstva
Konec tedna se je končal z odličnimi uspehi Jugoslovanov v smučarskih športih in tudi novi teden se je pričel, na najboljši način. Na nedeljski tretji tekmi novoletne skakalne turneje Intersport v Innsbrucku je namreč zmagal Primož Ulaga, ki je prvi Jugoslovan, ki je dobil eno izmed tekem novoletne turneje.
Mateja Svet pa je po nedeljskem četrtem mestu na slalomu za Zlato lisico v Mariboru včeraj spet zablestela na veleslalomu v Saalbachu v Avstriji, kjer jo je prehitela le Švicarka Vreni Schneider, ki tudi vodi v skupnem seštevku za svetovni pokal.
Po skoraj dvotedenskem premoru zaradi božičnih in novoletnih praznikov so se v soboto in nedeljo nadaljevala nekatera ligaška prvenstva. Tako je Jadran v soboto osvojil programirani točki proti zadnjeuvrščeni Caveji iz Forlija, s prikazano igro pa naši košarkarji niso zadovoljili. Po sobotnem uspehu Jadran ostaja na petem mestu prvenstvene lestvice s 16 točkami.
Glede odbojkarskih prvenstev velja v prvi vrsti omeniti lep uspeh Vala Kmečka banka, ki je v Vidmu premagal kar drugouvrščeno moštvo Ran-gersa in si tako precej opomogel na lestvici moške C-l lige. Z zmago proti Viadani je Meblo peti na razpredelnici italijanske B lige.
V drugi amaterski nogometni ligi je Kras igral zaostalo tekmo proti San Sergiu in izenačil 2:2. Po tem srečanju je na drugem mestu lestvice ujel pro-seško Primorje in kriško Vesno.
Jutri začnejo družinski zdravniki spet stavkati
RIM — Jutri, 7. januarja, se začne nova stavka družinskih zdravnikov. Oklical jo je avtonomni sindikat SNAMI, in to za nedoločen čas (sindikat FIMG pa jo je odložil na 12. januar). Kot znano, ne gre za stavko v pravem smislu, ampak za to, da bo treba zdravnikom plačevati preglede in potem zaprositi pristojne zdravstvene oblasti za povračilo. Protest je v zvezi z zahtevami, ki so jih postavili zdravniki v okviru pogajanj za obnovitev konvencije z Vsedržavno zdravstveno službo. Pogajanja se nadaljujejo jutri.
Marka že ogroža liro
RIM — Zahodnonemška marka je dosegla včeraj v Italiji nov višek s kotacijo 696,95 lire proti 696,80 v petek. Da ne bi njen še nadaljnji vzpon ogrozil lire, je Banca dltalia prodala 100 milijonov mark in po potrebi bo ukrep ponovila. Rahlo je napredoval tudi dolar (s 1.336,95 na 1.341,5 lire), ki pa se je drugje v Evropi in tudi v Aziji še dodatno oslabil. To je narekovalo zavodu Bundesbank nakup izdatne količine dolarjev, da prepreči pretiran padec ameriške valute. V mednarodnih finančnih krogih se utrjuje mnenje, da bo kmalu prišlo do revalvacije marke za 2 do 3 odstotke.
Gorbačov utegne Reaganu predlagati nov sestanek
NEW YORK — Če ne bodo sovjetsko-ameriška pogajanja o razorožitvi napredovala, bo Gorbačov predlagal letos Reaganu nov sestanek na vrhu po vzoru reykjaviškega. Tako piše ameriški tednik Newsweek, ki se sklicuje na izjave moskovskih funkcionarjev. Revija pojasnjuje, da se bo sovjetski voditelj odločil za to le v primeru, da tega ne bi prej storil ameriški predsednik; to pa bi bilo po mnenju Kremlja najbolje, saj bi Washington tako dokazal, da se ne misli pojaviti v Ženevi praznih rok. Ko bi se dialog ne premaknil s slepega tira, bo potrebno novo snidenje med državnikoma na nevtralnem ozemlju.
Newsweek pripominja, da lahko pride v Ženevi po sodbi SZ do sporazuma predvsem na področju jedrskih poskusov: ko bi ŽDA še naprej odklanjale pristop k moratoriju, za katerega se je bil Gorbačov enostransko odločil, bi Sovjetska zveza predlagala le omejitev števila poskusov in njihove jakosti. Moskvi je do čimprejšnjega sporazuma tudi zato, ker se ne bi rada pogajala z Georgeem Bushom, če bi ta stopil v Belo hišo zaradi Reaganovega slabega zdravja.
Včeraj je sovjetski zunanji minister Ševardnadze dopotoval v Kabul. To je dokaz, da se želi Kremelj čimprej izvleči iz kaše s politično rešitvijo afganske krize.
• Libijska vojska
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bo bombardiranje Um Salube in Ara-de okrepilo zahteve N’Djamene po po-večani vojaški pomoči Francije in ZDA, ki sta že pred sedanjo vojaško ofenzivo vladnih sil priskočili na pomoč Habreju z vojaško pomočjo. V N Djameni so ocenili, da ta vojaška pomoč ne zadostuje in poslej je bilo iz čadskega glavnega mesta večkrat slišati zahteve po novi vojaški pomoči. Nekateri analitiki čadskih razmer celo menijo, da se je Habre odločil za zadnjo ofenzivo preračunano, češ naj bi ob prvi močnejši libijski protiofenzivi dokazal Parizu in Washingtonu, da je bila prejšnja pomoč prepičla in naj bi na račun morebitnega libijskega napredovanja na jug države dobil novo in izdatnejšo vojaško pomoč, ki bi se mogoče pokazala tudi v obliki neposrednega vojaškega posredovanja Francije. Ravnanje vlade Hisena Habreja je nedvomno drugi del vzvoda, ki na široko odpira vrata tujemu posredovanju v Čadu in zožuje manevrski prostor diplomatom vseafriške organizacije.
V afriškem prostoru je nemalokrat slišati ocene, da čadske krize ne bo mogoče rešiti brez nacionalne sprave. Po drugi strani se precej opazovalcev sprašuje, ali ni notranja razcepljenost Čada (skupaj z zunanjim vmešavanjem, odkritim ali prikritim) že na moč podobna tistemu, kar se dogaja v Libanonu, zaradi česar govorijo o liba-nonizaciji čadske krize.
Podelili
Kraigherjeve
nagrade
LJUBLJANA — V prostorih skupščine SR Slovenije so v navzočnosti najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega in gospodarskega življenja včeraj slovesno podelili Kraigherjeve nagrade v letu 1987. Razpisala jih je Gospodarska zbornica Slovenije kot moralno in materialno priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu, prejeli pa so jih (nagrado Borisa Kraigherja v znesku 800.000 din in diplomo): Ladislav Bajda, direktor DO Kostroj iz Slovenskih Konjic, Stane Gošte, glavni direktor DO Elektroelement iz Izlak, dr. Anton Hrastelj, predsednik kolegijskega poslovodnega organa DO Jugo-tekstil Impeks iz Ljubljane, Vitja Rode, predsednik kolegijskega poslovodnega organa DO Tovarna avtomobilov in motorjev v Mariboru in Bogomir Rozman, glavni direktor DO Almira iz Radovljice.
Ob podelitvi Kraigherjevih nagrad je imel nagovor Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. V imenu nagrajencev se je za priznanja zahvalil Vitja Ode, ki je med drugim dejal, da nobena dobljena bitka še ni zmaga in da noben izgubljen boj še ni poraz, če vemo, kam gremo in kaj hočemo. (dd)
Medtem ko na francoskih progah vozi vedno več vlakov
Sporu med železničarji in pariško vlado po 19 dneh stavke še ni videti konca
PARIZ — Med včerajšnjim 19. dnevom stavke francoskih železničarjev je bilo začutiti rahlo povečanje števila vlakov, posebno tovornih. Sindikat železničarjev pripisuje povečanje železniškega prometa policiji, ki razganja stavkajoče s prog, ki so jih zasedli.
Poravnava spora pa je vse prej kot na vidiku. Velikega pomena za njen nadaljnji potek je poskus sindikata železničarjev CGT, ki je blizu komunistične partije, da v stavko prikliče tudi uslužbence drugih javnih podjetij, kot so javni prevozi, pošta, plinarne, elektrarne in nacionalizirano kovinarstvo, in tako poveča solidarnost. Če bo uspel ta manever, potem bo najslabše šele prišlo.
Na včerajšnjih skupščinah se je večina železničarjev odločila za nadaljevanje stavke. Toda vladna koalicija predsednika Chiraca ni več tako monolitna, kot je bila doslej; prej bi rekli, da je razklana. Bivši predsednik Gis-
card D'Estaing se ne strinja s Chiracovo trdo roko, Chiarac pa mu odgovor-ja, da nima namena popustiti. Indirektno je Chirac odgovoril tudi Mitter-randu, ki je na novega leta dan sprejel delegacijo stavkajočih železničarjev.
Po podatkih direkcije SNCF, sindikata francoskih železničarjev, je včeraj iz Pariza proti drugim mestom krenilo okoli 40 odstotkov vlakov. Med pokrajinskimi središči vzdržuje zveze 25 odstotkov vlakov in 90 odstotkov hitrih vlakov TGV.
Prejšnjo noč so policijske sile v večjem številu mest pregnale železničarje, ki so se zbrali na tirih in preprečevali odhod vlakov. Včeraj zjutraj je 300 železničarjev zasedlo tire na postaji v Nantesu in preprečilo odhod vlaka v Pariz. S tem so »odgovorili na dizinformacijo direkcija železnic, ki zatrjuje, da so železničarji pričeli delati«. Kakšnih 200 železničarjev pa je včeraj zasedlo borzo v Lyonu.
ZRN sprejela iranske begunce ki jih v Italiji niso marali
BONN — Zvezna republika Nemčija je priznala politično zatočišče Magidu, Siamaku in Šamsoldinu. Gre za mlade iranske dezerterje, ki so se kot slepi potniki na kontejnerski ladji »Skodsborg« pripeljali 31. decembra lani v Genovo in zaman zaprosili italijanske oblasti za zavetišče. Dva dni pozneje so se izkrcali v Barceloni, ker pa jih niso niti Španci hoteli na svojih tleh, so se z letalom odpeljali v Frankfurt. Menda zato, ker ima eden od treh v Zahodni Nemčiji sorodnike. Pravzaprav so tudi Nemci prišli na dan z ugovori pravne in birokratske narave, dejstvo pa je, da so podlegli pritisku Mednarodnega Rdečega križa in s tem posredno spravili v kašo Italijo, ki pritisku RK ni klonila.
Nekateri italijanski časopisi so poročali, da Rim ni maral priznati trojici političnega zavetišča, ker si noče naprtiti novih težav s Homeinijem po aferi z Alboginom, čigar usoda je neznana. Vlada je na to sinoči odgovorila, da dezerterji sploh niso zaprosili za politično zatočišče in da je potemtakem vsaka polemika brezpredmetna. Toda priče tr-
dijo ravno nasprotno: Iranec Reza Golam, ki študira v Italiji in se je šel prevajalca med italijansko policijo ter dezerterji na ladji v genovski luki, ve povedati, da so slepi potniki naravnost rotili, naj se jim dovoli izkrcanje na italijanskih tleh; predstavnik dobrodelne organizacije Caritas Salvatore Salvai pribija, da je policija dobila ukaz, naj dezerterjem to prepreči, a predsednik genovskega pokrajinskega odbora Rdečega križa Velia Galati Tessiore pojasnjuje, da bi bile lahko oblasti brez težav dovolile trojici na kopno, četudi ji morda ne bi mogle priznati statusa političnih beguncev.
Demoproletarci zahtevajo od vlade, naj v poslanski zbornici utemelji svoje ravnanje in pojasni, kakšne odnose ima s pristojnimi organizmi OZN in drugimi mednarodnimi dobrodelnimi organizacijami. Tudi zato, ker je druga skupina iranskih ubežnikov (oče, mati in dva otroka) po dveh dneh čakanja na rimskem letališču šele včeraj dobila dovoljenje o začasnem bivanju v Italiji.
Slovenske ceste terjale 4 žrtve
LJUBLJANA — Na slovenskih cestah so med novoletnimi prazniki v prometnih nesrečah umrle 4 osebe, več deset pa jih je bilo lažje in težje ranjenih. Po teh prvih številkah sicer še ni mogoče sklepati, kako se bo slovenska »črna karta« polnila v letu 1987, vendar so strokovnjaki izredno črnogledi: bojijo se, da se bo rekordna morija nadaljevala. Lani sta v Sloveniji za posledicami prometnih nezgod umrla 502 človeka, kar je za slovenske razmere izredno veliko. Skrb zbuja predvsem dejstvo, da silovito narašča nedisciplina voznikov (najpogostejši vzroki nesrečam so bili prehitra vožnja, neupoštevanje razmer na cesti in prednosti, vinjenost itd.), (dd)
Publikacija o šolstvu na južnem Koroškem
CELOVEC — Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem (Ueberparteiliche Komitee zur Verteidigung der zweisprachigen Schule in Kdrnten) je pod uredniškim nadzorom dr. Vladimirja VJakouniga in v založništvu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem izdal že drugo številko glasila »Schul-info« v nemškem jeziku. V obsežni publikaciji (48 strani) je govor predvsem o aktualnih problemih, ki jih prinaša razprava o manjšinskem šolstvu na južnem Koroškem.
B. G.
■ LJUBLJANA Predsinočnjim so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaključili razstavo del arhitekta Jožeta Plečnika. Ob tej priložnosti je bil svečani koncert Ljubljanske filharmonije, izdali pa so posebno poštno dopisnico za filateliste. Plečnikovo razstavo si je ogledalo kakih 80 tisoč ljudi.
Po Ljubljani bo razstava velikana slovenske in jugoslovanske arhitekture v Parizu. Konec januarja bo gostovala v Barceloni, marca in aprila pa bo v Karlsruheju v Zvezni republiki Nemčiji. Maja in junija bodo Plečnikova dela razstavljali v Madridu, naslednja dva meseca v Miinchnu, nato pa bo razstava kar tri mesece na Dunaju.
Severno in srednjo Evropo je zajelo silovito neurje s snežnimi zameti in orkanskim vetrom, ki povzroča nevšečnosti ob obalah	(Telefoto AP)
Začnite dobro NOVO LETO v trgovinah
fUtlčUt
SERVIS ZA KAVO 15 kose
"1 Lf o
V TEKU JE IZREDNA PROMOCIJSKA PRODAJA
V UL. MURATTI 4
TV ČRNO-BELI Inno-hit, Grundig, Philips TV COLOR z dalj. uprav. Inno-hit, Grundig,
Philco, Philips, Nordmende, Sony VIDEOREGISTRATORJI Vhs Inno-hit, Grundig,
Sony, Nordmende, Philips, Hitachi VIDEOCAMERE HS in VHSC RADIO AM/FM najboljših znamk RADIO REGISTRATORJI AM/FM najboljših znamk DIGITALNI TELEFONI
AVTORADIO s kasetofonom AM/FM stereo najboljših znamk
RADIO BUDILKE AM/FM
MALI GOSPODINJSKI stroji Braun, Moulinex, Rowenta, Simac, Tefal,
Likalniki z vodno paro RAČUNALNIKI Commodore, Philips, Toshiba,
SPECTRUM, SPECTRAVIDEO PRALNI STROJI Candy, Rex, Indesit, San Giorgio,
Aeg, Ignis, Philco, Ariston HLADILNIKI Candy, Rex, Ignis, Indesit, Ariston ŠTEDILNIKI inox, termoventilirana peč, najboljše znamke
od 198.000 lir dalje od	498.000 lir dalje
od
od
od
od
od
od
od
798.000
2.590.000
14.900
49.000 9.900
88.300
39.000
dalje
dalje
dalje
dalje
dalje
dalje
dalje
54.500 lir dalje
od
od
od
336.000
183.000
390.000
dalje
dalje
dalje
LESTENCI NAJBOLJŠIH ZNAMK S POPUSTI OD 20% DO 50%
PEČI, RADIATORJI, TERMOVENTILATORJI ITD NAJBOLJŠIH ZNAMK PO UGODNIH CENAH.
V UL. CARDUCCI 20
15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria
1. kakovosti
SERVIS ZA ČAJ 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti NAMIZNI SERVIS 41 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom
SERVIS ZA KAVO 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom
SERVIS ZA ČAJ 15 kosov za 12 oseb porcelan bavaria 1. kakovosti z zlatim robom
6 SKODEL ZA JUHO s krožnikom, bel porcelan Bavaria 1. kakovosti NAMIZNI SERVIS 41 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria Eschenbach 1. kakovosti, emajliran za pomival, stroj 6 SKODELIC ZA KAVO beli porcelan 1. kakovosti
6 KRISTALNIH KOZARCEV 24% Pb ročno okrašenih
KRISTALNE ŠKATLICE BOHEMIA 24% Pb ročno brušene
NAMIZNI KRISTALNI PODSTAVEK BOHEMIA 24% Pb ročno brušen
SERVIS ZA KOMPOT BOHEMIA 7 kosov
SERVIS ZA KOMPOT 7 kosov
SERVIS ZA KOMPOT 7 kosov z rdečim robom
EKONOM LONEC LAGOSTINA original 3,75 I
EKONOM LONEC LAGOSTINA original 5 I
JEKLENA POSODA 18/10 ZANETTI za kuhanje brez maščob 11 kosov JEKLENA POSODA 18/10 12 kosov za kuhanje brez maščob BARAZZONI EKONOM LONEC BARAZZONI 3 I
JEKLENA OVALNA POSODA 18/10 30 cm s termičnim pokrovom
POSODE ZA PEČENJE iz jekla 18/10
JEDILNI PRIBOR 75 kosov za 12 oseb iz jekla 18/10 angleški model JEDILNI PRIBOR iz jekia 18/10 24 kosov za 6 oseb raznih barv POSODE ZA PEČENJE iz porcelana z raznimi dekoracijami
SERVIS ZA OLJE + NASTRGAN SIR ABS v steklenem nastavku
od 59.900 od 89.900
lir dalje lir dalje
229.900	lir
89.900	lir
109.000	lir
34.900	lir
229.000	lir
16.900	lir
29.900	lir
29.100	lir
16.900	lir
99.000	lir
9.900	lir
14.900	lir
49.900	lir
59.900	lir
179.900	lir
259.000	lir
49.900	lir
59.900	lir
21.900	lir
169.900	lir
9.900	lir
21.800	lir
17.900	lir
POZOR: VSI ARTIKLI NA RAZPOLAGO SO MODELI ZA LETO 1987
obv. občini 27/12/86
alpe-jadran □ stran 3
V nedeljo v Carrarji tradicionalni »DAN EMIGRANTA«
Na manifestaciji so spregovorili čedajski župan Pascolini, poslanec Baracetti, senator Castiglione in Clavora v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine
ČEDAD — »Dan emigranta je predvsem kulturna prireditev in prav je, da damo največji poudarek na kulturo, Skozi kulturo govorimo, izpričujemo živahnost naše skupnosti, njeno voljo živeti in se razvijati kot sestavni del slovenske narodne skupnosti in hkrati kot enakovreden del italijanske države, s katero delimo srečo in nesrečo, a v okviru katere ni naša skupnost, še dosegla pravičnega pravnega položaja, ki ga predvideva italijanska ustava.«
S temi besedami Ferruccia Clavore, ki je spregovoril v imenu slovenskih organizacij videmske pokrajine, lahko ponazorimo letošnji Dan emigranta, ki je bil v nedeljo v občinskem avditoriju v Carrarji pri Čedadu. V lepem in sončnem zimskem dnevu se je v njem zbralo veliko ljudi, glavni protagonisti pa so bili prav izseljenci, ki se v teh dneh mudijo na počitnicah v rodnih krajih. Razveseljivo je, da je bilo med številnimi družbenopolitičnimi delavci precejšnje število mladih, kar daje dobro upati za bodoče delovanje slovenskih organizacij v tej pokrajini. Praznik je bil vsekakor namenjen izseljencem in njihovim problemom, ki so odjeknili predvsem v prvem delu prireditve, ko so spregovorili razni politični delavci.
»Diagnoza stanja slovenske skupnosti v videmski pokrajini je pozitivna« je vsekakor ugotavljal Člavora in pri tem navedel štiri momente življenja tamkajšnje skupnosti, ki potrjuje, kako se le-ta razvija v več smeri in kako je presegla okvir delovanja izključno na kulturni ravni. Prvi izraz tega stanja so bili Kulturni dnevi junija lani v Ljubljani, ki so pokazali, kako se Beneški Slovenci znajo predstaviti kot kompaktna skupina, ki jo različnosti še bogatijo; ob tej priložnosti je Clavora potrdil, da so imeli ti dnevi izreden pomen tudi zaradi sadežev, ki so jih obrodili. Tako je napovedal, da se bodo ti Kulturni dnevi ponovili letos jeseni v Vidmu in to s pokroviteljstvom pokrajinske uprave. Drugi moment preteklega leta in pravi zgodovinski moment je otvoritev v Špetru prvega razreda dvojezične šole, tretji pa uradna otvoritev Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Čedadu; pri tem je govornik poudaril veliko važnost gospodarstva pri razvoju vsake skupnosti in se spomnil na žilavost in prizadevanja ljudi in struktur slovenske manjšine, ki so znale preseči splošno apatijo in razumeti pomen osimskih sporazumov in obnove
Giuseppe Pascolini
Ferruccio Clavora
po potresu, ki so končno sprožile proces ekonomskega razvoja.
Zadnji pokazatelj pozitivnega stanja slovenske skupnost v videmski pokrajini so po Clavorovih besedah veliki organizacijski in politični napredki, ki jih je v zadnjem letu pokazala naša največja organizacija — Slovenska kulturno gospodarska zveza, ki se je z vrsto pobud velikega političnega pomena postavila kot resnično reprezentativna sila, ki predstavlja interese celotne manjšine v videmski pokrajini, mimo različnih in legitimnih razlik, ki označujejo to skupnost.
Kako pa naprej ? Po njegovih besedah bo na nekaterih področjih potrebno nadaljevati po začrtani poti, drugod pa, kot v gospodarskem sektorju, pa bo potreben kvalitetnejši skok.
Predstavnik slovenskih organizacij v videmski pokrajini se je nato zaustavil ob osrednjem vprašanju, to je vprašanju zaščite slovenske manjšine. Člavora je odločno poudaril, da je dosega zakona o globalni zaščiti glavni cilj, ki si ga zastavljajo slovenske videmske organizacije, čeprav se v tej vmesni fazi zastavljajo drugi, nič manj važni cilji, ki zadevajo razna področja delovanja slovenske manjšine. Ta vprašanja je Ferruccio Clavora podrobneje razčlenil, večjo pozornost pa je posvetil prav pomenu zaščite in kaj ta pomeni za manjšino in tudi za italijansko večino.
Pred Clavoro so spregovorili tudi čedajski župan Giuseppe Pascolini,
Arnaldo Baracetti
poslanec Arnaldo Baracetti in senator Franco Castiglione. Župan Pascolini je poleg pozdravov izseljencem in gostom poudaril važnost tega praznika in izrazil željo, da bi se v nastopajočem letu naredili novi koraki naprej za nadaljnjo družbeno rast tega področja. Čedajski župan se je tudi odločno zavzel za sodelovanje ob meji. Poslanec Baracetti pa se je podrobneje zaustavil ob vprašanju zaščite slovenske manjšine in obrazložil razloge, zaradi katerih je ta postopek obtičal na mrtvi točki; te razloge je po njegovem treba iskati v sporih v vladni večini, ki se nikakor ne more sporazumeti, kako naprej. Predvsem pa je poudaril nujnost, da bi vse zdrave sile, predvsem levice, dale novega zagona temu vprašanju, da bi vendarle prišlo do sprejetja zakona o zaščiti slovenske manjšine.
Tudi senator Castiglione je podrobneje govoril o tem vprašanju; dokaj optimistično je ob koncu svojega izvajanja izrazil mnenje, da bomo čez nekaj mesecev lahko imeli zakon o zaščiti, pri čimer je izhajal iz ugotovitve, da v parlamentu prevladuje politična volja, da se to vprašanje reši. Obsodil je vsekakor tiste sile, kot na pr. PRI, ki se postavljajo proti temu zakonu, kot zelo pomembno pa je ocenil tudi dejstvo, da se je predsednik ožjega odbora za usklajevanje raznih zakonskih osnutkov senator Garibaldi obvezal, da bo sestavil enotno zakonsko besedilo, na osnovi katerega nato nadaljevati razpravo. Njegov poseg je vsekakor prevevala precejšnja mera optimizma za dokončno rešitev tega vprašanja.
