Poitnina plačana
v gotovini
Leto VIII, it. 274
Liubljana. sobota 19. novembpa 1927
mm Izhaja ob 4,
Stane meaečno Din as*—j ca i) acmatro Din tsr— neobvezno.
Ogla«> po tariiu.
Uredništvo i
Ljubljana, Kjiallova ulica 6ter. 5/L Telefon it. 107» m «804, ponoči tudi
Rakaptal se na vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 3 Din
Uprava«**: l+Aliana, ubca te. 54. — Telefon te.
loscratai oddelek; lAMaaa, Prcftes-nora ulica te. 4. — Telefon te. 149«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova te. 13 - Celje, Aleksandrov« cesta
Račna pri potenem čok. zav*i; LM» : lana te. u.>4a - Praha Osla
Wien,Nr. a*s^4X. S' - V
Ljubljana, 13. novembra.
Zakon o oblastni samoupravi, ki je bil 21. marca 1922. proti glasovom poslancev SLS sprejet od demokratsko-radikalske večine v Narodni skupščini, je včeraj «Sk>venec» blagoslovil ter mu napisal slavospev. Celih pet let, vse do letošnjih prvih oblastnih volitev, so klerikalci obstruirali oblastno samo upravo m jo zadrževali z vsemi možnimi mahinacijami. Danes je naposled tako daleč dozorela, da je dobila vsaj toliko delokroga in toliko kreditov, kolikor bi jih lahko imela že pred petimi letu Sedemletna opozicija SLS, sedemletna doba brezglavosti in brezvestno sti klerikalnih kolovodij je upropastila stoinstomilijonsko premoženje Slovenije ter spravila s sabotažo oblastnih samouprav slovensko gospodarstvo skoraj na rob propada.
Pa da bi bil «Slovenec» vsaj dostojen, če že ni hotel biti tiho! Sedem let je uganjal demagogijo z zakonodajno avtonomijo, sedem let je priobčeval divje proteste voditeljev SLS proti izvedbi zakona o samoupravah, sedaj pa Istega »Slovenca* ni sram, da reklamira vse zasluge za izvedbo oblastne samouprave za SLS.
Mi nikakor nočemo jemati klerikalcem veselja, ki ga danes uživajo nad oblastno samoupravo, ki je predvsem sad in delo SDS. Še zadovoljni smo, da se je SLS tako spokorila, četudi je rabila za to sedem let. Bolje pozno kot nikdar! Treba pa je. da obenem pribi-jemo. da klerikalna politika v svoji reakcijonarnosti in nesposobnosti sploh zaostaja za napredkom časa po pet in deset let. Napredni duh se mora z njeno reakcijo leta in leta na življenje in smrt boriti, da prodre in spravi SLS na kolena. Prav isto. kar je delala SLS proti oblastni samoupravi, dela danes proti kmečko-demokratski koaliciji kot nosilki nove parlamentarne formacije, od katere zavisi boljša bodočnost države, zlasti pa prečanskih krajev. Razlika je samo v tem. da neznačajnost in glupost, ki jo je SLS uganjala proti oblastni samoupravi v opoziciji, sedaj na drugem ekstremu uganja kot vladajoča stranka proti akciji jugoslovenske demokracije. Čez mesece ali leta pa bo <-Slovenec* z isto predrznostjo hvalil uspehe »kmečko-demokratsk. koalicije, seveda kot — svoje!
Ako v Beogradu vprašaš, zakaj je SLS v vladi, ti Srbijanci skoro vsi odgovarjajo: <Ne maramo jih, a potrebujemo za štafažo par prečanov, ki niso radikali in demokrati, klerikalci pa so najbolj poceni.* Glavno glasilo SLS obravnava ustanovitev kmečko-demokratske koalicije in sploh parlamentarni položaj samo z zaničljivimi opazkami, nestvarnimi zafrkacijami in plitvimi dovtipi.
Pri tem pa vsakdo ve, da je ta kmečko-demokratska koalicija izraz skrajnega nezadovoljstva prečanov proti vladi, v kateri odločuje samo srbijanski element. Gg. Pribičevič in Radič sta združila svoje sile pod vtisom razmer v državi, zlasti pa v svojih volilnih okrajih, ki zahtevajo, da se vse drugo zapostavi kategorični zahtevi po resnični enakopravnosti. Že štiri leta obetajo zakon o izenačenju davkov, a vedno je našla interesirana družba kak izhod, da ga je odrinila. Kmečko-demokratska koalicija je vrhunec obupnega odpora proti gospodarskemu nasilju.
Pričakovati bi torej bilo, da bo vse, kar pošteno misli, podpiralo akcijo te koalicije. In res vsa hrvatska in ogromna večina vojvodinske javnosti brez ovinkov odobrava njen nastop. Izdaji-ce pa. ki streljajo boriteljem za gospodarsko enakopravnost v hrbet, so se zbrali v naši SLS.
Najmočnejši srbijanski politik, ki ima res čut za enakopravnost, lahko se reče eden redkih Srbijancev Jugoslovenov v najlepšem pomenu te besede, mož, ki enako ljubi svoj narod tu- in onstran Drine, Ljuba Davidovič. že več mesecev odkrito kaže simpatije za fronto enakopravnosti. Pustimo ob strani razpravo, bi li g. Davidovič ne mogel s končno gesto presekati vseh mrež, ki so ga obkolile. Treba je vedeti, kdo vse mu nasprotuje in s kakimi sredstvi, zlasti da je celokupna pluto-kracija na delu. da mu vzame večino v lastni stranki. Vsekako bi moral napore g. Davidoviča za demokracijo in rav-nopravnost vsakdo, zlasti pa vsi pre-čanski činitelji, pravično uvaževati in ceniti.
Glasilu SLS pa se zdi vse zaničljivo, za kar se trudi g. Davidovič. To so «ekstrature», s katerim je treba »obračunati*. Z eno besedo: po želji SLS bi trebalo g. Davidoviča uničiti in njegov glas zadušiti. Komu v prid? Kdo bo od tega imel korist? Zares strašna je slepota, ki v takem trenutku udarja po skoro edinem Srbijancu, ki je pokazal umevanje za nas.
Prav so prerokoval? vsi oni, ki poznajo gospode iz SLS. Ako pridejo na vlado, bodo hujši nego vsi drugi. Taki kakor so bili v Avstriji!
Borba za dejansko enakopravnost v Jugoslaviji je po likvidaciji ustavnega problema stopila na dnevni red z ne-odoljrvo sikx Ta borba predstavlja
Aca Stanojevič ruši Veljo Vukičeviča
Izredna živahnost Vukičevičevih nasprotnikov med radikali. — Konference gg. Stanojevica in Trifkovica. — Danes se sestaneta gg. Nastas Petrovič in Pribičevič. — Stanojevičev kompromisni
predlog
Beograd, 18. novembra, po. Danes je dospela v Beograd skoraj večina poslancev. V Narodni skupščini je bilo zato ves dan zelo živahno. V vseh klubih so se vršila posvetovanja in konference ter priprave za jutrišnjo sejo Narodne skupščine.
Aca Stanojevič in Marko Trifkovič sta imela tudi danes več sestankov z raznimi radikalskimi prvaki. Opažena je bila tudi izredna aktivnost Nastasa Petroviča, ki se je tekom današnjega dne sestal z Aco Stanojevičem, takoj nato pa z Ljubo Davidovičem. Tekom popoldneva je imel tudi daljše razgovore z Joco Jovanovičem in Markom Trifkovičem. Za jutri je napovedan njegov sestanek s Pribičevičem. Kakor se zatrjuje, v radikaiskih krogih najbolj razpravljajo o zahtevi pašičevcev in centrumašev glede sklicanja seje radi-kaJskega kluba. To zahtevo je energično podprl tudi Aca Stanojevič. ki for-
sira razčdščenje položaja v radikalskem klubu.
Zatrjuje se, da se tudi on zavzema za to, da bi g. Vukičevič čimprej odstopil kot predsednik vlade. Večina radikalskega klu« ba smatra njegov odstop kot glavni pogoj za enotnost radikalskega kluba, ker obsto« ja sicer nevarnost, da se radikalski nezado* voljneži, kojih število stalno narašča, zdru« žijo z opozicijo in povzročijo razcep radi. kalske stranke. Po načrtih g. Stanojeriča naj bi g. Vukičevič še nadalie obdržal pred. sedstvo radikalskega kluba, dočim naj bi sestavila široko koncentracijsko vlado nev. tralna radikalska osebnost, ki bi imela za« upanje vseh skupin radikalskega kluba.
Kakor pa se domava iz vladnih krogov, g Vukičevič tem načrtom ni naklonjen. Za. vedajoč se, da v radikalskem klubu nima potrebne zaslombe, se stalno izogiba skli. canja seje radikalskega kluba in se izgo. varja s tem, da je preobremenjen z delom v ministrskem svetu te v notranjem mini» strstvu.
Desetmpoimilijardnl državni proračun
Danes bo finančni minister predložil Narodni skupščini proračun za prihodnje leto. — Predlog izkazuje pol milijarde defici-
ta. — Podrobnosti še niso znane
Beograd, 18. novembra, p. Finančni minister je tekom prošle noči definitivno redigiral državni proračun za leto 1928.-29. in svoj elaborat danes predložil kralju. Krati je proračun odobril in podpisal ukaz. s katerim pooblašča finančnega ministra, da predloži proračun Narodni skupščini, kar se bo jutri zgodilo.
Finančni minister vztraja na svojem sklepu, da mora biti Narodna skupščina prva. ki bo zvedela podrobnosti proračuna in njegove točne številke: zato dosledno odklanja vsako izjavo o tem. Zvedeti je bilo mogoče le toliko, da določa proračunski predlog okrog 10 in pol milijarde državnih izdatkov in okrog 10 milijard dohodkov, tako da to-rei zaključuje s pohnilijardnim defici-
tom. Proračun izdatkov je približno za 400.000 Din manjši od letošnjega.
Proračun je razdeljen na dva glavna dela; prvi del obsega državno upravo, drugi pa državna gospodarska podjetja. Železnice kljub nameravani komerci-jalizaciji iz proračuna še niso izločene. Ministrski predsednik g. Vukičevič je po današnji seji vlade potrdil, da izkazuje proračunski predlog deficit, izjavil pa je. da bo vlada za primanjkljaj vsekakor nti._, potrebno kritje.
Obenem s proračunom bo predložen jutri Narodni skupščini tudi finančni zakon za 1. 1928.-29. Zakon obsega za enkrat 70 členov, katerih število pa se bo gotovo zopet zelo pomnožilo zlasti z raznimi, v zadnjem hipu vstavljenimi amandmani.
Vlada hoče ukiniti stalnost sodnikov
Presenetljiva zahteva vlade v sekciji zakonodajnega odbora. — Vsi sodniki naj se stavijo na razpoloženje. — 341 novih okrajnih sodišč. — Uvedba notarijata v celi državi
Beograd, 18 novembra p. Zvečer se je vršila seja seikcije zakonodajnega odbora za zakon o sodiščih. Razprava bi bila že na današnji seji zaključena, če bi vlada v zadnjem hipu ne stavila novih predlogov, ki dajejo osnutku popolnoma novo smer Vlada namreč zahteva, da se sprejme v zakon določba, glasom katere izgube sodniki pe uveijavljenju novega zakona o sodiščih dosedanjo stalnost in se stavijo brez Izjeme na razpoloženje. Naravno je, da se je opozicija tej nameri vlade, ki gre za tem, da omogoči premeščenje sodnikov, najodločneje uprla, ker bi to pomenilo ruin našega pravosodja. V odboru se ie vršila živahna debata tn tudi člaoi vladne večine so bili zaradi nepričakovanega predloga vlade vznevoljeoi Opozicija je odločno zahtevala primerne garaiBciie za stalnost sodnikov.
Istočasno je zasedaj tudi ministrski svet. ki se je obširno bavil s tem vprašanjem Po seji ministrskega sveta je izjavil minister pravde dr Subotič vašemu dopisniku glede nameravane ukinitve stalnosti sodnikov sledeče- »Vlada zastopa stališče, da predstavlja zakon o sodiščih formiranje novih sodišč in da je vsled tega mijno potrebna nova razdelitev in razmestitev sodnikov Zato ie potrebno da se sedanja zakonita stalnost ukine in stavijo vsi sodniki na razpoloženje. Le na ta način je podana garancija, da pridejo v pravosodje najboljši in najsposobnejši ljudje Ker predvideva zakon o sodiščih uvedbo sreskih sodišč, se bo število okrožnih sodišč primerno znižalo. 2e samo to znižanje števila okrožnih sodišč znači formiranje novih sodišč in opravičuje stališče vlade Z ustanovitvijo sreskih sodišč bo potrebno tudi višje število sodnikov. V Srbiji in Črni gori bo ukinjenih 27 okrožnih sodišč (ukinjena bodo tudi vsa mesta podpredsednikov) skupno pa bo ustanovljenih 341 sreskih sodišč.«
Ministrski svet ]e istočasno pooblastil ministra pravde, da v zvezi z reorganizacijo sodišč izdela tudi zakon o notarjih. Ustanova notarjev, ki cbstoja doslej le v pre-
osnovo kmečko-demokratske koalicije, ki je poslednja nada prečanov, da se spremeni cel sistem naše uprave. Boj je težak, a ker vemo. da naša država ne more dolgo sloneti samo na srbijan-skih ramenih, pod jezuistskim klobukom. in ker sta na naši strani pravica in demokratizem, smo gotovi, da bo enakopravnost zmagala. Klerikalno izdajstvo njene zmage ne more niti ovirati, kaj šele preprečiti.
čamskih krajih, se razširi na vso državo. Glede izvrševanja odvetništva po notarjHi bodo izdane posebne določbe.
Z novim zakonom o sodiščih bodo ukinjena tudi vsa dosedanja kasacijska sodišča ta ustanovljen« le eno vrhovno sodišče, ki bo Imelo svoj sedež v Zagrebu, kjer bo tudi sedež najvišjega trgovskega sodišča.
Program današnje seje Narodne skunscine
Beograd. 18. novembra, po. Jutrišnja seja Narodne skupščine je 6klicana za 11. dopoldne. Skupščina bo razpravljala in skle pala samo o določitvi dnevnega reda za prihodnjo sejo. ki se bo vršila, ker je v pondeljek pravoslavni praznik, šele v torek. Na jotrilnji seji bo dalje finančni minister formalno predložil proračun in finančni zakon. Opozicija je pripravila zopet vei nujnih predlogov. Zemljnradniški klub bo predložil predlog glede spremembe zakona o taksah z zahtevo ukinitve in znižanja raznih taks Klub SDP bo predlniil resolucijo, v kateri zahteva od notranjega ministra nujnih ukre pov. da se omogoči redno poslovanje novo izvoljenih občinskih svetov v Vojvodini. Veliki župani skoraj povsod onemogočajo z raznimi šikanami konstituiranje novih občinskih zastopov, tako da so občine kljub izvršenim občinskim volitvam brez legitimnega zastopstva. Razen tega bo stavil klub SD? tudi predlos glede odgoditve iztirjevanja kazni, izrečenih po gozdnem zakonu.
Na dnevni red torkove seje pride predvsem ratifikacija trsrovinskih pogodb z Anglijo. Belgijo in Nemčijo. V četrtek bo zu nanji minister odgovoril na interpelacijo g. Pribičeviča o zunanji politiki.
Računski zakliiiček
za L 1924-25
Beograd, 18. novembra, po. Danes je bil narodnim poslancem irročen računski za« uljuček za leto 1924'25. Poročilo glavne kontrole obsega 1500 strani V spremnem pismu na finančnega ministra naglasa glav. na kontrola, da so bili računi kontrolirani z glavnimi knjigami finančnega ministrstva ter da je zaključek v redu. Glavna kontro* la pa je ugotovila, da manika za naknadno dovoljene kredite leta 1925. v znesku 1 mi« Iijon 320.000 Din potrebno kritja Nadalje ugotavlja poročilo, da je prosvetni minister prekoračil v proračunu dovoljene kredite. Če vlada teh kreditov ne bo naknadno odo. brila, bo glavna kontrola proti odgovornim ministrom uvedla postopanje po zakonu.
Fašistični parlament
Rim. 18. novembra, o. Novo zasedanje senata in poslanske zbornice se bo otvori« lo v prvih dneh decembra.
Protijugosiovenske demonstracije v Italiji se nadaljujejo
Aretacija jugoslovenskih akademikov v Padovi
ker so polglasno peU domačo pesem. — Padovanski dijaki so zato včeraj demonstrirali proti naši državi. — Protijugosiovenske in protifrancoske demonstracije tudi v drugih italijanskih
mestih
Padova, 18. novembra (so.) Preteklo noč se je dogodil v mestu resen incident. Znano je, da študira na tukajšnji univerzi večje število dijakov iz Jugoslavije in Jugoslovenov iz Italije. Trije jugoslovenski dijaki, državljani kraljevine SHS. so nekaj po polnoči polglasno peli neko jugoslovensko narodno pesem. Slišal jih je italijanski kolega, poklical še druge italijanske dijake in skupno z njimi napadel jugoslovenske tovariše. Nastal je pretep, v katerega so končno posegli policijski agenti, ki so aretirali vse trije Jugoslovene in jih odpeljali v ječo. Zadevo preiskuje sedaj politični oddelek kvesture.
Italijanski dijaki so smatrali jugoslovensko pesem za izzivanje in fašistična univerzitetna skupina je sklicala protestno zborovanje, ki se je vršilo danes ob 1. popoldne. Kot govornik je nastopil neki študent, ki je obdolžil one tri Jugoslovene. da so s pesmijo žalili Italijo in Mussolinija. Govoril je proti Jugoslaviji In o italijanstvu Dalmacije. Po zborovanju so dijaki priredili obhod po
mestu ter vzklikali Italiji in fašizmu. Na čelu sprevoda so nosili dalmatinsko zastavo.
O sličnih demonstracijah proti Jugoslaviji in Franciji poročajo tudi iz Benetk, Vicence. Messine in Napolja.
V	Benetkah trajajo te demonstracije že dva dni neprestano. Po otvoritvi nove univerze so odšli dijaki na Markov trg, odkoder so skušali priti pred jugoslovenski konzulat. Vse dohode pa je zastražilo vojaštvo in policija. Več navalov dijakov je ostalo brez uspeha. Isti prizori so se ponovili pred francoskim konzulatom. Pozneje so se dijaki zopet zbrali na Markovem trgu, kjer je imel fašistični tajnik navdušen patrijo-tični govor.
V	Vicenci so demonstrirali dijaki proti Jugoslaviji. V Messini so srednješolci in slušatelji univerze, ki niso obiskali predavanj, demonstrirali proti Jugoslaviji in Franciji. Rimska univerzitetna omladina je odšla demonstrativno na grob Neznanega junaka, kjer je prisegala fašizmu in duceju.
Nova velika lalziiikatorska afera
Vrednost falzifikatov - 7 milijonov mark
Nemške oblasti so odkrile ponarejevalsko družbo, ki je ponarejala sovjetske novčanice za finansiranje upora v Georgiji. - Številne aretacije
Berlin, 18. novembra, h. Oblasti so edkrile široke razpredeno ponarejevalsko družbo, ki je ponarejala ruske novčanice. V Frankfurtu so zaplenili 24 ponarejenih ruskih červoncev. ki jih je izdelal neki Georgijec Hadakieras-wili (?). Ponarejene novčanice so po 1. 2 in 5 červoncev. Falzifikate so odkrili. ko jih je hotel Georgijec oddati pri neki berlinski banki. Ponarejanja so se vršila najbrže že dolgo, tako da bi bili imeli ponarejevalci veliko dobička, če bi se jim bilo posrečilo spraviti denar v Georgijo.
Aretirani Georgijec zatrjuje, da je bil prej častnik v caristični armadi, nato je vstopil v protiboljševKko armado kneza Avalova, kjer je bil šef propagandnega oddelka. Po razpustu teb čet je odšel v London. Madrid m Pariz, kjer so še sedaj skupine, ki se izdajajo za narodno georgijsko vlado. V tej organizaciji je bil aretiranec že dolga Izjavil je. da ponarejeni denar ni krožil samo po Nemčiji, temveč tudi po Madžarskem in v Franciji, in je bil določen za financiranje gibanja za osvo-bojenie Georgije.
Po njegovi izjavi je bil pred nekaj meseci v Budimpešti, kjer je spoznal nekega dr. Webra. kateremu je zaupal, da hoče natisniti neke brošure za pro-tiboljševiško propagando v Georgiji. Dr. Weber mu je v te svrhe priporočil nekega knjigotržca Behleja v Frank-
furtu. Georgijec je stopil z Behlejem v stik. Behle, ki je tudi v preiskavi, izjavlja, da mu je Georgijec pripovedoval o tiskanju nekih brošur. Behle mu je priporočal neko tiskarno v Frankfurtu, katere imena oblasti še niso izdale. V tej tiskarni so bili natisnjene velike množine ponarejenih červoncev. Georgijec je preskrbel plošče za tiskanje, Behle pa je skrbel za papir. Tiskarna je pošiljala ponarejene novčanice v zabojih k Behleju. Pri njem so našli 12 zabojev, težkih 24 centov. Behle pravi, da je menil, da je v zabojih protiboljše-viška literatura; domneval pa je vendar, da gre morda za falzifikate. Vrednost ponarejenega denarja znaša 7 milijonov mark. Dr. Weber je bil aretiran v trenutku, ko .ie hotel po nalogu aretiranega Georgiica odpotovati v London.
V zadnji noči je bilo aretiranih na-daljnih 7 oseb. o katerih pa se zaenkrat čuva najstrožja tajnost. Iz korespondence. ki so jo našli pri Georgijcu. se sklepa, da je bil v zvezi z drugimi člani ponarejevaiskih družb v Budimpešti, Parizu in Londonu. V prihodnjih dnevih je pričakovati aretacije novih oseb, ki so zapletene v afero.
Blumensteinova afera
Pariz, 18. novembra, s. <rM a t i n» poroča, da sta dve osebi zunanjega urada, ki sta v zvezi s ponarejanjem madžarskih vrednost*, nih papirjev pobeffnili.
Češkoslovaška in Bolgarija
Kralj Boris povdarja slovansko solidarnost
Sofija, 18. novembra d Novi češkoslova« ški poslanik Vaclav Rejholec je izročil v svečani avdijenci kralju Borisu svoje akre» ditive. V svojem govoru je novi poslanik, naglašajoč tradicijonalne vezi med obema državama, izrazil željo, cfa se bo duševno sodelovanje obeh slovanskih držav še bolj razširilo in prineslo srečne rezultate v in* teresu miru in konsolidacije Evrope.
Kralj Boris je v svojem odgovoru povda« ril, da želi ojačenje prijateljskih vezi, ki so vedno vezale oba naroda m pristavil, da bi iz tega prijateljstva, sorodstva in stovam ske solidarnosti črpali čim izdatnejše moči. Z razvojem duševnih odnošajev in zbolj* šanjem gospodarskih prilik bosta Češkoslo« vaška in Bolgarija delovali v največji bla. gor svojih narodov in v interesu evropske, ga miru.
Zarota proti Pilsudskemu
Varšava, 18. novembra, h. Lvovski poli« ciji se je javil uradnik tamkajšnje podruž« niče Poljske narodne banke Pr®is ter javil sonzacijonalno vest o zaroti proti Pilsud« skemu. Preis je izjavil, da ga je skuSal pred sodnik Hallerjevih legijonarjev Eustahie« triez pregovoriti, naj bi umori Pilsudskega. Sprva Preisu niso hoteli verjeti; ke pa je jodal nekaj podrobnosti o razgovoru z iustahiewiczem, so uvedli proti slednjemu preiskavo. Bil je ravno v Varšavi, kamor je odčel na neko politično konferenco, kjer je bil takoj aretiran. Bil je vodilna oseb« nost narodn©»demokratske stranke.
Sovjetska delegacija za Ženevo
Moskva, 18. novembra, h. Na čelu sov« jetske delegacije, ki se udeleži razorožitve« ne konfercnce v 2enevi, bo potoval najbr« ža Sokolnikov. Za tajnika delegacije je bil imenovan Stein. Delegaciji bodo dorfeijona strokovnjaki ia vojnega m mornariškega ministrstva, med njimi tudi bivši admiral Bekrens. Delegacija bo štela 6 ali 7 oseb.
Važen preokret političnega položaja v Rumuniji
Bukarešta, 18. novembra, h. Ker je vodja narodne kmečke stranke Maniu odklonil ustanovitev opozicijonalnega bloka z generalom Averescom, je bil stavljen predlog, naj bi se ljudska stranka spojila s stranko profesorja Jorge. Za častnega predsednika naj bi bil izvoljen general Averescu, za dejanskega voditelja pa prof. Jorga. Z Jorgo na čelu naj bi nova stranka obnovila pogajanja z Manium za sestavo opozicijonalnega bloka. Vsi vodilni člani ljudske stranke so se izrekli za to fuzijo razen bivšega aotra-njega ministra Oktavijana Goge. V opozi-cijonalnih krogih upajo, da bo pod temi okolnostmi prišlo v nekaj dnevih do sestave tega bloka. Ker prof. Jorga pri zadnijb volitvah ni bil izvoljen v parlament, mu nameravajo pri prihodnjih nadomestnih volitvah zagotoviti mandat v zbornici namesto podžupana Bereanda.
Na današnji seji zboraico je poslanec narodne kmečke stranke ostro napadel vlado, ker je preprečila strankin kongres in nedeljsko manifestacijo. Dalje je obtoževal vlado, da je s svojimi protizakonitostmi Romunijo težko kompromitirala pred inozemstvom.
Manoilescu v Rimu
Rim, 18. novembra, o. Sooči je prispel semkaj bivši rumunski državni podtajnik v finančnem ministrstvu Manoilescu, proti kateremu se je te dni vršila razprava v Bu. kareš-ti. Nastanil se je v Grand hotelu.
Decembersko zasedanje v Ženevi
Ženeva, 18. novembra, h. Dnevni red pri. hodnjega zasedanja Sveta Društva narodov, ki se prične 5. docembra. je več ali man.' definitiven. Lz Berlina je dospeli brzojavka v kateri prosi noarika vlada, naj bi dnevni red obsegal tudi vpraitaje nemSdh manj« Sinskih šol v poljski gbrnji Sleziji.
Novi načrt za izenačenje davkov
Vlada je snoči v načelu odobrila novi predlog finančnega ministra o izenačenju davkov za vso državo
Beograd, 16. novembra, do. Na nocojšnji <eji ministrskega sveta ie bil definitivno »prejet osnutek zakona o neposrednih davkih.
