Z35. strnih. V Ljubljani, i soboto IZ. oktobra 1918. LI. leto. .Slovenski Narod' za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej. • K 50*— pol leta - „ „ • • m m • * velj četrt leta na mesec 25 -13 — 450 po poiti: za Nemčijo: celo leto naprej . . . . K 55 — za Ameriko in vse druge delile: celo leto naprej . . . . K 60* — Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamica. Upravntttvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica st 5, telefon sL S 5. izhaja vsak dan »večer isvsoaiii nadalje in praznika. tnserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mn visok, ter 54 mm širok prostor:enkrat po 12 vin., d/akrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte la zahvale (enak prostor) 20 vin. Prt večjih inserciiah oo dogovoru. ' Novi naročniki naj pošljejo aaročaiaj veiaa pa nakaznici. Na samo pismene narobe brez poslstre denarja se ne moren* nikakor ozirati. „Narodna tiskarna" teiatoi it. 85. celo leto naprej pol leta .Slovenski Narod" velja v LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj: . . . . K 48-— I četrt leta .....24— I na mesec „ 12. 4- Pasanazna Številka valja 33 vinarjev Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova allca it 3 (v L nadstr. levo), telefon AL 34 Danes je za staro Avstrijo usodni in sodni dan. Voditelji narodnih delegacij v avstrijskem parlamentu bodo vladarja odkrito in pošteno povedali, da je napočila doba likvidacije in da narodi, tako dolgo zatirani in izkoriščani, posegajo po svobodi. Nikdo ne bo branil tega, kar je bilo in kar je. Gori do najvišjega mesta je vse prepričano, da bi bil zaman vsak poskus ohraniti, kar je smrti posvečeno in isti usodi zapade vsako podjetje, ki išče za stari red le novih oblik. Okovi padajo, narodi stopajo na plan in se pripravljajo, da vzame vsak svojo usodo v lastne roke. Narodne države so na potu, nikdo jih ne more zadržati. Problem je le, kako se izvrši ločitev in skrb velja vprašanju, ali bo ločitev začetek novega združenja. Bili so časi, ko je bilo odgovor na to vprašanje v rokah Dunaja i n prizadetih narodov, ko se je dalo z notranjo poravnavo urediti mirno sožitje nekdanjih narodov-gospodov in narodov-hlapcev. Danes je ta odločitev že pomaknjena iz okvira državnih mej in izročena svetovnemu sodišču. Narodna vprašanja so definitivno odkazana mirovni konferenci. Pod vtisom tega dejstva se vršijo danes badenske avdijence in težko je zato verjeti, da bi rodile uspehov. Pozvani voditelji morejo le še nastopiti kot resni možje, ki gledajo usodi hrabro v oči in si upajo povedati resnico ter lojalni svetovalci, ki poštenega srca priporočajo mirno likvidacijo. * Badenske avdijence. Dunaj, 11. oktobra. Ves politični svet z napetostjo pričakuje poteka političnih avdijenc, ki se pričnejo jutri dopoldne ob 10. Poročali smo že, kako je hotela gotova klika potisniti predsednika Češkega Svaza posl, S tanek a in oba podpredsednika posl. Klofača in Habermanav stran. Ta frivolni načrt se je popolnoma ponesrečil, ter se ni le Češki Svaz postavil za svoje voditelje, temveč so tudi ostali slovanski klubi izjavili, da se čutijo s Cehi solidarni. In tako bodejo posl. Stanek, Klofač in Haberman jutri na čelu čeških zastopnikov sprejeti v Badnu ter bodo cesarju razložili stališče češkega naroda. Češki politiki so odklonili, da bi bil vsak posebej sprejet ter bodo prišli v avdijenco korporativno. Popoldne je povabljen načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec. Popolna jednotnost nastopa Čehov in Jugoslovanov je zasigurana. Danes popoldne se je vršilo posvetovanje predsedstev Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba ter je vladalo popolno soglasje, kakšno stališče naj češki in jugoslovanski politiki zavzamejo v av-dijenci. Zvečer se raznašajo najrazličnejše govorice o načrtih, o katerih se bo baje cesar razgovarjal s . posameznimi parlamentarci. Zatrjuje se, da se je vladar pridružil struji, ki hoče rešiti gordijski vozel na ta način, da se naj posamezni narodi pod gotovimi pogoji konstituirajo kot samostojne države ter se potem medsebojno po posebnih delegatih in pod vodstvom koalicijskega kabineta dogovorijo o bodoči obliki svojega sožitja. Ta načrt ima predvsem to hibo, da prezre^ razliko med narodnimi in državnimi mejami, drugič pa je po, svoji formi, ne pa v bistvu različen od dosedanjega Hussarekovega, ki je hotel metodo narodnostnih kurij v parlamentu porabiti po »slavnem* vzoru nekdanjih češko-nemških spravnih pogajanj. Konečno pa ta načrt, v kolikor je znan dosedaj, ne pripušča samoodločbi potrebne svobode in preklu-dira rezultate takih pogajanj z raznimi omeiitvami. Zato se baš v takozv. visokih krogih pojavljajo skeptiki, ki dvomijo, ali bodo rodila jutrijšna posvetovanja kaj pozitivnega uspeha. Ni tudi izključeno, da so vse te vesti le govorice, in da je dejanski položaj povsem drugačen. Značilno je, da danes iz Lamma-schove okolice razglašajo, da prof. Lammasch odklanja prevzeti sestavo ministrstva, češ, da nima dovolj parlamentarno - tehnične prakse in da pozna premalo osebne razmere v parla-mentu. V ostalem se dela baron Hussa- 1 rek jako začudenega, da se toliko govori o kabinetni krizi, češ: Jaz nič o tem ne vem. Zdi se res, de se kujejo razni načrti na dvoru brez vednosti min. predsednika in gotovo je, da so bile avdijence v Badenu aranžirane, ne da bi bil baron Hussarek vprašan. Jutri je velik, odločilen dan za na-daljni razvoj dogodkov, dan, ki bo morda položaj še bolj razbistril in razjasnil. Dunaj, 11. oktobra. Glede posvetovanj pri cesarju piše »ReichsposU: Kakor poročajo parlamentarni krogi, gre pri avdijencah pri cesarju za vprašanje, ali hočejo stranke prepustiti parlamentu odločitev o bodoči obliki združenja narodov v skupni Avstriji, ali pa obstojajo na tem, da se najprej konstituirajo narodna zastopstva. Iz izjav slovanskih krogov izhaja, da se hočejo najprej konstituirati narodna zastopstva predno je mogoče srovoriti o skupnem avstrijskem interesnem zastopstvu. Dunaj, 12. oktobra. Danes popoldne se vrši ministrski svet, v katerem Lo ministrski predsednik Hussarek sporočil svoj namen, preustrojiti svoje ministrstvo, v katero naj vstopijo narodi, ki se hočejo udeležiti vladne oblasti. Danes in jutri se vrše avdiience pri cesarju, katerih bo deležnih 30 poslancev. V avdijenco pridejo tudi češki socijalni demokrat fiaberniann, nadalje Wolff, baron Pantz in Paher. Skupni finančni minister Snitzmuller je bil od cesarja sprejet v »avtfljenci in mu je poročal o jugoslovanskem vprašanju. Za mim® likvidacijo. Dunaj, 11. oktobra. Kot uvod k ju-trijšniim badenskim avdiiejicam je napisal danes podpredsednik poslanske zbornice poslanec T u s a r v dunajskem socijalnodemokratičnem dnevniku *Dč1T nicke listv« članek, v katerem pravi: Verjamemo, da žele na Dunaiu mirno likvidacijo avstrijske države. Tudi mi želimo isto. Mi vsi potrebujemo miru in nikdo izmed nas noče povzročiti boja. Zato moramo zahtevati, da se i/roči uprava naših zadev nam v roke. Češka država se mora konstituirati ter mora dobiti svojo češko vlado. Zastopniki te vlade naj se udeležijo miro/ne konference. Tam se bo odločala usoda in organizacija sveta. Se!e ko bomo imeli to vlado, moremo govoriti o likvidaciji Avstrije. Te likvidaciie se bomo radi udeležili, kakor je to naša dolžnost. Dokler pa nam vlada dunajska vlada s svojimi namestniki in okrajnimi glavarji, se ne more noben Čeh udeležiti likvidacije, ker vemo in čutimo, da gre mnogim ljudem in priviligiranim plastem V A\ striji in na Ogrskem za to. da rešijo čim več svojega »posestnega stanja«. Pogajati se hočemo in se bomo pogajali samo kot svoboden narod z lastno narodno vlado na čelu. Na Dunaiu in v Budimpešti naj si dado dopovedati: Mi .zaupamo Bruslju (v Bruslju naj bi se vršila mirovna konferenca. Od. ur.) več kakor Dunaju in Budimpešti skupaj. Odsftm gr^fa Ektrtana? Budimpešta, 11. oktobra. »Az T.sU poioča: Minister za zunanje zadeve jrrof Burian bo te dni podal svojo demisijo. Kot niegov naslednik nride v po-štev grof Julij Amirassv ter so mero-da.^ni krogi s tem že zadovoljni. Druga v c r zija z Dunaia pravi, da bo zunanii minister sedajmi orrrski prehranjevalni minister princ VVindischgratz. BURIANbV NASLEDNIK — GROF ANDRASSY? Dunaj, 12. oktobra. Kot naslednik zunanjega ministra Burian a se imenuje za slučaj njegovega odstopa grof A n d r a s s y. Konstituanfa vseh Dunaj, 11. oktobra. Vsi ukrajinski državni in deželni poslanci iz Galicije in Bukovine so imeli včeraj v prisotnosti metropolita grofa Szeptyckega in ministra Horbaczewskega predp os veto vanje za sklicanje konstituante vseh Ukrajincev monarhije. Na posvetovanju so se določili tudi zastopniki ogrskih Ukrajincev; _ Osrednji Narodni svet. Zagreb, 12. oktobra. Delegati Koalicije, ki so razpravljali z odborom ostalih narodnih strank SHS., so včeraj poročali v seji koalicije o poteku in uspehu teh razgovorov. Njihovo poročilo je bilo soglasno odobreno ter konstatirano, da vlada glede programa in organizacije NS. med pogaiaiočimi se strankami popolno soglasje. Danes se obojestranski delegati zopet sestanejo, da rešijo osebna vprašanja in odločijo, v kateri obliki se naj objavi ustanovitev Narodnega Sveta. Na posvetovanjih 5. in 6. oktobra so stranke iz vseh ostalih jugoslovanskih dežel v monarhiji že izbrale člane v centralni Narodni Svet in le udeležba Banovine ie ostala še odprta. Čim se pri sedanjih razgovorih v Zagrebu reši tudi to vprašanje, je Narodni Svet že ustanovljen in konstituiranje se bo izvršilo v najkrajšem času. Vodstvo naše osrednje vrhovne narodne reprezentance bo izročeno pred-sedništvu, v katerem bodo po eden Srb, Hrvat in Slovenec. Slovenski predsednik bo v sporazumu z vsemi slovenskimi strankami dr. Korošec, nadaljna kandidata sta poslanca Grga T u š k a n za Hrvate in Vojislav Šola za Srbe. Tekoče posle bo upravljalo nosebno po-verjeništvo najbrž dveh odličnih narodnih voditeljev iz Banovine. . Narodni Svet sestoji iz zbora (plenuma), kateremu pripadajo poleg delegatov posameznih naših pokrajin vo66iscne Zre.< izve. d^ se ho nemški o&erovor VVilsonn prejJlOj^U^e zveznemu svetu, predno se oonosne. V to svrho se sestane zvezni svet danes popoldne. Ivakor poročajo veeerniki. bo odšel odsrovor nemške vlade še danes in se bo še danes objavil. Glede vsebine oderovora nemške vlade iziavlia :>Berliner Tasreblatt«:. da bo odsrovor zelo porustliiv. Upati ie. da bo prišlo na podlani razgovora med nemško vlado in predsednikom "VVilsonom do trainesra miru za ves svet. WILSONOVI POGOJI ENOSTRANSKJ. Siockholm, 10. oktobra. (Koresp^ir.) »Svenska Dagbladet« označuje \Vilsonove pogoje za premirje kot enostranske, ker ne zahteva, da naj tudi ententa zapusti nemške kolonije. List pravi, da ie zelo nespametno, zahtevati od Nemčije, česar ona ne more izpolniti. NEMŠKI KONZERVATIVCI PROTI KAPITULACIJI. Beroiin. 11. oktobra. Konzervativna frakcija nemškega državnega zbora je izrazila državnemu kanclerju naivečje pomisleke zaradi sprejetja VVilsonovega odgovora. Omejitev osebnega režima na Nemškem. Dimaj, 12. oktobra. Iz Berolina poroča »N. Wr. Tgbltt.«: Poleg revizije nemške državne ustave pripravlja nemška vlada zakon o omejitvi osebnega r e ž.i m a pri onih funkcijah, ki so za liudstvo posebne važnosti. Beroiin, 11. oktobra. Poslanec Gies-bert bo imenovan za državnega podtajnika v državnem delavnem uradu. Beroiin, 11. oktobra. Zvezni svet je razveljavil člen državne ustave, ki določa, da izgube člani državnega zbora svoj mandat, če sprejmejo plačano državno ali zvezno službo. Enako odpade v zakonu o na-mestništvu državnega kanclerja stavek, da se smejo imenovati za namestnike poleg splošnih namestnikov samo predstli\iiki vrhovnih državnih oblasti v njih delokrogu. Določilo se je. da je namestnike državnega kanclerja vsak čas mogoče zaslišati, kakor imajo tudi oni pravico zahtevati, da jih sliši državni zbor. Dunai. 12. okt. Ob enem z odstopom pruskega voineera ministra Steina bo odstopilo tudi mnosro generalov v zaledju. Offeijozna francoska sodba o razvoju dogodkov. Pariz, 10. oktobra. (Kor. ur.) »Agen^ ce Havas« poroča: Predsednih VVilson je sprejel nemške predloge tako, kakor je bilo pričakovati od njegove bistroumnosti, prevdarnosti in stroge pravičnosti. Nadalje govori »Agence Havas« o treh Wilsonovih vprašanjih ter pravi glede najvažnejšega vprašanja: Če bo cesarska vlada sprejela brez pridržka ameriški mirovni program, novo orijentacijo nemške politike in izpraznenje zasedenih pokrajin, gotovo še ne bo iprišlo d o p r e m i r j a, marveč še le, če bo Wilson spoznal, da je umestno predlagati narodom entente ustanovitev sovražnosti, ki bodo potem stavile svoie pogoje. Pariz, 10. oktobra. »Agence Havas« ne zaupa odkritosrčnosti nemške note. Glede premirja bodo po predlogih VVilsona govorile najprej ententne države, glede garancij", ki jih zahtevajo, predno se sklene premirje. Enfenfna posvetovanja. London. 11. oktobra. (K. u.) Llovd Georjre, Bonar Law, Lord Roberta, Lord Robert Cecil, general "VVadson in general štabni šef so se danes ponoči vrnili iz Francoske, kier so imeli posvetovanje s Clemenceauem, Orlandom, Pichonom. Sonninom ter mornariškimi in vojaškimi strokovnjaki zaveznipov. Razpoloženje v Italiji. Bern, 11. oktobra. »Corriere della sera« prinaša članek, ki skuša najti srednjo pot mod VVilsonovimi zahtevami in pogoji, ki bi jih mogla Nemčija sprejeti. »Corriere« piše, da ni treba brezpogojno vztrajati na tem, da centralne države izpraznijo vse zasedene pokrajine, predno se sklene premirje. Brezpogojno sprejetje VVilsonovih točk bi končno zadostovalo za dokaz, da so centralne države pripravljene k mirovnim pogajanjem. Sprejetje teh točk vsebuje že v naprej dokaz, da centralne države zasedenih pokrajin ne smatrajo za zastave. Stvar zaveznikov je, da si dobe garancije, da bo sledil premirju mir. Podlage za mir pa se morajo najti že pred premirjem. Samo podrobnosti je mogoče urediti na konferencah* Lugano. 11. oktobra. V mnogih velflcui mestih v Italiji so se vršile manifestacije* za mir. Zlasti manifestirajo delavci. Ženeva, 10. oktobra. »Epoca« piše: Končali bomo vojno z Nemčijo samo pod pogojem brezpogojne kapitulacije. Z Avstro-Ogrsko se sploh ne bomo pogajali glede miru. marveč samo z državami, ki bodo nastale iz Avstro - Ogrske, ki jih bomo osvobodili. Likvidacija vojne. London. 