Jezik in slovstvo, letnik 68 (2023), št. 4 Haris Agović DOI: 10.4312/jis.68.4.259-270 Univerza v Ljubljani 1.01 Filozofska fakulteta KONTRASTIVNA ANALIZA STALIŠČ GLEDE SPOLNO VKLJUČUJOČE RABE JEZIKA V ČASOPISIH DELO IN DIE WELT 1 Razpravljanje o spolno vključujoči rabi jezika je ustvarilo dva tabora – tiste, ki spolno vključujočo rabo jezika zagovarjajo, in tiste, ki v spolno vključujoči rabi jezika vidijo predvsem ideologiziranje jezika in se jim trenutna jezikovna raba ne zdi izključujoča. V Sloveniji je bila debata najživahnejša leta 2018 po sprejetju sklepa Senata Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki v pravnih aktih fakultete določa rabo ženskega generičnega spola za katerikoli spol. V Nemčiji je debata še zmeraj živahna in poteka v različnih medijih (na televiziji, radiu, v časopisu); v Sloveniji je nekoliko potihnila. V članku so analizirana stališča glede spolno vključujoče rabe jezika v nemškem in slovenskem dnevnem časopisu Delo in Die Welt z namenom poiskati podobnosti in razlike med stališči. Analiza stališč je opravljena na vzorcu 29 člankov, ki so razvrščeni najprej v dve skupni glede na prevladujoče stališče v članku – na negativna in pozitivna stališča. Nadalje so negativna in pozitivna stališča razdeljena v argumentativne sklope, v katere lahko na podlagi vsebinske analize uvrstimo stališča iz analiziranih člankov . Ključne besede: spolno vključujoča raba jezika, javna razprava, jezik in spol, stališča glede spolno vključujoče rabe Contrastive analysis of attitudes towards gender-inclusive language use in the newspapers Delo and Die Welt The discussion about gender-inclusive language has created two camps – those who advocate for gen - der-inclusive language use, and those who see it primarily as language ideologization and do not find the current language usage exclusive. In Slovenia, the debate was liveliest in 2018 after the adoption of the resolution by the Senate of the Faculty of Arts at the University of Ljubljana, which mandates the use of the feminine generic gender in the faculty’s legal documents for any gender. In Germany, the debate is still lively and takes place in various media (on television, radio, in newspapers); in Slovenia, 1 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6-0215 (Slovenski jezik – bazične, kontras - tivne in aplikativne raziskave), ki ga je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. JIS_4_2023_FINAL.indd 259 JIS_4_2023_FINAL.indd 259 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 260 Haris Agović it has somewhat quietened down. The article analyses attitudes regarding gender-inclusive language usage in the German and Slovenian daily newspapers Delo and Die Welt with the aim of identifying similarities and differences between the viewpoints. The analysis of attitudes is conducted on a sample of 29 articles, first categorized into two groups based on the predominant stance in the article – nega - tive and positive attitudes. Furthermore, negative and positive attitudes are divided into argumentative clusters, into which attitudes from the analysed articles can be classified based on content analysis. Keywords: gender-inclusive language usage, public debate, language and gender, attitudes towards gender-inclusive usage 1 Uvod Razpravljanje o jeziku in spolu 2 se zdi prisotno šele nekaj let, vendar prvi zamet - ki razprav segajo že v 16. in 17. stoletje, ko so se upravičevale moške slovnične oblike za ohranjanje naravnega reda. Z vključevanjem žensk v javno sfero se je začelo postavljati vprašanje, kako bi ženske lahko v jeziku postale vidnejše. Kot ugotavljata Mikić in Kalin Golob (2019: 76), se je vprašanje jezikovnih inter - vencij okrepilo z vzponom drugega feminističnega vala, torej v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko so se ženske politično in ekonomsko osamosvojile, ko so se spremenila pričakovanja družbe do njih ipd. Čedalje vidnejši postajajo posamezni - ki in posameznice, ki se ne identificirajo v binarnem okviru moški-ženska, zato se iščejo načini za njihovo ustrezno nagovarjanje. Takih izraznih sredstev v jeziku še ni, zato je razprava o iskanju možnosti potrebna. 