čl. 1. določa, da se uvedejo neposredni davki sledečih oblrk:
1) a.) Davek na dohodek zemliišč, b) davek na poslopja, c) davek na dohodke podjetja, obratov in samostojnih poklicov, d) davek na rente.
2.)	Davek na dohodke podjetij, ki so obvezana na javno polaganje računov.
3.)	Davek na skunne dohodke
Či. 2. določa, da ie davčna obveznost »piošna ter da plačujejo davke vse fizične Im pravne osebe. Davek plačujeta tudi kralj ln prestolonaslednik od svojega zasebnega premoženja. V katerih slučajih plača davek tudi država, določa zakon posebej. Doslej priznane stvarne in osebne oprostitve plačevanja davkov se ukinejo, kolikor niso spe cijelno predvidene v tem zakonu. Ta določba pa se ne nanaša na zakon o davku na poslovni promet in na voinOkomoml davek.
Zemljiški davek
ZemijiSfci davek se plačuje od vsakega zemljišča na teritoriju države, ki se lahko gospodarsko izkoriščanje, ne glede na to, ali to izkoriščanje taktično vrši ali ne. ali pa če se zemljišče uporablja v druge svrhe. Davčna obveznost do tem zakonu nastopi s 1. j aru ar je m 1928. ZemliiSfega davka so oproščena: vsa državna zemljišča, zemljišča pri poslopjih inozemskih zastopnikov, cerkvena dvorišča, iavna pokopališča, nadalje zemljišča, ki služijo v prosvetne, kulturne, lmrna-ritarne ali dobrotvome namene. Zemljišča »amoiroravnih in javnih psosoodaTsklh društev. javne ceste, ulice in trgi, Javni parki, kanal:, vodovodne instalacije itd. Nadalje neplodna in za poljedelsko izkoriščanje ne-porabna zemljišča, zemljišča tx>d stavbami ter dvorišča do 500 m8 če se ne daieio v najem, ali na drug način izkoriščalo.
Kot osnova za odmero davka služi zemljiški kataster. Cisti dohodek se računa po površini, vrsti kulture in kakovosti zemlje in predstavlja denarno vrednost povprečnega donosa zemljišča, doseženega pri običajnem gospodarstvu po odbitku rednih gospodarskih stroškov. Odbitek troškov pa ne sme v nobenem slučaju presegati SO odstotkov čistega demosa.
Katastrahia čisti dohodek po vrednosti zemljišča se računa v krajih, kjer so katastri že obstojali, tako da se vrednost zemljišča iz kronske veljave preračuna v dinarsko veljavo al pari. V Sloveniji in Dalmaciji se spoje v eno celoto planinske kulture in kulture pašnikov. Kjer katastri še ne obstojajo, se morajo sestaviti najpozneje v desetih letih. V teh krajih služi sa odmero davka vrednost zemljišča, ugotovljena na podlagi katastrov onih krajev, ki so najboli slični
Davčni razred za odmero zemljiškega davka se mora po ugotovitvah cenllnih komisij izvršiti za vso državo istočasno, po-čenši s 1. januarjem 1929. Davčna stopnja se bo določila naknadno zakonodajnim potom, ko bo že ugotovldea čisti donos zemljišč kot davčna osnova v smislu določb tega zakona. Plačevatge davkov po novem za konu priče« s 1. januarjem 1939. in sicer na ta način da se bodo smatrala uplačila kot a con to piačila za naknadno odmerjeno vir 88*0 davka.
Hišni davek
Hišnemu davku so podvržena vsa poslopja, namenjena za stanovanja ali drugo
javno uporabo Davka so oproščena: vsa državna poslopja, poslopja samoupravnih in drugih javnih korporaci'. poslopja tujih držav. cerkvena poslopja in vsa poslopia, namenjena za narodno prosveto in pouk aB za dobrotvome namene, gospodarska poslopja in kolibe, ki služijo za shranjevanje orodja, mrtvašnice, poslopja zadruz in re-kvrrirana poslopja za uporabo vojaštva. Plačevanja hišnega davka so oproščena vsa rova poslopja, v mestih nad 50.000 prebivalci za 20 let. v vseh ostalih' krajih pa za 10 let.
Kot osnova za odmero davka služi letna najemnina. Na račun stroškov za vzdrževanje poslopij se odšteje v Beogradu, Za (Trebi;. Ljubljani Sarajevu, Novem Sadu in Zemunu 20 odstotkov, v vseh drugih mestnih 25 odstotkov, v ostalih krajih pa 30 odstotkov od celotne najemnine. Davek znaša 20 odstotkov od taktične najemnine ali ocenjene najemnine po odbitku vzdrževalnih stroškov.
Davek na dohodke poefetfj, obratov in samostojnih poklicov
Ta davek plačujejo vsa pridobitna podjet-
tin samostojni poklici ' (zanimanja), ki se
r? nje jo na teritoriju države. Izvzeta so
podjetja, ki plačujejo davek po določbah drugih zakonov, kakor n. pr. podjetja, ki so obrezana na javno polaganje računov. Dave-. ni predmet je razdeljena na tri stopnje: 1. | trgovska, industrijska, rudarska, obrtna, de-I narna in kreditna podjetja, lekarne, hoteli, i kavarne, gostilne, kinematografi in sploh zabavna podjetja, brodarska, tramvajska in druga prometna podjetja, lov, ribolov, ageu-ture, komisije itd. 2. poklici, ki samostojno vrše usluge drugim, kakor odvetniki, notarji, zdravniki, lekarnarji, arhitekti, inženjer-ji, earinski posredniki, duhovniki, učitelji, novinarji, umetniki, babice, godbeniki in obrtna podjetja, ki ne spadajo v prvo skupino. 3. poklici, ki služijo drugim s telesnim delom kot so delavci, služabniki, dninarji itd.
Oprošeeui so plačevanja davka domača industrija in hišna obrt. Kot davčna osnova služi letni čisti dohodek minulega lela. Davčna lestvica znaša za prvo skupino 14%, za drugo skupino 12% in za tretjo skupino 8%.
Davek na rente
Davku na rente so podvrženi vsi dohodki is imovinskih predmetov in pravic, ki niso obdavčeni z drugim davkom. Sem spadajo obresti, rente, obveznice vseh vrst, obresti j iz posojil, hranilnih vlog in osebnih rent. Davka so oproščene država, apanaže članov kraljevega doma, inozemski diplomatski zastopniki," hranilne vloge pri poštni hranilnici in drugih denarnih zavodih do .višine, ki bo odrejena do časa v finančnem zakonu. Nadalje podpore, ki jih dajejo starši svojim otrokom, obresti državnih posojil, štipendij, dohodki javno - pravnega značaja samouprav, cerkev, fondov in ustanov ter dohodki od invalidskih podpor.
Davčna obveznost po tem zakonu nastopi s 1. januarjem 192S. Davčna mera znaša od obresti hranilnih vlog pri denarnih zavodih in hranilnicah 10%, od ostalih obresti pa 15%. Vdove in osebe pod kuratelo, plačajo ' v vseh slučajih 10%, če njihov skupni do-j hodek letno ne znaša več kot 10.000 Din.
| Davek na dohodke podjetij, ki [ so obvezana javno polagati račune
Drugi del zakona govori o davku na dobiček podjetij, ki so obvezana javno polagati račune. Davčno osnovo tvori izračunani dobiček po stanju bilance ter računa dobička in ii^rube. Od dobička se ne smejo odbiti neposredni davki z vsemi državnimi doklada-mi, nagrade, podpore, tantjeme in dnevnice. Odbiie pa se višek, vplačan preko nominalne vrednosti novih delnic. Davčna stopnja znaša za industrijska in rudarska podjetja 15, 17, 19. 21, 23 in 25%. Za vsaka ostala podjetja pa 17, 19, 21, 23, 25, odnosno 27%, ce rentabilnost ne presega 10, 15, 20, 25, odnosno 30%. Za zadruge (kreditne, zdravstvene, podporne in druge, ki uživajo gotove ugodnosti) pa znaša davčna stopnja 7, 9, 11, 13, 15, odnosno 17% po rentabilnosti.
Davek na skupne dohodke
(dohodnina)
Davek na sktione dohodke plačujejo vse osebe, ki imajo stalno bivališče, nadalje vse zasebne korporacile, cerkve, fondi, ustanove. zemljišča zalednic. Oproščeni so plačV vanja tega davka kralj, prestolonaslednik, člani kraljevega doma. dalje dnevnice narodnih poslancev in članov sreskin in oblastnih skupščin, votaki, invalidi, dijaške štipendije, pokojninski fondi in oni, katerih dohodki ne Dreseeaio 4800 Din letno. Med skunne dohodke spadaio vsi dohodki brez razlike naslova. V slučaju skupnega gospodinjstva se šteieio vsi dohodki vseh članov hi je rodbinski starešina davčni obvezanec za vse. Povečanje imovine potom dedščlne se ne smatra za Dovečanis dohodkov.
Dohodki izvirajoči iz službenega razmerja so podvrženi samo davku na skupne dohodke. Davek se računa po sledeči iestvici; od prvih 5000 Din 1 %■. od dmeih 5000 2%, od tretjih 5000 3%. od četrtih 5000 4%. od petih 5000 5^. od nadaiinih 10.000 6%. od nadaiinih 15.000 7%. od nadaiinih 20.000 S%. od nadaiinih 30.000 9%, od nadaiinih 50.000 10«. od nadaiinih 100.000 11 od nadaiinih 150.000 \2%. od nadaiinih 200.000 13%. od nadaiinih 200.000 14 £. od nadaiinih 200.000 15<&. Pri dohodkih nad 1 milijon se poveča davčna mera za vsakih začetih 200 tisoč za 1%. tako da doseže pri 2 milijonih 20^.
Ostale točke zakona se nanašajo na davčno administracijo in vsebujejo predpise glede načina odmere davka, slede poslovanja davčnih komisij Itd. Dospelost davkov bo kakor doslej četrtletna ln sicer 1. januarja. I. aprila. 1. julija in 1. oktobra. Za dospele, a ne plačane davke se zaračtmaio obresti. Pravica države na odmero davka zastari v šestih letih, plačilo davka na v petih letih.
Situacija v Slavenski banki
Komunike o stanju konknrznega postopanja. — 134 milijonov priznanih terjatev. — Odklonjene zahteve TPD in Landerban-
ke. — Upniški odbor
Zagreb, IS. novembra n. Danes je bil o •tanju koakurza Slavonske banke izdan komunike. ki ugotavlja med drugim: Število upnikov znaša 3210. Upravnik konkurzne mase je priznal v smisla hrvatskega kon-kurznega zakona v prvem razredu upnikov terjatve v skupnem iznosu 5,608.347.97 Din, v drugem razreda pa 128-833.S96.S0 Din. Terjatve I. razreda bodo izplačale v polnem iznosu terjatve 11. razreda po sorazmerno s preostalim premoženjem likvi-dirajočega zavoda. Odklonjene so bile med drugim terjatve"Trboveljske premogbkopne družbe v iznosu 13.5 milijona dinarjev in čuaajske Laajerbagjke v iznosu 46 milijonov dinarjev, ker zastopa upravnik konkur-srae mase stališče, da sta ta dva zaveda Raodgevoraa za polom banke. Obresti se računajo de vštevši 24. julija 1926. Oni upniki. ki doslej še niso prijavili svojih terjatev. d asi ravno je prijavni rok že potekel, lahko še sedai naknadno vložijo svoje prijave
Nadalje navaja komunike, da je bil na aboru upnikov izvoljen stalni upniški odbor. v katerem so poleg dragih iz Ljubljane dr. Marušič. dr. Roman Ravnihar in O. Jeruc, iz Zagreba pa dr. Josip Pečarevšč fei dr. H in ko liorvaiič. Kot namestniki so bili prvotno izvoliemi gg. Drasotia Hribar, dr. Janko Brejc, Zvonit« 2o&er in Ivan Avse-
nek iz Ljubljane ier dr. Anton Božič iz Celja Sodišče pa je listo izvoljenih namestnikov razveljavilo z motivacijo, da ne stanujejo v Zagrebu. Zato so bili naknadno izvoljeni od upnikov, ki so zastopali 82 milijonov 171.202.10 Din sledeči gg.: dr. Zlatko Kimtarič, dr. Dušan Gjorgjevič, dr. Ivan Hiršl iz Zagreba, Dragotin Hribar iz Ljubljane in dr. Anton Božič Lz Celja. Defrni-tivna likvidacija preostalega Imetja in narok s pre-zadolženci odnosno z osebami tn zavodi, ki so odgovorni za polom banke, se bo vršila šele po izvolitvi stalnega upniškega odbora. Upravnik konkurane mase bo podvzel vse potrebne korake, da se ^odo vsi, ki sa odgovorni za poten banke, izvršili vse svoje obveznosti, k' Izvirajo Iz nji? hove odgovornosti.
Maribor dobi avstrijski konzulat
Beo&ad. 18. novembra, pa V smislu predloga železni&e konference, ld je »ase« dala te dni v Mariboru, je danes ebvestii avstrijski poslanik g. Hoffinger zunanjega ministra. da je avstrijska vlada predlog sprejela in ba v najkrajše« času OHlOvata v Mariboru avstrijski konzulat
Delavstvo proti klerikalnemu terorja
Klerikalna uasilstva proti organiziranemu delavstvu ia njegovim predstavnikom so alarmirale vse sociiallstičBo oriientirano de-lastvo ne giede na razne »truie. To ie pokazal tudi snočni protestni shod. sklican povodom brutalnega odpusta tajnika Saveza železničarjev g. Jurija Stanka Vdika dvorana Mestnega doma ie bila docela napolnjena železničarjev in drugih delavcev. Zborovanje ie otvoril g. Jernejčič, ki je bil nato tudi izvoljen za predsednika. V svojem nagovoru je opozarjal na nevarnosti, ki iih pripravljajo delavskim strokovnim organizacijam današnji oolkičm mogotci.
Kot prvi govornik je nastopil k- M a ku c, ki je izvajal med drugim: »Položaj na naših železnicah ie neznosen. Treba si je zapomni ti eno: Kadarkoli so na vladi klerikalci, uda rijo najprej po železničarjih. Odvzeli so de-lastvu legitimacije, pometali so lih na ceste sto in sto, znižali so jim prejemke. Z nasilnim odpustom sodmga Stanka, ki so ga iz-poslovaii oni, so hoteli zadati smrten udarec železničarski strokovni organizaciji. Vpregii so proti železničarjem ves vladni aparat. Policija je včeraj trgala plakatiTane pozive na nocojšnji shod!«
Policijski komisar: »To ne spada sem; nehajte o tem!« ZboTovalci burno protestiraio in kličejo: »Sramotac! »Pustite ga!» Naj govori'« »Pni!«
G. Makuc nadaljuje: »Stanko iu bil odpuščen brez zaslišanja. Samo žato. ker je na javnem shodu očital vladi, da ščiti Itmipe. in ie to tudi dokazal. Klerikalci pa so ga deklarirali za državi nevarnega človeka in ga vrgli. Organizirano delavstvo se mora in se bo zanj zavzelo. Zaenkrat bodo podvzeli vse legalne korake, da bo odpust iz službe preklican. Da pa se taki slučaii ne bodo ponavljali, zahtevajo delavci svoje zaupnike po delavnicah in progah, zahtevajo oživo-tvorenje zakona o zaščiti delavcev.
Od g. Makuca predlagana brzojavka na prosvetnega ministra z zahtevo zopetnega sprejema g. Stanka je bila soglasno sprejeta.
Drugi govornik je bil g. O 5 1 a k iz Maribora. Povdarjal je: Stanko ie žrtev nasilja. Izkušnja nas uči, da se sodi delavstvu najslabše. kadar so na vladi klerikalci. Ze 1. 1920 se ie z morik) na Zaloški cesti začela križeva pot železničarjev, ki še danes nI končana. Ni še znano, kaj vse sta se dogovorila ck. Vukičevič in Korošec na Bledu, vemo pa, da je dobil Korošec Slovenlxx v popolno eksploataeijo. Pri tem se ie razgalil tudi klerikalni lažisocijalizem. Klerikalci so najhujši sovražniki delavstva, ki mora zato proti njim nastopiti v strnjenih vrstah.«
Ko se ie poleglo viharno navdušenje, ki je sledilo izvajanjem g. Ošlaka. se js javil k besedi inž. G u s t i n Č i č, kateremu pa policijski komisar ni pustil govoriti, češ da nima za to nikake kvalifikacije. V dvorani je nastal strahovit tirno, vendar oa so ostali vsi protesti brezuspešni, ker ie policijski komisar vztrajal na svoji prepovedi. Vihar se je še le polegel, ko se le na odru pojavil g. Stanko sam. ki le nato kraft o orisal historljat svojega odpusta in Izjavil, da ve, da je prišel predlog za ta čin iz klerikalnih vrst. Viharne ovacije so bile dokaz simpatij in solidarnosti železničarja v.
Na kratko sta govorila še zz. Marcel Z o r g a in K i s o v e c. ki sta ostro obsojala nasifnlške metode klerikalnega režima, rakar fe bil shod med splošno nanetostjo in razburjenostjo zaključen.
Konferenca o komercijalizaciji železnic
Beograd, 18. novembra, po. Generalni d i« rektor državnih železnic Gjuričid, ki se je te dni vrnil iz Pariza z mednarodne želez, niške konference, je sklical za dne 5. des cembra v Beograd konferenco železniških strokovnjakov in zastopnikov gospodarskih krogov. Konferenca se bo bavila z vpraša« njem komercijalizacije državnih železnic v smislu predloga prometnega ministra.
Značilen incident v Parizu
Berlin, IS. novembra, h. »V o s s i s c h e Z e i t u n g< poroča iz Pariza: Jugoslnven-ski zunanji minister dr. Marinkovič, ki se je IL t. m. udeležil proslave premirja, je na diplomatski tribuni zadel na italijanskega poslanika grofa Manzonija Dasi sta oba že nad 20 let v osebnih odnošajih, se je Man-zoni. ko je epazil dr. Marinkoviča, demonstrativno obrnil v stran ter se pričel razsro-varjsti z nekim drugim diplomatom, da bi tako ignoriral Marinkovičevo navzočnost. Dr. Spalajkovič, bi je hotel mučno situacijo rešiti, je stopil k Manzoniju ter ga pozdravil s besedami: »Ljubi grofi Dovolite, da V3S seznanim z našim zunanjim ministrom!« Manzoni se je priklonil, nato pa takoj zopet obrnil v stran. Ta šele sedaj znani incident, ki je za trenutno napetost med Italijo in Jugoslavijo značilen, se v pariških diplomatskih krogih živahno komntira.
Odmev Marsovega dunajskega obiska v Pragi
Praga, 18. novembra s. V zunanjem od» boru senata je govoril narodno*demokrat« ski senator dr. Brabec obširno o priklju. čitveoem vprašanju in izjavil, da ne more nikdo pristati na priključitev Avstrije h Nemčiji, kdor želi ohraniti mir. Ce govore o elementarnih silah, ki bodo priključitev izsilile, je treba počakati, da pridejo te elementarne sile do veljave. Nikakor pa ni v interesu miru, ta proces na kak način po. speševati. Iz prikijučitvenega vprašanja bi moral brezpogojno nastati velik spor, v ka« terega bi lahko posegli močni faktorii in v katerega bi bile zapletene vse nasleostvene države.
Poostritev situacije na Kitajskem
SaagfcaJ. 18. novembra (io.) V industrijskem okraju Futun« so Izbruhnili veliki delavski nemiri. Stavkalo je 26.000 delavcev, kr m burno demonstrirali po ulicah. PoK-aja Je morala rabiti orožje tn le ubila več oseb. Ker so zavzeli nemiri proti večera nevarne dimenzije, so izkrcali Japonci v varstvo svoHh Interesov močne mornariške oMefte.
London. 18. novembra flo.) Ker postaja položaj v Hankovu vedno bol! napet in so v nevarnosti angleški interesi, je vlada sklenila. da se angleška koncesija v Hankovu aepet vejaške zasede. Križarska »Viadiet!-v*« jt prejela povelje, da edoluje z oddelkom 330 0Df peboto v Haskev.
Ofenziva delavske stranke v spodnji zbornici
Načrt delavske stranke, da bi izsilila t onemogočen jem dela v zbornici razpust parlamenta in nove volitve
London, 18. novembra, d. Včerajšnja seja spodnje zbornice je dokazala, da je bilo včerajšnje postopanje opozicije zelo dobro premišljeno.
Dočim se je včeraj popoldne vršila skoraj pred prazno spodnjo zbornico obioanja seia brez prave vsebine, je imela delavska frakcija važno sejo. Po kratkem razgovoru, na katerem je bilo soglasno odobreno včerajšnje postopanje stranke, je frakeija sklenila, pooblastiti Macdonalda, naj zahteva od Bald-wina. da doloei nove seje, da se ponovi ne-devršena debata o premogovni industriji. Obenem je bilo sklenjeno, da bo stranka, ake be Batdwin zopet molčal, odaovorila demonstrativno in obstruktivno.
Neposredno pred tretjim čitanjem zakona o filmih je vprašal Maodonald Baldwina, ali je vlada pripravljena določiti za razpravo o premogovni industriji pred božičnimi počitnicami nov termin. Med živahnim odobravanjem konservativcev je Baldvrin izjavil, da vlada po včerajšnjih dogodkih nima povoda ta te.
Nato je izjavil Maodonald, da ga je stranka pooblastila za predlog proti postopanju ministrskega predsednika, ki se glasi: »Spodnja zbornica protestira, da ministrski predsednik pri razpravi o resoluciji glede resnega položaja v premogovni industriji, ki je vsebovala tudi nezaupnico vladi, namenoma ni dal nika kepi opravčila ali pojasnila v zadevi.«
Ker je parlament obenem tudi državno sodišče, bi ta resolucija, ako bi bila sprejela, pomenila državnopravno ugotovitev, da. Baldvin ni izpolnil svoje dolžnosti glede odgovornosti napram parlamentu. Predlog bo seveda z ogromno večino konservativne stranke odklonjen, vendar pa dokainje volje opozicije, da hofe z vsemi sredstvi diskredi-tirati vlado, ladrževatl parlamentarno delo ter doseči po vzoren liberaleev v letn 1905. razpis novih volitev. Delavska stranka računa pri tem predlogu tudi na podporo liberalcev, ker je že" Lloyd George označil Baldvrinovo državnopravno postopanje kot sramoto. V parlamentarnih krogih pričakujejo že pred debato o nezaupnici proti Bald-vinu nove incidente.
V četrtek 24. t. m. se bo spodnja zbornica na predlog opozicije bavila z razorožitveno polftiko vlade in neuspehom ženevske konferenco o razorožitvi na morju. Opozicija se bo pri tem opirala na izvajanja lorda Cecila, češ, da je zakrivil polom ženevske konference zakladni kancelar Churchill, dasi v političnem oziru ni odgovoren za proračun mornariškega ministrstva in za zunanjo politiko vlade. Ker je Churchill kot odkrit protiruski politik in nasprotnik socijalizma pri delavski stranki že dalj časa osovražen, je pričakovati burnih nastopov med govorniki delavske stranke in zakladnlm kacce-larjem.
London, 18. novembra, (be.) Maodonald je težko obolel.
London, 18. novembra, (be.) Zbornica je
odobrila zakonski načrt glede zaščite an» gleške filmske industrije z 223 proti 126 glasovom.
*
Hrupna obstroketja delavske stranke ln škandalozne scene v spodnji zbornici, kakršnih smo sicer vajeni v raznih kontinentalnih parlamentih, ki pa so v Londonu velika redkost, kažejo, da prehajajo Labouristš v ofenzivo, in že se govori o bližnji ostavki konservativnega kabineta.
Prav za prav nima vlada, ki je načeluje Baldwin, nobenega zuaaniega materialnega razloga, da bi odstopila na golo željo Maodoaaldovo in Lloyd Georgoovo. Saj razpolaga z velikansko večino zlasti v spodnji zbornici, večino, ki le naravnost uaikum za angleško parlamentarno zgodovino. Pri zadnjih volitvah, ki so se vršile 29. oktobra 1934., so si priborili konservativci skoro dvetretjiasko večino. Ta večina se doslej ni občutilo zmanjšala Baldwio lahko še vedno zanesljivo računa na svoje poslance.
Normalno bi se morale prihodnje volitve vrši U šele v oktobru L 1929„ ker se v Veliki Britaniji voli zbornica na pet let. Bald-wtn doslej ni kazal namere, da bi odstopil, oziroma predčasno razpustil spodnjo zbornico.
Vendar ne bi biki nič nenavadnega za briiske parlamentarne običaje, če bi se navzlic popolnoma zanesljivi konservativni večini to vendarle zgodilo. V tei klasični deželi parlamentarizma se namreč ne upošteva samo zgolj številčno razmerje v parlamentu, marveč se pazi tudi na izpremembe v javnem mnenju V takih slučajih, kakor tudi v primerih, ko gre za življesisko važne odločitve ie navada konsultirati narod pred normalnim rokom. Sam Baldwin je že enkrat upošteval to tradicijo, ko ie 1. 1923. pa jedva enoletnem delovanju parlamenta izvedel nove volitve zaradi vpraJanja protekcijcnistične gospodarske politike.
Tudi sedaj se sme trditi, da so podani tehtni razlogi za to, da se iznova vpraša britanski narod za mnenje. Razne nadomestne parlamentarne in zlasti zadnje občinske volitve kažejo znaten napredek delavske stranke in oSvidno veliko nazadovanje konservativcev. Današnja sestava spodnje zbornice nikakor ne odgovarja več razpoloženju volilskih množic.
Baldwtaov kabinet t trd i nima več zadostne moralne zastombe v deželi. Ga bi neže-ttirano odločeval o živliensko-pomeinbnih vprašanjih, ki ravno sedaj pritiskajo na Aa-glijo. Razorožitveni problem, ki ie privede! do poloma pomorske konference v 2ene\i in izziva oboroževalno tekmo med Ameriko in Anglijo, kriza v rudarski industriji, ki se ni zmanjšala po polomu večmesečne orjaške stavke, odnošaji s sovjeti. britanska vloga v Ženevi itd., vse to so toliko važni problemi, da dajejo dovolj materiala za novo konsultacijo britanskega naroda še pred 1. 1929.
Komunistična akcija v Franciji
PoLicare o dolžnostih poslancev.
