Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /deta 00 Din, za 'n leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI UST Številka 118. .. ....... Uredništvo ln upravnlštv* je v Ljubljani v Gregorfih čevl ulici 23. - Rckopfenfr ne vračamo, H Račun pri v m pošt. nranllnlci v Ljubljani Časopis za trgovino. industriio, obrt in denarništvo «»«53 -tol«. Ivhaia vsak torek, če lafiaiO trte k ln soboto Ljubljana, torek 20. oktobra 1936 Cfillfl posamezni številki O In Nov duh ? * , • > • ’ V nedeljo je bila slovesna blagoslovitev novega skupščinskega poslopja. Pri tej priliki je imel skupščinski predsednik Čirič govor, ki je zaradi svoje odkritosrčnosti napravil na vso javnost najboljši vtis in ki je v marsikaterem Jugoslovanu tildi vzbudil upanje, da bo v novi skupščini zavladal tudi nov duh. Tako se predsednik Čirič ni bal dotakniti se v svojem govoru tudi najbolj kočljivih vprašanj, ki se v naši oficielni javnosti skoraj ne smejo omeniti. Tako je med drugim dejal, da današnje slavje ni mogoče uživati s čistim veseljem, ker niso tu tudi Hrvati. Ali smo se v resnici že tako odtuijili, da si nimamo drug drugemu nič povedati? Ali je res že tako izginilo medsebojno zaupanje, da se več ne znamo razgovarjati? Nato je omenil razne napake, ki so se godile na tej in na oni strani in ki statirati, da je narejen po starem centralističnem kopitu, ki žuli cele pokrajine. V našem državnem središču mo ra nastati nov duh, potem bo padlo tudi nezaupanje, ki ga je rodila dosedanja praksa. Da pa je novi duh zavladal, to se mora pokazati v dejanjih. Besede same ne prepričajo danes prav nikogar več! S posebnim zadoščenjem je pozdravila gospodarska javnost opozorilo predsednika skupščine, da socialnim vprašanjem večjo paž-njo kakor strogo političnim. A tudi glede tega opomina je treba reči, da bo imel uspeh le, če bo podprt z dejanji. Naj ustanovitev gospodarskega sveta dokaže gospodarskim ljudem, da se posveča gospodarskim vprašanjem večja pažnja, naj se začno izvrševali zahteve gospodarskih stanov in potem bo padlo ono nezaupanje, ki danes tlači ves narod. Ce pa teh dejanj ne bo, potem ludi 110- treba posvetiti gospodarskim in bene besede ne bodo pomagale, potem sploh ne vemo, kaj bi po-! državi nad eno milijardo. Pri tem . iuagalo. Ali je zavladal v novem skupščinskem poslopju tudi novi duh ali ne bo. V tem je vse vprašanje. Po govoru predsednika skupščine smo pripravljeni to upati, od dejanj, ki bodo besedam sledile, je odvisno, če se ta pripravljenost tudi izpremeni v vero in prepričanje. S svoje strani pač ne bomo nič storili, da to prepričanje ne bi tudi zmagalo, toda vse je odvisno od onih, ki imajo moč, da potrde besede z dejanji. K uredbi za odku Enako skrb treba pokazati tudi za Slovenilo Kakor smo že na kratko poročali, je izšla uredba o odkupu domačega bombaža. Vsi uvozniki bombaža in vse industrije, ki predelujejo bombaž, so po 1. členu te uredbe zavezane, da odkupijo od so privedle do sedanjega stanja. I domačih proizvodnikov ves njihov Izhod iz tega stanja pa je v tem, | za industrijsko predelavo sposobni da posvetimo več pažnje socialnim bombaž. Po členu 2. te uredbe in gospodarskim vprašanjem. Ves ! uvozniki tako dolgo ne morejo svet okoli nas, je govoril pred- uvoziti tujega bombaža, dokler ne sednik Čirič,- rešuje socialno-go- odkupijo od naših proizvajalcev spodarska vprašanja, le pri nas ene količine njih bombaža, ki so se postavljajo samo politična Vprašanja, ko da drugih sploh ni. Tista stranka, tisti državniki, tisto jim bile odrejene. 0 odkupu domačega bombaža izdajajo potrdila zadruge bombažnih proizvajalcev gibanje, ki bodo pokazali največ ln sele potem, ko prejme trgovin »mulo im arw>ifl,l-nn in trosinodnrska s^e ministrstvo ta potrdila, bo uvoz tujega bombaža dovoljen, seveda le v določenih količinah. smisla za socialna in gospodarska vprašanja, ti nam bodo pokazali tudi pot v bodočnost. „ , , , • ... , Naša domača bombažna proiz So to bespde, ku so ,ih v drugi vodnja je gicer daneg ge obliki, naši gospodarski ljudje iz- Utaa, da^elriti te neznaton rekli «e neštetokrat. Gospodar- del domafie potrebe Kmetijsko skim ..vprasgnjem prednost pred ministrstvo sicer upa, da bo mo-političnim, to je m ostane edma proiZVodnjo dvigniti in da pot iz našega težkega notranje-po ge ^ večala šina zemlj na Mičnega ^aja^Samo s pravo kateri se goji bombaž, od 1500 ha gospodarsko politiko moremo zo- na 10.000 ha, toda strokovnjaki iz Srbiji, z zgraditvijo železarne v Zenici se pomaga Bosni, kdaj pa se bo na podoben način pomagalo tudi Sloveniji, ki mora pri vseh teh pomožnih akcijah prav znatno pomagati. Eden glavnih proizvodov Slovenije je les. Zakaj pa se tudi za slovenski les ne bi izdala uredba, ki bi povečala ceno lesu in dvignila njegovo proizvodnjo. Če da država milijone in milijone za intervencijo na žitnem trgu, zakaj ne bi vsaj znižala železniške prevoznine za les? Saj to bi bilo na vse zadnje le v njenem lastnem strija je na višku in more konkurirati z vsako tujo. Še mnogo več zaslužka pa bi dajala ta industrija Sloveniji, če ne bi v Beogradu in drugod kupovali le tuje pohištvo. Zakaj pa se ne bi za tuje pohištvo, ki se brez potrebe uvaža k nam, izdala analogna uredba ko za bombaž? Moramo pa tu opozoriti tudi na slovensko premogovno industrijo, ki bi enako zaslužila malo več pozornosti naših državnih železnic. Kajti popolnoma jasna zadeva je, da je nemogoče, da bi Slovenija prispevala za dvig gospodarstva v pa je poudariti, da so proračuni državnih podjetij sestavljeni ze&r. realno. /v • i Najbolj obremenjen'"je čsl. predračun zaradi izdatkov za narodna obrambo. Toda bolje je sedaj fir®. livati zlato, ko pozneje kri, kakop je dejal fin. minister. Zaradi nemške propagande je morala Češkoslovaška tudi zelo povečati policijo ob meji in v proračunu so zah> postavke za 3666 novih policijskih nameščencev. ! : * Na vsem čsl. proračunu se vicfi, da je izdelan realno, da se bo tudi izvajal in da je realen. A tudi aa kontrolo je poskrbljeno v zadostni meri. Proračun priča* da je v državi red! interesu, ker se pri sedanji visoki, vseh drugih banovinah, dočim ne prevoznini les sploh ne prevaža in more živeti niti njena stara indu- pet razMtt «10 . ki je, ^' SrWJ 3ma|rajo naraslo že do te mere, da smatra predsednik skupščine za svojo dolžnost, da ob slovesnem trenutku blagoslovitve novega skupščinskega poslopja vzklikne: Ali je res medsebojno zaupanje izginilo že v tej meri, ,da, se več ne znamo razgovarjati? Ali smo se v resnici že tako odtujili, da si nimamo nič več drug drugemu povedati?- Nikakor ne dvomimo, da so bile mišljene besede skupščinskega predsednika nad vse iskreno in da je' tudi njih argumentacija tako močna, da jim sploh ni mogoče oporekati. Toda kljub temu moramo izjaviti, da bodo imele resničen uspeh le, če bodo tem besedam sledila dejanja, ki bodo njih iskrenost potrdila. Kajti res je, kar je dejal predsednik Čirič, da ni nabtalo to nezaupanje, ker bi se ljudje izneverili jugoslovanski misli, temveč vse nezaupanje je nastalo zbog razočaranj, ki so jih ljudje doživljali kar neprestano. Vedno znova in znova smo slišali lepe-besede o naši jugoslovanski misli, v praksi pa se je ta izvajala dosledno kot centralizem, ki ni hotel razumeti potreb posameznih pokrajin. Nič drugega ni treba, kakor začeti z demontiranjem centralizma, pa bo zaupanje v isti meri naraslo, v kateri bodo samoupravne pravice ljudstva uveljavljene. Zalibog pa danes praktičnih znakov za ta preokret še ne vidimo in' kadarkoli moramo poročati o ncvetp zakonskem predlogu, ki ga je..izdelala birokracija v Beogradu,' moremo vedno znova kon- namero pri današnjih razmerah kot čisto neizvedljivo. V ta namen bi bile namreč potrebne velike melioracije, na katere pa danes še nihče ne misli. Vprašanje je zato, če je bilo sploh treba izdati tako radikalno uredbo, ko bi se najbrže na drug način dosegel popolnoma zadovoljiv efekt. Pripominjamo, da proizvede vardarska banovina, ki skoraj edina proizvaja bombaž, na leto 80—40 vagonov, dočim smo bombaža uvozili 1. 