V drugem delu Dneva emigranta je bil na sporedu kulturni program, ki je prikazal razne aspekte kulturnega izživljanja Slovencev v videmski pokrajini; nastopili so glasbena skupina iz Kanalske doline s citiro in bunkulo ter plesi iz Rezije, pevski zbor Nediški puobi, pevski zbor Pod Lipo, ansambel
S.S.S.,	Trepetički in člani Beneškega gledališča.
Program je bil prijetno pripravljen; nastopajoči so večkrat poželi tople aplavze v dvorani (na razpolago jo je dala Občina Čedad, ki je tudi nudila pokroviteljstvo nad manifestacijo), v kateri so bili poleg najvišjih predstavnikov krajevnih uprav tudi gostje z onstran meje. Naj še dodamo, da je program spretno povezovala Marina Cernetig, ki se je spretno znašla tudi v kočljivi situaciji, ko je bilo nekaj problemov z razsvetljavo in ozvočenjem.
ALEKSANDER SIRK
Franco Castiglione
Dan emigranta v sliki
ČEDAD — Nekaj prizorov z Dneva emigranta, ki jih je posnel Mario Magajna; od zgoraj navzdol: del občinstva v nabito polni dvorani, pevski zbor Nediški puobi, pevski zbor Pod Lipo, Rino Chinese s svojo skupino ter nastop članov Beneškega gledališča
VID VREMEC
Pinko Tomažič
in drugi
»s tržaški proces 1941
Njihovo razvejeno aktivnost je dr. Milica Kacin-Wohinz strnila v naslednje ugotovitve: »V nadomestilo ukinjenih slovenskih šol so organizirali tečaje slovenske literature in jezika v okviru zasebne šole Galileo Galilei v Ul. Cesare Battisti 10. Pod vplivom zrelejših študentov so se tečaji postopoma spreminjali v mladinska predavanja s politično vsebino. Leta 1937 so to delovanje premestili v Ul. San Francesco št. 10, v hišo voditelja študentske skupine dr. Antona Ščuke, kupljeno s sredstvi te organizacije prav za te namene. Od tedaj dalje so potekali v tistem klubu razna srečanja, kulturne manifestacije, pevske vaje, koncerti, umetniške razstave, plesi in predavanja o političnih vprašanjih. Študentska skupina je razmnoževala tudi lastno glasilo Iskra, kjer so objavljali najboljša besedila, ki so jih sestavili na jezikovnih tečajih.« (63)
Tedanji tržaški študent Boris Kovačič je v svojih spominih o tej pomembni in v bistvu svojevrstni kulturni ter protifašistični dejavnosti povedal med drugim tole: »Svoje sestanke smo skrivali pod pretvezo, da se udeležujemo predavanj prof. Josipa Kosovela o slovenski literaturi. Ob petkih pa so imeli starejši študentje prosvetna predavanja, ki so bila vedno bolj obiskovana zaradi pestrosti programa.
Udeleženci ilegalnega tečaja slovenščine v Trstu v zasebni šoli Galileo Galilei v Ulici Cesare Battisti — prvi z desne prof. Josip Kosovel, ki je poučeval na tečaju
Ob petkih pa smo se tudi dogovorili, kam bomo šli v nedeljo na izlet. Vodja naše skupine je bil takrat agro-nom dr. Anton Ščuka. Določal je tudi programe naših srečanj. Ob šolskih počitnicah se je naša aktivnost vedno povečala,
ko so se vrnili v Trst tržaški študentje z univerz v Bologni in Padovi. Tako se je naša skupina povečala s 15 na 30 študentov, z dijaki vred pa na okrog 60.
Pod vodstvom Jagodica je v januarju 1937 naša skupina uprizorila svoj kulturni nastop v dvorani Marijinega društva v Rojanu. To je bilo hkrati slovo od Jagodica, ker se je nameraval izseliti v Jugoslavijo. Njegov odhod je bil za nas hud udarec. Naš študentski pevski zbor je tedaj utihnil in se ni nikoli več obnovil. Nastop v nabito polni dvorani je prepričal člane Narodnega sveta, da so sklenili poskrbeti za naše prostore oziroma stalen sedež za našo dejavnost.
S sklenitvijo Političnega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo 24. marca 1937 med ministrskim predsednikom Milanom Stojadinovicem v Jugoslaviji in fašističnim zunanjim ministrom Galeazzom Cianom o zbližanju med državama so tudi, nekoliko popustili s svojim pritiskom na Slovence. Spomladi leta 1937 so slovesno odprli nov sedež v Ulici sv. Frančiška. Tam smo se srečevali skoraj vsak dan. Enkrat tedensko pa so imeli pevske vaje pripadniki skupine Štempiharjev pod vodstvom mladega pevovodje Danila Daneva.
Tudi v tistem času se je vrnilo zaradi amnestije precej slovenskih narodnih protifašistov, kar je poživilo politično aktivnost med študenti in dijaki.
Kmalu se je izkazal za vodilno osebo mladi učitelj Karlo Gerdol, ki smo mu pravili Karlikijo. Velik vpliv je imel tudi policijsko zelo preganjani starejši študent Roman Pahor. Šklicala sta sestanek najbolj aktivnih študentov približno deset — in nam rekla, da menita, da se bliža druga svetovna vojna, zato je potrebno, da se organiziramo m borimo za svoj obstoj. Sklenili so, da se skliče zbor študentov in izvoli vodilni odbor.
(63) Ouaderni, volume II 1972, Centro di ricerche storiche - Rovigno, M. Kacin-VVohinz, Appunti sul movimento antifascista sloveno della Venezia Giulia, str.
Avtonomni sindikat SNALS napoveduje nove protestne akcije
Po doslej najdaljših zimskih počitnicah bodo jutri šole in vrtci spet zaživeli
Otroški vrtci in šole vseh stopenj bodo jutri spet zaživeli. Po božičnih in novoletnih počitnicah se bodo malčki, učenci in dijaki in z njimi tudi vzgojitelji, učitelji in profesorji vrnili v igralnice in v učilnice. Tradicionalni zimski predah je bil letos še daljši kot vsakič prej: vrtci in šole so zaprli svoja vrata 20. decembra lani, šolarji in šolniki so imeli torej kar 17 dni za oddih. Mnogi so izkoristili premor za nekajdnevna ali daljša letovanja na snegu, drugi so prebili božične in novoletne praznike kar v domačem krogu.
Zadnja leta je s povratkom v šolo povezan začetek vpisovanj v prve razrede osnovnih šol in v prve letnike državnih otroških vrtcev. Novost je pred tremi leti uvedla ministrica za šolstvo Falcuccijeva, da bi imela šolska skrbništva predhodno pregled nad številom vpisanih. Na ta način naj bi že med poukom pripravila vse potrebno za začetek pouka (število razredov, imenovanja itd.) v naslednjem šolskem letu. Resnici na ljubo se poskus vsaj v prvih dveh letih ni povsem obnesel: zavlačevanja in zamude ob začetku pouka so bili še vedno na dnevnem redu in so povzročili med šolniki in tudi med starši mnogo hude krvi.
Vpisovanja bodo tudi letos predstavljala nov preizkusni kamen za našo šolo. Od števila vpisov je odvisno koliko razredov in koliko učnih moči bo delovalo prihodnje šolsko leto v naši osnovni šoli. V zadnjih letih je obveljalo pravilo, da je bil preliv otrok iz slovenskih otroških vrtcev v prve razrede osnovnih šol skoraj stoodstoten. Upati je, da bo tudi letos tako. To spoznanje pa še podčrtuje pomen vpisov v otroške vrtce. Prav vpis v vrtce je nekakšen "predpogoj" za kasnejši vpis v osnovno šolo.
O poteku vpisovanj (začetku in trajanju, kraju in urah vpisovanja) bodo podrobneje razpravljali na jutrišnjem sestanku na začasnem sedežu tržaškega Šolskega skrbništva v Ul. S. Caterina.
Prehod v novo leto ni razbremenil italijanskega šolstva vseh tistih perečih vprašanj, ki so se zastavila in zapletla v lanskem sončnem letu. Med temi je za šolnike gotovo najpomembnejša obnova delovne pogodbe. Prejšnja se je iztekla že pred dvema letoma (!). V zadnjih dveh mesecih lani so priredili šolski sindikati vrsto protestnih akcij (celodnevno splošno stavko in val razčlenjenih stavk), da bi zadevo premaknili z mrtve točke. Zaradi izredno togega stališča vlade se bodo - kot kaže - protesti šolnikov nadaljevali tudi v novem letu.
Avtonomni šolski sindikat SNALS je že včeraj najavil vrsto akcij, da bi z njimi podkrepil boj za obnovo delovne pogodbe šolnikov. SNALS vabi šolnike na popoln bojkot redovalnih sej ob koncu prvega štirimesečja, da bi tako ohromil delovanje na šolah. Od 10. januarja do začetka redovalnih sej se njegovi člani ne bodo udeleževali sej šolskih organov, ne bodo opravljali nadur in se ne bodo udeleževali izpopolnjevalnim tečajem, ki ne potekajo na šolah. Od 12. do 14. januarja bo prvo šolsko uro stavkalo učno osebje v vrtcih in na osnovnih šolah; od 15. do 17. januarja bo prvo učno uro stavkalo učno osebje na nižjih in višjih srednjih šolah; od 19. do 21. januarja bo prvo uro stavkalo osebje šol vseh stopenj. Od 26. do 31. januarja bodo na šolah zborovanja; 3. februarja bo celodnevna stavka vsega vodilnega šolskega osebja (nadzorniki in ravnatelji); od 6. do 9. februarja bo prvo uro stavkalo osebje otroških vrtcev.
Protestne akcije avtonomnega sindikata SNALS po vsej verjetnosti ne bodo prizadele delovanja slovenskih šol in vrtcev, saj so slovenski šolniki skoraj plebiscitarno vpisani v Sindikat slovenske šole. Prav gotovo pa bodo povzročile mnogo preglavic italijanskim šolam, in to predvsem osnovnim šolam in otroškim vrtcem, saj ima sindikat SNALS večino članstva prav med italijanskimi učitelji in vzgojiteljicami.
Tudi letos vrste za vpisovanje na izlete Primorskega dnevnika
Vpisovanje na tradicionalne izlete Primorskega dnevnika je tudi letos doživelo velik uspeh. Avtobusni izlet na otok Elbo od 7. do 10. maja je bil razprodan v pičli uri. Povpraševanje pa je bilo tolikšno, da je moral organizator, potovalna agencija Aurora, predvidenima dvema avtobusoma, dodati še enega.
V drugi polovici maja se bodo prijatelji Primorskega in seveda ljubitelji izletov napotili v Berlin. Tudi ta različica spomladanskega pohajanja se je letos obnesla, saj je bilo povpraševanje tolikšno, da smo že včeraj dopoldne zasedli skoraj vsa na dveh letalih predvidena mesta.Ta izlet bo namreč potekal v dveh izmenah, in sicer od 13. do 17. in od 20. do 24. maja.
Bajna Indija in veličastni Nepal, sta v novoletni številki Primorskega vabila in...zadela v živo. Na trideset razpoložljivih mest je bilo do včeraj zasedenih že 26. Na razpolago so torej še štirje prostori in če kdo želi, se lahko še jutri prijavi pri potovalni agenciji Aurora v Ul. Milano 20.Prav tako se lahko pri agenciji Aurora zglasijo še tisti, ki bi želeli v Berlin, saj je na obeh odhodih na razpolago še skupaj pet prostorov.
pismo uredništvu
Čir, ki razjeda demokratično tkivo
Spoštovani odgovorni urednik, na novoletnem koncertu v gledališču Rossetti je sedanji listarski župan Giu-lio Staffieri javno žalil del tržaškega prebivalstva in osebno napadel škofa, ki je bil prisoten v dvorani. Izjavil je, da so danes »v modi« voščila v več jezikih, a »nela patria de Rossetti no se parla che talian«; svoje voščilo je župan izrekel seveda le v italijanščini.
Prav gotovo ni nihče pričakoval, da bo Staffieri spregovoril tudi v slovenščini, saj je vendar tajnik lokalne politične stranke, ki vodi protislovenski boj.
Prav tako pa ni nihče pričakoval, da bo župan, funkcionar vlade italijanske republike, ki je bil izvoljen z glasovi številnih ustavnih strank, dal moralno podporo huliganom, ki so povzročili škandal na polnočnici v cerkvi sv. Justa. Med božično mašo je namreč škof izrekel svoje voščilo v vseh ježkih tukaj živečih vernikov, torej v italijanščini, grščini, srbohrvaščini in slovenščini. Staffierijevi izjavi je sledila pesem »nela patria de Rossetti no se parla che talian« v izvedbi nastopajočega pihalnega orkestra. Lahko torej sklepamo, da so bili prireditelji novoletnega koncerta za takšen nacionalističen »nastop« z županom že vnaprej zmenjeni.
To prireditev je organiziralo Združenje trgovcev na drobno tržaške pokrajine, ki je včlanjeno v Združenje trgovcev in v Confcommercio. Treba pa je povedati, da je med člani in uslužbenci teh ustanov veliko tržaških Slovencev in Hrvatov. Večji del zaslužka pa črpajo te trgovske tvrdke ravno pri strankah iz Jugoslavije, predvsem Slovencih in Hrvatih.
Kako naj torej opravičimo takšne nacionalistične pozicije? Zdi se mi, da bi moralo Združenje trgovcev odločno, javno in nemudoma izjaviti, da se s takšnimi idejami ne strinja. V nasprotnem primeru si bomo pač morali misliti, da pomenijo Slovenci, in z njimi vsi Jugoslovani, za tržaške trgovce le stranke, ki jih je mogoče izžemati, ne pa tudi ljudi in državljane z vsem človeškim dostojanstvom in vsemi pravicami.
Vsekakor pa lahko ne glede na Staf-fierijeve izjave v Rossettiju rečemo, da se takšnega protislovenskega ozračja, ki se pojavlja danes, lahko spominjajo le tisti, ki so živeli v letih med obema vojnama, ko so fašisti ustrahovali slovenske vernike v cerkvah in ko so preganjali priljubljenega škofa msgr. Fogarja ter zahtevali njegov odstop. Škofa so želeli odstaviti zato, ker se je kot kristjan zavzemal in branil vse svoje vernike italijanske, slovenske in hrvaške narodnosti.
Staffierijev govor je snemala tudi zasebna televizijska postaja Teleguat-tro in ga bo danes ob 17.30 predvajala že tretjič (!). Če bodo ponovitev predvajali v celoti, bodo lahko vsi, tudi tisti, ki prej niso imeli te možnosti, osebno ocenili dogodke in ozračje, v katerem se je odvijala novoletna prireditev.
Prepričan sem, da bi morale o tem problemu resno razmišljati vse italijanske in slovenske demokratične sile v Trstu, prav tako pa bi se morala o tem izreči italijanska vlada. Mislim, da je končno vsem jasno, da so zaskrbljujoče vesti o današnji tržaški situaciji povsem utemeljene in nikakor niso pretirane.
Nacionalizem, ki se ponovno rojeva v Trstu, ni le preprost anahronizem, ki je samemu sebi namen. Gre za nevaren čir, ki ogroža demokratično tkivo republike na tej šibki geopolitični točki, in ki bi lahko s časom pripeljal do zaskrbljujoče metastaze, tako v Italiji, kot v tujini.
Zgodovinske izkušnje, pa tudi stara modrost, nas učijo, da usmiljen (počasen in negotov) kirurg lahko zakrivi, da se iz navadne rane razvije gangrena.
Paolo Parovel
Pred novostmi v upravnem delovanju Dežele
»Navodila« deželnega odbora upravam za izvajanje načrtov
Debata o kulturnih problemih Trsta v Krožku Che Guevara
Krožek za družbeno-politična proučevanja Che Guevara pričenja svojo dejavnost v novem letu z zelo zanimivo pobudo. V četrtek, 8. januarja, ob 19. uri bo namreč v dvorani v Ul. Madon-nina 19 okrogla miza o kulturnih problemih Trsta. Govorili bodo umetnostni zgodovinar prof. Gianni Contessi, docent za teoretsko liziko prot. Paolo Bu-dinich, predsednik muzeja Re-voltella arh. Pietro Cordara in glasbeni kritik dr. Gianni Gori.
Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine si prizadeva bolje usklajevati svoje načelne pobude s konkretnim delovanjem raznih uradov in ustanov, ki jim je poverjeno njihovo praktično uresničevanje. Zato je v preteklih dneh deželna vlada opravila pregled postopkov pri izvajanju razvojnega načrta, pri čemer je poudarila temeljno zahtevo po dejanskem povezovanju med splošnim okvirom postavljenih smotrov in posameznimi programi po sektorjih, po katerih se uresničujejo. Po mnenju deželnega odbora morata vlada in deželni svet okrepiti svojo vlogo koordinatorja in usmerjevalca do posameznih deželnih struktur in ustanov, ki jim je poverjena naloga izvajanja posameznih programov.
Iz tega zornega kota so nadvse pomembne novosti, ki jih bodo uvedli z novima normativnima ukrepoma, s katerima se bo deželna uprava v glavnem ukvarjala v triletju, oziroma do konca svoje mandatne dobe, in sicer pri decentralizaciji nalog in vlog krajevnim upravam in pri preustroju deželnega upravnega aparata ob ustanovitvi novih departmajskih struktur.
S tem v zvezi se je deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone skliceval na istrument, ki so
ga že delno uvedli v bližnji preteklosti, in sicer na programska navodila, ki jih je deželni odbor poslal podrejenim ustanovam in strukturam, ki imajo sektorialno pristojnost, da je usmerjala, stimulirala in usklajevala njihovo delo v soglasju s smotri načrtovanja. Instrument »navodil« so uveljavili tudi pri izvajanju zakona št. 36 iz preteklega avgusta, ki je zadeval izvajanje načrtov pokrajin in ga bodo na enak način uveljavljali tudi pri bližnjem zakonu o razvoju goratih področij.
S tem instrumentom si namreč deželna vlada obeta, je naglasil odbornik Carbone, stvarnejše in stalnejše nadzorstvo nad ustreznostjo posameznih posegov raznih uradov in ustanov splošnim zakonodajnim odločitvam in izbiram. Prav zakonski osnutek o razvoju goratih področij (ki dodeljuje v ta namen 30 milijard lir v triletju) bo omogočil poglobljeno preverjanje učinkovitosti teh navodil, je še poudaril deželni odbornik za proračun in načrtovanje. V tem zakonu bo treba namreč ne le določiti vodila za notranjo opredelitev ozemelj gorskih skupnosti, ki naj upoštevajo razlike v družbenogospodarskem razvoju in opredeliti bistvene značilnosti vrste posegov,
ki jih predvideva načrt, ampak tudi poskrbeti za usmerjanje in usklajevanje tako neposrednih posegov Dežele kot pobud gorskih skupnosti.
V tem okviru, se nadaljuje poseg deželnega odbornika Carboneja, predstavljajo »navodila« deželne vlade tisti edini instrument, izdelan s pomočjo deželnih upravnih struktur in ob sodelovanju pokrajinskih uprav in gorskih skupnosti, s katerim se lahko zasledujeta dva temeljna smotra: po eni strani odprava fragmentaričnosti številnih rednih pobud, ki jih deželna uprava že izvaja na goratih področjih, po drugi strani pa sistematično diferenciacijo, tako iz količinskega kot iz kakovostnega gledišča, raznih oblik sektorial-nih posegov, s katerimi se izvaja spod-bujevanje proizvajalnih dejavnosti na vsem deželnem ozemlju.
• Tržaška Finančna intendanca obvešča, da je urade finančne komisije 1. in 2. stopnje iz Ul. sv. Frančiška 9 preselila v Videmsko ulico 13 in 15. Nove so tudi telefonske številke, in sicer: finančna komisija 1. stopnje - 411-172 (predsedstvo in tajništvo) in 411-146 (uradi). Finačna komisija 2. stopnje pa ima številko 413-344.
Gročanci želijo kot v preteklosti samostojno upravljati svoje ogrožene jusarske površine
Gročana je manjša vas v dolinski občini, ki leži v neposredni bližini državne meje in na skrajnem robu občinskega ozemlja, takorekoč nekoliko odmaknjeno od ostalih večjih vasi. Danes šteje približno sto prebivalcev, ponaša pa se še z 18 hlevi, v katerih je kakih 100 glav živine. Svet okrog vasi je mešan, ponekod ravninski, obdelan v njive, drugod se razprostirajo senožeti, večji del sveta pa pokriva borov gozd. Ker se živina še vedno vsako poletje pase na odprtem, je zemlje morda nekoliko premalo, vsaj zasebne.
Veliko pa je srenjske, 250 ha, od katerih jih je skoraj polovica na jugoslovanski strani, 50 ha spada pod tržaško občino, ostalo pa pod dolinsko. Prav slednja je zadnje čase povzročila nemalo hude krvi med Gročanci. Zakaj, smo se pozanimali pri podjetnem domačinu živinorejcu.
Najprej moramo poudariti, da nima jeza vaščanov nič osebnega zoper dolinsko občinsko upravo, kvečjemu lahko rečemo, da izhaja iz neke globoke navezanosti na zemljo, ki je še pred
drugo svetovno vojno predstavljala edini vir preživetja za takratnih 220 prebivalcev. Zahteva po možnosti samostojnega upravljanja srenjske zemlje, ki to nemara niti ni, sega v preteklost, v čas.Jco so naši kraji spadali pod Avstrijo. Že takrat so se Gročanci potegovali za kos zemlje. Občina, ki je bila v Klancu, jim je omogočila, da so okoliška zemljišča odkupili, v glavnem tako, da so zanje odstopili nekaj glav živine. Odtlej so za nepremičnino vselej plačevali davke, jo sporazumno izkoriščali in negovali. Pred kakimi petnajstimi leti je tedanji odgovorni za jusarska zemljišča pri tržaški občini, Palermo, odredil, da si Gročanci ju-sarsko zemljo porazdelijo in vknjižijo. Za to možnost se je odločilo 29 članov. Za celoten postopek, od določitve mejnikov do vknjiženja, so domačini plačali približno 15 milijonov lir, kar resnici na ljubo, ni bilo malo. Upali pa so, da bodo tako avtomatično postali njeni lastniki.
Čas je zahteval svoje, nekateri ju-sarji so že umrli, zemljo so prepisovali na dediče, birokratsko kolo se je naprej obračalo, treba je bilo plačevati davke na zapuščino, prepisovati imena... Zemlja pa je še kar naprej samo jusarska.
Prebivalci Gročane, "lastniki" tega spornega sveta, pa redno čistijo gozdove, kosijo pašnike, imajo svojega srenjskega — župana, celo dva čuvaja, ki skrbita za to, da ne pride do nepotrebne škode, ki bi jo lahko povzročili požari in tu pa tam preženeta nezaže-
lene nedeljske izletnike. Pred časom pa je dolinska občina, brez vsakršnega obvestila, odredila, da bo tudi gročan-ska srenja spadala pod zaščiteni park, ki se bo tjakaj razpotegoval vse od doline Glinščice. Od tedaj gročanski ju-sarji ne smejo in morejo narediti nikakršnega posega, niti v gozdu, razen tega, da redčijo podrastje, da še naprej čistijo in urejajo poljske poti, kot so delali doslej. Nič ne zaležejo prošnje in predlogi, da bi se jusarji združili v zadrugo in sami upravljali zemljišča, prav tako ne zaleže dejstvo, da bo park, če bo nastal, pobral skoraj vso okoliško zemljo, razen nekaj obdelanih njiv. Če pa bi kdo hotel graditi stanovanjsko hišo, bi moral ponovno odkupiti potrebno zemljo. Zazidljiva bo namreč manjša površina v okolici Peska." Ponovno" pravimo zato, ker vse kaže, da so jusarsko zemljo Gročanci takorekoč že enkrat odkupili.
Zahteva po samostojnem upravljanju jusarske (ali zasebne?) zemlje je enotna, kajti v primeru, da bo na njej nastal zaščiteni park, bi zemlja "umrla", uživali bo jo nemara samo nedeljski izletniki, ki kot vemo, povzročajo škodo, saj prav gotovo ne vedo, kaj kmečkemu človeku drobec zemlje sploh pomeni. Domačini bi seveda imeli prost vstop vanj, če ne za drugo, vsaj zato da bi čistili podgozd in pobirali odpadke. To pa še zdaleč ni spodbuda za vztrajanje pri živinoreji in kmetijstvu, ki ju v drugačnih okoliščinah upravitelji poveličujejo.
