Ameriška Domovina
/1'flft E RIe/l'!U—HOJW1E
an in swot
LAMGUA09 ONiV
Natioaal and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 17, 1969
SLOVCNIAN
MOCtKiKO t&mpMpm
ŠTEV. LXVII - VOL. LXVII
Nixon v Bukarešto, zakaj ne v Beograd!
CLEVELAND, O. — Tito je bil baje hudo prizadet, ko je zvedel, da bo Nixon šel na obisk v Bukarešto, ne pa tudi v Beograd. So mu pred očmi nenehno vse usluge, kar jih je storil Wa-shingtonu. Usluge je res delal,
Novi grobovi
Mary Mervar
V Euclid General bolnici je umrla 79 let stara Mary Mervar s 416 E. 274 St., rojena Jakše v Šmihelu pri Žužemberku, od koder je prišla v ZDA pred 63 leti, žena Franka, mat; Franka M. Mary Mramor, Josepha, Johna, Louisa, Edwarda, Anne
toda ni jih toliko, kolikor jih Reese jn Josephine Ambrose, 16-
hašteje jugoslovanska diplomacija, pa tudi vse niso tako velike, kot mislijo v Beogradu. To Vendar ni razlog, zakaj je Nixon “zanemaril” Beograd. Pravo podobo dobimo le, če pomislimo, kaj Nixonu lahko da obisk v Bukarešti, česar mu pa ne more dati Beograd.
Amerika išče vse mogoče kabale, da bi imela čim več posrednih zvez z rdečo Kitajsko. Menda ni države na svetu, kjer ne bi naša diplomacija iskala stike s takimi politiki in diplomati, ki gredo lahko v Peiping. Pri tem je naše državno tajništvo polagalo veliko važnost na Varšavo, ker so poljski komunisti že po prirodi iskali dobre zveze s Peipingom, saj sta Kitajska in Varšava sosedi z Moskvo. Da Poljaki niso ravno navdušeni za Moskvo, je znana stvar. Tega ne more spremeniti tudi diplomacija tovariša Go-rnulke. In tako se je naša diplomacija odločila pred leti, da poskusi preko Varšave ustvariti zvezo s Peipingom. Ta zveza je v začetku kar dobro delovala, hato pa obtičala. Gomulka je namreč začel podpirati sovjetsko zunanjo politiko s tako vnemo, to kitajskim komunistom ni Prav nič všeč. Zato so postali bladni do Varšave.
Naše državno tajništvo je zato ■noralo misliti na nov kanal in Sa odkrilo v Bukarešti. Romuni-la je danes bolj ugledna v Pei-Piugu kot Varšava, zato je potrebno, da imajo naši diplomatic v Bukarešti odprta vsa vrata, ki usmerjajo lahko pot v Pei-Pmg. Nixon bo torej s svojim °biskom dosegel dve stvari: Ceausescu bo rad za poštarja med Washingtonom in Peipin-&°m, našim diplomatom v Bu karešti bodo pa olajšani zaupni stiki z cjlrugimi diplomati, ki Imajo zveze s Kitajsko.
Vsega tega Ameriki ne moreta nuditi na Tito ne Beograd. Tito je v Peipingu še zmeraj Vzorec zagrizenega “revizioni-sta’‘, jugoslovanska zunanja politika “neuvrščenosti” pa tovari Sa Mao bolj jezi, kot veseli. Zate ima Romunija boljše zveze s ^tajsko kot Jugoslavija in je v ^iplomatičnem svetu več vredna 2a Washington kot Tito.
2 ameriško politiko do Kitaj-ske ne more biti nezadovoljna ^°vjetska zveza. Ta se tako sla-k° počuti, kadar misli na Kitajko, da je vesela, kadarkoli se nlenim prijateljem posreči, da Ustvarijo nova pota v Peiping.
a Moskva želi napraviti iz Ni-^ona pravega prijatelja, te želje 11 * lahko zanikati.
Nixonov večji interes za Ro-munijo je torej razumljiv in pravden, četudi Beograd pri tem važe užaljen obraz.
krat stara mati, 10-krat pramati. Pokojna je bila članica Društva sv. Helene št. 193 KSKJ. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob devetih, v cerkev sv. Viljema ob desetih, nato na pokopališče All Souls.
Anna C. Tonski
V Woman’s bolnici jo umrla 67 let stara Anna C. Tonski s 15221 Grovewood Ave., roj. Bie-strycka na Poljskem, od koder je prišla v ZDA stara 3 leta, žena Leona, mati Veronice Bed-narek in Paula Bednarek. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 9.45, v cerkev sv. Je-roma ob 10.30, nato na Kalvarijo.
Preveč pšenice!
Tri zaporedne bogate žetve pšenice po vsem svetu so napolnile skladišča, ko je povpraševanje po pšenici na trgih padlo. Začasno so ukinili dogovorjeno najnižjo ceno, dejanska se je znižala za 20 do 25 centov pri bušlju (11-14%).