11. oktobra. Iz Washing-tcr.a poročajo: Predsednik Wilson je imel konferenco z generalštabnim Šefom Marschom in državnim tajnikom Lan-singom. Zatrjuje se, da bo predsednik odločilno nastopil, ko bo princ Maks odgovoril na stavljena vprašanja. Basel, 11. oktobra. Clemenceau je izrazil pri svojem obisku Soissonsa upanje, da bo v najkrajšem času vojna končana. Clemenceau se ni dotaknil VVilsonovih pogojev. fflsterle o stališču Ogrske. Budimpešta, 11. okt. (Kor. urad.) Ustavna stranka osem-štiridesetnikov je imela danes zvečer konferenco, v kateri je govoril ministrski predsednik dr. Wekerle. Izjavil je: Ker Wilsonova nota ne zahteva samo od Nemčije, marveč v splošnem od centralnih držav, da zapuste zasedene pokrajine, moramo nastopati v sporazumu z Nemčijo. V zvezi z zunanjim položajem je tudi vprašanje sklepanja miru in vprašanje zastopstva Ogrske pri mirovnih pogajanjih. Ogrska mora biti pri mirovnih pogajanjih neposredno zastopana. Tega seveda ni razumeti v tem zmislu, da bi hotela Ogrska separatno skleniti mir, pač pa smemo zahtevati in moramo zato tudi skrbeti, da bo pri sklepu miru neposredno zastopal deželne interese za to sposoben ogrski državnik. (2ivahno odobravanje.) Nas položaj napram Avstriji se je bistveno iz^ premenil. Stojimo že nasproti izpreme-. njenim dejstvom. V jugoslovanskem vprašanju je bilo, kakor veste, naše stališče to, da nismo imeli ničesar ugovarjati združitvi Dalmacije s Hrvatske. Glede vprašanja Bosne in Hercegovine zavzemamo stališče, da naj Bosna in Hercegovina sami odločate, ali naj se priklopita Hrvatski ali pa nam. Glede vprašanja narodnosti bomo zavzemali pri mirovnih pogajanjih stališče, da se postavijo splošni principi na podlagi splošnega prava, da se med državami, ki se bodo nahajale v zvezi narodov, store dogovorih ki naj se potem ne uporabljajo samo*' pri nas, marveč tudi v državah entente. Kar se tiče želj Čehov, izraženih * glede slovaških komitatov, kaže več dejstev, da se zavarujejo tam živeče široke ljudske plasti proti priklopitvi k Češki. Zelo važna stvar je, da'prehajajo v Avstriji popolnoma v federalizem. Češka želi vsekakor izstopiti na federalistični podlagi ter ustanoviti posebno državo. Žal nimamo nobenih garancij za to, da bodo tam stavili ovire tem češkim stremljenjem. Lahko rečem, da avstrijska državna oblast nima moči, da bi se postavila proti tem stre^nljenjem. Pod današnjimi okoliščinami je pobožaj za nas sam od sebe dan. Lahko konstatiramo, da ne stojimo več nasproti oni Avstrij, s katero smo v preteklosti sklepali pogodbe. Tudi za obrambno vojno Avstrija v svoji današnji obliki v bodočnosti ne more več odgovarjati. Kar se tiče gospodarske skupnosti in naših odnošajev napram Avstriji, moramo stremiti za tem, da zagotovimo svoje gospodarske in obram-trjevauje.) Stremb'enje Ogrske mora biti bne interese za bodočnost (Živahno prl-odslej uspešno udejstvovanje političnih, gospodarskih in obrambnih interesov. (Živahno odobravanje.) Za tem stremimo. Samo svariti hočem, da naj ne gremo predaleč. Ureditev razmerja bo zahtevala precej časa. Tega ni mogoče izvršiti od danes na jutri. V prvi vrsti |e bil pri tem naš cilj, da vzdržimo ne-izpremenjeno integriteto naše dežele in da uredimo svoje gospodarske odno-šaje, vsled česar moramo zagotoviti tudi nase zveze po morju, kar je ena naših brezpogojnih nalog. V tem oziru nas čaka skrbno delo. Mi ne smemo urgirati, marveč moramo začeti z delom ter pripraviti ureditev teh odnošajev. Vsled velikih novih izprememb je potrebno, da se združijo vse sile, ki imajo zmisla za narodne interese in da se vzbudi ideja koncentracije političnih sil. Govornik pravi, da je izjavil napram strankarskim voditeljem in napram cesarju, da on, kar se tiče njegove osebe, ni na poti tej koncentraciji, ker se ne drži krčevito svojega mesta. Vsled tega je priporočal avdijenco več ogrskih politikov, med njimi avdijenco barona Vlassicsa. Govornik pa dvomi, ali bo ta poskus imel kak uspeh. Končno je omenil dr. \Vekerle, da bo, kakorkoli se iz-premene razmere, preteklost ogrskiga naroda upravičila dejstvo, da se vzdrži sloga z vladarjem, kar je bil vedno eden najbolj bistvenih temeljev ogrskih političnih stremljenj. Zato ne smemo zveze, ki obstoja danes med narodom in vladarjem, ne samo zrahljati, marveč jo moramo celo utrditi. (Živahno odo-bravannje in pritrjevanje.) Madžarska politika. Budimpešta, 11. oktobra. »Pesti Hir-lap« zahteva, da se ustanovi ogrski Narodni svet^ ki naj poskrbi za samostojnost in integriteto Ogrske. List pravi: To je program, na kateri lahko pristanejo zastopniki Tiszove delavne stranke, madžarski socijalni demokrati in nemadžarski narodi. Budimpeštanski krogi pričakujejo, da bodo v kratkem poklicani k cesarju v avdijenco ogrski socijalno - demokratični voditelji, kar bi bilo nekaj povsem novega v ogrski politiki. Budimpešta, 11. oktobra. Danes popoldne se je vršil ministrski svet Dopoldne je imel dr. VVekerle posvetovanja z groiom Tiszo, ki mu je sporočil, da bo njegova delavna stranka podpirala politično koncentracijo ali fuzijo na Ogrskem. Tisza sam se noče udeleževati presnavlianja, ker je mnenja, da bi njegovo sodelovanje položaj samo otežkočilo. ZA NEODVISNOST OGRSKE. Budimpešta. 11. oktobra. Predsed- | nik trgovske in obrtniške zbornice tajni svetnik Lanczv ie v svojem govoru pred plernarno sejo zbornice nasrlašal zahtevo popolne erospodarske in politične samostojnosti Ogrske. Na zborovanju glavnega odseka deželne zveze ogrskih tovarnarjev ie podal predsednik dr. Chorim iziavo. da se mu zdi rpotrebno, da je Ogrska pri mirovnih "po grajan iih nepotrebno zastopana od svoje odsrovorne vlade. Iz preustroja avstrijskih razmer sledi nuino tudi dejstvo, da so vse med obema vladama dosedaj sklenjene posrodbe brezpredmetna Ogrska mora takoj pričeti s pripravami za svojo gospodarsko in politično neodvisnost. Madžari prosBasalo svojo nevtralnost. Seda!, ko se bliža prevrat, se Madžari mrzlično trudijo obrniti svoj plašč po vetru. Delajo se nedolžne, kakor jag-nje, oni najintimnejši in po duhu najso-rodpejši zavezniki pruskega militarizma, prvoboritelji v politiki najhujšega nasilstva, zakleti sovražniki slovanstva, nam naenkrat pravijo, da so bili vedno naši prijatelji in poskušajo vse, da bi se vrinili v krog tistih, ki jim bo sodišče sveta prisodilo kar zahtevajo. In tako vidimo, da se v teh dneh ruši tudi glasovita madžarska »zvestoba« in da si išče Madžarija nove orijentacije, da bi rešila svoj globus. V članku, adresiranem urbi et orbi. piše oficijozno glasilo madžarske vlade »Pester Llovd«, nadovezajoč na besede nekega ruskega historika, ki je obžaloval, da je Rusija leta 1848. pomagala za-treti madžarski upor, češ da to ni bilo v interesu slovanske demokracije: »Če je bilo leta 1848. „ nespametno ugonobiti madžarsko svobodo, zakaj bi bilo to leta 1918. mojstrsko delo? Ali bi se na Ogrskem ne pogazil narod z mirnimi nameni, ljudstvo z mirnimi potrebami? Ali bi se ne stri najbolj zaapanja vredni, najmanj interesiram prijatelj demokratično liberalnega slovanskega razvoja? Ko je zadel Franc Deak ob Slovanstvo, ki je -bilo prosto panslavizma in dunajske intrige, mu je izročil beli list. (To je tisti prosluli beli list na katerega so zapisali potem Madžari ogrsko-hrvatsko nagodbo, smrtno obsodbo hrvatske samostojnosti. Op. ur.) Tudi danes še vodi našo notranjo in zunanjo slovansko politiko njegova (Dejakova) zrela učenost In če ne moremo postaviti v vsak sed-mograški in slovaški okraj kakega Frana Deaka kot velikega župana, ni to pomanjkanje dobre volje. Ali je treba pe-zo upravno tehničnih neokretnosti in marsikaterih neokretnih in netaktnih odredb v resnici oprati s krvjo nadalj-nih stotisočev? Demokratična slovanska politika nima interesa, da bi se naš zemljevid razdelil na nešteto raznobarvnih lis, ker ravno te lise kažejo na absorbirane ali preprečene konflikte med vzhodom in zapadom, med Germani in Slovani, med Italijani in Slovani« Mi* cbelet se zahvaljuje Ogrski, da ie varovala zapad proti Turkom in Tatarom. Koliko večja pa je zasluga, da je Ogrska preprečila toliko konfliktov! Koliko krvavih vojn je Šlo mimo Ogrske ter so samo omajale našo narodno enotnost, predno je ta še vrgla stran okove! Ta posredovalni in odbijalnl značaj naše dežele se je pokazal, ko smo se ustavili na sovražnih mejah, dasiravno smo zmagovali, kakor konj, ki se ob pogledu na kadaver na enkrat vzpne in noče naprej. Ona Ogrska, ki tudi tedaj še ni hotela zavojevati, ko je bila zmagovita, se more razločevati od nevtralnih držav Evrope samo še, če se cepi dlaka mednarodnega prava, ne pa po zgodovini, ki dela skupine po bistvu vsebine. Kdor hoče raztrgati to deželo v kose, stori greh nad evropsko vrednoto! Kdor pa išče svojo pravico v okviru starodavnih mej, bo lahko našel narod Franca Deaka«. Kdo se ne smeja in kdo ne občuduje naivnosti, ki pričakuje, da bodo sedaj nasedli zatirani narodi tistim, ki so vse storili, da jih ugonobijo. PoSitika poljskih poslancev. London. 11. oktobra. Tu sta se vr- lisi dve vsenoliski zborovanji, ki sta se bavili z znano proklamacijo poljskega regentskesra sveta. Grof Skabrek je na eni teh konferenc izjavil: Poljski poslanci na Dunaju ne bodo kljub proklamaciji neodvisnosti Poljske odložili svojih poslanikih mandatov, ker morajo do konca vstraiati na svojem mestu, da varujejo pravice ;n interese poljskega naroda. Državni zbor. Dunaj, 11. oktobra. Prlčetek seje ob 11. uri 10 minut dopoldne. Na dnevnem redu nadaljevanje debate o vladni izjavi in o nujnih vprašanjih. Poslanec dr. M i c h e j d a (Poljski klub) se bavi z razmerami v Sleziji in z zapostavljanjem češkega in poljskega prebivalstva pri upravi Šlezije. šlezija je poleg Koroške najžalostnejša dežela slovanskega brezpravja. dasiravno so Slovani v Sleziji v veliki večini. Ukrajinski socijalni demokrat W i -t y k zahteva, da se ukrajinske pokrajine ne priklopilo poljski državi. Govornik govori podrobno o nastopu avstro - ogrskih čet v Ukrajini ter pravi, da jih. poljski veleposestniki uporabljajo kot asistenco, da izsilijo od kmetov odškodnine za plenitve pri veleposestnikih. Poljski veleposestniki pa ne zahtevajo samo povračila, marveč po dva in trikrat toliko, kakor je bila njih posest pred vojno vredna. Italijansko - liberalni poslanec dr. Gaser Tje govoril o italijanskem vseučilišču, o procesu proti bivšemu poslancu Avanciniju, o procesu proti mornarjem v Kotoru ter o prepričanju Italijanov, da usoda italijanskega ljudstva v Avstriji ni notranje vprašanje monarhije, marveč stvar, ki mora priti pred mirovni kongres. Poslanec dr. Schacherrl je omenil proces proti stotniku VVolfgangu, v katerem je bil ta morilec od graškega divizij-skega sodišča oproščen. Govoril ie tudi o kotorskem procesu ter omenil, da so vsi častniki, tafto mornariški kakor častniki vojske na kopnem, hvalili nastop mornarjev. Mornarji niso vzeli iz zalog niti en gram več. kakor je bilo določeno za vsakega. Vzroki demonstracije so bili domotožje, slaba prehrana, želja po rmru. Gibanje ni imelo ničesar opraviti z Jugoslovansko propagando. Mornarji so bili pripravljeni, nastopiti proti sovražniku ter v slučaju, da se prikaže sovražnik, vrniti častnikom povclj-ništvo. Od teh mornarjev je bilo Dostavljenih 40 pred vojno sodišče, 4 so bili obsojeni na -smrt, dva v ječo. Razsodba je bila naravnost naročena. Nato so postavili pred vojno sodišče v Kotoru 380 mornarjev, ter jih imeli 9 mesecev zanrte, dočim ie bil morilec stotnik VVolfgang prost Svetovalci krone bi storili dobro, da hi cesarju predlagali, da se tudi ta proces abolira. Minister nai oomisli, da bo demokracija prav gotovo prišla. Poslanec 'B u g a 11 o (dvorni svetnik) je- izvajal, da je bilo slišati v tej zbornici celo vrsto odoovedi državi. Samo R o-muni in Italijani niso še odnove-dali. Oni so danes edina opora vlade. Državo vzdržujoči faktorji si morajo poiskati bolj močnih elementov za skupnost. V bal-kaniziranju monarhija ne more nafti svoje rešitve. Nemogoče je misliti, da bi se zveza avstrijskih narodov razdružila, da nanravi prostor celi vrsti malih držav. Tudi ni izključeno, da se bo še v zadnji uri našel mož, ki bo zbral državo vzdržujoče elemente v tej državi. Nemški naciionalec K r a f t je izvajal, da hočejo Nemci v Avstriji ustanoviti popolnoma enotno državo. Svoje^jravice do samoodločbe Nemci ne opuste, nemški narod v alpskih deželah pa zahteva po svoji večini zavezniško priklopitev k Nemčiji. Iz Ogrske se nam je povedalo, da tam nočejo več vzdržati dvalizma. Personalna unija bi bila samo formalno priznanje v resnici že obstoječega razmerja. Na jugu vstaja v e'l i k a država in Ogrski ne more biti vseeno, v kaki obliki stopi ta država v razmerje napram Ogrski in Avstriji. Gotovo se danes ne bo nobenemu ministrstvu posrečilo, narode zopet zbrati, ki se hočejo sedaj ločiti drug od drugega. Kar pa more prinesti oživitev, le morda skupnost narodov v tej hiši. Treba je ljudskih kurij, narodnih svetov, ki bodo stali v zvezi z vlado in med seboi v trajnih stikih. To bi morda pospešilo likvidacijski proces in morda tudi dalo obliko celoti, ki bi razpadla sicer v kaos. Seja se je končala ob V45. popoldne*. Prihodnja seja dne 22. oktobra ob U. dopoldne. INTERPELACIJE IN INTERVENCIJE NAŠIH POSLANCEV. Dunaj, 11. oktobra. Poslanec Gostinci a r je interpeliral domobranskega ministra zaradi nadomestkov za odvzete kopalne peči, za katerih odvzetje se je tako mudilo, sedaj pa še vedno leže v Ljubljani v skladiščih. Dunai. 11. oktobra. Posl. G os ti ličar je interpeliral železniškega ministra zaradi draginjske podpore železniškim vpokojencem in provizijonistom ter zahteval posredovanja pri Južni železnici. Dunai. 11. oktobra. Danes je bila seja časopisnega sosveta v trgovinskem ministrstvu, katere se ie udeležil kot član tudi poslanec Gostinca r. Razpravljalo se ie o pomanjkanju papirja ter so zahtevali za-itopuud časopisja, da vlada poskrbi tiskarnam za časopisje zadostnega papirja. Zato Je v prvi vrsti treba poskrbeti papirnicam premoga in celuloz«. Zastopnik papirnic Kraus Je izjavil, da tovarno ne bodo mogle več dobaviti toliko papirja, ker ga preveč porabi vojaštvo in ker tudi tovarne za sita in klobučevino nimajo surovin in premoga. Dunaj, 11. oktobra. Poslanec Prodan je interpeliral zaradi slabih prehranjevalnih razmer v severni Dalmaciji. Dunai H- oktobra. Danes je konferi-ral načelnik dr. Korošec z notranjim ministrom Gaverjem in domobranskim ministrom Czappom radi oprostitve osobja ljubljanskega Narodnega gledališča. Pri notranjem ministru je interveniral načelnik tudi radi persekucij v Splitu, naperjenih zlasti proti tamkajšnjemu dnevniku »Nova Doba«. V obeh zadevah je izposloval ugodne odgovore. Dunaj. 11. oktobra. Poslanec Degasperi je vložil vprašanje glede vojaškega procesa proti nekaterim Italijanom v Inomostu. Izvajal je, da pričakuje trentinsko prebivalstvo od sklepa miru priznanja narodnostnega principa in uporabo tega principa za sed v Avstriji živeče Italijane. Ti so prepričani, da je avstro - ogrska vlada, ko je sprejela 14 VVilsonovih točk, že sama priznala ta princip, če bo prišlo do ljudskega glasovanja, bo ogromna" večina italijanskega prebivalstva s polnim prepričanjem brezpogojno potrdila to stališče. Poslanec Einspinner je vložil vprašanje glede odpusta črnovojnikov rojstvenega letnika 1869. Odgovori. Dunai, 11. oktobra. Domobranski minister je odgovoril na vprašanje o službeni uporabi rezervistov In črnovojnikov, da so vojaške centralne oblasti dosedaj pc možnosti upoštevale prošnje za uporabo v krajih, kjer je bilo moštvo v civilni službi nastavljeno ali zaposleno. Tako se bo ravnalo tudi v bodoče. Justičnl odsek. Dunai, H- oktobra. Justični odsek se je bavil z zvišanjem vrednostnih mej v kazenskem zakonu z ozirom na padajočo vrednost denarja. Obenem se bo moral kazenski zakon ozirati tudi na težje slučaje tatvin v tatinski družbi in na vlome. Tozadevne določbe se bodo v kratkem izdelale. Deželni poslanec Adolf Ribnikar: Kdo ho plačal račune? Na koncu svetovne vojne smo. Naj pride kar hoče, in naj pride kakor ho-če.takoj ko vstopimo zopet v mirno življenje, bo treba državam in narodom rešiti vprašanje: kdo bo plačal račune? Računov bo dosti. Veliko jih je za-popadenih že v VVilsonovih točkah. Te bo plačal, kdor je izgubil igro. Še večje število računov in še višji zneski pa so napisani s kredo na domači tabli voju-jočih se držav. Dolgovi evropskih držav so znašali pred vojno od 150 do 160 milijard kron. V začetku petega vojnega leta so se dvignili na 1000 milijard. Neznansko se je pomnožilo število bankovcev, padla pa ie množina kovanega denarja, zlasti zlata, s katerim so bili kriti bankovci. Posebno močno so narasli dolgovi v Avstro - Ogrski. Samo avstrijski državni dolg znaša danes že nad 60 milijard kron. Odkar so odpovedale avstrijski vladi dunajske nemške banke svoje posojilo, se dela dolg pri Avstro- ogrski banki. Vse izdatke v Avstriji, ki se ne morejo kriti s tekočimi dohodki, krije Avstro- ogrska banka z novimi bankovci. V dunajski tiskarni za bankovce je zaposlenih 1000 delavcev, ki delajo, menjaje se, nepretrgoma od 8. zjutraj do 11. ponoči. Število bankovcev je zraslo do sredi tega meseca na 28 milijard, katerim nasproti služi za kritje T54 m i-lijonov kron v zlatu in srebru. Brezupen je položaj avstrijskih d/žavnih financ. Finančni minister Wimmer je predložil državnemu zboru celo vrsto novih davkov, davek na vino. na premog, na sladkor in povišan obrtni davek. Dasi pomenijo ti davki velikansko obremenitev za davkoplačevalce in prebivalstvo, posebno za naše vinorodne kraje, vendar bi nesli na leto komaj 600 mili ionov kron. Avstrijska država pa bi potrebovala na leto novih dohodkov okoli 4000 milijonov kron, da bi mogla kriti z njimi izdatke za civilno upravo ter obresti vojnih posojil. Položaj avstrijskih državnih financ je tako obupen, da je v eni zadnjih sej komisije za državne dolgove nemški poslanec Stein\vender dokazal, da ni za Avstrijo nobene druge rešitve ako se hoče sploh še kaj premoženja rešiti, kakor bankerot/ katerega takojšno razglasitev je zahteval z vso odločnostjo. V kakšnem gospodarskem položaju se nahaja Avstrija, že zdavnaj ni nobena tajnost več in drž. poslanec Adler je v zadnji seji državnega zbora pri odprtih oknih razglašal, da je Avstrija že danes banke-rotna. Brezvestno je bilo avstrij. državno gospodarstvo v vojnem Času. Državna kontrolna komisija za avstrijske državne dolgove je izrekla, da je vojna uprava denar zapravljala. Sam vojni minister je priznal, da je soldateska, zlasti v začetku vojne, razsipala denar. Z državnim premoženjem so na vseh koncih in krajih delali kakor svinje z mehom. Kar niso po neumnosti in brezvestnosti uničili, so pokradli in oropali. Danes smo na tem, da ni preostalo ničesar. Ljudje so bosi in nagi, prodajalne so prazne, kmetijsko in obrtno orodje uničeno, kar se je količkaj svetilo do žlahtnih kovinah, vse je šlo rakom žvižgat. Na vprašanje, kdo bo plačal račune, je dunajska gospoda bržčas imela pripravlien drugačen odgovor, kakor bo prišel. Mislili so, da se bo to vprašanje reševalo po starem avstrijskem