NEKAJ BESED O OBISKU INŠTITUTA POLONIJNY V KRAKOVU Breda Čebulj Sajko Na Inštitutu za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU že četrto leto poteka projekt Dopolnjevanje in preučevanje virov in literature o slovenski emigracijski problematiki. Poleg tega se s svojim raznolikim gradivom Inštitut vključuje še v Program zbirk ZRC SAZU (oboje vodi na Inštitutu avtorica tega prispevka). Na­ men obojega je, poleg urejanja stare in zbiranja nove dokumentacije, ki jo v končni fazi hrani Inštitut, tudi navezovanje stikov med sodelavci Inštituta z razi­ skovalci ter dokumentalisti s sorodnih inštitucij po svetu. Dokaj utečene in po potrebi posameznikov občasno bolj ali manj pogoste vezi že tečejo v okviru slovenskega etničnega prostora, pravtako tudi s sodelavci v tujini, o čemer redno poročamo v našem letnem glasilu Bilten. V letošnjem letu pa smo še posebej uspešno navezah kontakte z raziskovalci Inštituta Polonijny (Inštituta Polonije), ki je del Jagiellonske univerze v Krakovu. V maju sem bila namreč gostja dr. Jana Lencznarowicza, zgodovinarja z omenjenega inštituta. Z njegovo pomočjo sem lahko spoznala raziskovalno delo in publikacije njegovih sodelavcev ter nji­ hov dokumentacijski fond. Inštitut Polonijny je, podobno kot naš Inštitut, član Association o f Euro­ pean Migration Institutions (Združenja evropskih migracijskih institucij) in je interdisciplinarni raziskovalni in pedagoški center, ustanovljen leta 1972. Še po­ sebno od leta 1976 dalje seje v poljskem prostoru uveljavil kot najpomembnejša ustanova za raziskovanje poljske emigracijske problematike in poljske emigrantske literature. Njegovo ime »Polonijny« je sinonim za poljske etnične skupine, ki živijo po vsem svetu. Poleg raziskav opravljajo sodelavci Inštituta, ki so po stro­ kah razdeljeni v več oddelkov, tudi pedagoško dejavnost: zgodovinarji, sociolo­ gi, literarni zgodovinarji in lingvisti predavajo tujim študentom poljskega jezika poljsko zgodovino in kulturo. Inštitut je do nedavnega imel svoje prostore v gra­ Dve domovini / Two Homelands - 10 — 1999, 205-207 206 Breda Čebulj Sajko du ob Visli v krakovskem predmestju Przegorzaly, k ije danes v najemu ameriške družbe Motorola. To je spremenilo prostorsko situacijo Inštituta: danes se naha­ jajo v skromnih prostorih hotelske zgradbe, ki so sicer last Inštituta, vendar na­ menjeni tujim študentom in obiskovalcem. Svoje pisarne imajo le direktor Inšti­ tuta, prof. dr.WIadislav Miodunka, upravna služba Inštituta ter arhiv in knjižni­ ca. V zgradbi hotela so tudi predavalnice. Vsi ostali zaposleni so bolj ali manj vezani na delo v svojem domačem okolju. Inštitut, ki zaposljuje 33 sodelavcev, ima trenutno štiri oddelke: oddelek za moderno lingvistiko (kadrovsko najmočnejši), oddelek za raziskovanje zgo­ dovine mednarodnih migracij, oddelek za raziskovanje poljske literature v tujini, oddelek za sociologijo nacionalnosti in etničnosti in oddelek za raziskovanje poljske kulture v tujini. V zadnjih dveh oddelkih so zaposleni sociologi, lingvisti in filologi prevladujejo v prvem in tretjem oddelku, medtem ko so v drugem oddelku zaposleni zgodovinarji. Zgolj za primerjavo naj omenim, d a je sorod­ nost v zastopanosti raziskovalcev iz posameznih znanstvenih disciplin med na­ šim in »poljskim« inštitutom precejšnja: tudi pri nas pokrivamo raziskovanje mi­ gracij s podobnih vidikov (sociologija, antropologija, zgodovina, literarna zgo­ dovina, etnologija), zato smo na srečanjih ob različnih priložnostih (predvsem na »portoroških« simpozijih v organizaciji našega Inštituta) hitro vzpostavili med­ sebojne kontakte. Ker sem bila gostja oddelka za raziskovanje zgodovine mednarodnih mi­ gracij, namenjam nekaj več besed posameznikom in njihovemu delu na tem od­ delku: Prof. dr. Adam Walaszek, predstojnik, je poznavalec poljske emigracije v Združenih državah Amerike. Njegov interes je še posebej usmerjen v raziskova­ nje etnične zgodovine Združenih držav, zgodovine delavskega in socialnega gi­ banja v tem delu sveta, v kar umešča tudi svoja raziskovanja ameriških Poljakov. Prof. dr. Halina Florkowska-Frančic se posveča zgodovini poljske skupnosti v Švici in Franciji v 19. in 20. stoletju. V njenih publikacijah jo zanima tudi pove­ zava med poljsko politično in ekonomsko emigracijo v Evropi in Ameriki pred letom 1918. Dr. Jan Lencznarowicz raziskuje splošne mednarodne migracijske tokove, v katere so bili vpeti Poljaki, prisilno poljsko emigracijo, še posebno pa poljsko etnično skupnost v Avstraliji. Mag. Janusz Pezda proučuje poljske izse­ ljence v Franciji. Dr. Anna Reczynska se ukvarja z zgodovino Poljakov v Kana­ di, zanima pa jo tudi položaj etničnih in nacionalnih manjšin v poljski zgodovini in kulturi. Dr. Andrzej Zi^ba je raziskovalec zgodovine vzhodne in centralne Evrope v 19. in 20. stoletju, še posebej Poljakov in Ukrajincev. Nekaj besed o obisku Inštituta Polonijny v Krakovu 207 Vsi zgodovinarji na Inštitutu so zelo plodni v svojem raziskovanju: svoja spoznanja publicirajo v samostojnih izdajah ali pa v okviru znanstvene periodike Przeglad Polonijny, Prače Polonijne in Prače Instytutu Polonijnego, ki izhajajo v okviru Jagiellonske univerze. Večino njihovih objav nam je krakovski inštitut podaril oziroma zamenjal za objave sodelavcev našega Inštituta. Hranimo jih v knjižnici in so na voljo uporabnikom. Inštitut Polonijny ima poleg knjižnice tudi skromen arhiv. V primerjavi z mnogoštevilno poljsko emigracijo bi obiskovalec pričakoval izredno obsežno arhivsko gradivo na tej centralni ustanovi za raziskovanje poljske diaspore, ven­ dar ni tako: celotno gradivo je popisano v dveh zvezkih malega formata in obse­ ga nekaj dokumentacije o izseljencih, ki živijo v Afriki, Avstraliji in Novi Zelan­ diji, Braziliji, Čilu, splošno v Evropi, v bivši Sovjetski zvezi, Kanadi, Mehiki, še posebej v nekaterih zahodnih, centralnih (tudi v Sloveniji) in vzhodnih evrop­ skih državah ter, seveda, v Združenih državah Amerike. V tem pogledu je naš Inštitut v mnogo boljšem položaju. Petdnevni obisk je poleg omenjene izmenjave literature in pregleda arhi­ va prinesel tudi izmenjavo osebnih mnenj in pogledov na raziskovanje migracij, pa tudi snovanja načrtov za skupen projekt med obema inštitutoma. Do sedaj je naše sodelovanje potekalo predvsem v okviru obeh simpozijev, ki jih je, kot že povedano, organiziral naš Inštitut leta 1995 in 1998 v Portorožu (na prvem je sodeloval dr. Walaszek, na drugem pa dr. Florkowska-Frančič in dr. Lencznaro- wicz) ter v okviru AEMI, v prihodnje pa bo dr. Walaszek član uredniškega odbo­ ra naše znanstvene revije Dve domovini/Two Homelands, dr. Jan Lencznarowicz pa je bil v oktobru 1999 gost Historičnega seminarja ZRC, kjer je imel predava­ nje o poljski emigraciji. Kot ploden rezultat medsebojnega sodelovanja se je izkazala tudi skupna sekcija v zasedbi slovenskih-poljskih-srbskih raziskovalcev na 34. svetovnem kongresu v organizaciji Mednarodnega sociološkega inštituta (International Institute o f Sociology) v Tel Avivu julija 1999. Naš projekt, ki sem ga omenila na začetku prispevka, se bo iztekel konec naslednjega leta. Prijavili bomo njegovo nadaljevanje, ki bo temeljilo na razširi­ tvi in poglobitvi konkretnih povezav med nami in pomembnejšimi inštitucijami ter dokumentalističnimi centri po Evropi. Če nam bodo finančna sredstva dopuš­ čala, nameravamo obiskati vsaj še nekatere izmed njih, saj so se osebne poveza­ ve izkazale za mnogo pristnejše in plodnejše kot pa kontaktiranje prek medijev sodobne elektronske družbe.