Tržaški občinski svet bo v kratkem obravnaval ugovore proti namestitvi
Dokončna odločitev o lokaciji sinhrotrona zahteva resnejši premislek odgovornih
V kratkem bo spet prišlo v ospredje vprašanje namestitve sinhrotronskega svetlobnega generatorja. Tržaški občinski'svet je sicer načelno že odobrilvarianti št. 45 in 46 regulacijskega načrta, ki predvidevata gradnjo stroja na območju s konvencionalno oznako T8 blizu Bazovice. Toda izreči se bo moral še o ugovorih, ki so bili proti zadevnim sklepom vloženi. Če bo svet ugovore zavrnil, kar je zelo verjetno, bo zadevo morala preučiti še deželna uprava, besedo pa bodo imeli tudi nadzorni organi in deželno upravno sodišče (TAR), saj so ugovori bili naslovljeni tudi nanje.
A tokrat poglejmo, kako je z zadevo na občinski ravni. Ugovore proti variantama št. 45 in 46 je občinski upravi že poleti predložilo več organizacij in ustanov, od Kraške gorske skupnosti do Kmečke zveze, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Koordinacijskega združenja kraš-kih vasi, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krajevnih političnih, športnih, prosvetnih in naturalističnih organizacij in združenj, poleg nekaj neposredno prizadetih posameznikov. Gre za 22 ugovorov, ki osporavajo občinske sklepe tako po formalni kot po vsebinski plati. O njih sta se že izrekla tako posvetovalna urbanistična komisija kot odbor Tržaške občine, ki sta jih konec novembra odnosno na začetku decembra v celoti zavrnila - kljub nasprotovanju in pomislekom nekaterih svojih članov. Na začetku preteklega meseca, in sicer 9. decembra, so ugovori bili na dnevnem redu tudi na seji občinske svetovalske komisije za urbanistiko (ne gre je zamenjati s strokovno urbanistično komisijo, ki ne spada pod občinski svet, marveč pod odbor-ništvo za urbanistiko), ki pa ni hotela izreči posebnega mnenja in je prepustila odločitev občinskemu svetu.
Vse je kazalo, da se bo občinski svet o ugovorih izrekel že pred koncem lanskega leta, vendar je bila zadeva odložena. Občinski odbor je pod raznimi pritiski namreč pristal,
da vsaj nekoliko prisluhne ugovarjalcem, zlasti neposredno prizadetemu prebivalstvu. Tako se je odbornik za urbanistiko Vattovarii udeležil razširjene seje Rajonskega sosveta za Vzhodni Kras o sinhrotronu, ki je bila 10. decembra v Bazovici. Tedaj se je najbrž prepričal, da stališča proti lokaciji sinhrotrona v bližini Bazovice niso ravno za lase privlečena in da jih ogromna večina krajanov odločno zagovarja. In to je imelo tudi konkretne posledice, pa čeprav so zaenkrat dokaj skromne.
Odbornik Vattovani je namreč od Raziskovalnega območja zahteval, naj Občini predloži nekoliko bolj poglobljeno dokumentacijo o geoloških značilnostih območja T8, na katerem naj bi bil sinhrotron zgrajen. Zdi se pa, da se je pri tem nekaj zataknilo. Po neuradnih, a zanesljivih vesteh naj bi Raziskovalno območje ne razpolagalo s finančnimi sredstvi, ki bi omogočila temeljitejšo geološko raziskavo. Zato naj bi nameravalo Občini preložiti nekoliko površnej-šo študijo. Če je stvarem res tako, bo seveda zanimivo videti, kako bosta reagirala občinski odbor in za njim občinski svet. Že zdaj pa lahko nekaj ugotovimo. Dejstvo, da je odbornik Vattovani zahteval temeljitejšo geološko raziskavo območja T8, nesporno dokazuje, da doslej takšna študija ni bila še izvedena, iz česar je mogoče nadalje sklepati, da je občinska uprava površno sprejemala sklepe glede lokacije sinhrotrona. To že v primeru, ko upoštevamo zgolj naravne značilnosti območja T8. Kaj bi lahko še prišlo na dan, ko bi resneje pogledali tudi na potrebe in zahteve človeškega okolja in resneje preučili alternativne možnosti za namestitev stroja (npr. v sedanjih mejah Raziskovalnega območja), je vprašanje, ki bi si ga »odgovorni« morali tudi zastaviti, če hočejo to biti ne zgolj zaradi funkcije, marveč tudi po ravnanju.
Hvalevredna pobuda sindikatov upokojencev
Dedek in vnuk skupaj za reševanje življenja
SINDACATI NAZiONAU PENSIONATI
UN NONnO e uh nipote
PER SALVARE UNA VITA
PACS,AMICI2IA,SOUDAR!ETA TRA I POPOU
Vsedržavni sindikat upokojencev CG1L, CISL in UIL je priredil ob koncu lanskega leta, ki ga je Organizacija združenih narodov oklicala za leto miru, hvalevredno pobudo v korist otrokom Tretjega sveta. S skromnim prispevkom 2.000 lir, ki ga posamezniki lahko plačajo na sedežih omenjenih sindikalnih organizacij ali pa nakažejo na poštni tekoči račun št. 69098002, bodo namreč omogočili nabavo ene doze cepiva proti boleznim, ki pestijo otroke v zaostalih deželah.
Znano je namreč, da dnevno umre za posledicami podhranjenosti in pomanjkanja 40 tisoč otrok. Zoper to
Astronomija zahteva mednarodno sodelovanje
Astronomsko raziskovanje zahteva vse večje tehnološke in torej tudi finančne napore. To je danes prišlo že tako daleč, da si je težko zamisliti večje raziskovalne pobude brez sodelovanja na mednarodni ravni. Tako je povedala ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija prof. Marghe-rita Hack med predavanjem o najnovejših dosežkih in odkritjih v zvezdoslovju, ki ga je imela v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru.
Ena izmed največjih pridobitev, ki jih je omogočila sodobna tehnologija na astronomskem področju, je opazovanje zvezd oziroma nebesnih teles zunaj atmosfere prek umetnih satelitov. Gre za pravi kvalitetni skok, saj atmosfera omejuje možnosti raziskovanja tako v količinskem kot v kakovostnem smislu. Drugo pomembno pridobitev, ki jo je omogočila sodobna tehnologija, predstavljajo neoptična sredstva za opazovanje vesolja, se pravi opazovalne naprave, ki izkoriščajo širši spekter elektromagnetskega valovanja. Poleg tega ne gre pozabiti na elektronske računalnike, ki v kratkem času predelajo ogromne količine podatkov. Ob naštevanju vseh teh in podobnih tehnoloških pridobitev pa je prof. Hack podčrtala, da njihova uporaba zahteva izredno velike finančne napore, kakršne praviloma zmorejo samo mednarodne organizacije.
Mleko za Perujce in... Rižarna za Slovence
SLAVI
nEfiVE
i
ca>b.
Vsaka površina, vsak lepak jim pride prav, da dajo duš-ka svoji protislovenski mržnji. Naj bodo to spomeniki ali sedeži slovenskih organizacij, naj bodo zidovi drugih palač v mestu, naj bodo stranišča športne palače ali celo lepaki, ki pozivajo k dobrodelni akciji v korist podhranjenih perujskih otrok. Povsod pripadniki misovske mladinske organizacije Fronte della gioventu pustijo svojo »dlako« kot osel znanega pregovora. Napisa, ki ju prikazujeta gornji fotografiji, sta se pojavila eden v stranišču športne palače po sobotni Jadranovi tekmi in drugi v avtobusni čakalnici v Drevoredu D'Annunzio. Nič novega? Morda, saj gre za na-

piše, ki se občasno ponavljajo v našem mestu in ki so odraz določenega vzdušja. Tem napisnim akcijam pristojni organi, kljub večkratnim zahtevam in pozivom, niso še naredili konec in tudi mesto, z izjemo Slovencev ter nekaterih demokratičnih krogov, ob tem največkrat skomizne z rameni, se ne zgraža, češ saj se ni zgodilo nič hudega. To ravnoduš-je, to postopno izgubljanje sposobnosti zgražanja ob pojavih, ki prizadenejo človeka v njegovem dostojanstvu, je zaskrbljujoč pojav in slabo spričevalo za mesto, ki se ima za žarišče omike in kulture.
Jutri v Časnikarskem krožku okrogla miza KD o pomorstvu
Tržaška Krščanska demokracija priredi jutri okroglo mizo o novem zakonu o pomorstvu in o prespektivah, ki jih nova zakonodaja odpira Jadranu in še posebno Trstu. Okrogle mize, ki jo bo vodil bivši tržaški župan Richetti, se bodo udeležili pooblaščeni upravitelj Finmare Alcide Rosina, predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti in tržaški demokrščanski poslanec v rimskem parlamentu Sergio Coloni, udeležence pa bo v imenu tržaške KD pozdravil pokrajinski tajnik Raoul Pupo. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu KD, bo morala okrogla miza preveriti, kako bo novi vsedržavni zakon prispeval k dejanskemu razvoju vloge in avtonomije Tržaškega Lloyda. V tem pogledu bo seveda zanimivo izvedeti za mnenje najvišjega predstavnika Finmareja, ki bo prvič sodeloval pri javnem soočanju v našem mestu.
Okrogla miza z naslovom ' Od novega zakona za pomorstvo trdnejše perspektive za Jadran in Trst" bo v Časnikarskem krožku z začetkom ob 11. uri.
Tržaški trgovci o posebnih kontingentih
Tržaška Zveza trgovcev je pozitivno ocenila sklep Craxijeve vlade, da z dekretom podaljša za eno leto veljavnost posebnih kontingentov za Gorico in da predstavi parlamentu zakonski osnutek o razširitvi dela kontingentov tudi na Trst. Po mnenju predsedstva Zveze je ta postopek najbolj korekten z ustavnega vidika in torej najbolj trden tudi iz političnega, gospodarskega in tehničnega. Po mnenju Zveze je treba zdaj voditi učinkovito akcijo do vlade in parlamentarnih skupin, da bi vladni zakonski osnutek še izboljšali in po možnosti razširili, saj sta parlament in sploh država po mnenju tržaških trgovcev pravilno doumela "marginalnost" Trsta in nevarnost njegove nadaljnje emarginacije brez učinkovitih ukrepov.
Predsednik Zveze trgovcev Donaggio se je že brzojavno zahvalil Craxiju in ministru za industrijo Zanoneju, v prihodnjih dneh pa bo pisal še predsednikoma obeh zbornic Jottijevi in Fanfaniju.
Zagotovila glede nadzorovanja hrane za šolarje
Včeraj so se na sedežu Krajevne zdravstvene enote sestali občinski odbornik za šolstvo Nerio Tomizza, načelnik sanitarne službe Boteghelli in predstavnik tvrdke DISPRAL, ki skrbi za nabavo hrane v otroških vrtcih in osnovnih šolah.
Do srečanja je prišlo predvsem na zahtevo staršev, ki so zaskrbljeni zaradi prisotnosti morebitnih radioaktivnih elementov v hrani, ki je namenjena otrokom. Udeleženci seje so zagotovili, da je hrana za otroke skrbno nadzorovana. Služba za sanitarno fiziko KZE je izdelala poseben seznam neokužene hrane, ki upošteva navodila EGS. Tega seznama se DISPRAL strogo drži. Odbornik Tomizza je izjavil, da bo treba nadzorstvo še poostriti in torej hrano za otroke vedno znova prilagajati sedanjim prehrambenim potrebam.
V Kopru smrtna nesreča Tržačana
Na Koprskem se je v nedeljo pripetila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je bil 74-letni Tržačan Federico Giacomini iz Ul. Battara 22, medtem ko se je njegova 74-letna žena Albina Kermac le lažje poškodovala. Nesreča se je pripetila ob 15.15. Giacomini je vozil oseoni avto po Ulici marežgan-skega upora od Vanganela proti križišču regionalne ceste Koper - Šmarje. V omenjeno križišče je zapeljal, ne da bi se prepričal, če je cesta prosta. Tedaj je iz šmarske strani pripeljal z
Konzorcialno podjetje za prevoze prireja v sodelovanju z Združenjem obrtnikov fotografski natečaj na temo »Avtobus in mesto«. Natečaj sta omogočila Šolsko skrbništvo in občinsko odborniš-tvo za šolstvo. Namenjen je izključno mladim, ki še niso dopolnili 15. leta.
Točnejše informacije lahko dobite pri okencu Konzorcialnega podjetja za prevoze na tržaški av-tobuni postaji (Trg Liberta 11).
osebnim avtom 38-letni Jure Cindrič iz Kopra. Kljub zaviranju je Cindrič s prednjim delom avtomobila treščil v levi bok Giacominijevega avta. Pri trčenju se je voznik Giacomini hudo ranil, lažje pa sta se ranila še voznik Cindrič in Giacominijeva žena Albina. Vse tri so odpeljali v izolsko bolnišnico, že med prevozom pa je Giacomini podlegel ranam. (I. U.)
Nova predstava v Rossettiju
V gledališču Rossetti si bomo od 9. do 11. januarja lahko ogledali zabavno igro "La vita e palcoscenico«. Predstava je zanimiv splet komičnih dogodkov, glasbe, baleta in plesa.
Igralska skupina Antonelle Steni, ki jo sestavljajo predvsem mladi igralci, plesalci in pevci, nam bo posredovala nekaj komičnih utrinkov o našem bivanju na odru življenja. Avtorji scenarija so Amendola, Broccoli in Cor-bucci, za scenski efekt bo poskrbela Scenottanta, avtor glasbenih vložkov pa je Nello Ciangherotti. Igro je zrežiral Carlo Di Stefana.
Predprodaja vstopnic bo, kot navadno, v Pasaži Protti.
Natečaj Burla
Institut za otroštvo pri bolnišnici Burlo Garofolo razspisuje natečaj za vse, ki so diplomirani v psihologiji, pedagogiji, medicini, kirurgiji in biologiji in ki želijo sodelovati pri raziskovalnem delu za izboljšanje zdravniške oskrbe za otroke. Na razpolago je 5. štipendij v višini 13.200.000 lir.
Prošnje je treba najkasneje do 12. februarja 1987 oddati na tajništvu Instituta za otroštvo (Ulica dellTstria 65/1).
množično "tiho" smrt pa se že dolga leta borijo številne druge človekoljubne organizacije po vsem svetu, ki lahko obstajajo le s podporo posameznikov in združenj, čeprav nekatere razvite države razpolagajo s posebnimi denarnimi skladi, namenjenimi Tretjemu svetu.
Geslo pobude sindikatov upokojencev, ki se glasi: Dedek in vnuk, skupno, da bi rešila eno življenje, bo prav gotovo naletelo na posluh med ljudmi, zlasti tistimi, ki so sami doživeli vojno in vse življenske tegobe, ki so z njo povezane. Šindikati upokojencev bodo za uspeh pobude mobilizirali vsa svoja telesa, da bi se vrednote miru, svobode in življenja zoperstavile nevarnosti izničenja človeštva, ki ponekod že resnično obstaja.
Druga premiera v kinu Ariston
Danes zjutraj bo ob 11. uri v kinodvorani Ariston druga predpremiera filmskih novosti, ki jih bomo v kratkem lahko gledali v naših kinodvoranah. Po sinočnjem predvajanju Jar-mushovega črno-belega filma Down By Lovj (ki se bo v italijanskem fonetičnem »prevodu« glasil kar Daunbai-16), (bo danes na vrsti Avatijev film Regalo di Natale (Božično darilo).
Predpremiere v kinu Ariston niso sicer novost, tokrat pa velja zabeležiti razlog obeh enkratnih predvajanj. Kljub uspehu animirano-igranega filma Labyrinth je uprava kinodvorane odločila, da svojim gledalcem nudi priložnost, da si Daunbaild in Regalo di Natale ogledajo istočasno kot drugod po Italiji. Oba filma bosta v rednem predvajanju šele čez nekaj tednov.
Nedeljski
»beli vlaki«	>
do Trbiža
Uprava državnih železnic prireja tudi letos nedeljske »bele vlake«, ki bodo z razmeroma majhnimi stroški peljali mestne smučarje iz Trsta, Tržiča, Gorice in Vidma do smučarskih krajev od Kluž do Trbiža. Program »belih vlakov« se začne v nedeljo, 11. t. m., in se bo nadaljeval v vsej smučarski sezoni po naslednjem razporedu:
ODHODI: iz Trsta ob 7. uri, iz Tržiča ob 7.27, iz Gorice ob 7.48, iz Vidma ob 8.21 (in potnike bodo sprejeli izključno na teh postajah).
Beli vlaki bodo prispeli v Kluže ob 9.04, v Ukve ob 9.32, v Ovčjo vas ob 9.36, v Žabnice ob 9.44 in na Trbiž ob OiSl.
POVRATKI: Z osrednje železniške postaje na Trbižu ob 17.10, iz Žabnic ob 17.19, iz Ovčje vasi ob 17.28, iz Ukev ob 17.33, iz Kluž ob 18.03.
Beli vlak bo tako prispel v Videm ob 18.55, v Gorico ob 19.30, v Tržič ob 20. uri, v Trst pa ob 20.26.
Cene vozovnic, ki jih bodo prodajali na železniških postajah in v turističnih agencijah v Trstu, Tržiču in Gorici, v Vidmu pa samo na železniški postaji, in sicer najkasneje do 20. ure ob sobotah, so razmeroma zmerne. Tako bo stala vožnja iz Trsta do Kluž 9.400 lir za odrasle (za otroke 6.200 lir), iz Gorice pa 5.800 lir (3.800), vožnja do Trbiža pa iz Trsta 11.600 lir (7.600), iz Gorice 8.400 lir (za otroke 5.400).
Pravoslavci
praznujejo
1 V • V • J •
božic jutri
Tržaška srbska pravoslavna skupnost bo praznovala svoj božič jutri, 7. t. m., običajnih 13 dni po katoliškem, s slovesno mašo, ki jo bo daroval pop Ilija Ivic v cerkvi sv. Dušana ob Ponte-rošu ob 10.50. Danes popoldne pa bodo na sedežu skupnosti praznovali božični navečer, ki mu pravijo tudi praznik »badnjaka«, hrastove veje, ki jo v božični noči prinašajo v stanovanja.
t
Zapustil nas je naš dragi oče in nono
Rudolf Križmančič
Pogreb bo v četrtek, 8. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Padriče.
Žalostno vest sporočajo hči Klavdija z možem Umbertom, vnuka Andrej in Stefano ter drugo sorodstvo.
Padriče, 6. januarja 1987
Gospe Luisi Rustji, svojemu predsedniku in vsej družini izrekamo iskreno sožalje ob nenadni in prerani izgubi očeta in tasta Umberta Mila-nija.
Kolektiv Friulexporta
Prispevki KGS za gozdarstvo
Kraška gorska skupnost bo po pooblastilu deželne uprave podelila prispevke za gospodarske pobude na področju gozdarstva, in sicer na osnovi deželnega zakona št. 38 iz leta 1986. Kdor jih namerava izkoristiti, ima le malo časa na razpolago, saj rok za predložitev prošenj zapade 20. januarja 1987, se pravi čez dobra dva tedna. Prosilci se morajo obrniti na KGS, ki ima svoj sedež v Sesljanu 56/b.
Na osnovi 7. člena že omenjenega deželnega zakona bo KGS podelila prispevke za pogozdovanje, izboljšanje in preureditev zasebnih gozdnih in pašnih površin. Pravilnik predvideva prispevke na račun kapitala do 50-odstotnega kritja stroškov za gozdne nasade hitre rasti in do 30-od-stotnega kritja stroškov za posege v že obstoječe gozdove. Posege bo treba izvesti v skladu z gojitveno-ohranjevalnim načrtom, ki ga bo
odobril upravni svet KGS, o posameznih prošnjah pa se bo izrekel predsednik KGS ob upoštevanju mnenja komisije za kmetijstvo.
Na osnovi 8. člena istega deželnega zakona bo KGS podelila prispevke za nakup opreme, ki služi bodisi za pridelovanje bodisi za prodajanje lesa. Prispevki so lahko na račun obresti (do 15 od sto), na račun kapitala (do 40 od sto) in za kritje stroškov povezanih z leasingom (do 25 od sto). V zadnjih dveh primerih pridejo v poštev samo zadruge in zadružni konzorciji, v prvem primeru pa tako zasebna kot javna podjetja. O prošnjah se bo izrekel predsednik KGS ob upoštevanju mnenja komisije za kmetijstvo.
Vsi prosilci morajo bivati oziroma delovati na območju KGS oziroma na gorskem področju Furlanije-Julijske krajine.
V Verdiju ta mesec dve madžarski deli
V	tem mesecu bosta v okviru rednega repertoarja v tržaškem Verdijevem gledališču na sporedu dve madžarski deli. Državna opera iz Budimpešte se bo 8. januarja predstavila z baletom »Ma fille ma gardee« Jeana Daubervala na glasbo Fernanda He-rolda, prirejeno po Johnu Lanchbery-ju. Predstavo bodo do 18. januarja osemkrat ponovili. Za režijo bo poskrbel Janos Sandor, za scene pa Frede-rich Ashton.
Za Trst bo absolutna novost drugo madžarsko delo, in sicer pravljica »Hary Janos« Bele Paulini in Zsolta Harsanyija na glasbo Zoltana Kodaly-ja, ki jo bodo prvič uprizorili 21. januarja. Italijanski prevod je pripravil Giorgio Pressburger. Delo bo predstavila Državna opera iz Budimpešte. Operni direktor bo Tarnaš Pal, režiser Lazslo Vamos, za scene in kostime pa bo poskrbel Attila Csikos. Peli bodo Petra Malakova, Rosanna Didone, Jadranka Jovanovič in Max Rene Co-sotti. Tudi to delo bodo osemkrat ponovili, zadnjič 15. februarja.
Pirandello danes v Rossettiju
V	gledališču Rossetti bo danes, 6. januarja, italijansko deželno stalno gledališče uprizorilo Pirandellovo dramo »Nocoj bomo improvizirali« (»Ouesta sera si recita a soggetto«) v režiji Giuseppa Patronija Griffija. Predstava bo prirejena pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine, namenje-
no 10. januarja morajo plačati davek na zdravje tisti kmetje, vpisani v SCAU, katerih dohodek je na davčni prijavi za leto 1985 presegel 4 milijone 320 tisoč lir. Pri tem pa ne pridejo v poštev prvi štirje milijoni dohodkov od zemljišč, stavb in kapitala.
na pa bo predvsem pripadnikom oboroženih sil.
Natečaj Občine za 108 stanovanj
Tržaška občina razpisuje natečaj za dodelitev v najem 108 stanovanj v Ulici Grego 46 in v Naselju sv. Sergija št. 48. Posebna komisija bo sestavila prednostno lestvico prosilcev.
Prošnje je treba oddati do vključno 20. januarja na sedežu Splošnega občinskega protokola na Trgu Unita 4. Formularje lahko dobite na občinskem Oddelku za socialno skrbstvo (v poslopju matičnega urada).
Letošnji prazniki v znamenju številnih glasbenih prireditev
Pihalni ansambel Tartini je imel včeraj še en koncert za ostarele meščane. Nastop je bil včeraj popoldne v Domu za ostarele v Ul. Pascali, danes pa bo na vrsti še en koncert v Domu za ostarele »Časa serena«.
Danes bo zbor Cappella civica sodeloval pri maši, ki bo ob 10.30 v stolnici sv. Justa, ob 11. uri pa bo še zaključni novoletni koncert v Galeriji Tergesteo, na katerem bo nastopila mestna godba na pihala »Relolo«.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi, da bi novo leto začeli z dobro voljo skupaj s kabaretno skupino KARST BROTHERS v športno-kulturnem centru v Zgoniku v nedeljo, 11. januarja, ob 17.30. Pridite, zabavali se boste!
Sekcija VZPI-ANPI Boršt — Zabrežec
s sodelovanjem PD Slovenec in osnovno šolo priredi proslavo v spomin padlih tovarišev dne 10. 1. 1987, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu.
SLOVENSKO kSTALNO "GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom GOSTOVANJE OPERA BALET SNG — LJUBLJANA
Baletni triptih
1. Richard Wagner: Siegfriedo-va idila; 2. Richard Wagner: Matilda; 3. Ludwig van Beethoven: Pastoralna simfonija.
Dramaturgija, režija, koreografija MILKO ŠPAREMBLEK V soboto, 10. t. m., ob 20.30; v nedeljo, 11. t. m., ob 16. uri.
».SLOVENSKO K STALNO „ x ^GLEDALIŠČE 7 V TRSTU
Kulturni dom
Wolfgang Kohlhaase - Rita Zimmer
Riba za štiri
Režija JOŽE BABIČ
Ponovitve
—	jutri, 7. t. m., ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo
—	v četrtek. 8. t. m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 izredna predstava L. Pi-randellovega dela OUESTA SERA SI RECITA A SOGGETTO v organizaciji Teatra Slabile Furlanije - Julijske krajine in tržaške pokrajine. Režija Giuseppe Patroni Griffi. Vstop samo z vabili.