1934 nad 1500 vagonov. Po novi uredbi pa niso uvozniki in industrialci samo zavezani, da odkupijo ves bombaž, temveč je tudi že predpisana cena, po kateri morajo ta bombaž odkupovati. Ta cena sme znašati do 50% več, kakor pa je bila povprečna cena bombaža na njujorŠki borzi v preteklem koledarskem letu. Industrialci bodo morali torej plačevati železnice tudi ne dobe zato prevoznine, dočim bi se dohodek železnic takoj dvignil, če bi se les zaradi znosnih prevoznin tudi prevažal. Zakaj se ne oproste lesni izvozniki dolžnosti, da morajo del prejetih deviz odstopiti Narodni banki po nižjem tečaju. To izgubo mora v zadnji posledici utrpeti p miz vodnik in s to izgubo se cena lesu zniža! Pri tej priliki pa bi omenili še nekaj. Slovenska pohištvena indu- strija. Nič nimamo proti temu, da se dviga kmetijstvo v drugih pokrajinah in pozdravljamo vsako akcijo, ki bo gospodarsko pomagala drugim pokrajinam, tčda zahtevati moramo, da se pri tem ne pozablja na Slovenijo, ki mora tudi imeti možnost zaslužka, če naj bo še naprej pokrajina z največjim davčnim pritiskom! Tudi za gospodarske potrebe Slovenije je treba pokazati nekaj resne in učinkovite skrbi! Češkoslovaški 5.250 milijonov Ki za investicije Finančni minister dr. K&lfus je predložil čsl. parlamentu finančni zakon in proračun za 1. 1937. Proračun je izdelan na podlagi doseženih rezultatov v 1. 1935. in 1936., pri čemer pa je upoštevano tudi to, da se je gospodarska situacija letos zboljšala. Finančni zakon seveda tudi ni noben omnibus, v katerega bi se stlačilo vse mogoče, pa čeprav s financami ne bi imelo niti daljnje zveze. Tudi predložitev proračuna parlamentu ni samo gola formalnost, temveč je parlament po kontrolni komisiji sodeloval tudi pri njegovi sestavi. „ „_____,___ v , , Parlament zato ne bo postavljen z v . a ve*’ r Pa le pred izvršeno dejstvo, temveč zna-sve vna c®na- asiio je, da ^o v resnici vplival na sestavo se bodo zaradi tega tekstilni iz- prora6una, delki podražili in da bo moralo prebivalstvo vse države prispevati za dvig bombažne proizvodnje v južni Srbiji. Mi smo vedno zagovarjali misel naše gospodarske osamosvojitve in smo tudi naglašali, da so v ta namen potrebne in opravičljive tudi žrtve. Ali pa je res potreben tako visok honorar, da preide proizvajalec opija, ki tega ne more prodati, na bolj rentabilno bombažno kulturo, pa je drugo vprašanje! Z uredbo o odkupu bombaža se pomaga kmetovalcem južne Srbije, z državno intervencijo na žitnem trgu se je pomagalo Vojvodini in Predloženi proračun in finančni zakon pojasnjuje skrbno sestavljeni ekspoze finančnega ministra dr. Kalfusa o finančnem stanju. Finančni minister je seveda optimist, toda na drugi strani je treba priznati, da odkritosrčno pove svoje mnenje in da ne prikriva težav, ki jih bo treba premagati. Predvsem opozarja na veliko povečanje državnega dolga, ki je narasel za 5851 milijonov Kč. Seveda pa je tu všteto obrambno posojilo in razna konverzijska posojila. To povečanje drž. dolga pa je kompenzirano tudi s tem, ker je namenjenih za investicije 5250 milijonov Kč kot prvi del triletnega investicijskega načrta. Te investicije je treba smatrati kot dobro naložen denar. Zaradi zboljšanja gospodarskega položaja računa finančni minister tudi s povečanimi davčnimi dohodki, in sicer naj bi se ti povečali za 358 milijonov Kč. Tega povečanja davčnih dohodkov bodo deležni tudi uradniki. Devalvacija čsl. krone v proračunu ni posebej upoštevana, temveč se smatra krona kot krona. Da se je zboljšal gospodarski položaj, je razvidno tudi iz znižanja obrestne mere. Boni drž. blagajne so se mogli uspešno plasirati celo proti 3'75% obrestova-nju. Zaradi nizkih obresti se je pocenil kredit, kar je rentabilnost podjetij dvignilo. Vsi dohodki proračuna so predvideni na 8.033-5, izdatki pa na 8.032*1 milijona Kč, da je proračun formalno uravnovešen. Direktni davki naj bi dali 1.937'5, po proračunu za leto 1936. le 1.665-9 milij. Kč, Trošarinski davki so proračunani letos s 1.7247, lani s 1.706'5 milij. Kč, takse in pristojbine s 1.513'4, lani s 1.53T4 milij. Kč. Gospodarstvo državnih podjetij se stalno zboljšuje. Drž. železnice so znižale deficit za 130 hiilijonov. Vsa državna podjetja bodo dala Kai pravijo naši gospodarski ' liudle Prosimo pojasnila Pred dnevi smo čitali neko obvestilo banske uprave, da morttjb med drugim tudi trgovski obrafl' vsako leto prijavljati banski upravi gibanje nastavljencev, primefr njih obolelosti itd.’ Ali se to nanaša splošno na trgovine ali saufc na nekatera podjetja? štrajk in razne posledic Čeprav se tudi delavcem pri? znava pravica do stavk če 1». kas dar je to potrebno, moramo omev niti tudi nekatere neprijetne posledice. Ne glede na razne gre&r nje v tovarniških krajih, ki .#> pred vsem seveda letele na tvgtim-ce, moramo omeniti nekatč#* kvarne posledice takih stavk. ■'V tekstilni stroki moramo pač kupee vati v naprej, in ne šele takrat* ko teče že voda v grlo. Tako tičk di tu. ) ' Sedaj smo v takšnem polbžajti, da nekatere tvorniee naročenega blaga sploh ne bodo mogle dobaviti, druge zopet ne morejo povedati ali in kdaj bodo poslstfe -naročeno blago. Na vprašanje, kdkj dobimo blago, ne dobimo niti odgovora itd. Same prijetnosti 1 AR če smo že socialni, kakor so refeH delavci, ki so ponekod brez prit. vega povoda stopili v simpatrf&Sk. stavko, potem moramo vprašaS, kdo povrne trg. zastopnikom šfco-do, ki jo bodo irrteli. 'Ce tovarna ne bo mogla dobaviti blaga, tudi ne bo plačevala' potnikom provizije. Ves trud in napor kakor tudi s prodajo združeni stroški, so biti zastonj. Delavce pa so njih voditelji iz prozornih namenov varali, da .bodo itak za ves čas stavke dobiti plače, kakor če bi deldli. Seveffe so radi tega delavci Vzdržali > stavki. ‘ • r" ‘1 Ce vzamemo samb Tržič, kjer fe okoli 1000 delavcev, ki' zaslužijo povprečno din 30‘— na dan, znalm že to na mesec din 450.000*—. Ren se to itak potroši deloma za živež, obleko, obutev, so zopet oškodovani tako trgovci ko obrtniki, ki fjb-do imeli pač toliko manj promdla-ali pa bodo pod pritiskom grožpje morali poleg starega dolga vknjižiti še nove vsote. Pa naj to zadostuje. Vse to navajam v premislekom m, ki imajo vedno razne fraze na jeziku! * Vsak trgovec mora biti naroinikJrgbvikegafistiT c * ; M S^mMemgtSSgjk , Uredbo o posebni .pogodbi med V r; 5 »JtoSS* ' poštami Jugoslavije, CeškosJova- •Dne Sl fi©v*tn1>ra bo prt Upravi gj^e fn Rumunije *r- Odločbo, s katero se podal«* mk z.a pri na llett»cijW *a dobavo 38.000 kg (tartana za tobačno tovarno v dne 4, novembra za dobavo kfi kartona za tobačne tole V Ljubljani in v Nišu; dne novembra za dobavo 45.000 kg kartona in 6.000 kg papirja za to-.bačno tovarno v Nišu; dne 7. novembra m dobavo 280.000 kg kartona za tobačne tovarne v Ljubljani in v Nišu in dne 9. novem-w tq Antkaira 23. 000 k£ belega na-jrtrja za potrebe tobačnih tovarn. iDne 10. novembra bo pri Direk-«ciji drž. rfidapakih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za dobavi* 30.000 ton koksa za drž. žele-*amo v Varešu in dne 11. novembra za dobavo univerzalnega fre-ajatnega jstrojjaj za (direkcijo drž, železarne v Varešu. Dne 11. novembra bo pri Direkciji pomorškoga prometa v Splitu ofertaa Ud taci ja za dobavo raznega 'kovinskega materiala. Dne 16. novembra bo pri eko- dobivanje pravic/ za ukori.