Izhaja vsak petek Narodni na snaiai celoletna. . . K poluletna . . K S*— (•triletna . . K 1‘~ poaame«na iUt< 10 vin« Nafrankirana platna m na ■prejemajoj rokopisi s« ne TraJaJo. Naša Hoč A IHVH Glasilo sloveni Uredništvo in nprav-ništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovoru. Glasilo slovenskega delavstva Štev. 8. Trideseti letnik. »Svobodno naj se tedaj raz-gibljejo dobre sile, in radostno!« Tako je zapisal v jubilejni: Številki »Dom in Sveta v posvetilu Frančišku Lamipetu sedanji razborit.i urednik Izidor Cankar. In nadalljeval je: »Po resnici pojdemo k mnogoterim ugankam umetnosti in življenja in nič drugega nečemo od nje, kakor dtt jc resnična Lepoto bomo iskali, kjerkoli jo zaslutimo v kateri izmed premnogih njenih oblik; ne drznemo se ji predpisovati, da bodi taka ali drugačna, a da je vsa lepa, to hočemo od nje. Umetnost nam tudi ni idol, kii ga molimo. Živ organ življenja je in je le toliko vredna, kolikor življenju sliuži. Casu koristi, kolikor večino veljavnega Ustvari1. Zato poreče zmoti, če jo sreča: Laž ®i in til kljubujem! In zlu, ki #a vidi, bo rekla: Greh si im te sovražim! V tej suženjski sedanjosti, v tej srčni »tiski našega naroda in dušni onemoglosti človeštva, tudi zanjo ni važnej-iega dela, nego da oznanja z besedami, Id so ji dane, osvobojujočo moč resnice božje in veselo prostost krščanskega nravnega zakona.« Ali naj »Dom in Svet« hvalim. Ne. .Vzemi ga v roko, čitaj in — zadovolijen ga boš tudi delavec in delavka — odložil iz rok. Izidor Cankar je »Dom im Svet« visoko dvigni]. Skoraj preveč so solnčni žarki sviti« umetnost zažareli; iz navadnega leposlovnega lista, ki je bil sicer tudi prav dober mladinsko-rodbinski list, nas je takorekolu brez ptrehoda postavil na visoko goro umetniške dovršenosti. Ustregel ni pravzaprav nobenemu, še sebi me, ki mu ni nobena reč dovolj umetniško dovršena, vsak je našel kakšno potezo, ki mu ni bila všeč, ker je nova luč »Dom in Sveta« tako žarela, da je trgala pogled, a kar odkritosrčni bodimo: na »Dom in Svet« in na njegov velikan sk napredek ikkI Izidorjem Cankarjem smo pa le vsi ponosni. V kritiko »Dom in Sveta« jubilejne številke se tmj bom izpuščal. Saj bodo to delo itak prav radi opravilii kiitiki )x> poklicu. In vsaka kritika: moje trdno prepričanje, more »Dom im Svetu« le koristiti. V kritiki in s kritiko se V Ljubljani, 19. januarja 1917. ustvarjajo nove in lepe in koristne stvari. Delastvu »Dom in Svet« najtoplejše priporočam, naj ga naroča in pridno bere. Delavstvu? Da, delavstvu. Ziviim med njim. Vem, da veliko bere. Ga poznam. Izidor Cankar seveda s temi stavki ne bo zadovoljen. Ampak uvrščam delavstvo v inteligentno misleči sltoj slovenskega ljudstva. Podplati, pravi usnjati, rajž, milo, moka, sveče, petrolej, olje, pujski, Špeh, mast, so lepe refc® moramo misliti, kako jih dobimo. A preko vsakdanjih skrbi in vojske se tudi delavčev duh rad dvigne v kraljestvo »boigatih« pesnikov, »sitih« slikarjev in »skromnih« peresnikov. In .potrebno je, da se dvigne. Če ene ali druge stvari »priprosti« izobraženec ne vime; naj mu, česar ne ume, razloži njegova organizacija. Sem za to, da^ se uvedejo v delavskih organizacijah literarno umetniški razgovori, a tudi v izobraževalnih društvih, da se bodo »svobodno razgibate dobre sile in radostno!« „Mir prihaja! Ne, mir ne prihaja!