Od 9. do 11. t. m. (predstava izven abonmaja); Antonella Steni v LA VITA E' PALCOSCENICO Amendole, Brocco-lija in Corbuccija. Nastopa Crazy Gang. Za abonente 30-odstotni popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406).
VERDI
V četrtek, 8. januarja, premiera baletne predstave LA FILLE MAL GARDEE gledališča OPERA iz Budimpešte.
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 12. januarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina MOSKOVSKIH VIRTUOZOV z violinistom V. Spivakovom.
SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom v nedeljo, 11. t. m„ ob 16. uri NOVOLETNI KONCERT. Izvaja godba s Proseka pod vodstvom Slavka Luxe.
razstave
V tržaški občinski galeriji - Trg Unita - razstavljata še jutri, 7. januarja slikarja LIANA SILVESTRI in ROBERTO PISON.
kino
ARISTON - 11.00 Regalo di natale,
dram., It., 1986; r. Pupi Avati; i. Carlo delle Piane, Diego Abatantuono. Ob 16.00, 22.00 Labyrinth - dove tutto e possibile, anim./dram., VB/ZDA 1986, 100'; r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly.
EKCELSIOR I - 15.15, 21.45 Stregati, kom., It., r. Francesco Nuti; i. Ornella Muti, Francesco Nuti.
EKCELSIOR II - 15.30, 21.15 Shangai Surprise, dram., ZDA/VB 1986; r. Jim Goddard; i. Madonna, Sean Penn.
PENICE - 15.30, 22.15 Vuppies II., kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldoini; i. Mas-simo Boldi, Jerry Cala.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 7 chili in 7 giorni, kom., It. 1986, 90'; r. Luca Verdone; i. Renato Pozzetto, Carlo Verdone.
NAZIONALE I - 15.30, 22.15 Pirati, akc., Fr./Tuniz. 1985, 124'; r. Roman Polanski; i. VValter Matthau, Cris Campion.
NAZIONALE II - 15.20, 22.15 Superfan-tozzi, kom., It. 1986, 95' ; r. Neri Paren-ti; i. Paolo Villaggio, Lia Bosisio.
NAZIONALE III - 15.45, 22.15 Corto cir-cuito, fant., ZDA, 1986, 138'; r. John Badham; i. Ally Sheedy, Steve Gutten-berg.
EDEN - 15.30, 22.00 Centraliniste super-sexy, porn., □□
MIGNON - 15.00, 22.00 Gli Aristogatti, ris., prod. Walt Disney.
CAPITOL - 15.45, 22.00 Highlander, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
ALCIONE - 15.00, 21.45 Aliens - scontro finale, fant. ZDA 1986, 120'; r. James Cameron; i. Sigourney Weawer, M. Bi-ehn
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 A mezza-notte circa, glas./dram., Fr. 1986; 120'; r. Bertrand Tavernier; i. Dexter Gor-don, Francois Cluzet.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Peri-colosamente insieme, dram., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Debra Wriger, Robert Redford.
RADIO - 15.30, 21.30 Caprici erotici, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
_________mali oglasi______________
OSMICO je v Borštu odprl Danilo Glavi-na.
V NABREŽINI je odprl osmico Mirko Radovič. Toči belo malvazijo in pristen teran izpod Praprota.
ZADRUGA BREG nujno išče zadnjega člana za gradnjo stanovanja v Boljun-cu. Pogoji: bivajoč ali rojen v občini Dolina. Tel. 228110 int. 15 od 8. do 14. ure ali tel. 228877 od 14. do 20. ure.
DAJEM V NAJEM 140 kv. m prostora, primernega za urad in skladišče. Tel. 228390
PRODAM vinograd, 2880 kv. m, v Dolini. Tel. 228390.
VRTNAR nudi vsa zimska vrtna dela. Tel. 212824.
DEKLE izučeno za šiviljo z izkušnjami v ročni obrti išče zaposlitev na področju šiviljske ali umetne obrti. Tel. 040/211815 ob večernih urah.
Katji in Borisu Bizjaku se je pridružila prvorojenka
IVANA
Srečni družini iskreno čestita
Pohištvo Koršič in družina
včeraj - danes
Danes, TOREK, 6. januarja 1987
TRIJE KRALJI
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.36 - Dolžina dneva 8.50 - Luna vzide ob 11.26 in zatone ob 24.00.
Jutri, SREDA, 7. januarja
ZDRAVKO
PLIMOVANJE DANES: Ob 2.08 najvišja 36 cm, ob 8.45 najnižja -8 cm, ob 13.09 najvišja 4 cm, ob 19.25 najnižja -29 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1019,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 73-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI:
RODILI SO SE: Daniele Flak, Nicolas Kurdi, Matteo Brandolin, Chiara Brando-lin, Manuela Bossi, Nicholas Rodighiero, Micol Pagnini, Sandro Pivotti, Alessan-dra Martini, Jan Ciabatti, Lorenzo Cap-parotto, Alberto Salamone, Francesco Pešce, Michela lori.
UMRLI SO: 54-letni Pietro Zoppini, 78-letni Vittorio Caucci, 53-letni Marcel-lo Umek, 66-letna Maria Bellen, 79-letna Fedilia Delise, 84-letna Maria Rasi vd. Moro, 81-letna Rachele Coen vd. Weisz, 84-letna Carmela Bencina vd. Vivoda, 84-letni Mario: Baxa, 77-letna Maria Sau-li, 91-letna Maria Corsi, 86-letni Giovan-ni Visintin, 86-letna Giovanna De Vietro, 71-letni Giuseppe Štor, 86-letna Fabi vd. Godnik, 73-letna Natalia Ferluga, 97-let-na Giovanna Urdich, 73-letna Celestina Crevatin por. Zabai, 84-letni Ernesto De-martino, 66-letni Ruggero Sleiko, 56-letni Ennio Moretti, 81-letna Maria Stulle, 80-letni Giordano Ban, 98-letni Giovanni Chicco, 53-letni Carlo Frandolic, 55-letni Narciso Radiči, 76-letna Elena Apollonio vd. Piša.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 5. do sobote, 10. januarja 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (MILJE), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Trg Cavana 1, Lungoma-re Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Isti urnik velja tudi danes, 6. januarja 1987.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Sporočilo ansamblu TPPZ in mladinski skupini P. Tomažič —- Razpored vaj za jubilejni koncert, ki bo v soboto, 24. t. m. v gledališču F. Prešeren: v petek, 9. t. m„ ob 20.30 TPPZ, v nedeljo, 11. t. m., ob 10. uri TPPZ in mladinska skupina, v petek, 16. t. m., ob 20.30 TPPZ, v nedeljo, 18. t. m., ob 10. uri TPPZ in mladinska skupina ter v torek, 20. t. m., ob 20.30 generalka za vse. V petek, 9. t. m. bomo na vaji razdelili novo brošuro o 15-letnici delovanja TPPZ P. Tomažič.
Upravni odbor KD V. Vodnik iz Doline sklicuje REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 9. t. m.v društveni dvorani ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
Lm/iotia
TRST - Ul. S. Mourizio 16 (Trg Ospedole) - Tel 794669
prispevki
Namesto cvetja na grob Mateja Veni-erja daruje družina Bagozzi 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Mateja Veni-erja daruje lekarna in družina Logar 25.000 lir za ŠD Sokol.
V spomin na Mateja Venierja daruje Josip Pipan z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob pok. Mateja Venierja daruje Guido Zidarič 50.000 lir za ŠD Sokol.
Ob nenadomestljivi izgubi dragega Mateja daruje družina Civardi 20.000 lir za ŠD Sokol.
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA ........................ 95.000 lir
MESEČNA .......................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 764832 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23
V	spomin na dragega Mateja darujeta Jure in Marko Krečič 20.000 lir za ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob drage Ane Grgič daruje Vida Ražem z družino 20.000 lir za osnovno šolo P. Trubar iz Bazovice.
V	spomin na tov. Josipa Oto darujeta Miro in Lidija Žerjal 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bo-Ijuncu.
V	spomin na tov. Josipa Oto darujeta Milka in Gigi Granduč (Boljunec) 20.000 lir za Sklad Dela.
V	spomin na pok. Mirota Sedevčiča darujeta Mirko in Marica Čok 20.000 lir za Zvezo vojnih invalidov v Trstu.
Zdravko Zuljan iz Ricmanj daruje 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Edi Ota (Boljunec) daruje 62.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Josipa Oto daruje Izidor Zobec 10.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Josipa Oto (Boljunec) darujeta Majda in Fulvio Kuret 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na očeta Ninija Sedmaka daruje hči Marta z družino 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Za KD F. Venturini darujejo: Guido Kermac 50.000 lir, Jordan Kral 250.000 lir, Giulio Rossi 250.000 lir, Just Klun 150.000 lir, Olga Mauro 10.000 lir ter Karmela Rojc 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Ote darujeta Pino in Vanda Grdina 25.000 lir za Zvezo borcev Boljunec in 25.000 lir za Jamarski klub Boljunec.
Namesto cvetja na grob Josipa Ote daruje Tiberio Maver 10.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Josipa Oto darujeta Laura in Klavdij Kofol 15.000 lir za KD F. Prešeren.
V	počastitev spomina Josipa Ote darujeta Elvira in Marija Maver 25.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Nevenko Stok por. Škabar darujeta Marija in Ada Markon 30.000 lir za cerkev na Repentabru in ne za Center za rakasta obolenja.
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA
EKSKLUZIVNA GLAVNA ZALOGA
Rogaška mineralna voda - Radenska Pršut »S. Daniele«
Pivo: Puntigam in Reininghaus Mineralna voda in pijače Lissa in Crodo Briška vina in Kraški teran
TRST — Ul. Rismondo 9 — Telefon 761884 — 761819
slike, ki niso le spomin
filip fischer
Televizija, klinci in kvarčne ure
»Zmagal sem.« Tako piše na razglednici (1903) v čast Guglielmu Marconiju, ker mu je uspel fizikalni podvig. Od brezžičnega telegrafa prek radijskega detektorja do današnjega televizorja - z enim stavkom smo zajeli osemdeset let, v katerih je znanost napredovala s pospeškom na kvadrat. In kaže, da se ta trend (beseda, ki je danes v modi) nadaljuje. Da bi se-ne razumeli slabo: znanost nima nikakršnih predznakov; le našemu (ne)počet-ju, našim dejanjem lahko nadenemo predznak. Marconi nam je povod, da poklepetamo malce o »izgubljenem raju«, o »starem, dobrem svetu«, ki ga ni več.
Danes po naših domovih gospoduje televizija. Obrednosti, tudi te so važen del našega življenja, so se spremenile. Zvečer se zavalimo v naslanjač in se predamo televiziji. Dan na dan enako. Potem pa modrujemo o novi zavesti, ki se poraja, o potrebi po spremembi, po »kakovosti življenja«.
Drobne reči imajo izredno rušilno moč. Televizija ni najbolj rušilna s tega vidika, saj so bili drugi, manjši
vzvodi morda bolj usodni. In o takem vzvodu - zobotrebcu - bi spregovorili.
Marsikateri domačiji na Dolenjskem so bili zobotrebci - klinci, kot jim pravijo kmetje - usodni. Drobni leseni klinci so prav konec stoletja spremenili posamezne panoge gospodarjenja. Njihova rušilna moč je bila izredna, saj je šlo za verižno reakcijo. Ta pa je potekala nekako takole:
Ker so kmetje prišli s prodajo doma izdelanih klincev do denarja (do tedaj so ga videvali bolj poredkoma, saj je bilo razvito menjalno gospodarstvo), so si začeli kupovati obleko. To je bil začetek konca domačega predelovanja lanu. Za kaj takega ni bilo več časa. S propadom predelovanja lanu se je spremenil način oblačenja, propadla je ljudska noša. Pa se zadeva ni ustavila pri tem. Ker so ljudje imeli več denarja, so začeli kupovati živila, doma pa so do neke mere opustili pridelovanje hrane. Kupovali so celo živila, ki jih do tedaj niso poznali, s tem pa so spremenili svoj način prehrane. Dober zaslužek pri izdelovanju zobotrebcev je prispeval k propadu starih lesenih hiš in i modernizaciji hišnega inventarja. Posledice, učinke je bilo videti tudi pri ljudski arhitekturi in obrti, ki je z njo bila povezana. Določena opravila so izginila, nekaj poklicev je šlo v
pozabo. Ves način gospodarjenja se je močno spremenil. Kmetova avtarkija in menjalno gospodarstvo sta se zmanjšala: nič več jajca za puter, saj si lahko oboje z denarjem od zobotrebcev kupil v trgovini, ki je zrasla v vasi.
Seveda, vse to je pomenilo izboljšanje gospodarskega stanja zlasti številnih družin z malo zemlje in mnogo
otroki. Ta hišna dejavnost je postala glavni zimski in postranski posel v marsikateri družini, v nekaterih primerih sploh edina dejavnost.
Ali je mogoče potem spet nazaj, v »izgubljeni raj«, ko tudi ta svet, zgrajen na klincih, propade zaradi industrijske izdelave zobotrebcev? Seveda, človek preživi, se prilagodi novim razmeram, ker pač mora. Po poti pa venomer izgubi kaj za vselej; tolaži ga vera, da bo našel novo ravnovesje. Zato pa se poteguje za novo »kakovost življenja«; kaj pa naj bi to pomenilo, točno ne ve. Le to sluti, da je komaj zlezel iz kamene dobe v bronasto, in že ga je življenje pahnilo spet v kameno, tokrat kvarčno ero. Naša doba se imenuje po tistih izredno natančnih urah, ki nam drobijo življenje v minute, sekunde in desetinke. Mi pa smo biološko ustvarjeni drugače: za sončno uro in letne čase. Vse to se nam bo prej ali slej maščevalo.
Berite
»Novi Matajur«
Januarski dramski spored Radia Trst A
Danes, 6. januarja, ob 18. uri: Matjaž Jarc, TELEFONSKA CENTRALA.
□	Izvirna slovenska radijska igra, ki
ji tudi to pot namenjamo prvi torek v mesecu. Odločili smo se za Telefonsko centralo Matjaža Jarca, avtorja iz Ljubljane, ki zelo izvirno in iznajdljivo rešuje vprašanje radijskega prostora, njegove učinkovitosti in sporočilnosti. Režija Jože Babič.
V	soboto, 10. januarja, ob 18. uri: Arnaldo Bressan, ODJEK ŽENSKE.
□	Radijski dokumentarec o legendarni Tini Madotto, ki je svoje življenje in poklic delila s prav tako legendarnim revolucionarjem in kasnejšim vodjem tržaške avtonomne federacije KPI Vittoriom Vidalijem v Mehiki ter se zelo spoprijateljila s pesnikom Pab-lom Nerudo. Prevod Jelka Cvelbar. Režija Marko Sosič. (Ponovitev)
V	torek, 13. januarja, ob 18. uri: Aleksander Marodič, ZADEVA ORLANDO. □ Aktualna igra znanega in duhovitega avtorja, ki se to pot ukvarja s pojavom terorizma. Režija Marjana Prepeluh.
Od 17. do 31. decembra vsako soboto ob 18. uri: Anton Petje, IVAN CANKAR: VČERAJ, DANES IN JUTRI! □ Radijska nanizanka v treh delih. Dramski igralec Anton Petje se je odločil za izjemen radiofonski prikaz Cankarjevih bodičastih misli. Strnil jih je v enovito in pregledno celoto ter jih zasedbeno porazdelil med rezo-nerja in tri igralce. Nedvomno prav posebno srečanje z Ivanom Cankarjem, ki se kaže kot oster zapisovalec vseslovenskih tegob in navzkrižij. Režija Sergej Verč.
V	torek, 20. in 27. januarja, ob 18. uri: Samuel Beckett, ČAKAJOČ NA GODOTA. Prvi in drugi del. Prevod France Jamnik. Radijska predelava Boris Kobal. □ Ta znamenita igra predstavlja enega od temeljnih kamnov »gledališča absurda«, skozi nekakšno tragično farso pa pripoveduje o dveh potepuhih, ki dan na dan čakata skrivnostnega Godota, ki naj s svojim prihodom vse spremeni. A kot vemo, ta nikdar ne pride... Vsekakor ponovno zanimivo srečanje z besedilom in avtorjem, ki sodita že v klasiko sodobnega gledališča. Režija Boris Kobal.
Vsak ponedeljek in petek ob 16. uri: OSEBNO. □ Tedensko srečanje s prevajalci, avtorji in skratka z vsemi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z literaturo in sami pripovedujejo o svojem delu in odnosu do književnosti. Realizacija Nataša Sosič.
Celoten spored je produkcija Radia Trst A.
r
nt rai i____________________________
7.20	Informativna oddaja: Uno matti-na
9.35	Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
10.30	Rubrika: Okrog nas
11.00	Maša
11.55	Vreme
12.05	Fronto chi gioca? (vodi Enrica Bonačcorti)
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Sabato dello Zecchino d'Oro, Viva 1^ Befana
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Viva la Befana (2. del)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.02 Viva la Befana (3. del)
18.30	Aktualnosti: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantastico (vodi Pipjjo Baudo z Lorello Cuccarini in Alessandro Martines)
22.30	Dnevnik
23.05	Informativna oddaja: Umetnik pred ogledalom - Bruno Caruso
24.00	Dnevnik - Zadnje vesti
današnji televizijski in radijski sporedi
<f RAI2	j
10.00	Film za otroke: Skeezer
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: GJuando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.15	Film: II ritorno di Lassie (pust, ZDA 1949, r. R. Thorpe, i. Ed-mund Gween, Donald Crips)
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick -Conto aperto
19.40	Vreme in dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: Colazione da Tiffany (kom., ZDA 1961, r. Blake Ed-wards, i. Audrey Hepburn, George Peppard)
22.15	Dnevnik
22.40	Filmske novosti
22.45	Rubrika o medicini: Trentatre
23.45	Film: Play time (kom., Fr. 1967, r. Jacgues Tati, i. Jacgues Tati, Barbara Dennek)
RAI 3	|
12.55	Nadaljevanka: Anna Karenina (2. del)
14.00	Film: Lalbero dalle foglie rosa (dram., 1974, r. Armando Nan-nuzzi, i. Renato Cestie, John Richardson, Carmen Scarpitta)
15.35	Glasbena oddaja: Dadaumpa
16.00	Informativna oddaja: Obnova muzejev
16.30	Dokumentarec: O potresih - Kaj je potres? (1. del)
17.00	Glasbena oddaja: Dadaumpa -Milleluci 74
18.05	Glasbena oddaja: Rockline (produkcija BBC, najboljše pesmi angleške Top lestvice)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Otroštvo -Otrok: vrsta, ki izumira?
20.30	Izobraževalna oddaja: Pohod zamisli (pripravil Giorgio Belar-delli)
21.30	Dokumentarec: Pustolovščine in odkritja
22.20	Dnevnik
22.55	Variete: Dadaumpa
RTV Ljubljana
10.40	Poučna TV: Poklici pri izdelovanju usnja, krzna in krznenih izdelkov
11.40	Jezikovni utrinki
11.50 Smučanja: superveleslalom ženske (prenos iz Saalbacha)
12.55	Smučarski skoki (prenos iz Bischofshofna)
16.05	TV mozaik (pon.)
17.10	Poročila
17.15	Poučna oddaja: Miti in legende -Nova zaveza, Zadnja večerja
17.30	Smučanje za svetovni pokal: veleslalom moški (reportaža iz Davosa)
17.55	Otroška oddaja: Kačji ris
18.10	Spored za mlade: Ritem
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26 Vreme in dnevnik
20.05	Nadaljevanka: Krištof Kolumb
21.00	Drama: Obrazi in usode (avtor Ivo Andric, scenarij in režija P. Ljubojev, i. G. Šentič, M. Nada-revič, S. Simič, M. Zupančič; v 1. delu igralci pripovedujejo o An-dričevi prisotnosti v gledališču.
22.30	Dnevnik
nffil TV Koper_____________________
11.55	Superveleslalom ženske (prenos iz Saalbacha)
13.00	Smučarski skoki (prenos iz Bischofshofna)
14.00	TV Novice
15.00	Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
ČEDAD — Dan emigranta TRST — Januar-mesec plačevanja davkov in naročnin TRST — Zadruga klavcev za boljše delovne razmere OPČINE — Novoletna loterija
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV Novice
20.30	Film: Nostalghia (vojni, r. Andrej Tarkovski, i. Oleg Jankovski, Erland Josephson, 1. del)
22.55	TVD Vsedanes
22.10	Film: Nostalghia (2. del)
23.10	It. koš. prvenstvo A-2 lige
i	CANALE 5
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Lou Grant
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Tednik: Nonsolomoda
22.30	Šport: Umetnostno drsanje (iz Washingtona)
0.15 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
[jt§d RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Vegas, 9.20Switch
10.10	Film: Kirn (pust., ZDA 1984, r. John Davies, i. Peter OToole, Bryan Brown)
11.30	Nad.: Bravo Dick - La strana coppia
12.00	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: L uomo ombra (krim., ZDA 1934, i. Myrna Loy)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's angels
20.30	Film: Viaggio al cen-tro della Terra (pust., ZDA 1959, r. Henry Levin, i. Pat Boone, James Mason)
22.55 Film: II treno (vojni, ZDA 1965, i. Burt Lan-caster, Jeanne Mo-reau)
1.20 Nanizanka: Vegas
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim Bum Bam, vmes risanke John e Solfami, Rascal, Piccole donne
10.00	Nanizanke: I viaggia-tori del tempo, 11.00 I ragazzi del Computer, 12.00 Automan
13.00	Nanizanka: La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affitto
14.00	Glasbeni oddaja: Can-did camera
14.15	Variete: Deejay Tele-vision
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Occhi di gat-to, Charlie Brown Christmas, Popples
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Alla scoperta di Babbo Natale
20.30	Nogomet: Nemčija-Argentina
22.45	Športna oddaja: Foot-ball NFL playoff
1.15	Nanizanka: A-Team
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Ransie, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Rubrika: D come don-na
16.30	Risanke: Nino il mio amico Ninja, Cocci-nella, Ransie
18.00	Risanke:	Carletto
principe dei mostri, Le avanture di Huck Finn, Capitan Futuro
19.30	Film: Ringo e Gringo contro tutti (kom., It. 1966, i. R. Vianello, L. Buzzanca)
20.30	Film: Gli eroi di Telemark (pust., VB 1966, r. Anthony Mann, i. Kirk Douglas, Richard Harris)
22.20 Nanizanka: Il bastardo
23.25 Filmska rubrika
23.30	Znanstvena rubrika: 11 Leonardo
24.00	Nočni film
I ^ TELEFRIULI
13.00	Oddaja o obrtništvu
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nadaljevanka: I pro-messi sposi
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma 1.30 Glasbene novosti
3§E TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.20 Glasbeni mozaik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu;
9.45	Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Skrivnostne ugrabitve (Marjan Kravos, rež. Glavko Turk); 10.45 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice; 15.00 Mladi mladim; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Glasbena igra: Telefonska centrala (Matjaž Jarc, rež. Adrijan Rustja); 18.40 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Ljudska umetnost na Slovenskem; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi;
12.10	Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Atija Sossa;
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska (Igor Švare - violončelo in Metka Leban - klavir);
21.05	Radijska igra; 22.30 Zabavna glasba; 22.50 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.00,	13.30, 14.30, Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti naše diskoteke; 14.40 Iz kulturnega sveta; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športni_ pregled; 17.40 Naši zbori pojo; 18.00 Še pomnite, tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Glasba;
6.45	Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00-
12.00	Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje;
12.00	Glasba po željah; 14.35 Popevka tedna; 15.00 Otroški kotiček (pon.);
15.45	Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz;
17.00	Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije: W. A. Mozart - Figa-rova svatba; 20.00-6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slov. glasbo (tel. št. 212658); 18.00 Oddaja tabornikov RMV; oddaje povezuje glasba.
Kmalu bodo pričeli graditi skladišča
Rekord v tržiškem pristanišču lani manipulirali 2.290.000 ton blaga
V tržiškem pristanišču Portorosega so v lanskem letu zabeležili nov rekord v prometu: manipulirali so 2.290.000 ton blaga. V glavnem je šlo za raztovarjanje raznoraznega blaga.
Rezultat je sila pomemben, še posebej če vemo, da so dolgo vrsto let manipulirani letno približno milijon in pol ton. V letu 1984 so promet povečali na 1.618.837_ ton, predlanskim pa na 1.892.351 ton. Že pred letom dni so bili zelo zadovoljni in ugotavljali uspeh. Seveda so letos še bolj zadovoljni.