receptu in po načelih starega liberalizma. Če bi ostalo vse pri tem, l kakor je bilo. bi dunajski mogotci skrbeli, da rešijo sami sebe, da vzdrže po koncu visoko plemstvo, veleposestva in velekapitaliste, bremena pa bi preložili na ramena drugih. Mislili so, da bo šlo tudi v bodoče tako, da sami ne bodo ničesar delali, Široke plasti ljudstva, zlasti pa tlačeni narodi, pa bodo zanje trpeli. Ako bi šlo po njihovih željah, bi naložili na šibka hrbtišča slovenskega naroda, najmanj ć milijarde kron od dolga, ki ga je nam sovražna vlada napravila med vojno. Samo obresti in amortizacija dolga, ki bi padel na nas Slovence, bi znašal najmanj 180 milijonov kron na leto, torej skoraj petkrat toliko, kot smo plačevali v mirnem času na našem ozemlju vseh davkov. Nemško časopisje ugiba sedaj, kaj bo z dolgovi in kdo bo plačal račune svetovnega tepeža. Pravijo, da je naivno misliti, da se bodo Jugoslovani, Cehi in Poljaki kratkomalo otresli napravljenih avstrijskih vojnih dolgov. Mnenja so, da jih bo treba porazdeliti i na razpadle dele tako, kakor se je sedaj delilo skupo državno premoženje. Ni nobenega dvoma, da bo treba tudi to vprašanje pravično rešiti in končati tako, da bo vsakdo po možnosti prenašal Ie toliko bremen, koliko r j e s o k r i v, da so se dolgovi napravili. Po našem mnenju je to vprašanje, tako važno, tako globoko v interese posameznih narodov segajoče, da ga je nemogoče rešiti pred kakim drugim sodiščem, kakor pred sodiščem narodov samih. Še predno se je začela vojna, bi dunajski mogotci morali vprašati narode, če so za vojno in če so pripravljeni nositi vojna bremena. Tu bi bil na mestu plebiscit. Na Dunaju pa so poslali domov še parlament, samo da ne bi mogel odgovarjati na taka vprašania. Ker se je tako onemogočil izraz ljudske volje, je treba sedaj krivico popraviti in spraviti zadevo pred narode ter jo rešiti dogovorno od naroda do naroda. Kakor ni bilo v Avstro - Ogrski mogoče rešiti narodnostnega vprašanja drugače, kakor s samoodločbo narodov, ravno-tako ni mogoče rešiti zadeve avstrijskega državnega, zlasti voinega dolga drugače, kakor po samoodločbi. Zastopniki jugoslovanskega in češkega naroda v dunaiskem parlamentu niso nikdar glasovali za vojna bremena, ki jih je državi naprtila avstrijska vlada. V popolnem sporazumu s svoiimi narodi se niso držali v tem oziru le pasivno, marveč so glasovali naravnost proti vojnim obremenitvam. Ne motimo se, ako menimo, da se naši narodi tudi sedaj ne bodo potegovali za d e d Š č i n o av-striKkeea in oakt«, zlasti s pomočjo toliko priljubljenih »šlajfarjev«, z nepotrebnimi neskočnimi novimi poizvedbami itd., in v tej umetnosti so mnogi birokrati uprav virtuozi. Bodoča Jugoslavija mora v svoji upravi takoj s početka korenito zatreti te stare razvade Proč s to nesnago! Mnogo bode storjeno v tem pogledu, ako v svoji upravi dosledno vporabljamo — stenografa in pisalni stroj! Konceptni uradnik, ne piši sam, temveč narekuj! Neverjetno, kako blagodejno vpliva moderna ta metoda na urnost in točnost cele uprave. Pri tem načinu uradovanja se rje bode več pripetilo, da se uradnik sprav? na rešitev svojega akta. predno ga je v istini preštudiral. Jasna mu mora bir> odločitev, še predno začne narekovat stenografu ali strojepiski. »Predakt« mora poznati, svoje misli mora Imet zbrane, izginejo iz koncepta tiste prepogoste korekture, istotako ne bode ved vpletal onih vodenih dolgoveznih fraz za katerimi se čestokrat skriva neznanje predmeta in neiasnost umevanja. Čas se bode prihranil in zlasti v uradih je čas — denar! Pomisliti je pa še nekaj drugega. Dandanes v Avstriji menda niti naj-vestnejši budgetni kritik niti približno ne more izračunati, koliko stane celotna avstrijska uprava. Pač lahko poizve iz državnih računskih zaključkov, koliko znaša potrebščina za državne urade. Ali to niti z daleka ni vse! Oprava naših javnih poslov poverjena je v stari Avstriji poleg državnim organom še nebrojnim drugim uradnikom in funkcionarjem, kateri vsi zajemajo iz javnih blagajn. Skuonih teh stroškov natančno ugotoviti vsled razpršenosti dotičnih plačilnih mest je dandanes absolutno nemogoče. Ali baš, ker se poleg državnega upravnega organizma ter vzporedno ž njim še nahaja in pregiba tako komplicirani aparat takozvane avtonomne uprave, izhaja odtod dokaj kompetenčnih sporov, nebroj nepotrebnih pisarij in poizvedb, kar bi vse se dalo prihraniti po nasvetovani skupni in celotni upravi. In še nekaj! Posebna nedostatnost se opaža v avstrijskem upravnem organizmu in ta izvira iz napačno razdeljene odgovornosti posameznih državnih funkcij onar je v. Krstili so to spako »mi-nisterijalni sistem«. V vsakem uradu nosi vso odgovornost dotični predstojnik, celo za stvari, s katerimi nima ničesar opraviti, o katerih čestokrat nič ne razume. Dokaj je uradnih strok, katere so zgob* formalno prislonjene na kak urad, na pr. davčni referat na okr. glavarstvo, finančna uprava na deželno vlado. Razmerje je pravzaprav zgolj navidezno, ali vendar na zgoraj in na zunaj odgovoren je tudi za vse te agen-de šef političnega urada. Kolikokrat obleži strokovno že Dovsem rešeni akt na pisalni mizi ali v miznici pristojnega »višjega«, kateri mora podpis metniti pod dotično rešitev! Škodljiv pa je ta sistem nezdrave pretirane centralizacije zlasti radi tega, ker se po njem kar v kalu zatre čut odgovornosti v avstrijskem uradniku. Samostojnosti mu manjka, tudi v slučaju, ko njega zadene odgovornost, tuhta pristni birokrat, kako bi se je iznebil in sila vesel je, ako se mu posreči, odvaliti to breme na »višjo instanco«. Vsaj upati smemo, da ne bomo prenesli upravnih teh razvad in nerodnosti v pisarne bodoče samostojne Jugoslavije. Potem bode naša uprava ne le primernejša in točneiša, temveč tudi cenejša nego današnja! Načelo, po katerem se nam je ravnati, glasi se tukaj: Razmerno malo uradnikov, a teh dobro plačanih, zato pa vsak izmed njih v istini delavec ter ob re-menjen s svojim deležem odgovornosti nasproti javnosti! Finančno breme pa, izvirajoče pa iz dostojne dotacije javnih uslužbencev, bi se po mojem mnenju dalo zmanjšati, ako uvedemo poseben plačilni način. Kje je zaukazano, da morajo vsi prejemki uradniški biti izplačam docela v gotovem denarju? Ne bi bilo morda bolj umestno, da se isti prejemki deloma uradniku odmerijo v živilih in drugem porabnem blagu? Saj itak mislim, da se bodoča samostojna Jugoslavija ne bode mogla omejiti zgolj na davke in davščine v ožjem pomenu besede. Monopoli bodo v državnem gospodarstvu po svetovni vojni sploh igrali mnogo večjo vlogo, države se bodo mnogo več morale utikati v produkcijo, tem ložje se bo dalo en del izdelanega blaga neposredno vporabiti za »uradniško oskrbo«. Koristili bi tem ootom svoii lastni valuti, ugodili bi pa obenem tudi potre*, bam uradnikov in njihovih rodbin, T"v-,~ danes. ko se na vseh koncih in krajih kažejo kvarne posledice skraine kapitalistične ureditve in ž njo zvezane davčne sisteme, bode ta misel pač našla dokaj privržencev in resnih zagovornikov. * Tako tedaj si predstavljam u p r a-vol slovenske skupine naše jugoslovanske samostojnosti. Namenoma ne segam dalje, ne grem preko Sotle in Kolpe! Naj si bratje Hrvatje in Srbi uredijo svojo upravo po svojih lastnih potrebah, željah in tradicijah, dobro bomo shajali, nemoteni eden od drugega. Celokupna državnost nas bode z d r u žila, topa tem tesne je, čimbolj bode uprava naša prožeta veko vitih načel ljudske s a -modločbe in svobode zlate! K vprašanju narodnega davka. ^Narodni svet« je stopil pred svoj j slovenski narod s pozivom, da mu na- j rod zbere gmotne prispevke, ki jih potrebuje naša najvišja narodna ustano- : vitev za svoje namene. To je popolnoma v redu in prepričani smo, da bo slovenski narod v polni meri izpolnil svojo dolžnost, ker se zaveda važnosti in pomena, ki ga ima »Narpdni svet« za nas v sedanjosti in bodočnosti. »Narodni svet« mora razpolagati z vsemi našimi duševnimi in gmotnimi silami, da more izvršiti svoje veliko poslanje. Priznati se mora, da so doslej mesta plačala mnogo več narodnega davka nego dežela, to pa vsled tega, ker ie po mestih več prilike za zbirame, nego po deželi. Prej je bilo pt> mestih tudi več denarja — sedaj pa so se razmere nekoliko izpremenile in po deželi je de-, naria mnogo več nego prej. Ni dvoma, da bi naši zavedni ljudje po deželi mnogo več darovali v narodne namene, ko bi imeli k temu več prilike. Posebno prispevke za »Nar. svet« more dežela pomnožiti do visoke svote, Tu gre pred l vsem za način, kako naj se zbira. Danes ve sleherni naš človek, da se bore njegovi voditelji za vso njegovo bodočnost, in bo zato tudi rad prispeval, kar je treba, da podpira vodstvo v njegovem delu. Zato bi bilo treba urediti t. zv. »Narodne zbirke«. Take zbirke so si uredili Čehi po okrajih. Na pr. narodna društva enega okraja stopijo v zvezo in pobirajo prispevke od človeka do človeka. Naberejo recimo okroglo 100.000 K. Da dobi vsako društvo svoje, se ta svota razdeli med posamezna društva po pomenu, potrebi in važnosti. Tako bi se na pr. pri nas uredilo zbiranje po okrajih: okraji so določeni po razmerah na pr. občinah, zbiranje bi pri nas lahko prevzele ženske, ki so se pri oodniso-vanju deklaracije izkazale kot dobre zbiratelke. V sedaniih ča^ih. Vo je r»o kmetih razmeroma ugodno, kar se tiče denaria, kmet ne bo gledal na krono, ako bo vedel, da gre za našo bodočnost. Upati ie torei, da bi tak-* »Nar. zbirka« na oole dobro usnela. Ako bi plačala vsaVa dekiaracijska hiša 1 krono, bi bila to že leoa svota. Mfsfim, da bi si vsaka naša hiša smatrala za č»*t da prispeva z malim darom za skupno sna. »Narodne zbirke« posameznih okrajev bi se izročile »Nar. svetu«. Ponekod se že pobira za »Nar. svet na ta način in sicer z lenim uspehom. Treha na ie to izvršiti v vseh okraiih. Nn Češkem na or. je Drava konkurent, kateri okraj bo podal večji dar »domu na oltar. •Znano je, da so Čehi hoteli uvesti narodni davek, ki ea je vlada prepovedala. Seveda narodni d*vek ie «vobrtd-na dolžnost, vsak ga plačuje iz lastne volje. Pri »Narodih zbirkah« gre za to, da ima vsak človek orlfhVro noln^Ui enkrat ali večkrat na leto svol mali dar za skupno narodno stvar. Vsak bodi ponosen, da ie tudi on prijel — c>tudi z malim darom — za narodne zadeve. S tem se dviga tudi narodna zavest skupnosti. Nabiralke dobe letak, ki noi-»s-iju-je darovalcu, kak namen ima zbirka. Delo na pobu bo kmalu končano in naša kmečka dekleta bi imela čas, da v svojem okraju izvrše »Narodno zbirko«. Ni dvoma, da bodo imele uspehov. Treba je stvar le prav prijeti v roke. Narod bo z veseljem položil mali davek za svojo veliko bodočnost. To je seveda samo nasvet, ki bi bil v sedanjem času na mestu — ako ne, bodo nas dogodki prehiteli in bo pred nas stopil naš čas, ko bomo poznali samo en — narodni davek. Bifeje ni Francoshm NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 11. oktobra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Jugozapadno od Dou2ia je pričel sovražnik napadati odsek Tortenuemie južno od Scarpe. Kanadski polki, ki so skušali izvršiti sunek preko Sailiva, so biTi zavrnj2ni s težkimi izgubam!. Na boušču vzhodno od Cambr&ia in St. Ouentina so se ponesrečili močni sovražni napad: na naše nove pozicije in na naše čete, ki smo jih pustili v predpouu, Sovražnik je sta! zvečer nekako v črti Naves-St. Vaast — višine zapadno cd Soiesmesa in Le Cate-aua — zapadni breg Oise med Origny-jem fn La r erom. Zavrrr'i smo sovražna delne napade pri Berry Aubac ob A?sni ob Suicpesi in ob Arnssi. .V.ed St. Eii-ennom in Aisno smo po n?čriu in nemoteni od sovražnika umaknili svoje čete v beli zadai ležeče črte na obeh straneh Grane Pre, pa na severni breg /Ure. Na zapadnem bregu Mose ;e sovražnik zopet pričel z močnimi, toda brezuspešnimi napadi na cbeh straneh ceste CJ-cr-pentrv-Romagne. Na vz-iodnsm bregu Mose so napadi? Amerikanci čoz dan z mpčmmi silam! med Srvryer in gozdom ffaumont. Bran^enb^ršk", safesoa-skf, renski fn avst. ogr. polki ^o v trdsm bc;u zavrnili vse sovražne nanade. Avstro - Ggrski pešpolk št. 5 r>od svo:im poveljnikom podpolkovnik^"« Popolko se ie pr! tem posebno odlikoval--Jugovzhodno bojišče. Na htgo-vzhodno bojišče nanovo -?ocr.o|^ steje v pokrajini hi'~o od Niša v bojnem stiku s Srbi In Francoz?. — v. L. * NEMŠKO VEČERNO POpo^" O Berolin, 11. oktobra. (K. ar.) Pred našimi novimi pozicijami vz hodno od C a m b r -m a in S t Ouentina in na obeh bregovih M o s e so se ponesrečili sovražni naoadi. Severovzhodno od Cambraiasose r a z v i 1 i n o v i bo 1 i. Vas S a i 11 y leži med Scarpo in Senseeškim potokom, 10 km južno - zapadno od mesta Douai. — Torej napada sovražnik tudi severno od Cambraija. da potisne proti zapadu izbočeno nemško fronto nazaj. — Vas N a v e s leži 6 km severo - vzhodno od Cambraija ob ravni veliki cesti, ki teče h komaj 32 km oddaljeni belgijski meji. in ki se imenuje Brunhildina cesta. Escauta je severno od Cambraija, torej že prekoračena. — Vas S t. Vaast leži 8 km vzhodno od Navesa, ob železnici Cambrai-Oues-n0y. — Trg S o I e s m e's leži skoro 7 km južno - vzhodno od St. Vaasta, na križišču železnic, blizu 10 km severo - zaDadno od Le Cateauja. — Vas S t. Souplet leži dobre 4 km južno od Le Cateauja, vas V a u x dobre 3 km še bolj proti jugu, 7 km južno - vzhodno od Vauxa ležeča vasica A n d i g n v je postaja vijugaste železniške proge La Fčre - Guise - Le Cateau itd., vas A i s o n v i 11 e leži dobri 8 km sev.-zap. od mesta Guise, ob pretoku, ki poteka od vzhoda na zapad in veže gornjo Oiso s St. Ouentinskim kanalom. — Trg O r i g n y leži ob Oisi, 14 km naravnost proti vzhodu od St. Ouentina, s katerim ga veže ravna velika cesta. Potemtakem je položaj ta, da so se Nemci umaknili od Cambraija na vzhod za naimanj 20 km, od St. Ouentina na severo vzhod za preko 30 km in od St Ouentina na vzhod prav do reke Oise, torei za M km. Nemška fronta poteka sedaj od trdnjave Lille skoro naravnost proti jugu, ob reki Scarpe pa se zapog-ne na jugo - vzhod, steče v tej smeri približno 7 km severno nad mestom mimo Cambraija do trga Solesmes, tam pa se zopet zapogne in steče skoro naravnost na jug k desnemu bregu reke Oise. Fronta je torej vzhodno od Cambraija močno vpog-njena. Od Lilla do La Pere poteka ob črti, podobni pošev postavljeni črki S. _ Vsled tega je mesto La Fere na dnu proti severovzhodu odprtega klobuka, katerega preti sovražnik z orjaško roko ob krajnikih stisniti, da vanj zajame, kar se giblje v štuli. Položaj nemške armade pn La Feri je postal nevzdržliiv Zato je pričakovati, da se bodo Nemci, če se že niso, v tem sektorju umaknili na severo - vzhod za toliko, da bo poslej njihova fronta od Le Cateatiia do Lao-na potekala ob ravni Črti. — V šamoanj-sketn kotu so se Nemci umaknili, vsekakor do mesta Vouziers. nrav tako v «o«;ednem odseku, kjer s^ svoie črte preložili ni sever od me«:ta firand Pre. Basel. 11. oktobra. Koresnondent »Fa-seler Nachrichten« poroča: Južno od Lilla divia silna hit^a. Angleži tam ljuto streljajo na sovražne poriciie. wni fcko itrahno poročit o. 9 oktobra zvečer. Včeraj smo scvražniVa med St. Onentinom in Cambrai-iem b"do oora^ili. vjeli nad 10 000 mož ter vnlenili 100—200 tonov. Nič mani kakor 23 nem^'h divirii ie stalo na tei fronti v boiu in so močno trpele. Ves Camhrai je v naši Oo«-^c»i r>d 2k avgusta naorej so 1., 3. in 4 ar^iHi orebile vse skrbno ztrraiene črte $< ^-»p--, sestavljene iz samih zanorednih p^^v ™~r-pn utrienih jarkov na fronti 34 mili ~1 St. Ouentina do Arra^a. Prebile so vse tn vnino ozemlie. v globini 30—40 mili ter onerfmfo naše Čete že onstran in na vzhodu Hjnd^hurgove črte. Tekom teh onr^aHj in od ?. avgusta nanrei smo nriza-rki->U sov*y*niu zelo te?Ve izenbe na mrtvih in rsrtjVftffl ter so an^leš^e (x^e vje|e nad iionoo mo* In volem re 1200 tonov. v^stf o odstonu gen. LiHond^rifn. Dr^ai II, oVtonfra. »AentnHrKfatt« no-roča iz Re-olina: S p«-"i<*ene v^ia^-'e strani se poroda, da vesti o demisiji generala Ln-dendorffa niso resnične. Novi angleški transporti. Llosko. 10. oktobra. Kr\Vor poroča »Times«, so dobile ve^io an^leš^e paronlovne družbe taina navodila za mesece december in |n«t»iiT. Gre za rekviziciio vseca britske-rra b^iickega prostora 7a transport armade. -Ti^^sc ne pove. ali «rre za ola^enje fronte, ali za povrate^ angleške armade s Francoskega. Toroe^iran tanonskl n.^rn'k. London. 