Pariz, 18. novembra, s. Kot odgovor ua razne kritike, ki so se slišale ob priliki debate v mornariškem proračunu v zbornici, Je izjavil mornariški minister glede dogodkov v mornariški jetniSnici v Toulonu in glede demonstracij posadke ladje »Erneet Eeuandsc da se mora vzrok za te demonstracije iskati v stalnih hujskarijali komunistov. Iz Moskve v Francijo odposlani delegati imajo predvsem nalogo, da dezorga-cizirajo francosko vojsko in mornarico. Mornariški minister je izjaviL da ne bo samo
v	interesu mornarice, temveč tudi v interesu mladih mornarjev in njihovih rodbin preprečil te poskuse demoralizacije.
Socijalistični poslanec Renauld je protestiral, da je Poinearž odgodil posvetovanja na pondeljek popoldne, ker je on ta dan zadržan. Ko je Poiaearž zaklieal, da je dolžnost poslancev sedeti v zbornici, ne pa oditi v svoja volilna okrožja ter stavil vprašanje zaupanja, je Renauld umaknil svoje pripombe.
Pred novo vladno krizo v Belgiji
Bruselj, 18. novembra, d. Parlamentarna frakcija delavske stranke je sklenila, da morajo vsi njeni člani z ministri vred gia« sova ti za uvedbo polletnega vojaškega šluž benega časa. Pod temi okolnostmi je mož« no. da bo prišlo do krize vlade, ker vlada, kakor znano, v tem vprašanju ni edina-Splošno se je smatralo, da je bil dosedaj edini izhod dejstvo, da so se socijalistični Sani vlade vzdržali glasovanja.
Novi maroški sultan
Pariz, ia novembra, h. Pogreb maroške« ga sultana se je že vršil. Truplo je bilo položeno v stari palači Bnnhuar na mrtva« ški oder. Pred krsto so defilirale vse oseb« nosti. Po neki stari tradiciji mora biti no=
vi	sultan proglašen še pred pokopom. Po dolgem posvetovanju so sc odločili za tret« jega smi Mulaja Hamade, ki bo vladal pod imenom Mulaj Mohamed. Novi vladar je star šele 14 let. Do njegove polnoletnosti bo vodil vladne posle regentski svet. Zdi se. da sprememba na prestolu ne bo inieia nikakih političnih posledic. (Glej tudi pe» ročilo na 6. str.)
Trockij brez strehe
Moskva, 13. novembra, h. Vesti, da je bil Trockij ustreljen, niso resnične. Res pa je, da skupno s svojima prijateljema Zi» nervievom jn Radekom išče stanovanja, ker so ga nenadoma deložirali iz Krenila. Troo kij je stanoval pri prijateljski rodbini: ker pa ne pripada več komunistični stranki, se ga noben član stranke ne upa vzeti poč sireho. Trockij ponuja za stanovanje 4000 dolarjev. Kot strankin uradnik je zasluži! 220 rubljev, dohodke od pisateljevanj« pa je razdeljeval med reveže, tako da je ses daj brez sredstev.
»Jadranska Straža* v — Rimu
Rim, 15. novembra, h. Po izčrpni pro« cčitvi stenografskih zapiskov kongresa *Ja? (iranske Straže*, ki se ie nedavno vršil v Splitu. piše oGiornale d' ltalia» v uvodni« ku, da tega kongresa ne gre precenjevati, dasi bi bila na drugi strani velika napaka, ako bi 0a ignorirali
Amerika je premalo oborožena!
Philadelfta, 18. novembra, (be.) V društvu lige Društva narodov je imel predsednik Coolidge govor, v katereaa je povdarjai po trebo ojačenja ameriška vojne mornarice b podmornicami in z novimi križarkami. Na. dalje je izjavil, da bi se morala zgraditi tTgovinska mornarica, ki bi razpolagala j dovoivnim številom brzih paroikev. Ravno tako bi se morala posvetiti vsa pozorno«' bojnemu letalstvu in zračnemu prometu
Letalski promet preko Oceana
London, IS. novembra (lo.) Pred svojim odhodom v Newyork je izjavil letalec Fonk, da se je ustanovila ameriška družba za letalski promet preko Oceana. V Pailadciplij.fi gradijo velike umetne otoke, ki bodo služili za pristajališče in zasidrani sredi Oceana.
Buenos Aires, 18. novembra (be.) Semkaj Je dospelo prvo letalo bodoče redne letalske proge med Evropo in Južno Ameriko. Progo ae organizirala družba »Latc-coree. ki je bila koacesijonirana v Argentini.
London, 16. aovembra (lo.) O letakima Mc Macinioshu in Upavoau, ki sta startala v torek za polet v Lidijo, še vedno ni vesti. Ruska vlada Je odredila, da se preiščejo kraji v TraRskavkaziji.
Nove aretacije v Italiji
Milan, 18. novembra, h. Kakor poroča «L' Arena», so bili bivši predsednik italijan ske časopisne centrale Bsncivcoga iu bivša poslanca Pontio in San Sebastiano aretira«! in pTognani. Rimska policija je aretirata tudi večje število prostozidarjev.
Velika eksplozija v Italiji
Uvorno, 18. novembra, h. V žveplavem rudniku v Grusettu je eksplodiralo skladi« š£e dinamita. Pod ruševinami je pokopanih 15 rudarjev in dva uradnika. Dosedaj so odkopali dve trupli. Število težko ranjenih je precej visoko.
Ludendorii hvali Mussoifnija!
Rim. 18. novembra, d. *Popolo di Rama« objavlja pistr.o generala Ludendorffa. v ka« teretn hvali general MussoHoija zaradi za« tiranja prostozidarstva
: It 1
Naši Kraji in ljudje
Francoska proslava v Ljubljani
V pondeljek, dne 21. novembra bomo imeli v Ljubljani tako rekoč prvo napol oficijelno franoosko slavje. Slovenci bomo po dolgem času tiho. a na kulturen način manifestirali za Francijo, njeno civilizacijo in za vse, kar smo od nje prejeli. Obnovile se bodo vezi, ki so bile pretrgane od Napoleonovih časov £<j danes, vezi. ki nam morajo postat zopet dragocene nad vse, če "Jt bočemo ohraniti v današnjem boj^rftem tekmovanju narodov.
Proslava bo vr^fna ideje, kateri na čast se priprav'^. Moški zbor Glasbene Matice nam Napoje marseljezo in našo državno ifthmo. Govorila bosta pesnik Oton ^.tipančič 'n poseben odposlanec francoskega poslaništva v Beogradu. Nato zadoni veličastna Bizetova uver-<ura za veliki orkester «La Patrie». Sli: šali bomo zadnje dejanje Bizetove priljubljene <Carmen». drugo dejanje Ro-standovega plemenitega dela «Cyrano de Bergerac« in divili se bomo v baletnem oziru krasno opremljeni «Valpur-gmi noči» iz Gounodovega «Fausta».
Predstava bo slavnostna. Za udeležence je predpisana črna obleka. Proslavo prirejajo vsa ljubljanska kulturna društva s pomočjo Nar. gledališča. Posebna vabila se ne razpošiljajo, uverjeni pa smo, da se bo te proslave udeležil vsakdo, ki čuti pomen našega prijateljstva z mogočno francosko republiko.
Opozorilo javnosti
Odbor za postavitev spomenika kralju Petru I. v Ljubljani je razposlal že do 13.000 prošenj glede prostovoljnih prispevkov za spomenik. Poleg tega je izdal 5000 nabiralnih blokov in postavil tako svojo akcijo na najširšo podlago. Njegovo delo doslej žal še ni imelo za-željenega uspeha, ker se je na prošnje odzval le neznaten del naprošenih kor-poracij in zasebnikov, vendar je pa upati, da se odboru v dogkdnem času posreči nabrati toliko denarja, da se bo Slovenija s spomenikom v Ljubljani oddolžila velikemu borcu za naše osvo-bojenje in ujedinjenje. Ne glede na ogromno propagandno in' pripravljalno delo. ki ga je opravil odbor z lastnimi močmi in požrtvovalnostjo poedinih članov ga pa naša javnost žal ne podpira v toliki meri. kakor bi bilo pričakovati glede na vzvišen namen te akcije. Dogaja se celo. da mečejo izvestni činitelji odboru v njegovem napornem delu polena pod noge in podirajo to. kar vse s težkimi mukami gradi.
Tako je poslal veliki župan ljubljanske oblasti že sredi avgusta vsem sreskim poglavarjem okrožnico, v kateri jih poziva, naj zbirajo v svojem področju prostovoljne prispevke za spomenik kralju Petru ter pošiljajo denar ravnateljstvu pomožnih uradov velikega župana. V okrožnici pa ni povedano, za kateri spomenik se nabirajo prispevki,
tako da si darovalci niso na jasnem, kajti spomenike kralju Petru nameravajo postaviti skoraj istočasno kakor v Ljubljani tudi v mnogih dragih krajih naše države. Smatramo,, da je postavitev spomenika kralji i^tru v Ljubljani zadeva, ki se tjj^ v prvi vrsti Slovenije in da ^ nas Slovencev nihče ne more z^ntevati. da bi prispevali za spo-m£rfrfte v drugih krajih, dokler sami v svoji prestolici nismo postavili spomenika.
Zato opozarjamo vse darovalce brez izjeme, nai se prepričajo, za kateri spomenik so namenjeni prispevki, preden kaj darujejo. Slovenija bo itak s težavo zbrala za spomenik v Ljubljani potrebni znesek in zato se nam zdi vsaka spo-redna akcija, pa tiaj bo namenjena spomeniku v kateremkoli drugem kraju, neumestna in za Slovenijo nesprejemljiva Vse darovalce naprošamo, da po-Šljajo prispevke neposredno odboru za postavitev spomenika kralju Petru 1. v Ljubljani. Kongresni trg 1-1!.. štev. čekovnega računa 14673. Pri predložitvi nabiralnih pol in blokov naj se pa vsak darovalec prepriča, je-li prispevek res namenjen spomeniku v Ljubljani. Neobhodno potrebno ie preprečiti vsako akcijo, ki ovira delo odbora za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani.
Mariborski občinski svet
Maribor, 18 novembra
Za današnjo ser ibčinsksga sveta, ki ie pričela ob 17.. ie vladalo veliko zanimanje zlasti med mnogoštevilnimi prosilci za stanovanja v novih mestnih hišah Zaradi koncerta. ki ga ie zvečer ob 20 priredi! odbor za postavitev spomenika kralju Petru, se je morala seja skrajšati. Zupan ie ob otvoritvi naglasil. da ie najvažneišo delo te seje dodelitev stanovanj, ki pa se mora obravnavati v tajni seji Nato so bili določeni člani volilnih komisij za občinske volitve Zuipan je sestavljeno listo prebral in ie bila soglasno sprejeta. Mestni svet je pooblaščen, da določi namestnike za slučajno zadržane člane.
Interpelacija socijalitov.
Socijalisti so stavili več vprašanj in predlogov Prvi predlog gre za tem, naj bi se povodom železniške konference z Avstrijo, ki zaseda te dni v Mariboru, sprožilo vprašanje odprave potnih vizumov Predogu je občinski svet priznal nujnost
Drugo vprašanje se tiče popravila barak v Danjkovi ulici Po nekdanjem sklepu občinskega sveta sta dve b;irak: popravljeni, tretja pa še ne Ko ie občinski svet o tem sklepal, je bilo določeno, da se popravi tudi tretja baraka ,ne gWe na to, ali je last občine ali pa erarja Interpelant dolži župana samovoljnega spreminjanja sklepov občinskega sveta. Zupan je na interpelacijo odgovoril, da je med tem časom gradbeni urad ugotovil, da barake ni mogoče več popraviti in da bi bil to stran vržen denar Občina je mod tem poskrbela večje število stanovanj kar ie gotovo več vredno, kakor pa popravilo razpadajoče barake
Temu pojasnilu ie ugovarjal socijalistični občinski svetnik g Bahun k: pa ga je žu-
POPOLNOMA MOVO!

Pretresljiva drama otroka, ki j- s svojo materjo pognan l cesto. Po slovitem romanu Paul Kellerja (Der Sohn dei Hagar).
Veselje v hiši, ko pride sin. — Materina in očete ljubezen. — Zadovoljstvo in sloga v družini. — Veseli razposajena mladeniška radost. — Nezakonski sin najde svojega očeta vp toiMo okrilje. — Krasne slike v gozdu, ko vihar ruši in
odnese mlin. Pretresljive soene. polne lepc.e tn živ. Ijenjske resnice. V glavni vlogi
Werner Fuetterer Mady Christians
PRE. IJERA DANES ob 4., pol 6., poi 8. tn 9.
Elitni Kino Matica
TELEFON 2124

pan prekinil, češ, da zadeva sploh ni v debati. Končno je g. Bahun vendarle dobil besedo ter zahteval, da se pri razdelitvi stanovanj v prvi vrsti upošteva največje stanovanjske reveže, nastanjene v barakah.
Tretja interpeacija kritizira razširjenje tovarniškega obrata v Linhartovi ulici, češ, da vso sosesko vznemirja najhujši ropot in da pri dovoljenju za razširjenje obrata gotovo ni bilo vse v redu. Župan je očitke zavračal, češ, da je bilo dovoljenje izdano rednim potom rn da se o tej zadevi v občinskem svetu ne bo več razpravljalo. Podoben primer razširjenja obrata je tudi v Mlinski ulici, kjer pa je župan ugovor zavrnil z enake utemeljitvijo.
Zadnia interpelacija se tiče izvoščkov, ki so v nevarnosti, da izgube dosedanje sta-lališče na Grajskem trgu. Občinski svetnik g. Eržen ie naglašal, da ie zadruga izvošč-kov že dovoli ogrožena zaradi uvedbe avtobusnega prometa in da bi se morale vse zadeve izvršiti v sporazumu s prizadeto zadrugo. Zupanu je očital občinski svetnik Bahun. da je neka interpelacija zaradi pokojnine ta podpore bivšega mestnega uslužbenca še vedno nerešena dasi le bila stavljena že pred pol letom Zupan ie zatrjeval, da ie stvar že rešena in obljubil točni odgovor na prihodnji seji Ob 18 ie bila javna seja zaključena, nakar se je vršila še tajna seja.
Zopet letaka katastrofa
Sarajevo. 18. novembra.
Dane« okoli 10. dopoldne se je pripetila na sarajevskem letališču težka letalska nesreča. Tri vojaška letala so se dvignila v zrak k vežbam. Ko so bila letala okrog 400 m visoko ie prišlo iz nepojasnjenega vzroka do karambola.
Letalo, v katerem sta bila poročnik Rudolf Normali in mehanik Bratič. je zaradi udarca strmoglavilo na zemljo in se popolnoma razbilo. Poročnika Normaliia in Bratlča so potegnili po-oopo'noma razmesarjena iznod ruševin. Bratič ie bil še pri živlieniu in so ga pripeljali v sarajevsko bo'mco. vendar pa ni nobenega upania da bi mu rešili živlienie Drugo letalo ie po srečnem manevriraniu pilota, čeprav nrecei ha-varirano srečno pristalo. Materijalna škoda ie zelo velika.
Člani zloglasne apaške družbe v Zemuim pod ključem
V zadnjih petih mesecih so izvršili nad 150 vlomov, tatvin in goljufij.
Nočni patrulji zeiRumske policije se ie predvčerajšnjim posrečilo, da je aretirala več članov zloglasne zločinske družbe, ki je vršila svoj posel v okolici Zemuna, Beograda, Pančeva. Niša, Mladenovca in Skupila. Med aretiranci je vodja družbe Dušan Stejič, nazvan »Vampr«, bivši kaznenec in sedaj vojni begunec, dalje njegov brat Jo-vaai Stejič. imenovan »Kcfaca Ln Georg Djura Selgara, imenovan »Arapin«.
Nočna ' patrulja se je predsnočnjiim okoli 23. ure napotila v glavno ulico, odkoder se je nameravala vrniti na glavarstvo. Komaj pa ie zavila v ulioo, je zapazila pred vhodom neke manuiak turne trgovine neznane ljudi, ki so se tiho raz.sjovarjalt med seboj in napravtjali vtis, kakor da se pripravljajo na vlom. S klici, naj obstoje, sicer padejo streli, je nočna patrulja naskočila neznance, ki pa se niso zmenili za grožnje, temveč so se bliskoma razkropili v stranske ulice Odtod so bežali v park ob pristanišču, policija pa za njimi
Ker je zaradi teme pretila nevarnost, da se bo vsem zločincem posrečilo zbežati, je policija zasedla vse vhode in izhode parka in čakala na njihov povratek Po enournem čakanju se ji je posrečilo, da ie zajela zgoraj omenjene zločince in še več drugih članov opasti« banditske družbe, dočim so se »stali zaenkrat še odtegnili roki pravice.
Pri zaslišanju so vsi iopov; tajili svoje zločine, izvzemši lovana Stejiča, ki je mir-nodušno priznal, da je izvršila zločinska družba v zadnjih petih mesecih nad 150 vlomov, tatvin in goljufij Od teh samo v Beogradu »koli 30 V prid nadaljni preiskavi ne daje policija nobenih podrobnih informacij Upati ie, da bodo v kratkem aretirani še vsi ostali člani zločinske družbe, ter da se bodo prebivalci v okolici Beograda za dalj časa oddahnili pred njimi
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
Sobota. 19.: «Medeja». C Nedelja, 20.: ob 15.: »Večni mladenič« Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. Ob 20.: <rDva bregova*. Izv. Pondeljek, 21.: Zaprto.
Ljubljanska opera
Sobota. 19.: «Bajadera». Izv.
Nedelja. 20.: ob 15.: «Faust». Ljudska pred«
stava pri zniž cenah. Izv. Pondeljek. 21.: Slavnostna predstava v pro> slavo prijateljske zveze med Francijo in Jugoslavijo. Izv.
Mariborsko gledališče
Sobota, 19.: »Eva, deklica iz tovarne«. A. Premijera.
Nedelja, 20: ob 15.: «Pygmalion». Ljudska predstava po ako znižanih cenah. Ob 20.: »Eva, deklica iz tovarne*.
Celjsko gledališče
Sobota 19.: »Roka pravice«. Krstna predstava.
Nedelja 20. ob 4. popoldne: »Roka pravice«. Ljudska predstava.
Opozarjamo na francosko proslavo, katero priredi uprava Narodnega gledališča in ljubljanska kulturna druStva v pondeljek, dne 21. t m. v opernem gledališču. Opoaar-
jamo, da se posebna vabila za to ne razpošiljajo Sedeži so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
Prva repriza klasične drame »Medeja« v režiji ge. Danilove je danes, v soboto zvečer za abonente reda C.
»Bajadera« v ljubljanski operi. Danes, v soboto zvečer, se ponovi ta učinkovita opereta v običajni zasedbi kot zven predstava.
Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo, dne 20. t. m. so v ljubljanskem gledališču tri predstave. Drama vprizori ob 15. popoldne komedijo »Večni mladenič« z nestorjem slovenskih igralcev g. Danilom v naslovni vlogi. Zvečer se ponovi izvirna slovenska drama »Dva bregova«, ki je žela velik uspeh pri obeh dosedanjih vprizoritvah.
V	operi se poje popoldne ob 15. opera »Faust« v sledeči zasedbi: Margareta — gna. Majdičeva. Siebel — ga. Poličeva. Marta — gna. Španova. Naslovno vlogo Fausta poje g. Banovec. Mefista — g. Rumpelj. Valentina — g. Holodkov. Wagnerja — g. Šu-belj. Dirigira in režira kapelnik g. Balatka.
V	operi nastopi tudi celotni baletni zbor. katerega je naštudiral baletni mojster gosp VIček. Soloplese pleše gna. Wisiakova Obe popoldanski predstavi sta ljudski predstavi po znižanih cenah. »Večni mladenič« konča predf Šesto uro. »Faust« pa ob šestih in 10 minnt. Predprodaja vstopnic v opernem gle-daližču.
Uprava Šentjakobskega gledališkega odra obvešča svoje cenjene abonente in drugo občinstvo, da se bo vršila premijera iz-borne Molnarjeve komedije »Igra v gradu« dne 30 novembra, prva repriza pa dne 3 decembra Predstava se je nekoliko zakasnila, ker so nekateri člani oboleli. V študiju so še sledeča dela. ki pridejo še letos na oder; »Snegulčica in škratje?, mladinska igra in »Tgra s smrtjo«, komedija od ruskega pisatelja Averčenka.
Premijera »Eve« v Mariboru bo danes,
19. t. m. Zanimanje za to divno opereto je zelo veliko, zato priporočamo nakup vstopnic v predprodaji.
Averčenkova »Igra s smrtjo« na mariborskem odru. Premijera je trpela na nekaterih hibah. Prvič igralci niso razumeli, da je Averčenko duhovit satirik. Prav sta ga razumela in podala samo Daneš in Železni k. Železnikova maska je bila izborna, kar ni ravno česta pojava na mariborskem odru Taldikin je bil doben bil pa je veliko bolj Gromov, kakor Averčenkov. Savinova je predstaviln naivko mesto zbadljivke. Olga in Užikov sta bila medla.
Ljudske predstave v marib gledališč«. Po zgledu drugih gledališ«. V) organiziralo mariborsko ljudske predstave po najnižjih cenah (ložni sedeži za dramo brez razlike po 15 Din, parterni po 12 Din. balkonski po 10 Din, galerijski po 6 Dii. stojiiča po 3 Din). Prva ljudska predstava bo v nedeljo Igrala se bo Shatvova komedija »Pj-emaliont.
, Začetek ob 15. uri. Priporočamo zlasti tudi sunaajemu občinstvu.
2)anes
tragedija v
Sllpah
Vladimir Qa/darov
Juucy 2)oraine
LOUIS RALPH in EUGEN NEUFELD
Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
99 999 9
Hvaležnost nacije
V dobi, ko je vso srbijansko domovino, malo toda enodušno Srbijo preveval en duh, ena ideja in ena želja, duh ljubezni do naroda, ideja osvoboditve in ujedinjenja ne-osvobojenih bratov, želja, da vsakdo čim bolj in čim iskreneje služi domovin}, tedaj se je dvignila tudi ona, mlada Studeničanka, da s puško v roki pomaga svojemu rodu. Opojena s slavo železnega polka je mlada devojka Milunka Savičeva vstopila kot do-brovoljka v drugi polk, imenovan »železni«.
Iz borbe v borbo, iz slave v slavo je Milunka pridobivala na svojem telesu rane, na svojih ramenih zvezdice, a na svojih prsih odlikovanja
Ko je končala svetovna vojna, se je Milunka vrnila domov s činom narednika, s številnimi vojaškimi odlikovanji, med njimi z nekim francoskim odlikovanjem in z našo Karagjorgjevo zvezdo z meči. Ali obenem se je vrnla s pohabljeno desno nogo in z bedno invalidnino celih 100 Din.
Milunkina noga, ki jo je žrtvovala za današnjo veliko domovino, za državo, v kateri se namesto nekdanjega navdušenja, patriotizma in požrtvovalnosti vrstijo na dnevnem rodu ropi in poželjenja po divjem in lehko-miselnem življenju — Milunkina noga je bila še nezaceljena. In med tem, ko je Milunka svojo pohablj'eno nogo zdravila v morski vodi, je letos obenem okopavala dalmatinske vinograde, da si vsaj tako omogoči življenje. Ko pa se je sedaj na jesen vrnila v Beograd, se je obrnila na ministre in poslance^ — ne da bi ji dali kako podporo, marveč da bi ji preskrbeli kako službo, s katero bi se lahko dostojno vzdrževala.
Toda oni? Oni so jo napotili k invalidskemu udruženju ... (Po »Politiki*.)
to navzoči pri trage> dtfi na ledeniku cJUNGFRAU* v Švici Krasni naravni po*
snetki švicarskih Alp. *
Danes premijera!
kino m)G9i
bodo enako aretirali io če sodno kazensko postopanje ne bo obetalo uspeha, bodo oddani v odgonski zapor mestnega magistrata.
Otroci, zasačeni pri beračenju, bodo vedno oddani mestnemu magistratu, vendar je prej ugotoviti, kdo jih je navajal ali zlorabljal pri beračenju, nakar bo dotičnik talkoj ovaden.
Varnostna straža ima dolžnost, da pri vsaki priliki zasleduje berače. Vršiti mora ob nedeljah in praznikih, pa toda med tednom pohode povsod, kjerkoli se po navadi berači nastavljajo. Hrome in zaradi starosti onemogle berače bodo prevažali na policijo z vozom. Tu bo v akcijo stopil, oziroma je že danes opravljal svojo dolžnost tako zvani »zeleni Henriku, novi voz, ki stoji sicer pohlevno v policijskem hlevu.
Omejeno je nadalje tudi nabiranje darov v občekoristne ali društvene namene. Cvetlični dnevi itd. so odslej vezani na posebno oblastno dovoljenje. Je sicer nekoliko deli-katna ta stvar, da je policija tudi javno nabiranje darov vpletla v svoj »pravilnik za preprečenje beračenja po Ljubljani«, toda žepom Ljubljančanov to gotovo ne bo škodovalo. In to je glavno.
Beda in greh
Policijski ukrepi za omejitev beračenja v Ljubljani
Ljubljana, 18. novembra Kakor sleherni petek, so berači tudi danes naravnost oblegali Ljubljano, — trgovine, urade in stranke po hišah, pa ludi pa-sante na ulicah.
Kljub pritiskajočemu mrazu so bili pro-sjaki na nogah že prav zarana. Obiskali so trg ter prosjačili tam od človeka do človeka, nadlegovali branjevce ter kupovalke in kupovalce Pred trgovinami so se nastavljali še preden so bila odprta vrata. Nato so drug drugemu kar podajali kljuke in v marsikaki trgovini je bilo hkrati več beračev kakor kupcev. Gospodinje po stanovanjih so bile ves dopoldne skrajno nervozne Čuda m, kajti mraz je silil v sobe pri odprtih vratih, med katerimi je stal ubogi prosiak Obraz je bil jezen, srce pa mehko in roka dobrotna, kajti prazen je odšel le tak. ki je premočno dišal po jerušu . . .
Da, ti berači! Marsikdo se nam zasmili, aiko gre, tresoč se slabosti, oblečen v lahke cape skozi zimski dan. Toda odvraten je pogled na zabuhel obraz pijanca ki samo izrablja dobroto ljudi in nese vsak dinar sproti v zganjamo Ne manjka med beraškim svetom tudi piianik, ki begajo prepite alkohola po cestah in r>ovzročajo pravcate škandale
V splošnem je bil današnji petek za berače skrajno slab Ravno na petek se je namreč odločila policija, da beračenje temeljito (»trebi Policijsko ravnateljstvo ie izdalo danes pravilnik za preprečenje beračenja po Ljubliatii Sporazumno z magistratom deli policija berače v tri kategorije: v de-la*možne .delanezmožne in otroke
Delazmožne berače bo policija odslej ne glede na njih pristojnost aretirala ter postopala z njimi- po zakonu Delanezmožne
Litija, 18. novembra
Ivan Rogelj, trgovec in gostilničar na Sv. Gori pri Litiji se je te dmi odpravljal z doma. V gostilniški sobi si ie pripravil suknjo, v katero je shranil listnico z večjo vsoto denarja, nato pa je za kratek hip odšel v trgovino, ki se nahaja v isti hiši nasproti gostilne.