ščaoje voditi^ sil do 10. Julija 1937 — Dovolitev tvonrieam špirita za prekoračenje 'kontingentov — Tolmačenje odredbe fin. ministrstva z . dne-■$#. VIII. 1936, da, blagajniški in trezorski razdelek ni prenehai obstojati kot tak — Sprememba iz poštne službe ter se med drugim povišuje telegrafska talma v notranjem prometu od O BO ria 670 din za besedo, v mednarodnem prometu pa se pobirajo telegrafsko-telefonske takse po ekviivalenti*, da je 1 zlati Irank enak |5 d& — Nairodbo o privezovanju psp.v v 509 pejtrskem «b-inejnem pasu — R*aglas,o preložitvi občinskih volitev za občino Begunje — Razne itizglase «odišČ in tiradov ter razne dru#e objave. Ali bodo veleblagovnice prepovedane? Zakai se ne izda nova veleblagovnic V nedeljo so priredile zagreb-, trošnikov, zakaj pa tega nihče ne ške gospodarske in stanovske organizacije veliko zborovanje proti ustanavljanju veleblagovnic in zla- nomskem odelenju generalne, di- sti proti veleblagovnici »Ta-Ta«. letccije drž.; že«, v Beogradu ofert-1 v b •mu, licitacija «a dobavo 30 potni-Jkih vagonov III. razreda. Dne 17. novembra bo pri Upravi qjT oddelka Vojno-tehničnega za- ibda v Zagrebu ofertna licitacija a dobavo raznega brestovega - IPredmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Vendar enkrat en uspeh V '■% veseljem konstatrramo, da se-«Haj tudi carinarnice upoštevajo movi uradni kurz za tuje valute, •au sicer za Kč din 1*52. Uradni •kurz za RM je določen na din 14-50, dasiravno se marka plačuje ce-•vejšc., Tudi Ranke so sedaj bolj Sraktjčne in ne računajo več po Jraksi za Kč 117.773 din plus »remija, tepi več enostavno kurz 45J..S38 din, za štare Kč pa 180.141 4ip. To je vsaj pametno ter bi 'Jahko bija že od vsega začetka tako. Tudi takšni mali uspehi nas areaele! m Izvozniki zahtevajo svoboden tečaj za svoje devize .... »id* . \ . Zveza jpsnih industrialcev lipovcev, na .Sušaku je poslala vladi spomeni«v9i,.v 'kateri zahteva, Ida s,e izvoznikom dovoli, da more-m :pvoje devize prodajati svobod-no. ne p* da morajo odstopiti iir^tjinp*vo(jih deviz Nar, banki po •uradnem tečaju s 28-5% pripKom, kftr. je dejanski tečaj teh njihovih •deviz vedno višji. Posebno nujno se doyola izvoznikom pro-^aja,.njibov.ili deviz po svobodnem 'tečajasedaj* ko se zopet začne t^Bvoz v Angino, faradi te razlike med uradnim, in dejanskim teča-jj(Wn< imai» tako veliko izgubo, da moroj« vzdržati konkurence *i$r«gii*i [iwj4. 4o$h upanja, da bi se ta nad mte upravičena zahteva izvoznikov izpolnila. Največ, kar bi izvozniki ,mosgliiv4<»eČi. M bilo to, da bi Hiniali oddati {jarpdni banki samo ,fgyp četrtine in ne več eno tretjino t*Vojih doviz. Koncem zborovanja je bila sprejeta resolucija, ki zahteva v imenu organizacij trgovcev, obrtnikov in gostinskih obratov mesta Zagreba, •da se ustanavljanje veleblagovnic na vsak način prepove. Nadalje se opozarja v resoluciji, da stara uredba o prepovedi veleblagovnic čez 10 dni že izgubi svojo veljavo in da je že zato nova uredba nujno potrebna. Zato znova zahtevajo vse te organizacije, da se takoj izda nova uredba, in sicer v smislu predloga, ki so ga predložile vladi gospodarske zbornice. Kdor zasleduje vse te napore naših domačih ljudi, da se zaščitijo pred neenako konkurenco milijonskih tujih velepodjetij, se mora pač čuditi, kako je sploh mogoče, da so ti napori tako dolgo brez vsakega uspeha. Vprašanje je vendar tako priprosto postavljeno, da bolj biti ne more. Na eni strani desettisoči in desettisoči domačih trgovcev in obrtnikov, na drugi strani eno tuje velepodjetje. Ali more še sploh biti dvoma, interese katere strani je treba predvsem uvaževati? Vse to je tako enostavno, da se nikakor ni čuditi, če naši mali trgovci in obrtniki vidijo v tem neupoštevanju njih življenjskih interesov že temne motive! ' Kdor pa bi objektivno presojal ves spor, ta tudi naslednjega dejstva ne bi inogel prezreti. Še pred »Ta-To« So bile v Jugoslaviji tudi druge velike trgovske hiše, in vendar ni bilo proti njim nikdar niti podobnega boja, kakor pa je proti »Ta-Ti«. Zakaj vendar tak boj samo proti »Ta-Tio šele Bafa obul naš narod in če je res zaradi tega postal popularen, zakaj sc nihče ne upa te popularne zadeve pohvaliti pred narodom? Ali se morda celo ti gospodje boje, da bi kljub vsej za- služnosti teh tujih velepodjetij narod njih hvale ne trpel? Znova se opaža med obrtniki in manjšimi trgovci močno gibanje, da se jih že enkrat Zaščiti pred nadmočno konkurenco kapitalističnih tujih velepodjetij. Ne iz ani-moznosti proti tujemu kapitalu je nastalo to gibanje, temveč iz golega boja za obstanek, ker ta tuji kapital ne pozna nobenih ozirov, ker uničuje eksistence našiti ljudi! Zato pa ponavljamo; uvedba o prepovedi veleblagovnic se mora izdati takoj in tuje veleblagovnice naših ljudi ne smejo uničevati! 1’rcd premočjo tujega velekapitala je treba naše ljudi zaščititi! Gospodarsko sodelovanje podonavskih držav Gospodarski svet Male antante spreiel načrt dr. Hodže Iz Bukarešte poročajo, da je gospodarski svet Male antante sprejel načrt ministrskega predsednika dr. Hodže, kako izvesti gospodarsko reorganizacijo Podonavja. Osnovna ideja Hodžinega načrta je razvidna i$ .njegove izjave, ki jo je podal pffed kratkim in V kateri je med drugim izjavil: Zadnji dogodki v mednarodni gospodarski politiki so izhodna točka za nov sistem, po katerem naj bi se razširila podlaga gospodarske politike podonavskih dežel. Ni mogoče tajiti, da možnost takšnega razširjenja obstoja med državami Male antante. Češkoslovaška je kot prva opustila neutemeljeno mišljenje, da je trgovina s tako agrarnima državama kakor sta Jugoslavija in; Romunija nemogoča. Predsednik Jugoslovanske Klade je v Šrafislavi pokazat, tako velike sp možnosti 'izmahjave blaga zlasti glede industrijskih surovin. Gospodarsko sodelovanje pa bo tudi okrepilo notranjo povezanost držav Male antante, ki držav. Te bi si medsebojno zajamčile vse one ugodnosti, ki so jih dovolile tretjim državam. Te ugodnosti bi se nanašale na uvozne kontingente ter carinske tarife, veljale pa naj bi tudi za plačilni promet. A tudi v prometnem in turističnem vprašanju naj bi se skleniti podobni sporazumi. Kakor hitro bi bil ta načrt dr. Hodže sprejet, bi se ustanovil iz zastopnikov vseh zainteresiranih držav poseben organ, ki bi skrbel za pravilno izvajanje teh sporazumov. Ta načrt dr. Hodže je gospodarski svet Male antante sprejel in sedaj bo ta načrt sporočen tudi državam rimskega bloka, da zavzamejo svoje stališče k njemu. Posebno pa se naglasa, da bi se moralo doseči, da bi gospodarski načrt Podonavja sprejela tudi Nemčija. Konkarzi - poravnave Polil« vesti Govor belgijskega kralja je ustvaril v Evropi čisto novo politično situacijo. Posebno v Franciji se naglasa, da' je sedaj pakt o Zvezi narodov prost vseh omejitev, ki jih je imel z versajsko in locam-sko pogodbo. Belgija pa zagotavlja, da hoče samo preprečiti, da bi postala prehodnot ozemlie za vojske drugih držav, da hoče na vsak način obvarovati svojo nevtralnost in da zato zahteva sklenitev upva varnostne pogodbe. Na francoski meji ne bo 'koncentrirala vojaštva in se bo vsa nova organizacija belgijske vojske,nanašala izključno le na obrambo proti ev. nemškemu napadu. Zaradi nove situacije so se začela posvetovanja med generalnimi štabi Francije, Anglije in Belgije. Tudi skupna letalska obramba bo organizirana na novi podlagi. Vojaška pogodba med Belgijo in Francijo