2 Pregled literature V nemščini se je razprava o jeziku in spolu začela z Luiso F. Pusch, predstavnico feminističnega jezikoslovja, v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je objavila knjigo z naslovom Deutsch als Männersprache, v kateri se je spraševala, ali je nemščina od nekdaj moško osredinjen jezik. Leta 2018 je izšla monografija avtoric Kotthoff in Nübling z naslovom Genderlinguistik: Eine Einführung in Sprache, Gespräch und Geschlecht. Monografija ponuja celovit vpogled v temo jezika in spola ter pose - ga na interdisciplinarna jezikoslovna področja (sociolingvistika, psiholingvistika ipd.). Monografija pokaže, da je širša javna razprava o jeziku in spolu (v Nemčiji) velikokrat zreducirana zgolj na razpravljanje o zvezdici (*) oziroma Genderstern (Lobin 2021: 45), ki jo postavimo na mesto podčrtaja ali pomišljaja, in pomeni vključevanje vseh spolnih identitet, ki se ne opredelijo v okviru moški-ženska, in ne posega na druga področja, ki jih tematika jezika in spola obsega. 2019 je izšel Dudnov priročnik avtoric Diewald in Steinhauer z naslovom Gendern – ganz ein- fach!, ki navaja rešitve in predloge za rabo spolno vključujočega jezika. 2 V članku se pojavljajo sintagme jezik in spol, spol v jeziku in spolno vključujoča raba jezika. Spol in jezik ali spol v jeziku pomenita razpravljanje o spolu in njegovem (trenutnem) izražanju v jeziku, predvsem slovnični vidik. Spolno vključujoča raba jezika pomeni izrazne možnosti na ravni vidnosti žensk in vseh, ki se ne identificirajo v okviru moški-ženska, ter vključuje alternativne izrazne mož - nosti (gl. opombo 5). Prav tako se spolno vključujoča raba pojavlja v kontekstu izraženih stališč do nje, saj gre za kritiko ali zagovarjanje obstoječih in alternativnih izraznih možnosti. JIS_4_2023_FINAL.indd 260 JIS_4_2023_FINAL.indd 260 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 261 Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika ... V slovenščini se je razpravljanje o jeziku in spolu začelo leta 1995 z izidom publi - kacije oziroma s priročnikom glede večanja vidnosti žensk v jeziku Neseksistična raba jezika avtoric Kozmik V odušek in Jeram. Doleschal (2016: 86) opozori še na tri publikacije iz druge polovice devetdesetih let, ki pomenijo začetek razprav o jeziku in spolu v slovenščini: (1) Predlog zakona o gimnazijah 1995, 3 (2) Raz- merje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo (Kunst Gnamuš 1995), (3) Zbornik SSJLK 1997: Ženska v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Leta 2018 je izšla publikacija Smernice za spolno občutljivo rabo je- zika (Šauperl idr. 2018). Oktobra 2018 je bila na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani organizirana okrogla miza Jezik in spol. Največ prispevkov v strokovni javnosti je nastalo po sprejetju sklepa Senata ljubljanske Filozofske fakultete in tudi kot odzivi na okroglo mizo – tematska številka Slavistične revije (2019) (29 razprav, posvečenih jeziku in spolu na jezikovnosistemski, sociolingvistični ravni, spolu v frazeologiji itn.); Slovenščina 2.0: Jezik in družbeni spol (2019) (razprave o jeziku in spolu z vidika diskurzivne analize, analize javne razprave, primerjave argumentov itn.). Novembra 2019 sta SAZU in FF UL organizirali posvet Spol in spoštovanje: Strategije kultiviranja razlik. Razprave o spolno vključujoči rabi jezika so bile v Sloveniji najštevilčnejše 2018, ko je Senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani sprejel sklep št. 41, ki je predpisal rabo ženskega generičnega spola v pravnih aktih fakultete, nato je raz - pravljanje nekoliko potihnilo, čeprav je še zmeraj prisotno. 