Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani". Izdavatelj in urednik: Andrej Žumer, nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik. Št. 6. Ljubljana, 16. sušca 1893. XXXIII. leto. Vsebina. M. Janežič-Peče: Kako naj učitelj jednorazrednice postopa, da pripravi dobro podlago spisovnemu pouku že I. oddelku spodnje skupine. — P. Gross: Iz šole za šolo. — Razpis častnega darila. — Izkaz o oddaji ubožnili knjig i. t. d. — Izkaz o oddaji upravnih prebitkov i. t. d. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Ž.: Vprašanja in odgovori. — Dopisi. — Književnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva. Kako naj učitelj jednorazrednice postopa, da pripravi dobro podlago spisovnemu pouku že I. oddelku spodnje skupine, Spisje je vrhunec jezikovnemu pouku. Ako smo usposobili učenca, da zna svoje misli ne le pravilno povedati, ampak tudi brez posebnih slovničnih napak pravilno zapisati, dosegli smo na jednorazred-nici smoter jezikovnega, oziroma spisnega pouka. Da pa dosežemo tu imenovani smoter, mora si učenec prisvojiti. 1. vsestransko mišljenje. 2. velik zaklad besedij in jezikovnih oblik. 3. najpotrebnejše iz slovnice in pravopisja, 4. zmožnost vse to ust m en o in pismeno pravilno porabiti. To je pa najtežja naloga jednorazrednice, ter tirja mnogo truda in tudi vse po-zornoti učiteljeve, ker ne le jezikovni, ampak ves pouk mora vedno na to delovati. Kako naj učitelj postopa, da pripravi dobro podlago spisnemu pouku že v I. oddelku spodnje skupine, podati hočem v naslednjih vrsticah. Novovstopli učenci prinesejo s seboj le majhen zaklad besedij in samostojnega mišljenja. Ta se mora utrditi, pomnožiti, razširiti in tako narediti podlaga vsemu daljnemu pouku, posebno spisnemu. Kolikor večjo pozornost bode učitelj na to obračal? da obogati zaklad besedij in mislij, toliko krepkeje se bodo razvijala šibka drevesca v krepka drevesa, toliko večji bodo vsestranski uspehi. V to svrho nam v prvi vrsti rabi nazorni nauk, pri katerem se je treba posebno na sledeče ozirati. Predmete naj učenec sam poišče, na-šteje ter primerno uvrsti. Ravno tako naj tudi sam poišče znake na predmetih — tedaj naj sam gleda, misli, sodi in sklepa, učitelj mu bodi le umen vodnik. Zahtevajmo pa takoj v začetku, da učenec svoje trditve utemeljuje, ker s tem za-branimo brezmiselne odgovore, ki mu jih drugi narekajo in ga prisilimo, da sam dobro premisli predno odgovori. Skrbimo pa, da dobi učenec jasne predstave in pridno ponavljajmo, da se predstave tudi jasno reproducirajo. Tako bode nazorni nauk ostril opazovalni dar, bistril misli in krepčal spomin. DaljnS naloga nazornega nauka je ta, da p o m 11 o ž i zaklad b e s e d i j in jezikovnih oblik in da vsposob-učenca oboje v govoru porabiti. Zahtevajmo tedaj, da odgovarja v pravilnih, prav naglašenih in popolnih stavkih ter ravno tako utemeljuje svoje trditve-V dijalektu ne sme govoriti ne učenec še manj pa učitelj. Tujke dijalekta naj se nadomeščajo s slovenskimi besedami. Med nazorni nauk naj se vpletajo primerne pesmice, pogovori itd., katerih si učenci z memoriranjem prisvoje ter si tako utrdijo spomin in na jezikovnih oblikah obogate. Tako pridobe učenci že v prvem oddelku gotovost v izrazu in se iznebe bojazljivosti v govoru, katera se drugače opazuje še v višjih oddelkih in je potem velika ovira daljnemu pouku, posebno spisneinu. Kaj pa računstvo? Ono, zahtevaj delavnost vseh duševnih močij, dotične razvija in krepča ter pripravlja podlago spisneinu pouku. Deluje pa še toliko bolj za jezikovni (spisni) pouk, ako pri vporabnih nalogah^ katerih se je prav pogosto posluževati, vselej zahtevamo, da učenec ponovi nalogo, samostojno sklepa, reši, potem poda popolni in pravilni odgovor in ravno tako svojo trditev utemelji. Ko si priuče učenci nekaj glasov, prično se vaje v branji. Učencem neznane