ostane še nadalje v veljavi. Med Francijo in državami Male antante so se začela živahna posvetovanja zaradi novo nastale situacije po govoru belgijskega kralja. Francija se zlasti prizadeva, da bi se ustvarilo čim boljše razmerje med Poljsko in češkoslovaško. Češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski je obvestil zunanjega ministra Delbosa, da je po mnenju praške vlade izgubil locamski pakt vsako vrednost in da mora zato Češkoslovaška zahtevati nova jamstva za svojo varnost. Francija in Vel. Britanija bosta skupno odgovorili na govor belgijskega kralja. Francoski desničarski krogi na-glašajo, da je belgijski korak sama posledica nesrečnega francosko-ruskega pakta. Ker so sedaj zaprta za Francijo tudi belgijska vrata, je Izgubil pakt z Rusijo za Francijo vsako vrednost. Nova belgijska politika ima baje svoj poslednji vzrok v flamskem vprašanju. Bati se je bilo, da Flamci ne bi glasovali za podaljšanje vojaške službe in nove vojne kredite, če se jim ne bi dokazalo, da se to zgodi le zaradi Belgije. Iz nottanje-političnih težav je nastal preobrat v belgijski zun. politiki, če se o njem sploh more govoriti, ker so tudi Flamci pripravljeni, da se bore za svobodo Belgije, ki jo ograža predvsem Nemčija. Nemčija je odgovorila na angleška vprašanja s protivprašanji: Če je Vel. Britanija pripravljena, da bo nova locamska pogodba pakt štirih velesil, ki bi jamčile za nevtralnost Belgije in Nizozemske? Ali se Vel. Britanija strinja s tem, da se čl. 16. pakta o Zvezi narodov nanaša na novo pogodbo? Ali je za to, da velja nova pogodba 25 let. Francoski listi to nemško stališče odklanjajo, ker bi pakt štirih velesil pomenil, da se mora Francija odreči svojim zaveznikom. Vrhu tega pa bi bil ves pravni red, ustvarjen z mirovnimi pogodbami, v nevarnosti. Angleška vlada bo odgovorila na nemška vprašanja še ta teden. Angleška vlada je prepričana, da ni mogoče med nemškim in fran-cosko-ruskim stališčem najti kom- diti, kako je mogoče, da ostanejo; vedno bolj diplomatično in pelina vodilnih mestih vsi ti protesti tično enoto. Ta enotnost se bo po- 1 (Saš je denar P01' «$, ,.kL ,flHvišjih« vzrokih previdno molči! Te dni smo slišali na raznih shodih več govorov vodilnih političnih ljudi, ki so ižfokli trgovskemu in obrtniškemu stanu celo vrsto komplimentov. Ti komplimenti seveda trgovcev in. obrtnikov ne morejo premotiti, ker ti zahtevajo, da se njih zahteve iz-polnejo, pa se potem na vse komplimente prav radi požvižgajo. Zato na dan z uredbo prepovedi veleblagovnic, potem pa bodo trgovci in obrtniki delali komplimente tistim, ki boto to uredbo izdali. Na tihem se dostikrat govori, da so te tuje veleblagovnice potrebne zato, da pridejo potrošniki ceneje do blaga! Pravilno pripominja k tej trditvi zagrebški »Obrtniški Vjesnil«. Če gre v resnici za interese širokih slojev po- kazala tudi proti tretjim. Vse države Male antante hočejo tudi praktično dokazati, da so za gospodarsko skupnost Podonavja. V tem smislu bo delala Češkoslovaška tudi za dopolnitev paroplovbe na Donavi. Na podlagi historičnega prava se bo izdelal nov gospo-darsko-politični sistem in na tej podlagi naj pride tudi do cele vrste novih sporazumov v Evropi. Praktično bi se ta načrt izvedel na ta način, da bi se najprej stabilizirale carinske tarife ter s tem doseglo zbližanje med državami Male antante in onimi rimskega bloka. Nadalje naj bi se unifici rali tudi trgovinsko-politični pred pisi, ki bi se uporabljali v medsebojnih odnošajih podonavskih Otvorjen« je poravnalno posto-,?°Te”1 Panie ° premoženju Antona Adamiča, trgovca z lesom ter živo in zaklaino živino v Vidmu. Poravnalni sodnik čerček, poravnalni upravitelj notar Hanžič. Narok za sklepanje poravnave dne 25. novembra ob 10 in pol na sodišču Vel. Laščah. Rok za oglasitev do 5. novembra. Dolžnik ponuja 80% kvoto v 12 enakih zaporednih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi dne 1. januarja 1937. Končano je poravnalno postopanje trgovca z mešanim blagom Teodorja Miillerja na Muti. Ze v 24 arah barv*. oloKtra In kemično anali obleke, klobuke Itd. Skrobi In »»etlolika srajce orrat ofke in manšete. Pore snšl. morija In lika domače perilo tovarna J O S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgora ul. 8 Telefon it. 22-72. Zunanja trgovina Italijanska vlada je poslala naši vladi noto, v kateri predlaga, da se povišajo uvozni kontingenti, ker so bili sedanji sklenjeni na pod-dlagi vrednosti, ne pa po količini. Zaradi devalvacije lire je povišanje kontingentov potrebno. Med Jugoslavijo in Češkoslovaško je nastal konflikt zaradi obračunavanja kliringa. Zaradi devalvacije Kč hoče naša Narodna banka vse obračunavati po novem devalviranem tečaju Kč. Cehi pa se temu upirajo. Uvozniki posušenih sliv so brzojavili Prizadu, da morejo prevzeti češplje le po starem tečaju. Upati je, da bo konflikt mimo poravnan. promisa. Zato tudi ni mogoče razčistiti sedanje situacije. Ni drugega izhoda, kakor da Vel. Britanija nadaljuje s svojim oboroževanjem. Poljski zunanji minister Beck se na svojem povratku iz Pariza n! ustavil v Berlinu, kar je doslej vedno storil. To se v diplomatskih krogih zelo komentira. Poljski tisk je zadovoljen z Beckovim obiskom v Parizu ter pravi, da je sedaj zagotovljeno francosko-poljsko sodelovanje ne samo na vojaškem, temveč tudi na gospodarskem ln političnem polju. Zaradi težke situacije pred Madridom je prevzel predsednik vlade Caballero vrhovno poveljstvo nad vso armado. S tem naj_ bi se povečala disciplina vladnih čet. Uporniki v Oviedu, ki so se polne 3 mesece branili v obleganem mestu, so rešeni. Z nenadnim napadom so uporniške čete, ki so hitele oblegani posadki na pomoč, prodrle v mesto in pregnale vladne (56tž6. Henry Ford se je za kandidata Londona to proti Rooseveltu, ker da je industrija zaradi Rooseveltovega načrtnega gospodarstva dovolj trpela V Etiopijo so odšle nove rasistične čete, ki bodo zamenjale redno italijansko vojsko v Etiopiji. Skupno bo odposlanih še ta mesec v Afriko 30 bataljonov fašističnih Čet | Ras Nasibu, ki se je do zadnjega , uspešno boril za svobodo svoje i domovine, je umrl v Davosu za jetiko. Njegovo truplo bodo Pre' * peljali v Palestino. TRGOVSKI LIST. 20. oktobra 1936. iiViini M .im i II Vpisale so se naslednje Jinne: Jelka Verderbcr, družba z o. Z. v Ljubljani. Obratni predmet: trgovanje z mešanim blagom, zlasti z manufakturo, in z modnim blagom, razen tega izdelovanje modnega blaga, in sicer na drobno in debelo. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v celoti. — Poslovodja Jelka Verder-ber, trgovka v Ljubljani. »Vunatcks«, industrija volnenih tkanin, družba z o. z. v Majšperku. Obratni predmet: nakup volne in volnenih tkanin ter surovin, preja in sukanje vlaken, naprava volnenih tkanin, barvanje in apretura vseh vrst tkanin, prevzem vsakovrstnega mezdnega dela v tekstilni industriji in okoriščanje odpadkov in postranskih predmetov. Osnovna glavnica v višini 600.000 diin je vplačana v celoti. Postavodtje Franjo Novak, industrialec v Zemunu in Mici Kubricht, industrialka v, Majšperku. Oba poslovodji podpisujeta kolektivno. Avgust žlahtič iln drug, razpe-čevalnica bencina, olj in kemikalij, družba z o. z. v Mariboru. Obratni predmet: Namen in predmet razpečevanje ameriških mineralnih proizvodov in komisijska razprodaja kemikalij. Osnovna glavnica v višini 100.000 din je vplačana v celoti. Poslovodje: Avgust Žlahtič in Herbert Lederer, trgovca v Mariboru. Družbo zastopata oba poslovodji kolektivno. Avgust Lijschnigg, ml. Sv. Lovrenc na Pohorju. Obratni predmet: trgovina z lesom in deželnimi pridelki. Vpisale so se naslednje izpre-mcmbc in dodatki; Tovarna verig, d. d. Lesce pri Bledu. Izbriše se člain upravnega sveta dr. Janko Kersnik, vpiše pa se član upravnega sveta dr. Ernest Rekar, industrialec na Jesenicah. Waser- und Elektrizitatswerke der Stadtgemeinde Ranil an der Save. Besedilo odslej: Vodovod in elektrarna občine mesta Brežice. Anton Arzenšek ih drugovi, družba z o. z. v Celju. Po sklepu občnega zbora se je družba razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja Karol Breznik, trgovec v Celju in Franjo Jager, podjetnik, oba v Celju. M. Sever in drug, mehanična tkalnica v Domžalah. — Obratni predmet: izvrševanje tkalskega obrta in izdelovanje raznega tekstilnega blaga. Besedilo firme odslej: Zagorc lin drug, mehanična tkalnica. Izbriše se javni družbenik Marijan Sever. Produkta, tovarna za kis, družba z o. z. na, Jdžfci pri Ljubljani. Izprememila se je družbena pogodba, Besedilo Birme odslej: Produkta, tovarng za kis in kemične proizvode, družba z o. z. Sedež družbi odslej v Ljubljani. Predmet podjetja odslej: izdelovanje kisa in kemičnih proizvodov ter. trgovina s temi izdelki. Polak Jurij in drugovi, strojno mizarstvo, družba z o. z. v Kranju.. Družbo zastopata odslej dva poslovodji kolektivno. Izbriše se namestnik poslovodij Stanko Skerbec. »Somperit« jugoslovanske tvor-nice gumijevih izdelkov, družba z o. z. v Kranju. Razveljavil se je § 24. družbene pogodbe. Izbriše Se poslovodja Hugo Gotdschmid. Anglo-jugoslaveiisko petrolejsko dioničko društvo za raliniranje i promet petrolejem i inim bitumenskim proizvodima, podružnica Ljubljana. Izpremenila so se družbena pravila. Firma odslej: srbohrvatski: Jugoslovansko Shell d. d. Isto besedilo tudi v angleškem in nemškem jeziku. Družba bo odslej proizvajala tudi zdravila in zdravilne specialitete iz su- rove nafte, oz. njenih derivatov za ljudi in žfvali: ' : Autonioniaža«, delavnica d. d. v Ljubljani. Delniška glavnica se je zvišala od din 500.000 na 1 milijon. Donava—Sava—Jadransko morje, železniška družba (preje Juž- • 1 — • ■ - -h- . ■ ■ na železnica) reprezentanca za kraljevino Jugoslavijo. Temeljna glavnica 22.474J800 zlatih frankov se z* odpisom znjža na 21 milijonov 800.000 zlatih frankov. Izbrišejo se člani upravnega Sveta: Boniifacio Ciahčarejli, Torquato i Valbusa na’ Reki. de Cupis, dr. Paul Heptschel, | Stran 3. -ar TOTtfet* Dragotin Hribar, Touiš’ Tftreffiefr voh" Rotschild,- ‘Slegmund Solvis, vpišejo pa se čl^iri Glannini Ame-deo v Rimu, 4r- Hudeczek Karl, dr. Karl Moerth, dr. Anton Posch-mann, vai na Dunaju In Angelo 1 ■ ■ Ml Ml *• MMNN m >M Otvoritev Zagrebškega Zbora Velika udeležba iuiih držav V soboto je bil slovesno otvor-ijen 26. mednarodni zagrebški velesejem v novih prostorih ob Sav-i ski cesti. Naravnost čestitati je i treba prirediteljem velesejma, da so vendarle zmogli premagati vse težave, ki ©o se kupičile kar ena za drugo. Najprej jč skrajno slabo vreme oviralo vsa gradbena dela, nato je izbruhnila stavlka gradbenega delavstva, ki se kar nehati ni hotela. Vse delo je stalo in mnogi so že obupali, da bi mogel biti letos velesejem sploh še otvorjan. Otvoritev novega velesejma je morala biti tudi v resnici preložena, toda zopetna odložitev ni bila več potrebna in v soboto je bil Zagrebški Zbor slovesno otvorjen. Vidi se sicer, da še niso vsa dela dovršena in da je popolnoma gotov samo nem-Jški paviljon. Kljub temu pa napravlja novi velesejem s svojimi I velikimi dimenzijami najboljši j vtis in vidi se, da se je Zagreb j potrudil, da ustvari res nekaj iz-; rednega. j Številne odlične goste, ki so se zbrali k otvoritveni svečanosti ije pozdravil predsednik ZZ, generalni direktor Rudolf Erber. Predvsem je pozdravil zastopnika kra- lja gen. Kostiea, zastopnika vlade trg. ministra dr. Vrbaniča, bana dr. Ružiča in nadšlkofa koadjutor-ja dr. Stepinca. Nato je pozval vse navzočne, da zakličejo iskren živio Nj. Vel. kralju Petru, kraljici Mariji, knezu-namestniku Pavlu in vsej vladarski hiši. Ko je nato pozdravil predsednik Erber še vse druge odlične goste, zlasti pa zastopnike Nemčije, Francije, Češkoslovaške in Južne Afrike, ki razstavljajo na letošnjem velesejmu, je podal kratek historiat Zagrebškega zbora, ki je že lani praznoval svojo 251etnico. Nato je blagoslovil nadškof dr. Stepinac velesejem, otvoritveni govor pa je imel trgovinski minister dr. Vrbanič. Izrekel ije priznanje vlade vsem prirediteljem velesejma za njih dolgoletno uspešno delo. — S posebnim zadoščenjem pa pozdravlja udeležbo Nemčije, Francije, Češkoslovaške in Južne Afrike na velesejmu. Nemčija in Francija sta postavile tudi lastna, paviljona. Udeležba teh držav je pač najlepše priznanje delu zagrebškega velesejma. Nato je proglasil velesejem za otvorjen. Gostje so si nato ogledali velesejem in njegove posebne razsta- ve. S priznanjem so gostje konsta-tirali, da se vidi na velesejmu vse, kar je po svoji kakovosti, stilu in dovršenosti značilno za našo dobo. Posebno pozornost so naravno posvčtili gostje kolektivnim razstavam Francije, Nemčije, češkoslovaške in Južne Afrike. Podeg teh držav pa razstavljajo na velesejmu razstavljale! še iz 16 drugih držav. Od posebnih razstav je omeniti: tekstilno razstavo, ki dokazuje, da je naša domača proizvodnja v nekaterih panogah že prekosila tujo ter težko železno in kovinsko industrijo, ki enako kažeta silen napredek. Radijska razstava razkazuje vse zadnje novosti v tej stroki, razstava »dom« pa kaže, kako je treba urediti stanovanja. Nadalje razstavljata še industrija živil in industrija kmetijskih strojev. Zanimanje za velesejem je veliko in obisk zelo dober. Za vse obiskovalce velesejma je dovoljena polovična vožnja na železnicah, ki velja za prihod v Zagreb do 26. oktobra, za odhod pa do 31. oktobra. 'ure/ ■i?|I ! •; t i, : , »,■> I , t Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže In koliko Vam zato prihrani dobra Knei sladna S Uredba o pospeševanju svilarstva Denarstvo Podobno uredbo kakor za pospeševanje bombažne proizvodnje, je izdal sedaj ministrski svet še za pospeševanje svilarstva. Uredba ima 8 členov ter določa v glavnem: Državna tvornica svile bo odkupovala svilene bube od domačih proizvajalcev po ceni, ki jih bo vsako leto določil kmetijski minister v sporazumu s trgovinskim ministrom in po zaslišanju posvetovalnega odbora, ki se ustanovi po tej uredbi. Da se more povečati odkupna cena za bube, se uvede posebna kontrolna taksa na vso umetno svilo, ki se uvaža v državo. To kontrolno takso določi vsako leto kmetijski minister v sporazumu s trgovinskim ministrom dn po zaslišanju posvetovalnega odbora. Kontrolno takso pa bodo pobirale carinarnice pri uvozu bla^. Ves ta denar pride potem v poseben fond, ki se bo ustanovil za pospeševanje svilarstva pri Državni hipotekarni banki v Beogradu. Na predlog posvetovalnega odbora pa bo vsako leto določil kmetijski minister v sporazumu s trgovinskim ministrom, koliko se tega fonda porabi za povišanje cen proizvodov domačega svilarstva in koliko za pospeševanje svilarstva. Posvetovalni odbor, ki se ustanovi v ta namen, bo sestavljen iz naslednjih članov; iz po enega zastopnika oddelka za živinorejo in oddelka za agrarno politiko iz kmetijskega ministrstva, iz dveh zastopnikov trgovinskega ministrstva, enega zastopnika finančnega ministrstva, po enega zastopnika drž. svilarstva in drž. svilarne, ki jih imenuje kmetijski minister in po dveh zastopnikih svilarskih zadružnih organizacij in industrialcev svile. Birokrati bodo torej v tem odboru v naravnost silni premoči. K vsej tej uredbi pa je v ilustracijo