Za tako povečanje prometa so objektivni razlogi. Silos De Franceschi je sredi lanskega leta podvojil kapacitete. Zaradi tega je velik del porasta prometa treba pripisati temu silosu, torej prometu z žitaricami. Lani pa so pridobili več novih klientov. To zato ker izpopolnjujejo naprave na pristaniški obali ter so že vse pripravili, da zgradijo skladišča na utrjenih zemljiščih. Nekdanja močvirja, kamor so dolgo let odlagali odpadke nekdanje tovarne sode Solvay, so namreč sanirali ter utrdili. Pridobili so velike površine. Tu bodo zgradili skladišča, ki jih pomorski operaterji še tako krvavo potrebujejo. Sedaj namreč blaga ne dajejo v skladišča, ki jih ni, marveč jih morajo z ladij direktno prenesti na tovornjake ali obratno.
Precej novega zaleta prometu v pristanišču pa je dala posebna pristaniš-
ka agencija, ki jo je pred kakim letom ustanovila Goriška trgovinska zbornica. Zastopniki agencije se ne zanimajo le za to, da bi povečali in posodobili naprave v pristanišču. Skrbijo tudi za reklamizacijo pristanišča in so zaradi tega imeli več stikov z morebitnimi novimi poslovnimi partnerji. V tem so že uspeli in pridobili nekaj novih klientov tako v Evropi kot v prekomorskih državah. Seveda si takih novih poslovnih stikov nadejajo še več takrat ko bodo imeli za operativno pristaniško obalo tudi skladišča. Pristanišče v Tržiču lahko postane koristno dopolnilo že precej izčrpanim kapacitetam sosednega tržaškega pristanišča.
Izleti PD
Včeraj zjutraj je bilo v naši upravi v Gorici vse polno naših zvestih bralcev, ki so se prijavili, da gredo na razne izlete, ki jih letos spomladi priredi naš dnevnik. Janko in Aleksandra sta imela polne roke dela, da sta zadostila željam že zvestih izletnikov, ki hočejo vsako leto v drug kraj. Zato da bi videli lepote drugih dežel, spoznali način življenja v njih, pa tudi, da bi nekaj dni preživeli v prijetni družbi drugih izletnikov.
V zelo kratkem času so bile razpoložljivosti razprodane. Vendar bo naj-
brž moč najti še kak prostor, seveda če bo kdo od tistih, ki so se prvi prijavili, iz takega ali drugačnega razloga odpovedal. V naši upravi so včeraj že sprejeli želje takih, ki so se dali v nekak rezervni seznam. Brez dvoma se bo našel še kdo, ki se bo za stvar pozanimal v prihodnjih dneh.
Ljudska knjižnica D. Feigel -Kulturni dom Gorica
vabita
na srečanje s pisateljem
CIRILOM ZLOBCEM
ob izidu knjige
SLOVENSKA SAMOBITNOST IN PISATELJ
Uvodna beseda:
dr. Mirko Primožič
V četrtek, 8. 1. 1987, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma
V priredbi zamejskih kreditnih zavodov
Vsestransko uspel koncert zagrebškega ansambla Gaudeamus
Tudi letos je bil Kulturni dom nabito poln ob priložnosti novoletnega koncerta, ki so ga tukajšnji publiki ponudili slovenski zamejski kreditni zavodi, in na katerem je letos gostoval komorni ansambel Gaudemaus iz Zagreba. Vzdušje v dvorani je bilo zares veselo in zabavno, tako da je bilo zadoščeno tudi naslovu ansambla.
Zagrebški glasbeni ustvarjalci, sko-ro vsi mladi, so pod spretno taktirko dirigenta Zlatana Srziča, ponudili goriški publiki glsbene umotvore svetovno znanih mojstrov. V glavnem take veselega značaja kot se spodobijo takrat ko začenjamo novo leto.
Novi sodniki zamašijo vrzeli v organikih na Goriškem
Med tolikimi težavami, ki ovirajo upravo pravice v Italiji, so ne postranskega pomena tudi vidne vrzeli v sodnem organiku. Ta problem je bil v Gorici že dolgo let močno občuten, v zadnjem času pa je pomanjkanje sodnikov bilo že tako očitno, da so sodniški kolegij morali za vsako obravnavo sproti sestavljati z vključevanjem sodnikov iz drugih uradov oz. služb. Z novim letom bodo težave, če ne povsem odpravljene, vsaj znatno omiljene.
V teh dneh prevzemajo svoje dolžnosti štirje novi sodniki, eden pa je prevzel urad preiskovalnega sodnika že pred nekaj dnevi. V nekaterih primerih gre za zamenjave sodnikov, ki so zaprosili in dosegli premestitev drugam, v drugih pa bodo nove moči zamašile že dalj časa odprte luknje v organiku.
Z novimi imenovanji bo organik go-riškega sodišča po dolgih letih prvič spet popoln. Mesto preiskovalnega sodnika, ki ga je dr. Giovanni Rossi zapustil ob imenovanju za nadzornega sodnika v L'Aquili, je že prevzel dr. Sergio Gorjan, bivši pretor v Červinja-nu. Za sodnika v Gorici sta bila imenovana tudi dr. Luigi Leghissa iz Vidma in dr. Paolo Sceusa iz Tržiča. Oba sta zaključila pripravniško obdobje v Trstu.
Vodstvo preture v Gorici bo prevzel svetovalec prizivnega sodišča v Trstu dr. Carmine Laudisio, Nadomestil bo dr. Gagliardija, ki je zaprosil za premestitev na tržaško državno pravdniš-tvo. Dr. Laudisio je že dolgo let služboval v Gorici, najprej v uradih državnega pravdništva, nato kot sodnik in nazadnje, do leta 1983 na preturi. Z
njegovim prihodom ostaja na preturi v Gorici nekrito še eno pretorsko mesto.
Drugega pretorja bodo dobili v Tržiču, kjer se dr. Finazzer Floriju pridružuje dr. Pellegrini. Nova delovna moč je bila tudi v tem primeru zelo potrebna, saj mora tržiška pretura opravljati tudi dolžnosti že dolgo let manjkajočih pretorjev v Gradišču in Krminu.
Z novimi prihodi bi se torej nekatere težave morale znatno omiliti, to pa še ne pomeni, da lahko pričakujemo v prihodnje bistveno hitrejše upravljanje pravice. Če je rešeno vprašanje pomanjkanja sodnikov, ostaja v dobri meri še odprt problem pomožnega osebja, od tajnikov do navadnih strojepiscev, kar prav tako vpliva na trajanje sodnih postopkov.
Več prometnih nesreč na goriških cestah
Štiri osebe so bile ranjene ob koncu tedna, na srečo vse brez posebno hudih posledic, v treh prometnih nesrečah, ki so se pripetile v mestu oz. v njegovi neposredni bližini.
Dokaj neobičajen zaplet je imela nesreča, ki se je v soboto zvečer, nekaj pred 19. uro, pripetila v Ul. Torriani. Priletna ženska, 85-letna Carmela Cian, ki si je zlomila levo ramo, je namreč po nesreči lepo vstala in se odpravila domov, v Ul. Sile 18. Ne poskusi osebja Zelenega križa, niti poseg policije niso ženske prepričali, naj odklene duri stanovanja in se pusti peljati v bolnico. Za to je bil potreben poseg vnuka Cianove, ki je žensko končno le prepričal, da je prevoz v bolnišnico tokrat potreben.
Kmalu gradnja nove pošte v Sovodnjah
V Sovodnjah bodo v tem letu vendarle dobili novo pošto. V teku je namreč razlastitveni postopek za pridobitev zazidalne parcele. Postopek je sprožila Poštna uprava.
Pritlično zgradbo dolgo 12,80 metrov in široko 10,40 metrov bodo postavili v bližini županstva, na levi strani glavne ceste proti Rubijam.
Gradnja novega poslopja za poštni urad je bila predvidena že pred dvema letoma, ko je občina poskrbela tudi za izvedbo variante regulacijskega načrta. Dalj časa je zadeva obtičala na mrtvi točki, končno pa je poštna uprava lani predstavila načrt za gradnjo objekta, ki bo razpolagal tudi s preko 130 kvadratnimi metri urejenega parkirnega prostora ter večjim zelenim pasom, saj obsega zazidalna parcela kar 945 kvadratnih metrov.
Poštni urad je trenutno nameščen v poslopju županstva, vendar v prostorih, ki že dolgo ne ustrezajo več naraščajočim potrebam.
Novo pošto bodo predvidoma dogradili do konca leta. Takrat naj bi pokrajinska uprava poskrbela tudi za preureditev prometa v nevarnem križišču v neposredni bližini.
Dežurni zdravniki so, kot rečeno, ugotovili Cianovi zlom leve rame ter jo pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v tridesetih dneh. V isti nesreči je udarce in odrgnine po udih dobil tudi 17-letni Gianfranco Carbo-ne. Okreval bo v 10 dneh.
Carbone se je peljal na novem motorju po Ul. Torriani v smeri proti Pevmskemu mostu. Nenadoma je pred sabo zagledal žensko, ki je šla čez cesto: zaman se ji je skušal izogniti, tako da sta oba zgrmela na tla in pri tem dobila zgoraj navedene poškodbe.
Druga nesreča se je pripetila v Pod-gori. 29-letni Antonio Fabris, iz Ul. IV novembre 32, se je v Ul. Attems s svojim avtom zaletel v avtomobil, ki je bil ustavljen ob robu ceste. Pri tem je dobil rano na gornji čeljusti ter druge poškodbe, zaradi katerih se bo zdravil osem dni.
V	nekaj dneh bo okreval 56-letni Gino Bucciol, Ul. Giustiniani 45, ki se je v nedeljo zvečer, nekaj pred polnočjo, v Grojni sam prevrnil z motornim kolesom. Na oddelku za prvo pomoč so mu ugotovili le udarce in odrgnine in ga zato kmalu po nesreči odslovili.
Grobišče pri Fari
V	Villanovi pri Fari so v soboto, med izkopavanjem zemljišča, kjer nameravajo urediti vinograde, našli posmrtne ostanke sedmih ljudi. Po vsej verjetnosti gre za grobišče iz zgodnjega srednjega veka. Že prej so v raznih krajih na Goriškem našli veliko grobišč.
Obujanje starih podeželskih navad
Vrhovci bodo danes peli Tri kralje
Dober večer, gospodar, oj gospodar, gospodinja / Trije so kralji v deželi...
tako sem pozdravil pred dnevi ob vstopu v gostilno pri Čotovih na Vrhu. Pretil sem se med gosti do točilne mize, za katero se je urno vrtel mladi, agilni gospodar Avguštin Devetak. Sledila so voščila za srečno in uspešno nadaljevanje komaj pričetega novega leta. Avguštin je imel polne roke dela z gosti, a je bil takoj pripravljen na pogovor; je že čutil, za kaj gre. Ko je namreč kaj v zvezi s problemi njegovih sovaščanov, Vrha, šole, kulture, gospodarstva, športa.... ne odreče nasveta in pomoči. Tisti dan sem prišel v vas poizvedovat, kako bo letos na Vrhu s prihodom sv. Treh kraljev. Tu se ne govori o koledi, kolednikih, trikraljevskem koledovanju... Vrhovci pravijo: Bomo peli Tri kralje! Avguštin je potrdil, da bo tudi letos tradicionalni trikraljevski obhod po vasi po ustaljeni navadi. To je prav gotovo več sto let stara šega. Opustili so jo med drugo svetovno vojno in v povojnih letih. Vaščani so se nato zavedeli, da ne gre opustiti te tradicije, in so jo obnovili.
Vaška klapa je letos organizirala čez dvajset starejših in mlajših fantov, zbranih prav iz cele vasi. Zbrali
so se in se domenili o poteku prireditve. Imeli so pevske vaje in določili tiste, ki "pojejo naprej", kdo bo nosil Žakelj za moko, kdo košano (koš) za jajca in klobase. Sprevod starejših fantov "kraljev", ki pojejo naprej, in spremljevalcev bo obiskal prav vse hiše vasi in zaselkov po točno določeni maršruti. Stopili bodo v hiše, odpeli koledniško pesem, ki se pričenja s pozdravom gospodarju in gospodinji, nakar sledi enajst do petnajst kitic: Vaša hišna družina živi kot Bog in Marija.... Svetla zornica unkraj gre, na uni kraj črne gore.... s pripevom med kiticami: Trije so kralji v deželi, Marja rodila Jezusa.
Med "nabožnimi" kiticami vpletejo tudi druge bolj "materialne": Prišli smo iz Divina (Devina?), nam prtiče bučo vina... Gospodar za kot sedi, an tolar (ali: sto taužnt) proti nam drži... Tina skuoči za kasuon, zadlab (?) ta vači klobasuon...
Tako prosijo za dar v obliki klobas in Špeha v hiši, kjer so že imeli domači praznik, jajca ali denar pri drugi, vino pri vinogradniku itd. Zato kočana in Žakelj. Kot sta mi pripovedovala pri Mežnarjevih oče Angel Juren (kot mlad fant je on pel naprej) in njegova soproga gospa Zofija, v "prj-
šnjih" časih, ko je bilo manj šoldov in blagostanja, so kralji nabrali poleg jajc in klobas še največ ajdove in sirkove moke; za skupno večerjo so tako skuhali velikansko in, enkrat toliko, dobro zabeljeno polento.
Danes domače moke, pa sploh ajdove, ni več. Na Vrhu so sejali ajdo še do okoli leta 1960, potem pa se je način življenja spremenil, fantje so še bolj hodili na delo iz domače vasi, v tovarne, ladjedelnico... Opuščal se je stari način obdelovanja zemlje, izginile so volovske vprege, kmečki leseni vozovi, menjali so se okusi, vedno manj je bilo na mizah starih, tradicionalnih jedi, ajdova polenta ni teknila več...
Danes v vrečo padajo soldi in menu ob skupni večerji je nekoliko drugačen od nekdanjega. Nekaj nabranega denarja bo gotovo ostalo, ker so Vrhovci radodarni. Ta denar bo šel deloma v sklad za vaško Kulturno-športno središče, deloma za organizacijo pustovanja in drugih prireditev.
Danes, prav na dan sv. Treh kraljev se bo klapa zbrala ob 14. uri pri gostilni Pri lovcu in se podala na obhod. Kralji in spremstvo se bodo vrnili v gostilno pozno v večer na zasluženo skupno večerjo in družabnost.
Še najbolj so seveda vžgali Straussovi valčki in polke pa tudi koračnice, taki glasbeni komadi, ki jih radi poslušamo in ob njih zvokih tudi plešemo.
Slovenskim kreditnim zavodovm gre seveda zahvala, da so priredili ta koncert, ki je številnim, ki so za to priložnost prišli v Kulturni dom, dal tudi možnost, da so se potem ljudje ob kozarcu vina pogovarjali in si izmenjali novoletna voščila.
razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da avtobus za izlet v Škofjo Loko v nedeljo, 11. t. m., odpelje ob 6. uri. Na razpolago so še prosta mesta.
KD Sovodnje obvešča, da bodo prve vaje mladinskega zbora jutri, v sredo, 7. januarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Isllslli
I
iillil!!!:
ms

111111! I
III





KRMN-


111

Rež,,
NSKO
1
GLEDA
*
II



•HMF«

il
Iillil
kino
Tako se vrši leto za letom trikra-Ijevska kolednica. Na žalost marsikdo, tudi tisti, ki o teh običajih pišejo, ne pozna te vrhovske zanimivosti. Bogata je naša ljudsko-kulturna zakladnica!
Zanimivo je, pravi Benjamin Juren, ki že dolgo živi z družino v Laškem, zanimivo je dejstvo, da prav vsi Vrhovci si želijo, da ta navada ostane živa. Mnogi Vrhovci in njih sinovi, ki živijo izven domače vasi, se pogosto vračajo na Vrh ob takih priložnostih. Sam Benjamin je še lansko leto "pel naprej" in s tem uresničeval željo, da bi mlade vaške fante naučil napeva koledniške pesmi in tako prenesel na mlajše rodove ljubezen do starih običajev in navad. To ni sentimentalnost. V pogovorih z Avguštinom, Angelom, Zofijo, Benjaminom in drugimi sem zaslutil, da se že sami zavedajo resnice: dokler bodo ostale žive podedovane stare navade, tradicije, pesmi, vaški prazniki, domača govorica, Vrhovci - četudi na delu in z bivališčem v Laškem in še dlje - bodo ostali Vrhovci. Vračali se bodo v domačo vas, med svoje ljudi in tako pripomogli, da bo Vrh ostal živa, trdna narodna postojanka na tem skrajnem robu slovenskega Krasa.
ZDENKO VOGRIČ
Gorica
VERDI 15.00—22.00 »Vuppies 2«.
CORSO 15.30—22.00 »II burbero«. VITTORIA 15.30—22.00 »Highlander, 1'-ultimo immortale«.
Trzic
COMUNALE 20.30 Compagnia Teatro d'Arte: »Tartufo«, po Molieru. EXCELSIOR 14.30—22.00 »La bella ad-dormentata nel bosco«.
Krmiti
OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00—19.00 »Le nuove avventure dei puffi«, 21.15 »Pauline alla spiaggia«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.30 »Moja Afrika«. DESKLE 19.30 »Obupano iščem Suzano«.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Nilo Blasini iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Maria Cazafura vd. Pecci iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče.
t
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Carlo Frandolic
Pogreb bo jutri, 7. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu in ob 14. uri v cerkvi v Doberdobu.
Žalujoči: žena Jole, otroka Lucia-no in Loredana, mama, sestri z družinama ter drugo sorodstvo.
Doberdob, Jazbine, Medja vas, 6. januarja 1987
Ob nenadomestljivi izgubi dragega Carla Frandolica izrekajo svojcem iskreno sožalje Elda in Mario, nečakinji Silvana in Adele z družinama ter Genia.
Na nedeljskem slalomu za Zlato lisico v Mariboru in včerajšnjem veleslalomu v Saalbachu
Jugoslovanka Mateja Svet znova med najboljšimi
Na sliki AP: v sredini zmagovalka včerajšnjega veleslaloma Vreni Schnei-der, desno drugouvrščena Mateja Svet in levo tretjeuvrščena Maria VValliser
SAALBACH (Avstrija) — Švicarka Vreni Schneider je z zmago na včerajšnjem veleslalomu v Saalbachu, potem ko je v Mariboru na slalomu za 24. Zlato lisico pristala na 2. mestu, še bolj utrdila svoje prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala. Nasploh pa so Švicarke znova prednjačile, saj so v prvi deseterici imele kar pet svojih zastopnic.
Odlično drugo mesto pa je zasedla Jugoslovanka Mateja Svet, ki je potrdila, da ji daljša odsotnost z belih strmin (kot znano, je zaradi nesoglasij v reprezentanci izpustila štiri tekme za svetovni pokal) ni načela forme. Zmaga ji je ušla le za 37 stotink sekunde, vendar bi bilo Schneiderjevo včeraj težko prehiteti. Morda bi Svetovi to tudi uspelo, vendar je tako v prvi kot v drugi vožnji naredila nekaj napak, kar se je na času seveda poznalo. Vsekakor je dokazala, da se lahko poteguje za eno izmed kolajn v tej disciplini.
Ostale Jugoslovanke so bile včeraj poprečne (25. Leskošek, 32. Zajc, 47 Lesjak, 55. Dežman), še slabše pa se je godilo Italijankam, ki se niso izkazale niti na nedeljskem slalomu v Mariboru, kjer je presenetljivo zmagala Šve-dinja Camilla Nilsson, ki je bila najhitrejša tako na prvi kot na drugi progi. Drugo in tretje mesto v Mariboru je bilo domena Švicark, odlična četrta pa je bila Mateja Svet. S četrtim mes-
tom je obenem dosegla tudi najboljšo jugoslovansko uvrstitev na vseh 24. Zlatih lisicah doslej. Poleg Svetove se je izkazala še Dežmanova, ki je pristala na 11. mestu in ponovila svoj doslej največji uspeh na tekmovanju za svetovni pokal.
Tudi dekleta, podobno kot moški, nimajo časa za oddih. Že danes bodo znova zaposlena, in sicer v superveleslalomu, ki bo prav tako v Saalbachu.
VRSTNI RED SLALOMA: 1. Nilsson (Šve.) r23"59i 2. Schneider (Švi.) T23"84; 3. Schmidhauser (Švi.) 1,24"37; 4. Svet (Jug.) 1'24"53: 5. E. Hess (Švi.) 1'24"85; 6. Maierhofer (Av.) 1'24"94; 7. Glasser (Šve.) 1'25"54; 8. M. Mogore (Fr.) r25"57; 9. D. Mogore (Fr.) in Beer (Av.) 1'25"65; 11. Dežman (Jug.) 1'25"71; 12. Medžihradska (ČSSR) 1'25"76| 13. Ladstaetter 1'25"86; 14. Gapp 1'25"92; 15. VVachter (vse Av.) 125"95.
VRSTNI RED SLALOMA ZA SP: 1. E. Hess (Švi.) 72; 2. Schmidhauser (Švi.) 68; 3. McKinney (ZDA) in Oertli (Švi.) 65; 5. Schneider (Švi.) 59; 6. Nilsson (Šve.) 51; 7. Steiner (Av.) 46; 8. Maier-hofer (Av.) 44; 9. Buder (Av.) 42; 10. M. Mogore (Fr.) 30; 11. Magoni (It.) in Svet (Jug.) 28.
VRSTNI RED VELESLALOMA: 1. Schneider (Švi.) 1'53"69; 2. Svet (Jug.) 1'54"06; 3. Walliser (Švi.) 1'54"76; 4. McKinney (ZDA)„ 1'54"81;	5.
Fernandez-Ochoa (Šp.) r54"88; 6. Twardokens (ZDA) 1'55"53; 7. E. Hess (Švi.) 1'55"57; 8. Oertli (Švi.) in Gerg (ZRN) 1'55"58; 10. Figini (Švi.) 1'55"59; 11. Kiehl (ZRN) 1'55"79; 12. Merle (Fr.) 1'55''99; 13. Armstrong (ZDA) 1'56' 00; 14. Silvenmoser (Av.) r56,'08; 15. VVachter (Av.) in Haecher (ZRN) r56'T7.
SKUPNA LESTVICA VELESLALOMA ZA SP: 1. Schneider (Švi.) 77; 2. Walliser (Švi.) 60; 3. Fernandez-Ochoa (Šp.) 47; 4. Svet (Jug.) in E. Hess (Švi.) 40; 6. Gerg (ZRN) 36; 7, Figini (Švi.) 33; 8. McKinney (ZDA) 21; 9. Ouittet (Fr.) 17; 10. Laccasse (Kan.) 15.
SKUPNI VRSTNI RED ZA SPj 1. Schneider (Švi.)_ 151; 2. VValliser (Švi.) 125; 3. E. Hess (Svi.) 112; 4. Oertli (Švi.) in McKinney (ZDA) 93; 5. Schmidhauser (Švi.) 76; 7. Figini (Švi.) 70; 8. Svet (Jug.) 68; 9. Ouittet (Fr.) in Gerg (ZRN) 58.
Smučarski skoki: tretja tekma novoletne turneje Intersport
Sanjska skoka Primoža Ulage v Innsbrucku
Primož Ulaga
INNSBRUCK — Gledalci na skakalnici Berg Isel so navdušeno slavili kljub temu da je njihov ljubljenec Ernst Vettori zadnji hip zapravil navidez že dobljeno zmago na tretji tekmi 35. novoletne skakalne turneje Intersport.
Trije neločljivi prijatelji so bili v vodstvu po prvi seriji - Vettori, Opaas in Ulaga. Ž Miranom Tepešem na osmem in Matjažem Debelakom na 15r mestu se je domala ponovila zgodba iz Garmisch Partenkirchna, saj sta prvič imenitno skočila tudi Janez Štirn in Matjaž Zupan, le Rajko Lotrič je zaradi drobne napake pri odskoku izgubil petdeseterico finalistov.
Ko so drug za drugim Jugoslovani dosegali imenitne daljave, sta Tepeš in Ulaga v svoja skoka dodala še tisti ščepec nezamenljivih izkušenj, ki sta si jih nabrala v minulih desetih letih po skakalnicah vsega sveta, skoraj vedno v varnem spremstvu trenerja Luke Koprivška, tako da sta nazadnje z nič manj ustvarjalnim sodelovanjem zveznega trenerja Danila Pudgarja dozorela v resnična vrhunska športnika.