4 V Nemčiji je (javna) razprava še zmeraj aktualna; med drugim poteka na Leibnizovem inštitutu za nem - ški jezik v Mannheimu tudi raziskovalni projekt Empirische Genderlinguistik; 5 oktobra 2023 je bila na istem inštitutu organizirana delavnica glede spola in jezika v povezavi s psiholingvističnimi in korpusnimi pristopi. Članek se v nadaljevanju ukvarja s primerjavo stališč glede spolno vključujoče rabe jezika v slovenskem dnevnem časopisu Delo in nemškem Die Welt in poskuša poiskati podobnosti in razlike v argumentaciji v razpravah o spolno vključujočem jeziku v dveh jezikovno (in kulturno) različnih okoljih. Najprej je kratko predsta - vljen problem spola v jeziku, nato sledi razvrstitev stališč iz analiziranih člankov na bodisi negativna stališča, torej tista, ki se izrekajo proti spolno vključujoči rabi jezika, bodisi pozitivna, torej tista, ki podpirajo spolno vključujočo rabo jezika. Temu sledi še razdelitev v argumentativne sklope glede na vsebinske utemeljitve argumentacije v člankih. 3 Predlog zakona je bil zapisan z dvojnimi oblikami, npr. 38. člen: »Učitelj oziroma učiteljica dijakin - jam in dijakom omogoči sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja.« Zakon je bil kasneje sprejet v obliki z generičnim moškim spolom (Doleschal 2016: 87). 4 Marca 2023 je bilo v okviru Podiplomske šole ZRC SAZU organizirano predavanje doc. dr. Bori - sa Kerna: Spolno vključujoča raba jezika, gl. https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008001. html (dostop 5. 11. 2023). 5 Povezava: https://www.ids-mannheim.de/lexik/pb-lexik-empirisch-digital/empirische-genderlin - guistik/ (dostop 20. 10. 2023). JIS_4_2023_FINAL.indd 261 JIS_4_2023_FINAL.indd 261 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 262 Haris Agović 3 Spol v jeziku Slovničarji (npr. Toporišič 2000 in Kunst Gnamuš 1995) so spol v jeziku razume - li kot kategorijo, ki omogoča »koncept ujemanja« (Šabec 2019: 292), da lahko pregibne besedne vrste oblikovno poistovetimo glede na spol odnosnice. Sloven - ščina je pri izražanju spola na morfoskladenjski ravni kompleksnejša od nem - ščine. Spol morfološko izraža na priponi, kar privede do nujnega ujemanja pri sklanjanju in spreganju. Problem nastane, kateri spol uporabiti pri raznospolnih besednih zvezah, npr. pri zloženih osebkih in ujemanju s povedkom. Pri takih pri - merih bi uporabili moški generični spol. Nemščina je, za razliko od slovenščine, morfoskladenjsko manj obremenjena pri izražanju spola. Spol izraža pri ujemanju med samostalnikom in pridevnikom, ne pa tudi pri ujemanju osebka s povedkom. V množini pa se spol poenoti– samostalniki pridobijo določni člen die, in sklanjat - veno končnico -en. Moški generični spol je opredeljen kot jezikovna raba, pri kateri slovnično moška poimenovanja označujejo vse osebe – tako je beseda npr. učitelji nevtralno poime - novanje za učiteljice in učitelje (Müller-Spitzer 2022; Kotthoff in Nübling 2019). Raba moškega generičnega spola naj bi bila uporabna tudi zaradi ekonomičnosti oziroma (najmanjše) morfemske (ne)obremenjenosti, kar lahko imenujemo jezi - kovna gospodarnost (Vidovič Muha 2019: 130). Jezikovna gospodarnost v vseh jezikih ne pomeni enako. Nemščina je v primerjavi s slovenščino (morfološko) gospodarnejša, vendar še zmeraj teži k rabi generičnega moškega spola, ko moška poimenovanja veljajo za moške in ženske. Moški generični spol tako posega na (1) poimenovalno raven (npr. Biti učitelj je lep poklic – učitelj se nanaša na učiteljice in učitelje) in (2) ujemalno raven (npr. pri ujemanju večspolnega osebka in po - vedka). Moški generični spol je pravzaprav povod za razpravljanje o (ne)vidnosti ženskega spola in transspolnih oseb v jeziku. 