Salvadorske sile tišče globlje v Honduras
T E G U C I GALPA, Hond. — Vojna, ki se je začela iz obmejnih spopadov v ponedeljek z letalskimi napadi od obeh strani, kljub zahtevi Organizacije ameriških držav še ni ustavljena.
čeprav govore poročila obeh držav o trdih in junaških bojih, število mrtvih in ranjenih ne more biti posebno veliko. Honduras ima skupaj v oboroženih silah namreč le okoli 4,500 mož, El Salvador pa okoli 5,000.
Povod za spopad so bile tekme za državno prvenstvo v nogometu med moštvima obeh republik. Ko je moštvo El Salvadorja odločilno zmagalo, so v Hondurasu začeli nadlegovati priseljence iz El Savadorja. Ta ima nekaj več prebivalstva kot Honduras, pa komaj eno osmino njegove površine. Ljudje tišče iz El Salvadorja v Honduras, kjer je dovolj zemlje za obdelavo, ki jo doma tako manjka.
OTTAWA, Kan. — Na posvetovanju petih glavnih pridelovalcev in izvoznikov pšenice na svetu, ZDA, Kanade, Argentine, Avstralije in Skupnega trga (Francije) pretekli teden v Wa-shingotnu, D.C., je bilo sklenjeno, naj bo veljavnost dogovora o skupnih cenah za pšenico, začasno ukinjena. Dogovorili so se vendar, da bodo cene izenačili, da ne bo prišlo do dejanskega zloma cen in popolnega nereda na pšeničnem trgu.
Avstralija in Francija sta prodajali pšenico še v zgodnji pomladi izpod določene najnižje cene in seveda na ta način sklenili kupčije na škodo ZDA in Kanade.. Tako so tudi tu začeli razmišljati o znižanju cen, da bi bili sposobni tekme na svetovnem trgu, kjer je ponudba pšenice večja kot povpraševanje po njej. Tri ugodne letine zapored so napolnile skladišča, kupcev pa ni.
Sodijo, da bo kot posledica dogovora v Washingtonu pretekli teden padla najnižja cena za prvovrstno kanadsko pšenico do 20 do 25 centov pri bušlju. Ta je uradno bila določena na $1.95. Trgovinski minister zvezne vlade v Ottawi je v parlamentu napovedal vladno podporo farmarjem za ohranitev sedanje cene na domačem trgu. Isto so napovedali tudi v ZDA.
Ko svet ne ve kam s pšenico in njena cena kljub vsem dogovorom in konferencam tišči navzdol, ker manjka kupcev, je na svetu milijone ljudi, ki nimajo kaj jesti, ki gredo redkokdaj siti spat! Mar res ni možnosti, da bi imeli tudi ti reveži nekaj koristi od bogate žetve pšenice v vseh delih sveta? Ali ne bi bilo človeško, če bi zbrale države preko Združenih narodov po svojih sposobnostih sklad, ki bi
Vrošekrvne Irce spet mirijo vojaški oddelki
BELFAST, Sev. Irska.. — Preteklo soboto, ko so protestanti preveč izzivalno slavili poslednji poraz kralja Jakoba II., zadnjega katoliškega kralja Velike Britanije, v bitki ob reki Boyne, je prišlo v raznih krajih Severne Irske, posebno v Londonder-ryju do hudih nemirov. Katoliški del tega mesta je bil podoben ob koncu tedna pravemu bojišču. Do nemirov, izgredov in spopadov je prišlo tudi drugod.
Ulsterska vlada je bila sklicana na. izredno sejo, na kateri je proglasila obsedno stanje. Nemire je obsodila kot “neodgovorni huliganizem”, ki ga vsi pošteni in dostojni državljani obsojajo. V Londonderry je sklenila poslati 300 posebnih rezervnih policistov, ki pa nimajo strelnega orožja, ampak samo pendreke. V to mesto in okolico je prišlo tudi 1500 vojakov redne kraljevske vojske, da čuvajo vse važne naprave in ustanove ter pomagajo ohranjati splošni mir in red.
Nemiri in izgredi so v Severni Irski ali v Ulsterju, kot tudi imenujejo ta del Irskega otoka, ki je ostal del Velike Britanije, med tem ko večina otoka pripada republiki Irski z glavnim mestom Dublinom. V Ulsterju imajo protestanti popolno oblast v pokrajinski upravi in katoličane, ki jih je nekako eno tretjino vsega prejuvalstva, zapostavljajo in prikijajšujejo tako pri podeljevanju ‘stanovanj in služb kot tudi pri volitvah v pokrajinske zbore in uprave.