Takoj po zmagi je Ulaga izjavil sledeče: »To je naj ljubša zmaga v mojem
življenju. Tokrat mi je Ernst Vettori vrnil zmago, ki sem mu jo podaril 13. decembra 1986 v Lake Placidu. Za zmago je treba skočiti dvakrat. Tokrat sem jaz bil srečnejši od tekmecev. Smučarski skoki so zapleten šport, drugič bo morda spet kdo drug stal na zmagovalnih stopničkah.«. Tudi tuji novinarji so oblegali Primoža Ulago, pa tudi ostale Jugoslovane. Mnogo je bilo zanimanja tudi za Tepeša, Debelaka, Zupana in za druge. Vsi pa so si svesti, da postaja Jugoslavija prava velesila v smučarskih skokih. Razumljivo je torej v jugoslovanskem taboru dobro razpoloženje pred današnjo zadnjo tekmo novoletne turneje, ko se bodo pomerili v Bischofshofnu.
IZIDI: 1. Ulaga (Jug.) 226,4 (109,5; 109,5); 2. Stjernen (Nor.) 224,1 (108; 109); 3. Vettori (Av.) 222,6 (112; 102,5); 4. Opaas (Nor.) 219,7 (110; 106); 5. Weis-sflog (NDR) 216,8 (106; 104); 6. Tepeš
(Jug.) 215,0 (106,5; 106,5)... 19. Debelak (Jug.) 201,8 (105; 102,5); 30. Zupan (Jug.) 189,9 (100; 99); 38. Štirn (Jug.) 180,4 (98; 96); 67. Lotrič (Jug.) 82,6 (93).
TURNEJA INTERSPORT PO TREH NASTOPIH: 1. Vettori 605,1; 2. Findei-sen 601,6; 3. Opaas 598,8; 4. Klauser 591,9; 5. Balanche 590,2; 6. Tepeš 588,2; 7. Debelak 588,0; 8. Bauer 587,5; 9. We-issflog 583,6; 10. Felder 582,6.
SVETOVNI POKAL - POSAMEZNO: 1. Opaas in Vettori 102; 3. Ulaga 87; 4. Weissflog 72; 5. Klauser 64; 6. Nykaenen 62; 7. Felder in Tepeš 49; 9. Findeisen 45; 10. Parma 41; 15. Debelak 26; 35. Štirn 5; 45. Zupan in Lotrič po 2.
EKIPNO: 1. Norveška 196; 2. Avstrija 178; 3. Jugoslavija 171; 4. Finska 153; 5. NDR 129; 6. ZRN 116; 7. ČSSR 78; 8. Švica 54.
Moški smuk za SP
Spet Švicarji
LAAX —- Franz Heinzer je Švici prinesel četrto zmago sezone v smukih za svetovni pokal (premoč Švicarjev je doslej prekinil le Kanadčan Boyd v Val Gardeni), dober skupinski uspeh pa so dosegli tudi Italijani (Mair je za same tri stotinke sekunde zgrešil tretje mesto, vendar ne gre pozabiti, da ga je Mahrer zgrešil le za eno, Sbar-dellotto je bil 6., Ghidoni pa 11.).
Prireditelji v Laaxu so imeli precej težav zaradi muhastega vremena. Šele dve uri pred tekmo so imeli pravzaprav edini pošteni trening na progi, kajti sobotnega so morali zaradi sneženja in dežja sploh odpovedati, v petek pa so se tekmovalci komaj dobro spoznali s progo. Pa tudi med tekmo samo ni šlo vse gladko, saj se je spustila megla, ki je nekatere tekmovalce ovirala.
VRSTNI RED: 1. Heinzer (Švi.) 1’54"51; 2. Wirnsberger (Av.) 1'54"86; 3. Resch (Av.) 1'54"91; 4. Mahrer (Švi.) 1'54"92; 5. Mair (It.) 1'54''94; 6. Sbardel-lotto (It.) 1'55"01; 7. Alpiger (Švi.) 1'55”48; 8. Zurbriggen (Švi.) 1'55"48; 9. Girardelli (Luks.) 1'55"62; 10. Wasmei-er (ZRN) 1'55"69; 11. Ghidoni (It.) 1'55'’93; 12. Hoflehner (Av.) 1'56"09; 13. Stemmle (Kan.) r56"19; 14. Steiner (Av.) 1'56"35; 15. VVildgruber (ZRN) 1'56"48.
LESTVICA SMUKA ZA SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 78; 2. Heinzer (Švi.) 76; 3. Miiller (Švi.) 62; 4. Wasmeier (ZRN) 58; 5. Mair (It.) 46; 6. Alpiger (Švi.) 43; 7. Stock (Av.) 40; 8. Wirnsberger (Av.) 39; 9. Mahrer (Švi.) 29; 10. Resch (Av.) 28.
SKUPNA LESTVICA ZA SP: 1. Zurbriggen (Švi.) 120; 2. Pramotton (It.) 118; 3. Wasmeier (ZRN) 110; 4. Gaspoz (Švi.) 100; 5. Stenmark (Šve.) 91; 6. Heinzer (Švi.) 76; 7. Križaj (Jug.) 69; 8. Erlacher (It.) in Miiller (Svi.) 62; 10. Totsch (It.) 55.
Danes moški veleslalom
DAVOS (Švica) — V švicarskem zi-movišču Davos bo danes peti veleslalom sezone, veljaven za svetovni pokal v moški konkurenci. Jugoslovanska reprezentanca bo dokaj oslabljena, saj v njej ne bo Bojana Križaja, ki se je že prej odpovedal tekmam v veleslalomu, in niti Roka Petroviča, ki je ostal doma zaradi temperature.
Med Italijani se bo Pramotton gotovo skušal znova prebiti na vrh skupne lestvice za svetovni pokal, na kateri ga je sedaj prehitel Zurbriggen. Tudi če mu bo to uspelo, pa ima Pramotton kaj malo možnosti, da ga bo dalj časa tudi obdržal, saj ne nastopa v smuku in tako se ne more enakovredno kosati s tistimi tekmovalci, ki pobirajo točke v vseh disciplinah.
Nogomet: po 14. kolu italijanske A lige
Napovedali so zlom Napolija...
Nogomet: v 16. kolu italijanske B lige
Triestina: zmaga s slabo igro
Končno! Sedaj je spet vse v redu in nedelje Italijanov ponovno polne smislat*V nedeljo se je po »predolgi« prekinitvi nadaljevalo nogometno prvenstvo A lige, ki bo tja do maja napolnjevalo z žalostjo in radostjo privržence usnjene žoge, ki bodo med drugim lahko preverjali, če so bile napovedi najrazličnejših čarovnikov pravilne.
Eden izmed teh je tudi napovedal, da se bo sanja Napolija razblinila kot milnati balonček. Katastrofalna prerokba je že začela učinkovati: Napoli je izgubil prvo letošnjo tekmo in to proti Fiorentini, ki je bredla v kalnih vodah lestviči-nega repa. Maradona se je sicer spet pritožil, da so njegovo moštvo oškodovali sodniki, res pa je tudi, da se je Garelli zameglilo, tako da se je hotel preleviti v srednjega napadalca in je dobil gol kar s 60 metrov.
Napolijev poraz je takoj izkoristil Inter. Premagal je sicer solidno Atalanto in je sedaj tudi na vrhu lestvice. Passarella se sicer ni obnašal ravno tako, kot bi bonton zahteval od prvega na lestvici in je udrihal po zadnji plati nekega nasprotnika (zato je bil izključen), a učinek je bil dober kljub temu. Prav tako dobro se je odrezal Milan in to z istim orožjem: Massaro je kar dvakrat udaril Bruna (Como) v najintimnejše moško mesto (zaradi tega ni bil izključen), Milan pa je zabeležil pomembno zmago v gosteh s prvim Maldinijevem golom v karieri. Sedaj so Milanča-
ni drugi na lestvici v družbi Juventusa. Turinča-ni so s težavo potolkli Verono in še niso iz krize.
Očitno je, da bodo imela moštva iz glavnega mesta Piemonta letos srečo. Torino je namreč izenačil v Vidmu, kjer je bil Udinese ves čas v napadu, a je le enkrat zadel mrežo. Pot naših sodeželanov postaja vse težja.
Naša prispodoba o Empoliju kot moštvu nomadov vsekakor drži. To moštvo, ki je šele pred kratkim dobilo svoje igrišče, se bolje znajde na potovanjih. Empoli je zmagal v Avellinu z golom, ki ga je dosegel Baiano v zadnji minuti. Naj omenimo še, da so si Brescia, Ascoli, Sampdoria in Roma bratsko razdelili točke. Vpliv božične dobrote še živi... (M. Č.)
IZIDI 14. KOLA: Ascoli - Brescia 0:0, Avellino - Empoli 0:1, Como - Milan 0:1, Fiorentina - Napoli 3:1, Inter - Atalanta 1:0, Juventus - Verona 2:1, Sampdoria - Roma 0:0, Udinese - Torino 1:1.
LESTVICA: Inter in Napoli 20, Milan in Juventus 18, Verona in Roma 16, Sampdoria 15, Como 14, Torino in Avellino 13, Fiorentina in Empoli 11, Brescia 10, Atalanta in Ascoli 8, Udinese 4.
PRIHODNJE KOLO (11. 1.): Atalanta - Fiorentina, Brescia - Juventus, Empoli - Como, Milan -Udinese, Napoli - Ascoli, Roma - Avellino, Torino - Sampdoria, Verona - Inter.
Triestina - Campobasso	2:1 (0:0)
STRELCI: v 47. min. Cerone, v 52. min. Vag-heggi (enajstmetrovka), v 81. min. Gamberini (enajstmetrovka).
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Orlando, Dal Pra, Cerone, Menichini, De Falco, Strappa, Scaglia (v 78. min. Gamberini), Causio, Di Gio-vanni (v 46. min. Ispiro).
CAMPOBASSO: Bianchi, Parpiglia (v 46. min. Maestripieri), Dalla Pietra, Anzivino, Pivotto, Lupo, Accardi, Goretti (v 86. min. Russo), Vag-heggi, Perrone, Baldini.
Triestina je začela leto 1987 z zlata vredno zmago. Slednja je izrednega pomena iz dveh razlogov. Z dvema točkama se je tržaška enajsterica priključila ekipam na sredini lestvice in tako nadaljuje svojo pot do varnega položaja na razpredelnici. Po drugi strani pa je osvojila zmago proti neposrednemu nasprotniku v boju za obstanek, kar bi lahko bilo v končnici prvenstva še kako pomembno.
Kljub temu pa je velika večina gledalcev nezadovoljna zapustila stadion. Nedeljska Triestina je namreč bila gotovo najslabša v tej sezoni. V delno opravičilo Tržačanom povejmo, da so stopili na igrišče brez lachinija, Cinella in Bagnata. Kljub temu pa je težko razumljivo, zakaj je tržaška ekipa igrala tako nepovezano in skoraj lagodno.
Po drugi strani je Campobasso res skromna enajsterica, tako da smo bili priča nogometni predstavi pod vsako kritiko. Tudi zadetki so bili sad darežljivosti obeh obramb, ki sta nizali napake kot na tekočem traku.
V splošni sivini se je izkazal edinole De Falco, ki ni sicer prišel do osebnega zadetka predvsem zaradi smole, a je bil pobudnik obeh golov Triestine. Pri prvem zadetku je namreč ponudil Ceroneju tako priložnost, ki je ni bilo mogoče zgrešiti, v končnici tekme pa je prisilil vratarja Campobassa, da je napravil nad njim prekršek, ki ga je sodnik upravičeno kaznoval z enajstmetrovko. (Igor Pavletič)
IZIDI 16. KOLA: Arezzo - Vicenza 0:0; Bari -Catania 1:1; Cesena - Parma 1:0; Cremonese -Lecce 0:0; Lazio - Genoa 3:0; Messina - Sambene-dettese 1:0; Modena - Cagliari 1:0; Pescara - Piša 3:1; Taranto - Bologna 1:1,
LESTVICA: Cremonese 22, Messina 20, Genoa 19, Lecce, Modena in Pescara 18, Parma 17, Piša 16, Arezzo, Vicenza, Bologna, Catania in Cesena 15, Triestina in Bari 14, Lazio in Sambene-dettese 12, Taranto 10, Campobasso 9, Cagliari 8.
PRIHODNJE KOLO (11. 1.): Arezzo - Taranto; Bologna - Pescara; Campobasso - Bari; Catania -Triestina; Genoa - Cesena; Vicenza - Messina; Lecce - Lazio; Parma - Cremonese; Piša - Cagliari; Sambenedettese - Modena.
Pele in tovariši boljši od Italijanov
SAO PAULO — V prvem srečanju »mundialita senior« ali tudi »Pokala Pele«, kot mu pravijo drugi, je Brazilija s 3:0 premagala Italijo. Po avtogolu Lelja sta mrežo »azzurrov« zatresla še Rivelino in Dario.
V drugi tekmi sta Argentina in Zahodna Nemčija igrali neodločeno 1:1. Paragvaj bo svoje prvo srečanje odigral jutri, in sicer proti Braziliji.
Jugoslovanska košarka:
Partizan po pričakovanju
BEOGRAD — V zaostalem srečanju 11. kola v prvi jugoslovanski košarkarski ligi je Partizan doma po pričakovanju premagal čačanskega Borca s 110:93. S to zmago so Beograjčani z 18
točkami sami na drugem mestu prvenstvene lestvice.
Košarka: disciplinski ukrepi
RIM - Disciplinska komisija italijanske košarkarske zveze je bila tokrat precej stroga: v A-l in A-2 ligi je izključila šest igralcev. Dve koli bo počival Morandotti (Berloni), po eno pa Brumatti (Cantine Riunite), Sitton (Ocean), Sbarra (Bancoroma), Sanesi (Corsa Tris) in Mandelli (Liberti). Glob so naložili za skupno 12 milijonov lir.
America’s Cup
FREMANTLE — Proti vsakemu pričakovanju je žirija sprejela priziv Koo-kaburre II in v 6. polfinalni regati med izivalci America's Cup izključila Aus-tralio IV, ki mora sedaj nujno zmagati proti eni od obeh Kookaburr. V primeru dvojnega poraza Australie, se bosta
v finalu srečali Kookaburra II in Koo-kaurra III (slednja si je že zagotovila nastop v finalu).
Rally Pariz - Dakar
IN ŠALAH (Alžirija) — Kenijec Mehta (peugeot) in Italijan De Petri (cagiva) sta zmagala med avtomobilisti oz. motociklisti na včerajšnji posebni preizkušnji 4. etape rallyja Pariz -Dakar (Chebaba - Fogaret, 492 km). Skupni lestvici:
MOTOCIKLISTI: 1. Neveu (Fr.) honda 7.21'54"; 2. Picco (It.) yamaha po 33"; 3. Balestrieri (It.) honda 47"; 4. Medar-do (It.) yamaha 2'49"; 5. Lalay (Fr.) honda 4'21 . AVTOMOBILISTI: 1. Mehta -Doughty (Ken.) peugeot 2.42’52"; 2. Raymondis - Ferret (Fr.) range po 28'50"; 3. Da Silva - Oligo (Fr.) mitsu-bishi 3101; 4. Cowan - Syer (VB) mit-subishi 31'02"; 5. Zaniroli - Lopes (Fr.) range 31'33".
1. —	1. Eving	X
	2. Enola Gay	1
2. —	1. Bukowrsky	1
	2. Dia Gar	1
3. —	1. Adrilan	X
	2. Apache Ks	2
4. —	1. Dissot	X
	2. Dedab	2
5. —	1. Bejart Om	X
	2. En	2
6. —	1. Akron d'Ausa	1
	2. Edman KVOTE	2
12 (43 dobitnikov)		12.591.000 lir
11 (756 dobitnikov)		710.000 lir
10 (7.670 dobitnikov)		69.000 lir
	l:!	totocakio		
Ascoli - Brescia	X
Avellino - Empoli	2
Como - Milan	2
Fiorentina - Napoli	1
Inter - Atalanta	1
Juventus - Verona	1
Sampdoria - Roma	X
Udinese - Torino	X
Arezzo - Vicenza	X
Lazio - Genoa	1
Taranto - Bologna	X
Benevento - Salernitana	X
Andria - Giulianova	X
KVOTE
13 (170 dobitnikov)	53.459.000 lir
12 (9.023 dobitnikov) 1.007.000 lir
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (11. 1.): Atalanta - Fiorentina; Brescia -Juventus; Empoli - Como; Milan - Udinese; Napoli - Ascoli; Roma - Avellino; Torino - Sampdoria; Verona - Inter; Catania - Triestina; Vicenza - Messina; Piša - Cagliari; Pralo - Padova; Catanzaro - Barletta.
Košarka: po zanesljivi zmagi v 14. kolu drugoligaškega italijanskega prvenstva proti Caveji
Jadran - s točkama zadovoljni, z igro ne
Jadranu ni uspelo, kljub sicer pričakovani domači zmagi proti zadnjeuvr-ščeni Caveji, dohiteti na lestvici moštvo Montebellune.
Le-to je namreč v Vicenzi zmagalo,-pa čeprav le z dvema točkama razlike. Jadranovci so tako še naprej sami na petem mestu prvenstvene razpredelnice, v soboto pa jih čaka neugodno gostovanje v Trevisu, kjer bodo igrali proti Stefanelu, ki je v tem kolu tesno izgubil v Oderzu.
Naši košarkarji so torej v nedeljo osvojili programirani točki. S prikazano igro pa gotovo niso zadovoljili. Tudi sami igralci so priznali, da je bilo sobotno srečanje eno slabših, ki so jih doslej igrali. Na srečo pa so bili nasprotniki dokaj poprečni in tudi s slabšo igro so naši lahko zmagali. Na dlani pa je, da bodo morali v soboto v
Trevisu povsem drugače igrati, če bodo hoteli osvojiti nov par točk. Stalno ponavljamo, da se naši fantje ne znajo otresti podcenjevanja, ko igrajo proti slabšemu nasprotniku.
To se je pripetilo tudi proti Caveji, pa čeprav jih je trener Brumen stalno spodbujal k večji zbranosti, odločnosti. Jadranovci pa so nihali v igri. Z lahkoto so si priigravali zanesljivo prednost, nato pa dovoljevali gostom, da so se v nekaj minutah tudi »rezultatsko« nevarno približali.
Če hočejo biti naši zares eno izmed vodilnih moštev v tej ligi, morajo zato vselej igrati s polno paro. Kajti sedanja nihanja v igri proti slabšim tekmecem bodo lahko usodna nato, ko bodo naši igrali proti močnejšim ekipam.
Posnetek s sobotnega srečanja
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI: 2 TOČKI: Žerjal 1:4; Čuk 7:7; Lokar 3:5; Gulič 1:3; Sosič 0:2; Štoka 0:1; Rauber 4:11; Ban 7:13; Daneu 7:11. 3 TOČKE: Lokar 3:5; Gulič 1:3; Sosič 0:1; Rauber 0:2; Ban 4:7. SKOKI: Žerjal 2 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 1, 1; Lokar 1, 0; Gulič 1, 0; Sosič 1, 0; Rauber 7, 4; Ban 6, 5; Daneu 6, 6. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 1, 1; Čuk 4, 2; Lokar 6, 0; Gulič 2, 2; Sosič 0, 3; Štoka 1, 1; Rauber 1, 3; Ban 5, 4; Daneu 2, 1. ASISTENCE: Žerjal 2; Lokar 1; Gulič 2; Sosič 2; Rauber 2; Ban 2; Daneu 1.
Calamai: Bila je to zabavna tekma
Prvi uradni nastop jadranovcev v komaj začelem letu se je končal po predvidevanjih, potekal pa je v nekoliko neobičajnem okviru. Nekoliko manjše število gledalcev, kar gre verjetno na račun nedoraslega nasprotnika in preostalega prazničnega razpoloženja.
V nekoliko okrnjeni množici gledalcev je našo pozornost pritegnila skupinica visokih fantov, ki so bili zelo lepo, redvsem pa enako oblečeni. Bili so igralci Annabelle iz avie, ki so se na predvečer tekme s Stefanelom pojavili v športni palači, da bi si skupaj s trenerjem Calamaijem ogledali Jadranovo tekmo. V svojih elegantnih belih plaščih so bili tako rekoč »kot iz škatlice«, Calamai pa se je prav prijazno odzval našemu vprašanju in o srečanju povedal svoje mnenje.
»Bila je to zelo zabavna tekma, rekel bi lahko, da je bila to tipična jugoslovanska tekma: vrtoglava hitrost, spremembe ritma, mnogo protinapada, prirojen občutek za koš nekaterih posameznikov... priznam, da sem vesel ogleda. Resda je bilo tudi precej napak, vendar so slednje bile v glavnem posledica hitre izpeljave akcij.
Vsi Jadranovi igralci so mi zapustili izredno dober vtis. Nekdo mi je namreč pripovedoval, da je ekipa po Vitezovem odhodu precej slabša, to trditev pa bi moral, po tem kar sem videl, absolutno demantirati. Všeč mi je bil Ban, ki ga sicer že poznam, zelo dober pa se mi je zdel Čuk, ki je deloval zagrizeno in odločno in bil prisoten povsod na igrišču.«
IZIDI 14. KOLA
Castelfranco - Petrarca PD	65:64
Icot Forli - Spinea	79:86
Vicenza - Montebelluna	90:92
Virtus Murano - Ferrara	87:94
Oderzo - Stefanel TV	77:74
Virtus PD - Costa Imola	95:91
Malaguti - San Dona	86:78
JADRAN - Caveja	98:89
LESTVICA
Costa Imola	14 11		31200:1087 22
Ferrara	14 11		31202:1110 22
Spinea	14 10		41124:1039 20
Montebelluna	14	9	51197:1154 18
JADRAN	14	8	61202:1192 16
Virtus Murano	14	7	71151:1120 14
Virtus PD	14	7	71218:1200 14
Malaguti	14	7	71174:1166 14
Oderzo	14	7	71057:1072 14
Castelfranco	14	6	81003:1001 12
Petrarca PD	14	6	81121:1126 12
Stefanel TV	14	6	81093:1107 12
Icot Forli	14	6	81227:1316 12
San Dona	14	5	91229:1273 10
Vicenza	14	5	91095:1175 10
Caveja	14	1 131093:1212 2	
PRIHODNJE KOLO
Stefanel TV - JADRAN (10. 1. ob 21.00); Caveja - Virtus PD; Spinea -Castelfranco; Costa Imola - Vicenza; Ferrara - Oderzo; Montebelluna -Virtus Murano; Petrarca PD - Malaguti; San Dona - Icot Forli.
JADRANOVI STRELCI
Ban 288 (86:107); Čuk 212 (26:35); Gulič 170 (36:65); Rauber 151 (21:30); Lokar 130(25:34); Daneu 112 (14:29); Sosič 53 (11:21); Žerjal 47 (11:14); Stoka 31 (5:9); Terčon 9 (3:12).
Po zmagi v neposrednem dvoboju z Vladano
Meblo zdaj na petem mestu
Prekinitev prvenstev je škodovala
IZIDI 10. KOLA	LESTVICA
MEBLO - Viadana	3:2	Tregarofani PD	10	9	1	28: 5	18
(11:15, 15:12, 14:16, 17:15, 15:13)		Mogliano	10	8	2	28:10	16
Ferrara - Soteco Gradišče	3:0	Nervesa	10	7	3	25:13	14
(15:7, 15:4, 15:3)		Conegliano	10	7	3	26:16	14
Tregarofani - Torrefranca	3:0	MEBLO	10	6	4	22:19	12
(15:12, 15:6, 15:10)		Ferrara	10	5	5	19:18	10
Cervignano - Volpe Fiesso	3:1	Viadana MT	10	5	5	20:19	10
(14:16, 15:12, 15:8, 15:8)		Torrefranca	10	4	6	14:20	8
Albatros - Conegliano	1:3	Volpe Fiesso	10	4	6	14:24	8
(13:15, 9:15, 15:3, 5:13)		Albatros	10	3	7	12:23	6
Mogliano Veneto - Nervesa	2:3	Cervignano	10	1	9	8:28	2
(15:9, 13:15, 15:5, 9:15, 13:15)		Soteco	10	1	9	6:27	2
PRIHODNJE KOLO (10. 1.)
Torrefranca Trento - MEBLO, Soteco Torriana Gradišče - Eurometano Cervignano, Nervesa - Tregarofani Padova, Volpe Fiesso - Mogliano Venelo, Pro Loco Viadana - Albatros Treviso, Volley Conegliano - VolIey Ferrara.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 68, Žerjal 63, Nacinovi 59, Klemše 53, Kralj 46, Mira Grgič in Garbini 9, Neva Grgič 5, Pertot in Vidaii 2, Malalan 1.