11. oktobra. (Koresp. uranM Reuter poroča, da je bil ianonski pamik -Mirado« na višini irs^e ohali torpediran, pri čemur se je- potonilo 200 oseb- Leta 1919. še h"*?a ™ma pn zapadni fronti* Londoi, 11. oVfpbra, (Koresp. urad.) Churchill je iziavil v svojem govoru v Leedsu: Vsak dan se razstreli okoli 10.000 ton granat. Treba Dnorav, da se bo voina leta 1°i°. še na večii Dodla v,;] ryT\ T>'"'i h'.tf'i na '^a'-ni še ka^'^^n 0~n*m\ Oon^a^d '«* 15. inli'a t. 1. zadržal f-iM'fi^Tj ] o t n ? ^' i noTrt^1'? rr>^ad v Hnm. P~n o -> 1 r>A'-i"f| in +a1'ra+ s svojo •""Trn v trph rinpi-ih v~>'**-HW ->\5*» b'fke Cp-1« r; \- ^ + " r. ^m«np nmoT"*i|. rta Stfal "^a^OCTla »ral r>r»T-fViolof ^'a^^in zonet ^"'lirj rti^Ti r-r>t ^fl^i fn n'i^pf] s Orvl'M "^ rTin^h-A "7-sri-i;i ir*\ frar»ro<:^e fronte od V*fd ""a do č^-;-qrtip me;° zavzema annp-rfVausV^ ar^r.^da no<5 oovelistvom generala P e r s h i n g a. NAŠE URADNO POMOČILO. Dunaj, 11. oktobra (Kor. ur.) Italijansko bojišče. Na gorskih frontah večkrat boii varstvenih in poizve-dov^lnm oddelkov. Zanadno boiišče. Naš? polki rri Verdnn«! ?o tridi včeraj prosili uspešne obrambne boje. — S. g. štaba. Naloga italijanske fronte. Bilo je veliko kričanja ob naoovedovanju velikopotezne italijanske ofenzive za jesen 1918, češ, da je italijansko armadno vod-, stvo sklenilo, da mora Italija zavojevatf zopet izgubljeno Benečijo, predno poteče leto poniževalnega umika. Pa ne le na italijanski, tudi na avstro - ogrski strani se je govorilo mnogo o italijanski ofenzivi, katero so naznaniali tudi švicarski in nemško-državni listi. Ko na so začeli Italiiani suvati po gorovju proti Trentinu in ob-Piavi, se je kmalu pokazalo, da italijansko napadanje nikakor ne pomeni tiste toliko obetane ofen- zive, ki bi hotela zamajati benečansko gorsko fronto in provzročiti ponosen pohod italijanske armade po«benečanski ravnini do Gorice in Trsta, aH pa Še dalje. »Corriere della sera« sedaj, po govoru italijanskega ministrskega predsednika Orlanda v parlamentu, razlaga, kaj ie pravzaprav naloga sedanje italijanske fronte. Pravi, da je avstro - ogrska premoč v Benečiji tako ogromna, da niti misliti ni na kak daleko-sežnejši napad z italijanske strani. Vodstvo v ententnih armadah je skupno in po sklepu vodstva ima italijanska armada v Benečiji nalogo, vezati tam avstro - ogrske čete. »Corriere« zanosno poudarja, da opravlja Italija svojim zaveznikom velevažno vojaško siužbo. ker drži na svoji fronti avstro-ogrsko veliko armado. Pa tudi konfiguracija fronte je taka, da prav nič ne vabi na napadanje, kajti fronta je konveksna, slična nemški, in ni konkavna, kakor francoska, ki je ugodna za ofenz'ivo. »Corriere« izva:a. da bi Italija napadla Avstro - Ogrsko sftrno takrat ako bi začeli njeni zavezniik* napadati monarhijo z Balkana tako silno, da' bi , morala odvzeti precej čet iz Benečije in jih poražvrstiti proti sovražniku: takrat bi i Italija pa šele z ameriško pomočjo udarila z zapada, drugič pa ne more izvršiti nika-kega večjega navala. Tak je zaključek izvajanja v »Corriere«. Kaj pa prinese mirovno gibanje, to bomo videli morda v kratkem. Orlando na fronti. »Agenzia Štefani« poroča dne 11. oktobra iz vojne zone: Iz Pariza prihajajoč je dospel ministrski predsednik Orlando davi na fronto. Šel je takoj v glavni stan na pogovor s kraljem in šefom generalnega štaba, generalom Diazem. O nalogi italijanske fronte je govoril italijanski ministrski predsednik Orlando dne 4. oktobra v italijanski zbornici to - le: Desno krilo ententne armade, ki se razteza od Severnega morja do Jadrana, to je naše italijansko krilo, je udeleženo na gigantični skupni bitki s prav važno nalogo, ker mora vezati največji del avstrijske armade, ki je številno močnejša, kot na>ilil, da se obe krili, kakor se je to ze^dilo pri Bovcu, umakneta daleč nazaj, dočim na Francoskem udar v istih nroporcijah ne more imeti tako težkih posledic. Z dnig;mj besedami: Naša situacija naoram Avstriii je po večini enava si-traciii Nemcev oroti Francozom, vendar za nas še težavneiša. ker stoji eno naše .krilo v gorski pokraiini. katere vladajoče pozicije imajo v rokah Avstrijci. Ako pa prekoračimo Piavo, bomo to naše krilo še razširili in s tem povečali svojo slabotnost. Tmamo težke izkušnje zadnjih treh let, s kakimi težMmi žrtvami se plaču ie jo uspehi v gorski vojni, kjer ni mogoče uporabljati tankov, dočim imajo Avstrijci v ravnini neprimerno boljše strategične pozicije, na katerih lahko razvijejo svojo premoč. Razumevamo vročo željo po osvoboditvi naših zasedenih pokrajin, vendar se moramo pokoriti enotnemu noveljništvu, preori-čani pa smo, da bo tudi brez naše ofenzive razpad Bolgarske in nastop nad vse nevarne srbske fronte tudi nam dal priliko nastooa, da z zadn«im zamahom ustvarimo na razvalinah Avstrije svobodo in neodvisnost vseh v njej zatiranih narodov. Usfois u srt!|i. NASE URADNO POROČILO. Dana?. 11. oktobra. (Kor. urad.) Balkansko bojišče. Prehod čez Skumbi! ie bil italijanski kava!-r!ii zrbranien tudi včeraj. Prizren in Prištino so naše čete izpraznile. Na višinah severno od Leskovca se nemški Lata-Ijoni bojuj?io s Srbi. Za armadno fronto večk-a*n< če\iški boii. SRBSKA VLADA V SKOPLJU. Haas:, 11. oktobra. Korespondenca * Neuvve Bureau poroča, da je dospd srbski prestolonaslednik s štabom V Skonlje, kjer se bo za sedaj nastanila srbska vlada. Angleška sodba o morebitni fronti ob Donavi. * Duna?, 11. oktobra. Londonski časopisi se obširno bavijo s položajem, nastalem na Balkanu vsled bolgarske kapitulacije, in z možnost stvoritve fronte ob Donavi s strani Nemčije in Avstro - Ogrske. Pravijo, da ima Nemčija za to fronto na razpolago samo divizije v Rusiji, teh je 23, Avstro-O-r-ka jih ima 13. Te divizije niso prvovrstne, naiboljše so pri Rigi, od tarri pa jih Nemčija že odteguje. Zlasti v avstrijskih četah so skoro sami starejši letniki. Sol za Hiš. Glavna kolono rrbpko - francoske vojske, ki sledi na;-im na sever se umikajočim četa prodira nreeei enakomerno in operira na videzno brez ozira na stranske kolone Nič več ne slišamo o tem. kie stoti desna iz Ancrležev in Grkov sestavljena kolona, ki ie po prebitju boljrarke fronte pričela prodirati v dolini Strume proti Sofiji in ničesar nismo slišali do zadniesa časa^ o levi koloni, ki ie prodrla preko Kičeva na Prizren. Zdi se, da ta zadnia kolona stoji v albanskih p-orah. Položaj erlavne kolone bi bil kritičen, če bi ii stale nasproti zadostne avstro-oerrske eete. Poročilo, da ie prišlo iužno od Niša do bola z našimi prednjimi četami kaže, da erre v tei pokraiini za prvi večii od-Dor med umikom. Nai se končajo ti boii kakor koli. eotovo ie samo eno, do bodo Srbi odslei boli počasno prodirali. Srbi imajo na razpolago eno samo železnico. Naše armadno vodstvo razpolaga z več železniškimi progami v severni Srb-in z zvezami z ocrrsko-hrvatskim železniškim omrežjem ter Donavo. Trf leta so prekla. odkar so Srbi izgubili Niš, ki ie bil takrat njihovo glavno mesto. 6. nov. 1915 ie poročal naš erene-ralni štab: > Po tridnevnem boiu smo včeraj popoldne zavzeli po trdem od- poru Srbov vtrjeno mesto Niše. Danes po treh letih se vrši zopet boi za Niš. Položaj na Bolgarskem Sofija, 9. oktobra. (Koresp. ur.) Kralj Boris je sprejel polkovnika Troussona v posebni avdijenci. Nemški poslanik grof Oberndorf je bil pri kralju v poslovilni avdijenci. Sofija, 10. oktobra. (Kor. ur.) Sofija je od 2. oktobra oproščen« boljševiške nevarnosti. Za hrbtom pred mestom stoječih boljševiških tolp so se pojavile nenadno kralju zveste garde in en polk kavalerije. Od noči 3. oktobra je kanonada pred Sofijo prenehala. V Sofiji je mir. RADOSLAVOV OBTOŽEN VELEIZDAJE. Rotterdam. 11. oktobra. Londonski listi poročajo, da bo postavljen bivši bolgarski ministrski predsednik Radoslavov na zahtevo entente pred sodišče. Ententa zahteva, da se obtožijo vsi bolgarski državniki in vojaški dostojanstveniki, ki so sklenili zvezo »s smrtnim sovražnikom Bolgarske, otomansko državo«. Obtoženi bodo zaradi veleizdaje. GENERAL BATOV ARETIRAN. Sofiia. 12. okt. Genoral Savov |a bil v Sofiii aretiran zaradi njegove prijaznosti napram centralnim državami Razmere na Ruskem. JAPONCI V KRASNOJARSKU. Moskva, 8. oktobra. (Koresp. urad.) »Pravda« poroča: Japonski oficirji in njihovi nastanjevalci so dospeli v Krasnojarsk. Ustavljeno delo v guberniii Vladimir. Moskva. 8. oktobra. (Koresp. urad.) V guberniji Vladimirski so tovarne ustavile delo. Bilo je nekaj smrtnih slučajev vsled lakote. Ustava za Donsko ozemlie. Moskva, 9. oktobra. (Koresp. urad.) Petrograd^ka brzojavna agentura poroča: Svet kozakov je potrdil nastopne, po komisiji sprejete temeljne zakone za Donsko ozemlje: 1. Donsko ozemlje je samostojna država, zgrajena na temeljih narodnega prava. 2. Najvišja zakonodajna oblast v mejah Donske^a ozemlia pripada svetu kozakov. 3. Najvišja oblast je vtelesena v ata-manu in sovietu oddelnih voditeljev. Nadalje se določa, da skliče ataman sovjet vsako leto. Njegovi Člani se volijo za tri leta. Sovjet ima pravico, da daie zakone, jih izore-minia ali odoravlia. voli atamana. pregleda »in potrdi proračun, napove vojno in sklene mir in da pozove pod svoio sodniio atamana, člane vlade in najvišjo sodnije. Član! sovjeta so odgovorni za svoie delovanje samo sovjetu. Ukrajinski Židje se boie pogroma. Dunaj, 11. oktobra. Židovska kores-pondenčna pisarna je izvedela iz Kijeva, da se 2;die v Ukrauni glede na možnost, da se umaknejo čete centralnih držav iz Ukrajine, močno vznemirjajo, boje se pogroma s strani nevoljnega prebivalstva. Politične ^esti. = Gosposka zbornica. Dunaj, 11. oktobra. Seja gosposke zbornice se bo najbrže vršila 21. oktobra. == Cenzura divja še vedno. Dunaj, 12. oktobra. »Arbeiter Zt%.< se pritožuje nad vojaško cenzuro, ki je zadnji čas cenzurirala celo poročila, ki jih je bila prej že obelodanila parlamentarna cenzura. ^ = Važen razglas glede Jugoslavije. V zvezi s poročili o ministrski krizi se v političnih krogih na Dunaju razglaša, da je pričakovati v najkrajšem času v zadevi jugoslovanskega vprašanja važne objave, ki bo spravila ves ta problem v tek. =a Ameriški Jugoslovani so, kakor poročajo holandski listi, nabrali do sedaj 720 milijonov frankov zlata, katera svota naj tvori narodni dar ameriških Jugoslovanov — novoustanovljeni Jugoslaviji. = Aneksija Trsta — potom italijanske univerze. Dunaj. 12. oktobra. »N. Wr. T^bltt.« poroča: Zveza italijanskih vseučiliških profesorjev je poslala ministrskemu predsedniku Orlandu brzojavko, v kateri ga poživlja, da naj ita-IHa dekretira italijansko vseučilišče v ^ ^?sju. da se na ta način že pred zase-"•Gcy^em Trsta dokumentirajo aspiracije Itiđije.do Trsta. = Demisija VVekerla. Iz Budimpešte poročajo, da vest o demisiji dr. We-*kerla ne odgovorja resnici. Listi poročajo, da je \Vekerle izjavil, da je podal svojo demisijo, ker ne more trpeti nobene stranske vlade. To vest ogrska vlada dementira. . — Angleški odgovor na Burianovo noto. »Pozor« z dne 8. L m. piše: 2e neka i "dni je znano, da ie angleški odgovor na Burianovo noto že dospel na Dunaj. Znano je tudi, da se je novi kronski svet na Dunaju bavil s tem odgovorom. Javnost pa dosedaj o vsebini angleške note ni podučena. Dunajska vlada prikriva noto in noče sporočiti njene vsebine. Zakaj dela to? Kakšne namene ima? Kaj hoče prikriti ljudstvu? Najbrže so v noti za avstro-ogr-sko vlado neljube točke. Domnevati je, da je bila angleška nota povod, da sta Dunaj in Berolin tako hitro poslala Wil-sonu novo noto. Angleški listi so noto že objavili ter pravijo, da je zelo obsežna ter da pripušča možnost nadaljnih pogaianj. Avstriiski tajni diplomaciji pa za enkrat angleška nota še ni všeč, zato jo prikriva. = Papež, južna Nemčija in Avstro-Ogrska. Pod naslovom »Vatikan in južna Nemčija« poročajo iz Liverpoola po nekem tamošnjem listu: Papež in kardinal Gaspari skušata igrati v svetovni diplomaciji veliko vlogo papeža Leona XIII. in kardinala Rampolle ter se udeležiti sestavljanja novega zemljevida Evrope. Zaenkrat se omejuje Rim na to, da vpliva na Jugoslovane in Ceho-Slo-vake, ne da bi zanikal njih narodnih teženj. Panež je storil korake, da bi zopet ustanovil staro južno nemško katoliško zvezo. Vsled tega so se ohladili odno-šaji med nemškim cesarjem m Vaiika- nom. Iz Basla poročajo, da se je papež pismeno obrnil do cesarja Karla in do bavarskega kralja z nujno prošnjo, da naj pospeši to mirovno gibanje in sklep miru. = Prihodnja seia nemškega državnega zbora 16. oktobra. Iz Berolina poročajo, da je določena prihodnja seja državnega zbora na sredo 16. oktobra ob 1. uri popoldne. = Nemška socialistična republika. Strankarsko sodstvo in državnozbor-ska frakcija neodvisne socijalnodemo-kratične stranke v Nemčiji objavlja oklic, v katerem napada vladne socijalne demokrate ter zahteva ustanovitev socijalistične republike. = Francoski in angleški poslanik na obisku pri bivšem romunskem ministru Constaniinesču v zaporu. Bukarešta, 10. oktobra. (Kor. u.) Iz Jassva poročajo, da sta francoski in angleški poslanik obiskala bivšega ministra Con-stantinesca v zaporu in mu izrekla solidarnost ž njim. Obisk je vzbudil naravno veliko pozornost. = Novi finski kralj. Berolin. 11. oktobra. Socijalnodemokratični »Vor-warts« piše: Nova oblast finskega kralja bo zelo negotova. Finski narod ne stoji za njim. Iz parlamenta manjka polovica poslancev, socijalni demokrati, ki so bili nasilno izključeni. Od druge polovice je večina republikanskega mišljenja, tako da sta najmanj dve tretjini finskega naroda proti kralju Frideriku Karlu Hessenskemu. Pri glasovanju je manjkalo mnogo poslancev, ki so brli vrženi v ječe. Nemška narod nima nobenega interesa na tej avanturi kakega princa, ki bi mogla biti celo ovira za bodoči mir.- Nemčija ne bo niti za pet minut zavlekla vojne, da bi mogel kak princ zasesti finski prestol. Ce ostane princ trdovraten, dela samo na lastno pest in na lastno kožo. tati iz primorskih dežel. Iz politične službe. Voditelj okraj, glavarstva v Tolminu namestništveni tajnik K. baron Hohenbiichel ie dobil naslov in značaj okrajnega glavarja. Notarsko mesto v Cerknem. Razpisano je notarsko mesto v Cerknem. Prošnja do 31. oktobra t. 1. na notarsko zbornico za Trst in Goriško v Trstu. Zatvorite v vseh tržaških šol. Tržaško namesfništvo ie odredilo zaivo-ritev vseh šol v Trstu in okolici, ker se med šolsko mladino vedno boli množe slučaji obolelosti na španski bolezni. Šole bodo zaprte do 21. t. m. Razsodba v procesu radi potopitve parnika Baron Gautseh« ie bila včeraj poslana tožiteliem. Razsodba proglaša vse odškodniske zahteve za neutemeljene in oprošča družbo >Llovdc vsake odgovornosti. Veliki požar v Trstu. V Mellovi tovarni v ulici Media ie napravil požar v četrtek zjutraj škode okoli 200 tisoč kron. Tiskarno za bankovce in izkaznice so razkrili v Trstu v pritličju hiše št. 629 Pendice Scorcola. V stanovanju bivšega kočiiaža Berneta tamkaj so našli litografske ploče, stroj za rezanje papirja in druge take potrebščine za izdelovanje bankovcev in izkaznice na živila. Bankovci po 2 K so izborno ponarejeni. Poleg Berneta so aretirani so Boman TVeis, Ivan Peran in Č-rkostavec Marij Topan. V Trstu ie umrla gospa Pia Primožič, soproga koncipista pomorske vlade dr. Aleksandra Primožiča v Trstu. Nemški igralci v Puliu žalijo Čehe. "V Puliu daie predstave neka nemška gledališka družba. Jezik domačega hrvatskega prebivalstva ta družba popolnoma ignorira, pa le ne to. član te družbe ie šel še dalie in se predrzni 1 na odru žaliti Čehe. torei iavno pokazati nemško sovraštvo in zaničevanje Slovanov. Prvi tenor ie >zapel< v gledališču, da zna >Češka grofica kralovati< in je napravil pri tem znano kretnjo z roko. Deset čeških gospodov v vojaški uniformi, ki so bili navzoči, ie protestiralo in zahtevalo od zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, da mora dati tenorist zadoščenia. Tenorist se je obotavljal sicer sledniič se je moral vdati in poda iziavo v listih, s katero obžaliuie svoie žalienie. Ali bodo pulj-ski Slovani še nadalje posečali nemško >šmiro<:. ■-m - Dnevne vesti. — Odlikovan ie bil s srebrno svetinjo za svoje hrabro zadržanje pred sovražnikom prostovoljee-podlovec pri ces. strelcih I. Janko Jeglič, sin. šol. ravnatelja Jegliča. — Čestitamo! — Na italijanski fronti ie bil tretjič ranjen nadporočnik v rezervi Julij .U r š i č. — Imenovanje. Suplent na državni realki v Idriji Josip Kremenšek ni imenovan za učitelja IX čin. razr. na državni obrtni šoli v Ljubljani, s čina državni obtni šoli v Ljubljani, s čimer se popravlja naša vest v četrtkovi številki. — Iz dvorne biblioteke. Kustos-adjunkt v dvor. biblioteki dr. Fran K i -drič ie imenovan za kustosa drugega razreda. — Iz Ljubljane odide kakor nam poročajo z Dunaja podravnateli policije pol. svetnik dr. Mihael S k u b 1. Premeščen bo v notranje ministrstvo. — Oprostitev planšarjev za zimski cas in porodnih pomočnikov za živino. C. kr. ministrstvo za deželno brambo je glasom odloka z dne 16. septembra 1918, odd. XXIV, št. 390.000, odredilo sporazumno z vojnim ministrstvom oprostitev planšarjev za zimski čas in porodnh pomočnikov za živino za leto 191&19. — Sovražni letalci so včasih prisiljeni, da se spuste sredi našega ozemlja na tla. Vsled odredbe vojnega ministrstva ie dolžnost vsakogar, da po svoji moči prepreči zopetni vzlet Ce bi torej kdo zapustil sovražno letalo na tleh, naj skliče takoj ljudi, obvesti orožništvo, vojaštvo itd. — stori sploh vse, kar mu ie mogoče, da se sovražni- ka in njegov aeroplan vjame. Seveda ne kaže, se brez oborožene sile takemu aparatu približati.