4 Stališča glede spolno vključujoče rabe jezika Mikić in Kalin Golob (2019: 83) sta primerjali angleške in slovenske argumente proti uvajanju sprememb v seksistični rabi jezika. Sklicujeta se na klasifikacijo argumentov po Blaubergs (1980), ki je identificirala argumente prvih razprav o seksističnem jeziku, in povzemata naslednjo klasifikacijo argumentov proti uvaja - nju jezikovnih intervencij: (1) kršitev svobode govora, (2) uničevanje jezikovne in literarne tradicije, (3) trivialnost, (4) jezikovne intervencije so pretežke in neprak - tične in (5) jezikovne intervencije so okorne in neestetske. V zaključku (Mikić in Kalin Golob 2019: 108) avtorici poudarita, da gre pri argumentaciji večinoma za težnjo po ohranjanju statusa quo, ki lahko preživi desetletja. Lobin (2021: 46) poudarja, da je treba pri argumentaciji za uvajanje spolno vklju - čujoče rabe jezika in proti njej razlikovati dve ravni razprave: JIS_4_2023_FINAL.indd 262 JIS_4_2023_FINAL.indd 262 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 263 Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika ... 1. Razprava poteka samo na ravni vidnosti žensk v jeziku in sega vse od začet - kov feminističnega jezikoslovja v 70. letih prejšnjega stoletja do danes. Ta raven obsega dvojna poimenovanja in kritiko moškega generičnega spola. 2. Vidnost drugih spolov oziroma tistih, ki se ne opredeljujejo v okviru binarne - ga vzorca moški-ženska. Ta raven obsega alternativne izrazne možnosti spola v jeziku 6 (zvezdica, poševnica, dvopičje …) in nevtralna poimenovanja (npr. vodstvo, die Leitung). Če obstaja analiza negativnih argumentov in stališč v tuji literaturi, ki jo povzema - ta Mikić in Kalin Golob (2019), ni moč zaslediti tudi primerjave in klasifikacije pozitivnih stališč. V nadaljevanju sledi kontrastivna analizirana pozitivnih in ne - gativnih stališča glede spolno vključujoče rabe jezika v nemščini in slovenščini. 5 Kontrastivna analiza stališč v časopisih Die Welt in Delo Analiziranih je bilo 29 člankov, ki izražajo avtoričino ali avtorjevo stališče o spol - no vključujoči rabi jezika. Ključne besede za iskanje člankov so bile jezik in spol, spolno vključujoča raba jezika oziroma za nemščino Sprache und Geschlecht, Gendern in geschlechtergerechte Sprache. Izbrane članke iz Dela so mi poslali iz arhiva časopisne hiše, za nemški časopis Die Welt pa sem uporabil iskalnik na spletni strani časopisa. Stališča so najprej razdeljena v dve večji skupini glede na to, ali so pozitivna, torej tista, ki pretežno zagovarjajo spolno vključujočo rabo, oziroma, ali so negativna, torej tista, ki pretežno odklanjajo spolno vključujočo rabo jezika. Izražanje po - zitivnega ali negativnega stališča je bilo včasih razvidno že iz naslova, včasih je bilo to razvidno šele po prebranem članku. Po krovni razvrstitvi člankov sem vsak članek še vsebinsko analiziral. Nato sem znotraj skupine pozitivnih in negativnih stališč na podlagi vsebinske analize posameznih člankov določil še argumentativ - ne sklope glede na prevladujočo argumentacijo, v katere lahko razvrstimo stališča glede spolno vključujoče rabe jezika. Največ stališč o spolno vključujoči rabi jezika v slovenščini ( Delo) je bilo obja - vljenih leta 2018, ko je ljubljanska Filozofska fakulteta sprejela sklep številka 41, ki je predpisal rabo ženskega generičnega spola v pravnih aktih fakultete. Takrat je bilo v Delu objavljenih devet člankov, najmanj jih je bilo objavljenih 2019 in 2021. Največ člankov v časopisu Die Welt je bilo objavljenih leta 2021 (šest), najmanj (po en prispevek) pa leta 2020 in 2022. 