APOLLO 11 LETI PROTI LUNI PO ZAČRTANI POTI
Včeraj dopoldne ob 9.32 se je dvignila s tal mogočna raketa Saturn 5 in ponesla s seboj v vesolje vesoljsko ladjo Apollo 11 z astronavti Armstrongom, Aldrinom in Collinsom. Vzlet je potekal po načrtu in vsi deli rakete so delovali, kot predvideno. Vesoljska ladja je po poldrugem obkroženju Zemlje povečala brzi-no in krenila proti Luni, ki jo bo dosegla v soboto.
CAPE KENNEDY, Ela. — Tesnoba, ki je obvladoval* okoli milijon liudi, ki so prišli iv vseh strani sveta, da vidijo vzlet nrvega človeka proti Luni, prav posebno pa tisoče onih, ki so s to odpravo povezani, je naglo popustila, ko se je raketa Saturn 5 ob 9.32 dopoldne dvignila s tal in krenila v velikem loku proti jugu. Vzlet je bil kasen le tri četrt ene sekunde. Vsi trije deli rakete so delovali točno, kot je bilo predvideno in vesolisko vozilo Apollo 11 je po poldrugem obkroženiu Zemlje dobilo sporočilo, da je vse v redu za polet proti Luni. Ponovni vžig motorjev tretjega dela rakete eno minuto pred poldne je povečal brzino vesoljskega vozila na 24,220 milj na uro in jo s tem pognal iz zemeljskega orbita proti Luni. Smer je bila tako točna, da so opustili prvi predvideni popravek.
Italija izgnala ruskega vohuna
RIM, It. — Zastopnik vlade je uradno potrdil izgon ruskega diplomata Konstantina Monahova iz Italije, ker je bil vmešan v vohunsko mrežo, ki je stikala za vojaškimi skrivnostmi NATO v Italiji.
Imenovani je bil prvi tajnik poslaništva ZSSR v Rimu in je bil v Italiji nekako dve leti.
kupil odvišne zaloge pšenice in to razdelil med potrebne množice po vsem svetu!
Raketa Saturn 5 ima 7.6 milijonov funtov potisne sile v vseh treh delih. Prvi del je pognal vesoljsko ladjo Apollo 11 v dveh minutah in 40 sekundah 55 milj daleč proti jugovzhodu in ji dal brzino 6,200 milj na uro. Druga stopnja rakete je to brzino povečala na 14,560, predno je dogorela in padla kot prva v Atlantik. Tretja stopnja rakete je brzino vesoljskega vozila povečala še za tisoč milj na uro, da se je to “ujelo” v zemeljsko težnost in zakrožilo okoli Zemlje.
Trije astronavti, Armstrong, Aldrin in Collins, so vzlet prestali sorazmerno mirno in brez težav. Bitje njihovih src se je povečalo za dosti manj kot pri poletih Gemini: Armstrongu je udarjalo 110-krat na minuto, Collinsu 99-krat, Aldrinu pa celo le 88-krat.
Ko je vesoljsko vozilo bilo izven zemeljskega orbita, se je prednji del vesoljske ladje odprl in astronavta Armstrong in Aldrin sta šla v lunsko vozilo, tega pregledala in ga nato spravila iz njegove “garaže”. Vesoljska ladja se je obrnila za 180 stopinj in lunsko vozilo se je povezalo z glavno vesoljsko
ladjo. Nato so zadnjo stopnjo rakete pognali od vesoljske ladje v stran, da je krenila na dolgo pot okoli Sonca.
Astronavti lete sedaj v vesoljski ladji Apollo 11 naravnost proti Luni, ki jo bodo dosegli v soboto popoldne. Vesoljska ladja bo zakrožila okoli Lune, astronavta Armstrong in Aldrin bosta nato ponovno pregledala vse podrobnosti lunskega vozila, predno se bosta v nedeljo v njem spustila— če bo seveda vse de- j lovalo v redu — proti Lunini površini in na njej pristala. Iz lunskega vozila bosta stopila na Lunino površino šele v rani uri v ponedeljek.
Romunska diplomacija bo /e/os močno zaposlena
SHOWERS
V remensb prerok pravi:
Delno oblačno, soparno z verjetnostjo neviht. Naj višja temperatura okoli 90.
BUKAREŠTA, Rom. — Romunski diplomatje se letos poleti ne bodo mogli dosti hladiti, bodo imeli vse poletje polne roke dela, kar jih bo pa tudi spravilo v središče pozornosti mednarodne politike. Za petami si bodo namreč sledili trije dogodki, ki imajo vsi mednaroden političen pomen: podpis prijateljske pogodbe med Moskvo in Bukarešto, obisk predsednika Nixona in kongres romunske komunistične stranke.