“ Ta glas gre danes po celi Evropi. A kaj rečemo: po Evropi, saj gre za mir ali za nadaljevanje vojske celemu svetu. Posebno v Združenih državah se živo zanimajo za mir in si ga, tako bi sodil človek, večina Američanov želi. Predvsem ga seveda, kakor povsod, žele najširše ljudske plasti. Veliki bogataši, tim bi bilo prav, da bi se večno vojskovali, ker jim vojska množi njih zaklade. A skrb, da se tudi plača, kar so poslali blaga Francozom, Angležem, Italijanov im Rusom, ta skrb vpliva tudi na ameriške denarne mogotce, da več ne hujskajo s tako silo na nadaljevanje vojske, kot so prej. Je že res, kakor jc pisal neki ljubljanski dnevnik, da so Angileži zelo bogati, ampak če se zlato in šeki izpreminjajo le vedno in vedno v dim smodnika, dinamita, ekra-zita in takih »človekoljubnih« naprav za uničenje drugače mislečih in organiziranih ljudi; pa končno tudi boga -sfvo izikopni. To je izvohal že tudi pre-\ idni Japonec »rumene opice« so jim rekli Rusi takrat, ko so se vojskovali Leto xa ž njimi, ki je pobasal svoj v Londonu naloženi denar in ga poslal v Amerik«* ker se mu zdi, da ga trni* ne bot jzgubih Saj ste že gotovo čitali v dnevni? kih, kaj so odgovorili naši sovražniki WiLsonu glede na mir, ki si ga žele. Ta odgovor je sicer tak, da če bi samo po besedah sklepali, bi morali nad mirom obupati. Toda le ne prezramo, dai ni S# posebno dolgo, koi nisi smel v nobeni vojskujočih se držav besede mir zapisati. Zapisati? Lahko si jo zapisal, tudi stavec ti jo je postavil, ampak cenzorji, ti hudi ljudje, so ti jo črtali, kakor da bi bili sporazumljeni prav v vseh vojskujočih se državah. Zdaj se sme o tem pisati. Beseda mir je pa zapeljiva, vabljiva, posebno v taki strašni vojski, ko mora celo bogati Anglež poslušati svarila, naj več tako ne »žre«, kot je pred vojsko. Sicer nas pa zanimajo hipno le mirovni predlogi sporazuma- Pred vojsko je sporazum izpeljaval obkolitev Nemčije. Ko se je pričela vojska, so rekli* uničiti hočemo Nemčijo kot velesilo. L# mimogrode so se takorekoč. vojskovali tudi z Avstrijo, Bolgarijo in s Turčtijo. V zadnji svoji moti Wilsonu pa pravijo, da jim ne gre le zato, da stro pruski militarizem, da dobe Francozi zopet Alzacijo in Loreno in da dobi Belgija zopet svojo samostojnost, marveč zahtevajo v prvi vrsti, naj se uniči tudi-sedanja Avstrija... Gospoda v sporazumu je zdaj pokazala svoje pravo lice, lice, ki smo ga sicer poznali že takrat, ko je posegla nekdanja naša zaveznica Italija v sedanjo svetovno vojsko'. Takrat se je očitno rekllo in pisalo, da je Iramasonstvo pognalo Italijo v vojsko, četudi je bila pravzaprav večina zbornice »demokratične Italije« proti vojski. Framasonstvo bije že od nekdaj ljut boj proti Habsburžanom, ker so ka-, toličani. Tudi sedanjo vojsko- hoče masonstvo porabiti za to, da 6e že ne uniči, saj oslabi moč katoliške habsburške dinastije. Katoliška javnost, tudi naša, te okolnositi zadnje čiase prezira, a liki rdeča nit se v sedanji svetovni vojski vleče framasonsko sovraštvo proti naši drža vi spretmo prikrito z raznimi mikavnimi in hipno vabljivimi puhlicami. Katoliški Slovenci ne smemo preareti,-da vodi v sporazumu združene države, prikrito seveda, tako da s« na zunaj to niti ne vidi, tipični .'