besede naj se pridno nadomeščajo z znanimi. Priučivši se mehaničnemu branju z velikimi črkami, spoznajo naj stavek in naj- navadnejša ločila kakor piko in vejico. Zapomnijo si, da v začetku govora, za piko, krstna imena in priimke pišemo z veliko začetno črko. Berilnih sestavkov .je mogoče v I. oddelku le nekaj obravnavati, zato hočem o tem v II. oddelku razpravljati. Z vajami v branji so pismene vaje v zvezi. Učenci namreč prepisujejo posamezne zloge, pozneje v zloge razdeljene besede in ko se seznanijo s stavkom, tudi kratke stavke. Poleg prepisovanja se vadi napisovanje ali narekovanje. Učitelj narekuje učencem posamezne zloge, katere pojedin učenec piše na šolsko tablo, drugi pa na svoje tablice. Učenec pove, kateri glas je prvi in kateri drugi in ker jih skupaj izgovori, jih tudi skupaj zapiše. Kadar se tem vajam dobro privadijo, pride se k dvozlož-nim besedam. Učenci dvozložno besedo izgovorijo in povejo, kolikokrat so usta odprli, ko so jo izgovorili. Potem zapišejo to, kar so izgovorili, ko so prvikrat usta odprli, tedaj prvi zlog in potem drugi in oba zloga zvežejo s črtico, ker smo jih skupaj izgovorili, to je —- beseda. Koncem besede naredijo vejico. Kavno tako se postopa pri tri- in nmogozložnih besedah. Zahtevajmo pa večkrat, da učenec pove koliko zlogov ima beseda (kolikokrat usta odpremo) in koliko ima vsak zlog črk (koliko glasov vsakokrat izgovorimo). Učenec bode pozneje pri daljših in še ne dovolj znanih mu besedah ravno tako postopal in jih ne bode pomanjkljivo pisal. Kadar znajo učenci že z malimi črkami brati, naštevajo po vrsti predmete, katerih so se v navzornem nauku učili in jih sproti zapisujejo. Te vaje so jako koristne, ker uče učenca ob jednem govoriti, misliti, brati in pisati ter vsled tega tvorijo dobro podlago spisnemu pouku. M. Janežič-Pcče. Iz šole za šolo. Zrak. (K naravoznanstvenemu pouku v šoli.) T - juhi učenci! Ker smo v berilu o zraku 'JL-^čitali, vam hočem zdaj o njemu še bolj na drobno govoriti in pokazati vsega-mogočnost in modrost Božjo, ki nam ga je vstvarila, brez kojega bi ne mogli živeti ne mi, ne živali, ne rastline. Zrak je tenka plinov a tekočina, ki nas obdaja od vseh stranij in vso zemljo kakih 12 milj na visoko. On sestoji iz še tanjših tekočin ali plinov in sicer iz 1 dela kisleca, 4 delov dušeča, nekaj ogljenca in drugih prvin, ter je prozoren in brezbarven. Da se nam vidi višnjev, pride od tega, ker je z vodeno paro zmešan in se v tej odbijajo višnjevi solnčni trakovi.*) Zrak je n e p r o d i r n o telo. Tega se prepričamo, ako poveznemo prazno kupico v posodo z vodo; voda ne more v navidezno prazno kupico, ker je zrak v njej. Ako vlivamo vodo skozi lijak v steklenico prav hitro, nam škropi voda v obraz, ker jo iz steklenice vhajajoči zrak kvišku rine, kar priča, da je bil zrak v steklenici. Na tej podlagi so ljudje znašli vodomete za stanice. Ker je zrak telo, zato plavajo oblaki po njem, kakor olje vrhu vode, pa tudi ptice in žuželjke se letaje opirajo nanj. Zrak je tekoča tvarina in ima v nasprotji z drugimi tvarinami to lastnost, da se njegovi delki ne privlačujejo, ampak jeden od druzega oddaljujejo; zato on vselej vsako prazno prostornino vso napolni, nikdar pa le deloma, kakor to lahko naredimo s drugimi tekočinami. Ker je zrak zelo tenka tekočina, vrine se v vsako narmanjšo praznoto zemlje, živalstva, rastlin in celo vode. Slednjega se prepričamo, ako kupico z vodo na gorko peč posta- *) Učenjak Olsivski pa pravi, ila ima tekoči ki-slec višnjevo barvo. Pis. vimo; tu vidimo, kako se na dnu kupice neki mehurčki prikazujejo, ki so zrak, kateri se vsled gorkote razteguje. Zrak se da stisniti in raztegniti. Tako na primer vidimo, ako prazno kupico v vodo poveznemo, da toliko vode vanjo pride za kolikor se je dal zrak v njej stisniti. Ako pa z zrakom napolnjeni mehur nad gorko peč obesimo, se