Romunija je trenutno brez pogodbe o prijateljstvu s Sovjetsko zvezo. Pogodba pravzaprav ni potrebna, kajti ves svet že itak ve, kako daleč sega prijatejstvo med obema sosedama. Toda komunističen obrednik zahteva napisano in slovesno podpisano pogodbo. Sovjetski in romunski diplomatje so pogodbo že sestavili, treba jo je le še podpisati. Kremelj in Bukarešta sta se naj prvo sporazumela, da naj bo pogodba podpisana prav kmalu, še v juliju. Ko so bile urejene vse formalnosti, ki jih ni bilo malo, je pa Kremelj izjavil, da se s podpisom ne
mudi in da bo kar prav, ako bo pogodba podpisana šele v zgodnji jeseni.
Ni treba ravno preveč ugibati, zakaj so sovjetski diplomatje odložili podpis. Hočejo najpreje videti, kako “prijateljsko” se bo Romunija obnašala pri Nixonovem obisku in kako bo izražala svoje “prijateljstvo” na svojem komunističnem kongresu, potem šele se bodo odločili, ali naj podpišejo pogodbo s sedanjim ali z novim besedilom. Seveda Romunija lahko prekriža moskovske račune in se kot nalašč obnaša tako, kot da bi jo ne zanimalo, ali naj bo pogodba podpisana ali ne.
Med tem bo napočil 3. avgust in Nixon se bo pokazal ljudskim množicam na buka-reštanskih ulicah. To je gotovo bolj važno kot podpis pogodbe. Saj bi Romunija prva komunistična država, ki jo bo obiskal predsednik ZDA. Da bo Nixon moral kar plavati v romunski gostoljubnosti, to se razume. Ob koncu obiska bo gotovo kar vesel, da je obisk trajal samo dober dan.
Ne bo še Bukarešta dobro pospravila ameriške zastave, že bo morala na hitro roko o-bešati nove v čast komunističnemu kongresu, ki se bo začel 4. avgusta.. Romunski komunisti hočejo napraviti iz kongresa pravi triumf za svoji zunanjo politiko. Imajo prav, kajti taka politika jim je omogočila, da imajo prijatelje v vsem komunističnem svetu, nikjer pa nevarnih sovražnikov. Vse so Romuni povabili, niso se ozirali, kdo v rdeči tovarišiji je s kom skregan. Takih slučajev je sila veliko, na čelu jim stoji seveda spor med Moskvo in Peipingom. Zato bo sila zanimivo opazovanje, kako se bodo srečali sovjetski in kitajski delegate.. Njihovo obnašanje bo verjetno vzorec za obnašanje ostalih med seboj sprtih delegacij. Seveda se tudi lahko zgodi, da ta ali ona delegacija ne bo prišla, česar pa ne bo zakrivila Romunija.
Značilno bo tudi, kdo bo vodil posamezne delegacije. Iz Beograda je na primer prišla vest, da bi rad vodil svojo delegacijo kar Tito sam. To ne
bo šlo, ako ne bo na čelu ostalih delegacij par voditeljev, ki bodo po “rangu” podobni Titu. Romuni bodo seveda za prihod čim večjega števila državnih voditeljev. To bi močno poudarilo mednaroden pomen komunističnega kongresa. Saj tako odličnih gostov ni imel niti mednaroden komunističen kongres v Moskvi ali pa kitajski v Peipingu.
Cim večji blesk in sijaj bo naravno rodil tudi nevoščljivost. Na primer v Moskvi romunski kongres gotovo ni tako važen, kot je bil ali bi vsaj moral biti moskovski mednarodni, pa vendar bo svet bolj opazoval potek kongresa v Bukarešti kot ga je v Moskvi. Kdo med voditelji sovjetskega komunizma se ne bi jezil? Podobni občutki bodo tudi v Titovem srcu. Kako rad bi videl, da bi mogel kaj podobnega prirediti tudi v Beogradu, pa mu ni dano.
Šele potem pride na vrsto podpis prijateljske pogodbe z Moskvo. Če bo sploh do tega kmalu prišlo?
Zadnje vesti
YOUNGSTOWN, O. — Sinoči je prišla v mesto Narodna garda, ko so v črnem predelu začeli razbijati, pleniti, požigati in streljati iz zased. Nemiri so se začeli v ponedeljek zvečer in sinoči je kazalo, da bodo zavzeli še večji obseg. Ko policija položaju ni bila več kos, je prišla na pomoč Narodna garda in preko noči vzpostavila mir in red.
SAIGON, J. Viet. — V preteklem tednu so imele ameriške oborožene sile 148 mrtvih in 1612 ranjenih. To so od začetka leta najmanjše izgube. Sem je prišel načelnik skupnih glavnih stanov oboroženih sil ZDA gen. Wheeler. Trdijo, da je njegova naloga dognati, če je možno pospešiti odhod ameriških čet iz Južnega Vietnama, ne da bi to imelo kake slabe posledice na vojaški položaj tam. Vojaški vodniki v Južnem Vietnamu še vedno pričakujejo veliko rdečo ofenzivo.