. br. sramasonskega velikega Orienta, ki mu gre v prvi vrsti za boj proti ka-toličanstvu, a vse drugo mu je postranska reč. Preosnova bolniškega zavarovanja. S § 14. se je preosnovalo in izboljšalo bolniško zavarovanje. Pred vsem navedimo kratko nova določila, ki se bodo uveljavila že ‘s 1. februarjem t. 1. Vodstva, naših delavskih organizacij nujno opozarjamo, naj pouče člane o novih predpisih bolniškega zavarovanja, ker je to silno potrebno. Kljub delu tolikih let pouk na tem polju še ni tako prodrl, da bi vsak delavec vedel in znal, kaj mu po postavi in po pravici gre. Kaj dobi zavarovani delavec. Sedanje dnevne običajne mezde se odpravijo. Dopuščeno je billo dozdaj, da •je znašala najvišja bolniška podpora na dan le 2 K 40 v. V bodoče bodo vsi zavarovanci uvršifieni v dvanajst razredov, kakor to kaže sledeča razpredelnica; D el a vn i zasluž ek. Pla6. Dnovno toilonsko Najnižj a rrata Kron bolnišeina t do 0-75 do 4*50 36 h 2 nad 0-75 1-25 nad 4 50 11 7-50 60 11 8 1-25 n 1-75 11 7-50 11 10-50 90 11 < 1:75 2-25 11 1050 11 13-50 120 11 • 2-25 2-75 n 13-50 n 16-50 150 n 6 2-75 j) 3 25 ii 16-50 ii 19 50 180 n 7 3 25 3-75 n 19 50 19 22-50 210 ii 8 3-75 4 50 ii 22-50 11 27-— 250 n 9 4-50 5-60 ii 27-50 11 33-- 300 ii 10 550 11 6-50 ii 33-— n 39-- 360 ii 11 ■ 6 50 M 7-50 n 39 — ii 45- 420 ii 12 11 nad 7 50 čez 45-— 500 ii Gospodarji so dolžni, da naznanijo bolniški blagajni potrebne podatke za uvrstitev v plačilne raizrede. Zavarovanci dobe kot dozdaj tudi še naprej brezplačno zdravnika, zdravila in druge pripomočke za zdravljenje, tudi pomoč pri porodih se mora preskrbeti brezplačno zavarovancem. Kadar je boDnik tako bolan, da ne more delati, dobi bolniško podporo od jtretjega dne bolezni dalje. Dela prosti idan se ne računa kot prvi ali zadnji dan bolezni. Bolniška podpora se podeljuje 26 tednov, dozdaj 20 tednov. Porodnice dobe denarno podporo v višini bolniške podpore, kolikor časa ne delajo in sicer do šestih tednov. (Dozdaj štiri tedne.) Porodnice, ki doje same svoje otroke, dobe poleg tega podporo v višini polovične bollniške podpore doo 12. tedna po porodu. Če zavarovanec umrje dobe njegovi svojci, ki se pa morajo v pol leta prijaviti, tridesetkratni znesek povprečnega dnevnega zaslužka. Povišati se smejo te podpore v sleda Sem obsegu: 1. Dnevna bolniška podpora se sme povišati v 1. plačilnem razredu do 60 v., v ostalih plačilnih razredih do 90 odstotkov spodnje mere dnevnega zaslužka, na ne nad 5 K 50 v.; pogrebni izdatki po šestdesetkratne višine bolni ščine. 2. Zavarovancem, katerih dnevni zaslužek preseže 9 K dnevno (54 K tedensko), se 'lahko ustanovi posebni razred z dnevno bolniško podporo 6 K. 3. Izplačevanje bolniških podpor se lahko ali splošno ali pa zavarovancu z daljšim članstvom podaljša čez 26 tednov do enega leta. 4. Bolniška podpora se lahko ženskim zavarovankam, ki so v zadnjem stanju nosečnosti, in ki zato ne delajo, izplačuje gotovo dobo pred porodom, a največ štiri tedne. 5. Dojilne nagrade se razširijo lahko na 26 tednov. 6. Bolnikom ali porodnicam se z njih dovoljenjem dovoli izučeno strežniško osobje; porodnicam se lahko z njih pritrdilllom podeli preskrba v porodnišnici ali v podobnem zavodu. V takih slučajih je dopustno, da se zaračunajo izdatki do polovice bolniške podpore. 7. V korist članom rodbine zavarovancev, ki žive ž njimi v skupnem gospodinjstvu in ki niso sami podvrženi zavarovanju, se illahko uvede zavarovanje in sicer glede na prosto zdravniško preskrbo, zdravila, potrebščine in porodniških podpor ženam zavarovancev. Bolniške blagajne lahko ustanove posebne sklade z namenom, ki so v zvezi z bolniškim zavarovanjem’ posebno za boj proti jetiki, alkoholizmu spolnim boleznim. Prispevki ne smejo presegati Vi« povprečnega dnevnega zaslužka. Druge nove določbe splošno niso tako važne. Ta odredba se bo uveljavila v treh mesecih po njeni razglasitvi. Pozdravljamo novo vladno odredbo naj toplejše na nevarnost, da nas proglase tisti, ki si domišljajo, da so zavzeli v zakup vse, kar tiče delavstva, izdajalcem delavskih koristi. Pozdravljamo ta korak zato, ker pomenja le, .