mehur poveča, to je zrak se je v njem razširil. Zrak je tudi prožen. Ako železen žrebelj v desko ali celo v železno ploščo zabijemo, se les ali tudi železo za toliko stisne, kolikor žrebelj prostora potrebuje. A ko ga vzamemo ven, ne stopi ne les, niti železo na svoje prvo mesto, da bi luknjo izpolnil. Drugače je z zrakom. Ako v steklenico, ki je do polovice z vodo napolnjena in ima tenko cev do dna, pihamo zrak, se zrak nad vodo stisne; ako usta odmaknemo, se isti zrak razteguje in brlizga vodo pred seboj iz cevi. Ako v bezgovo, na jedni strani zamašeno poka-lico potisnemo od druge strani zamašek, se zrak na prvo stisne potem pa raztegne in z glasnim pokom prvi zamašek ven vrže. Pok pride od tega, ker si iz po-kalice prišli zrak dela prostor ter pretrese vnanjega. Zrak ima tudi različno težo. Kakor je vsaka gosta reč težja od tanjše in razredčene, tako je tudi zgoščeni zrak težji od redkejšega in tanjšega. Ako zrak v zračnem balonu segrejem in s tem razredčim, razširi se balon in se vzdigne v višino, ker je razredčeni zrak v balonu veliko lažji od navadnega. To vidimo tudi pri vremeniku ali tlakomeru. Hladen, suh, tedaj gostejši zrak pritiska na zdolej odprto z živim srebrom napolnjeno cev, da se živo srebro v podaljšani cevi vzdi- guje, med tem, ko v gorkem vlažnem vremenu manj pritiska, da živo srebro upada. To vidimo tudi, ako po zimi držimo prižgano svečo med polodprtimi durmi. Ako jo držimo visoko, pihlja gorki zrak luč iz izbe; ako jo pa držimo nizko, jo hladnejši zrak z vso močjo v izbo žene, tako, da nam jo često ugasne. Ako de-nemo v kupico prižgan klinček in jo z roko pokrijemo, luč ugasne, a zunanji zrak tišči na onega, ki je bil v kupici z lučjo razredčen s tako silo, da roko prav težko raz kupice vzamemo. Zrak je v dolinah gostejši, kakor na gorah, kajti na gorah ga je toliko plasti manj, za kolikor so gore višje od dolin. Zato živo srebro v vremeniku tem bolj vpada, čim više ga nesemo in sicer na vsakih 100 m 1 milimeter ter ljudje s tem zračunijo višave gora. Na prav velicih višavah priteče človeku iz ustnic in nosa kri, ker vnanji zrak ne pritiska na človeka s tako močjo, kakor uni, ki je v njemu in se želi razširiti. Zrak se pretaka iz mrzlega kraja v gorkejšega in se hoče tako rekoč zravnati, zato le po hudi vročini pride silen piš. Ko je gorkota zrak v katerem kraji stanjšala, sili mrzli težki zrak v kraj, se jame pretakati, kar pravimo, da veter piha. Vetrovi pridejo vselej iz mrzlejših ali vsaj ohlajenih krajev, pri nas največ od snež-nikov v doline. Ako zadeneta dva vetra pravokotno eden v druzega, naredi se vrtine, ki reči sukaje vzdigne od tal. Ako odpremo polnemu, zabitemu sodu pipo, ne teče tekočina iz njega, ker jo zunanji zrak nazaj tišči, ako pa odpremo čep, priteče tekočina iz pipe, ker jo zgornji zrak pred seboj ven rine. Ravno tako ne teče voda iz steklenice, ako jo z vodo napolnjeno poveznemo v drugo posodo z vodo, ker zrak tišči na vodo v posodi. Kadar pijemo, potegnemo zrak iz ust v se, in na to mesto stopi pijača, ter pijemo. Ako kedo prehitro je ali pije, zamaši sapa deloma požiralnik, in le počasi se sapa izpod jedi poganja, kar pravimo, da se kolca. Da moremo z leverjem ali natego vino iz soda dobiti, moramo pri tem, da jo v sod držimo, zrak iz nje potegniti. Ravno tako potegnemo pri vodnjakih in brizgljah z zainaškom zrak iz pušice, na čigar mesto potem zunanji zrak rine vodo v prazno pušico, da zgoraj izteka. Ako denemo zakrivljeno cev v posodo z vodo, tako da daljši konec cevi iz posode visi in potegnemo zrak iz cevi, pritiska zrak na vodo v posodi, ter jame voda po cevi iztekati, dokler jo je kaj v posodi. Vincarji pretakajo tako z natego vino iz večjega soda v .manjšega, da jim ga ni treba v škafe prelivati in se manj izduši. Zrak je tako težak, da tišči na vsak cm2 človeškega telesa s težo 1 /.