6 Med alternativne izrazne možnosti (spola), izraz uporabita Kern in Vičar (2019: 417), prištevamo dvopičja, podčrtaje, poševnice, v nemščini tudi zvezdico (*) in vmesni -I-. JIS_4_2023_FINAL.indd 263 JIS_4_2023_FINAL.indd 263 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 264 Haris Agović Graf 1: Razvrstitev člankov po letih 5.1 Pozitivna stališča Stališča v analiziranih člankih, ki zagovarjajo spolno vključujočo rabo jezika, so tako v nemščini kot v slovenščini podobna: POZITIVNA STALIŠČA DELO (slovenščina) DIE WELT (nemščina) 1. Spolno vključujoča raba jezika omogoča vidnost žensk. 1. Spolno vključujoča raba jezika je demo - kratična in vključujoča. 2. Jezik oblikuje dojemanje sveta in družbe. 2. Jezik oblikuje dojemanje sveta in družbe. 3. Spolno vključujoča raba jezika je lahko praktična. 3. Spolno vključujoča raba jezika omogo - ča eksperimentiranje. Tabela 1: Primerjava pozitivnih argumentativnih sklopov V obeh analiziranih vzorcih so zagovornice in zagovorniki mnenja, da spolno vključujoča raba jezika ni izključevalna, temveč demokratična in vključujoča. V nemščini se vključevalnost nanaša na vse spole oziroma transspolne osebe, medtem ko je bila v slovenščini razprava omejena na vidnost žensk v jeziku. 7 Kljub temu gre v obeh primerih za poudarjanje demokratičnosti spolno vključu - joče rabe jezika. Argumentu demokratičnosti in vključevalnosti sledi stališče, da jezik oblikuje dojemanje sveta in družbe. Jezikovne intervencije so pomembne, saj nas spodbudijo k reflektiranju lastnih (utečenih) »miselnih vzorcev« (Bavčar 7 Poševnico kot eno od alternativnih možnosti v slovenščini poudari samo Bavčar (2006). JIS_4_2023_FINAL.indd 264 JIS_4_2023_FINAL.indd 264 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 265 Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika ... 2006), ki lahko ohranjajo družbeno neenakost. Predpostavka je torej, da bolj ko bomo demokratični in vključevalni v jeziku, bolj demokratična in vključevalna družba bomo postali. To stališče je zaslediti tako v nemških kot slovenskih ana - liziranih člankih. V nemščini je spolno vključujoč jezik pri zagovornicah in zagovornikih generič - nega moškega spola razumljen kot nekaj nepraktičnega in nerodnega. Zagovor - nice in zagovorniki spolno vključujoče rabe jezika v iskanju izraznih možnosti, nasprotno, vidijo priložnost za eksperimentiranje z jezikom (Kalbitzer 2019). V slovenščini se pojavi predvsem zagovor nevtralnih poimenovanj, saj so vključu - joč in eleganten način za izognitev uporabe moškega generičnega spola (Šribar 2015a, 2015b). Kritika spolno vključujočega jezika v slovenščini je lahko enaka kot v nemščini, saj je raba alternativnih izraznih možnosti lahko morfoskladenj - sko zelo kompleksna. 5.2 Negativna stališča Tabela 2 prikazuje argumentativne sklope analiziranih negativnih stališč v Delu in Die Welt. NEGATIVNA STALIŠČA DELO (slovenščina) DIE WELT (nemščina) 1. Spolno vključujoča raba je avtoritati - ven in ideološki ukrep, sprejet s pozicije moči in brez širše razprave. 1. Spolno vključujoča raba je avtoritati - ven in ideološki ukrep, sprejet s pozicije moči. 2. Spolno vključujoča raba jezika posega v jezikovni sistem. 2. Spolno vključujoča raba jezika posega v jezikovni sistem, njene rešitve so ne - praktične. 3. Generični moški spol je vključevalen. 