če tudi mali napredek na polju delavskega zavarovanja v Avstriji. Pravi križevi pot hodi v naši državi delavsko zavarovanje. Delavstvo ima že skoraj v vseh kulturnih državah starostno zavarovanje, pri nas ga seveda ni, dasi so ga nam obetali že 1. 1901. in če tudi so že leta 1904. predložili javnosti takozvani program, iz katerega je postal po dolgotrajnih pogajanjih in prerokovanjih 1. 1908. zakonski načrt. Toliko časa gre že za to reč, a na- ■SaOpUll. H. Conscience. VIII. Kaet se je že tri dni nahajala na j^amostanskem dvoru. Ničesar ni videla, da bi moglla kaj slabega sklepati. Mislila je že, da se je nad Tisom varala. Skrben je bil za starega moža, tako usmiljeno je govoril o njemu, svojem dobrotniku, da je Kaet resno mislila, če le ni morebiti v njegovem srcu tudi ■nekaj lepih potez. Nič več ni mislila, da bi bil stric resno bolan. Tis je pustil zanj dvakrat na dan kuhati meso, pečenko in krompir, če more jesti take jedi, mora biti res še precej krepek in se mora dobro počutiti. Motila se je. Če bi bila smela slediti hinavcu na njegovih temnih potih, kadar je trdil, da nosi jed stricu Janu, bi bila videla, da je nosil krepke jedi v svojo lastno sobo. Bolni starec je dobil le slabo hrano, ki se mu je gn ju sila; najrajši je še jedel črni kruh, dasi ga ni okrepčal! Vedno bolj nepotrpežljivo je zahtevali druge hrane, čimbolj je čutil, da mu grozi smrt po lakoti. Tis mu je pa znal tako dobro prigovarjati in se je tako malo oziral na njegove prošnje, da jih je konično opustili'. Ko je Kaet tretji dan nameravala zapustiti samostanski dvorec in iti domov, jo je Tis prosil, naj se zvečer še enkrat vrne! Stric Jan namreč želi tople kopelji; pogreti bo morala zato veliko vode. Miiken je Kaet sipravila spat, nato se je zopet vrnila v samostanski dvor. Tis ji je rekel, da stric ne mara več tople vode, a da naj le ostane v hiši in čuje. Strica namreč trese mrzlica. Ne ve se, če ne bo potrebno poklicati zdravnika in iz previdnosti morebiti celilo župnika. Ni sicer stricu Janu veliko slabše, kot dozdaj, a stari človek ne more veliko prenesti. Iz previdnosti želi, da' ima koga pri rokah, če bi se položaj kljub vsakemu pričakovanju poslabšal. Njegove besede Kaet niso popolnoma premotile. Zdelo se ji je, da je naj-brže starček bolj bolan, kakor se ji je rekllo. Sklenila je za to, da se ne bo več ozirala na Tisa, tSe bo šlo tako dalje in da bo župnika in župana nahu j sikala nanj, da morebiti izsledita kako zločinsko skrivnost. Sama je sedela pri peči in premišljevala, kako bi najlažje oblastem naznanila, kako nepostavno se goljufa v samostanskem dvoru, da bi uropali Ceciliji njeno dedščino. Mislila je, da morebiti poizkusi župnik obiskati strica Jana in ga pregovoriti, naj bo pravičen s svojo nečakinjo Cecilijo. Medtem ko je tako premišljevala, se je pričela bati, da bi ne bilo mogoče jutri že prepozno. Kdo ve, kaj se tam zgoraj med Tisom in starčkom vse godi. Dvom in skrita bojazen sta jo vznemirjali. Od časa je poslušala, a ker ni ničesar čula in je bilo zgoraj vse tiho, se je zopet vrnila k ognjišičtu in je dalje misllJila. Polnoči. Iz stolpa se čuje, kako bije ura. V bolnikovi sobi stoji priprosta .svetilka, ki le slabo sveti. Sten ni mogoče natančno videti; le dej postelje in mize je v svetlobi. Starček leži na strani. obraz obrnjen proti mizi. Zdi se ti, da spi; a od časa do časa lle mehanično odpre oči in jih zopet ravno tako brez