Prvenstvo ženske odbojkarske B lige v zadnjih sezonah ni bilo še nikoli tako izenačeno kot letos. Bodisi zato ker ni pravega liderja, ki bi resnično izstopal, bodisi zato ker, razen deželnih ligašev Cervignana in Torriane, ni drugih res slabih ekip. Tako je ob nadaljevanju prvenstva Nervesa, ki je bila še pred nekaj tedni v popolni krizi, zmagala v Moglianu proti ekipi, ki je bila po splošnem mnenju od vseh v najboljši formi. Tregarofani je tako zdaj spet sam na vrhu lestvice, kandidatov najmanj za drugo mesto pa je zdaj več. Celo Meblo ima še nekaj možnosti, da se ponovno vrine v ta boj! Zato pa še toliko bolj peče, ko se spomin vrača na točki, ki jih je naša združena ekipa dobesedno zapravila v Fiessu Umbertianu. Če vemo še, da je bila naša ekipa na pragu zmage tudi v Moglianu, ne moremo mimo žalostne ugotovitve, da bi lahko bil zdaj Meblo sam na drugem mestu, pa je šele peti.
Do prve zmage je medtem prišel tudi Cervignano, vendar pa si bo s točkama najbrž bolj malo pomagal. Boj za osvojitev končnega devetega mesta zadeva torej zdaj predvsem ekipe s šestimi in osmimi točkami, a tudi Viadana mora paziti na zasledovalce.
Valovci so si opomogli
[	::		::		ii:	:::::::::::::	:::		v iti	oski c-1 litri		
1									CT			e::;:;:;;:;:;:;::;:;;;:::;:;::;;;:;::;::;::;:
IZIDI 10. KOLA
Rangers Videm - VAL KM. BAN. 0:3 (9:15, 12:15, 13:15)
Gioc Belluno - Bassano	3:0
(15:2, 15:2, 15:2)
Povoletto - ASFJR Čedad	3:1
(17:15, 9:15, 15:12, 15:11)
Spem Faenza - Motta di Livenza 0:3 (10:15, 8:15, 13:15)
CUS Trst - Ferroalluminio Trst 3:2 (15:10, 12:15, 15:8, 13:15, 18:16)
(Lac S. Giovanni Natisone ni igral)
LESTVICA
Gioc Belluno	9	8	1	26: 7	16
Motta di Liv.	9	7	2	24:15	14
Rangers Videm	9	6	3	20:12	12
Ferroall. Trst	9	5	4	21:18	10
ASFJR Čedad	9	5	4	19:17	10
Fr. Povoletto	9	5	4	21:15	10
VAL KM. BAN.	9	4	5	18:19	8
CUS Trst	9	4	5	17:19	8
Bassano	9	3	6	10:21	6
S. G. Natisone	9	2	7	10:24	4
Spem Faenza	10	1	9	9:28	2
PRIHODNJE KOLO (10. 1.)
VAL KMEČKA BANKA - Lac S. Giovanni Natisone, Bassano del Grappa -Friuli Povoletto, Ferro Alluminio Trst - Rangers Videm, ASFJR Čedad - CUS Trst, Elletronica Motta di Livenza - Gioc Belluno (Spem Faenza počiva).
Kako opredeliti Valov podvig v Vidmu? Čudež, senzacija ali bolj preprosto »logično« presenečenje izredno izenačenega in zanimivega prvenstva? Moška odbojkarska C-l liga letos res navdušuje, saj so domala vse napovedi postavljene na glavo, nič še ni gotovega. Kdo bi na primer pričakoval, da bo tržaški ČUS premagal Ferroalluminio, še več pa: kdo bi lahko pričakoval, da ta poraz za Ferroalluminio sploh ne bi bil usoden v boju za napredovanje. Skratka, tako kar se tiče vrha, kot dna bo najbrž treba počakati prav na poslednje kolo. Za zdaj velja za naše odbojkarje še dodatna spodbudna ugotovitev: Bassano je popolnoma popustil. V Bellunu je zbral v treh nizih samo šest (!) točk in je zato zdaj tista ekipa, na katero se mora Val Kmečka banka orientirati v boju za obstanek v ligi.
Česar smo se največ bali, se je, žal, tudi uresničilo. Prekinitev prvenstva zaradi novoletnih praznikov je bila za naše šesterke v deželnih ligah'prej škodljiva, kot dobrodošla. Če ne upoštevamo dveh ženskih derbijev in pa zmage združene ekipe Agorest proti Pepelki D lige Fincantieriju, beležimo v prvem letošnjem kolu same poraze, potem ko smo bili doslej vajeni izdatnih ber uspehov.
01ympia Kmečka banka je s porazom v neposrednem dvoboju za vrh v moški C-2 ligi z Maniagom res izgubila, a vendar ni bistveno poslabšala svojega položaja. Na drugem mestu jo je zdaj dohitel tržaški Inter 1904, ki je v mestnem derbiju gladko odpravil borovce. Goričani bodo v zadnjem kolu prvega dela spet gostovali, tokrat v Gradišču, kjer bo zmaga z močno Futuro mnogo bolj potrebna. Boj za napredovanje je vsekakor odprt. Isto velja tudi za dno, kjer je v neposrednem spopadu Fiume veneto zmagal v Spilimbergu in s tem dohitel tudi Bor JIK banka. V soboto bodo borovci gostovali prav v Fiume Venetu.
V	ženski C-2 ligi so borovke osvojile derbi s slogašicami, vendar je bilo kolo na splošno bolj ugodno za kraško šesterko. Medtem ko so namreč vsi tekmeci Bora Friulexport za vrh zmagali, je na dnu Natisoma z zmago v Tržiču obdržala tamkajšnji Fincantieri na 11. mestu, kar Slogi Koimpex vsekakor ustreza.
V	moški D ligi je obračun še posebej slab, saj beležimo same poraze, ki so povrhu še nadvse zaskrbljujoči. Naš prapor Val Sirion je zamudil dobro priložnost, da ohrani stik z vrhom, saj je izgubil v neposrednem dvoboju s tržaškim Centroradiom. Za mlado združeno šesterko so sanje po napredovanju najbrž splahnele, vendar je treba podčrtati, da to sploh ne zmanjšuje njihovih dosedanjih zaslug. Slabo se piše tudi Soči Sobema, saj je bilo pričakovati, da bo v Ronkah z zmago začela vzpon proti varnemu položaju na lestvici. Zdaj pa se je stanje nekoliko zapletlo in bo treba še mnogo truda, da se prepreči najhuje (ponovno je treba podčrtati, da zaradi reorganizacij četrtoligaškega prvenstva izpade v 1. diviziji kar pet ekip). Glede na pričakovanja so se tokrat še najbolj izkazali slogaši, ki so nudili favoriziranemu San Sergiu odličen odpor, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Slogaši so povrhu še zdrknili na zadnje mesto, ker je Pallavolo Trieste dosegel svojo prvo zmago.
Po osmih kolih in pred sobotnim neposrednim obračunom je prišlo na vrhu ženske D lige do razcepa. Bre-žanke so izgubile v derbiju s Kontove-lom Electronic Shop, tako da je združena ekipa Agorest ostala edina doslej še nepremagana ekipa. Malce zaskrbljujoč poraz je doživel tudi Sokol In-dules. Majanese je sicer solidno moštvo, vendar tako gladke predaje slovenskih odbojkaric vsekakor ni bilo pričakovati.
________Moška C-2 liga________
IZIDI 10. KOLA
Volley Bali Maniago - 01ympia Kmečka banka 3:1, Bor JIK banka -Inter 1904 Trst 0:3, Ginnastica Spi-limberghese - Fiume Veneto 1:3, Rozzol Trst - Libertas Sacile 3:0, DLFAC Trst - Anchor Fix Vivil 0:3, Libertas Turjak - Futura Torriana Gradišče 1:3.
LESTVICA
Volley Maniago	10	9	1	29: 8	18
OLVMPIA KB	10	8	2	27:14	16
Inter 1904 TS	10	8	2	25:15	16
Futura Gr.	10	7	3	26:16	14
Rozzol Trst	10	7	3	24:13	14
Lib. Turjak	. 10	6	4	21:17	12
Anchor Vivil	10	6	4	22:14	12
Lib. Sacile	10	3	7	14:23	6
BOR JIK BANKA	10	2	8	12:27	4
Ginn. Spilimb.	10	2	8	11:27	4
Fiume Veneto	10	2	8	13:26	4
DLFAC Trst	10	0	10	6:30	0
PRIHODNJE KOLO (10. 1.)
Futura Torriana - 01ympia Kmečka banka, Anchor Vivil - Libertas Turjak, Libertas Sacile - DLFAC Trst, Inter 1904 - Rozzol Trst, Fiume Veneto - Bor JIK banka, Ginnastica Spilimberghese - Volley Bali Maniago.
FRULEXPm
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
IZIDI 10. KOLA
Ginnastica Spilimberghese - Itac Cucine Fontanafredda 1:3, Ceramic-he d'Arte Vivil - Libertas Martig-nacco 3:1, Pastificio Crisci Gorica -Villacher Tržič 0:3, Sloga Koimpex -Bor Friulexport 1:3, Fincantieri Tržič - Lac Pav Natisonia 0:3, Foče Co-lori Latisana - Cieffe Pieris 3:0.
LESTVICA
Ceram. Vivil	10	10	0	30: 5	20
Col. Latisana	10	9	1	27:12	18
BOR FRIULEK.	10	8	2	28:10	16
Villacher	10	6	4	23:18	12
pastificio GO	10	6	4	20:18	12
Fontanafredda	10	5	5	22:19	10
Pav Natisonia	10	4	6	18:20	8
Ginn. Spilimb.	10	4	6	18:25	8
SLOGA KOIMP.	10	3	7	16:22	6
Gieffe Pieris	10	3	7	12:26	6
Fincantieri	10	2	8	11:27	4
Martignacco	10	0	10	7:30	0
PRIHODNJE KOLO (10. 1.)
Lac Pav Natisonia - Gieffe Pieris, Bor Friulexport - Fincantieri Tržič, Villacher Tržič - Sloga Koimpex, Libertas Martignacco - Pastificio Crisci, Itar Cucine Fontanafredda - Ceramiche d’Arte Vivil, Ginnastica Spilimberghese - Foče Colori Latisana.
PREDSTAVLJA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
•smiHPiK
UVOZ - IZVOZ - PREDSTAVNIŠTVA
TRST (Opčine)
Narodna ulica 51 Tel.040/211424 Telex: 460250 KOIMEX I
Oprema in stroji za lesno industrijo
_________Moška D liga___________
IZIDI 8. KOLA
Naš prapor Val Sirion - Nuova Pallavolo Centroradio Trst 2:3, Pallavolo Trst - Pallavolo Mossa 3:1, Sloga - CG San Sergio Trst 1:3, Fincantieri Tržič - Pastificio Crisci Gorica 3:2, Acli Ronchi - Soča Sobema 3:1.
LESTVICA
Fincantieri	8	8	0	24: 8	16
S. Sergio TS	8	7	1	23:10	14
NP Centror. TS	8	7	1	23:11	14
N. PR. VAL. SIR.	8	5	3	20:13	10
Acli Ronchi	8	4	4	15:14	8
SOČA SOBEMA	8	3	5	13:18	6
Pastificio GO	8	2	6	13:21	4
Pall. Mossa	8	2	6	12:20	4
Pall. TS	8	1	7	9:22	2
SLOGA	8	1	7	7:22	2
PRIHODNJE KOLO (10. 1.)
Pastificio Crisci - Soča Sobema, CG San Sergio Trst - Fincantieri Tržič, Pallavolo Mossa - Sloga, Nuova Pallavolo Centroradio Trst - Vecchia Pallavolo Trst, Naš prapor Val Sirion - Acli Ronchi.
__________Ženska D liga__________
IZIDI 8. KOLA
Agorest - Fincantieri Tržič 3:0, Killjoy Trst - Le Volpi Trst 3:1, Mo-bilcasa Corridoni - Nuova Pallavolo Rabino Immobiliare Trst 2:3, Majanese - Sokol Indules 3:0, Breg Agrar - Kontovel Electronic Shop 1:3.
LESTVICA
AGOREST BREG AGRAR KONTOVEL E. S. NP Rabino SOKOL IND. Majanese Killjoy TS Corridoni Le Volpi Fincantieri
8	8	0	24: 5	16
8	7	1	22: 9	14
8	7	1	22: 9	14
8	5	3	17:17	10
8	4	4	18:12	8
8	4	4	16:14	8
8	2	6	14:20	4
8	2	6	9:20	4
8	1	7	6:23	2
8	0	8	5:24	0
PRIHODNJE KOLO (10. 1.)
Sokol Indules - Kontovel Electronic Shop, Nuova Pallavolo Rabino - Majanese, Le Volpi - Mobilcasa Corridoni, Fincantieri Tržič - Killjoy Trst, Agorest - Breg Agrar.
SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG prireja v dneh 11., 18. in 25. januarja 1987 in 1. februarja 1987 smučarske izlete v Sappado, Forni di Sopra in Ar-noldstein (Avstrija). Vpisovanje vsak dan, od 20.00 do 21.30 na sedežu društva.
SK DEVIN
priredi 11., 18., 25. januarja ter 1. februarja SMUČARSKI TEČAJ v Ravas-clettu. Cena tečaja in prevoza 70.000 lir. Vpis na sedežu društva ali pri odbornikih (tel. 208551-200236-910327).
JK ČUPA
obvešča člane, da bo 15. redni občni zbor v petek, 16. t. m., ob 20. uri v 1. sklicanju in ob 20.30 v 2. sklicanju v sejni dvorani osnovne šole J. Jurčič v Devinu. Dnevni red: poročilo odbornikov, razrešnica odboru, volitve novega odbora. Vabljeni!
Košarka: v italijanski A-2 in A-l ligi
Stefanel: s srčno igro do zmage proti vodilnemu
Stefanel - Annabella 92:78 (54:40)
STEFANEL: Bobicchio 6, Fischetto, Gatto, Favero, Johnson 23 (3:8), Riva 13 (4:5), Vitez 22, Jones 26 (6:8), Berto-lotti, Tasso 2.
ANNABELLA: Ravizza 2, Giroldi, Rossi, Ponzoni 17, Hordges 17 (0:1), Anconetani, Aldovrandi, Orange 1 (1:2), Boesso 16 (4:4), Ženo 16 (6:9).
SODNIKA: Di Lella in Petrosino iz Rima; 3 TOČKE: Jones 2, Vitez 2, Boesso 2, Ponzoni; PON: Orange (25), Ponzoni (33) in Hordges (39).
NAJBOLJŠIH PET: Jones, Johnson, Vitez, Hordges, Ženo; STATISTIČNI PODATKI: Johnson 10:15, 12 odbitih žog; Jones 9:15, 12 odbitih žog; Vitez 10:16; Orange 0:4, 6 odbitih žog; Hordges 13:23, 8 odbitih žog; Ponzoni 8:14, Ženo 5:10; DELNI IZIDI: 20:8 (7. min.), 30:14 (10), 47:30 (17), 56:48 (22), 69:54 (28), 75:56 (31), 77:64 (33), 86:71 (36).
KLJUČNI TRENUTEK: Stefanel je že v začetku zaigral izredno zagrizeno in zbrano ter si priigral odločilno prednost; pri tem sta mu nekoliko pomagala tudi sodnika.
IZJAVE: Bepi Stefanel (predsednik Stefanela): »Igrali smo dobro tekmo,
toda to je le korak po težki poti do obstanka v A-2 ligi; prejšnji teden sem se pogovoril z igralci in opazil pri vseh nekakšen »psihološki blok«; no, danes so na to končno reagirali in zaigrali, kot znajo.«
Rudy D'Amico (trener Libertija in bivši trener tržaške ekipe); »Ko igrata Stefanelova Američana dobro, igra dobro vsa ekipa. Boris Vitez je dober košarkar, zelo koristen za svojo ekipo, ni pa za reprezentanco.«
DIAGNOZA: počakati moramo še nekaj kol, da bo razvidno ali je bila tekma z Annabello prelomnica v Stefane-lovem prvenstvu. (Marko Oblak)
Fleming - Segafredo 84:83
SEGAFREDO: Marušič 2, Gilardi 12, Sala 4, Ardessi 26, Lorenzi, S. Mitchell 25, Bullara 5, C. Mitchell 5, Borsi, Stra-maglia.
FLEMING: Ceccarelli 13, De Ange-lis 4, Valenti 15, Pratesi 6, Lovatti 5, Hackett 26, Zarotti 2, Sappleton 13, Schiavi, Pettorossi.
PON: Marušič v 30. min., De Angelis v 36. min., Ardessi v 39. min. PM: Segafredo 19:23, Fleming 27:32. 3 točke: Ardessi 6, Ceccarelli, Bullara in S. Mitchell 1. Gledalcev 2500.
Igralci Segafreda so v Portu San Gi-orgio zamudili edinstveno priložnost. V izredno izenačenem srečanju so si zapravili zmago prav v poslednjih sekundah tekme.
V prvem polčasu sta si bili ekipi popolnoma enakovredni, velika živčnost pa je bila glavni vzrok slabe košarkarske predstave. V drugem polčasu sta se ponovno ekipi stalno izmenjavali v vodstvu. Pri rezultatu 83:82 v korist Medeotovih varovancev, slabo minuto pred koncem srečanja je Bullari uspelo v napadu izgubiti verjetno odločilno žogo. Domačini so v sledečem napadu izsilili prosta meta, ki jih je Ceccarelli hladnokrvno realiziral.
Med domačini sta najbolje igrala Američan Hackett in pa Ceccarelli, med gosti pa sta pohvale vredna razpoloženi Ardessi in S. Mitchell. S tem porazom so Goričani zdrknili na dvanajsto mesto skupne lestvice in so se nekoliko oddaljili od 10. mesta, ki še popelje v play out.
M. Čubej
IZIDI 19. KOLA: Benetton - Viola 100:78; Pepper - Alfasprint 85:97; Stefanel - Annabella 92:78; Fleming - Segafredo 84:83; Corsa Tris - Jollycolom-bani 89:91; Liberti - Citrosil 100: 90;
Fabriano - Spondilatte 89:88; Filanto -Facar 95:74.
LESTVICA: Benetton in Jollycolom-bani 26; Spondilatte, Annabella in Liberti 24; Pepper in Filanto 22; Alfasprint 20; Viola in Fleming 18; Fabriano 17; Segafredo 16, Facar 14; Čitrosil 12; Corsa Tris in Stefanel 10.
PRIHODNJE KOLO (11. 1. 1987): Viola - Stefanel; Segafredo - Corsa Tris.
A-1 LIGA
IZIDI 19. KOLA: Berloni - Tracer 91:84; Yoga - Arexons 79:82; Fantoni -Bancoroma 105:119; Hamby - Scavolini 72:86; Divarese - Dietor 111:92; Mobil-girgi - C. Riunite 103:91; Boston - Alli-bert 119:80; Ocean - Giomo 87:97. LESTVICA: Dietor 30; Arexons 28; Divarese 26; Scavolini in Tracer 24; Boston in Mobilgirgi 22; Berloni, Yoga, Bancoroma in Allibert 18; Canti-ne Riunite in Giomo 16; Ocean 12; Fantoni 8 in Hamby 4 točke.
PRIHODNJE KOLO (11. 1.): Scavolini - Mobilgirgi; C. Riunite - Divarese; Dietor - Hamby; Allibert - Bancoroma; Tracer - Ocean; Giomo - Boston; Berloni - Yoga; Arexons - Fantoni.
Nogomet: meddeželna liga
Neroden poraz goriške vrste
Vittorio Venelo - Gorizia 1:0 (0:0)
GORIZIA: Ermacora, Grazzolo, Fier-ro (v 73. min. Agnoletti), Marchesan (v 64. min. Gon), Macuglia, De Marco, Lazzara, Sesso, Voljč, Giacometti, G rop.
Goriška enajsterica je na tujem nerodno izgubila proti vse prej kot nepremagljivi ekipi Vittorio Veneto. Poleg tekme pa so Goričani izgubili tudi živce, saj je sodnik v 58. min. zaradi dvojnega opomina najprej izključil Giacomettija, nato pa še trenerja Del Nerija. Le nekaj minut kasneje so domačini dosegli odločujoči gol.
IZIDI 15. KOLA: Contarina - Opiter-gina 0:1, Fontanafredda - Russi 1:2; Pro Cervignano - Riccione 1:1; San Dona -Union Clodia 2:0; San Lazzaro - Mira-nese 1:2; San Marino - Rovigo 1:0; San-tarcangelo - Conegliano 2:0; Vittorio Veneto - Gorizia 1:0.
LESTVICA: Riccione 22, San Dona, San Marino in San Lazzaro 20, Gorizia Santarcangelo in Miranese 18, Union Clodia in Russi 14, Opitergina 13, Vittorio Veneto 12, Rovigo 12, Contarina, Fontanafredda, Conegliano in ProCer-vignano 10.
PRIHODNJE KOLO: Gorizia - San Lazzaro.
V zaostali tekmi 2. amaterske nogometne lige
Krašovcem dragocena točka
Kras - San Sergio 2:2 (1:1)
STRELCI: v 16. min. Tremul, v 37. min. Vidah, v 66. Perlitz, v 80. min. Škabar.
KRAS: Mezzavilla, Famigliuolo, Pu-rič (v 70. min. Indrigo), Martini, Škabar, Gnesda, Granata, Vidah, Mosetti, Leghissa, Filipaz.
SODNIK: Taffuro iz Trsta.
V zaostalem srečanju 2. amaterske lige je Kras v nedeljo izbojeval izredno dragoceno točko proti solidnemu San Sergiu in se je tako pridružil Ves-
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
Kras - San Sergio	2:2
Staranzano - Opicina	0:0
Opicina Sup. - V. Busa	1:1
Zaule - Giarizzole	0:0
LESTVICA
Zaule	13	6	5	2	14: 6 17
Primorje	13	5	6	2	13: 8 16
Vesna	13	6	4	3	16:12 16
Kras	13	6	4	3	19:12 16
San Sergio	13	5	5	3	14: 8 15
Opicina	13	5	5	3	16:10 15
Vivai Busa	13	5	4	4	14:12 14
Supercaife	13	4	5	4	15:17 13
Stock	13	3	6	4	13:14 12
Muggesana	13	1	9	3	14:16 11
C. E. Prisco	13	2	7	4	13:16 11
Staranzano	13	3	5	5	11:15 11
Giarizzole	13	3	5	5	13:18 11
Zarja	13	2	7	4	14:21 11
Olimpia	13	3	4	6	8:16 10
L'Architrave	13	0	9	4	12:18 9
PRIHODNJE KOLO (11. 1.)’ Staranzano - Primorje; Vesna - Opicina Supercaife; Opicina - Muggesa-na; Zaule - San Luigi Vivai Busa; San Sergio - Čampi Elisi Prisco; Kras - Zarja; L’Architrave - Olimpia; Giarizzole - Stock.
ni in Primorju na drugem mestu lestvice. Po prikazani igri je rezultat več kot pravičen, čeprav se »rdeče-belklahko upravičeno hudujejo nad očitnim prekrškom nad Filipazom v kazenskem prostoru le minuto pred iztekom srečanja. Sodnik je s skrajno ponesrečeno odločitvijo kaznoval prekršek le z indirektnim strelom v korist gostiteljev, ki pa ni obrodil zaželenih
sadov. Srečanje je bilo zelo napeto in privlačno, tako da so številni gledalci odšli iz Repna bolj kot zadovoljni z igro obeh ekip.
Začetek za Kraševce ni bil najbolj obetaven, saj je obramba, delno zaradi spolzkega igrišča, delno, ker jih je nizko sonce slepilo v oči, zaigrala precej površno in že v 16. min. je moral Mezzavilla prvič kloniti pred neubranljivim strelom prostega Tremula. »Rdeče-beli« so polagoma uredili svoje vrste in v 31. min. izenačili s kras-' nim strelom Vidalija zunaj 16-metr-skega prostora, ki je končal svoj let tik pod zgornjim kotom vrat za hrbtom presenečenega nasprotnikovega vratarja Fonde. V tem obdobju je Kras igral res dobro,kljub temu pa se do konca polčasa rezultat ni spremenil.
Ofenziva krasovcev se je nadaljevala tudi v prvi tretjini drugega polčasa, ko je že zgledalo, da bo obramba gostov spet klonila pred napadi gostiteljev. V šesti minuti je Leghissa, ki je bil tokrat gotovo najboljši mož v Kraševih vrstah, neustavljivo prodrl po desni strani, njegovega nizkega pred-ložka pred samo gol črto pa tokrat ne-
razpoloženemu Mosettiju ni uspelo preusmeriti v prazno mrežo. Kot nalašč je San Sergio spet zatresel Kraso-vo mrežo, tako da so morah Ellinijevi varovanci spet zasledovati nasprotnika. Končni izid je postavil Škabar iz precej oddaljenega prostega strela, ki se ni veliko razlikoval od tistih, ki jih v prvoligaškem prvenstvu izvajajo slavni specialisti kot Platini ah Mara-dona. (Z. S.)