PARIZ, Fr. — Tu se vrši danes ponovni sestanek med rdečimi in zavezniki v vietnamskem vojskovanju. Saigonski zastopnik je predložil uradno ponudbo predsednika Južnega Vietnama Van Thieuja rdečim za soudeležbo pri volitvah in pri odboru, ki bo te volitve nadziral. Rdeči so ta načrt že pred dnevi odbili kot “prevaro” in “burko”.
WASHINGTON, D C. — Honduras in El Salvador sta sprejela zahtevo Organizacije ameriških držav po ustavitvi sovražnosti, pa seveda stavili vsaka svoje pogoje. Upajo, da bo mogoče danes sovražnosti dejansko ustaviti.
MOSKVA, ZSSR. — Televizija je podala precej dobro poro-
Iz Clevelanda in okolice
Na obisk—
Ga. Pavlina Lovšin iz Sušja pri Ribnici na Dolenjskem je prišla na obisk k svojemu sinu Lojzetu Lovšinu in njegovi družini na 1082 E. 68 St. tel. EX 1-3964.
Tekmovanje—
Članice Gospodinjskega kluba na Jutrovem bodo v nedeljo popoldne ob dveh tekmovale v SDD na Prince Avenue v balinanju. Vsi vabljeni!
Zadušnica—
V soboto ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Zabukovca, ob 33. obletnici njegove strti.
Iz bolnišnice—
Mrs. Mimi Režonja, 914 E. 216 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem prisrčne za molitve, obiske, rože in pozdrave.
Pogreb—
Pogreb pokojne Helen Taylor, o katere smrti smo poročali včeraj, bo jutri, v petek, ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St., v cerkev sv. Petra ob devetih, nato na Kalvarijo.
Pogreb umrlega Johna Brgoč bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda v soboto ob osmih, v cerkev sv. Lovrenca ob 3.30, nato na Kalvarijo.
Darilo za Hough—
Zvezni urad za gospodarske priložnosti je podelil včeraj 1.5 milijona dolarjev Hough Area Development Corp. za gradnjo Spominskega trga Martina Luthra sredi Hough področja na križišču Wade Park Avenue in Crawford Rd. Pravijo, da bodo tam zgradili do pomladi 1971 velik supermarket, 16 do 18 novih podjetij in 30 običajnih meščanskih hiš.
Nixon bo govoril
tudi z Wilsonom
WASHINGTON, D.C. — Na svojem povratku s potovanja o-koli sveta, ki se bo začelo prihodnji teden s poletom na Pacifik, kjer bo predsednik ZDA pričakal z Lune se vračajoče astronavte, se bo predsednik Nixon ustavil tudi v Veliki Britaniji.
Na tem kratkem ‘neuradnem’ pristanku bo imel razgovor s predsednikom britanske vlade H. Wilsonom, ki ga bo prišel čakat na letališče, eno izmed teh, ki jih uporabljajo ameriške letalske sile v Veliki Britaniji.
čilo o ameriškem poletu Apollo 11 proti Luni, ni pa objavila nobenega sporočila o uspehu in ciljih ruske Lune 15, ki je danes dosegla bližino
Lune in utihnila, ko je krenila okoli nje. Sodijo, da ne bo pristala na Luni.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je pozval včeraj vso deželo, naj praznuje prihodnji ponedeljek kot “dan soudeležbe” pri velikem dogodku, ko bo prvi zemljan stopil na drugo nebesno telo — Luno. Vsi zvezni uradi z izjemo neobhodnih služb bodo zaprti, prav tako večina državnih in mestnih preko vse dežele. Koliko bodo pozivu predsednika sledila privatna podjetja in ustanove, še ni jasno. Večina bo svoje sklepe o tem objavila danes. — Po sodbi televizijskih mrež je gledalo včeraj vzlet Apolla 11 preko 530 milijonov ljudi po vsem svetu, največ seveda v ZDA, Kanadi in v Zahodni Evropi, kjer imamo tudi največ televizorjev.
Ameriška Domovina
/»•rt/in ■/■(-/« r«J—iiorv«i
mm
bil? bt. Cair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
gLt Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
raznih pogledih na življenje in na slovenska ter druga vprašanja. Ohranila se bodo in zgodovinar bo na njihovem temelju gradil zgodbo življenja slovenskih izseljencev v Združenih državah. Ne pozabimo: Pisana beseda ostane, govorjena izzveni in o njej ni nobenega sledu več! (Izjema so seveda posnetki na zvočne trakove.)
Koristno bi bilo sestaviti poseben odbor, ki bi gradivo za zgodovino ameriških Slovencev zbiral, ga hranil in nato poskrbel za njegovo varno ohranitev v Sloveniji ali pa v tej deželi. Kot znano obstoje pri državni univerzi Minnesote posebni arhivi za narodne zgodovine priseljencev, kjer je tudi poseben slovenski oddelek. Ta je pripravljen sprejeti vse gradivo, ki mu ga je kdo voljan odstopiti. Po mojem bi bilo kljub temu modrejše vse zbrano gradivo poslati v Ljubljano Akademiji znanosti ali Univerzitetni knjižnici, kjer se bodo zanimali zanj še po sto in sto letih, med tem, ko utegne iti v naši deželi čez leta v izgubo.