čuta zapre. Obraz je bled; tenka, prozorna koža pokriva čelo; oSli niso žive, steklene so; ustnice so brez vsake barve. Rdeča svetloba razsvetljuje kakor prej ini prišla; obtičala je v raznih po-^ svetovalnicah državnega zbora. Nam bi bilo seveda veliko ljubši, če bi novo preosnovo bolniškega zavarovanja rešil državni zbor; ljubše bi nam bilo in odločno zahtevamo in se borimo in bomo zahtevali in se bomo borili še naprej za uvedbo socialnega zavarovanja. Povejmo pa kar odkrito: Ge se tudi čisto niči ne ogrevamo za § 14., s katerim se po naši sodbi odrejajo stvari, ki bi se nikakor ne smele se ž njimi goji samovladarstvo vlade in čmovništva, kar ni zdravo in ni, pa smo magari tudi zadovoljni, če tudi s § 14. izvedejo celo socialno zavarovanje. Saj lahko državni zbor izboljša, kar mu ni všeč, a to dobro bi bilo, da M samogoltni kapitalisti in demagoški socialni demokratje cele nujne zadeve zopet desetletja ne zavlačevali, kot so jo zavlačevali dozdaj: prvi z ozirom na svoje blagajne, drugi z ozirom na »vele-ražne« njih govore, govorjene skozi «kno v politične in ne v praktične namene tistih, ki jih zastopajo. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Državna ureditev prometa za slanino in surovo masloi. Državni prehranjevalni urad je izdal 14. januarja na-eedbo, ki ureja preskrbo surovega masla in slanine za splošnost. Temeljem števila molznih krav bo vsaka posamezna politična deželna oblast dotočila. koliko surovega masla mora dobaviti dežela za prehranjevalni urad. Pri tem se bo ozirati na to, da bo vsakemu pridelovalcu ostala potrebna množina za lastne domače potrebe, kakor tudi na to, da ne bo trpella dobava mleka. — Kar se tiče svinjske masti, bo moral vsak, kdor zakolje prešiča, bodisi za V grobnici bleda, mrliču podobna njegova lica. Na stolu poleg mize sedi Tis. Čuti je nameraval pri bolniku, a premagal ga je spanec. Tudi njegov obraz je razsvetljen. Zdaj ko ga je spanec popolnoma pomiril, le še njegova hudobna duša dela; to kaže zaničljiv njegov smeh. Celo ustnice se mu od časa do časa premikajo. Včasih se mu nagubi čelo: demoni jeze in zavisti mu pačijo poteze lica. Sanja. Bolnik je zopet odprl oči. S strahom gleda popačeni Tisov obraz. Zave se. Gleda po sobi; prestrašen ostane njegov pogled na Tisu, ki v spanju škripa z zobmi in izgloda tako divje in moreče, da starček prestrašen stisne •oči, a nekaj drugega ga prisili, da prične zopet gledati. Tis prične v sanjah govoriti. Njegov obraz se skremži, smehlja se, ve- ie- Res govori z zaprtimi očmi. Ne sliši se vso, kar govori. Večkrat mu postaja glas slabejši. Ustnice se mu premikajo, ne da bi govorile. Poslušajmo gal V pretrganih stavkih govori: »Sto tisoč goldinarjev ... stari plesnjivec ... zasebno rabo ali prodajo in tudi v slu-,čaju zasilnega zakola oddati gotovo množino slanine na razpolago za splošno prehrano. Ta določba velja tudi za nazaj in kdor je slanino že scvrl, bo moral oddati primerno množina raztopljene masti Nadaljne določbe glede monopolizacije slede. Vojni davek v železniškem prometu. Izšla je cesarska naredba, s katero $c uvaja na vseh avstrijskih železnicah vojni davek za tovorni in osebni promet. Davek na prevoz blaga znaša 15 odstotkov prevozne cene ter se vračuna neposredno v prevoznino. Davčtna dolžnost velja tako za prevoz po vozaškem blagovnem ceniku. Za prevoz blaga iz inozemstva ali vanj, na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino se zaračuna vojni davek le za tisti kos proge, ki teče po avstrijskih tleh. Podobne določbe — posebno glede manjših zveznih prog — izidejo potom naredb. Vladi je pridržana pravica, da v nekaterih redkih posameznih slučajih — prevoz lastnega železniškega blaga, prevoz po zasebnih železnicah — dovoli davčno prostost. — V osebnem prometu se zviša vojni davek na vozne listke od 12 na 20 odstotkov., v prometu z Ogrsko, Bosno in Hercegovino, kjer ostane pri voznih listkih slejkoprej v veljavi dvoodstotni kolek, se pa zviša davek od 10 na 18 odstotkov, na lokalnih železnicah od 6 na 10 in na malih železnicah od 3 na 5 odstotkov. Dosedanje oprostitve po vojaškem ceniku odpadejo. Razen vojnega davka na korist države se pa zvišajo tudi cene za tovorni in osebni promet, da morejo železnice nadomestiti obrabljeni materij al in poV kriti vsestransko večje stroške. In sicer se zvišajo cene v tovornem in zasebnem prometu tako, da bo znašalo celokupno zvišanje z vojnim davkom vred 30 odstotkov dosedanje cene. Davek in zvišane cene stopijo splošno v veljavo veliko Vam dam, veliko! Jutri bo mrtev ... Proč z mesom, sicer bo zopet okreval... Vodo, kruh ... Noče umreti ... lakota mu pomagaj... oporoko imam... Potrpljenje, bo šel, bo šel, stoka... umrl je!... O, ves njegov denar je moj!« Starček presunljivo zakriči. Tis se prebudi, hitro poskoči kvišku, drgne si oči in strmi začuden v starčka, ki kliče ž vso silo na pomoč. Ko se je Tis prepričal, da se mu ni od zunaj nič bati, si je bil kmalu na jasnem, zakaj da je bolnik v strahu. V sanjah je moral govoriti in izdati svoje naj skrite j še misli. Pustil je, da je starček kričal, dokler se ni tako utrudil, da je utihnili Grdo in porogljivo je gledal nanj z nad prsi prekrižanima rokama. »No, stric Jan,« je nato vprašal, »koliko časa bo še to trajalo? Le upijte in kričite; ničesar ne (pomaga, nihče Vas ne sliši.« Starčka je pogled nanj še bolj preplašil. Iznova je obupno klical pomoči. Smrtni strah je podvojil njegove moči. Kričal je precej krepko in glasno. »Tiho!« je zaklical Tis in motil s 1. februarjem t. 1., a v psameznih slučajih sme vlada dovoliti kratko prekoračenje tega roka. Ta obtežitev prometa pa je izrečno le začasna vojna odredba in je za enkrat določena na tri. leta (do 31. januarja 1920). Dohodki novega prometnega davka so preračunani na letnih 300 milijonov kron. Vrednost denarja v in po prejšnjih vojskah. Pred avstrijsko-italijanskio vojsko 1. 1859. sO bili ha Dunaju 20 frankovski novci vredni 16T6, ko se je sklenil mir 23'70, pet let potem, ko se je sklenil mir, pa 18'48. V avstrijsko-pruski vojski 1. 1866. je bil na Dunaju vreden 20 frankovski denar 17*08, ko se je sklenil mir 22*24, pet let po sklenjenem miru pa 19*70. V nemško-francoski vojski 1. 1870-1871 je bil pred vojsko vreden francoski denar na Dunaju 48*25, ko se je pa sklenil mir 40*—, pet let po sklenjenem mirni pa 45*55- V rusko-turški vojski L 1878. je bil vreden pred vojsko v Berlinu ruski rubelj 200*75, ko se je sklenil mir, 194*20, pet tet po sklenjenem miru pa 211*70. XXX (Vrednost denarja in vrednost menic izražata razdelitev moči v mednarodnem trgovskem prometu. Izvoz je močno padel; potrebščine moramo dobivati iz inozemstva; inozemstvu se morajo vračati obresti in glavnica. V nobeni prejšnjih vojski ni bil položaj tako poojštren, kot zdaj, ko je ves gospodarski svet nam tako dolgo časa zaprt. Naše notranje vrednosti denarja ne tiče, kako zunaj cenijo naš denar. Potem ko se bo sklenil mir, se bodo morale pač plačati v inozemstvo za starcu pet pred obraz in mu grozil, da ga bo tepel; (»tiho, če ne Vam s silo zaprem usti!