treba dodati še to, kar piše neki tekstilni strokovnjak v beograjskem »Privrednem Pregledu«. Ze leta 1928. so ustanovile Vojvodinske in južnokrbijan- ske svilarske zadruge zvezo, da bi se doseglo to, da bi državna svilama v Novem Sadu v večji meri uporabljala proizvode domačega svilarstva. Vsi ti napori svilarskih proizvajalcev pa so bili zaman in državna tvornica je vedno bolj uporabljala umetno svilo. Središče srbijanskega svilarstva je v Gjevgjeliji in tajnošnji proizvajalci so že nad 10 let zahtevali, da se tudi tam ustanovi državna svilama. V zadnjem času pa so te zahteve utihnile, ker je Drž. svilama nedavno izvolila za člene svojega Upravnega sveta prfedšed-, nika ib dva odbornika Zveze svilarskih zadrug in se s tem rešila opozicije. Zveza zadrug se je nato tudi svoji zahtevi po ustanovitvi posebne južnosrbijanske svilarne odpovedala. Po vsem tem je nujnost nove uredbe pač malo manj prepričujoča. Tretjino pšenice smo že izvozili Kakor vsako leto, tako se je tudi letos izvozni višek Jugoslavije v začetku cenil mnogo višje, kakor pa je dejansko znašal. Vidi se, da vsa naša agrarna statistika ni posebno zanesljiva. Tako se je govorilo v začetku izvozne sezone, da bomo imeli za izvoz okoli 80 tisoč vagonov pšenice, pozneje pa se je izkazalo, da je ta številka za najmanj 20.000 vagonov previsoka. Po uradnih podatkih smo izvozili v avgustu in septembru pšenice že 142.758 ton v vrednosti 186,7 milijona din. Do srede oktobra se je ta izvoz povečal na približno 20.000 vagonov v vrednosti 260 milijonov din. Izvozili smo torej že dobro tretjino, dočim bi nam preostalo za izvoz še okoli 40.000 vagonov, če se seveda številke zopet ne bi izkazale kot napačne. Za teh 40.000 vagonov bi dobili še okoli 540 milijonov din, da bi dobili za vso letošnjo izvozno pšenico okoli 800 milijonov din. Lani smo izvozili samo 3029 vagonov v vrednosti 39,8 milijona din. 15-7 milijona din ljubljanskega posojila že podpisano Podpisovanje ljubljanskega obligacijskega posojila lepo napreduje ter je že danes jasno, da je uspeh posojila zagotovljen. V soboto je bilo skupno podpisano posojila že za 14-5 milijona din, v ponedeljek pa je ta vsota narasla že na 15'7 milijona din in so torej že tri četrtine posojila podpisane. Rok Iza podpisovanje pa teče še do 10. novembra. Uradni tečaji za mesec Oktober 1936 dalje Finančni minister je odredil, da veljajo odslej po devalvaciji zlatih valut naslednji uradni tečaji. din t napoleondor................. 290'— 1 zlata turška lira . . 330'— 1 angleški funt .... 240'— t ameriški dolar .... 43'50 1 kanadski dolar .... 43'20 1 nemška zlata marka . . 14'50 t zlat zlot.................... 8'20 1 avstrijski šiling .... 8'60 1 m ........ 7'35 1 jtengC . ................... 8-80 1 bra,ziljeki milreis . . . 2'40 1 egiptovski funt:......... 233*— 1 urugiiajgki pezos . . . 20'— ! 1 argentinski pežos . . . 12'40 1 turška papirnata lira . . 34'70 100 albanskih frankov . . . 1410'— 100 franc. fr. (prej 288'5Q) . 203'— 100 švic. fr. (prej t427'50) . 1000'— 100 italij. lir (prej 320'—) . 229'— 100 niz. gld. (prej- 2975’--) . 231Q'— 100 romunskih lejev . . . 35'— 100 bolgarskih levov . . . 47'50 100 danskih kron .... 980'— 100 švedskih kron . . ; . 1135-— 100 norveških kron .-. . . 1108'— 100 pezet (prej 550'—) . . 400'— 100 drahem....................... 41'— 100 čel. kron (prej 180-—) . 152 — 100 finskih mark . !"C l . 97'— 100 letonskih 'lat...............UTO'— Tem tečajem je le prištet prebitek (»prim«). Funt zopet nad 240 din Prejšnji teden je bil v. znaku velikega kolebanja tečajev, tečaji državnih papirjev so se zaradi velikega povpraševanja iz vrst zasebnikov najprej močno dvignili, nato pa zopet padli in ta teden se je nazadovanje tečajev nadaljeva- lo. Tako so delnice Priv. agrarne banke banke narasle že na 204 do 205 din, nato pa padle na 195 din, v ponedeljek pa so bile že po 190 din. Pddobno je bilo tudi z drugimi državnimi papirji. Še večja negotovost je bila na deviznem trgu. Najprej se je dvignil funt na 250 din, potem pa je padel na 239 in celo na 237 din.' Sedaj pa je začel zopet rasti in včeraj je bil na ljubljanski borzi po 240 din, a se je v povpraševanju dvignil celo na 244. V zagrebškem privatnem kliringu je bil po 243'11 din. To kolebanje tečajev povzroča uvoznikom in izvoznikom silne ležlkoče in po pravici zahtevajo, da se tečaji deviz stabilizirajo. Narodna banka ima tudi toliko deviz, samo funtov za okoli 200 milijonov din, da bi lahko stabilizirala tečaje. Nadejamo se, da se bo to tudi zgodilo. * Guvernerji emisijskih bank Male antante se sestanejo dne 5. no1 vembra v Pragi. Švicarsko obrambno posojilo v višini 235 milijonov šv. frankov je bilo močno prepisano. Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 29. oktobra ponudbe za dobavo raznega orodja (klešče, škarje, svedri itd.). Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 5. novembra ponudbe za dobavo črne ploččvine ter rasnega jekla; do 12. novembra pit za dobavo raznega električnega materiala. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 1. novembra ponudbe za dobavo jeklenih ključev za matice ter raznih brusnih kamnov; do 2. novembra za dobavo raznega stekla, raznih svedrov in stroja za navijanje; d' 5. novembra za dobavo ciankalij S rtiodrfe galice, raznih predre iz medi in kabla; do 7. ndvet t za dobavo cirkularnih in stroj: pol, usnjenih jermen in jermenčf-kov za šivanje ter razne opeke. : Komanda podvodnega orožja V Kumboru sprejema do 5. novem -bra. ponudbe za dobavo brusnih kamnov; do 7. novembra za dobavo platna, sukanca, jadrnine itd. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 10. novembra ponudbe za dobavo raznih predmetov iz medi. /, \ * * Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 31. oktobra ponudbe za dobavo Spiralnih sve-droV. Dne 30. oktobra bo pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertna licitacija za dobavo rajnih barv za pomorske svetilnike. Dne 30. oktobra bo v pisarili ftap ba granične trupe v Skoplju bfert-na licitacija za dobavo 15.000 kg železne poeinkane telefonske žice. Licitacije: Pne 23. oktobra bo v Intendan-turl štaba divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija; za dobavo 20.000 kg zdroba. Dne 2. novembra bo v pisarni referenta inženjefijfe štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani Ofertna licitacija za popravilo V. Objekta vdjdšhice »Vojvode Mišica« V Ljubljani. Dne 4. noVembra bo pri Glavnem sanitetskem skladišču v Zemunu ofertna licitacija ža dobavo ražne Vate iti gaze. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) , Razglas Zbornica za trg©vi|no, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl. 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402/IIL, o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Ur. list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnih treh mesecev, in sicer od 1. julija 1936 do 30. septembra 1936 naslednje nove legitimacije: 241. Nikolič Radomir, Beograd — Fr. Woschnagg in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj. 242. Dr&žič Dragutin, Beograd — Fr. Woschnagg in sinovi <1. d., tovarna usnja, Šoštanj. 243. Miklavčič Josip, Poljane nad Šk. Loko — Miklavčič Leopold, sedlarstvo. Poljane nad Škofjo Loko. 244. Sever Jernej, Rožna dolina, Ce- sta V — Oblat Aleksander, trgovina s čevlji, Ljubljana. 245. Sirec Dragotin, Celje — »Polze- la« d. z o. z., tovarna pletenin, Polzela. 