Vili
| BESEDA iz naroda
83
No. 135 Thursday, July 17, 1969
Slovenski srednješolski tečaj v Argentini
Zbiranje gradiva za zgodovino Slovencev v Združenih državah
V letih po drugi svetovni vojni se je zanimanje za slovenske izseljence v svetu, posebno še za nas v Združenih državah na novo vzbudilo in močno povečalo. Vzrok temu je bilo na eni strani zanimanje in žrtvovanje slovenskih izseljencev v ZDA med vojno za stiskano domovino in njeno borbo za svobodo, na drugi pa zanimanje novega komunističnega režima v Sloveniji za izseljence, zlasti za one, ki so med vojno podpirali “Osvobodilno fronto”, da ne bi padli pod vpliv protikomunistične emigracije, ki se je v novih razmerah naglo uveljavila, se gospodarsko postavila na noge in ustvarila dobre vezi z ameriško sredino, tudi tisto na odgovornih in odločilnih mestih'.
Predstavniki režima v Sloveniji so postali redni gostje v slovenskih naseljih Združenih držav, čeprav so njihovi obiski ostali pretežno še vedno omejeni na nekdanje podpornike OF in njenega “osvobodilnega boja” v Sloveniji. V okviru kulturne in znanstvene izmenjave je prišla cela vrsta ljudi iz Slovenije na obisk v ZDA in po povratku domov govorila in pisala o življenju ameriških Slovencev. Izšlo je več takih spisov in poročil, nekatera kolikor toliko stvarna, druga pa enostranska ali celo namerno napačna.
Nekateri resni proučevalci slovenske preteklosti so se zavzeli za sestavo stvarne, nepristranske zgodovine slovenskih izseljencev v Združenih državah. V zvezi s tem so začeli zbirati vire za sestavljanje take zgodovine. Precej gradiva je odplulo iz Clevelanda v domovino, vendar ga je še veliko premalo in še to je v glavnem enostransko.
Ko se je zadnjič mudil v Clevelandu univ. prof. F. Zwitter iz Ljubljane, je posebej prosil za gradivo o slovenskih izseljencih v ZDA katoliškeg kroga, ki ga v Ljubljani skoraj nič nimajo. Priznal je, da je treba zgodovino slovenskih izseljencev v ZDA pisati stvarno, nepristransko in vključiti vanjo vse delo posameznikov, skupin, društev, slovenskih far, slovenskih farnih in verskih organizacij, uspehov slovenskih ljudi in slovenskega deleža v ameriški kulturi, gospodorastvu, znanosti in tehniki. Iz Ljubljane tega gradiva ni mogoče zbirati, tam ga bo celo zelo težko pravilno obdelati, kadar bo zbrano.
Tako so iz Ljubljane ponovno prosili, naj zbiramo gradivo tu in ga pripravimo za odpošiljatev v Ljubljano. PTof. F. Zwitter je dejal, da lahko gradivo pošljemo univerzitetni knjižnici ali Akademiji znanosti, če se nam zdi, da bo tam bolj varno in v boljših rokah kot v režimskih polznan-stvenih ustanovah, ki danes so, nihče pa ne ve, kaj bo z njimi in z njihovo lastnino, kadar se bodo komunizmu v Sloveniji začeli drobiti temelji. Kdaj bo do tega prišlo, ne more nihče z gotovostjo reči, da se bo to prej ali slej zgodilo, o tem pa ni dvoma. Tega ne taje niti sami komunisti, v kolikor so seveda zvesti svoji dialektični razvojni teoriji.
Kot že ponovno v preteklosti opozarjamo vse slovenske ljudi, naj hranijo vse, kar je kaj vrednega in zanimivega za našo preteklost v tej deželi. Zlasti važni so društveni in farni arhivi, kjer obstoje, in vsi drugi zapiski. Posebno važni bi bili spomini slovenskih pionirjev, ki jih je še vedno nekaj med nami pri moči in dobrem spominu.
Slovenski Akademiki v Ameriki — SAVA — bi izvršili veliko delo za svoj narod, če bi obiskali stare slovenske naseljence in naseljenke, jih povprašali po njihovih spominih in vse to zapisali ter nato vse te zapiske zbrali v arhivu glavnega odbora društva. Počitnice še niso pri kraju, lahko bi še letos opravili del te naloge, priložnosti seveda ne bi manjkalo tudi za Božič in Veliko noč ter semestralne počitnice. Kjer je volja, tam je pot, pravi stari rek! Nihče ni za ta posel tako sposoben, nihče tako pripraven kot študent!