^ V Ljubljani bivajoče žene in nezakonske ter nezakonske otroke v vojni padlih, umrlih in uradno pogrešanih vpoklicancev. oziroma niihove zakonite zastopnike, ki se še niso zglasili v svrho oblastveno zaukazanega uradnega štetja vojnih preostalih, opozarjamo, naj se nemudoma zglase na mestnem magistratu, glavn. stopnice, levo, vrata št. 2 na hodniku. Opustitev zgla-sitve je kažnjiva. — »Glasbena Matica«, Za danes napovedanega drugega koncerta Češkega kvarteta v Ljubljani n e bo ! Gospodje so se izmučeni po težkočah tritedenskega potovanja danes vrnili v Prago. Koncert se bo -zopet vršil, ko bo potovanje zopet lažje in se bo zdravje med ljubljansko občinstvo povrnilo. Denar za prodane vstopn. II. koncerta vrača se občinstvu v trafiki v Prešernovi ulici tekom par dni. Občinstvo prosimo, da denar kmalu nazaj vzame. — Radi razširjene epidemije influence (španske bolezni) odredil je mestni magistrat, sporazumno s c. kr. dež. šolskim svetom, da ostanejo vse srednje šole. kakor tudi i a v n e in za-sebne. ljudske šole in otroški vrtci v Ljubljani zaprti še nadalje in sicer do vštetega S. novembra. — Društvo zasebnih uraduikov in uradnic v Ljubljani priredi za svoje člane poučne tečaje za srbo-hrvaščino, italijanščino, knjigovodstvo, hranilnič-no knjigovodstvo, zemljiško knjigo in stenografijo. Člani društva, ki nameravajo obiskovati eden ali drugi predmet nai se čimpreje priglasijo v društveni pisarni od 6.—S. ure zvečer, najkasneje pa do 20. oktobra. , — Tobačni trafikantje pri finančnem ministru. Dne 9. t. m. ie bila deputacija zveze tobačnih trafikantov pri finančnem ministru W"immeriu. kjer so vtemeljevali potrebo zvišanja ddseda-nie provizije od 10 na 15 odstotkov. Govorilo se ie tudi o vžigalicah, ki naj bi jih prodajale samo tobačne trafike. — S potresne opazovalnice. Včcaj popoldne po S. uri so zaznamovali vsi instrumenti na tukajšnji potresni opazovalnici katastrofalen potres iz daljave 8000 kilometrov. Konec zaznamovanja ob 8. uri zvečer. — Pavel Magdič t. Včeraj ie umrl Pavel M a u d i č. tukaišnii veletržec in posestnik. Pokoinik, ugleden veliak v trgovskem svetu, značajem naroden mož. je brat podpredsednika hrvatskega sabora gosp. Pera Magdiča. Preostalim naše sožalie! — Fran S livar f. Umrl ie g. Fran S 1 i v a r . solastnik tvrdko Kmet in Komp. v Ljubljani in posestnik, znan, spoštovan mož. Žalujoči rodbini naše sožalie. — Umrla sta včeraj v zavodu sv. Stanislava profesor Fran R e b o 1 in prefekt Ivan P e č k a i. oba na pliučni-ci. V istem zavodu ležita težko bolna prefekt S e 1 a n in ekonom M a r k e ž. Dijakov je obolelo 108, štirje so že umrli. L'smiljenke in uslužbenci so skoro vsi oboleli, tako da ni skoro nobenega več, ki bi stregel bolnikom. — Umrli so v Ljubljani: žel. rav-nač drž. železnice g. Simon Pogačnik, gdč. Tončka Boc. — L'mrl ie danes v dež. bolnici can. ing. g. Janez Floriančič. — Za špansko boleznijo je umrlo včeraj v Ljubljani 11 oseb. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v času od 29. septembra do 5. okt. se je rodilo v Ljubljani 16 otrok, umrlo ie 39 oseb, med njimi 28 domačinov. Za otročico sta umrli 2 tujki, za grižo 5 oseb. med niimi 2 tujca, za jetiko 4 osebe, za pljučnico 8 oseb in za influenco 9 oseb. med niimi 1 tujec. Oboleli so za tifusom 1 domačin in 1 tujec, za grižo 11 domačinov, 3 tujci in 1 vojak, za vratico 1 domačin in 1 tujec in za malarijo 1 voiak. — Poročil se je Ljubljani g. Er-nest Sar k, trgovec z gdč. Meto Jevni-kar. Bilo srečno! — Poročil se je danes v frančiškanski cerkvi notar v Cirknici g. Miha Pintar z gdč. Terezijo "VVittmann iz Mokronoga. — Žalostna slika. Pišejo nam: V tivolskem parku, v hišici pri drsališču stanuje vboga vdova s 4 bolnimi otroci. Obupana mati nima za deco ne hrane ne živil, ne tople sobe. Reva hodi od oblastnije do oblastnije, prosi in moleduje za pomoč, vse zaman. V Ljubljani so prazna stanovanja, ki iih plačuieio odsotni tujci, da v njih skrivajo živila, domače sirote pa so izpo-staljene bedi. zimi in poginu. Ali ga res ni srca. ki bi se te družine usmililo? — Prošnja blagim srcem. Kdo se usmilji ubogega 19-mesečnega dečka in ga vzame za svoiesra ali pa vsai na rejo za čas vojne? Ker ga nezakonska mati fbegunka) ne more preživliati in ne more nastopiti službe s tako majhnim otrokom prosimo, da bi se kdo čimpreje usmilil siromašnega deteta ter se pismeno ali osebno obrnil na naslov: Makovec Rozaliia. Preska št. 88, pošta Šmartno pri Litiji. Umrla ie gospa Marija Vodnik, soproga gosp. Alberta Vodnika iz Podutika Pokojnica ie bila dobra gospodinja daleč na okoli znana gostilničarja Dan poprej pa je ugrabila smrt v tej družini 211etno hčerko Jožef o. Pogreb x>beh se ie vršil danes. Dražba lova. V petek dne 18 okt. ob 10. uri dop. se odda pri okr. glavarstvu v Kamniku tuuradno na javni dražbi v zakup lov obline Dol p. Ljubljani za nadalino zakupno dobo 30. junija 1923. Cvetoče iagode. Prijatelj našega lista nam pošilja iz Dol. Toplic cvetje jagod, nabrano na vinorodnem Ljubnem nad Toplilcami. Konec sezone v Dol. Toplicah. Spričo zopetnega slabega vremena so te dni iz Dol. Toplic izginilil zadnji gostje, kopališka restavracija se je zaprla ostalo ie samo še vojaštvo. .Ce pride do zaželjenega premirja ozir. še bolj zaželienega miru, bo tudi vojaštvo izginilo. Nad sicer prijaznimi Toplicami je zavladal dolgčas, kdor ima izmed svojcev ali znancev koga še zdaj doli, naj ga nikar ne zavida. »Španska« na Dolenjskem se čim-dalje bolj širi tudi po oddaljenih občinah, oz. vaseh. Je skoro ni vasi kjer bi te bolezni ne poznali. Značilno ie. da so ie bolezen pojavila že zgodaj po- leti v sicer najbolj zravih podgorskih krajih občin Brusnic in Stopič, da ie tam zahtevala mnogo žrtev, da se pa za nje ni nihče brigal, kliub temu, da je poleg >španske< razsajal tudi tifus in razne otroške epidemije. Je pač krivo pomanjkanje zdravnikov. Vinska trgatev na Dolenjskem se ie v splošnem že pričela a se ie vsled zopetnega slabega vremena morala prekiniti. Trgatev bo vsepovsod ena najbolj žalostnih, kar jih Dolenjska pozna izza časa vničenia vinogradov po trtni uši. Po več kraiih je obdelanle vinogradov vsled občutnega pomanjkanja delavnih moči zelo trpelo. Pa rudi tam, kjer ie zemlia bila dobro obdelana je trtje občutno trpelo vsled letošnjega neugodnega vremena in raznih trtnih bolezni, proti kojim so primanjkovala primerna obrambna sredstva. V toplejših dneh koncem septembra se je grozdje sicer nekoliko opomoglo v sladkobi in dozorevanju, toda nepričakovana vremenska sprememba začetkom oktobra ko ie po Goriancih in sosednjih kočevskih hribih zapadel sneg in deževje, ki se ie pojavilo zdaj ob času trgatve, bo še to pokvarilo, kar se je bilo že izbolišalo. Vsesplošno se čuiejo tožbe o gnilobi in plesnobi ter nedozorelosti slabo razvitega grozdja, še to malo kar se bo letos pridelalo, bo v pravem pomenu besede: cviček. Velika železniška nesreća se ie zgodila včeraj po noči med postajama Divača in Sežana. Trčil ie vlak z do-pustniki v tovorni vlak. Deset vojakov dopustnikov je bilo ubitih, tridest težko ranjenih. * Dr. Korošec v Trbovljah. Iz Trbovelj nam poročajo, da bo tamkaj govoril v nedeljo 13. t. m. ob priliki blago-slovljenja zastave kat. tel. društva O r. e 1 načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, ki pride tia v spremstvu več drugih poslancev. Premeščena je Doštarica Marija Pernat iz Pilštajna v Hrastnik. Neverjetna nemška zagrizenost. Pod tem naslovom je izšla v 228. številki >SIov. Naroda« med mariborskimi' novicami notica ki pravi, da je nemškemu nadučitelju N. na Muti umla žena zaradi njegove nacijonalne zagrizenosti, ker ni hotel slovenskega zdravnika — Ta notica ne odgovarja dejstvom, ker se g. N. ni ničesar podobnega pripetilo in ie njegova soproga še čila in zdrava. Tudi ni on tako nespameten, da bi šel v svoiom nacijona-lizmu tako daleč. Dopisnika pa prosimo, da ne obiavlia stvari, katerih dobro ne pozna Nekaj podobnega je tudi zadeva gostilne Vrhnjak na Muti, ki ie prišla v >nemške« roke. — Kar se nam zdi potrebnega in času primernega, bomo že poskrbeli, da pride v javnost. — Hren. Umri ie rodbini dr. Brejca v Hirtu na Koroškem štiriletni sinček Marijan. Iz Apač na Koroškem nam pišeio: Letos ie bilo mnogo os. To kaže, kakor pravijo tu liudie, na hudo zimo. Kakor pa kaže vreme, zima ne bo le huda temveč tudi zgodnia. Že 1. oktobra smo imeli sneg, ki ie potlačil vso večinoma še stoječo ajdo popolnoma k tlom. Prišlo je nekaj lepih dni. da je oognalo sneg v gore. a že zopet dežuie. Po gorah zopet sneži in če dež ne odneha, imamo sneg zopet na polju. — V zadniem času so se klatili rudi c i-g a n i. Osrečijo nas vsako leto enkrat, navadno jeseni. Vidi se pa da niso več tako živahni, kot so bili. Duhajo najbrž Jugoslavijo! Kino Ideal. Spored za danes, soboto 12. oktobra. Predvaja se Tages-pošto« in sicer na kolodvorsko knjigarno na glavnem kolodvoru ali pa na Čopovo cesto 21/L. desno. N Narodno gledalište. Iz gledališke pisarne. Danes zvečer točno ob V*8. za abonente »C« »Divji lovec«. Nedelja v Narodnem gledališču. Jutri, v nedeljo, dne 13. oktobra, se uprizori prvič tudi popoldanska predsta\a, in sicer komedija »Morala gospe D/ske« izven abonne-menta. Namesto obolele gospe Longhenove igra gdč. Rezika Thalerjeva vlogo gospe Julijašičeve. S to vlogo je gospodična Thalerjeva nastopila na našem odru že pred sedmimi leti. — Začetek točno ob Vi3. Blagajna se odpre ob 2. — Zvečer ob 8. se z izpremenjenim sporedom ponovi za abon-nement »B« ^Akademija«. »Akademija«. Spored nedeljske »Akademije«, ki se vrši ob 8. zvečer, je kljub bolezni mnogib članov v marsičem izpreme-njen. Gledališko vodstvo je posvetilo zopet vso pažnjo umetniškemu užitku, ki nai ga večer nudi vsem, ki Jim Je resna ura/**6st blizu. Obenem so pa dovoli izpričale zadnje take prireditve, da razpolaga naše gledališče z močmi, ki so kos vsakemu prvovrstnemu sporedu In se torej vsaka »Akademija« v Narednem gledališču lahko Šteje med prvo umetniške prireditve. V prvem delu poje gospod Pavel Debevec: Anton Lajo-vte: »Mesec v Izbi: Schumann: »Hidalgo«. Gdč. Rezika Thalerjeva po Je Anton Lajovi-čevo pesem: »Kaj bi le gledal«, »Massenet« Arija i* opere »Maaoo«. Na harfi prednaša gdč. Doubravska Trnečekove »Varijacije na veseli tema«, Gdč. Plrkova - Igorova poje arijo iz Smetanove opere »Hubičke* ter Novakovo »Narodno pesemc V drugem delu se zvrsti zopet gospod StepniovskiJ z dvema točkama, in sicer: Bizet: »Arija iz opere Carmen« in Moniuszko: »Krakovijak«. Gou-nodovo »Ave Marijo« prednašata na harfi gdč. Doubravska, na gosli gospod Franzot. Poje pa gdč. Pirkova - Igorova. Gdč. Cirila Medvedova poje: L. M. Škerjanc: »Pesem«, Caikovsky: »Zakaj« in Karel Loewe: »Zvo-narjeva hči«, gospod Zathev pa: Mussorg-skij: »Balada Mefista o bolhi« in Mever-beer: »Arija iz opere Hugenoti«. Na klavirju spremlja gospod L. M. Škerjanc. Prosveta. — Razstava ženskih narodnih ročnih del In noš. Ker je bilo zadnje dni slabo vreme in ni menda iz tega vzroka posetilo te prezanimive razstave toliko število obiskovalcev, kot bi bila zaslužila, je sklenil odbor, da podaljša razstavo še za teden dni. Razstava narodnega blaga mora zanimati pač vsakogar, ki čuti resnično narodno. — Opozarjamo na njo še posebej slovenske učiteljice. Saj je pač že čas, da uvedemo tudi v slovenske šole ročna dela narodnega sloga. Od jutri naprej je razstava odprta vsak dan od 9. do 12. dopoldne ter od 2. do 5. popoldne. —Slovensko gledališče v Trstu. Danes se uorizori Petrovičeva drama »Mrak« v prevodu M.vSkrbinŠka. Snov je vzeta iz vojnega časa. — Predavanja na češki univerzi. Praga. 11. oktobra. Pričetek predavani na vseh štirih praških visokih šolah se je zaradi španske bolezni oreložil na 21. oktober. — Pouk v poljščini. Po kateri knjigi se bo poučevalo, so mnogi povpraševali. Odbor društva »Ljubiteljev Doljskesra naroda« v Ljubljani se je odločil za češko-polisko slovnico: :.U č e b n i c e j a z v k a. p o 1 s k č h o«, spis. Fr. Sa*wierska. v Pra-ze. naklad. František Pebec: cena 3 K. — Kdor se torei želi poljskega tečaja udeleževati in to slovnico kupiti, naj to nemudoma po dopisnici naznani našemu društvu, da knjigo takoj skupno naroČimo. Ta^oj, ko knjiga pride, pričnemo s poukom. Še enkrat na bod! povedano: tečaj bo samo za člane društva. Član na more biti vsak, kdor nlača članarino letnih 5 K gospodični blatrajničanci Alojziji Štebi, uradnici v Liub'iani. Kolodvorska ulica 5. Kdor se torej želiš učiti ooljščine. javi se še dnnes ali vsai Jutri po dooisnici za slovnico. — Društvo »Ljubiteljev poljskega naroda v Ljubljani«. fcrraie slomi * Španska bolezen razsaia po Italiji strahovito, kakor sledi iz poročil po italijanskih listov. Vse polno je smrtnih slučajev. Zdravnikov primanjkuje povsodi. * Serum proti španski bolezni. Zdravnik in učenjak Schultz v Budimpešti je našel učinkovit serum proti španski bolezni. Dosedaj je cepil s serumom 14 vojakov, ki so po 24. urah popolnoma ozdraveli. * Španska bolezen. V Budimpešti je umrlo 11. oktobra 51 oseb za špansko boleznijo. Naznanjenih je 1300 novih slučajev bolezni. — Bolezen se širi tudi po južni Afriki. * Za 70.000 kron sukanca zaplenjenega. Na kolodvoru v Welsu so zaplenili pristojni organi tri krivo deklarirane pošiljat-ve, v katerih je bilo 2500 vitliev sukanca, ki znaša po današnji ceni 70.000 kron. * Trpovin^ z zlatim denarjem v Nemčiji. Najbrže nikjer se ne vrši tihotapstvo z zlatim denarjem v tak) meri, kakor v Nemčiji. Berlinska policija pošilja svoje tajne agente med poslovni svet. da bi prišli na sled trgovcem z zlatim denarjem in se pri takih prilikah oni asentje sami predstavljajo kot kupci. Neki tak agent je zasledil te dni dva mlada Galičana. ki že več časa kumiieta zlat denar in ga naibrže preko Holandske pošfliata na Angleško. Onadva Oaličana sta bila nato aretirana in se je našlo v njunem stanovanju obilo raznega denarja. »Franz Josef-«ova grenčlca doseže uspešno izoraznenje telesa, urejeno prebavo ter povišek teka, kar je pogosto spojeno z izrednim izboljšanjem splošnega počutja. Aorovizaciia. Iz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 11. oktobra 1918. Te dni prodajajo trgovci po pol kilograma moke št. 0 na osebo. Mestna arrovizacija bo tudi prihodnji teden razdelila zopet po pol kilograma moke Št. 0 na osebo. Glede kruha v splošnem ni pritožb. Le nekateri peki so pri peki in prodajaniu kruha tako malomarni, da se mora občinstvo vedno in vedno pritoževati. Proti tem pekom bo mestna aprovizaciia takoj najstrožje nastopila. — Ravnokar je izdala mestna aprovi-zacija nove izkaznice za otroke. Pri tem se je izkazalo, da je do sedaj na te izkaznice skoraj 2000 oseb neupravičeno in na goljufiv način dobivalo živila, ki so bila namenjena otrokom v najnežnej-ših letih. — Ljubljanski peki so prosili, da zniža mestna aprovizacija ceno moki za 2 do 4 vinarje pri kilogramu. Utemeljujejo svojo prošnio s tem. da pri kruhu premalo zaslužijo. Prošnji mestni aprovizačni odsek ne ugodi. — Prodaja zelja v glavah na debelo je pri koncu in je mestna aprovizacija oddala vsega skupaj do 20 vagonov zelja. Kdor je zamudil v razpisanih dneh priti po zeb'e, ga še vedno lahko dobi. — Krompir zelo počasi prihaja. Občinstvo je upravičeno v skrbeh, če bo Ljubljana zopet nezadostno preskrbljena s krompirjem. Aprovizacija je že ponovno intervenirala in ji je žitnoprometni zavod zagotovil, da bo dovolj krompirja ter da pridejo glavne pošiljatve po 15. oktobru. Aprovizačni odsek sklene še enkrat naprositi žitni zavod, da kolikor mogoče posneši rekvizicijo krompirja, da bo v Ljubljani krompir pred mrazom. — V zadnji seji deželne komisije za promet a živili je bilo sklenjeno, da prevzame centralno klanje deželno mesto za do- bavo klavne živine in ne mestna občina skupno z mesarji, kot je bilo sklenjeno v zadnji seji mestn. aprovizačnega odseka. 4- Krompir za IIL okraj. Stranke III. okraja prejmejo krompir v ponedeljek dne 14. t. m. in v torek dne 15. t. m. in v sredo dne 16. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: V ponedeljek dne 14. t. m. dopoldne od 8. do 9. Št. 1 do 70, od 9. do 10. št 71 do HO, od 10. do 11. št. 141 do 210. popoldne od pol 2. do pol . št. 211 do 2S0, od pol 3. do pol 4. št 281 do 350, od pol 4. do pol 5. št. 351 do 420, od pol 5. do pol 6. št. 421 do 490. V torek dne 15. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 491 do 560, od 9. do 10. št. 561 do 630, od 10. do 11. št. 631 do 700, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 701 do 770, od pol 3. do pol 4. št. 771 do 840, od pol 4. do pol 5. št 841 do 910, od pol 5. do pol 6. št. 911 do 980. V sredo dne 16. t m. dopoldne od 8. do 9: št. 981 do 1050, od 9. do 10. št 1051 do 1220, od 10. do 11. št 1221 do konca. Ker so dobile stranke III. okraja pri zadnii razdelitvi le po 3 kg krompirja, vse druge stranke pa po 5 kg, prejmejo to pot stranke III. okraja 12 kg krompirja na osebo, stranke drugih okrajev pa bodo prejele pri bodoči razdelitvi po 10 kg na osebo. Kilogram stane 34 vinarjev. 4- Mast Stranke V., VI. in VIL okraja, ki imajo maščobno karto s kuJ potiom za mesece september, dobe v vojni prodajalni vGosposki ulici mast po sledečem redu: V. okraj v ponedeljek dne 14. t. m. dopoldne št. 1 do 700, popoldne št. 700 do konca. VI. okraj v torek dopoldne št. 1 do 800 in VII. okraj v sredo dopoldne št 1 do konca. — Stranka dobi za vsako osebo lA kg masti: kilogram stane 64 K. Nakaznico za mast, ki ostane brez kupona, naj se hrani. Posodo je prinesti seboj. -f- Na polno količino moke ne smemo upati. V seji urada za prehrano na Dunaju je povedal minister Paul odkritosrčno, da ne smemo še misliti na polno količino moke, dokler ni kritje primanjkljaja iz domače žetve popolnoma zagotovljeno z zunanjim dovozom. Na Romunijo in Ukrajino se sedaj ni prav' nič zanašati, pogajanja z Ogrsko še niso končana... Torej slaba napovedovanja glede preskrbe z moko. Našim cenjen, naročnikom. Položnice prejeli so z včerajšnjo številko »Slov. Naroda« vsi oni naročniki našega lista, katerim je že potekla naročnina, ali pa v kratkem poteče. Prosimo jih, da se položnic poslužijo takoj, da jim pošiljanje ne preneha, posebno sedaj, ko stojimo pred važnimi svetovnimi dogodki. Gospodarstvo. — Dunajska borza se je že sprijaznila s sedanjo situacijo. Borzijanci premišljujejo, ali so več vredne delnice, ki bodo po vojski — vsaj prva leta — delile nizke dividende, ali pa papirnati denar, ki bo, — kakor vse kaže — skoro brez vsake vrednosti. Po dolgem premišljevanju in po borzni katastrofi, ki smo jo doživeli te dneve, so prišli do prepričanja, da so vsaj nekatere delnice mnogo bolj varne, kakor papirnati denar. To mnenje smo mi že opetova-nokrat zastopali ter poudarjali, da bodo nekatere akcije vendar obdržale tudi po vojni še precejšnjo vrednost ter svetovali, da se naloži denar v take delnice. Včerajšnja borza potrjuje popolnoma naše mnenje. Z Dunaja se namreč poroča, da so posebno češke industrijske akcije in naložni papirji jako poskočili. Delnice podjetij za stroje so profitirale od 20 do 80 kron. Tudi Živnostenska banka je poskočila za 20 kron. Edino le podjetja, ki delajo izključno municijo, so bila zanemarjena; njih delnice so padle. Na trgu nemških podjetij seveda ni bilo tako živahne kupčije, vendar tudi tam je prodrlo prepričanje, da so slabe delnice še vedno boljše, kakor papirnati denar. Zato se je ustavila deruta, ki je trajala skoro en teden. Naloženi papirji pa, n. pr. zadolžnice nemških in madžarskih mest posebno zadnje budimpeštansko posojilo, gredo navzdol. Vprašanje je namreč, ali bodo mogle mestne občine v slučaju, da se proklamira državni bankerot, vzdržati likvldi-teto ter plačati posojila. Samo ob sebi razumljivo je, da pada kurz vojnih poso-j'i 1 na privatnem trgu: na borzi je skoro nemogoče prodati vonaj posojila, ker noče nobeden plačati uradno določenega kurza. — Pesa za krmo. Poslovalnica za krmila v Liubliani. Turiaški trg št. 3, bo oddajala v prihodnjih mesecih peso za krmo po zmernih cenah. Naročniki nai se nemudoma priglasijo. — Rekvizicija vina za voiaške svrhe. V ministrstvu za ljudsko prehrano in v poljedelskem ministrstvu so povedali na neko vprašanje, kakor se poroča z Dunaja, da obstoii namen, da 6e izvedejo v vsej monarhiji rekvizicije vina, in sicer se bo zahtevalo dva ali tri odstotke pridelka. — »Gumnoldskrichner« bo tudi cenejši. Iz Modlinga poročajo, da v Gum-poldskirchnu in okolici zahtevaio vinogradniki 12 do 15 K za liter, vinotržci, ki pa prihajajo iako po redkoma* ponu-iaio samo 4 do 5 K, češ. da ie kakovost vina letos slabša, pridelek pa večji. Vinodradniki so v stiskah, ker ^ ni maio dosti sodov, 3a bi spravili vino, katerega ne morejo prodati po visoki ceni. — Nove železne rude na Poljskem. List »Godzlna poliski« javlja, da so na Poljskem odkrili veliko železne rude na zapadnem obronku planin pri. Vjelunu preko Čenstohova v OlugČ. Tudi pri Vendzinu se nahaja mnogo železnih rud. Darila. Za »Jugoslovansko deeo«: V Solčavi sta nabrali gospa Marica ZemlJlč, soproga šolskega vodje ter gdč. Pepca Deleja 141 kron. Narodni davek. Požrtvovalni gospod, ki noče biti imenovan, je vposlal Narodnemu svetu kot narodni davek znesek 2000 K. — Neimenovan poslal nadale 30 kron. — Posnemajte! — N. S, 235. Siev. »SLOVENSKI NAROD'4 dne 12. obktobra 1918. Stra i 5. Za oslepele vojake je poslalo c, kr. okrajno sodišče v Litiji deželnemu odboru 20 kron; dalje c. kr. okrajno sodišče v Kostanjevici v isti namen 30 kron; ga. Hlza Hitzl po upravništvu »Laibacher Zeitung« 10 kron mesto venca pok. g. Novotnv. ★ Upravništvu našega lista so poslali: Za v Ciril - Metodovo družbo« so poslali: Rodbina dr. Kotnikeva, Litija, mesto venca v spomin na svojega nepozabnega prijatelja g. nadrevidenta Jakeca Preha v Litiji 40 K, Lovski klub Diana v Idriji mesto venca na grob vrlemu lovcu Karolu Drehlu 40 K. gdč. Ljubica in Zdravka La-pajne v Idriji pod geslom: »Jezik očistite peg« 36 K 50 viuM neimenovan iz Kranja za poljubček naše Angelce 20 K, gospod 2an iz Kranja 12 K, gosp. Avgust Korbar, nadučitelj v Preserju nabral na dan pogreba vrlega narodnjaka Jos. Suhadolnika iz Pre-valje pri njegovih prijateljih mesto venca na grob 33 K, gdč. Milka ženski podružnici Miklavško - frančiškanski mesto cvetk za god gosp. županji Franji dr. Tavčarjevi 50 Kron. Skupaj 231 kron 50 vin. Za »Narodni svet« gosp. J. Suchy, nadoficijal, Bruck o. M. kot prispevek 10 K 20 vin. Za »oslepele vojake« »Dobrodelnost« gosp. Anton Zotman, Gradec, mesto venca na krsto svojega brata 10 K, učenke c. kr. drž. obrtne šole preostanek venca pokojnemu profesorju Misu 20 K, gospa Marija Blumauer, poštnega upravitelja vdova, namesto venca na krsto ge. Ane Busbach roj. Kollmann 20 K, gosp. F. Potočnik, kroj. mojster tu, mesto venca svojemu umrlemu sinčku 10 K. Skupaj 60 kron. Za »slovensko narodno šolo v Mariboru« gosp. Hinko Sevar, tu, v spomin Ivanu SkvarČu 5 kron. Za »slovensko, hrvatsko in srbsko gladno deco« gosp. Lah A. St. Polten 20 K. sosp. Josip Christof, lastnik in ravnatelj rasebnega učnega zavoda tu, mesto cvetja na grob blagopokojni gospej prof. Robidovi 20 K. Skupaj 40 kron. Za »podporno in izobraževalno društvo Domovina« nabral gosp. Avgust Korbar, nadučitelj v Preserju med Prevalci 70 kron. Za »učiteljski konvikt« nabral gosp. Avgust Korbar, nadučitelj v Preserju med Prevalci 33 kron. Za »politične preganjane«« gosp. F. Potočnik, krojaški mojster tu. mesto venca svojemu umrlemu sinčku 10 kron. Srčna hvala 1 ★ Upravništvu našega lista so poslali: Za »gladno slovensko, hrvatsko in srbsko deco« P. Kanpjut iz Podgral pri Ilir. Bistrici 7 K, Vida česnikova in Hermina Ur-bančiČeva iz KneŽaka nabrali v Knežaku 185 kron, I. Poč iz Pulja 10 K. Fran Gaberščik. fin. straže respic. v Korminu 75 K, nabral med tovariši v Korminu in okolici n dr. Božič iz Celja 50 K (za revno istrsko deco) iz poravnave Plausteincr - Cretnik U. V. 395/ 18. Skupaj 327 kron. Za »Narodni svet Mil. Skrbinšek, igr. iz Ljubljane 50 K, M anica Peskovič 10 K, Mici Lapajne 10 K, Franja Mačkovšek 10 K, Zdenka Krapš 5 K, vse štiri iz Idrije i. s. za mesec oktober, neimenovana iz Ljubljane 30 K, neimenovani iz Ljubljane 50 K, neimenovana tvrdka v Ljubljani 100 K, Aleksander Skaza 50 K, Jakob Mandelc iz Boh. Bele 101 K, nabral v veseli družbi v gost. Ivana Zupana, Marija Ropret iz Boh. Bele 20 K in Martin Jamar iz Boh. Bele 10 K. Skupaj 446 kron. Za »narodno galerijo« Mil. Skrbinšek, igralec iz Ljubljane 50 K in neimenovana tvrdka v Ljubljani 100 K. Skupaj 150 kron. Za »slov. šolo pri Sv. Jakobu v Trstu« Valentina Kaukier iz Ptuja 10 kron. Za »Ciril - Metodovo družbo« Jožef Hren, post. mojster j. žel., Rosenthal Dri Koflachu 5 K. mesto cvetk na grob prijatelju Iv. Skvarči iz Maribora. I. Poč Iz Pulia 6 K in Roškar Matija iz Ljubljane 10 K. Skupaj 21 kron. Za »slovensko šolo v Mariboru« Jožef Hren, post mojjter j. žel., Rosenthal pri Koflachu 5 K. mesto cvetk na grob prijatelju Iv. Skvarči iz Maribora. Za »dr. Krekov dom« Stanko Ropnik iz Judenburga 20 K, darovala poročnika Lojze»Smrke in Stanko Repnik. Za »v vojrd oslepele slovenske vojake v Odilienbeimu v Gradcu« Fran Gaberščik, fin. straže respic. v Korminu 55 K, nabral med tovariši v Korminu m okolici in rodbi- Lang 20 K, mesto venca na krsto Nežike Gergorič. Skupaj 75 kron. Za »slovenska vlsokoftolce v Pragi« Ludovik Petek iz Celja 100 K. nabrano v gostilni ge. Pcpce P&rc v Gaberjah pri Celju. Srčna hvala! Poslano. Da izostanejo nadaljni očitki odboru našega društva, smo primorani ponovno javno pribiti, da so se nemška vabila za pristop k jamstvenemu zavarovanju poslala tudi nekaterim hišnim posestnikom slovenske narodnosti edinole vsled neliube pomote in krivde dotične uradnice, ki se šteje za zavedno Slovenko. Na vprašanje, če bode zamogla sama sigurno dognati, v katerem jeziku je odpraviti posamezniku vabilo, je to odločno potrdila. Odbora v tem oziru ne zadene nobena krivda, ker nihče ne bode od njega zahteval, da bi pregledal nad 2000 naslovov; ni pa tudi na razpolago nobenega zanesljivega slovenskega naslovnika. Odločno pa odklanjamo podtikanje, da bi se bil komu namenoma poslal nemški dopis in brez sramu storjene napake odkrito obžalujemo. Mestni hranilnici ljubljanski se na njen poziv ni zamoglo takoj vposlati slovenskega dopisa, ker so bile slovenske tiskovine pošle in je bilo treba čakati na njih zopetni natis. Ker dosedaj še nima nobena slovanska zavarovalnica vpeljanega jamstvenega zavarovanja, a hišni posestniki nismo zamogli ostati še nadalje brez takega zavarovanja, smo se poslužili podružnice nižje avstrijske deželne zavarovalnice, ki nam je stavila najugodnejše pogoje. Ker so hišni posestniki nemške narodnosti skoro brez izjeme člani našega društva in jih dosedaj še niso nikjer odklanjali, smo se radi skupnega delovanja tudi mi ozirali na njih narodnost, v kolikor se je nam uvidelo potrebno v korist naše organizacije. Odbor prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, dne 8. oktobra 1918. (5593) Ivan Frelih, predsednik. * Za vsebino tejra spisa je uredništvo odsrovorno, kolikor določa zakon. Umrli so v Ljubljani: Dne 3. oktobra: Terezija 2itnik, služkinja, 20 let, Poljanska cesta 73. — Marija Maurer, žena obratovodje, 42 let, Metelkova ulica 1. Dne 4. oktobra: Marija Skubic služkinja. 35 1„ Mestni trg 12. — Evg. Trehlich, zasebnica, 70 let. Dunajska cesta 9. — Olga Bauccr, poštna praktikantinja, 19 let. Sodna ulica 4. — Marija Sedlak, zasebnica, 70 let. Gradišče 7. Dne 5. oktobra: Marija 2ivic, mestna uboga, 75 let, Japljeva ulica 2. — Helena Jarc, hči poslovodje. 9 let, Streliška ulica 15. — Ignacij Berglez, magistratni pisarniški asistent, narednik, 31 let, Sv. Jerneja cesta 231. — Olga Božič, hči železniškega uslužbenca, Vs3. leto, Knezova ulica 199. — Danilo Cirman, dijak, 14 let, Gledališka ulica 7. Dne 6. oktobra: Marila Oman. bivša sortirka v premogokopu, 19 let. Radeckega cesta 9. — Lujiza Modolo. trgovčeva vdova, 65 let, Tržaška cesta 43. — P. Stanislav Škrabec, frančiškan, 74 let, Marijin trg 4. Dne 7. oktobra: Franc Žafran, bivši cerkovnik, 86 let, Sv. Florijana ulica 42. — Emilija Stocker, trgovka, 49 let, Radeckega cesta 9. — Marija Zgonc, vdova užitninske-ga paznika. 61 let, Radeckega cesta 22. — Ivan Terčič. železničarjev sin, 2 meseca, Ravnikarjeva ulica 4. Dne 8. oktobra: Ana Roth. bivša kuharica, 71 let. Rožna ulica 3. — Angela Pintar, premogarjeva hči, 5 let. — Drago Gamerc, sin deželnega pisarniškega nadoficijala, 1 leto, Sv., Petra cesta 51. — Jakob Vidmar, posestnik, 59 let. Karolinška zemlja 42. Dne 9. oktobra: Pavla Žohar, narednikova hči, 9 mesecev, Streliška ulica 15. — Franc Soldat, delavec, hiralec, 48 let, Radeckega cesta 9. — Maks Žerjav, zasebnik, 41 let, Marmontova ulica 1. — Marija Jan-čigaj, zasebnica, 64 let. Sv. Jerneja cesta 231. — S. Melanija Kolar, usmiljenka, 31 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici: Dne L oktobra: Josipina Frank, čev-Ijarjeva vdova. Dne 3. oktobra: Anton Prime, poljski dninar, 52 let. . Dne 4. oktobra: Marija Čamer, tobačna delavka, 30 let. Dne 5. oktobra: Julija Dragan, žena mestnega učitelja, 27 let. Dne 6. oktobra: Martin Pogačnik, poljski dninar, 71 let. Dne 7. oktobra: Albina Burnik, kočar-Jeva hči, 19 let. — Andrej Rus, posestnik, 51 let. — Josip Pečkaj, dijak. 16 let i Dne 8. oktobra: Ivan Gschmeidler, železniški strojevodja v pok., 72 let — Neža Kralj, kuharica. 63 let — Antonija Škoda, posestnikova hči. 18 let — Albina Breceljnik, žena Železniškega pristava, 26 let. U VII 490/18/38 V imenu DitMiHa trta! MIlan Hočevar, trgovec z milom v. Ljubljani, je kriv, da Je februarja meseca t 1, v Ljubljani, izrabljaje izredne razmere, povzročene po vojnem stanju, zahteval za potrebne reči očitno čezmerno ceno, in sicer za 1 kilogram pralnega higa »tom-tom«, ki ga je kupil za 2 K 40 vin., znesek 5 kron. s tem zakrivil prestopek draženja po § 20 št. 1 ces. naredbe z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak. in se raditega obsodi po imenovanem paragrafu z uporabo §§ 266 in 260 b) kaz. zak. na pet dni v zapor, poostrenega z enim trdim ležiščem in v denarno globo 500 kron, eventualno v nadaljnjih 5 dni zapora in po § 389 kaz. pr. r. v povračilo kazenskih stroškov. 5594 C. kr. okrajno sodišče v Liubljan). dne 5. oktobra 1918. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne*. KISLA VODA + Tužnim srcem naznanjam, da je naš dobri, ljubljeni sin, oziroma brat, svak in stric, gospod MAKS ŽERJAV dne 9. oktobra vsled španske bolezni nenadoma izdihnil svojo blago dušo. » Pogreb je bil dne 11. oktobra popoldan. Ljubljana, dne 11. oktobra 1918, Amalija Žerjav v imenu rodbin Žerjav in Počkar. Mesto drugih obvestil. 5576 Potrti neizmerne boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je odplavala zlata duša neizmerno ljubečega očeta k Vsegamogočnemu, da je naš ljubi soprog, oče, stric in svak, gospod Simon Pogačnik, žel. ravnač dri. žel. v petek, dne 11. t. m. previden s svetotajstvi za umirajoče v 50. letu svoje starosti Bogu vdano preminul. Truplo preblagega pokojnika se prepelje v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Galjevica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 11. oktobra 1918. Žalujoča rodbina. Restni posrebni uvod v Ljubljani. t Bru posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je gospod FRANC SLIVAR, solastnik tvrdke Kmet & Komp. v Ljubljani v petek, dne 11. t. m. po kratki, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 13. oktobra 1918 ob pol 6. uri popoldne iz Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Ljubljanij dne 12. oktobra 1918. Žalujoča rodbina Slivar. Brej posrtoeg* obrestna. Potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preljubi sin oziroma brat, gospod Janez Florjančic cand. Ing. 12. t m. v bolnici, po kratki mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v nedeljo, 13. t. m. ob pol 2. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 12. okiobra 1918. t 0 Žalujoči ostali. Mestni piartbai zavod v Ljubljani. V brezupni boli naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš nad vse ljubljeni, nenadomestljivi soprog oziroma najboljši oče, sin, brat, svak in stric, gospod Pavel Magdić, trgovec in posestnik v Ljubljani v petek, dne 11. t m. ob *U7. uro zvečer, previden s tolažili sv. vere, v 48. letu svoje dobe zatisnil za vedno svoje trudne oči. . Truplo nepozabnega ookojnika se bode v ponedeljek, dne 14. oktobra 1918 ob 4. url popoldne v hiši žalosti, Fran Josipova cesta 5L 16, svečano blagoslovilo, prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu in tam položilo v lastnem grobu k poslednjemu spanju. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V LJubljani, dne 12. oktobra 1918. 