Roglieve odsotnosti v gostilniški sobi se ie v pripravnem trenotku poslužila Angela V. iz Roviš, ki si je prilastila listnico v suknji Preden je odšla domov, je stopila še v trgovino in nakupila ranega blaga v skupni vrednosti 248 Din. Na mizo je položila bankovec za tisoč dinarjev, da bi J! Rogelj izplačal preostanek.
Ko je imel Rogelj bankovec, ki je bil na enem koncu odtrgan, v rokah, se je spomnil, da je prejel dan poprej sličen bankovec in da ga je spravil v listnico, da bi plačal z njim razne potrebščine Ker mu je postala zadeva z bankovcem sumljiva, je stopil v gostilno, pregledal vse žepe in s presenečenjem ugotovil, da mu je listnica izginila.
Rogelj je nato trdo prijel osumljenko zaradi tatvine, a ta je svojo krivdo odločno tajila. Ko pa so io orožniki aretirali, je takoj priznala svoje dejanje. Izpovedala }e, da io je zapeljala k tatvini zgolj beda. Meseca maja'je izbruhnil v njihovi hiši v Ro-višah požar, ki je upepelil vso planinsko vasico. Več dni nato so našli njenega moža, ki je vzdrževal družino, obešenega v bližnjem gozdu.
Po aretaciji so Angelo, ki je krivdo priznala izpustili in prepustili domači oskrbi. Angela ie bila namreč tik pred porodom. Komaj je prišla domov, je že prijokal na svet krepak deček. Ubogi mladiček mora že sedaj okušati vso trpkost življenja. Botra mu iščejo, a zastonj, ker so mater razkrinkali kot tatico. Kakor hitro bo mati mogla ostaviti otroka, bo morala v zapor.
splošno znano sredstvo
za čiščenje želodca in črev.
Nedelja v mariborskem gledališču. V
nedeljo, dne 20. novembra popoldne ob 15. bo v Mariboru prva ljudska predstava po znižanih cenah. Vprizori se veleuspela angleška komedija »Pvgmalion«. Zvečer bo repriza prekrasne Leharjeve operete »Evai.
Krstna predstava Cerkvenikove drame »Roka pravice« bo danes v soboto zvečer, v celjskem Mestnem gledališču. Režira gosp. Bratina. Predstavo poseti tudi g. avtor.
Mestno gledališče v Celju. Opozarjamo na današnjo krstno predstavo vesele žalo-igre Angela Cerkvenika »Roke pravice;. Režija in inscenacija je v rokah gosp. Valo Bratine. Igra se ponovi jutri, v nedeljo popoldne ob 4. uri kot ljudska predstava pri znižanih cenah. — V izložbi trgovine Ster-mecki so razstavljeni lepaki in slike insce-nacij g. Valo Bratina dosedaj uprizorjenih Cerkvenikovih iger >V vrtincu«, »Greih« in »Očiščenje«.
Plesni večer Erne Kovačevo v Celju. Gdč. Erna Kovačeva iz Celja je letos končala ritmično gimnastične študije na Dunaju. V soboto, dne 12. t. m. je priredila svoj plesni večer v celjskem mestnem gledališču, ki je bilo nepovoljno obiskano in nezakurjeno. Gdč. Kovačeva je nastopila z osmimi plesi na glasbene komade različne kvalitete. Plesalka ima dobro šolo in talent. S precejšnjo rutino in ne brez originalnosti je plesno in mimično reproducirala glasbene ideje in tipe. Ljubko je ilustrirala Straussove »Pomladne glasove« in motive iz operete »Pri treh mladenkah«, v resnejših točkah pa ji je tu pa tam nedostajalo globljega izraza.
Najbolj so se ji posrečili groteskni plesi, ki jih je podala dovršeno. Kostumi so bili okusni. Akad. slikar g. Modic je omejil scenerijo na nevtralne draperije in zavese ter na izbočeni horizont z dobrimi svetlobnimi efekti. Ga. Kokotova je spremljala aa klavirju precizno in apartno. Delni orkester Godbenega društva se je potrudil. Gdč. Kovačeva je pokazala, da je plesalka z umetniškim stremljenjem. — R. P.
Cankarjev »Hlapec Jernej« na zagrebškem odru. V soboto, dne 12. t. m. je bila v Zagrebu predstava Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v dramatizaciji režiserja SkrbinSka. Igro je prevel v hrvaščino Branko Tepavac, ki je tudi igral naslovno vlogo — kakor poroča zagrebška »Riječ«, z uspehom. Predstava je bila delavska, gledališče polno.
Secesija ruskih Hndožestvenikor, ki je imeila pred nekaj leti svojo centralo v Pragi, gostuje sedaj na Dunaju. V skupini sta še vedno Pavlov in Križanovska odpadla pa je Germanova.
Prodaja slike Vlaha Bukovca na Dunaju. V dunajskem »Dorotheumu« je bila tedni prodana Bukovčeva slika >Mlad par na povratku z žetve«. Kupec je plačal zanjo 25.000 Din.
Koncept rokopisa za Ibsenovo »Komedijo ljubezni« so našli v knjižnici Norveškega znanstvenega društva v Oslu. Ibsen je ta kancept najbrže podaril kakemu prijateliu. ki ga je izročil imenovanemu arhivu.
Domače vesti
Poverjenikom in članom »Vodnikove družbe"
Drnžbina pisarna je pričela razpo-šiUati letošnje knjige. Prvi jih dobe Člani v mariborski oblasti, za njimi pridejo člani v ljubljanski oblasti in v Ljubljani
Pozivamo gg. poverjenike, naj istočasno z razdelitvijo knjig zanesljivo pobero prf članih tudi članarino za leto 1928. v zneska 20 Din.
člane pa nai tzroče poverjenikom, ko pridejo k njim po knjige, članarino 20 dinarjev za leto 1928.
Poverjeniki in člani naj uvažujejo, da prihranijo s tem družbi mnogo dela ki veliko stroškov.
Vodstvo »Vodnikove dražbe«.
*	Volitve v vrhovno učiteljsko disciplinsko socBšče je Šolska oprava ljubljanske in mariborske oblasti razpisala do 26. novembre. V vrhovni disciplinski senat v Beograda bosta Isvoliena ona dva učitelja in namestnika. ki bosta dobila največ glasov iz areaov cele države. Poverjeništvo UJU nas naproša za objavo, naj kriški upravitelji z volitvami počakajo, da bodo od Izvršilnega odbora v Beogradu postavljeni kandidati in niroestnfld naznanjeni potom dnevnih časopisov, kar se zgodi čimprej.
*	Uradni rezultat volitev t učiteljsko disciplinsko sodišče za ljubljansko oblast je bil. kakor nam poročajo iz vrst »Edinstva« naslednji: UJU 1006 glasov, Edinstvo 3S2; praznfb bi razcepljenih glasov 143.
•	Naprednemu učiteljstvu v krškem okraja sporoča g. Saša Domtako. šolski upravitelj v Bučki, da le v teko akcija za osnovanje učiteljskega društva »Edinstvo« tudi v krškem srera. Priglase sprejema g. Dominko.
♦	Himen. Poročil se le 17. t m. g. Franc Ur t ep trgovec ln posestnik v LJubljani z gospodično VHd Kuiarievo hčerko trgovca ln posest, iz ogledne Kušarjeve rodbine na Vlčnl — Kostjukovsky 2orž, poštni uradnik v Črnomlju je IS. t. m. poročil g. Tteko^ehani iz Žužemberka. — Bilo srečno!	1693
•	Smrtna kosa. Bridka izguba je zadela našega uglednega sokolskega in prosvetn. delavca g. prof. Ivana Balžlja. Umrla mu Je včeraj po daljšem boleh ar. ju v najlepši dobi zvesta živUenska družica gospa Davorina. Pokojsrica je bila hčerka veleuziednega idrijskega trgovca, zavednega narodnjaka, pok. g. VaL Lapataeta in se le že v deklicah letib udcjstvovala v društvenem delovanju v Idriji. Posebno ie bila agllna v so-kolskem pokretu in je ostala zvesta Soko-fca tw& po poroki v Ljubljani. Sokol I. iz-gtijlja s pokojnteo agftrto sestro In Ji bo obrali] časten spomin. O. prof. BajžIJu izrekamo ob težki izgubi blage, srčno vdane gospe Darinke najgloblje sožalje! — V četrtek so poiožih k večnemu počitka na po-kopak&čo pet Sv. Križu orožsaškega podna-rateika Martina Rupnlka, doma iz J nilske Krajine. Pokojnik ie preminul na posledicah vojnih ttrapacov. Pokojni Rt&mk ie bil vzorcu, zvest tovariš, priljubljen pri svojih vcataUh in povcUnSah. Njegoši tovariš!-orofafld so mu poleg izkazane vojaške časti zapeU ob grobu žalostinko »Vigred se povrne«, kar je napravilo na njegove svojce ter na vse navzoče najgloblji vtis. Naj mirno počiva v ljubil eni Jugoslovenski žemljici!
*	Smrt grofa Vladimira Bobrinskega. V Parton Je proSo soboto umrl velik! ruski patrijot grof Vladimir Bobrmskij, ki je bil — kakor znano — osebni prijatelj zadnjega ruskega carja. Grof Bobrlnskij s{ je pred let! mudil tud! v Sloveniji.
•	Javna zahvala. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice izreka vsem svojim podružnicam, vsem prosvetnim društvom in organizacijam in vsem posameznikom žirom Slovenije svojo iskreno zahvalo za učinkovite manifestacije ob priliki sedme obletnice žalostnega rapallskega dne. Posebno zahvalo Izreka vrlemu slovenskemu učiteljstvu, temu največjemu svojemu podpirate! ju, da se ie tudi tokrat odzvalo prošnji Jugoslovenske Matice ter z besedo in dejanjem podprlo njeno narodno - obrambno delovanje. Za pomoč in sodelovanje se dalje zahvaljuje vsem predavateljem in govornikom, ljubljanskim in drugim ženskim društvom in <fijaštvn za požrtvovalno zbiranje prispevkov, trgovcem, ki so okrasili svoja Izložbena okiu dnevu primerno, na-šeou časopisju, Id Je tako mogočno podprlo to oašo akcijo ter vsem, ki so prispevali za cilje Jugoslovenske Matice in na kakršen-kofi način sodelovali pri teh manifestacijah. Ob tej priliki prosi Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani vse svoje podružnice ln druge organizacije, ki so priredile zbirke na korist Jugoslovenske Matice, da mu nakažejo nabrane svote, ki se bodo objavile v časopisih.
*	»Kravja dolina«. Glede ca listek tega naslova ugotavljamo, da se tam opisani dogodek ne nanaša niti na gostilno gospe Mil-kovičeve. uiti na Možtaovo gostilno (gostilničar g. Cene) niti vobče na kako res obstoječo gostilno v Kravji dolini.
*	Preiskava o otmid Alfreda Clriča. s Sošaka poročajo, da le včeraj dospel tjakaj italijanski general Grosetti iz Rima, ki bo vodil preiskavo glede poskušece o trnke bivšega fašističnega oficirja Alfreda Ori-da. Njegova naloga le predvsem, da ugotovi, v fcoHto zadene krivda karabmjerske-ga maloiia konte Grochija. Razprava proti Obdolžencema Kodri tu In GagHanlJu se bo vrKla koscem tega meseca
•	Dve zaporedni železniSti nesreči blizu Slbenflta. Predvčerajšnjim se Je pripetila v bližini Sibenara težka želeaniška nesreča. Zaradi slabe proge Je Iztiril osebni vlak, pri čemer Je bilo 6 vagonov popolnoma razbitih. Materijalna škoda le cenjena nad 1 milijon dinarjev. Čkrveflrft žrtev nesreča ni zahtevala. Včerafl pa se je prnetila na isti prosi v bližini Labtaa druga f&ezniSca
nesreča. Iztiril je tovonii viak, pri čemer se je lokomotiva z dvema vagonoma dobesedno razbila Skoda je zeLo velika. Obe nesreči je pripisovati skrajno desolatnemu stanju te proge.
* To ln ono Iz Makedonije. Iz Kočane v Makedoniji nam poroča prijatelj našega lista: Se nedavno smo imeli v naših krajih krasno jesensko vreme. Soface je pripekalo tako intenzivno, da smo pogosto bili primo-rani iskati sence pod vitkimi topoli in košatimi hrasti. Po dolgih petih mesecih je početkom novembra blagodejni dež napojil razpokano zemljo. V zadnjih dneh pa se je tudi tukaj temperatura znatno znižala in vse kaže, da se bliža zima. Tudi letos je v naših krajih kruto gospodarila malarija. Mnogi so romali v razne bolnice, a se večinoma vračali bledih in upalih lic. Zanimivo je, da tukajšnji Slovenci le v Tedkih slučajih bolujejo na malariji. Naši poljedelci so pospravili svoje pridelke, ki pa so vsled dolgotrajne suše — žal — zelo pičH. Edino riž, ki ga sedaj mlatijo in čistijo, je precej debro obrodi! in je glavni vir dohodkov tukajšnjega prebivalstva. Prodaja se po 8 Din za kg. — Gospod dopisnik nam je poslal tudi vejico bombaža, ki se kultivfra v Makedoniji, ter lepo vrtnico, ki se je razcveia v domačem vrtu. Hvala za prijazno pozornost.
VeliET inventurna prodaja
NAJNIŽJE CENE!	©
o	'B.
s in še 20% popusta pri vsem blagu.
| Velika izbira za moške ter damske ®
3	kostume in plašče.
£ Manuiaktura JOS. SNOJ, i
LJUBLJANA, Prešernova 3. 2.
* S trga ukraden voziček. Trgovski
sluga Josip škulj, uslužben pri tvrdki Scirmidt Pred Škofijo št. 2, je pustil preteklo noč dvokolesni voziček, vredeo 1000 Din zunaj na Pogačarjevem trgu. Dasirav-no ga je zaklenil, oziroma Je kolesa spel z verižico, to neznanega tatu ni oviralo ter je voziček ponoči neznanokam odpeljal.
*	Oče po nesreč! nstreHl lastnega otroka, V selu Biteliča pri Sinja ie tamkajšnji seljak Damjan Džafič po nesrečnem slučaja ustrelil svojega sedem let starega sinčka Mirka. Oče ie nameraval ustreliti bolnega psa. Naslonil je puško na zid in sprožil. Zadel pa ie svojega otroka, ki se je zgrudil mrtev na tla.
*	Šoier ubil kurirja. Iz Podgorice poročajo, da je bi! prošlo sredo na potu od Tre-blnja do Podgorice ubit A Aleškovlč. ki je v službeni zadevi potoval v Podgorico kot denarni kurir. Ubil ga je šofer prometnega ministrstva.
Večina na lezli vih bolezni nastane z ula» zom klic s. >zi ustno dirpijtoo. Zato deco, ki hodi v šolo, nejsiguroeje čuvajo od pre»
hlada, nahoda in mflui_r.ee
ANACOTMIHLE
♦	Volk raztrgal pastirja. Po vesteh iz Mo-starja so volkovi sedaj, ko ie nastopila ostra zima, v večjih čredah začeli napadati drobnico revnih hercegovinskih seljakov. V selu Dobrigošču se je v kratkem časa že drugič pripetilo, da so volkovi napadi! pastirje in ovce na paši. Pastir Kija Pjevo, ld je branil svoje ovce, je skušal pregnati volka ter se spustil ž njim v borbo na življenje ln smrt. Borba ie trajala skoraj pol ure. Končno je 14 letni litja onemogel. Ko le prispela pomoč, je bilo že prepozno. Pastir je bil že mrtev.
*	Tihotapljenje Italijanskih cigaret Svo jedobno je splitska carinarnica obsodila dva splitska meščana na 25.000 Din globe aH leto dni zapora, ker sta vtihotapila zaboj Italijanskih cigaret iz Zadra. Sedal je generalna direkcija carin,_rešujoč pritožbo omenjenih tihotapcev, zvišala globo na: !30.000 dfnariev. oziroma dve leti zapora.
aoi-jLidumjuLii II, JI. IUUUUI ojma r a it.i
Damske obleke
in bluze, volnene in tz barhent-i, kakor tudi za deklice, • ima v veliki izbiri fn po najugodnejših cenah BELIHAR in VELEPTČ, Mestni tre.
rriprTnnnni »mm »-rrvTTnronnnn Postrelite divjačino
in prodajte bože
za drag denar flh* tvrdki AH^^UBJ&m
SBKKL TUatSHM L
NE MUČITE VASE DECE Z RIBJIM OLJEM Namesto ribjega olja dajte Vaši ded
JEMALT
ki ima zelo prijeten okus in vonj, a deca ga
zanžije kakor kako slaSŠeo. Dobiva se v vseh lekarnah tn dregerijah-
*	Velika Izbira volnenih Jopic. puloverjev vsakovrstnih bluz. perila, kravat vezeain in nogavic. rokavic ter zimskega perila
-•riporoča po Izredno nizkih cenah Ignacij ?argl. l lnhl ana. Sv. Petra cesta.	207
•	Pri revmatlzmu v glavi, ledjih in ramenih, živčnih bolečinah, bo!e8nah v kolkih. vdoru se grenSca »Franz-Josef« rabi z velikim uspehom za vsakdanje Izplako-vanje prebavilnega kanala. VseučiHške kH-nike potrjujejo da je voda »Franz-Josef« zlasti v srednji in poznejši starosti Izborno čistilo za želodec in črevo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah :n špecerijskih trgovinah.	68
*	Obleke kemično čfstl ln p&sira tovarna JOS. REICH.
*	Opozarjamo aa oglas tvrdka A. Lampret	_ 277
35.
Ker jaz nanje reilektiram, jih prav pridno propagiram, upam, da za te knpiete res dobil bom
_(Dalje prih.)
Iz Ljubljane
u— Odlikovanje treh gasilcev ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva se bo vršilo jutri v nedeljo ob pel 11 dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«.
u— Novinarski koncert se bo vršil, kakor vsako leto, tudi letos L decembra v union-ski dvorani v svojem običajnem priljubljenem in popularnem obsegu. Imel bo povodom narodnega praznika značai svečanega koncerta, na katerem bodo zopet sodelovale nalodiičnejše slovenske glasbene institucije. Ljubljanske organizacije so tudi letos upoštevale dejstvo, da je prvodecemberski koncert edina novinarska prireditev, posvečena vrbutega izrazito humanitarni svThl ln so pustile ta večer s svoje strani nezaseden Novinarski koncert bo torej 1. decembra edina prireditev v Ljubljani.
u— Sokol I.! Neizprosna smrt nam ie iztrgala iz naših vrst sestro Davorino Batžlje-vo. zvesto družico predsednika prosvetnega odseka našega društva br. Bajžlja. Pozivamo naše članstvo, da se udeleži pogreba po-kofnlce, ld se bo vršil danes ob 14. Iz mrtva šnice splošne bolnice k Sv. Križu. Kroj civilni z znakom. — Odbor Sokola I.
u— Narodni muzej v Ljubljani Je zaradi nastale rime zaprt za nedeljske obiskovalce od vštete prihodnje nedelje dalje. Zopetna otvoritev se bo naznanila po ljubljanskih dnevnikih.
o— Brivska vajeniška strokovna šola.
Dolga vrsta lot je bila vroča želja vodstva Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani, da osnuje strokovni tečaj ali šolo, v kateri bi brivsko - vlasuljarski narašča) črpal ono znanje, katerega zahteva duh časa in napredka v stroki. Moderni čas stavi na obrt vedno večje zahteve, bodisi v pogledu higijene ali mode same. S teoretičnim in praktičnim znanjem dobro podkovani po-edinec pa bo z lahkoto premagal vse težave, ki mu jih bo v bodočnosti nalagala njegova stroka. Končno se je želja izpolnila. V nedeljo dne 13. novembra t. 1. se je šola otvorila in pouk začel, za kar gre največja zalivala požrtvovalnemu odbora zadruge, posebno tajniku g. Šinkovcu Albinu. Zahvala bodi tu<E onim gg. mojstrom, ki so šolo opremili z najnujnejšim inventarjem ter na ta. način omogočili pouk. Pri ustanovitvi strokovne šole je bila vodilna misel, da pridemo potom iste do čim boljših moči. Dober pomočnik z zadostnim strokovnim znanjem in svest sl svojega dela. bo sam sebi največja garancija, da bo v bližnji bodočnosti tudi dober poslodajalec. Da bo pa šola uspela in dosegla zaželjni cilj, nam jamčijo že imena priznanih predavateljev strokovnjakov kakor Aleks. Gjud ml. in Metod Podkrajšek, ki bosta v tej šoli poučevala.
n_ Narodno želez, glasbeno društvo
»Sloga« prosi sebi naklonjeno cenjeno občinstvo, da mu blagovoli z denarno podporo pomoči do nakupa novih instrumentov. Društvo je pooblastilo g- Simončiča Franca, da sme nabirati prostovoljne prispevke, nakar se cenjena Javnost opozarja.
u_ O sodobnem estetskem psibologizmu
in njegovih idejnih predhodnikih bo predavala ga. dr. Alma Sodnikova jutri v nedeljo ob pol 11. dopoldne v balkonski dvorani univerze. Prostovoljni doneski dobrodošli. K obilni udeležbi vabi Splošno žensko društvo
u— Akademski klub za Društvo narodov na ljubljanski univerzi Ima svoj redni občni zbor danes v soboto, ob 15. v predavalnici štev. 90.
u— Tovarišem Jadranašem! V pondeliek ob 20. se bo vršil izredni občni zbor JNAD Jadrana v društvenih prostorih.
u— Starešinam JNAD Jadrana. Danes v soboto, 19. novembra družabni sestanek. Zbirališče d) 20. v Jadranu. Tomanova 3. Vabimo vse starešine, da se sestanka v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
u— Predprodaja vstopnic za predavanje Inž. lianssena o NoTvefid — domovini smu-čarstva se vrši od danes dalje v trgovini J. Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke. Predavanje prične v sredo točno ob 19-30 na kar osobito opozarjamo Javnost Cena sedežem je 15 in 10 Din, dijaška 3 Din. Porabite to priliko in posetite Izredno zanimivo predavani«!
o— Preporodašl! PreporodaSce! Danes ob 17.30 se bo vršil četrti redni sestanek SJSU »Preporoda«. Predava g Pordo De-lak o temi: »Ruski teater«. Tema Je Izredno zanimiva, zato se udeležite predavanja pol-noštevtteo. — Predsednik.	1679
n— Mestno središče Saveza trervene mladeži v LJubljani naznanja svojemu članstvu, da se danes, v soboto ne bo vršil ktirz (z »Alkoholnega vprašanja«. — Tafnflt L
tu_ Poverjenik Vodnikove družb« za Vtč ra«de*Me članom letošnje knjige danes v soboto 19. t m. od 7. zvečer dalje v Sok. domu na V?ču. Pobfrafa se bo obenem članarina za 1. 1928.
s— Poslednji dnevi Pompejev. Danes ob 1430 predvaja ZKD v prostorih Hm Matice prekrasni zgodovinski veJefflm »Poslednji dnevi Pompejev« čigar vsebina le posneta po svetovno znanem romanu L. Batverja. Vsak kdor se zanima za antiko, naj H ogleda ta veličastni film. Id tvori zaradi svojega razkošja In ogromnih scen višek flknske teh nfke. Krasit! prizor! potresa In propast! celih obljudenih pokrajin zaradi Izbruha ognjenika Vezuva napravilo na vsakega gledalca nepozaben vtis. Film se ponovi še Ju-
tri ob 11. dopoldne ta v pondeljek ob 14J0 Pri M predstavi bo imela šolska mladina !n dijaštvo znaten popust
o— »Zveza slovenskih vojakov« v Mostah priredi v nedebo dne 20. t. m. ob 17. uri družabni večer v gostilni ge. Štor v Vodmatu. Za dobro Jedačo In pijačo preskrbljeno K obilni udeležbi vabi vse Člane ta prijatelje — Ot&or.	1710
n_ Lutko v o gledališče na Taboru. Let-
kovo gledališče Sokola I. na Taboru Igra to nedeljo ob 16. igro »Gašperček dvorni zdravnik«. Igrica, prevod iz češSne, je lo-kalizfrana na naše razmere ln Je" polna veselih ta tragikomičnih prizorov, ki so te deco silno zanimivi; pa tudi poučna tendenca je zastopana v igri. Predstava bo v zgornji desni dvorani, vhod pri glavnih vratih. Vstopnine ni, prostovoljni prispevkj se hvaležno sorejemaio.
u— Dramatični odsek UVI v LJubljani priredi to nedeljo ob 20. na lastnem odra v salonu pri Jerneju, Sv. Petra cesta krasno dramo v 3 dejanjih »M.rak«. Vabimo cenj. občinstvo.
O BLAČ!L A
tvrdke 3. Maček
LJUBLJANA, Aleksandrova 12 so najboljša In nalceneiša.
u— Društvo »Soča« v LJubljani vabi člane ta prijatelje na prijateljski družabni večer, ki se vrši v soboto dne 19 t m. v Ljnbljanskem dvoru. Na sporedu Pftje, de-klamacije in kupleti ter slednjič tudi živa goska. K tema res kratkočasnema večeru prosimo, da pridete polnoštevilno. Začetek ob po! 9. uri zvečer. Vstop prosti. Odbor.
u— Umetniška razstava Cudenman • Maleš v Jakopičevem paviljonu se v nedeljo 20. t. m. zaključi. Opozarjamo p. t občinstvo, da ne zamudi prilike s! ogledati to zanimivo razstavo.
u— Ne dotikajte se električnih žic! Zaradi sveže zapadlega snega so se pred par dnev! ponekod potrgale električne žice, ki so ponekod dalje časa kot je oprostljlvo visele na zemljo. Da je prliemanje takih žic skrajno nevarno je v torek preizkusila mala šolarka Mari K. Iz Šiške. Domov grede se Je na Celovški cesti dotaknila take viseče žice ta v hipa obstala. Bila je v oblasti močnega električnega toka. Pričela ie kričati na pomoč, da so prihiteli do nje drugi ljudje, ki je pa todi niso mogli rešiti. To se je posrečilo šele, ko ie nekdo žico prešSpni!. Mari se je tako prestrašila, da je dobila močan živčni šok.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina vozička, 1 telesna poškodba, I nezgoda zaradi neprevidnosti , 1 nezgoda zaradi viseče električne žice, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 2 izsleditvi bivališča, 1 prestopek obrtnega reda in 4 prestopki cestnega policijskega reda. Aretacije so bile včeraj zelo številne. Tekom dneva Je bilo prijetih 12 beračev. V zapor pa ie moralo še 5 oseb in sIceT 3 zaradi tatvine, 1 zaradi nemoralno s ti ter 1 zaradi suma vkroa.