Nekateri naših pionirjev so svoje spomine že sami napisali. Najdaljši in najboljši so brez dvoma dr. F. Kernovi. Nekaj malega je spravil skupaj J. Turk v “Slovenskem pionirju”, nekaj ga. M. Prisland v svoji angleški knjižici “From Slovenia to America”. Dosti gradiva je zbranega v frunkovem delu o Ameriških Slovencih ter v Zavertniko-vem. Prvi je pisal bolj o katoliških slovenskih izseljencih, drugi o “progresivnih” in socialističnih.
Največ vradiva je v slovenskih listih, prav posebno v Ameriški Domovini, ki izhaja že 70 let in je zvesto spremljala življenje Slovencev zlasti v Clevelandu. Ko je J. Rogelj sestavljal “Pričetno zgodovino S. N. Doma v Clevelandu, Ohio”, izišlo leta 1954, mu je poleg odborovih zapisnikov služila za glavni vir prav Ameriška Domovina, kot kažejo nešteti citati iz nje.
Marsikatero društvo, marsikatera prireditev, marsika-oeri načrt in zamisel, pa seveda tudi prenekatero ime slovenskih izseljencev bodo ohranjeni v glavnem zato, ker so bili objavljeni v našem listu. Zaradi tega so tako važna poročila o prireditvah, slavjih, o mislih, predlogih, pa tudi o
BUENOS AIRES, Ark. — Da razložim nastanek tega tečaja, moram pogledati 20 let nazaj.
Ko so naši starši prišli v to deželo, so s seboj prinesli narodno zavest in so to zavest hoteli dati svojim otrokom. Tedaj ' je nastal problem: kako? Otroci bi morali vedeti več q tej domq: vini, da bi jo lahko ljubili, starši jih pa niso mogli začeti učiti zemljepisa, zgodovine, kulture in tradicije slovenske zemlje. Ni bilo pravega materiala in v veliki večini tudi niso . bili .pripravljeni za to. Po drugi strani je vsak imel dosti dela s preživljanjem.
Našli so se ljudje, ki so imeli tozadevno izobrazbo ali vsaj podlago in so bili pripravljeni žrtvovati del svojega prostega časa za poučevanje teh otrok.
Po večjih okrajih so zbirali skupine otrok in so začeli s slovensko šolo po enkrat na teden, večinoma ob sobotah. To so bili začetki slovenskih Ijudsko-šol-skih tečajev, ki so se množili po vseh okrajjh in imajo danes večina izmed njih že več kot 100 otrok. Otroci obiskujejo te tečaje od 5. leta pa do končane o-snovne šole. Ta slovenska Ijud-skošolska izobrazba gre vzporedno z argentinsko šolo. Ko so otroci dokončali argentinsko ljudsko šolo, jih je veliko izmed njih nadaljevalo študije na argentinski srednji šoli. Tu je nastal nov problem. Potrebno je bilo, da se obenem z argentinsko srednješolsko izobrazbo nadaljuje in izpopolnjuje naša slovenska izobrazba, zlasti pa je bilo potrebno, da bi se mladina vzgojila v tem smislu tako daleč, da bi začutila željo ali pa vsaj zanimanje za samostojno spoznavanje Slovenije in njene kulture. Tako so se zopet našli ljudje, ki so v svojem prostem času pripravili in ustanovili srednješolski tečaj Marka Bajuka. Ta tečaj je trajal najprej eno leto in je imel malo učencev. Pozneje se je postopoma organiziral v večletni tečaj. Obenem se je množilo tudi število dijakov, ki so ga obiskovali. Tekom let se je tako izpopolnil, da traja zdaj že pet let. Lansko leto je prvič dokončal tečaj peti letnik — ravno, ko smo obhajali desetletnico obstoja. Danes obiskuje tečaj čez 100 dijakov.
Da vam podam približno sliko o tem tečaju, vam bom poročala, kako so potekala moja štiri šolska leta, od prvega do četrtega letnika.
Tekom 4 let smo imeli' 4 učne predmete, ki so se večinoma iz leta v leto nadaljevali; in sicer: verouk, slovenščina, zemljepis in zgodovina. Po slovenščini se je nadaljevala v višjih letih literatura, zemljepis je pa zamenjala človečanska vzgoja.
Najlažje vam povem, kaj smo jemali v 4 letih, če grem z vsa-kom predmetom skozi vse leto.
Začnem z veroukom, ki ga je poučeval g. msgr. Orehar skozi vsa 4 leta.
V prvem letniku smo študirali vero, krščanstvo in Cerkev, v drugem verske resnice, v tretjem dolžnosti in načela za živ-
ljenje po veri. V začetku smo pa študirali koncil.