« Ko je nato stric Jan utihnil, je šele Tis odtegnil svojo pest. »Še enkrat Vas bom poslušal!« je divje rekel. Starček je en trenutek utihnil, da si oddahne; prsi so se mu dvigale; a Tisa je nevoljno gledal1. Ta ga je porogljivo vprašal: »Bom 11 že izvedel, kakšna osa Vas je pičila? Gotovo sem sanjal? Ali ste neumni, da' zato tako kričite? Boljše bi bito, da zaspite. Nekaj ur počitka Vam bo več koristilo, kakor te trapaste Vaše muhe.« Starčkova jeza je zopet vzplamtela. »Kača!« je zaklical, trpiš, da umiram na lakoti kot pes? Predolgo ti živim, zato me hočeš s kruhom in z vodo počasi usmrtiti? Moj denar hočeš, zato naj umrem, morilec!« Tis je začuden gledal zdivjanega starca. Tresel se je, ker so bili njegovi načrti in najskrivnejše misli popolnoma odkrite. surovine velike vsote, a tuji kapital bo zaupajoC na na&o narodno moč in: finančno zanesljivost zopet kmalu pričeli prihajati v deželo. Ker bo inozemski denar dra#, se bo varčevalo in omejevalo doma. Drage menice v inozemstvu bodo povzročile, da se bodo doma izdelovale reči, ki so se prej uvažale iz inozemstva. V inozemstvu nimamo preveč dolgov: nekaj sto milijonov kron. Zato je upati, da se bo po vojski tudi vrednost denarja vzravnala, kakor se je v prejšnjih vojskah. s trape prekUjcnja hnenuje znanost doslej Se ne natančnejje poznanih zbujalcev ravmatičnih bolečin. Odstranjcnje revmatičnih bolečin bo zatorej obstojalo v zatrtju teh »»trupov prehl&jenja« in se nam to posreči najbolje« ako boleča mesta prav živahno drgnemo in macit-amo • Fellerjevim poživljajočim rastlinskim esenčnim Ituidom z zn. »Elzii-fluid*. Masira naj se t »Elza-fluidom« tako dolgo, da s« vsa tekočina na roki popolnoma po-suSi, pa se bo *»a bolečih mestih pojavil živahnejši obtok krvi in s tem popuščeaje boleči*. Premnogi zdravniki priporočajo za take masale Fellexjev fltiid fn ga je resnično smatrati za najjpriljufcljehejie vdrgnilno sredstvo. Obenem jfe pa najceneje, zakaj steklenica stane samo 42 vin. Seveda ni moči manj nego 12 steklenic poSiljati po poiti in te «ta-pejo franko 6 K. 48 steklenic 20 K. Predvojne cene. Naroča se edino pristne pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza-trg St. 264 (Hrvatsko), kjer se tudi lahko obenem naroče FeJlerjeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elza-kro-glice«, 6 Škatlic za 4 K 40 vin. franko. Te kroglice imajo prednost vedne zanesljivosti in priljubljenosti pri starih in mladih, če so jih poskusili. (i) Vojni dobički industrije. Štirje plavži so izkazali 1- 1915. 19, 1. 1916. 31', štiri tekstilne tvor-nice so izkazale 1. 1915. 2'2, 1. 1916. 12'3; štiri tvomice sladkorja so izkazale 1. 1915. 3*8, 1. 1916. 5'8 milijonov kron dobička. 23 industrij-v '• »kih družb je imelo leta 1915. po-pirjev v vrednosti 86 milijonov K, leta 1916. pa za 161 milijonov kron. Razkošna vila je stala 1- 1915. po-** vprečno 540.000, 1. 1916. pa 720.000 kron. Karat briljant je bil 1. 1915. vreden 1200, 1. 1916. pa 2000 kron. Bilance akcijskih družb izkazujejo le del čistega 'dobička. Znatne vsote so skrite v odpisih zalog in. naložb, v manjši cenitvi napmv in vrednostnih papirjev, v javnih in v skritih rezervah. Več manjših podjetij je v enem letu večkrat toliko zaslužilo, kolikor imajo osnovne glavnice. Višina vojnih dobav .je ostala; doma. Rako vplivalo bolezni na značaj? Zdravniško dušeslovje nas uči, da bolezni ljudi popolnoma iz premene-Jeznoriti lijudje se po boleznih mnogokrat izpremene v krotka jagnjeta, dobrodušne ljudi izpremeni bolezen