246. Žakelj Anton, Stara vas — Čev- ljarsko gospodarska zadruga Žiri r. z. z o. z., izdelovanje čevljev, Žiri. 247. Pečelin Matej, Žiri — Čevljarsko gospodarska zadruga Žiri r. z. z o. z., Žiri. 248. Golmajer Anton, Sp. Otok — Vok Ignacij, trgovina s šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 249. Lenošek Jožefina, Maribor — Zu- pančič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 250. Vogrin Franc, Maribor — Štajer- ska vinarska zadruga r. z. z o. z., trg. z vinom, Maribor. 251. Sadar Vinko, Ljubljana — Franzi Henrik, izdelovanje nogavic in pletenin, Ljubljana. 252. Lavrič Josip, Ljubljana — Bratje. Tuma, izdelovanje papirnih vrečic, Ljubljana-Moste. 253/ Hctzl (Katarina, (Nove Šove — Schauer Friderik, krojaštvo (razpečevanje krojnega kota), Kočevje. 254. Štraus Viktor, Kranj — Prešern Ivan, tvornica čevljev, Kranj. 255. Nešič Dimitrije D j., Beograd — Jakša & Co., družba z o. z., kartonažna tovarna in kovinska industrija, Ljubljana VII. 256. Horvat Štefan, Žiri — Maček Jo- žef, čevljarstvo, Žiri. 257. Pirker Charles, Dravograd — Gradt G., ključavničarstvo, instalacija vodovodov in centralnih kurjav, Celje. 258. Rosskopf Marija, Dravograd — Gradt G., ključavničarstvo, in- Pozorl Pozor! Trgovci, industrija, obrtniki! Za prepisovanje, razmnoževanje in prevajanje v tuje jezike se obrnite na n PREPIS-BIRO" Ljubljana šelenburgova ulica 7/1. stalacija vodovodov in centralnih kurjav, Celje. 259. Vrusnik Julij, Celje — Gradt G., ključavničarstvo, instalacija vodovodov in centralnih kurjav, Celje. 260. Vitas Ljudevit, Zagreb — Tvor- nice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor. 261. Čerin Ivan, Žiri — Bogataj Lov- renc, čevljarstvo, Nova vas. 262. Jovanovič Svetozar N., Novi Sad — Krašovec Franc d. z o. z., strojno pletilstvo, Št. Vid pri Stični. 263. Groger Kurt, Celje — A. We- sten d. d., tovarna emajlirane, pocinkane in pokositrane posode, Celje. 264. Pongrac Janko, Gaber je pri Ce- lju — A. Westen d. d., tovarna emajlirane, pocinkane in pokositrane posode, Celje. 265. Djukič Stevanov Jovo, Bujano- vac — Inž. Franc Lavrič, trgovina s pisalnimi stroji, Ljubljana. 266. Pomorišac Čedomir, Mostar — »Unio« družba z o. z., tovarna kemično-tehničnih izdelkov, Maribor. 267. Kopač Ant., Dobračeva — Kopač Ivan, čev-ljanstvo, Dobračeva. 268. Griinberger Leopold, Celje — Knez & Pacchiaffo, tvornica zlate, srebrne in draguljarske robe, Celje. 269. Mirgorodsky Aleksander, Ljub- ljana — »Radiovak družba z o. z., trgovina z radioaparati, njih sestavnimi deli, športnimi in tehničnimi predmeti, gramofoni, kolesi in koles, potrebščinami, Ljubljana. 270. Ivo Rudolf, Maribor — »Mirim« Karl Zalokar družba z o. z., tovarna hranil, Maribor. 271. Gartner Vinko, Ljubljana — Con- fiserie »Saloma« Salamon Edgar, slaščičarstvo, izdelovanje i keksov, sladoleda, kanditov in bonbonov, Ljubljana. 272. Habermann Franc, Subotica — Schauer Friderik, krojaštvo (razpečavanje krojnega kota), Kočevje. 273. Kinkel Friderik, Moste pri Ljub- ljani — »Jugoslavija«, splošna zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana. 274. Florjančič Stanc, Ljubljana — »Peko« družba z o. z., prodaja in tovarna čevljev, Tržič. 275. Hočevar Mimi, Ljubljana — Kralj Franc, fotografski atelje, Ljubljana. 276. Žura Marjan, Novo mesto — Me- dic Ivan, industr. perila, Novo mesto. 277. Bergler Josip, Domžale — To- varne klobukov in slamnikov Ladstatter, Kurzthaler, Ober-walder, družba z o. z., tovarna klobukov in slamnikov, Domžale. 278. Oražem Ivan, Mali Mengeš — Slamnikarska (in klobučarska zadruga, r. z. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš. 279. Podboršek Fr., Loka pri Mengšu Slamnikarska in klobučarska zadruga, r. z. z o. z., tovarna slamnikov in klobukov, Mengeš. 280. Vegi Ladislav, Celje-Gaberje — »Elka« Kudiš Leo, tekstilna tovarna, Celje. 281. Koranič Julij E., Zagreb — To- mažič Marija, trgovina s pletilnimi stroji in potrebščinami, Maribor. 282. Lukež Viljem, Ljubljana — Vur- nik Minka, strojno pletilstvo. Bled. 283. Lowy Šandor, Koprivnica — Zdra- vilišče Slatina Radenci, pridobivanje in razpečavanje mineralne vode, Slatina Radenci. 284. Roscher Ervin, Maribor — Jugo- slovanske tovarne za izdelovanje dr. Oetkerjevega pecilnega praška d. z o. z., izdelovanje pecilnega praška, Maribor. 285. Malgaj Slavku, Ljubljana — Enge- le Walter, trg. s steklom, porcelanom in kuhinjskim orodjem, Kočevje. 286. Laken bacii Josip, Zagreb — »Aurea« d. z o. z., tvornica zlate, 6rebrne in briljantne robe, Celje. 287. Ezftkovski Jurij, Polzela — »Pol- zela« družba z o. z., tovarna pletenin, Polzela. 288. Sabadin Joško, Mari-bor-Pobrežje — Ornik L., trgovina z manufakturo, kožuhovino, galanterijo, kratko robo in urami, Maribor. 289. Novak Jurij, Ljubljana — Bernik Ivan, izdelovanje žaluzij in okenskih rolet, Ljubljana. 290. Gogola Albert, Ljubljana — Junc Milka, trgovina s šivalnimi stroji, kolesi, radio-aparati in drugimi v to stroko spadajočimi predmeti, Ljubljana. 291. Munih Engelbert, Celje — Celj- ska milarna d. z o. z., tovarna mila, Celje. 292. Pečovnik Stanko, Maribor — »Sa- va«. d. z o. z., veletrgovina z železnino, Jesenice. 293. Lobnik Josipina, Maribor — Škof Franc, trgovina z modnim in galanterij, blagom, Maribor. 294j. Moilozečirovič Rizo, Ulcinj — Ornik L., trgovina z manufakturo, kožuhovino, galanterijo, kratko robo in urami, Maribor. 295. Skaza Ludvik, Gaberka — Žmuc Alojzij, pasarstvo, Ljubljana. 296. Zlokarnik Josip, Ljubljana-Moste — Thoma Karl, tovarna svilenih izdelkov, Maribor. 297. Skuhala Franc, Osek — Soklič Tusnelda, izdelovanje in prodaja štampiljk in v to stroko spadajočih potrebščin, Maribor. 298. Sbil Vilibald, Ljubljana — Zebal Franc, trg. z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Rudnik. 299. Oblak Ivan, Dobračeva — »Sora« družba z o. z., ročno čevljarstvo, Žiri. 300. Mlinar Franc, Stara vas — »Sora« družba z o. z., ročno čevljarstvo, Žiri. 301. Drev Ivan, Šmartno ob Paki — Povh Joško, tovarna perila, Novo ,mesto. 302. Golob Jakob, Štuki — Vok Igna- cij, trgovina e šivalnimi stroji in kolesi, Ljubljana. 303. Pegelau. Mihael, Maribor — »Mi- rim« :Karl Zalokar dr. z o. z., tovorna hranil, Maribor. 304. Klanjšek Jogko, Ljubljana — Fr. Woschnagg in sinovi d. d., tovarna usnja, Šoštanj. 305. Jovanovič Aleksander, Beograd — Ornik L., trgovina z manufakturo, kožuhovino!, galanterijo, kratko robo in urami, Maribor. 306. Rok Peterlin, Homec — Zalašček Franjo, pekarna, Radomlje. 307. Jarčič Marija, Maribor — Zupan- čič Ivanka, trgovska agentura, Maribor. 308. Senitza Maks, Celje — Knez & bil imenovan mesto dr. Belina, ki Pacchiaffo, tvornica zlate, srebrne in draguljarske robe, Celje. 309. Gošte Jože, Lokve — Žakelj Ivan, čevljarstvo, Žiri. 310. Kastelic Avgust, Devica Marija v Polju — »Elektroton« družba z o. z., prodaja in posojevanje gramolonov, gramofonskih plošč in radio-aparatov ter pripadajočih sestavnih delov in žarnic, Ljubljana. 311. Valant Jože, Ljubljana — Gre- gorc & Co., veletrgovina špecerijskega, kolonialnega blaga, raznega žganja in špirita, Ljubljana. 312. Paternuš Ivan, Ljubljana — Jeras Maks, trgovina z mešanim blagom in glavno zastopstvo tvor-nice čokolade Adolf Zavrtanik, Ljubljana. 313. Ritosck Mici, Celje — Cotič Ru- dolf, kozmetični laboratorij, Ljubljana. 314. Novak Jakob, Ljubljana — Jela- čin Ivan, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, Ljubljuna. 315. Tory Rihard, Ljubljana — »Jugo- češka« Jugoslov.-češka tekstilna industrija d. d., tekstilna industrija, Kranj. 316. Pavlič Stanislav, Ljubljana — Žilič Bogdan, trg. z železnino, stroji in porcelanom, Ljubljana. 317. Glavič Stanko, Moste — Kreačič Ivan, trgovina s porcelanom in steklom, Ljubljana. 