Smučarji no Jfce'
toda samo v »BRAJERJEVIH* špe« cijainih smuškili čevljih. V zalogi vse vrste športnih čevljev, »gojzerji«, lovski itd. — Cene najnižje pri J. BRAJER. Breg št 1.
u— Male tatvine. Iz nekega prostora gostilne Mije Tomlča v Vodmatu. Pod Ježam! št 145 je neznan zllkovec odnesel 80 Din vredno acetilensko svetilko. — V gozdu Josipa Černeta ob Večni poti je neznan tat poseka! dva borovca v vrednosti 60 Din. — Iz vrta Marjete R. na Seln Je bilo pokradenih zadnje dni več cvetlic (krizantem) vred nih !00 Din. Ivanu Dražila je v gostilni »Zla torog« izmaknil neznan žepar črno nsnjato listnico z vsebino 180 Din, več s!ik in dokumentov.
iz Maribora
a— Gospodarsko In politično društvo za magdalensko predmestje ima danes, v soboto, ob 20. uri v »Mariborskem dvora« svojo odborovo sejo. Na dnevnem redu so med dragimi tudi predpriprave za občinske volitve in je polnoštevilna udeležba nujno potrebna!
a— Pri novinarskem koncerta dne 1. decembra sodelujejo pevska društva: Glasbena Matica, Drava Maribor. Jadran, Svoboda. M5im ergesangsvereta te tudi sofisti.
a_ Slaba bilanca. Na občnem zboru klerikalne Prosvetne zveze sta poročala knjižničar in blagajnik, da Je njuna bilanca ob konen leta slaba in nezadovolflva. To je priobčil celo »Slovenec«. Lahko s! torej mislimo, kakšna ie bilanca klerikalnega prosvetnega dela v resnici. Predsednik zveze g. dr. Hohnjec le priporočal, da b! osnova® zopet dekliške ta fantovske zveze ta skušali z njimi po živeti deta v prosvetnih druStvih. Tudi z napregovanjem glasila »Naš dom« gospodje niso bili zadovoljni. Prosvetni tečaj, katerega so imeli 13. ta 14. t. m. pa Je tako uspel, da o nJem sploh ničesar niso priobčili. Kulturno delo torej gospodom ne gre od rok tako, kakor politika, kjer so mehki fotelji- Predavanja Prosvetne zveze so po enkratnem poskusu čisto prenehala. Pri cerirvenem koncertu je bila cerkev mtauh' torek skoro prazna.
a— Afera »PanooUe«. Bivši narodni poslanec ta vodja samostojnežev v mariborski oblasti g. Ivan Mrtnolja Je razposlal Javnim delavcem v oblasti tiskane lepake, v katerih odklanja svojo odgovornost zaradi konknrza kmetijske zadruge »Panonlje« ta vafl krivdo na ostale voditelje.
a— Smrtna kosa. Umrl (e včeraj v mariborski spi'»Strt bohtic! g. Albin Eržen, poslovodja Konzumnega društva. Pogreb se bo vršf! hrtri. v nedeHo ob 15. na pobreSkem pokopališču. Umrli Je b3 že od !. 192". usluž ben v mariborskem Konzimmem društvu ln letos nekai časa tudi v črn!. Bi! Je edini brat urednika Viktorja Eržena, kateremu izrekamo na res težki Izgubi Iskreno sožalje!
a— Udruženje rezervnih oBcira i ratnlka javlja stogm članom, da slavi 45. peš. polk v Mariboru dse 23. t m. v kasarni kralja Aleksandra svojo slavo in to s službo božjo in rezanjem kolača ob 10.30. Ob 15. uri vojaška vesekca. Uprava pododbora poziva članstvo, da se udeleži slave v čim večjem številu. Istočasno javlja, da dobavi lahko svojim članom jako poučno knjigo »Iz mog komandovaaja koruškim odredom« od div. gen. g. Ljubontira Mariča. Cena 25 Din. — Kdor si želi nabaviti knjgo, naj to javi z dopisnico na upravo pododbora in po&je Dta Š—
a— Odbor vojnih oškodovancev v Mai*-boru, vabi vse svoje vojne oškodovance (prečane) ca občni sestanek, ki se bo vršil 4. decembra t L ob 10. v dvorani Narodnega doma v Maribora. Ker bo sestanek velike važnosti, naj se ga vsak vojrd oškodovanec udeleži!
a— Enakopravnost v praksi. 2e z ustavo je bilo določeno, da je v naši državi slovenščina enako kakor srbohrvaščina obvezen državni jezik za vse arade. Ker pa imamo v posameznih pokrajinah še različne zakonodaje, do zadnjega časa odvetniki niso sme H zastopati v pokrajinah drage zakonodaje. Zadnji finančni zakon ie to odpravil in določa, da lahko odvetniki zastopajo pri vseh oblastvih cele države. Sodišču v bližnjem Varaždinu vse to še ni znano. Tam je nam-.reč vložil te dni nek! mariborski odvetnik tožbo v slovenščini, katero pa mu ie varaž-dinsko sodišče vrnilo z zahtevo, da mora biti tožba vložena v hrvaščini in podpisana po pooblaščencu, to ie po odvetniku iz Hrvatske. Mariborski odvetnik je vloži! zaradi tega pritožbo na ministrstvo pravde, prizadeta stranka pa bo morala zaradi varaž-dtaskega sodišča par mesecev dalje čakati na svoio terjatev.
a— Kar dva delavska shoda. Za nocoj sta napovedana v Mariboru ob isti uri dva delavska shoda, oba na Aleksandrovi cesti. Ob 19. bo protestni shod železničarjev v dvorani pivovarne Union, potem pa klerikalni delavski shod v Zadružni banki, kjer bo govoril Fran Terseglav o krščanskem sodjallzmu in še 3 drage govornike javljajo velik! lepak!. Vsakomur se pa zdi čudno, da med tem! govorrfkl ni tavljen dosedanji mariborski voditelj, »zlati Zebot«.
a_ Avtobusni promet iz Maribora b Sv. Jakobu ta Sv. Juriju v Slov. Goricah je zopet vzpostavljen. Nezgoda avtobusa, o kateri smo zadnjič poročali rd bila tako velika kakor se Je prvotno zdelo.
Iz Celja
e— Iz srednješolske službe. Na lastno prošnjo ie bil premeščen na tretio državno realno gimnazijo v Ljubljani g. Slavko Rajič profesor na državni realni gimnazij; v Celju. Mesto CelJe zlasti pa šolska mladina bo g. Rajiča težko pogrešala O svojem dolgoletnem službovanju v Sarajevu se mu ie ob prevratu izpolnila srčna želja, da je prišel na službeno mesto v ožil svoji domovini Na zavodu nI le posvečal vse svoje moči šolski mladini, temveč ie kot tajnik v podpornem društvu neumorno delova!. da ie ta po večini siromašna mladina preskrbljena tudi s potrebnimi šolskimi knjigami. Svoie uspešno delovanje pa ie razvija! tudi kot predsednik v celjskem uradniškem društvu ta v uradniški nabavljalni zadrugi. Z odhodom g. prof. Rajiča je nastala v vrstah celjskih javnih delavcev zopet globoka vrzel. V torek zvečer so priredile proi. Rajiču v celjskem domu uradniške organizacije prisrčno slovo. Drevi pa se poslovijo od njega rje sovi stanovski tovariši.
e_Kam pa to pride, kam to gre? Da je
postavil g. Petschuch na povelje o<! zgoraj svojo nemško kandidatno listo, jc razumeti vsaj dotlej, dokler ie še kaj Slovencev, ki se radi pajdašijo z Nemci in nemškutarji. Da ie moral vložiti listo tudi s. Lazarevič kot pristen domačin pa ni razumljivo. Ne vemo, kako bi pogledali koga izmed nas njegovi bližnji rojaki, ako bi se usodil. da bi v njegovi srbski občini vložil svojo listo in delal na ta način zgago. Seveda je ta lista le v korist klerikalcem, ki so ji tudi botri. — Tako imamo dve industrijski listi, pa ne samih podjetnikov, ampak z velikim brezpomembnim repom prisiljenih Statistov. Taka politika, pa če je tudi zelo majhna je nemoralna in ubija še tisto malo možatosti, kar jo je še med nami. Zato volilci. obsodite vse take žonglerje! Volite »Združeno slovensko gospodarsko listo« in vrzite kroglico v 3. skrinjico!
e— Skrb klerikalcev za okoliško občino ie sedaj za volitve zelo velika, dasi se niso nikoli dosti brigali za občinske zadeve. Prepuščali so deio dragim, zlasti pa tako delo, ld nI neslo. Sedaj na enkrat Imajo zopet polna usta obljub. Seveda so te obljube take, da si nasprotujejo. V predmestnih krajih agitirajo na en način v prav kmečich vaseh pa po drugih metodah. Zaradi tega so sestavili tod! dve kandidatni listi, da bi volilce lažje preslepil:." Taka špekuladja se včasih obnese: toda le včasih! Volilci okoliške občine so že toliko zreli, — razen zagrizenih badtov — ne bodo volili tako zli-manih list in kandidatov.
e— Smrtna kosa. V deželni bolnid v Gradcu je umrl dne 16. t m g. J. SotI, privatni uradnik v 30 letu starosti. Pokojni je bil sin g. Josipa Sotla upok. drž. uradnika v Celju. Zapušča ženo ln dva otroka. — N. v m. p.!
e— Društvo kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo je imelo preteklo soboto svoj občni zbor. Zborovanje je vodi! referent pri velikem županu g. ing. Zidanšek. Navzoč je bil tudi veliki župan dr. Schaubach. Največ se ie razpravljalo o organlzadil kmetiiske pospeševalne službe pri obkstvih. Na zborovanju sta se pokazali dve struii- ena je zahtevala za vsako panogo kmetiiske pospeševalne službe strokovnjake s formalno fakulteto ali spedjalno strokovno šolsko Izobrazbo, draga ie priporočala todi uporabo praktikov, četudi z manlšo strokovno naobrazbo. Odločilo se pa to kočliivo vprašanje nI. Sprejet pa Je bil predlog, naj se v društvu ustanove članske sekdje po šolski kvaHftkadji. Referata inž. ZidanSca in gdč. Premrujeve sta bila zeio Izčrpna in razveseljiva, ker kažeta, kako zelo se zanima za strokovno aaobrasbo kmečka odadtaa.
Iz Kranja
r— Lep čin industrijskega podjetja. Uprava lesna industrijske in trgovske druž» be cJezersikoa v Kokai je zbrala za Jugo* slovensko Matico 1276 Din. Prispevali so: uradniitvo 300 Din, gozdni nastavljene! 125 Din, industrijski 876 Dta, ostali 75 Din. Vsem v posnemanje!
r— K otvoritvi planinskega doma na Kovdh pošlje kranjska podružnica SPD mo&o deputacijo. Okrajnega glavarja bo ustopal vladni pripravnik g. Bogomir Deu.
r— Učenci tukajSnjih osnovnih šol so sbraH za Jugoslovensko Matico 458 Din. r— Otvoritev plesnih vaj. Pomočniški trgovskega gremija ©tvori drevi ob 20.30 v veliki dvorani Narodnega doma le« tafinje plesne vaje, ki obetajo postati pod pokroviteljstvom častnega damskega komi« teja elitna družabna prireditev.
r— V domovinsko zvezo Je bBa sprejeta ga. Angela Zavrl iz Predoselj.
r— Nlbehmgi v Kranju! Kino v Narod« n«n domu predvaja danes in jutri veteRBn «NibeIungi», L deL
S ITI V* V
Iz irzica
S— Jutri na Kovce! Kakor govorijo, je •klenila stavbna zadruga Planinski dom v Tržiču, za Jutri, ko otvarja svoj planinski dom na Kovcah, ■ sv. Petrom posebno po. godbo za lepo vreme in dobro smuko. Vsa znamenja kažejo, da bo pogodbenik držal dano besedo. Tudi poročilo izpod Triglava pravi taka Zato pa le korajžo to v nedeljo na Kovce! Pri današnjem popoldanskem in večernem vlaku kakor tudi pri jutri« šnjem dopoldanskem bodo čakali na kolodvoru sanke in avtotaksi, ki bodo za mal denar potegnili obiskovalce db sv. Ane, odkoder je najkrajša pot na Kovce; v pol« drugi uri ste v domu. Prav tako je poskrb* fjeno za zanesljive vodnike popoldne in zvečer. To delo je prevzel g. Kmetic. Da »e pripravlja na Kovce velika ekspedicija ljubljanskih smučarjev, ni nobena tajnost, naj je tekom tega tedna samo tvrdka Go« rec prodala v Ljubljani nad dvesto parov smučk. Torej se obeta res nekaj lepega. Parola bodi: V nedeljo grem na Kovce!
č— Pomladek Rdečega križa na deski in dekliški meščanski šoli priredi v nedeljo dno 30. novembru t L dva koncerta, na katerih nastopita dva sicer še mlada, a že priznana umetnika ia sicer g. Karol Rupel na gosli in g. Marjan L i p o v š e k na klavirju. Na sporedu so skladbe od Safat S&ensa koncert za gosli in klavir, Auric Prelude, Poulenc Mouvements perpetaels hi Valse za klavir. Slišali bomo Sukovo Dumko, Schubertovo Čebelico, Dawesovo melodijo, Smetanovo Skočno za gosli in klavir. Sukovo Pomlad fa Novakovo Igro ta klavir ter Sarasatove ciganske napeve za ZOsH in klavir. Koncert se vrši obakrat v telovadnici meščanske šole in sicer dopoldan ob 11. url kot mladinski koncert, ki ga lahko obiščejo tudi okoličani in odrasli sploh, zvečer pa točno ob 8. uri za odrasle ln večjo mladino. Vstopnina Je običajna, predprodajo vstopnic vrši Podmladek. K obifn! udeležb! vabi Podmladek.
Iz Trbovelj
t— Krajevni odbor UVl. si šteje v doI'ž« nost, da se javno zahval! vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je leto« kija proslava žalnega dne za našimi pad» limi tovariži kar najlepše uspela tako v moralnem kakor tudi v gmotnem orlru. Vsem še enkrat naša najprisrčnejša livalal t— Koncert Zikovega kvarteta v Hrasti ntka. Drevi ob 30.30 se bo vršil v Narod« nem domu koncert Zikovega kvarteta, za katerega vlada veliko zanimanje.
Hali onstran mm
p— Oklofutana tn Bretirana sta bila Peter Vuga in Fortunat Kulot v neki gostilni v Gorici, kjer sta se nekaj prerekala z dve. ma vojakoma 9. alpinskega polka. Vojaka sta zdivjala in oktofutala Vugo in Kulota ter ju odgnala v vojašnico. Obtožena sta razžaljen ja armade in čaka ju ostra ob sod. ba. Fašistično glasilo hvali junaška alpinca in vriska od veselja, da sta dobila zaušni« ce dva nevarna subverzivna Človeka iz slo« venske Vrtojbe.
p— V Volčjem gradu na Krasu so zmanj« kale nekemu kmetu kokoši. Tatvina je bi« la naznanjena orožnikom. Komenski mar« Salo je zaslišal dvakrat vse občane ia rav« nal ž njimi prav po barbarsko ter jih zmer« j al, kakor da bi bili sami zločinci. OčiviA no mu ni šlo za to. da bi izsledil onega, ki je izmaknil kokoši, ampak porabil je to priliko, da je pokazal zopet enkrat svoje brezmejno sovraštvo do Slovencev.
p— Trg v Sežani je vedno živahen in kupčije obilne. Na trgu 11 t. m. je bilo 1130 glav živine. Govejo živino so prodaja« li po 250 _ 230 lir kvintal, teleta 450 — 850 lir, konje po 3000 lir, prašiče 550 do 650 lir stot Tudi msnu faktura se je dobro razpečavala.
p— Trda kraška tla je hotel razstreliti z mino pri kopanju novega vinograda 211et» ni E-mdl Koračič iz Tomaževice pri Komnu. Mina je prehitro eksplodirala in Kovačič se nahaja sedaj v goriški bolnici. Levo oko je izgubljeno.
p— O slovenskem vandalizmu rado piše tržaško fašistično glasilo. Na vrtu Sv. Mi« haela se je podrl neki mal kameniti spo« menile, kakršne so postavljali vojaki v spo« min padlim tovarišem. Zelezje, ki je držalo kamenje skupaj, je baje izginilo. Tako v
p— Norm velika vojašnica v Idriji. Ne« pričakovano so prenehali z zgradbo vojaš« niče ob IdrijcL Vse pričetao delo jo od« stranjeno. Sedaj se čuje, da se zgradi nova velika vojašnica na trdnem terenu na t Zemlji*.
p— Mejo so prekoračili lSletni Anton Lujina, 19Ietni Albin Zerjal, 201etni Albin Pipan, 191etni Karel Gnnek in 23letni Go« Ija, vsi iz Gabrovice pri Komnu. Komenski orožniki so jih naznanili sodni oblasti
p— Promocija. Na trgovski univerzi v Trstu jo promoviral za doktorja gospodar« skih in trgovskih ved g. Pero Udovič od Sv. Ivana pri Trstu.
p— Revizija seznamov odvetnikov je po« daljšana do 30. junija 1928, to pa lo onim komisijam, ki radi velikega števila vpisanih, ali radi posebnih razmer še niso mogle iz« vršiti svojega posla. Kakšni bodo sklepi komisij v Julijski Krajini? naglici sestavljeno kamenje lahko razruši močnejši veter. Fašisti so takoj zagrabili bližnjega kmeta Frana Česnika in trdijo, da je on razbil spomenik, dasi nimajo no» bene priče za to.
Žrebanje državne razredne loterije
Beograd, IS. novembra Danes so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
20.000 Din dobi srečka S6.636. Po 4000 Din dobijo srečke: 6550, 15.752, 30.648, 92.709 in 120.969.
Po 2000 Din dobijo srečke: 1.4SS, 3.830, 4.9S8, 6.850, 10.783, 11.069, 17.549, 19.307, 20.598, 21567. 21.771, 23.609, 26.005, 27.138, 30.503, 30.692! 33.213, 33.229, 33.256, 37.924, 39.650, 39.947, 43.943, 44.248, 45.680, 47.945, 49.917, 52.275 54.461, 56.806, 57.807, 5S.071, 58.335, 60.223, 60.629, 60.651, 63.S54, 63.981, 68.234, 72.490, 75.052, 75.530, 77.839, 78.078, 79.248, 90.654 98.236, 98.649. 101.284, 103.509 104278, 105.350, 105.288, 10S.940, 110.093 114.834, 114.941, 117.218 fa 120.037.
30. partija — remis
Buenos Alres, 18. novembra Včeraj pre« kinjena 30. partija med Aljehinom in Ca« pablanoo je končala remis. Stanje: 4 : 3 za Aljehina, 23 partij neodločenih.
Šport
Sparta proglasila bojkot nad Dunajem
Praška Sparta ja na odborovi seji v četw tek soglasno sklenila bojkotirati Dunaj. Ta sklep je sporočila tudi Češkoslovaškemu nogometnemu savezu. Izdani komunike ugo tavlja, da Dunaj po žalostnih dogodkih pri tektni z Admiro ni samo popolnoma opu» stil garancij, ki jih je takrat dal, temveč se je pri zadnji nogometni tekmi med Spar« to in Rapidom ponašal napram češkim igralcem in posetnikom tekme tako STamot« no, da je klubovo vodstvo sklenilo izvajati posledice, ki jih zahteva užaljena čast Sparta je soglasno sklenila, da se do kon« ca L 1928. noben aktivni športnik ne sme udeležiti za barve Sparte kakega športnega nastopa na dunajskih tleh.
Primorje (nogom. sekcija). Danes ob 19. uri sestanek vseh nogometašev v klubskem lokalu. Udeležba vseh je potreb« ua, ker je na dnevnem redu razgovor o zim skem treningu. — Načelnik.
Smučarski tečaj v Mariboru. Zimsko športni odsek ISSK Maribora je na zadnji seji 16. t. m. sklenil, da priredi na ugodnih terenih v bližini Maribora nedeljske ni« žinske smučarske tečaje Izvežbani smučar« ji bodo pod vodstvom načelnika g. Golu« boviča, ki si je v Mariboru za razvoj smu. čarstva pridobil mnogo zaslug, poučevali začetnike o osnovnih pojmih in jih vadili v smučanju. Prvi kurs se bo vršil v nedeljo ob 8. dopoldne na gričih pri treh ribnikih Upati je, da bo letošnja zimsko športna Bczona izredno živahna in da bodo doseže« ni zadovoljivi uspehi.
Nova skakalnica pri Mariborski koči. SPD bo v najkrajšem času zgradila pri Ma» riborski koči primerno skakalnico, ki bo služila za treniranje, kakor tudi za tekmo« vanja. Nova skakalnica bo za mariborski smučarski šport velikega pomena, kajti do» slej športniki niso imeli prilike, da bi po. svetili svoje udejstvovanje tudi smuškemu skakanju, ki tvori pri vseh prireditvah in tekmovanjih najzanimivejšo konkurenčno točko.
Poslednji prvenstveni nedelji v Marit boru. Prvič so se letos v Mariboro prvenst« vene tekme zavlekle prav do zime, kar je v športu prav razveseljiv pojav, čeprav je gmotna stran prireditev precej prizadeta, Ker se občinstvo le s težavo privaja novo« tanjam. Prihodnjo nedeljo se srečata Ra« pid in Merkur, zadnja pa se bo odigrala med Svobodo in Železničarji v nedeljo 27. t. m. Bistveno se stanje ne bo spremenilo. Železničar in Svoboda pa se bosta potego« vah za četrto mesto. Več Izgledov ima Zc« leznrčar, vendar ni Izključeno, da si bo bor« h eno moštvo Svobode izvoievalo zmago in se po točkah izenačilo s Ptujem, zaostala« lo pa bo v razmerju golov in tako defini« fcivno zasedlo četrto mesto.
Vremensko uročilo
Meteorološki iaTod v Ljubljani. IS. novembra 1927.
Višina barometra 8il8.h m
Kraj
j Cas
pazovan
Ljubi luna Maribot . . . Zagreb ..it Beograd t i . Sarajevo . • • Skopi ie , . > < Dubrovnik , i
Split .... Praha
i 1 l I i e
a c*

$tne» veti ir Hrziot v metrih
' 7-8 1 0 5
767 8 7 6rt '67 9 7*9-6 »19 7->95 768* 766 8
-20 10 1 0
00
o-o 10-0
' 7-0 -2-0
82 92 92 75
81
97 45
89
mirno NW 5 SW 2 SE 2 E 4 mimo E 2 ENE 6 E 4
c
52 li
0 10
8 7
3 10
Padavine
Vrst«
• min do t. cr.
i
megla
megla
dež
megla
T
0.4
Solnce vzhaja ob 7.1. zahaja ob 1629, hmavzhaja ob 0.37, zahaja ob 14.27. Naivišia temperatura danes v Ljubljani 29 C, najnižja — 3.7 G
Dunajska vremenska napoved sa soboto: Spremenljivo in oblačno vreme; temperatura skoraj nespremenjena. Podnevi temperatura nekoliko nad ničlo.
Tržaška vremenska napoved sa četrtek: Lahki vetrovi iz drugega kvadranta. Nebo sbMno; nrtgM ta n-V""*" deij«. Temperatur^ od 6 do 8 stopinj. Morje mimo.
Organizacija kmetijske službe
(Izvleček iz referata kmetijskega svetnika V. Rohnnana na skupščini kmetijskih stro-kovujakov v Celju 12. L m.)
Za pospeševanje kmetijstva smo dobili po prevratu . institucijo okrajnih ali sreskih ekonomov. V to nanovo uvedeno službo smo stavili mnogo upov, ki se pa, žal. niso izpolnili 'Glavna krivda tiči v tem. ker nameščene moča nimajo potrebnih sredstev za potovanja in zato ne morejo z uspehom vršiti svoje službe.
Godile so se pa še druge napake. V službo so se sprejemale tudi manj kvalificirane moči, kar ie bilo v prehoditi dobi neizogibno. Danes pa vidimo, da ie treba za to službo delovnih, inicijativnih moli. Te moči so se tudi neprimerno razdelile; tako oa, pr. so prišle-v kraje z močnim vinogradništvom moči. ki so imele le splošno kmetijsko izobrazbo fa cbratno.
Poleg težkoč gmotnega in strokovnega značaja jemljejo dobro voljo tem močem tndi odnošaji socialnega fa službenega značaja, ker se smatrajo t! uradniki s svojimi pičlimi prejemki fa svoio polovičarsko de-lazmožnostjo pri sreskih glavarstvih za bolj postranske uradniške moči. Skratka: ta služba se je enemu in drugemu tako otež-k-očila ta zagrenila, da ie nastalo upravičeno nezadovoljstvo. Nastalo ie vprašanje: ali naj se obdrži še nadalje sistem kmetijske službe po okrajih kakor doslej, toda s primemo reorganizacijo. aH naj se pa uvede sistem strokovnjakov - specialistov za večje teritorije fa ne glede na meje okrajev, tako kakor smo ga imeli že pred vojno. Prilika za tako reorganizacijo bi se nudila sedaj če prevzame oblastna samouprava vse agende za pospeševanje kmetijstva.
Ako naj vprašanje kmetijske službe za naše razmere prav rešujemo, bi btlo potrebno, da uvažujemo predvsem dva važna momenta: naše kmetijske razmere in razmere naših strokovnih moči.
Glede kmetijstva je poudarjati, da imamo v Sloveniji v glavnem dve vrsti krajev, ki-potrebujejo naše strokovne moči. To so kraji s čistim kmetijstvom, namreč s poljedelstvom fa živinorejo kot temeljnima panogama, fa vinski kraji, ki se bavijo poleg tega še z vinogradništvom. V tako mešanih krajih ne more en strokovnjak obvladati vseh teh strok, temveč so potrebni tudi vinarski specialisti.