5598 Malčtka Magdić, soproga. — Pavčo, Slavka, Motka in Jellca, otroci. — Katarina Magdić, mati. — Dr. Pero Magdić, odvetnik, župan mesta Varaždina in podpredsednik hrvatskega sabora, Fran Magdić, sodnik, Ivan Magdić, krojač, bratje. — Marija Magdić, predsednica višje dekliške šole v Zagrebu, sestra. Zora Magdić. Marija Magdić, Terezija Magdić, svakinje.' — Mnogobrojni sorodniki. Zahvala. Za vse dokaze sočutja ob prebridki izgubi naše ljub-/ ijene mame marjete Zgonc osobito za spremstvo na njeni zadnji poti ter poklonitev kras-nih šopkov in vencev, izrekamo na tem mestu najiskrenejšo zahvalo. — Posebno se zahvaljujemo čč. usmiljenim sestram in čč. duhovščini za tolažbo in skrb med boleznijo, kakor tudi vsem, ki so na ta ali oni način tešili našo neizmerno bol. Bog plačaj! Ljubljana, dne 1). oktobra 1918. Žalujoči ostalL Potrtega srca in v največji žalosti javljamo, da nam je kruta nova bolezen neusmiljeno ugrabila našega ljubljenčka Marjana, ki je po kratkem, hudem trpljenju v 4. letu svoje starosti danes zjutraj izdihnil svojo angelsko dušico. Hirt na Koroškem, 10. oktobra 1918. Rodbina dr. Brejčeva. Vsemogočni je poklical k Sebi v cvetu mladosti našo nenadomestljivo, nepozabno ljubljenko, hčerko oziroma sestro in zaročenko, gospodično Tončko Boc. Po kratki mukapolni bolezni je bogovdano, previđena s tolažili sv. vere izdihnila svojo blago dušo na dan 12. oktobra ob pol 1. uri zjutraj. Pogreb se vrši v nedeljo, dne 13. oktobra 1918 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Rimska ulica št 46 na pokopališče na Viču, kjer se položi truplo nepozabne pokojnice v začasno grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Prosimo molitve za blago rajnico. 5595 Glinee, dne 12. oktobra 1918. Anton in Uršula Boc, starši. — Milka, sestra. — Bogoljub in Ivanka Milćič roj. Boo, Franci Černe, zaročenec NE ZAMETUJTE DENARJA! Me kvarite oblek z raznimi vojnimi barvami! Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Internacionar" iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre, ■ajr- Na zahtevo slovensko navodilo.~mm 100 zavojev................K 30.— SOO zavojev.......po K 45.— za lOO za v. lOOO zavojev.......po K 40.— za 100 sav. Poštnine prosto pošilja 5584 Rudolf Cotič, Vrhnika. Za vsakega trgovca velik zaslužek I PRODAJALKA lice masla najraje v Ljubljani. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«. 5:28 Sprejme se takoj poštena, mlada i Poizve se v uprav. „SIov. Nar." 5574 Tesarje in mizarje proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) spreime ANTON S T SINE R, LJubljana, Jar aa ova nliea st U.w 175 Sprejme se krojaški pomočnik za malo ali veliko delo s prosto hrano pri Ivanu Kreću, Dnnajska c. 5572 več dobro ohranjenih oblek za dečke od 11.—14. leta za živila. Poizve se na Bleiwelsovi cesti 32. 5430 Pisalni stroj z vidno pisavo in nemško tastaturo ima naprodaj Leonora CTatzak, Woi-lova ulica 12, dvorišče. 5570 ae proda. Cena je r->0 kron za hI. — Preselie št, 226, obe. R'.henberk. solidnemu gospodu lepa, mirna 5577 ME3L0VAN® SOBU Naslov pove uprav. >Sloven. Naroda«. Išče se oženjen par. Žena mora biti dobra gospodinja in kuharica, mož pa bi opravljal hišne posle, najbolje ako je obrtnik, mizar ali tesar. — Ponudbe na Josip Halu-±sn, Erizevcl (Hrvatsko). — 5506 Po L novembra se oddssta 2 prag *DI event. s kuhinjo sredi mesta z lepim razgledom. Pismena vprašanja na upr. »Sloven. Naroda« pod „soba 5578". Brinovo se kepi. Ponudbe z navedbo množine in cene pr kilo na F. Cveka v Kamnika. 5355 Naprodaj je~^i ton sslonsiis oKeRo, ;nekaj platna, blaga (štofa) za divane !fn še nekaj drugih stvari. — Naslov v rupravništvu »Slov. Naroda«. — 5592 Proda zimska suknja, plišast moški klobuk, lakasii čevlil št. 42, damska zimska Jopa. — Gradaška ulica 8, IX. nadstr. 5580 Proda se dobro ohronfen Odda se SŠ^I sobama, predsobo, kuhinjo in pritikli-nami za prvi november. Naslov pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 5549 Izurjena stenoiraflnlo, vešča .sloven. in nem. stenografije ter strojepisa. Želi svoje dosedanje mesto premenltl. Cenj. ponudbe prosi na upravn. »Sloven. Naroda« pod ,,Izurjena stenogrslinfa 130 5580*. Skoro nova črna zimska suknja se proda. Vprašati je pri A. Oestrin, krojaškem mojstru v L|ubl|sal9 Poljanski nasip št. 8. 5568 ISlfiSISTIlUA želi takoj ali kasneje premenltl službo v Ljubljani. Sprejme službo tudi v odvetniški ali kaki drugi pisarni. — Cenjene nonudbe pod „Kontorlstinja SI 5569" na uprav. »Slov. Naroda«. MT S šle se popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika in vseh pisarniških del Tvrdka Gorlčar & Leskovšek, Celie. IT *«• M kotel dati kolo (blclkolj) s prostim tekom za Pšenico ? Ponudbe pod „pšenica 1462" na upr. »S. N.« Dijak se sprejme aa stanovanje ln hrano. Pismeno na upravo »Sloven Naroda« pod: „Dl|sk 5545«'. Dobra nalož&a denarja. Josip Stossl, bivši trgovec z vinom v Zagoriu ob Savi takoj proda svoje posestvo. Proda tudi za okoli 500 bekto vlaških sodov. Posestvo se oroda skupaj ali no parcelah. Informacije se dobe na Poljanski cesti 30. S9 ca hrasfe, izpuščaje, grinta in druga kotne nadloge odpravi hitro In sigurno Paratol, domače mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi Čez dan. Veliki lonček K 5.—. dvojnati K 9.— Dalje Paratol tresn; prašek za varstvo občutljive kože. škatljica K 3.—. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska od Paratol-Werke, Apotheker Ulraer, v Budimpešti, VH-24. Roisa utca 21. SVARILO! Podpisani izjavljamo, da ne prevzamemo nobene odgovornosti za dolgove, ki bi jih napravila Hilda Kump. Rodbina Kumpova. Biljard firme Seifert s kroglami in kejem se takoj ceno proda, je zanesljivo dobro in varno naložen denar. Poizve se v kavarni Slon pri blagajni v L ub l|»nl. 5079 najem se vzame :: D st urin um s hrano za mirnega gospoda. Živila preskrbi sam. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 5520 f#^J#% 4*1 a v svrho ustanovitve IVUO del breskoakarenč-nega podjetja 20.000 do 25.*00 kredita pod solidnimi Dogoji ? — Ponudbe pod „C. S. 5579" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. z mešanim blagom na Gorenjskem ali Spod. Štajerskem. Ponudbe pod: „Većja trgovina 5582" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. r ERNEST ŠARK trgovec META SARK roj. JEVNIKAR poročena. Ljubljana, 12. vinotoka 1918. Išče n služkinji ki zna dobro kuhati k dvema osebama. Reeljeva c. it 12, 11. nadst. levo. liaiiiliolB sprejema v popravilo in tudi nove pre-nareja na nove oblike Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Linbl'anl. - Cene primerno nizke, postrežba točna — 5498 Stare zobe [udi zlomljene, komad 1—3 krone umetna iobov a (zlata, do 400 kron — kušnje Prvo lfnb-1 ansko nakupovallšče zob, Schle-slcger v LuMJanl, Stari trg 15, II aaastr. — Poštne pošiljatve se rešiio £QT takoj, -ajsaj 5454 Sprejmejo se mlzarakl delo vodiš ln mizarji za mlinska dela, zidarski pollr ln zidarji za vodna betonska dela, psz-nlki za nadzorovanje delavcev in strojnik, zmožen elektrotehničnih del. Ponudbe na naslov. Vinko Majdić, valjčni mlin, Kranj. 55*1 Moško kolo naprodaj. £tara pnevmatika Levstikova nllea 21, III. nadstr. desno samo od 2.-3. ure popoldan. — 53^6 Proda ss novo salo lepo, solidno posteljno perilo. Kje, pove uprav. »Slov. Nar." — 5559 aT Proda so okrog ~W 120 m vrvi in 1 ieiezaa peč. »Slovenskega Naroda« Naslov pri upr 5527 Proda se d > 500 klafter stoječih »Makovih drva Več pove Valentin Oregorc v frlen-gšn. .5521 Proda se malo rabljen, čpp, Naslov pove upr. »Slov. Nar.« — 5535 Po nizki ceni prodaje na debelo razne elaifiice n. pr.karamele, mentol, pepermlnc, fondant, male itd. 5 01 G. Darbo, Ljubljana, Mestni trg 13. Naprodaj so trije :: gonilni pasovi, dogi po 20 m in široki 120 -140 mm. Ponudbe na upravništvo »Slov Nar.« pod pasovi 5452--. Kje, pove uptav. »Slov. Nar.« — 5479 Sprefroeta se 2delavcain? Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Federweiss), strojno olje, prašno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v :: zalogi tvrdka :: 0. ZANKL SINOVI. UUBUANA. Ceniki se za čas vojske ne razpošiljajo.4 sW ecvjaNa slovenska hranilnica! e ■ a na ■ ■ e za dek) v kartonažni tovarni J. Bosač sin, LJublfana. 5404 Kugi se ■ a vi nisic? u v večjem industrijskem kraju, najraje ■V Trbovljah. — Posredovalec dobi na-pgrado v živilih ali v denarju. V ponudbi naj se navede cena. Ponudbe na npr. »SI. Nar.« pod: „ hiši ca 5507". Večraznašalcev ali raznelalk^e za „Slovenski Narod" ie spreime Vpraša se v Narodni Tiskarni. imia mu LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3 ■ c imela kencem leta 1916 vlog .... K 66,800*000'-Iečnih in občinskih posojil 27,600*090'-rezervnega zaklada ........ IV 2,500*000' Sprejema uloge vsak delavnik in iih obrestuje najvišje po ~Ž3L večje in nestalne vloge pa po dogovora« iso Hranilnica je pupilarno varna ln stoli pod kontrolo c. kr. deželne vlade« Sa varčenie ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča ln poslopja na Kranjskem proti 5%f izven Kranjske pa proti 5 l/*Vn obrestim ln proti najmanj l°/0 oziroma 3 4% odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno druitvo. Licitacija kom. Pri c. kr. vnovčevalnici konj v Krškem se bo vršil dne 17. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne na gornji pristavi (Ober- Maierhof) Leskovške graščine, pri Krškem licitacija konj. Prodalo se bode 25 odstavljenih žrebet različnih kategorij. — K licitaciji se bode pustilo le take kupce, ki se izkažejo z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti, da so poljedelci. — Konjski mešetarji se ne smejo udeležiti licitacije. Kupec konj mora plačati udi pristojbino kolekov po lestvici III in postavni ubožni procent. LICITACIJA Pri c. in kr. vnovčevalnici konj na Jesenicah na Gorenjskem se vrši v mesecu oktobru dne 17. ob 10. uri dopoldne na trgu pred kolodvorom licitacija konj. Prodalo se bode ca 30 vprež-lih konj različne velikosti. — K licitaciji se bode pustila le take kupce, ki se izkažejo z legitimacijo, potrjeno od politične oblasti, da so poljedelci ali obrtniki (zadnji morajo imeti modre legitimacije). Kupec konja mora plačati tudi pristojbino kolekov po lestvici II in postavni ubožni procent. 5586 Med. univ. dr. Tone Jamar ordinira začasno * V ŠKOFJILOKI, Glavni trg. I-1 iterfc 'ti Alfonz Breznik učitelj Glasben« Matic« In edini zaprli, strokovnjak c kr. d«*, sodišča Ljubljana. Kongresni trg štev. 15 (Nasproti nunske cerkve.) Največja bi najsposobnejša tvrdka in izposojevalnica klavirjev, piananov in harmonijev na jugu Avstrije. Velikanska zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalij. Klavirje prvih c. kr. dvornih in komornih tvrdk: Bosendoriar, r&rster, Budoi! Stslshamater, H5izl Jb Haitzmsn, Oios ta Hofmann imam edino izkl|acao ls jas za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi- fikatovin navideznega »pofelna*. :: PUJSKI:: 10 tednov stari, naproda). — Cesta t Mastni log »L 31. 55 4 Prodam dobro ohranjen kožuh ^Ri Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 5573 Kopita za (SS Naprod | |e 2300 parov kopit različnih vrst (fazon). Vzorci in naročila se sprejemajo na Sv. Jakouu nabr. 27. Modro galka kupujem Ponudbe z naznačbo količine in cene poslati na ivrdko Antun alćić Zagreb Prilaz 12. — £473 49 V veliki trgovini se išče mesto za dečka v starosti IS let, kateri je trgovine že od doma vajen. Ponudoe na »Priden 5552" na upravn. »Sloven. Naroda« W Oddam v najem večje posestvo z vsem orodjem in živ no, dalje go. stilno, na željo tudi iago na vodo- Naslov pove upr. „Slov. Nar.1' — 53K6 Brpročta se~e&3 r In lep brek. — Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 5302 ZOR! Dam 20 do 75 kilo bele moke tistemu, ki mi preskrbi usnje ln podplate za čevlje. — Pismene ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod: „Oktobar 5459". Proda se na pol pokrita "Vel i^F" kočija z usnjato streho, oljnatimi osmi, vpreže se lahko eden ali dva konja. Poizve sc pri g. Franca Wlji^nu, Kolodvorska ulica 25. 5176 avilo v štrenah kupi v vsaki množini Weingarten, Dunaj, VII., Kal-serstr. 90. 5147 Prazne vreče vsake vrste ln suha gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma J. Kušlan. Kranj. Gorenj. Dobre sprejme Jos. Bojlns9 LJubljana, r ranca Jožefa c 3. 5585 Proda se prlbllino 200 vreč Vreče mora dati kupec. — Ponudbe s ceno na upravništvo .Sloven. Naroda« pod: »OgllS 5524". UST Proda se *^BH GRAMOFON z medenastim trobilom ln 50 plošč.— Cena 600 K. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 5500 Kontrolne blaoalie s seštevalnikom in šeki se vsak cas lahko ugodno prodajo — National-Registrier-Kassen, Q. m. b. H., Dunaj VI., Mariahilferstrs. 57 - 19. 5553 posojilnico ljubljanske okolice v LJubljani obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000. 4V/o brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1881 HA D70B 33 04 235. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 12. oktobra 1918. Stran 7. ABSOLVENT slov. trg. Sole v Ljubljani seli sluibe pri trgovskem oziroma tvorniškem podjetju P>smene ponudbe pod »Absolvent 5112" na upr. »Slov. Naroda«. z dobro pnevmatiko in motorno kolo »Neckarsulm« se proda. — Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda« pod: „Kolo 5544". Čudotvorno šilo -m samo K 4*90 šiva (Stepa) kakor Šivalni stroj. Najboljša iznajdba za krpanje usnja, strganih Čevljev, konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cena kompletnem šilu s sukancem, 4 različnimi šivankami in navodilom za en komad K 4-90, 3 komadi S 13*50. — Po povzetju pošilta M. Swoboda, Dunaj, III 2, Hiess-gasse 13-48. 5365 se Eventualno se kuni tudi hiša. — Ponudbe pod ,Lokal za trgovino 5286' na upravn. »Sloven. Naroda« Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na pla'no izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 185 Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v £iub!jani, Kolodvorska nI. 34 a. Najlepši obraz ter mladoatnoeveio poli dobe žene in dekleta do pozne starosti, ako se ravnajo po mojem tisočkrat pr^kušenem receptu. — Vse nečistosti kože kakor popa, ogrel, mozolfl izginejo. Za znamko za odgovor pošljem vsakemu prepis tega recepta popolnoma sastoall — Pišite takoj na 4136 L. DECKER, DUNAJ 56, Fsch 19, Abt 28. 1 N ""'^^z SKm 1 / ' a\ m 1 /\ * Piva kranika med m drog eriie parlaiilla. fotograf. manDtaktira Iti. Olastv. ImunijoDlraia prodala strupov. Ultanovlj.na leta 1897. ANTON KANC Ljubljana. Židovska ulica 1. Ceniki na raspolago. ŠOLALI Trgovino z cig aretnim papigem.družba i omejeno zavezo 5ayb usch.GaIic[j: tVćled pravočasno oskrbe surovin zamoremo ! točnaceni in redno dobavljati■ oddaja posamezne zaboje in tudi večje množine v poljubnih steklenicah: 4793 Franc Sitar, zaloga piva Gdss, Ljubljana 7. — V mestu se dostavlja brezplačno na dom, prazne steklenice in zaboji se po dnevni ceni jemlje nazaj Prihranite si denar ako kopit. barvo za obleko Jekla" Edina nepokvarjena pralna znamka. Nadrobno 60 vin. zavitek. 6—7 zavitkov za damsko obleko. Preprodajalci ugodne cene na debelo. Svarimo pred ponaredbami z enako zvenečimi imeni Zahtevajte samo znamko „Tekla". 5003 „COMMERCIA", prodamo društvo za kem tehn. potrebščine, Praga L, Vaclavake namesti 13. aaar- Telefon 6187. ~82Q Cena 6 K, 3 kartoni 7 K, hvležnih odjemalcev notrjujelo, da uničevalec korenin RIA BALZAM v 3 dnevih biez bolečin odstrani k uri a očesa, bradavice, roiano koto. Us-eh jamčen. Cena 3K3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. ZOBOBOL odstrani »FIDES" pri najbolj trdo-vratnem zobobolu, ko so odpovedala vsa sreastva in pri otlih zobeh. Ob neuspehu denar nazaj. Cena 3 K, 3 pušice 7 K, 6 pušic 11 K. Nič več zobnega kamena ali slabega duha iz ust Snežnobele zobe Vam napravi zobni fluid , XIRIS". Takojšen učinek. — Cena 3 K, 3 steklenice 7 K. Ptflflff fifl A ltll&l se popolnoma iztrebijo fUUgttUUi UUSl g podganjo smrtjo. Ce ni uspeha, denar nazaj. Na stotine zahvalnih pisem. Cena 4 K, 3 škatljice 9 K. — Stenice, uši, bolhe, Ščurke uniči radikalno z zalego vred „THIERA". ■uar- prašek proti mrčesu zraven 2 K. — 3069 KEMENY, KoSice (Kassa) Postfach 12 C/31 (Ogrsko). Zahtevajte gratis in franko ce-novnik o božičnih, novoletnih in dunaiskih umetniških dopisnicah in pisemskih manah po cenah na debelo za preprodajalce. Kotpoizkusni odblro dobavljamo 200 božičnih, novoletnih, ljubavnih in umetniških kartvbarvo-tlsku z navadnim ali zlatim bleskom ?aK25- Razpošiljanje po povzetju. Tvornics lnksusnega papirja — Adler, Zeisel & Co., Dunaj, II., Prateratr 68, Abt. 9. 5000 S DAMSKA MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred prehlaje-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 12*—, 20--, na leta trpežna K 28-— 36, najfinejša pa E 44,— in B 50»— Porto z zavojn. K 1 -50 Vvarstvo žensk izmivalnl aparat 40*—, 45«— E. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blajja trgovina 81- Potoky Đunaf, VI. Stlegengasae 15. 