318. Govekar Vinko, Žiri — Postolar- ska zadruga r. z. z o. z., čevljarstvo, Žiri. 319. Karadžič Petar, Beograd — kolin- ska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana. 320. Krepel Vilibald, Ljubljana — Gre- gorc & Co., veletrgovina špecerijskega, kolonijalngea blaga, raznega žganja in špirita, Ljubljana. 321. Perušek Benjamin, Ljubljana — Izdelovalnica slovenskih in švicarskih vezenin, družba z o. z., izdelovalnica vezenin, Bled. 322. Glanz Jožef, Ljubljana — Fischer Simon, izdelovanje raznih slik, Gradišče, p. Slovenjgradec. 323. Weber Karlo, Zagreb — Zakot- nik Ivan, izdelovanje furnirjev, Ljubljana. 324. Bonča Anton, Ljubljana — I. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 325. Kugler Martin, Stožice — I. C., Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana. 326. Papež Peter, Ljubljana — I. C. Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana. V Ljubljani, 14. oktobra 1936. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Komisar: Dr. Fran Logar s. r. Tajnik: Ivan Mohorič s. r. je postal podguvemar Narodne banke, inž. Junuz Mehmedagič. Ljubljanska telefonska centrala bo razširjena po izjavi poštenega ministra za najmanj 1500 naročnikov. Mestna hranilnica v Zagrebu je odpustila vse nameščence, ker so bila vsa pogajanja z njimi brezuspešna. Obenem je objavila, da sprejme nove nameščence. Značilno je, da se je javilo za sprejem tudi večje število absolventov srednje tehnične šole in tudi tehnike. Poslopje III. drž. realne gimnazije je bilo v nedeljo slovesno blagoslovljeno. Poslopje ustreza vsem zahtevam modeme šole. Zaradi priključitve nekaterih okoliških krajev je prebivalstvo mesta Ptuja naraslo od 4000 na 7000. Direktna odprava potnikov čez prehclfl Boh. Bistrica-Bohinjsko jezero je s 14. oktobrom ustavljena. Direktna odprava prtljage pa ostane še nadalje v veljavi. Novi češkoslovaški proračun predvideva ustanovitev čsl. generalnega konzulata v Sangaju ter konzulatov med drugim v Novoro-sijskem in Vladivostoku v Rusiji ter častnih konzulatov na Sušaku, Reki in Plovdivu v Bolgarski. Ital. zun. minister Ciano je vendarle odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal z zunanjim ministrom v. Neurathom. Silen potres je bil v gornji Italiji. Najbolj sta prizadeti pokrajini Videm in Treviso. Nad 1000 hiš se je podrlo, na stotine ljudi je bilo ranjenih, 30 pa ubitih. Tudi v Sloveniji se je potres precej močno čutil. Sirite »Trgovski list«! /0\ BOSCH-SERVICE Izvršujem vsa popravila magnetov za avtodyname, zaganjače (Anlasser) ter vso električno napeljavo na avtomobilih in motociklih. Lastne naprave za polnjenje akumulatorjev. Vedno v zalogi vsi tovrstni Bosch-proizvodi. J. KRALJIČ LJUBL1AMA. Gosposvetska 13. Tal. 2535 lavna skladišta družba m o. a. Ljubljana, Tyrševa cesta 33 od ministrstva trgovine in industrije koncesljonlrani obrat Obrat javnega skladišča nudi trgovcem In industrljalcem možnost skrbnega shranjevanja njihovega blaga in uspešno posreduje podeljevanje posojil no uskladiščeno blago -k V javnem skladišču vskladiščeno blago je prosto občinskih uvoznih davščin, dokler se iz skladišča ne uvozi v ralon občine Ljubljane * Na razpolago le tudi posebno carine prosto skladišče * Zveza po industrijskem tiru z ljubljanskim glavnim kolodvorom k Telefon št. 23-66 Doma in po svetu V nedeljo je bilo blagoslovljeno novo skupščinsko poslopje, čegar temeljni kamen, je bil položen že pred 40 leti. K svečanostni otvoritvi se je zbral ves naš politični svet, slavnostni govor pa je imel predsednik skupščine Čirič. Govor predsednika Čiriča je bil prežet s toplim patriotizmom. Spominjal se je krvavih dogodkov v stari skupščini in tragične smrti kralja Aleksandra. Vabil je Hrvate, katerim je priznal, da gre njim prvenstvo za zamisel jugoslovanske ideje, da pridejo v skupščino. Kaj smo se že tako odtujili, da si nimamo nič drug drugemu povedati?, je vzkliknil v svojem govoru. Napake so se v resnici dogajale, krivda je bila na eni in drugi strani. Toda sedaj je že dovolj tega beganja in čas je, da se zopet začne delo v smislu idealov onih velikih mož, ki so ustvarili našo sedanjo domovino. V svojem nadaljnjem govoru je tudi poudaril, kako nujno potrebno je, da treba več pažnje posvetiti socialno-gospodarskim vprašanjem, ki so važnejša od čisto političnih. Državniki, ki bodo to izvedli, zaslužijo najvišjo pohvalo. Svoj govor je zaključil s pozivom k složnemu delu ih z apelom na mladino, da se vse posveti delu za narod. PoUtična oporoka/ Svetozarja Pribičeviča. Na slovesni komemoraciji Svetozarja Pribičeviča so bila prečitana tudi navodila in navsveti, ki jih je dal Svetozar Pribičevič tik pred svojo smrtjo in ki se smatrajo kot njegov politični testament. Svetozar Pribičevič je v teh navodilih opozarjal svoje prijatelje na težavnost in nevarnost zunanje-politlčnega položaja, ki nujno zahteva, da je Občni zbori Trg. ind. d. d. »Merkur« v Ljubljani dma 14. |re bičevič svojim pristašem, da so- I-vrsle 1 kg 10 do 1-din, II. vrste delujejo z bivšo HSS. Komemoracije po Svetozarju Pri- 8 do 10, meso bikov, krav, telic 5 do 8, telečje meso I. vrste 12 bičeviču se je udeležil tudi dr. do 14, II. vrste 10 do 12, svinjsko Slaich, ki je imel tudi daljši go- jo do 14 vor, v katerem se je spominjal | prvih časov skupnega sodelovanja Pribičeviča in St. Radiča. Zmagalo je končno spoznanje, da so Srbi in Hrvati en narod. Iz tega spoznanja pa je nastal unitarizem, ki je bil pretiran in zaradi česar so se pota St. Radiča in Sv. Pribičeviča ločila. Pozneje sta se zopet našla na skupni poti in Hrvati ter Srbi v prečanskih krajih so se prepričali, da spadajo za vedno skupaj. Pribičevič je od takrat ostal temu složnemu delu vedno zvest. Parlamentarno zasedanje je bilo v ponedeljek zaključeno. Za slovo je bilo vloženih še nešteto interpelacij. Po prečitanjui interpelacij sta bila prečitana ukaza o zaključi tvi zasedanja in otvoritvi novega zasedanja skupščine in senata. V torek se izvolita novi predsedstvi skupščine in senata in takrat bo tudi jasno razvidno številčno stanje posameznih skupin. Dr. Maček bo začel izdajati lastni tednik »Seljačkj. dom«. Ker so v zvezi s tem nastale govorice, da je dr. Maček dvignil svoje roke nad »Hrvatskim dnevnikom«, je sedaj dr. Maček v posebni izjavi naglasil, da je »Hrvatski dnevnik« še naprej pod njegovim vplivom. V nedeljo so bile občinske volitve v 7 občinah šmarskega okraja. V 6 občinah je zmagala JRZ, le v Pristavi so zmagali slovenski pristaši dr. Mačka. Za tajnika zagrebške zbornice je Radio Ljubljana Sreda, dne 21. okt. 12.00: Reproducirani citraški koncert — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila! Razlaga dr. A. Dolinar — 18.20: Mladinska ura: Ročno delo (Zdravko Omerza) — 18.40: Pogled v sodobno Rusijo (dr. Ivan Ahčin) — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: O slovenski solistični pesmi (profesor Osterc) — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. Četrtek, dne 22. okt.: 12.00: Ob modrih vodah havajskih (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Jožek ln Ježek — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Pester spored (radijski orkester) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Predavanje Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Večer Antona Hajdri-ha. Uvodno besedo govori msgr. Viktor Steska, poje Akademski pevski kvintet — 21.00: Jan Pada-revski igra (plošče) — 21.30: Koncert radijskega orkestra) 22.00: Cas, vreme, poročila — 22.15: Iz daljnega orienta (radijski orkester. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik O Mihaiek. vsi v Ljubljani.