Glede strokovnih moči je pa poudarjati, da jih ločimo po dovršenih študijah v dve glavni kategoriji: v absolvente visokih in srednjih šol, ki Imajo splošno kmetijsko izobrazbo fa ki so izšolani v glavnem za poljedelsko fa živinorejsko stroko, fa v absolvente klosterneuburške in njej sorodnih srednjih šol. ki so specializirani na vinarsko in sadjarsko stroko. S temi močmi fa s takim naraščajem bo treba računati tudi v bodoče.
Ena in draga organizacija kmetijske službe ima svoje dobre strani, toda za izboljšanje gospodarskega napredka v posameznih srezih Je več pričakovati od službe. ki se vrši vo srezih samih. Za tipičen vzgled nam lahko shA delovanje dosedanjega ekonoma v radovljiškem okraju. V Beli Krajini, v kočevskem okraju ln drugod si tako intenzivnega delovanja sploh misliti ne moremo brez sreskega strokovnjaka, ki ima svoj stalni sedež v teh okrajih. Le sredi ljudstva fa sredi okraja delujoči strokovnjak bo lahko do vseh podrobnosti spoznaval potrebe ta razmere svojega okraja. Služba po okrajih bo že zaradi teza boli intenzivna, ker bo zaiposlovala več moči. pa tudi sama na sebi bo dala ob tekmovalnem delu teh moči dosti več prilike za talcijativ-no vsestransko udejstvovanje.
Pri pospeševanju gospodarstva v enem fa drugem okraju oe gre samo za tehnično izboljševanje posameznih strok, ampak tudi za organizatorično delo. Zato je pa treba moči. ki so stalno pri rokah. Opozarjamo samo na nujno potrebno organizacijo naših živtaorelcev, na organizacijo raznih kmetijskih in gnojilnih poizkusov, na sodelovanje pri kmetijskih organizacijah, na akcijo za napravo gnojišč ta gnojnlčnih Jam. na akcijo fa sodelovanje pri kmetlisfaMiadaljeval-nih fa gospodinjskih tečajih itd. Vse to delo čaka na sreskega strokovnjaka. Id ga bo kot tak lažje vršil fa z večjim uspehom, kakor pa specialist ki deluje samo za svojo stroko in za večji teritorij ta ki potuje le ob gotovem času po enem ali drugem okraju.
Opozarjamo nazadnje tudi na potrebo dobre poljedelske statistike, ki more le v rokah res izkušenega in dovolj razsodnega strokovnjaka priti do svoie resnične vrednosti . ker pri njej ne gre samo za štetje in seštevanje, ampak za kritično presojanje stanja in donosov naših kultur. Vse te agende te z njimi združeno Itridlativao in or-gamizatorlčno delo zamore uspešno Izvrševati le strokovnjak, ki pozna z eno besedo ves organizem fa mehanizem kmetijstva v svojem okraju.
V ostalem nam pa tudi po okrajih razde-ljen delokrog zagotavlja, da bodo nastavljeni strokovnjaki izvrševali svo) pokHc z večjo moralno ln strokovno odgovornostjo. kakor če se Jim poveri samo ena stroka na krajevno večjem ta neomejenem terenu.
SIcer pa ni sistem kot tak kriv dosedanjih manj vrednih uspehov, ampak kriv Je predvsem način, kako se le dosedaj izvajal. Naj se ta sistem revidira tn popravi, pa se bodo lahko odstranile vse hibe. Skrbimo za primerne plače ta potnfae, za kvalificirane moči, za potrebno vodstvo, pa bodo ponehale pritožbe.
Ljubljanski strokovnjaki so se posvetovali o tem vprašanju ta so sprejeto z večino glaaov predlog, po katerem le še nadalje organzirati kmetijsko službo po okra:ih aH srezih in io izpopolniti z nameščenjem-po-trebnih specllallstov, to pa zaradi tega,-ker Je pričakovati ob tako Izpopolnjeni organizaciji več uspeha kakor z nameščenjem' samih specijalistov. Dotlčni side® se glasi: '
»Oblastna samouprava naj še nadalje vzdržuje kmetijsko službo do okrafift ali srezih. ker Je taka shifba potrebna za bol) intenzivno ta podrobno delo med narodom. Za pospeševanje temellnih strok rta šega kmetijstva, to ie za polledelstvo fa živinorejo kakor tudi za vse drage agende, to. Jih »tnalo opravljati sreski strokovnjaki. Je rfa-meStltl absolvente visokih ta srednjih Sol i večletno prakso ta priznano kvattfikactjb ta potovalno službo Za vinarsko In sadjarsko stroko !e nastaviti specialiste v teh sta* kah, prav tako tudi za mlekarstvo, hmeljarstvo ta čebelarstvo, s priliko praktične-ca odelstvovasJa. Strokovne moči le name-
ščati na "prSkladoejŠih mestih s samostojnim delokrogom fa z dohodki, 5d osigitrado možnost uspešnega delovanja. Na čelu tem strokovnjakom naj bo kmetijski referent samoupravne oblasti.«
. .c= Podaljšanje roka za valorizacijo bilančnih investicij. Ministrski svet je na eni svojih zadnjih sej odobril projekt uredbe ministrstva za trgovino in industrijo, s katero se ia podlagi cL 314 finančnega zakona podaljša rok za valorizacijo bilančne vrednosti investicij do 1L septembra 1928- Projekt ure-lbe je bil te dni predložen finančnemu odboru Narodne skupščine. Kakor mano, je rok za valorizacijo bilančne vrednosti Investicij po zakonu od IL septembra 192a potekel 11. septembra t L Do tega termina je v vsej državi le 85 podjetij predlofilo tozadevne prošnje. Predvidena valorizirana vsota znaša okrog 700 milijonov Din. Podoba je, da večina naših podjetij ne razume pravega smisla tega zakona in ne ugodnosti, ki jih nudi ta zakon, kajti Število predloženih valorizacij je nepričakovano nizko.
-	tTdruirnje bank k vprašanju preudol-ženosti kmetijstva. Kakor smo že poročali, se je nedavno vrših v Beogradu anketa o vprašanju prezadolženosti naSSh kmetov (predvsem srbijanskih in bosanskih), ki {.a iti prišla do konkretnega zaključka. S tem vprašanjem se je na zadnji seji bavilo tudi Udruženje bank v Beogradu. Po mišljenju udruženja se. ne more pri nas govoriti o prezadolženosti kmetov, kajti vsota vseh teh dolgov se za veo državo ceni na največ 8 milijarde Din, dočim znašajo dohodki našega kmetijstva od poljedelstva 18.6 milijarde Din, od živinoreje pa 12.9 milijarde Din, skupaj torej 315 milijarde Din. V primeru s to vsoto predstavljajo skupni dolgovi kmetov le eno desetino letnega dohodka. Čeprav je kalkulacija udruženja pravilna, vendar se ne moremo sti tajati z njegovimi nazori, češ, da v tem sploh ne obstoja problem. No gre tu za absolutno višino vseh dolgov, temveč za težijo breme teh dolgov na višino obrestne mere (ki znaša v gotovih primerih do 807o letno) in na dejstvo, da je rentabilnost agrarne produkcije zaradi prekomorske konkurence padla na minimum. Treba Je najti pot, da pride kmetijstvo do cenenih kredjlov bi' so za pospeševanje našega zaostalega kmetijstva velike važnosti. Od razvoja naše kmetijske produkcije pa je odvisen bodoči razvoj vseh panog našega gospodarstva.
= Vprašanje industrijsko banke. Predstavniki Centrale industrijskih korporacij in Industrijske zbornice v Beogradu so pred kratkim obiskali trgovinskega ministra dr. Spaha in mu predložili želje glede trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Ob tej priliki so prosili ministra, da bi pospešil rešitev vprašanja industrijskih obveznic. Kakor poročajo sedaj lz Beograda, je minister za trgovino ta industrijo zaprosil ministra pravde, da Čim prej imenuje komisijo, ki bi imela rešiti vprašanje industrijskih obveznic » zvezi s vprašanjem ustanovitve industrijske banke V industrijskih krogih se smatra, da je ustanovitev industrijske banke v zvezi z Izdajo industrijskih obveznic nujno potrebna, posebno za srednjo in malo industrijo.
*= Slaba jonodba jajc na jogoslovenskem trgu Produkcija JaJr v naši državi se Je zaradi slabega vremena zelo zmanjšala, tako da so prav majhne ponudbe. Nakupne cene se gibljejd med 1.40 do 1.60 Din za komad. Na drobno se predaja v slovenskih mestih komad po 2 Din. Izvoza spričo pomanjkanja blaga skoro nI- Svtea plača po kakovosti 235 — 250 Švicarskih frankov, Italija 8850 lir za zaboj.
—	Konferenca gospodarskih tbornie. Na inlcijatlvo Trgovske zbornice v Beogradu se bo v kratkem vršila konferenca tajnikov gospodarskih zbornic le vse države, na kateri se V> določil dan ta veliko konferenco gospodarskih zbornic, kateri bodo v svrho informacije prisostvovali tudi narodni poslanci.
= Izredno nizke eene hmelja v VojTodini. Iz Pet r o vc a (BaCka) poročajo, da je na tamoSnjem hmeljskem tržišču mirna tendenca. Promet je neznaten. Cene so padle in se plača za 1 kg komaj 10 do 85 Din po kakovosti. V obče Je v Jugoslaviji hmeljska kup čija Izredno mrtva, dasi jo v Češkoslovaški kakor tudi v Nemčiji trgovina s hmeljem še vedno piiH&io živahna. V Savinjski d o 11 n I ie kupčija popolnoma mrtva in se o cennh skoro ne da govoriti.
= TrliSčo z Jajci v Trsta ni baš živahno, vendar zaznamuje precej prometa. Cene so se v zadnjih 14. dneh zvišale za 2—3 cente-ijne pri kosu. Tedenski lconzum Trsta znaša okoli 10 vagonov, od tega odpadejo okoli 4 vagoni na štajersko blago. Jugoslovenske zahteve se držijo okoli 700 — 800 lir za zaboj franko meja; stroški franko Trst se dado pri tem izračunati na 820 — 830 lir za zaboj. Tačas se prodajajo na debelo detajli-stom po 58 — 60 cer.tesimov kos. Domača sveža jajca so nekaj dražja, iu sicer po_59 do 62 centeslmov. poletna tiloženn se-držijo po 53 do 55 centesimov.
= Prodaja hrastovih debel. Due 9. decembra se bo vršila pri Direkciji šum križe-vačke imovne opčine v Bjelovaru ofertalna tidtartja glede prodale hrastovih debel. Predmetni oglas je v Zbornici TOI v Ljubljani na vpogled.
•«• Znaten padec produkcije teleza in jekla v Ameriki Produkcija železa ia jekla v Ze-dinjenih državah 6e letoe izredno nepovolj-no razvija. Produkcija sirovega železa je zaostala za lanskim nivojem v prvem četrtletju t. L za 1.6%, v avgustu že za 7.9%, v septembru za 115%, v oktobru pa celo za 16.5%. V industriji jekla je bil padec produkcije še večji. V oktobru ie dosegel ekoro 20%. Nazadovanje produkcije se pripisuje znatni omejitvi obratovanja v Fordovih tvor-nicah zaradi uvedbe novega modela.
s. Odprava konknrza. Odpravljen je kon-kurz, razglašen o imovini Franca Krašovica. trgovca v št. Juriju ob Taboru, ker le bila vsa masa razdeljena. — Razveljavljen je sklep, s katerim se je odpravil konkuir o imovini Ivana Kosa v Celju- Zaradi tega Je Ivan Koe še v konkurzu.
Borze
18. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prilično živahen. Narodna banka je morala intervenirati v devizah na Curih, Berlin in Dunaj. Deviza na London se Je v skladu s čvrsto mednarodno tendenco ponovno dvignila za 5 točk. Med efekti je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 126.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni Škodi ostala nespremenjena. Promptna notira 896 — 898, za december pa 898 — 400. Zanimanje za državne papirje je bilo zelo slabo. V bančnih vrednotah ni bilo večjega prometa, tečaji pa so ostali nespremenjeni. Med industrijskimi vrednotami so bili zaključki v Gutmannu po 219 — 210, v Slavoniji po 14, v Dravi po 560, v Sečerani po 590, v Trboveljski po 4».
Devize in valute.
LJubljana. Berlin 18.548 — 131575 (13.56), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 8.00 _ 8.08 (8.015), London 276.5 - 277.3 (276.9), Newyork 56.65 - 56.85 (56.75), Praga 168.05
—	168.85 (168.45), Trst 0 — 809.5.
Zagreb Amsterdam 22.99 — 23.05, Dunaj
8 - 8.03, Berlin 18.544 - 13.574, Budimpešta 9.9525 — 9.9825, London 276.5 — 277.3, Newyork 56.® - 56.85, Pariz 222.625
—	224.528, Praga 168.06 — 168^5, Trst 307.5 — 309.5.
Dunaj: Beograd 12.4650 — 125050, Berlin 168.99 - 169.49, London 345225 - 34.6225, Milan 88.54 - 38.64, Newyork 707.85 -710.35, Pariz 27.83 — 27.93, Praga 20.97625
—	21.06625, Curih 136.53 — 13103; dinarji 12.4060 — 12.4650.
Curih: Beograd 9.18, Berlin 123.75, New-york 518.50, London 25.2776, Pariz 20.38, Milan 28.93, Praga 15.87, Budimpešta 90.825, Bukarešta 3.20, SoSja 3.745, Varšava 58.20, Dunaj 73.125.
Trst: Beograd 32.20 — 3250, Dunaj 256.25 _ 262.25, Praga 54.325 — 54625, Paria 72.05 — 72.35, London 8950 — 89.70, Nevr-vork 18.825 — 1&385, Curih 853.475 — 355.475; dinarji 82.10 - 3250.
Efekti.
Ljnbljana. Celjska 164 _ 0, Ljubljanska kreditna 126 — 126 (126), Kreditni zavod 100 — 0, Strojne 0—80, Vevče 133 — 0, Ruše 280 — 295, Stavbna 56 — 0, Sešir 104
—	a
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda promptna 896 — 398, kasa 396 — 898, za december 398 — 400, za Januar 885 — 0, investicijsko 83.5 — 84, agrarne 615 — 525; bančne: Eskomptna 91—93, Poljo 18 — 185, Kreditna 90 — 92, Hipo 57 — 58, Jugo 94 — 045, Praštediona 8% — 890; industrijske Gutmann 210 — 2175, Slaveks 100 _ 0, Slavonija 14 — 15, Danica 1655 — 0, Drava 5575 — 560, Šečerana Osjek 680 — 588, LJevaonica 180 — 200, Vagon 22 — 30, Union Osijek 250 — 290, Vevče 130 — 136, Trbovlje 485 - 490.
Blagovna
Ljubljanska blagovna borza. (18. L m.). Les: '1 endanca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vag. bukovih hlodov, od 850 m naprej, z 15% ol 250 — 3.70 m, premer
85	— 50 cm. z 15% od 80 — 34 cm, brea grč ln črnega srca fr. vag. nakl. post. po 250. Nudi se bukovina, paralelna žamana, očeljena, 88 — 100 mm, od 16 cm naprej, fr. vag. nakL posL po 600 blago. Dalje se čudijo deske, Emreka, jelka, 18 mm, od 10 cm naprej, III- fr. vag. meja po 420 blago. Povpraševanje je za smrekove hlode, od 30 cm naprej, fr. vag. nakL post po 200 denar. Deželni prfdelki: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni pšenice.
Srinjski sejem v Mariboru. (18. t. m.). Dogon 221 svinj. Cene: prasci, 5 — 6 tednov stari 100 — 150, 7 — 9 tednov 150 — 200,
3 _ 4 mesece 350 — 400, 5 — 7 mesecev
420 — 450, 8 — 10 mesecev 550 — 650, 1 leto 1000 — 1200 Din komad; kg žive teže 10 — 1150, mrtve 15 — 17 Din. Prodanih
86	komadov. Kupčija slaba.
Dunajska borza za kmetijske proizvode. (17. t. m.) Temeljna tendenca dunajskega tržišča je v skladu z nižjimi notacijami na budimpeStanski terminski borzi mirnejša, vendar se cene niso spremenile. Jugoslovenska pšenica (80 kg) ee je trgovala po 1.90 Kč. Uradno notirajo vključno blagovno promet&i davek brez carine: pšenica: domača 385 — ^5)5; rž: marchfeldska 38.5 — 39, madžarska S7.75 — 38; turščica: 28.75 -- 2925; oves : doma« 30 — 30.5, madžarski 81 — 31.5.
li srečke dri razredne loterije Mm pri mM trato
r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv Petra cesta štev. 19 so bile
izžrebane dne 16. t. m.
Din 2000 so zadele srečke 20.858. 20828. 83.289
PO Din 500 pa so zadele naslednje številke:
3l721. 15.436, 15.497, 30.954, 30.953, 40528, 40560, 40502, 40543, 66.649, 66.656. 66.611, 91.738, 115553, 8.089. 8.063, 9.748, 9.760, 11520, 20533, 30544, 20581. 2*447, 34.149, 34.112, 47.705, 47.745, 47.730, 59555, 59560, 59532, 60502, 60594, 60558, 70.218, 70507, 71523, 71538, 86597, 86.356. 96907. 96.992, 96.996, 96.937, 97.783, 110.115, 39.148, 123513, 123587, 123308, 123538, 20.299, 34.041, 58.063, 61561, 61.203, 70518, 70507, 82526, 81571, 87.188, 87.193, 87.167, 99578, 110.786.
V naslednjih žrebanjih bodo Utrebeni Še sledeči dobitki:
2 premiji po Dm 1500.000; 2 premiji oo Dta 500.000; 2 dobitka po Din 200.000; 2 dobitka i>o Din 100.000; 4 dobitki po Din 50.000; 14 dobitkov po Dta 40.000; 24 dobitkov po Din 30.000; 30 dobitkov po Din 20.000; 76 dobitkov po Din 10.000 ta^ ie Stevihti manjši dobitki — Nekaj je neirtrebanih srečk lahko zamenjamo za že Izžrebane srečke, Id-so zadele male dr^itke One. ki želijo nadaljevati igranje o«, zgoraj navedene visoke dobitke, naj svoje izžrebane srečke čimprej e zamenjajo.
prt Zadružni hranilnici, r. z. t o. z., St. Petra cesta štev 19. Dobitke bomo izplačevali od 17. deccmbra do 31« marca 1928*
111.104, 111.130, 111.181, 111.105, 20.273, 20.285, 34.065, 34.018.
71523, 71538, 73541, 99545, 110.737, 110.709.
82588, 110.719,
Iz življenja in sveta
Velikanski tlak
Vročina, elektrika, kemična energija,
1 a ta! i za. svetloba in tlak: s temi silami krotimo snov in ji iztrgujemo tajne. T ak ali pritisk, na videz tako vsakih« •,.,:. ima svoj pomen povsod, celo kot l ranica nje (-osmoza) v bioloških poja-\ ni. Vsakdo ve, kako tišči ozračje na rcnlio: približno 1 kg na cm\ Ta teža 1 nas zmečkala, da nimamo v sebi i -.žnih plinov, ki tvorijo nasprotni pri-t. k. Naše pnevmatike so napihnjene i a J ka na kvadratni centimeter. Voda v i ja:; povprečno 3 kg. para naših kot-; v pr tiska od 8 do 45 kg na cm'. To v> ni z : t pritiski . . . Cevi s stisnjenim ! "ram (kisik, vodik, acetilen, ogljična 1 s::na) težko prekoračijo nevarno na-u:<;si 200 kg na cm*. Ko je svojčas i ^ rgcs Claude napovedal, da bo za j niezo amonijaka potreboval pritisk I tone na cm\ je vse strmelo. V neki tvorne; manometrov se je mogel tlak ; v'š :ti na 3500 kg na štirijaški meter. T i se je zdela skraina meja možnosti Ali kaj se je zgodilo? V avgustu je pro-L.vor C. Matignou poročal v pariški Akademiji znanosti, da je francoski inženjer James Basset dosegel pritisk od 18.000 do 30.000 kg na kvadratni cm! Učenjaki označujejo to višino kot nad-prirodno. fantastično. In vendar je
Basset že zgradil tak stroj, ki bo mogel prenašati tolikšen tlak. Stroj je napravljen in deluje. Podrobnosti si oglej v Comptes rendus de PAcadčmie des sciences (t. 185, no 5, p. 343). Zdaj gre samo še za to, da se izum industrializira.
Za vedo in obrt otvarjajo nadmerni pritiski novo torišče, pomembnejše nego so ga omogočile visoke temperature električne peči. ki pa je vendar že zre-vohicijonirala fiziko in kemijo. Pomislite na sintezo demanta, ki jo je poskušal Moissau, a ni mogel dobiti dovolj-nega tlaka. «Uitrapresija» bo preobrazila kristalografijo, metalurgijo, katah-zo, z visokim pritiskom se bo okoristila mikrobiologija in medicina pri pro-učavanju organskih snovi, serumov, cepiva, in za hladno sterilizacijo nestanovitnih medikamentov. Kdo ve, ali se na ta način ne bo rešil problem izkoriščanja medatomskih sil?_(K)
DouMe Maso
'n ravnokar dospele ponovne pošiljke najnovejših vzorcev za sukne, ulstre in raglane vsako množino po najnižji ceni pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana.
Grozna lakota na Kitajskem
O lakoti v pokrajini Šantung, pravijo radiopostaje. da je vsled bolezni in onemoglosti umrlo že na tisoče in tisoče ljudi. Po cestah se vidijo cele trume izstradanega prebivalstva, ki si išče zaman potrebne hrane. Vsled neprestanih vojnih operacij je poljedelstvo popolnoma zaostalo in se je pridelalo letos komaj za 10 odst. normalne letine. Samo v Šantungu je prizadetih na lakoti nad 9 milijonov ljudi. Ako ne pride pravočasno pomoč, se je bati, da pride do velikanske katastrofe.
Efektno svarilno znamenje
Trinajst kilometrov' dolga ravna cesta med Callaom in Limo v Peruju (Južna Amen. ka) je bila že tolikokrat prizorišče smrtnih avtomobilskih nesreč, da so oblastva skle* rak postaviti pokraj ceste originalno, a gotovo efektno svarilno znamenje: razbit Fordov avtomobil na masivnem podstavku, na katerem je vklesan velik, že od daleč
viden križ.	'
Nove izkopanine v Pompejih
Profesorju Maiuriju, ki že dolga leta raz. iskuje od lave zasute Pompeje, se je ne« davno posrečilo dvigniti iz pepela dokaj« šen del mesta, ki je izredno dobro ohra« njen. Tvorijo ga po večini hiše, v katerih so nekdaj stanovali bog-ati patriciji kakor 1'ublius Paquius Procuhis in Publrus Come« lrus Tages (o katerem je znano, da je bil najimovitejši Pompejaa) ter svečenik Am2.-r.dus, v čigar hiši 90 našli na hodniku, ki vodi v atrij, devet okostij, bržčas članov njegove rodbine.
Hiša Kornelija Tages a je ena izmed naj« zanimivejših, kar so jdh doslej izkopali v Pompejih. Je nenavadno velika in šteje r.ad dvajset sob v pritličju ter najmanj
toliko v prvem nadstropju. Njen lastnik jo je bil okrasil s številnimi umetninami, ki so jih docela nepoškodovane našli deloma v atriju (vhodu) in v obeh triklinijih (obed« nicah). Stene so poslikane s freskami, ki 90 takisto v prav dobrem stanju. Vse najd« be nameravajo pustiti na njihovih mestih, tako da bo ta del Pompejev pravcati mu« zej neprecenljive arheološke in zgodovin« ske vrednosti
Naša slika prikazuje poletni triklinij Kornelija Tagesa. Na njej vidimo stebre, čez katere je tvorila streho prepletajoča se vinska trta, v ozadju pa je aedicula (sveti« šče) in v njej stoji še prav dobro obiranje* na statua.
Profesor Foerster,
znani nemški pedagog in pacifist, glavni urednik revije «Menschheit», ki se je zlasti v svetovni vojni neustrašeno zavzemal za mir, je obtožen veleizdaje, češ da je s svo« jim pisanjem podpiral sovražnike.
Smrt maroškega sultana
Kakor smo včeraj poročali, je umrl 1 maroški sultan Mulaj Jusuf. : Umrli sultan je bil 53 let star. Po odpovedi brata Mulaja Hafida. ki se je odpovedal prestolu za odkupnino 400.000 frankov in letno odškodnino 375.000 frankov, je bil Mulaj Jusuf dne 14. avgusta 1912. proglašen za maroškega sultana. Bil .ie štirinajsti vladar iz rodu. ki izvira baje od proroka Alija. Tekom vsega vladanja se je moral pokojni sultan boriti z uporniškimi plemeni, ki niso hoteli priznati njegovega gospodstva, ker je bil popolnoma pod francoskim vplivom. Nedavno so se vršili še boji Francozov in Špancev s protisultanom Abd el Krimom, ki je bil po dolgotrajnem odporu poražen in pregnan. Od tedaj je vladal v Maroku razmeroma mir. tako da je Mulaj Jusuf vladal kot oficijelni. od Francije priznani maroški sultan. Na prestolu mu bo najbrže sledil eden izmed njegovih sinov.
Žare rimskih cesarjev
Rimski guverner ie pred časom velel razkopati tla in temelje bivšega Avgusteja. največjega rimskega gledališča. Ko so delavci razkrili podzemske prostore, so naleteli na interesantne najdbe mavzoleja, ki hrani žare nekdanjih rimskih cezarjev. Kopači so dvignili veliko ploščo iz marmorja. Na levi strani ie vklesan napis: Marcellus. C. F. gener Augusti Caesaris — na desni pa: Octavia C. F. soror Augusti Caesaris. Kakor so dognali in potrdili starino-slovci. je v tei žari počival Marcellus. nečak in zet Avgusta in Oktavije. njegove matere in cezarjeve sestre.
Plošča priča, da jo .ie nekdo skušal razpoloviti. Sodi se. da ie bil ta poskus narejen v srednjem veku. Razkopava-nja se nadaljujejo. Najdbe so vzbudile v vseh rimskih krogih veliko zanimanje. Istočasno se iz Rima poroča, da so delavci izkopali v bližini vodovoda krasno ohranjeno poprsje Venere.
Tu odstrižitel
Jusrosi. Gen. zastupstva Aladin Barzel d.d.