3. Generični moški spol je vključevalen, eleganten in ustaljen. 4. Med jezikom in družbo ni povezave. 4. Med jezikom in družbo ni povezave. 5. Spolno vključujoča raba jezika je izkl - jučevalna. 6. Strah pred jezikovno prihodnostjo. Tabela 2: Primerjava negativnih argumentativnih sklopov Pogosto zastopano stališče je bilo, da je spolno vključujoč jezik rešitev, ki je spre - jeta od »zgoraj«, torej s pozicije moči in zato naj bi šlo za predpis oziroma v pri - meru slovenščine celo za dekret (Novak 2018), ki ga je zapovedal senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V nemških stališčih se pridruži še mnenje, da bodo zaradi narave zapovedi spolno vključujočega jezika prišli »jezikovni policisti«, ki bi nadzorovali, ali se nova jezikovna raba tudi zares uporablja v skladu z zapoved - jo (Schmid 2019). Pomensko sodijo v ta argumentativni sklop tudi stališča, ki v JIS_4_2023_FINAL.indd 265 JIS_4_2023_FINAL.indd 265 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 266 Haris Agović spolno vključujoči rabi vidijo ideologizacijo in aktivizem (Švagelj 2015; Marvin 2018; Kronenberg 2021 idr.). Slovenskemu stališču o avtoritativnosti se pridruži še stališče, da je bila rešitev Filozofske fakultete sprejeta prehitro ter brez razprave (Marinčič 2018). Stališče, da je spolno vključujoča raba jezika poseg v jezikovni sistem, lahko za - sledimo v slovenskih in nemških prispevkih. Nemškim stališčem se pridružita še stališči, (1) da rešitve spolno vključujočega jezika ne posegajo zgolj v slovnični, ampak tudi v glasovni in pravopisni sistem, saj izmaličijo slušno in vizualno podo - bo jezika, zato naj bi bile rešitve (2) težko zapisljive in izgovorljive. Pogosto je tudi utemeljevanje, da je generični moški spol vključevalen (Mavrin 2018; Lorenz 2021) zaradi svoje morfološke neobremenjenosti (predvsem v slo - venščini) in je posledično elegantna rešitev pri nagovarjanju raznospolne skupine. Generičnemu moškemu spolu se pripisuje tudi historičnost, torej da velja že od nekdaj in zato ni potrebe po spreminjanju jezikovne prakse. V obeh jezikih je prisotno stališče, da ni neposredne povezave med jezikom in družbo, torej, da jezik ne vpliva na dojemanje sveta, potemtakem naj spolno vklju - čujoča raba jezika ne bi odpravljala neenakosti in diskriminacije v družbi ali ka - korkoli bistveno povečala emancipiranost žensk, kvečjemu samo še bolj seksuali - zira: »Spolno vključujoča raba jezika kar naenkrat seksualizira. Miselne predstave so porušene. Moške množinske oblike so prisotne že od nekdaj, zakaj bi se zdaj ločevali po spolu?« (Hümpel 2021, prev. H. Agović). Temu se pridruži tudi argu - ment, da jezik ne vpliva na dojemanje sveta: »Teza, da jezik vpliva na zavedanje, je in ostaja ključna zmota spolno vključujoče rabe jezika« (Lorenz 2021; prev. H. Agović; gl. tudi Schmid 2019). Iz tega sledi spoznanje, da je najprej treba spreme - niti realnost in ne jezika. Kot je razvidno iz tabele 2, so prve štiri skupine (z nekaj pomenskimi niansami) prisotne v obeh jezikih. Tudi argumenti, ki podpirajo ta stališča, so si bolj ali manj podobni. V nemščini se pojavita še argumentativna sklopa, (1) da je spolno vklju - čujoč jezik izključevalen, saj z nagovarjanjem samo žensk in moških izločimo ostale spole, kar je ravno nasprotno od želenega, pri čemer se pozablja, da je to res zgolj pri dvojnih poimenovanjih, ki so le ena od (alternativnih) izraznih možnosti spolno vključujočega jezika, ter (2) da bo nemščina izgubila svojo lepoto, čar, harmoničnost, zvočnost ipd., kar zbuja strah in nelagodje, kaj se bo z jezikom v prihodnosti zgodilo. JIS_4_2023_FINAL.indd 266 JIS_4_2023_FINAL.indd 266 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 267 Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika ... 