1199 Tisoče zahvalnih pisem na ogled. Zajamčen uspeh. ujne, lepe prsi dobite ob rabi med. 5376 Sos Zaloge v . dr. Ljubljani 9r. A Rixa kreme za prsi &*SXJ?%22*& nspeh. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsJed čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd Poizkusna pušica K 5"—, velika pušica, zadostna za uspeh K '10—. Poštnina posebej — Razpošiljanje strogo diskretno. A. Ris preparati, Daaal IX, Laklerergasaa 61. drog. Kane in „Adrija". Zaloge v Mariboru: lekar. Schutzenget, Mar. pom. In parf. Nolfran. V Trstu: Parf. Andreuzil, Cono 5. Št 13.957. RAZGLAS glede vporabe električnega toka iz mestne elektrarne in plina iz mestne plinarne. Podpisani mestni magistrat opozarja, da je s početkom zimskega časa (16. sept.) zopet stopila v veljavo ministrska naredba z dne 1. septembra 1917, drž. zak. št. 370, in do'očbe ljubljanskega magistratnega razglasa z dne 14. septembra 1917, št 13.621. glede štedenja z elektriko in plinom. Tudi letošnjo zimo ni pričakovati, da bi mestna elektrarna in plinarna dobivali povoljne množine rremoga. Zato se mestni mag'strat zopet obrača do prebivalstva da nai porabo elektrike in plina omeji do najnujnejše potrebe, sicer bo Ljubljana ostala po zimi brez razsvetljave. Zlasti se opozarja, da je pod kaznijo prepovedana vsaka raskošna in reklamna razsvetljava, dalje vsaka bič po iziožbih in pred hišami. Po notranjih prostorih, v gostilnah, kavarnah, pisarnah, delavnicah, prodajalnah itd. je dovoljena le najnujneiša razsvetljava. Za merilo naj velja da nikier ne sme goreti več kot polovico luči. —-Po stanovanjih do 4 stanovanjskih prostorov (vstevši kuhinjo), ne sme goreti več kot 2 elektr. svetilki po 25 sveč, po večjih stanovanjih ne več kot 3 svetilke po 25 sveč. Javni uradi in pisarne, kakor tudi trgovine, morajo omejiti svoj delavnik na čas dnevne svetlobe. Pisarne ne smejo rabiti luči po 3. url in trgovine ne po 5. url popoldne in od 1. novembia ne po 4. uri popoldne. Električni motorji se smejo vpoiabljati izključno le pri dnevni svetlobi. Vporaba električnih ventilatorjev, kuhalnikov, likalnikov in drugih električnih aparatov je prepovedana. Poraba plina v obrtne namene je dovoljena le tedaj, kurjava nemogoča. Plinovi kuhalniki se smejo vporabljati manjših jedil, ne pa za glavne obede. Poraba plinovih peči, kopalnih peči s plinom je prepovedana. Novih inštalacij za elektriko in plin se do spomladi ne bo izvrševalo Izvršitev teh predpisov se bo strogo nadzorovala in bodo nepokorniki kaznovani denarno, oziroma se jim odvzame nadaljna dodaja elektrike ali plina. V korist splošnosti pn je vsak posameznik dolžan naznaniti dotičnika, ki bi se ne ravnal po teh predpisih. 5537 Mestni magistrat ljubljanski, dne 5. oktobra 1918. če je drugačna le za pripravo vodogrelcev In sil sta* OINAMI istoimenski za i 10 in 22*) Volt za 20, 30, 40 obenem gorečih žarnic, laćao dobavni s ahladtiča Obenem se dobavi ves instalacijski in napeljevalni materijal. — Za pogon tega dinama je treba ca 1 HP. _ Zahtevajte takoj ponudbo. 5557 WT BRUNO 8MUTNT, GRADEC, WIELA1fDOASSE 56. j. Naslov za brzojavke: „Elektrosmutnv". j Ves elektrotehniški insial. materijal napuaćalci ln stranski regulatorji (Aitlasser u. Nebenschluss- regnlatoren) dobaven točno s skladišča — Elektrarne, Instalaterji in odjemalci na veliko naj zahtevajo novi cenovnik materijala z navedbo, kaj potrebujejo. 5558 lamana, novo ovita in -opravila elektromotorje? BRUNO SBiUTNT, GRADEC. WiELANDGASSE 56 Brzojavni naslov: , Elektrosmutnv". XXXXXXXXXX XX X xxxxxxxxxxx Sa X X X X X X X X X K X BARVE ZA BLAGO „Cebelni panj*'. — Preizkušeno edina najboljša znamka. Dobivajo se po vseh fineiših prOda;alnicah v vseh barvah. — ■MF" Svarim prad nakupom popolnoma ničvrednih znaittk. — Ker je „Čebeljni panj * spričo nedosežne dobrote ter pozne sezone vselej hitro razprodan, priporočam, da že danes krijete pri meni svojo potrebščino, ko sem še v stanu, da točno izvršim tudi največja naročila. — Pri vetjih naroČilih preceJSen popust. 4980 |aT la modrifo za perilo „Cebelni panj" bolSe nego vsako tekoče ali v kroglicah. — V kartonih po 100 zavitkov. — NaroČila na debelo na Ivornilko zastopstvo K. Wust, Gradac, Postfach 46. — (Cenovniki tudi o drugih predmetih). X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Gonilni jermeni brez dopustilnega lista. Takoj dobavni. 100 mm širok jermen prenese 12 PS. Za vlažne in suhe prostore. — Pasovi (Bechergurten). - Transportni trakovi. Kattner & to, Gradec 14. 4333 ■t. • . ii .... ™ • . \% 200.000 K snasa glavni dobitek novih avstrijskih srečk 1. novembra t. h Vsako lato 4 žrebanja. — Izvrsten igralni načrt. Vsaka srečka mors bfti izžrebana do 1956. Nabavna sena 49 K Po vpošiljatvi tega zneska in 80 vin. za rekomandacijo in efektni prometni davek dobi naročnik nemudoma originalno srečko. Cena na zmerne mesečne obroke: 3 komadi na 36 mesec obrokov po K 5.30 5 komad, na 36 meseč. obrokov po K 8.80 10 komad, aa 38 meseč. obrokov po K 17.60 15 komad, na 36 meseč. obrokov po K 26.20 Kurci na mesečne obroke dobe po odposlatvi prvega mesečnega obroka oblastveni prejeznni list s takojšnjo Igralno pravico. — Po vsakem žrebanju položnice in žrebalni listi. Naročniki z bojišča naj navedejo svoj domači naslov, ker vrednostne pošrljatve na bojišče niso dopustne. Avstrijske poštne hranil, it. 146.965. Ogrska poštne hranil, it. 35.000. Bosanska poitne hranil, it. * 7.919. Banka JOSIP KUGEL & Co. poslovalnica c. kr. državne loterije 5367 paT Ounaj VI., Marianilfferstrasse 105. PRODAJALKA sa takoj sprejme. Vpraša se v trgovini pohištva Marije Teretile cesti (KoLUei). 5551 SUHE GOBE nemešane, jedilne, same jurčke, čen med, vosek, brin j evo ol|e, rasna domača zganja, kastno Itd. kupi vsako množino po najvišjih cenah SSF~ M. Rant, Kranj. Proda a: vino, Iganje I. t d. ~mn Tovarna slamnatih izdelkov priporoča gg. trgovcem In cenjen, občinstvu veliko zalogo: različnih slamnatih.......šolnov n „ torbic (cesarjev) p „ predpražnikov itd. 981 Cerar Franjo, tovarnar, Stob, pošta Domžale. Zenitno ponudba. Vdovec brez otrok, 38 let star, krepke, mladeniške postave, čevljarski mojster in trgovec s kolonijalnim in manufakturnim blagom, lastno hišo v lepi, prijazni vasi na Goriškem, se želi seznaniti z zdravo, krepko, pridno v gospodinjstvu in če mogoče tudi v trgovini izurjeno gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 24.-38. let z nekaj premoženjem ali lastno kmetijo. Prosi se sliko z natančnimi podatki pod „iadovollnost 5494" na uprav. »SI. Nar.« Tajnost strogo zajamčena. Kupim veliko moderno:: tovarno poitva. ležečo v Ljubljani ali v okolici. Biti mora že v obratu, tako da se delo lahko nadaljuje. — Ponudbe na poštni prodal 144« Ljnbl|ana. 5436 ki brezhibno pišejo slovenščino in nemščino in imajo razločno pisavo, so liče]o za tvorniško pisarno na Hrvatsko. — Ponudbe v obeh jezikih s sliko in navedbo zahtevane plače priporočeno na E. V. Peller, Zagreb, Jnrjev-31—A. 5458 Novo češkoh posteljno perjo i S Paljeno belo, prima puh kg K I 45.—, fino belo s puhom K 26.—, | dtto II. vrsta K 17.—. Kanali eno belo I. vrste K 10.—, dtto II. vrste K 7.— razpošilja po povzetju 5347 Irma Haldek, eai Praga-Smichov, aal mask oho tf. l. ~asjrj Kupujem zmedene ženske lase. Štefan Strmoli, Ljubljana, pod Crančo it. 3. POZOR I Zar Adi vpoklican ja v vojaško slnibovanje I. lokal odpri samo za prodalo blag. in alear ob dslavniblb samo od 9. do pol 1. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani gmf Delniška glavnica 10,000.000.« kron. W0F* Stritarjeva UHCa ŠteVs 2« ~^JBS§ Raaarvni fondi nad 2.000.000.- kron.^W 8*aT Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti usodnemu obrestovanju Kupuje in prodaje vse vrste vrednostnih oapirjev, financira eraricne dobave in dovoljuje APROVIZACIJSKE KREDITE. I I I f: \ 6563 73 557154 3337 0615371 6tian 8. »SLOVENSKI NAROD*, dne 12. septembra 191». 235 štev Stanje vlog |e znašalo koncem meseca |anl|a 1918 K 279,050.934*29. Podružnica v Ljubljani ška indnstrijalna banka Glavnica K 50,000.000'—a Stritarjeva ulica št. 9. RiiDndmBie uoiaških dobav. Kredite za aprovizačne nakupe. Vsakovrstne bančne transakcije. Srečke c. kr. avstr. razredne loterije. Nakazila vojnim ujetnikom. IWUradni 24 let star, z bančno prakso, vešč slovenske, italijanske in nemške korespondence, znanjem hrvatskega, Češkega in francoskega jezika, strojepisja in knjigovodstva, išče primerne službe v denarnem ali industrijskem podjetju kjersibodi. Cenjene ponudbe rod šifro »Eksistenčni minimum 5460". — Savinska posojilnica v Žalcu — sprejme zmožno uradniško moč, gospoda ali gospodično. Ponudniki z dobrimi spričevali sličnih služb ali pa absolvirane večje trgovske šole imajo prednost. — Pqnudbe s spričevali do 20. oktobra 1918 na ravnateljstvo Ssviaske posojilnice v Žalcu. 5456 je sredstvo za po-JUUI mlajenje las , ki rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica s pošt. vred K 360 je n?5na!a voda. ki ?ivo pordeli bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*85. Naslov za naročila: M Grom. I Brno štav. 639, Mcravsko. vseh vrst za urade društva, trgovce iti graver in izdelova-telj kaučnkovih stara p i lij Dvorski trg štev. 1. Zastonj dobi vsakdo na željo mej glavni katalog o urah, zlatninah in sre-bmJhah ter glasbenih orodjih. .Violine po K 40.— 45 — 55'—, dobre harmonike po K 45*— 60-— 80"— Dvovrstne dunajske harmoni k K 120-—. 140-—.trovTstncpo K 300 — 400—. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti vposlatvi zneska ali po povzetju tvrdka — 30*- JAN KONRAD, -*3G2 t kr. dvorni dobavitelj. Most (3rQx) štev. /1957, ČeJko. pera?«« Gorica - Stolna i l\. 14. Trgovina m V,, 3 i@l Ljubljana Stari trg itn. 28. Sna delavnica đ¥0krl?sa i stera pneraatike. Šivalni in pisalni stroji, S » L C Elektrlčae zapne svetilke. NaJbcSiše baterife. Posebno nizka cena za preprodajalce. Srbečico, hraste, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, postav, varovano „S&ABA-rORJSf11- mašilo. Popolnoma brez duha in ne maže Poskusni lonček K 3—, veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12—. = Dr. L Flesch's Kronen-Apotheke (Gybr), Raab Ogrsko. - Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „prl ilatem jelenu", Ljubljana, Marijin trg. 880 Pozor na varstveno znamko „SEABAFORM1* Hrastove sode 50 popolnoma novih 400, 500, 600 do 750 litrov vsebine, dalje 300 hI 300—800 litrov vsebine, ovinjenih. v dobrem stanju, 10 000 hI hramnih sodov Z3 pivo odda „OBSTSZFORTUNTERITCHMEN'1 GRADEC, g^r* IKarschallgasse Nr. 13. ~V>£ NB. Ravnotam je takoj oddati 30.000 vreč Isjute70-fl0 cm velikosti. — Kupijo "se drva, tudi breza, v vsaki množini. — II esarii, pozor!! Kdor se hoče dobro in trajno voziti, naj si nabavi ry fiustr. psientirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marile Terezije cesti štev. 6. — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 5296 W Ernsst Aljancii, Ljubljana ^iiMizuiiiiiziiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiLr I ■ Priporoča se tvrdka ■ I I JOS. PETE LIN C 1 B,| UUBUANA E tovar, zaloga Šivalnih strojev sa obrt in = I domaČo rabo, ter njih delov, igel in olja. § E Istotosn prodaja galanterijskega blaga, tet* po- = = trebSčin za Šivilje, krojače in čevljarje. ~W1 E 1 Postrežba točna in solidna — cene zmerne. E 1 Blizu frančiškanskega mostu levo, ob vodi | VBT sv. Petra nasip 7. ~V*VB | ETiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui iiiiii:iiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiir7 (ObS. var.5 izborno poraben za sekljanje vseh vrst mes3, sočivja, fižola itd. Komad stane S 60.— IsT Univerzalni ~qgsg KLIN ZA MAK izboren za mletje maka, dišav orehov, sladkorja, kave i. t. d Cena komadu K 24.— Drobilnik za kosti....K 320.— Stiskalnica za krompir in sadeže S 20.- Z Dunaja razpošilja proti vpoŠiljatvi zneska glavno zastopstvo Hax Bdhnelt Dunaj, IV. Margaretenstr.27 Abt. P17. Prospekt zastonj. 3074 Polhove, krtove, hrekove kože * kupuje po najvislih cenah 0. »E!. trgovina s wm\ in kizoi. Upsko (Leipzig). BiH 47. Dopo5iljanje prosim po pošti v 5 kg zavitkih in se takoj po sprejemu dopošlje znesek. Še je doveli zaloge seveda 3932 hrastovih parketnih deščic. JC/Slf^ PUH d0l,ava l:* 3°klaJaa ': P a rU eto v Ljubljana, OradaSka ulica št. 22. >-***e le domač Izdelek! to Je imona PRIZNANO pralni plrasek Dobiva se vseh prodajalnah i Stuchly "tn Maschke v LJUBLJANI, Židovska ulica štev. 3 in Dvorski trg 1 priporoča prve vrste i*?~VELOUR-KLOBUKE~W najfinejše blago zadnje novosti tvornic v Novem Jičinu, ter svilene in žametaste klobuke In Cepiče. Popravila se sprejemajo ln vestno izvršujejo. pr talni klobuki vedno v zalogi. Opozorilo. Tvrdka Josip Roleti, parna barvarna In kemična Čistilnica, prosi vljudno svoje častite odjemalce, da naj čimprej pošljejo po predmete, ki so jih izročili za barvanje ali čiščenje do konca avgusta 1918. Kakor je razvidno iz prevzemnih listov, jamči, tvrdka samo 3 mesece za te predmete. Cenjene odjemalce prosimo torej, da ne pride pozneje do rfeljubih slučajev, ki bi mogli nastati vsled nadalj-nega puščanja teh predmetov pri tvrdki, — da čimprej vzamejo stvari domov. Za blago, ki je bilo prineseno v barvanje ali čiščenje in do imenovanega dne ni bilo prevzeto, ne dam nobene odškodnine, ako bi se blago pogrešalo ali ko bi bilo vsled požara uničeno :: Obenem si usoja podpisana tvrdka opozoriti cenjeno občinstvo na to, da se ji je posrečilo z velikimi težavami do-b ti barvila sa barvanje oblak Iz svile, volne, bombaf evins In blatna in sicer za razparane in nerazparane obleke tako, da more tekom \ 3 tednov po kar najnižjih cenah barvati po želji črno, modro, rujavo, zeleno itd. Podpisana tvrdka se priporoča cenjenemu občinstvu kar najbolje in upa, da se bo občinstvo čimbolj posluževalo njene parne barvarne. 5276 Josip Reich, Ljubljana. Parna barvarna in kemična čistilnica. 33T Tovarna: Poljanski nasip št. 4. "VI Podružnica: Selenburgova ulica štev. 3. RAZSTAVA Naznanja se, da je v izložbi razstavljena lepa namizna oprema lz pravega srebra "OB kakor jedtJ.no orodje, nastavki, sladkorae doze, svečniki itd. Predmeti so lepi, res nekaj posebnega, pripravni za vsako danlo. Tvrdki se je le slučajno posrečilo, dobiti to blago. — Vabi se slavno občinstvo, cenj. odjemalci od tu in z dežele na ogled. Prijavno se priporoča F. ČUDEN, Prešernova ulica št. 1, nasproti Frančiš.cerkve začetnik mešane stroke, zmožen je voditi tudi kako podzalogo tobaka, iell sluibe. Najraje kje nn dežel'. — Ponudbe prosi pod it 285 5548 na upr. »Slovenskega Naroda«. Išče se prodajalka z dobrimi spričevali, ve^ča sloven. in nemškega jezika na večji kolodvor.— lzve?bane v trafiki, prodaji kniig in časopisov imajo prednost. Z vso oskrbo v hi$i, plača po dogovoru. Pismene ponudbe s spričevali in fotografijo na naslov: Julija Schwarz kolodvorska trafika, Jesenice, Gorenjsko. Priporočamo krasne plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo, modne predmete, športne klobuke in steznike. Zelo solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hisa, 2652 Fine otroške oblekce i: in krstne oprave, n JOS. ROJENA modni atelje za gospode = LJUBLJANA = Franca Jožefa cesta 3. Vojaške« uradniške =UNIF0RME= po meri v najkrajšem lasu. W Prvovrstne karbid. SVETILKE za sobe, elektr. žepne svetilke ln vedno 3051 sveže baterije ter USF" vžigalnike v veliki Izberi priporoča tvrdka: ignacii Vok specijalna trgovina s šiv. stroji in koles Ljubljana, Sodna ulica št 7. UPUJEM zomuike m vreče in plačujem za nove zamaške od steklenic K110.— za kg, za stare, prevrtane pa ne zlomljene zamaške K 65.— za kg, dolge šampanjske zamaške, ne umetne, za komad K 1.— in vreče do K14.— komad. Prevzamem vsako množino brez prejšnjega vzorca in obvestila po povzetju. E. Landskroner9 nakupovalni ca vreč ln zama-skov v Gradcu, Lendkai št. 15" Delniška glavnica in rezervni fondi par- K 103,000.000 Stanje den. vlo* na hran. knjižice 31. okt. 1917: :: K 214,681.380-—. :: O. kr. plošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver Centrali na Snuju. — Ustanovljen 186*. VOIJl Ml Itfl-SV. Petra tlita (l ii ..lltitOBlilli Hll Ustanovljena 188*. - 33 podružnic. papirjev strogo papirjev in posojila nanje. Ustmena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno. Najkulantnejše Izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje ku- Ronov in izžrebanje vrednostnih papirjev. «— Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za oenjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, hstin dragotin itd. pod lastni zaKlepom stranke. — Opravilisce c kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa Žrebanja. Izplačila in nakazila v Ameriko ln is Amerike ■ov-Brzojavko: Prometna banka Ljubljana. - Telefon štev. 41 CF 06 73 5623 LE