Subotiča
P. dpisani ieli zastonj 1 svetiljko Aladin.
[mt ir sokfii:_______
Teiffi asi«:____
Ne ubijajte si dolgo glave, nego
t ••koj iščite
ALADDIN
čudotvorno svetiljko, ki jo dobite
zastonj
ako se požurite, in prav zato morate:
Spoznati velike koristi te svetiljke
in sioer:
1.	Kakor sneg bela svetloba za 80 sveč.
2.	Liter petrolej, jori 16 ur.
3.	Gori brez dima, duha in saj.
4 Deluje brez včrpa'. anja zr?ka aH da
bi se prej r rala zagreti 5. Je zajamčeno varna pred ognjem ali eksplozijo.
77. Ta kupon izpolniti in takoj po> slati nam.
»Večna mladost" se obeta
tudi ženskemu spolu
Angleški kirurg dr. Anton Magian v uspehom kakor dr.
Pred nekaj dnevi je imelo društvo angleških kirurgov v Londonu tajno sejo. na kateri je poročal manchestrski ranocelnik dr. Anton Magian o presenetljivih rezultatih, ki jih je dosegel z operacijami za pomlajanje žensk. Angleški dnevnik <Evening Standard« posveča predmetu celo prvo stran dnevne izdaje in opisuje zdravnika in njegovo metodo tako-le:
Dr. Magian je mlad zdravnik in slovi za izvrstnega ginekologa. Živi v Man-chestru in že deset let proučuje metodo pomlajevanja človeka.
S praktičnimi poskusi v tej smeri je začel pred leti, ko se je razvedelo za uspehe dr. Voronova in za rezultate dunajskega operaterja dr. Steinacha. Začel je cepiti ženske brez otrok. Po operaciji so postale matere ter rode deco povsem normalno.
Na vprašanje, če in koliko so njegove operacije identične z metodo dr. Voro-na. je dr. Magian odvrnil: «Operacije, katere vršim, so moje odkritje. Svojo metodo sem iznašel nekoč, ko sem poslušal predavanje pariškega pomlaje-valca Voronova. Zaključil sem, da ni baš hvaležno in dobro, če se živalske žleze prenašajo na človeka. Dr. Voro-nov ima sicer uspeh s svojimi cepitvami, jaz sem pa drugačnega mnenja.
Tekom svoje dolgoletne prakse sem opazil, da se v izvestnih primerih ženskam odvzemajo žleze, ki se lahko prenesejo na druge. Takoj sem napravil kombinacijo in sem začel odstranjene žleze prenašati na nerodnice. V sto in sto primerih so se moje operacije obnesle. A ne le, da so cepljene ženske rodile otroke — one so se tudi pomladile. Dobile so svež izgled, postale so bu.inejše in lepše.«
Dr. Magian ie še pripomnil, da je za njegovo operacijo pogoj absolutno zdrav
j </M lJ[
Manchestru pomlaja ženske z istim Voronov moške.
je obeh oseb — tiste, kateri se žleze odvzamejo in tiste, kateri se vcepijo. Operacija pa se mora izvesti zelo hitro. Procedura sme trajati samo pol minute in od nje zavisi pozitiven ali negativen rezultat, ki ga kirurg doseže. Ker so pri operaciji bolečine naravnost neznatne, in se dado i posledice preboleti brez škode, se ženske pomladitvenih operacij ne branijo, ampak prav rade privole vanje — seveda proti znatnemu zdravniškemu honorarju.
Samomor sovjetskega diplomata
Iz Moskve poročajo: Bivši poslanik Joffe, ki je že od 1. 1922. težko bolehal na živcih, se je ustrelil. Kot vzrok samomora navajajo neozdravljivo bolezen, ki mu je uničila živce. Joffe je bil rojen L 1883. Udeležil se je podpisa mirovne pogodbe v Brest Litovsku in je bil pozneje sovjetski poslanik v Berlinu. Ko se je vrnil iz inozemstva, je prevzel mesto namestnika predsednika v glavnem odboru za koncesije ter je deloval obenem kot profesor na moskovskem zavodu za orientalska raziskavanja.
Tndi jubilej
Čevljarji imajo svojega zaščitnika v svetem Krišpinu. V srednjem veku, ko so bili obrtniki združeni v cehah, se je Krišpinov god posebno slavnostno obhajal. V novejšem času se je lepi običaj pozabil. I Letos teče sedemnajsto stoletje od-i kar je prišel sveti Krišpin oa svet V Milanu, kjer imajo ljudje mnogo smisla za take datume, so čevljarji proslavili dogodek z velikim hrupom. Vse stare čevljarske bratovščine so prisostvovale javni svečanosti
Mož, čigar žena zna Stati misli...
(rBoen Humor*)
Predvojna državna posojila
vseh držaT kupim. Takojšnje ponudbe na M. Kavčič, Ljubljana, Kongresni trg Štev. 9.
Miran Jarc:
Blagovest
Nenadoma se je zgodilo čudo. Ni ugasnilo solnce, niso se vsuie zvezde ko prezreli plodovi na jesen trudnega stvarstva, tudi se ni oglasil topot epo-kaliptičnih jezdecev, ki jih gledajo rožni križarji s svojih čarovnih kuhinjah. In vendar je bilo to čudo vredno svojih prednikov.
Gospod iz pisarne je nenadoma zvedel, da ima štiriindvajset ur prostih. Obstal je ves zavzet in prestrašen kot da se je zgodila nevarna pomota. Štiriindvajset ur prosto? V tem času? To ni v redu. Kje je tako zapisano? Gorje iz dogodka, ki ga ni videlo oko reda. Vse mora biti oštevilčeno. Hotel — v številkah, vozni red — v številkah, čustvo rn smisel, volja ki misel — enačba. Vse: pesem matematičnih sonat Kolo se sprijema s kolesom, roke z roko, električni valovi so nadomestili nekdanje boginje, sirene, najade. in solnce samo. ki se je nekoč vozilo v obleki sijajnega Apolona, to solnce je spoznalo potrebe dvajsetega veka. in se posodio-bilo v ogromen kotel energije.
Toda gospod iz pisarne se je zgrozil. Groze pa ni ne v urnim, ne v program«, ne v ...............i takaa, ne m
tehtnici, ker je nevarna, ogrožujoča, uporniška, ln vendar se je oglasila v mo.iu izmed milijonov. Oglasila se je brez napihnjesnosti, brez trkanja, brez naličja, kn ga poznamo iz pravljic o vampirjih, volkodlakih, mrtvih gostačih in obsedencih.
»Štiriindvajset ur svobode!« Gospod je pomislil in lotila se ga je slabost. Brez dela! Karn? Samogibno je poklical prvega šoferja in vstopil v avto. Velel je vozniku, naj vozi z največjo brzino. Kam? Smehljaje: »Tudi na konec sveta! . . .«
Sredi najburnejše vožnje se je gospodu nenadoma zazdelo, da je motor utihnil, in da se je voz ustavil. Izstopil je. Čudo! našel se je sredi divjega plemena Ašantijev, ki so plesali svoj vojni ples. Ob robu gozda so se podili črnčki, premetavali se, bili se in lasali, da so se še drevesa hihitala in so se oblaki raztegnili v krohot. Gospod se je prestrašil, ko pa se je ozrl nazaj, že ni bilo več ne voznika, ne vozila. Pa ni dolgo okleval. Že so se mu približali črnčki in ga radovedni obstopili. Sprva boječi, so se kmalu ojunačili in najstarejši ga je v skoku zagrabil za klobuk, in mu ga zalučal po pobočju. Ohrabreni po tem uspehu so se mladi nasilneži brezobzirno lotili začudenega tujca in
ga oropali suknje, palice in naočnikov. Ni se še do-cela zavedel neverjetnega dejstva, že je rajal v mrzličnem kolu razigrane črede solnčne dece, nerodno stopicajoč, ves prestrašen in bled. Oči so mu izstopile, roke so mu trepetale, lasje so se mu jezili, iz prebujene podzavesti je kriknila misel žarka kot brizg krvi. misel: »O, kdaj sem bil tudi jaz tak kot ti ljudje iz solnca!« In je zavzdihnil in zajokal. Ko so ga videli, da je v dno duše potrt, so ga izpustili in vsega slabotnega položili na travo, kjer je zaspal.
Ko pa se je prebudil, se je našel spet v dirjaiočem avtu. ki ga je vozil že proti domu.
»Sanjal sem,« je vzkliknil, »toda pomembne sanje!« Še vedno ga je burila kri. jo je razgibal dozdevni ples.
»Kaj če bi vnovič poskusil?«, ga je zapeljevalo.
*
V predsobi so bili zbrani ravnatelji, upravni svetniki in imeniiniki vseh vrst iz najvšje družbe. Vsi so čakali gospoda. ki je izginil za štiriindvajset ur. Čakali so njegovih navodil, nasvetov in ukazov. Nenadoma jih ie presenetil čuden ropot. Spogledali so se. Pridrvel je po stopnicah mimo njih in je ves divji mahal z rokami in se široko kro-
hota! kot da ie poblaznel. Zbežal je mimo njih v svoio sobo, odkoder so čuli strahotne vrišče in trušče. Spogledali so in čakali. Toda, ko jih je potrpljenje zapustilo, so šiloma vdrli v gospodovo sobo in: — veliki čuvar reda in dela se je divje vrtel okrog mize, tolkel, bil kot pobesnel, trgal žice, listine, dopise in knjige, razbijal predmete, metal ob stene žarnice, čaše, skrinje .... »Na pomoč! Na pomoč!« so vpili odreveneli dostojanstveniki. Prepozno! Veliki gospod je že priplesal na balkon in njegova radost se je po-brezme.iila. Vsi so ga videli. Promet na cesti je obstal. Ljudstvo je vzklikalo: »Gospod pleše!« Od vsepovsod so drveli skupaj: >z pisaren, iz tovaren, iz trgovin, iz šo', iz ječ. »Naš gospod pleše-...« »Slava, slava, solnce je oživelo!« Vse je oživelo: hiše, kandelabri, spomeniki, drevesa. Že so se množice zbirale v ogromno procesijo, že so se oglasile godbe, že so se pari združili v ples . . . tedai „ . . tedaj se je spretnemu diplomatu posrečilo približati se veiikemu plesalcu in ga nagovoriti. »Prejasni! Delnice na borzi so padle!«
In gospod je obstal in prebledel. Tabo strahotno je vplivala nanj ta vest Ves krotak se je pustil odvesti ...
Redarji so mirili in razdeljevali množice. Letaki so poživljali k redu. In vendar zaman: videli so vsi ti stotiso-či, da je celo gospod nekoč pozabil na premočrtnost in stopil iz kvadrata dela in zaplesal in v dušah je ostalo veliko upanje in pričakovanje. Toda vse te upajoče množice niso pomislile, kaj je gospoda tako hitro streznilo in katere besede je zblaznelemu pošepetal na uho zviti diplomat
iniiiiiiiiiiMinniiiiiiiiii
tf C G
* z V
f llU)H
kijij£
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Letošnja bilanca Rogaške Slatine
7110 gostov ie poselilo Rogaško Slatino v letošnji sezoni. Največ iih ie bilo iz Hrvatske in sicer 2006. pa iih bo Se več, kadar rveže Rogaško Slatino s Hrvatsko nova železnica. Iz Slovenije le bilo gostov S)06, kar ie mnogo premalo, Slovenci bi se morali boli zanimati za svoie izredno učinkujoče in krasno zdravilišče. Iz Srbije je došlo gostov 1046, iz Vojvodine, Baranje, Banata. Bačke 1237. Inozemci so bili Iz Češkoslovaške, Rusije. Avstrije. Nemčije. Madžarske. Italije. Grčije, Francije, Švice. R>um unije, Bolgarije. Poljske Amerike, Egipta, Palestine, Anglije, Holandske, Švedske. Cehov je bilo 37, Avstrijcev 286, Madžarov 906, iz Italije 36. iz Rumuniie 23. Posebno le narastla udeležba iz Madžarske, ki se ie dvignila od lanskega števila 589 na 906 Torej le bilo toliko Madžarov v Rogaški Slatini kakor Slovencev. Slovenska udeležba ie padla od lanskih 1317 gostov na 906! Hrvatska pa ie narastla od lanskih 1956 na 2006. Iz Srblie je bilo lani gostov 912. letos 1046.	, , ^ ,
Leta 1912. le štela rogaško - slatinska sezona 5227 gostov. L. 1918 iih te bflo 3160. leta 1923. 5486. leta 1924. 5812, lani 6424, letos 7110. Za Rogaško Slatino se zanimalo hi- in inozemski zdravniki. Brez koniresnikov le posetilo . zdravilišče 134 zdravnikov, domačih in tujih.
Eksport mineralne vode ordkaša predvojno višino. Leta 1913. ie bilo eksportiTa-tifh steklenic 2.252.078. lani 2.255.363.
Zanimivo ie Število Izdanih kcroelt ta zdravilnih sredstev, ki iih je bilo 51.738. Naiveč je bilo ogljikovih kopeli in sicer 13.471. Ljudje se iih silno radi poslnžuleJo. ker so 5zborno uspešne. Slana kopeli ie bilo 4664, sittrečnih 2217. solnčtrih 4671. velikih procedur 11.407. električnih koipeli 1667, zdravilne gimnastike 475 ln Se druge.
Prireditev je bilo v sezoni 83. med temi 6 gledaliških predstav, kino 54, koncertov 8, 1 operni večer. 2 akademiji, dobrodelnih ln zabavnih prireditev tO.
Lepi zaključek letošnje sezone nalaga vsem poklicanim člnitellem dolžnost, da skrblio z vso vnemo za nadaljnje napredovanje našega zdravilišča!
Dopisi
ZAGORJE. Podružnica JM priredi jutri ob 1930 koncert v Sokolskem domu v spomin 7 obletnice Raa>alla. Vse, ki čutijo s trpečimi, najvljudneje vabimo k prireditvi.
SLOVENJGRADEC. Bližajo se občinske ivolitve ia volilna borba ie v polnem teku. Iskrena želja vseh pravili Slovencev je bila, da bd se zdruJIH v skupno komo prod tukajšnjim Nemočni in nemškirtarjem. ki jim je v zadnjem času zapet priieJ rasa greben Vršila so se pogajanja, ki pa so bila, v kolikor se tičejo klerikalcev, le pesek v oči. Za njih mentaliteto je zaačilmo, da Je tajnik SLS v času pogajanj za skupni nastop v reklamiral Nemce in izreklanural Slovence. Klerikalci, Nemci in nemSkutarji gredo v našem obmejnem kraju pod skupno zastavo v boj proti SLovencem — vložili so skupno listo! Njih parola Je: Vsi zavedni Slovenci morajo izginiti Iz občanskega odbora. kajti potem bo zavel v Slovenjgradcu »der deutschireuadliche. in počasi tudi »der deutsehe Getstc. Toda le počasi! Pravega Slovenca, pa naj je tudi klerikalec, bo sram voliti listo, na kateri so ljudje, ki so bili pred prevratom naravnost zakleti sovražniki vsega, kar je v Slovesi I gradcu čutilo slovensko, in so taki ostali v svojem srcu do današnjega dne! Naša lista Je Slovenska lista z nosilcem dr. Zelezmikarjem, starim borcem proti slovenjgraškim Nemcem ln nemškutarjem. Vsak zaveden Slovenec bo oddal svoj glas tej listi in tako pripomogel, da ostane SlovenJ-gradec tudi V bodi>če slovenski I
KRŠKO. Krajevni odbor Rdečega križa v Krškem priredi drevi pevski večer, katerega bogat spored narodnih hi umetnih pesmi izvaja kvartet Matičarjev iz Ljubljane (gg. Pelan, Pečenko, Završan in Skalar). Meščani in okoličani, ne zamudite redke prilike tal se poteoStevibio udeležite tega izrednega koncerta I Pokažite, da cenimo slovensko pesem, ki žanje trhsniie tudi izven caše ožic domovine. Prodaja vstopnic v trgovini g. Hočevarja.
ŠMARTNO PRI LITIJI. Nesrečnih bratov ob Jadranu smo se spomnili tudi v Smartnem pri Lit®. O rapallski pogodbi m o nasilju. ki ga izvajajo nad našim živijem v zasedenem ozemlju. Je poročal šolski upravitelj g. Maks Kovačič. Domače pevsko društvo »Zvone fe zaoclo več spominski slavnosti primernih pesmi. Soglasno Je bila sprejeta protestna resolucija proti zatiranju naših nesrečnih rojakov.
JESENICE. V nedeljo, dne 13. t. m. Je gostoval tukajšnji dramski odsek »Edinosti« na gledališkem odru dTuštva »Golice« na Hrašid. Vprizoril je dve burki. In sicer »Lažizdravnika* In »Eden se mora ženiti«. Režijo }e vodil g. Slavko Mrovlje. Igralci so se dobro izkazali Udeležba ie bila kljub slabemu vremenu zadovoljiva. Občinstvo ie pokazalo veliko simpatij do našega dramskega odseka. 2eleti bi bilo, da bi »Edinost« še večkrat nastopala na HruSici.
ZALOG. Preteklo nedeljo so vprizoril! ditetairtje tukajšnje čitalnice v režiji s. To-poriša vesek*BTO »Chariejeva tetka«, ki "Je seto lepo uspela. Vihar smeha je vzbudil kuplet, ki ga Je pel g. Šlemberzer. Med odmorom je sviral domači čitalniškl orkester. P« igri nas je pevski zbor razveselil x ve5 krasnimi spevi. Čitalnici želimo ?e več takih prireditev.
Preklic
Podpisana obžalujeva, da sva ra znašala neresnične vesti o gospodični Miri Stokov« nifcovi te gospodu Senica ter se zahvaljuje« va, da nama je gospodična odpustila.
ZELIC in LEOPOLD TJDUČ.
MARTIN
1709
UULHJTH !! JL!Ll,l )LIIJLlJLLJLOJUUULiL.'l .'L.H
Dražben? oklic.
Dno 26. novembra 1927 ob 15. uri se prode v prostoTfh javne skladiščne družbe m Din naiski cesti (»Balkan«) po javni draibi
6 bal usnja (podplatov)
v teži 458 kgt	12.004*3
OKRAJNO SODIŠČE LJUBLJANA
Naročila, tn. ure. dopisi. iicais,jv malih, oglasov, jt.posiah, *a,OgLasnood,
Jutra', huMfoncu.
Prtstmooa.^.. Tu. it. Zfpz
JLaLt, oglasi, ki. sluiifo o pafssLoualne in. toctfoL tu, namen*. ob&nsioa,- uraka baseda $opar-"-Najmanjši znesak Vin, 5—. Pristojbina. cg, iifro Dinj^.
Vj+ prisiojb*SLa, je upada, ii oointun.* *ascctl&m>, sy-cer oglasu n*. arutbt Ctkovnt. račun, po/bce i ulntcs (jublfana.st ttSji
___t dopisovanja tn, oglaso trgovskega, ah-
rnilanutega znaša ja.- vsaka bestda/ Dut, - Naj* msmj/i znesek Vik. tov. Pristojbina, za iifro Pu. 5-

Veselico s plesom
v gostilni Amerik* as Glln-
eah priredi godbeno dru-Uvo uradaie*.
S5523
Snežne čevlje
ia galoJe pocravlja Avgust Sko!, Borštnikov trg St t.
85279
Steyr avto
tipe Vil, • športnim blokom, 12/60, 1 najnovejšo zadnjo osjo — popolnima nov, »edemsodeSni, z Wey-mannovo tourenkaroserijo, luksurtjoma oprema s kompletnim priborom, poceni predam. — Edino serljozne dopise nasloviti na Andrev Gussner, Trtič, Slovenija.
85367

'j n
V delikatesno trg.
sprejmem takoj v tej stroki dobra liveSbano m popolnoma izučeoo moč. — Naslov v oglsanem oddelka •Jutra«,	S5275
Za detajL trgovino
LISem mlajlega. aeotenje-nega. agilnega drniabnlka-trgorea, U bi rodil pod evoio firmo trgovino »-meetolno. Za to potrebna kavcija Kot dohodek — participacija na dobitka Vrgovina Je na prometnem kraju sa deteli, stara i» dobro vpeljana. Pismena vpraflaaja na oglasni oddelek «Jutra« pod maiko •Takoj 099».	SS435
Pisarn, uslužbenca
popolnoma motnega nem
kk« stenografije, sprejmemo takoj. — Ponudbe na
poStci predal 162, LjuMlJa-35309
Praktikanta
ali ta£etsika. absolventa trgovske akademije ali trg. (ole, i dobfriml sprttevafi, sprejmem v vejijo trgovsko pUarao. Ponudbe s prepisi tpriieval na oglasni oddelek cjutra* pod «St. 110» S5306
Deklico
s primerno lolsko Izobrazbo, sprejmem v manufak-terno trgovino v Ljubljani v KMletno uSno dobfo. — Stanovanj* in hrana v hlSl Dopise na oglasni oddelek «Jutra» rod «Manufaktnra» 35533
Hišnik
iem • 1. decembrom rekov trg 10/n. 35539
Knjigovodkinlo
parfektno, s popolnim tna-alem slov., srbohrv. tn nemlke korespondence — strojepisja la občevanja i hstereeenti, sprejme trgovina v Ljubljani. Stanovanje bs hrana event. v hlSi — Ponndbe na oflas oddelek •Jntra« pol »Glasba 91»
Hišnik
polten in soliden, oženjen, brei otrok, tmoSen sadje-rej« to oskrbovanja ie!enj. In cvetliinega vrta. se sprejme za pos*«tvo. četrt nre od Ljubljane ima tndi lahko le drugo etnlbo — Naslov v oglasnem oddelka •Jutra*.	33339
PortJrja II.
strokovno naobralenega in sposobnega, s snanjern je-
rikov. potrebnim oblačilom in primerno Jainčeving ter
tajnico
odnoeno gospodinjo, ki potna hotelsko «luIho in ie nekolUto liurjena v pisarni sprejmem. Ponndbe ? prilogo -UTerenJa. prepisi spri-in slik« na oprav« hotela <Csntrs.l-. Sorajeve.
35349

Trgovski potnik
atarejii, ;ako resen ln rfr-eaentativen, ki je bil veS t ca blagovnem oddeikn večje banke, » prvovrstnimi referencami, tiče sluibo potnika pri večji trgovski hili. Poina dobro raamere v Bosni, Hercegovini, Dal-maciji. Srbiji in Vojvdini. Ponudbe pod tnačko <Tf. govački putnik» na oglasni tavod «Bekord», Sarajevo.
35371
Brivski pomočnik
dober delavec, ipecijaUst ca striSenje bubi glavfcj išče službo v Ljubljani Nastopi po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
35124
Gospodična z lepimi izpričevali in večletno prakso, želi službo blagaj-ničarke, prodajalke ali kaj sličnega. Gre tudi na deželo. Ima mnoga priporočila, je vestna, poštena in vsestransko zanesljiva. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod »Blagajničarka ali prodajalka*.
35421-a
Bukovih drv
83-colakUi, lepil) to s&liiu Ima naprodaj večjo množino Slavko ansrkolj, Lukovi c* pri Domlalab.
Kompletno pohištvo
t. j. spalnico t 2 posteljama, nočnjina omaricama, omarama to nmivalno mizo, kompletno jedilnico, vse le dobro ohranjeno, iz smrekovega lega, t orehovim furnirjem, prodam. Dalje kompletuo kuhinjsko opravo, kakor tudi spalnico c* samca iz hrastovega lesa. Pohištvo je dobro ohranjb-no," a radi družinskh ra— mer poceni prodam Dopise pod " «5izk» eena». 35307
Dr. G. Piccoli
lekarnar v Ljubljani, roča pri zaprtju in teikoSah Sslodca svojo preizkušeno Želodčno tinkturo.	Sil
Štedilnik
emajlirau '— pripraven u vsako gospedo. ugodno proda MiUK, Trlalka cesta —
Stan In dom (S hila)
35540
Srebrne krone
kup: F ČUfjeti. kjabljtaaj Presernovb l	SG9
Hmelovk .
7-metrskih, smrekovih, kup! več tisoč <Livada», Celj«-Gaberje.	35485
Reglstr. blagajno
kupim. Ponudfbe pod llfro •Blagajna 2£» na* oglasni oddelek <Jutra». . 35522

Posestvo
s 4 orali zemlje to vinogradom, pri Trtltčn na Dolenjskem proda za 15.000 Din J 0., Cesta na Brdo 4 — poŠta Vič.	£5379
Hišo
eco ali dvodrutinsko, v Ljubljani ali predmestju, po motoosti i vrtom, kupi premolen zasebnik, k) (d*. &» kupnino po vredo»sti Ponndbe na oglas, oddelek •Jutra« pod značko «Do 400.000 Din».
Sobe za. pisarne
v pritličju	oddani takoj v
bližini gl	kolodvora. Va*
slov pove	(cl isnii oddelek
«Jntra>.	35454
sposebiilb, ■ .ji in električno raze. i : ,';". o oddam c decemliruii. v Novem Vodmat u Et. čč. S5548
Mesečno sobo
separirano, v sredini mesta ilčeta 2 boljša gospoda z dežele. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro dj. J. 0:»	354S1
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom odda
Sispodn ali gospodični An-ovar, Privoz S. S5514
Sobo
» električno razsvetljavo, posebnim vhodom to v neposredni bližini Narodne tiskarne Ieli miren tn solidni gospod — Ponndbe z nepretirano navedbo cene na oglasni* oddelek •Jutra* 85515-a
Gospodična
ieli premeniti mesta M»-njcičarke. najraje v kaka trgovine ali kavarno Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra* pod Šifro <Veetna in poltena*.	£5430
Trg. pomočnik
Ieli slutbfe ca takej v toecerljskl trgovini Pipan, Poljane St. 13, 8t. Vid pri LJnbfljani.
Trg. nameščenec
večletni poslovodja boljle tvrdke, 2el1 v začetku leta 1928. premeniti sluibo. — Predvsem reflektlra na podružnico v prometnem kraju. Cenjene ponndbe ns oerlasnl oddelek «Jutra» pod •Kavcija 10—20.000 Kn» 35544
Deklica
Ui je z odličnim uspehom dovrlila ljudsko lolo In 2 raar meSčanskr lole. stara IS let, se teli učiti v kaki večji trgovini Gre tudi ua deSelo. — Pavla VoSnJak. PleUvee p. Velenje. 3553«
Instrukclje
dajo abiturijentka humanistične gimnazije Ponudbe pod <AMturijentkx» na oglasni oddeiek «Jutra>
35515
Nemščino
oeno poočnje odrasle to otroke Izkušena učiteljica. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.	35517
Strojno pletenje
jopic, nogavic itd poučujem tedensko po zmerni ceni. Naslov v oglasnem oddelki! »Jutra*. 35545
Klavir poučujem
po 15 Din na uro
po lahko razumljivi n uspešni metodi Istotam Klavir za vajo na razpolago ■-•. Naslov po"e ogl. odd .Jutra* :

Agentnra
novo otvorjena. išče zastopstva za prodajo kurent-neJSlh predmetov za Nt! In ves nilki rajon
ter tudi
podzastopstvs teneral zastopnikov. Ponudbe na po-
Itanskl prettnac 27. Nil.