5.3 Pozitivna : negativna stališča Graf 2: Razmerje med pozitivnimi in negativnimi stališči V analiziranem vzorcu je po pet člankov v obeh časopisih izrekalo pozitivna sta - lišča. Negativna stališča so bila izrečena v devetih člankih v Delu in desetih v časopisu Die Welt, tako se razmerje med pozitivnimi in negativnimi stališči nagiba v smer zagovarjanja obstoječe rabe jezika. Pomembna razlika v razpravi v nemščini in slovenščini je predvsem v tem, da nemški prispevki obravnavajo spolno vključujočo rabo jezika v najširšem pome - nu, kar je tudi poimenovano z Gendern, torej na ravni vidnosti žensk in na ravni nagovarjanja tistih, ki se v binarnem sistemu moški-ženska ne identificirajo, med - tem ko je slovenska razprava osredotočena predvsem na raven vidnosti žensk v jeziku, a so si kljub temu stališča in mnenja podobna z nekaj razlikami, ki so bile obravnavane v prejšnjih odstavkih. 6 Sklep Po primerjavi stališč glede spolno občutljive rabe jezika v slovenščini in nemščini lahko ugotovimo, da so stališča dokaj primerljiva oziroma podobna. V razpravah v obravnavanih časopisih so najbolj prisotna stališča o demokratičnosti, vklju - čevalnosti in vidnosti žensk ter drugih spolov, ko gre za pozitivna stališča. Pri negativnih stališčih so najpogostejša predvsem stališča, da je generični moški spol vključevalen; da med jezikom in družbo ni povezave ter da gre za poseg v jezikov - ni sistem, predvsem pri rabi alternativnih izraznih možnosti, saj te pomenijo rabo ločil znotraj besede. Prav tako je v analiziranem vzorcu bilo največkrat zastopano negativno stališče, torej tisto, ki se izreka proti spolno vključujoči rabi jezika in zagovarja trenutno jezikovno rabo. JIS_4_2023_FINAL.indd 267 JIS_4_2023_FINAL.indd 267 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 268 Haris Agović Viri Ahačič, Kozma, 2018: Janez Novak, študentka slovenščine. Delo, 26. 5. 2018. 12. Bavčar, Julijana, 2006: Med seksizmom in poševnico. Delo, 18. 2. 2006. 27. Bratož, Igor, 2018a: Gesta, ki je razburila in še razburja. Delo, 25. 10. 2018. 4. Bratož, Igor, 2018b: Izključevana vključevalnsot. Delo, 26. 10. 2018. 5. Ebert, Helmut, 2021: Der Denkfehler der Gender-Prediger. Die Welt, 5. 11. 2021. Heine, Matthias, 2018: Warum die Gendernsternchen-Debatte so deprimierend ist. Die Welt, 8. 6. 2018. Hümpel, Rieke, 2021: Gendern – das erinnert mich inzwischen an einen Fleischwolf. Die Welt, 24. 2. 2021. Kalbitzer, Jan, 2019: Das „Gendern-Stern“ ist ein Zeichen der Liebe. Die Welt, 20. 3. 2019. Kronenberg, Yorck, 2021: Wir sollten unsere Sprache gegen vorschnelle Eingriffe schützen. Die Welt, 27. 5. 2021. Lesničar, Tina, 2019: Kdo je v tej zgodbi kirurg? Delo, 16. 4. 2019. 2. Lohse, Nikolaus, 2021: Es gibt kein richtiges Gendern. Die Welt, 21. 7. 2021. Lorenz, Markus, 2021: Argumente gegen das Gendern, die Sie anderswo nie lesen. Die Welt, 23. 4. 2021. Lühmann, Hannah, 2018: Gendern? Vertrauen wir der natürlichen Sprachentwicklung. Die Welt, 16. 11. 2018. Marinčič, Marko, 2018: Študentka, ki postane oče. Delo, 9. 6. 2018. 28. Marvin, Tatjana, 2018: Jezik in spol. Delo, 5. 7. 2018. 5. Novak, Boris A., 2018: Moč jezika in jezik moči: o rabi ženskih jezikovnih oblik. Delo, 20. 6. 2022. Plahuta Simčič, Valentina, 2018a: Jezikovna pravda. Delo, 1. 6. 2018. 5. Plahuta Simčič, Valentina, 2018b: Odpravljal naj bi seksizem, sproža pa kvante. Delo, 30. 5. 2018. 4. Posener, Alan, 2018: Der „Genderwahn“ ist ein Gewinn für alle. Die Welt, 16. 12. 2018. Rošker S., Jana, 2018: Vsaka, še tako dolga pot se mora začeti s prvim korakom. Delo, 16. 6. 2018. 21. Schmid, Thomas, 2019: Die Sprachpolizisten sind unter uns. Die Welt, 11. 