večkrat v hude ljudi. Ljudje, ki bolehajo «a pljučih, so lahkoživi, želodčne bolezni ipovzrocajo otožnost, pri starcih povzroči poapnenje žil sitnost. Dr. Kneuser nam opisuje, kako je v XIV. stoletju, vplivala črna smrt, kuga na Evropo. Tudi v sedanji svetovni vojski smo imeli nalezljive bolezni, a veda in red sta jih premagali. Kugo XIV. stoletja pa opisuje Kreuser tako-le: Ko je pričela bolezen razsajati, so se srca zaprla ljubezni do bližnjega. Vse je bežalo od bolnika, ker se je vsak hotel rešiti. Zapirali so se v hiše, jedli in pili drage reči in se zabavali. Ponoči in podnevi so hodili iz gostilne v gostilno, češ da je tako življenje najboljše sredstvo proti kugi. Niti najožjim sorodnikom niso hoteli ‘svojci streči, prepuščali so jih poslom. Le za silo so mrliče pokopavali. Žalovali za rajniki niso. Prebivalci celih mest v Franciji so se udajali Bebavi, v prvi vrsti plesu-Drugod so prirejali pojedine. Še bolj so rajali, ko je bolezen prenehala. Tatvine in ropi so> bili na dnevnem redu. Delati ni nihče hotel. V Italiji so pričeli celo s sužnji kupčevati. Nasproti tem hudim blodnjam naletimo seveda tudi na zglede velikodušne krščanske ljubezni. Posebno redovniki »o se odlikovali. V prvi vrsti hvalijo frančiškane. Na tisoče jih je umrle, a prihajali so vedno novi. Tudi redovnice so si v tistih hudih časih pridobile veliko zaslug, ki jim jih niti najzagrizenejši svobodomisleci ne morejo odreči. Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Možkerc. Tisk Katoliške Tiskarne. NESREČA da izgubiš z izpadanjem ia redko rastjo las najlepši, najplemenitejši naravni kras, in Izglodaš vsi ed tega neznaten in postaren, zadene le onega, ki ne neguje svojih las. Zato svetujemo v dosego bujne rasti las Feller jevo slovito, pristno Tannochina pomado za lase z zn. »Elza«. Tisoči hvalijo njen dobri učinek proti naglavnim luskinam in izpadanju las. Ista stori puste lase bujne, voljne, d& lasem svit in obnovi prvotno bojo ter prezgodnjo osi-velost prepreči. Predvojne cene: 1 lonček št. I. 1 K 60 vin., št. II. (močnejša vrsta) 3 K. — Za nego brk priporočamo Feller jevo mazilo za brke; 1 lonček 50 vin. Le pristno se dobi pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elza trg št. 264 (Hrvatsko). Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani je v v deželnem gledališča. Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo I Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Izboren 1 za m za vsakovrstne salate si vsakateri lahko asm pripravi brez vseh pridatkov in nadaljnih stroškov, če kupi zavitek ki velja za napravo enega litra tacega olja K J- prvovrstnl garantirano izbrani za 1 liter olja K 13» 9 n n o ® litra olja K 8-4«. Navodilo za napravo je pridejano vsakemu zavitku. — Ze pripravljen, tekoč nadomestek olja za takojšnjo uporabo velja liter K Vr—; steklenico je treba prinesti seboj. Po poiti m tekoči nadomestek no razpošilja. Dobi se pri M. Špenko, prodaja moke in islandskega Caraghee - mahu v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, Jurij Marenče, trgovec v Ljubljani Dolenjska cesta. — Poštna naročila in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na-Ivan Dežman, Ljubljana, Kopitarjeva ni. fi. Razširjajte id Min m tfi ,Našo Moč*. Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago. Oddaja na debelo! Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi specerijsho trgouino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot Clan h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. r^