33496
900 Din mesečno
stalno v trafiki, samo neodvisni, po«ta»l to saupul osebi. VpraSati r aedaljo opoMs? 04—'?> A*dri-£a pri sobarici v hotelu «Uoyd*, Sv. Petra cesta.
Stenotlpiska
U posedaj* lastni stroj, prepisuje pisma v el«v., nemščini to srbobrvalHnl. gr* rudi ea hoaorana dela Ce»J. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod llfro •Tečna 44».	S5B34
Potnike
tn bajsvae zastopnik* ra. dob*/ in breikonkurenčen fedaet sprejmem. Pismene ponudbe n* oglasni oddelek Jutra» pod inslko »ProvlaJJ* 55»,
Delikates. trgovino
dobro vpeljano, na najpfor metnelli cesti v Ljubljani radi bolezni prodani. Naslov pove oglasni oddelek
•Jntra«.
S5274
Tiskarna
pripravna za manjSe tiskovin* (vizitke, napise : na kuvertah, lepake do l/s itd. c 30 "različnimi alfabeti. in vsemi potreblčinami naprodaj — Penudbe na oglasni oddelek »Jutra* potf Sffro •TUkarna..	85833
Pisalni stroj
poceni prodam. Nasdov » oglaanoa oddelku »Jutrtkj^.
Železne sode
dobao ohranjene, skoro nov*, 200 1 vsebine. 6
komadov prodav.' lafetam naprodaj popolnoma npv brus, 13 cm llcok, ICM.ca premera. Naslov pove- ogl. oddrfak «Jutra». 354«
Štedilnik
komplaten. na S Vi pleSSe, z lepim telezjea in ploščami
3 kopalne peči •
u» »fin. brvdribne, z bakrenimi kotli prodam na Blehreisovi cesti Z!fU.
Obvarujete se ga gotovo z nepremočljivimi. «DOKO» čevlji, izdelanih po najnovejšem načinu. Brez snežnih čevljev hodite lahko ves dan v mokroti, a boste imeli popolno« ma suhe in tople noge. Ti čevlji se dobe samo v trgovini
«DOKO», Prešernova ul, 9.
dvorišče.
Staro peč
dobro ohranjena, 8 -f S ia M module«, ceno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku •Jutru.	85528
Perje za puh
8 kg, 15 kg tlme to 2 i» rabljeni postelji poceni naprodaj v Bohoričevi ulici It. 9.	85535
Hrastova postelja
skoraj nova, visoka	omara
in zofa, radi selitve	poceni
naprodaj. Naslov v	oglas,
oddelku «Jutra».	8555«
Mleko za dojenčke
vedno sveže se d*W v
Kolodvorski ulici it. 17.
3555«
Čevljar, delavnico
c vsem inventarjem prodam na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
35551
Perje
goeie, račje, kokošje in purje proda vsakp množino to po najnižji ceni tvrdka E Vajda, Cakovee, Medji-mur;e. Telefon St. 59, 60. »
Nekaj damske
obleke
in starih, a še lepo ohranjenih klobukov ugodno prodam Event. tndi molke čevlje in obleko. Naslov pove oglasni oddelek •Jutru.	S5524
Ljutomerskega vina
50 hI tabornega lastnega pridelka letnik 1927 ima naprodaj občina Ljutomer 84916
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po por zetju franko od 4 kg dalje Prane Kolleritech, Apače pri Gornji Radgoni 84918
Konjske mrve
dobre, kupim do 10.000 kg Ponndbe s leno franko va-ron Ljubljana pod Šifro »Mrva S5453» na oglasu! oddelek «Jutra». 35458
Hladilnik
(Kfihler) kupim ea 2—Ston-ski Saurer Naslov v ogL oddelku <Jutra». S53&6
Dlnamo
S—8 HP, 220 voltov, s stf-skalno ploščo ali brez nje kapi J. Bergaat, Medvode.
Vsakovrstno zlato
kUDBl. no najvfSiib ""»*»
Černe — fuvelir
Ljubljana. Wolfov* ul a
Spalno sobo
kompletno za eno osebo, dobr* ohraajano, koala
Naslov v oglasnem oddeikn •Ju»ra».	88586
Hrastove prage
razne dimenzije kupim za dobavo do t julija 1928. Ponudbe na: Joe- Oeotia^
Lepo posestvo
ca 60.000 m> I bilo naprodaj v bližini mesu Banja Luk*, Bosna, po celo nizki eani. Joco smldt, trgovec. Banja Luka.	35543
Specerij. trgovino
na najprometnejlem kraju v Ljubljani oddam takoj z vsem inventarjem to zalomi, pa tndi brez zaloge. — Naslov v oglasnem oddelku
•Jutra*.
85307
Lokal
primeren za tiha obrt sli elektromonterja, oddam v sredini mesta na prometni ceeti. — Istotam naprodaj
stelaže
za špecerijsko obrt. Naslov pove oglasni oddelek •Jutru.	85541
fUmot^anja
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, v oen-tm mesta i I č e sa as a j 1928 ogledna Štiričlanska družina — Najemnina po dogovoru. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod značko »Ogledna* 84S47
Mirna stranka
želi stanovanj* 8—4- sob in pritiklin s kopalnico— v centru tE6eta, za februar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutru.	85626
Stanovanje
8 parket, sob. knhlnje. kopalnice, verande ln balkona, z elektr razsvetljavo In vodovodom odda jan. 1928 OrosZT, Vrhnika.
35341
Stanovanje
2—i sob ISČem v mestu ali na periferiji za takoj ali februar Ponndbe na Ogl oddelek »Jutru pod llfro-»Dober plačnik*. 83©}.
Stanovanje
oddam v mansardi mirni stranki brez otrok ali samostojni gospe. S sebe. kuhinjo in pritikline. 2 sobi odda v najem vlastnik — cena po dogovoru AteSev-čeva 29. Motam naprodaj psica, čiste nemške ovčarsko puma.	35265
Prazno sobo
event. sobo s kuhinjo želi dostojna to mirna *un*ka oseba s L februarjem aH vsaj s 1 majem v sredini mesta (parter ali I. nadser^ Ponudb« aa oglu. oddelek »Jutru pod ADrn ka 83».
S« bo v .
preprosto opremljeno,, «, % posteljama brez rjuh. svat. lo to araCno. s oečjai fi električno razsvetljavo, tri minuta cd gorenjskega kolodvora. event z zajtrkom takoj oddam Naslov-; pove oglasni oddelek »Jutra*
vtori
Zračno sobo
velika In solnčno. z dvorna posteljama, parket! In,električno razsvetljavo, s po-, isbfnla vhodom tako] od-" dam. HeiIot por* drtml oddelek <Mru. »JM
Opremljeno sobo
zračno, s parketi. elektriko. posebnim vhodom, na ieijo z zajtrkom oddam. — Naslov v oglasnem oddeikn »Jutru.	33475
Sobo s kuhinjo
oddam S osebama brez otrok. 8oba je velika, s parketom ia elektr. razsvetljavo. Naslov v oglas.
oddelku .Jutru. 85518
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elek-triko oddam za 400 Din v Linhartovi ulici Stev. 20.
85532
Kabinet
s posebnim vhodom to električno lučjo oddam v bližini pošte — Bleiwelsova cesta 27/n.	85547
Opremljeno sobo
z 8 posteljama oddam. Naslov pove oglasni - oddelek •Jutru.	35542
Sostanovalko
sprejmem v sobfo z J posteljama. elektriko to parketom. Naslov V oglasnem oddelku «Jatr*».
Prazno sobo
z elektriko to posebnim vhodom oddam v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra>. 85554
Gospode
Sprejmem na 'dobro in ceno hrano Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. S5537
Kk&piUrt
TrgovskG podjetje
prvovrstno. Ižče tihega drn-tabnikn, event s sodelovanjem Pogoj: 200—300.000 Din--vloge v "gotovini Ponudbe na podružnico Jutra v Maribora pod SUro »Siguren dobiček*. 35425
Družabnika
sa dobičkanosno podjetje, ki bi, um vodil obrat, iščem. Potreben kapital do 606.000 Din Ponndbe oglasni. oddelek »Jutru »Štajersko*.
Z 250.000 Din
kapitala želim pristopiti kot tihi družabnik k stgnrMU ja eksistence zmožnemu podjetju Cenjene punadb* na oglasni oddelek »Jutru pod »Sigurnih nsložitve*.
.	85441
30.000 Din vložim
t podjetje, katero mi zanje jamči ter ml nudi (talno nameHenje ali pa dMbb-nittvo. Pismene prijav* na ogtaaoi oddale* •Jutru pod •Vztrajen iu soliden mladenič*. ' i	SSSM
Lesni strokovnjak
poslovodja in skladiščnik: lef. pristopiti k valjeasa paljrtju T kapitalom' Bia 250 000 Cenjene pondha aa aglasni oddelek 'J«»ru pod »Delavnost«. 35442
Samostojna trgovka
ieli družabnika ali posojila za dobro Idočo trgovino f mešanim blagom ln vinotočem, radi povečanja
Potreben kapital 60.009 Din Cenjene ponudbe na oglasni oddelek <Jutr4» pod Šifro •Zlata jama*.	85538

V oglasnem oddelku '« Jutra*
Je dvigniti sledeča pisma-Auto 29, Avijatičar, Agil-nost 77, Blagajna, Crtcmlr, Ceili>, Duševno sorodstvo. Diskretno 17, Deklica, Dolarsko posojilo. Dober plačnik, Do 400.000, Februar, Fiat-Saurer, F. T. 900, Graščina, Hvaležnost do groba, D. Jcvanovie. luienjer 92, Kjerkoli, Korespondenca, Klavir, Krasna lega, Korespondenttoje, Kamelj-ca, Kart tal, Lasulje, Lopo življenje, H Lachner, Lepa bodočnost 33.131, Mfrna stranka 1010. Manun 25, Nujno 77, Novo življenje 32, Ke prsdrago, Nakup oprave, Nedolžno jagnje, Posestvo, Privatno, Prijeten odmev. Priložnost, Priden 94, Perica, Prilika B, Pozno v jeseni, Perfektna, Pletilstvo, Posojilo 5000, Priložnost 33. Požega, Posek, Ravnatelj 24, Besna in poštena. Sv. Anton, Puščavnik, Solzne oko. Sadjarstvo, Spoznanje, Spece-rija 25, Takoj 12, Takojšna ženitev, Trgovec S5, Točna 01. Trgovina 84, Trgovina 55, Takojšna že-nitev, Trgovina usnja. Trgovina 6939, Vzgojiteljica 95, Versi v bodočnost. Ver-ziran SS968, Venera, Violina 84.064, Zadcvoljnost je zaklad. Zanesljiv 28, 140, 85.089, 7777, 33, 90. 1521*
2 gospodični
llčrta znanja z dvema inteligentnima gospodoma. — H »m ene ponudbfe s sliko na ■ oglasni oddelek • Jutru pod značko «Adi — Ani*.
35418
7. 3. 1925.
91, 34, 85, 43, 24, 41,1 33,i ti, 24, 45. 24, 54. 19. ~ 32, 31,1 25, 24, 23, 42, 15,/ 53,/ 53, 55, 25,/ 43, 35, 11, 82,1 «55, 11, 11. 24, 41, 55, S4. 35, 53,» 35521
2 mlada Slovenca
leglonarja v Siriji, želita stopiti v korespondenco z mladima gospodičnama od 17—SO let. Naslov v oel. oddelku «Jutra» pod šifro •Legijonarju.	S5519
Mladi stranac
tražl poznanstva sa mladom samostojnom gospojlcom 111 ndovicom — koju bi ma-terljelno podupiral Cenj. dopise do 19. novembra na oglasni dddelek.«Jutra« pod •200».	85558
Zobčastih cevi
(Rippenrohre) 30—40 t. m., starih, vlitih, kupim. Ponudbe z zadnjo ceno na FRANC IZGORŠEK, Šmartno pri Litij L	U.972»a
FOTOCINKOGRAFI.IA
KUNOV ZAVOD KL1ŠEIN
BEOORAD. Prlzrenska ul. 15.
izdeluje
najfinejše klišeje, najceneje in hitra Naročila na naslov: Beograd-Voždevac ulica Vojvode Stepe S6.
Uiti društvo
Beograd, Kralja MIlana 85.
Telefon; 50-81 Braojavi' Bafckanblok. Podjetje za trgovmo in Izvoz deželnih pridelkov — Kupuje večje količine vagonske-ga blaga: Krompir Ia »rožnik«, franko vagon Beograd: Črni luk »Pogačar« la: Fižol Ia beli debel (letolnji pridelek).
Gramofon
krasne lesene konstrukcijo, z Ustno elAtrično lučjo, prodam ali zamenjam ca dobro moSko kolo — M. Verhek, Sllks, Celovška o. St. 41,	85820
Modern gramofon
fino izdelan — v obliki kovčka, nov, prodam za 1400 Din. Naslov v oglas, oddelku .Jutra*. 35055-a
Lovskega psa
fVorsteher) .popolno Izvei-banega apiortc-rja, čistega (hasenrein) kupim Ponudbe na naslov: Em. Ebenspan-gera nasl.,. Bjelovor. 35437
Srnjaček
5 mesecev star, zelo kro-tak, naprodaj Na ogled v gostilni .Veseli dom*, Maribor, Meljska cesta St. 58 S5497
Srne ta zajce
kupaje v viakl množini F. Slami«. LJnbOjana, Gospo-svetska cesta.	85530
Cigaretno dozo
srebrno, z monogramom A. T. sam -Zgubila. Najditelj dobi nagrado. Naslov povo oglasni oddelek .Jutra*.
35503
~3QT3r-H .ffilf ?
UELLCSENS
bateriie za žepne svetilke Dvojna cena -|-kratnl čas gorenja. Gen i«s'opstvo
VIKIHK. Zagreti
Ulica Ban Jelačča br 2
TnrnrrorT
<D0R OGLAŠUJE, - TA NAPREDUIF
AVTO
RENAULT
najnovejši 6cilinderski model »Monasix« 18/27 HP.. 4sedežen, torpedo, hitrost preko 90 km. poraba bencina 9 litrov na 100 km.
Najprlpravnejši voz za naše ceste! V luksuzni izdelavi Din 66.000. Limosina Luse Din 69.000.
Priporočljive m najbolj vpeljane ostale tipe:
12/18 Zsedežni osebni.
12/18 4sedežni osebni,
12/18 2sedežni pol tovorni za 400—500 ke.
32/36 4—5sedežni torpedo in
22/36 2sedežni Doltovorni za 600—800 kg.
TOVORNI za 1200—1400 kg in za 2000 kg.
AVTOBUSI vseh vrst
MOTORJE BRIZOALNE ZA GASILSKA DRUŠTVA
STUDEBAKER
91
6cilinderski,
ERSKINE"
4—5sedežni. naielegantnejši suortni voz.
Pneumatiha
}JF!restone6
„MicheUn'f
Zahtevajte ponudbe pri tvrdki
A. Lampret, Ljubljana,
Dunaiska cesta 22 Telefon 2247.
si———■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Za zastopstvo tuje v Jugoslaviji dobro znane solidne tvrdke želimo
vzeti v najem.
ali pa tudi kupimo hišo z lokalom
ki skladišči v prostornini 100 do 300 kv, m, v Ljubljani ali okolici Ponud« be s točno označbo in propisi pripo« počeno pod: Inozemsko zastopstvo št 35—3 na: Lnterreklam A. G. v Za« grebu, Marovska ?8.	11.981«a
ZAHVALA
Za izražena sočusiva ob smtti našega blagopokojnega očeta, gospoda
, Šepnejo Mša
kakor tudi za darovane vence ter ca častno spremstvo na njegovi zadnii poti, izrekamo vsem našo najpnsrčnejšo za--hvalo.
V Ljubljani, dne 17. Ki. 192?..
ŽALUJOČI OSTALI.
t
Javljamo tužno vest vsem sorod« ni-koin in prijateljem, da je naš ljubljeni sin, brat, soprog in oce
Josip Šoti
PRIVATNI URADNIK
v sredo, dne 16. t. m., po dolgi in mučni bolesni v Gospodu sa vedno zasp*L
Pogreb se vrii v petek, dne 18. t. m., ob 4. uri popcJdne iz b^iice v Gradcu a« tajnošnje pokopališče P<Aojnea»u ohranimo blag spo= min!
Laiko—Celfe, 18. nos-. 1927.
Lea šoti, soproga. Josip šoti, oče. Avgoata šoti, mati. Leandlca in Jo* žica, hčerki Fr. šoti, vodnik, brat.
C. Phillips Oppenheimt
27
Milijonar brez denarja
Bliss ie postavil cilinder aa mizo. »Clowes, pri tej priči povej, kdo je ta človek in kaj dela v mojem stanovanja!«
Clowes se je sesedel. Ta strah je bil zanj prehud. »Tolikanj mi je žal, gospod!« je zaibtel. »Zmešalo se mi je! Tako pusto je bilo tu in tako zapuščenega sem se čutil, da sem začel igrati. Izgubil sem. Da bi se odškodoval, sem oddal stanovanje temu gospodu. Mislil sem, da be tako v varnih rokah, in denar bi vam bil prav gotovo vrnil. — Preveč ste mi naložili, ko ste me obsodili, da naj sedim tu ves božji dan in ne delam ničesar. Težko preizkušnjo ste mi naprtili, gospod!«
Dorrington je stopil proti Blissu. Skoro besno je buljil vanj. »Povejte, kaj hočete prav za prav?«
»Moj slina vam lahko potrdi, da sem Ernest Bliss. Tega, da vas vidim tu, vam niti ne morem očitati, aiko je Clowesova izpoved le količkaj podobna resnici — Samo izseliti se morate takoj. Če ste z najemnino kaj na dolgu, smatrajte to za odškodnino, ker vam pred časom odpovem.«
»Vrnite mi ček!« je zahropel slepar.
Bliss je zgrbančil čelo; zdelo se je, da ga ne razume. Hodil je po sobi sem ter tja, kakor bi se radoval svidenja, in popravil tu pa tam kako sliko, žalostno zmajal z glavo nad odprtim zabojčkom za smotke ter z rutico obrisal prah z majhnega kipca.
Čudna tišina je nastala. Biiss je pogledal v kopalnico in se je nato vrnil v salon. »Res,« je dejal, »nerad bi se pokazal zarobljenca, toda
prositi moram--«
»Cujte,« ga je prekinil vsiljenec z drhtečim glasom. »Ali ste tisti, ki je bil dopoldne tu in se je v tej sobi preoblekel, nato pa se je odpeljal v banko?«
Bliss je segel v žep. »Seveda. Najino snočnje srečanje je bilo
sreča zame. Nemara da tudi za vas, gospod.« Tako govoreč je izvlekel ček, pretrgal ga na dvoje in vrgel kosa na mizo. »Tako! Vzemite io in glejte, da izginete!«
Dorrington je brž pograbil dokaz svoje sleparije in ga je spravil y Ustnico.
»Bodite brez skrbi, stvar mi ne gre Bog zna kako do živega. Prav rad verjamem, da je moj jalovi denar izkušnjava za druge ljudi. Tudi od Ck>wesa sem morda preveč zahteval, ko sem mu ukazal, naj me čaka križemrok. Izvolite poklicati človeka, ki mi je preje odprl vrata; nato pojdite vsi trije pred menoj iz stanovanja, da ga morem zakleniti. Ti, Clowes, se jutri zglasi pri gospodu Crawleyu, kjer dobiš nadaljna navodila. Stoj, počakal še malo: pomagal mi boš, da se preoblečeni. Ne zadržujem vas več, gospod!«
Dorrington je izginil s svojim slugo vred.
»Menda ne mislite spet obleči teh siromašnih cap, gospod?« je vprašal Clowes ter podržal lisasti suknjič in zakrpane črevlje kvišku.
Bliss se je namrdnil. »Prav tako malo mi ugajajo kakor tebi, toda najboljše so, kar jih imam. Če bi le smel vzeti vsaj pol tucata teh košulj!«
»Saj so vendar vaše. gospod!« je vzkliknil sluga ves zmeden.
Bliss, ki se je bil v tem napravil, je vzdihnil. »Ne, Clowes,< .ie
dejal, »zdaj so last mojega drugega bistva.«
★
Bliss je ves upehan sedel na klopi v parku; klobuk si je bil porinil v zatilnik in znoj mu je curkoma lil po čelu. Na kolenih je držal ogoljeno črno torbo, v kateri je hnel vzorce podpetnikov iz umetnega usnja in naročilno knjigo, ki je še ni bil odprl. Njegova druga zastopniška karijera je bila prav tako neuspešna kakor prva.
Človek, ki ga je z nasprotne strani že nekaj časa opazoval, ie prisede! k njemu. »Utrujeni ste videti.« je dejal.
Bliss ga je pogledal. Bil je debel, črnolas možak dokaj sumljive podobe. Njegov nasmeh je bil posiljeno prijazen, njegov glas masten kakor mask). Razen tega je bil videti zelo nesnažen.
»Tudi vi bi bili trudni,« je čemerno odvrnil Bliss, »ako bi bili šest
ur ponujali ljudem blago, ki ga nihče ne potrebuje.«
»Bržkone je vaše blago predrago. Kaj pa imate v torbi?«
Bliss jo je drage volje odpri. »Podpetnike! Ali ste kupec zanje?«
»To je pa res čudno! Tudi jaz sem namreč iz črevljarske stroke in nekaj razumem o teh stvareh. Kakšne so vaše cene, mladi mož?«
Bliss je izvlekel spisek. »Sit sem že tega. Vsak podpetnik ima listek s številko — in tu je cenik. Izvolite!«
Debeluh, s spiskom v eni, podpetniki v drugi roki, je ogledal vsak kos posebej. Nato je zmajal z glavo. »Enajst penijev funt — zelo drago! Ali imate vobče kaj pojma o tej kupčiji, prijatelj?«
»Niti malo ne!«
»Zakaj ste se je lotili?«
»Moža, ki naj bi zanj prodajal to vražjo robo, sem včeraj po naključju spoznal v vozu cestne železnice. Jela sva govoriti in povedal sem mu, da sem brez službe. Predstavil se mi je kot Mr. Morgan in mi je ponudil zastopstvo svojih podpetnikov, seveda le na provizijo. Ako bi bilo njegovo čenčanje resnica, bi se mi bilo treba samo pokazati v kaki tovarni za črevlje pa bi mi planil ravnatelj okoli vratu, proseč me, naj sprejmem kar najogromnejše naročilo. Danes sem bil pri šestnajstih tovarnarjih: tistim, ki jim je ugajala oblika podpetnikov, je bila cena vsaj za petnajst odstotkov previsoka, in tistim, ki jim je prijala cena, se je zdela oblika zastarela.«
Debeluh se ie pomaknil bliže k njemu, »čujte,« je rekel zaupljivo. »Mož, ki izdeluje te podpetnike, vas je hotel ociganiti. Ako pristanete na moj predlog, se mu osvetiva za to in zasluživa povrhu še nekaj zase. Mislim, da imam doma staro štampiljko: ,J. Marcus, trgovec z usnjem'. Napišem vam naročilnico za tri sto funtov. Morgan gotovo ne bo poizvedoval; preveč ga bo veselilo, da spravi blago po tej ceni v denar. Mene pa ne bo doma in tisti, ki pripelje podpetnike, bo moral priti drugič po denar. Med tem prodava blago. Poznam odjemalca, ki nama ga plača po šest penijev funt; izkupiček s razpoloviva, nato pa izginete brez sledu in se oprimete kakeg? boljšega posla.«
Doma!
V delavnici ln pisarni odpočifete noge edino v obutvi Iz tkanine.
Za jesensko sezljo smo Izgotovlll naše čevlje Iz žameta ln lastlna.
Ugodno se počutite le v taki obutvi, v kateri so kostiy mišice in živci pri vsakem gibu obvarovane pred utrujenjem.
DAME!
nosite doma, v delavnici in pisarni edino obutev iz žameta ali lastlnaf katero še nadalje prodajamo
za ceno Din 89-
Kemično, hiSUensko čisti PUH zo blozine
in ga tudi najcenejše nabavlja v naši državi edina moderno urejena tovarna perja za postdjino:
MOLENDER A.D.
-FABRIKA PERJA SUBOTIC«
Zahtevajte naš cenik štev. 1.
TOVARNIŠKO ZALOGO
POHIŠTVU
priporoča za nakap in rabi na ogled
Andrej Kregar
ŠT. VID n. Ljubljano nasprcti kol. Vkmarje Zahtevane ceniki
Kdor se zanima za ljubljansko okolico naj bere
Nt: KOLOM UUlKEGj) BARJA
I<dala Knjigama Tskovne zadruge v Ljubljani.
import in eksport
Heinrich VVagner
Trieste	surovin m Kemikalij raznih vrst za papirnice, milarne, steklarje,
usnjarne, barvarne, tekstilne tvornice in tvotnice bar>r. Posebne Teiegr.: Chimivvag. gegr. 18V2. produkte: benzole, touol, icniol. solventnaohta, ee-olje, surov in Telet N 22 — 86.	uskinastf nsph»al'n. <-arooIovo kisl'no smole, oie 'td ;td
Javljamo tužno vest, da je naša ljuba soproga, sestra, teta' snaha in nečakinja, gospa
t
danes, dne 17. novembra mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb blage pokojnice bo v soboto, dne 19. novembra ob dveh popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Pokojno ohranimo v trajnem in blagem spominu. V Ljubljani, 17. novembra 1927. Ivan Bajielf, soprog In ostali sorodniki.
Neljube dlake
po obrazu in životu sploh odstranjuje v 5 minutah zanesljivo brez bolečin in posledic
„Depilatorium lfenus"
Cena 1 zavite« Din 10 —
Razpis.
Pofaojnlosbl zavod za namoičenco
razpisuje oddajo
mizarskih del
za stanovanjski hiši Miklošičevi cesti in na Pražakovi ulici v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8/IV.
Pokojninski zavod za nameščence.
Urejuje Davorin Rrrljea. Izdaj« a* Kaesertij »Jutra. Adoii Ribniku. Za Narodno tiskamo dd, kot tiakemarje Fran Jesecick. Za iaseratol det je
Afcjrtj Novčk, V« « Ljnh^Mi.