3. 2019. Schneider, Anna, 2021: Frauen gegen Männer auszuspielen ist kaum im Sinne des Grun - dgesetzes. Die Welt, 16. 12. 2021. Šribar, Renata, 2015a: Ladja norcev. Delo, 4. 7. 2015. 29. Šribar, Renata, 2015b: Ladja norcev. Delo, 5. 9. 2015. 29. Švagelj, Tomaž, 2015: Ladja norcev. Delo, 23. 5. 2015. 31. Tangermann, Geli, 2020: Die Aufregung über die Gender-Sprache ist undemokratisch. Die Welt, 2. 6. 2020. JIS_4_2023_FINAL.indd 268 JIS_4_2023_FINAL.indd 268 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 269 Kontrastivna analiza stališč glede spolno vključujoče rabe jezika ... Wegener, Heide, 2022: Die Gender-Lobby und ihr Märchen vom „Sprachwandel“. Die Welt, 7. 3. 2022. Wizorek, Anna in Lühmann, Hannah, 2018: Müssen wir in zehn Jahren alle gendern? Die Welt, 20. 9. 2018. Zimic, Barvar, 2021: Bralci, bralke, bralstvo, bralec/ka, bralec_ka, bralec*ka. Delo, 24. 05. 2021. Literatura Blaubergs, Maija, 1980: An analysis of classic arguments against changing sexist language. Women‘s Studies Int. Quart. V ol. 3. 135147. Diewald, Gabriele in Steinhauer, Anja, 2019: Gendern – ganz einfach! Berlin: Duden. Doleschal, Ursula, 2016: Genderlinguistik im Slowenischen: Möglichkeiten und Grenzen einer genderfairen Sprache. Scheller-Boltz, Dennis (ur.): New Approaches to Gender and Queer Research in Slavonic Studies: Proceedings of the International Conference “Langu- age as a Constitutive Element of a Gendered Society – Developments, Perspectives, and Possibilities in the Slavonic Languages” (Innsbruck, 1-4 October 2014). Wiesbaden: Har - rassowitz Verlag. 87–100. F. Pusch, Luise, 1984: Das Deutsche als Männersprache. Frankfurt am Main: Suhrkamp Verlag. Kotthoff, Helga in Nübling, Damaris, 2018: Genderlinguistik: Eine Einführung in Sprache, Gespräch und Gesellschaft. Tübingen: Narr Francke Attempto Verlag. Kern, Boris in Vičar, Branislava, 2019: Jezik in transspolne identitete. Slavistična revija 67/2. 413–422. Kozmik V odušek, Vera in Jeram, Jasna, 1995: Neseksistična raba jezika. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko. Kunst Gnamuš, Olga, 1995: Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnično kategorijo. Jezik in slovstvo 40/7. 255–262. Lobin, Henning, 2021: Sprachkampf. Berlin: Dudenverlag. Mikić, Jasna in Kalin Golob, Monika, 2019: (Ne)strpno o spolu: primerjava angleških in slovenskih argumentov proti uvajanju sprememb v seksistični rabi jezika. Slovenščina 2.0: Empirične, aplikativne in interdisciplinarne raziskave 7/2. 75–117. Müller-Spritzer, Carolin, 2022: Zumutung, Herausforderung, Notwendigkeit? Aus Po- litik und Zeitgeschichte. https://www.bpb.de/shop/zeitschriften/apuz/geschlechterge - rechte-sprache-2022/346089/zumutung-herausforderung-notwendigkeit/ . (Dostop 1. 11. 2023.) Okrogla miza jezik in spol: https://www.youtube.com/watch?v=3DhQQzp0HzA . (Dostop 1. 11. 2023.) Šabec, Nada, 2019: Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleš - čini. Slavistična revija 67/2. 291–299. Šauperl, Mojca, Dobrovoljc, Helena, Jeram, Jasna in Gulič, Maksimilijan, 2018: Smer- nice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne JIS_4_2023_FINAL.indd 269 JIS_4_2023_FINAL.indd 269 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15 270 Haris Agović zadeve in enake možnosti. https://www.rtvslo.si/files/varuhinja/2020-02-11-smernice_za_ spolno_obcutljivo_rabo_jezika.pdf . (Dostop 1. 11. 2023.) Toporišič, Jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Vidovič Muha, Ada, 2019: Spol – jezikovni sistem in ideologija. Slavistična revija 67/2. 127–137. JIS_4_2023_FINAL.indd 270 JIS_4_2023_FINAL.indd 270 13. 02. 2024 13:57:15 13. 02. 2024 13:57:15