Tudi v ostalih tekmah delitev točk
V nedeljo so bile na sporedu še tri zaostale tekme, tako da je zdaj lestvica dtuge amaterske lige (skupina F) znova popolna. V Štarancanu sta tamkajšnji Staranzano in Opicina igrala brez zadetkov, enako je bilo tudi v Žavljah med Zaulami in Giarizzolami. Tekma med Opicino Supercaffe in San Luigijem Vivai Busa se je končala 1:1. Kot prvi so povedli gostitelji, gostje pa so izenačili 22 minut pred končnim žvižgom. Po teh rezultatih se je Zaule sam dokopal do začasnega prvega mesta.
V 3. amaterski ligi spet v nedeljo
V 3. amaterski ligi se bo prvenstvo redno nadaljevalo v nedeljo, ko bodo na sporedu srečanja 13. kola. Teden dni kasneje, se pravi v nedeljo, 18. januarja, bodo nadoknadili odpovedana srečanja četrtega kola, v nedeljo, 25. januarja, pa še zaostala srečanja osmega kola. Povratni del prvenstva se bo tako pričel šele 1. februarja. Na sliki: s srečanja med Gajo in Don Boscom.
Košarka: doslej v promocijski ligi
Zadovoljiv obračun
Kontovelci so si po slabem začetku precej opomogli
Več kot dva tedna smo pogrešali odsotnost promocijske lige, ki se v soboto vrača v aktualnost. Globalna ocena za slovenska moštva je po dosedanjih spopadih pozitivna. Več bi pričakovali edinole od Brega Adriatherm, ki mu je nekajkrat preveč spodletelo.
Zato pa so se ostali trije dobro obnesli, med vsemi še najbolje openski Polet, ki je pred startom izpadel iz vseh možnih kombinacij med obravnavanjem potencialnih kandidatov za prestop med četrtoligaše (D liga pa je, kot posledica dosedanjih res-trukturacij prvenstev, komaj šesta tekmovalna liga).
Po negotovih začetnih korakih se je ustalil tudi Kontovel Electronic Shop, ki si je že prislužil sredino lestvice in pred prazniki premagal celo močno Alabardo, Bor Radenska pa je izpolnil pričakovanja in si ob tem privoščil nekaj nepotrebnih spodrsljajev, ki so ga verjetno stali primat na lestvici.
Po sobotnem, 11. kolu, bo spet čas daljše prekinitve, saj se bo drugi del prvenstva začel šele 31. januarja, do tedaj pa bodo trenerji skušali še izpiliti in popraviti, kar bo pač mogoče.
Prav zadnje kolo prvega kroga nam ponuja še zadnji derbi med Poletom in Bregom Adriatherm, Bor in Kontovel pa bosta zaposlena na neugodnih igriščih Santosa inLibertasa.
Čas obračunov torej še pride, čeprav je celotna slika že dokaj jasna tudi v tem trenutku. Za nekatera moštva bo pa tudi zadnje kolo odločilno, glede uvrstitve na začasni lestvici.
Temeljne značilnosti letošnje lige so, po našem mnenju, še bolj poudarjen padec v kakovostnem smislu. To pa gre verjetno na račun dejstva, da nastopajo v tej konkurenci, ob minimalnih spremembah, znova isti posamezniki z znatno nižjim osebnim nivojem aspiracije
Ze podatek, da »živijo pod isto streho« odsluženi bivši lokalni zvezdniki, nekdanji prvoligaši, večni povprečneži in neizpolnjene oz. še vedno mlade nade krajevne košarke, zadošča ustreznemu razvoju osnovega razmišljanja - le zakaj se enkrat za vselej ne spremeni nekaj v tekmovalnih sistemih v nižjih ligah?
Tudi publika in celo strastnejši privrženci se postopoma oddaljujejo od tega področja, saj jim že preveč časa znova ponujajo isto pogreto kašo s plehkim okusom. Vrsto let srečujemo iste obraze v istih ali drugačnih dresih, pri čemer pa se ozadje in okolje spremenita le v minimalni meri in težko je iskati nove vire zanimanja v tako okostenelem trupu.
Upati je, da bodo pri košarkarski zvezi zavzeli ustrezne ukrepe in vsaj delno prišli na roko ljubiteljem, ampak tudi samim igralcem, trenerjem in odbornikom, za katere je resnično težko shajati v tovrstnih razmerah ob obstoječem tekmovalnem sistemu.
In da bi vse skupaj ne izzvenelo prebridko lahko dodamo, da si v tem preostalem delu lige pričakujemo učinkovitejšo igro naših postav. Tistih, ki zasledujejo visoke cilje in tistih, ki so v svojih pričakovanjih skromnejše. (Cancia)
Dušan Videmšek (trener MZSTE): »Specifičnost stanja terja prilagodljivost«
K sreči geografska pripadnost le delno odreja zanimanja ljudi za nekatere športne panoge, sicer bi bili ljudje prikrajšani za vrsto aktivnosti, ki niso prav največ prikladne, glede na zemljepisno lego.
Če bi to veljalo, bi smučanja pri nas ne bilo. Kljub vsemu pa se tudi na tem, tipično alpskem področju, nekaj premika.
Letos teče drugo leto od ustanovitve MZSTE (meddruštvena zamejska smučarska tekmovalna ekipa), sad skupnih prizadevanj odbornikov jn »snežnih« privržencev ŠD Breg, ŠD Mladina in SPDT. Zaenkrat so cilji in rezultati tega mladega telesa še v zametkih, da bi pa kaj več izvedeli o tem, deloma še nepoznanem pojavu, smo se pogovorili z Dušanom Videm-škom, trenerjem mladih zamejskih smučarskih tekmovalcev, ki nas je nekoliko bolj podrobneje seznanil s problematiko smučarske stvarnosti v zamejstvu.
Dušan Videmšek je študent na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo, na smučarskem področju je aktiven že vrsto let, zadnja leta pa si je pridobil naziv smučarskega demonstratorja. Teh je v Jugoslaviji samo dvanajst.
Preprosto povedano, so to smučarski učitelji z najpopolnejšo stopnjo znanja. In Dušan je najbolj aktiven prav na področju izobraževanja novih kadrov v Sloveniji. V tej vlogi je zunanji sodelavec FTK, poleg tega pa je organiziral tudi prvi smučarski tečaj za invalide in trenutno vlaga precej truda v pripravo programa za smučanje kot terapevtsko in rehabilitacijsko sredstvo. Trenerstvo je vsekakor Dušanova druga skrb, mlade zamejske smučarje pa spremlja že od samega začetka.
• Kaj bi nam lahko povedal po svoji dveletni izkušnji z zamejskimi športniki?
»Rekel bi, da je delo pri vas težavnejše kot v Sloveniji zaradi objektivnih okolnosti. Oddaljenost od smučišč, skromne finančne zmožnosti na smučarskem področju, težave organizacijske narave, ob tem pa zavzetost in angažiranost posameznikov, ki kljub težavam omogočajo obstoj te strukture ter razpoložljivost staršev, ki so večkrat neobhodni za organizacijo prevozov in vsega, kar sodi zraven. Rad bi pa omenil neprecenljivo delo, ki ga v sklopu MZSTE opravljajo Silvo Tavčar, Robert Devetak, Devan Cesar in Mario Rapotec. Oni so mi res v veliko
oporo in pomoč, vem pa, da bi bili sami učinkovitejši, če bi lahko delovali znotraj bolj urejene celote, s točno opredeljenimi funkcijami.«
• Tekmovalci, za ketere skrbiš, so v glavnem zelo mladi. Na kakšno raven bodo lahko prišli in kaj od njih lahko pričakujemo v obstoječih razmerah?
»Priznati moram, da smo v procesu treniranja zabeležili letos rahel zastoj, v primerjavi s preteklo sezono. Pogojujejo nas nepopolna udeležba treningov, težave pri planiranju situacijskih
treningov (op. ur.: na snegu). Zame osebno bi nadgradnja in izpopolnjevanje lanskega dela že predstavljalo precejšnji uspeh, na žalost pa smo bili letos prisiljeni začeti vse na novo, vse načrte prilagoditi v smislu množičnosti, kakovost pa na tak način izostaja. Sicer pa moram priznati, da hočemo iz sedanjih mladih tekmovalcev vzgojiti rod bodočih vaditeljev in trenerjev, ki bi lahko zagotovili razmah tekmovalnega smučanja v zamejstvu v bližnji bodočnosti, ob boljših gmotnih in organizacijskih razmerah.«
• Vse to pa res ni lahko uresničljivo...
»To prav dobro vem tudi sam in zavedam se, da nas čaka še ogromno dela. Vseeno pa mi ni jasno, zakaj niso vsi klubi pristopili k temu projektu z isto vnemo in zakaj spet zamujamo eno priložnost. Rezultati bi bili že sedaj neprimerno boljši, če bi se vsa društva ravnala po enotni liniji, vsaj glede podobnih zadevščin, ki prinašajo skupno korist, obenem pa prispevajo tudi h kakovostni rasti posameznih klubov. Enotnost in skrb za skupne smernice na tem področju sta po mojem mnenju nepogrešljivi, pogled pa je treba usmeriti naprej proti širšim obzorjem.«
• Kaj bi torej bilo potrebno, da bi sedanja zasnova lahko sledila normalni razvojni poti?
»Predvsem večja finančna razpoložljivost. To je namreč predpogoj za razvoj vsake panoge, smučanje pa se v tem pogledu ne razlikuje od ostalih športov, pravzaprav je tu potrebna širša finančna osnova kot pri marsikateri drugi aktivnosti. Vadba mora potekati na ustreznih površinah, ki so od Trsta oddaljene, potem je treba prišteti stroške bivanja, opremo, itd. Doslej so starši sami prispevali tudi precejšnji del finančnega bremena. Na taki bazi pa seveda ni moč pripraviti dolgoročnih razvojnih načrtov.«
IGOR CANCIANI
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes ob 14.30
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
6. januarja 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Ker je kompozicija dveh lokomotiv trčila v potniški vlak
V železniški nesreči v ZDA 15 oseb izgubilo življenje
BALTIMORE ZDA so bile v nedeljo prizorišče srhljive nesreče na železniški progi Washington-Boston. Ekspresni potniški vlak Colonial je namreč v nedeljo ob 13.30 (po vzhodnoameriškem času) trčil s kompozicijo dveh lokomotiv.
Trčenje je bilo silovito, saj je potniški vlak vozil s povprečno hitrostjo 160 km/h. Po prvih izvidih kaže, da je vlakovodja, ki je upravljal kompozicijo dveh lokomotiv, prezrl rdečo luč na semaforju in je, nič hudega sluteč, nadaljeval svojo vožnjo potniškemu vlaku nasproti. Potniški vlak Colonial so sestavljale lokomotiva in dvanajst vagonov. Ko sta se lokomotivi zabili ena ob drugo, je potniški vlak iztiril. Prvih pet vagonov se je prevrnilo in se pri tem tudi strnilo v eno samo veliko skrotovičeno pločevinasto tvorbo, ostalih sedem iztirjenih vagonov pa se k sreči ni prevrnilo. Če bi se tudi ti nagnili na en bok, bi lahko nesreča imela še hujše posledice.
Na potniškem vlaku se je v trenutku, ko je prišlo do trčenja, peljalo 350 potnikov. Od teh jih je po prvih ugotovitvah 15 izgubilo življenje, ranjenih pa naj bi bilo vsaj 175 oseb. Zdravniki reševalnih enot, ki so prvi prispeli na kraj nesreče (na območju, ki je oddaljeno kakih 25 milj od Baltimora), so ugotovili, da je 50 oseb težje ranjenih, devet ra-
njencev pa se je borilo za življenje. Težke ranjence so s helikopterji nemudoma prepeljali v travumatološki center Univerze iz Marylanda. Obračun žrtev in ranjencev je žal še nepopoln. Se neznano število potnikov je namreč ostalo vkleščeno v razbitinah iztirjenih vagonov, ki jim reševalci še niso bili kos.
Poleg ranjencev, ki so jih morali reševalci odpeljati v bližnje bolnišnice, so se morale reševalne ekipe ukvarjati tudi s številnimi potniki, ki jim je nesreča povzročila tako hud šok, da so zbegani tavali med razbitinami. Eden izmed potnikov je izjavil, da se je vsa nesreča odvila v borih dvajsetih sekundah. Preiskovalci so vsekakor v grobih obrisih že zarisali dinamiko nesreče. Oba vlaka, potniški in kompozicija dveh lokomotiv, sta namreč vozila .vštric, vsak na svojem tiru, v smeri proti severu. V določenem trenutku bi bili morali lokomotivi prepustiti prednost potniškemu vlaku, iz še nepojasnjenih razlogov pa vlakovodja lokomo-tivske kompozicije ni ustavil. Tako sta vlaka silovito trčila in iztirila.
Kljub še nepopolnemu obračunu žrtev gre nedvomno za najhujšo nesrečo na ameriških železniških progah od leta 1972, ko je 45 oseb izgubilo življenje v nesreči, v kateri je bil vpleten lokalni vlak v Chicagu.
V Palermu z vojsko na »božične« smeti
Božični prazniki so tudi v Palermu pustili svojo smrdljivo sled nakopičenih smeti, ki jim občinsko podjetje AMIA ni bilo kos. Stanje je bilo v mestu tako kritično, da je občinskim smetarjem morala priskočiti na pomoč vojska. 15 vojaških tovornjakov (10 v dnevni in 5 v nočni izmeni) bo pomagalo pri odstranjevanju 1000 ton smeti, ki se kopičijo v palermskih smetnjakih. (AP)
S sekiro ubil očeta
FORLl — Policija je že v noči z nedelje na ponedeljek aretirala 17-letnega Denisa Asnicara, ki je v nedeljskih popoldanskih urah ubil očeta v Cornedu Vi-centinu pri Vicenzi in nato zbežal z očetovim avtomobilom.
Denis je priznal svoj zločin, pravega razloga zanj pa ni hotel povedati. Po tem, kar so lahko ugotovili preiskovalci, sta si bila 45-letni zidar in še mladoletni sin večkrat v laseh. Izhodišče družinskih kreganj pa naj bi bile Denisove ponočnjaške navade. Baje sta se oče in sin tudi v nedeljo ponoči pošteno skregala, nakar je Denis očeta udaril desetkrat s sekiro. Z divjimi zamahi po glavi in po hrbtu je Denis do smrti pobil očeta. Njegovo truplo je nato zvlekel do kopalnice, sekiro je pustil kar na kraju zločina, in zbežal z družinskim avtom. Ni pa šel daleč, saj mu je policija kaj kmalu prišla na sled, in ga aretirala, ko se je na avtocesti peljal proti Forliju.
Ponovne demonstracije pekinških študentov Minister za kulturo Meng jih »razume«
Kitajski študent zažiga izvod časnika	(AP)
PEKING — Nekaj stotin študentov univerze Beida, najbolj uglednega vseučilišča v kitajskem glavnem mestu, je včeraj na šolskem dvorišču zažgalo več izvodov Pekinškega dnevnika, enega najbolj čitanih listov v mestu, in podprlo reformno politiko Deng Xiaopinga. Niti policija in niti oblasti jih niso razgnale. Študentje so se zadovoljili z zažigom nekaj izvodov omenjega časnika, ki je v zadnjem času najbolj odločno kritiziral njihove demonstracije.
Študentje so že pred nekaj dnevi kritizirali kritično poročanja o dveh zadnjih njihovih manifestacijah. Včeraj pa so na prvo stran enega izvoda na veliko zapisali beseda »Laž« in ga pritrdili na oglasno desko poleg odprtega pisma Deng Xiaopinga, v katerem podpirajo reforme, ki jih je uvedel 82-letni voditelj, in zahtevajo še več odločnosti pri njihovem izvajanju.
Sodu je izbil dno zadnji uvodnik Pekinškega dnevnika, ki obtožuje študentje, da se skrivajo za partijskimi gesli, dejansko pa se ji upirajo. Uvodničar imenuje študente »provokatorje neredov«, ki »napadajo demokratično diktaturo ljudstva«.
V vse drugačnem, veliko bolj umirjenem tonu pa v tedniku Beijing Review minister za kulturo, znani pisatelj Wang Meng, »razume« dijaško nezadovoljstvo.
Wang Meng, ki je bil na ta položaj imenovan lani, da »osvobodi svet kulture«, kot je bilo javno izpovedano, je zapisal, da se morajo kitajski mladinci izogibati kršenju javnega reda. Zaradi dogodkov zanjih dni, je še dejal Meng, ne bodo dali pod vprašaj politike reform.
Medtem je policija v Kantonu aretirala delavca, ki je pred novim letom v notranjosti univerze nalepil poziv študentom, naj demonstrirajo. Delavec je tako že deseta oseba, ki so jo aretirali po študentovskih nemirih, nobena pa ni bila študent.
Poglavitni kitajski listi pa so včeraj objavili okrožnico Kitajske komunistične partije, da bodo odpustili tiste partijske in vladne funkcionarje, ki niso sposobni ali pa ne znajo hoditi s časom. Po novih določilih jih bodo tajno ocenjevali njihovi podrejeni. Če jih bo večina oddala slabo oceno, potem bodo njihovi nadrejeni razpravljali o tem, ali naj jih odpustijo ali pa premestijo.
Napovedi statističnega urada v Boemi
Italijani nazadujejo
BOČEN Število Italijanov na Južnem Tirolskem, ki živijo pretežno v mestih, neprestano pada, Nemcev pa, ki stanujejo na podeželju, kjer imajo svojo zemljo, pa narašča. Bivalne okoliščine so zagotovo eden izmed vzrokov za ta pojav, drugi vzrok pa je v tem, da je pri splošnem zmanjšanju števila rojstev pri Nemcih rodnost vendarle za spoznanje večja kot pri Italijanih.
Vest objavlja bocenski pokrajinski statistični urad. Po njegovih podatkih živi sedaj v tej avtonomni pokrajini
435.000	oseb, od tega 285.000 Nemcev, 123.000 Italijanov in
18.000	Ladincev. Po predvidevanjih bo čez deset let 300.000 Nemcev, 117.000 Italijanov in nekaj več Ladincev. Nemcev bo 69 odstotkov (sedaj 67), Italijanov pa 27 (29).
Zaradi teh sprememb bo imela večina več službenih mest v javnem sektorju in večje denarne podpore za kulturno dejavnost kot manjšina.
Ta predvidevanja se lahko še poslabšajo v škodo Italijanov, ker se bolj kot pripadniki ostalih narodnosti izseljujejo v druge italijanske pokrajine.
V brk ustavi, ki prepoveduje obstoj oboroženih sil
Japonska veča obrambne izdatke
TOKIO Japonska ne bo imela več kopnih, pomorskih in letalskih oboroženih sil: tako se glasi člen 9 ustave. Zdaj pa se je premier Naka-sone odločil za obrambni proračun, ki je največji doslej in bo celo prekosil 1 odstotek letnega narodnega dohodka, za katerega je bila sprejeta uradna obveza, da ne bo nikoli presežen. Gre za 22 milijard dolarjev za leto 1987. Toda Japonska v formalnem pogledu vseeno nima vojske: ima pač nekaj, kar se drugače imenuje...
Kaj to pomeni? So Japonci načrtno spet ubrali pot militarizacije, ali pa so sklenili povečati vojaški budžet samo zaradi pritiska zaveznikov? Američanom in drugim zahodnjakom ni po volji, da Japonska krepi svojo že itak veliko gospodarsko moč in z njimi konkurira na svetovnem trgu: »To si samo zato lahko privoščite, ker nimate takšnih vojaških izdatkov kot mi« ji očitajo in od nje zahtevajo, naj tudi sama prevzame "del odgo-
vornosti za obrambo zapadnega sveta". No, Na-kasone je s svojo odločitvijo ubil dve muhi na en mah: zaveznikom je dokazal, da mu skrb za »obrambo zapada« ni deveta briga, hkrati pa obdržal vojaške stroške na znosni ravni, saj bo budžet v višini 1,004 odstotka narodnega dohodka bremenil državno blagajno samo v razmerju 5:2 odstotka.
Seveda se mora njegova konservativna vlada zdaj še bolj varovati opozicije, ki jo obtožuje kršenja ustave in pospeševanja militarizma in ki lahko vrh tega računa še z upadanjem Nakaso-nejeve popularnosti. Če se je vlada na lanskih volitvah še okrepila in prevzela popolno oblast nad parlamentom, pa je tudi res, da se je izneverila nekaterim predvolilnim obljubam: tako je na primer naložila malim varčevalcem davek na obresti, o katerem je pred volitvami sveto zatrjevala, da ga ne bo uvedla.
Podlegla sta hudim valovom
CAGLIARI — Sedela sta na skalah in s protico lovila ribe, ko ju je močan val potegnil v razburkano morje in v hipu sta izginila pod vodo. Zgodilo se je prijateljema Cesareju Montisci-ju (28 let) in Francu Pippii (39) iz Iglesiasa blizu Cagliarija, ki sta se bila zjutraj odpravila ribarit na pečine vzdolž zaliva na jugovzhodni obali Sardinije pri Nebidi. Ker ju zvečer ni bilo domov, sta se družini obrnili na karabinjerje in ti so s pomočjo finančnih stražnikov ter luških oblasti sprožili reševalno akcijo z motornimi čolni in helikopterji. Zaenkrat so našli le truplo nesrečnega Pippie.
Tudi o njenem spolu so odločali starši
Najvišja sovjetska odlikovanja reševalcem v černobilski nesreči
V Neaplju je privekala na svet Raffaella, drugi dojenček »naročenega« spola.
(Telefoto AP)
MOSKVA Skoraj devet mesecev po katastrofi na jedrski elektrarni v Černobilu je velika večina del na odstranjevanju posledic eksplozije četrtega reaktorja končanih, »sarkofag« je bil že pred dnevi popolnoma zabetoniran in zdaj v sovjetskem tisku posvečajo osrednjo pozornost »herojem Černobila«. S tem naslovom je pred dnevi Pravda objavila veliko fotografijo poveljnika enot protike-mične zaščite oboroženih sil SZ generalpolkovnika Vladimirja Pikalova, ob njem pa je bil na prvi strani še ukaz prezidija vrhovnega sovjeta SZ o podelitvi nazivov Heroja Sovjetske zveze njemu inpoveljniku letalskih enot kijevske oblasti, generalmajorju Nikolaju Antoškinu.
Černobil se skorajda vsak dan pojavlja v sovjetskem tisku. Najpogosteje služi kot simbol domovinske zavesti, delovne discipline, hrabrosti, znajdljivosti in tudi interna-cionalizma sovjetskih ljudi. Že od poletja sem podeljuje prezidij vrhovnega sovjeta SZ višja in nižja odlikovanja tistim, ki so se posebej izkazali pri reševanju posledic te nesreče. Vseeno pa so odlikovanja Heroj Sovjetske zveze redka in spadajo sploh med najvišje časti, ki si jih lahko nekdo pridobi na domovinskem obrambnem področju.
Iz priložnostnih intervjujev in zapisov o teh in drugih odlikovancih se še vedno izve kaj novega o tem, kako so potekale reševalne akcije po tistem usodnem 26. aprilu, ko
je v zgodnjih jutranjih urah prišlo do eksplozije četrtega bloka na jedrski elektrarni v ukrajinskem Černobilu.
Tako smo v Pravdi lahko brali, da je načelnik generalštaba oboroženih sil maršal Sergej Ahromejev že isto jutro ukazal poveljniku enot protikemijske zaščite Pikalovu -ravno takrat je imel nekje daleč od Moskve vaje - da takoj prevzame komando v Černobilu. Vojaki njegovih enot so bili med tistimi, ki so se lotili najbolj nevarnih del po tem, ko je bil pogašen požar. In ko so »kemiki« naslednji dan, torej v nedeljo, 27. aprila, začeli prinašati prve podatke o stanju radiacije v okolici Černobila, so šele ob desetih dopoldne na vladni komisiji sklenili evakuirati prebivalstvo.
Iz dnevnika Socialističeskaja industrija izvemo podrobnost, da je sedanji odlikovanec »Heroj socialističnega dela«, namestnik direktorja jedrske elektrarne Rostov v gradnji, Jurij Samojlenko, organiziral čiščenje strehe sosednjega bloka, da pa so s tem prekinili takoj po tem, ko so njega odpravili v sanatorij. Ko se je vrnil je takoj ukazal nadaljevati s polivanjem streh. Njegov černobilski so-junak Viktor Zavedij pa je ostal dve uri na kraju, kjer so dovolili največ pol ure dela.
ANTON RUPNIK