V	prvem letniku nas je slovenščino poučeval g. prof. Kremžar, ki je tudi ravnatelj tega tečaja. Učili smo se slovnice,, delali smo izvlečke iz prebranih knjig, ki jih je on določil ali pa smo jih sami izbrali. Skoro vsako uro smo imeli za nalogo lj:ak spis. Najboljše izmed njih je g. profesor dal v Mladinsko vez. Drugače smo pa med urami tudi brali izvlečke knjige.
V	drugem letniku nas je slovenščino učil g. dr. Krivec. Tukaj smo spoznali slovenske pisatelje in pesnike in njihova glavna dela od takrat, ko sta u-čila brata Ciril in Metod, pa do takrat, ko smo se Slovenci izselili po drugi svetovni vojni. Tudi v tretjem letniku nas je učil slovenščino g. dr. Krivec. Delali smo spise, ponovili smo nekaj glavnih pisateljev in pesnikov, brali smo knjige in pripravljali o njih referate. Vzporedno s slovenščino smo imeli v 3. letniku tudi svetovno literaturo, ki je bila predmet zase. Prof. Gerzi-nič nas je seznanil s svetovnimi umetniki v književnosti in z njihovimi deli. Vsak izmed nas je moral prebrati nekaj del različnih pisateljev in od vsakega je moral pripraviti referate.
V	4. letniku je g. prof. Gerzi-nič poučeval dva predmeta: slovensko kulturno zgodovino in pa obris slovenskega slovstva.
Pri prvem predmetu smo spoznali naše umetnike na vseh področjih: slikarje, kiparje, arhitekte, glasbenike.
Pri drugem predmetu: Obris slovenskega slovstva, smo ponovili to, kar smo že vzeli v drugem letniku, ker je važno, da dobro spoznamo naše pisatelje in pesnike. .
Mislim, da bi lahko vzeli kot nadaljevanje tega predmeta v 5. letniku Almanah, ki ga vodi g. prof. Rant in v katerem smo morali uporabiti vse znanje, ki smo ga pridobili pri proučevanju slovenščine in literature na sploh tekom 4 let.
S tem prehajam na tretji predmet, to je zgodovina. V prvem letniku nas je učil prof. T. Debeljak. Jemali smo zgodovino srednjega veka, to se pravi življenje Slovencev pod Karpati, nato v novi domovini Karantaniji, potem izguba samostojnosti in pokristjanjenje; Ciril in Metod, razdelitev slovenskih dežel, turški napadi, kmečki upori in protestantizem.
Drugo leto nam je prof. Rant razlagal zgodovino od Napoleonove Ilirije, nastanek slovenske zastave, narodni program za samostojno in zedinjeno Slovenijo, Majniško deklaracijo, 29. oktober in nato Slovenijo v Jugoslaviji do druge svetovne vojne, nastanek komunistične stranke in nastanek vaških straž, slovensko domobranstvo, narodni odbor, oklic samostojne Slovenije v okviru Jugoslavije do kohca vojske, odhod demokratskih Slovencev iz domovine in vračanje slovenske vojske iz Ve-trinja.
V	tretjem nismo imeli zgodo-
vine, pač pa smo v 4. letu z istim oddelka za zelenjavo, se Frank profesorjem v glavnem ponovili ustavi in se obrne proti meni,
zgodovino Slovenije od prve1 svetovne vojne pa do konca druge in še dodali povojno dobo do 1. 1964.
Četrti predmet je zemljepis. Tega je učil v prvem letniku prof. Poznič. Videli smo Slovenijo razdeljeno na štiri naravno opredeljena področja: alpski gorski svet, kraški svet, panonski svet in primorski. V drugem letniku je nadaljeval prof. Rajer z gospo darskim zemljepisom vsakega kraja, to se pravi: industrija, obrt, rudarstvo in kmetijstvo.
V tretjem nismo imeli več zemljepisa, pač pa je na njegovo mesto stopila človečanska vzgojo, ki pa seveda ni nadaljevanje prejšnjega predmeta. Učil nas je prof. Poznič o razvijanju družbe od začetka do danes, različni vzroki, ki so jo spremljali skozi stoletja.
Ta predmet se nadaljuje v petem letniku in z istim profesorjem.
Razen človečanske vzgoje imamo letos vaje v govorništva, ki nam jih podaja prof. Stare Miloš.
Zadnji dve šolski uri imamo pripravljanje Almanaha z g. Rantom.
Tako sem opisala to, kar smo se učili med šolskimi urami. S tem ne konča obseg našega srednješolskega tečaja. Razširjali smo naše duhovno obzorje z o-biskovanjem raznih prireditev, kot npr. Martina Krpana, Krsta pri Savici in drugih slovenskih prireditev. Imeli smo priliko o-biskati razlago v slovenščini. Tako smo npr. obiskali razstavo modernih evropskih slikarjev Museo de Bellas Artes. Videli smo film: Hombre de dos mun-dos, prej smo pa imeli uvod v okolje, kjer se film razvija. Razen tega smo si ogledali stavbo in naprave gledališča Colon.
Bili smo tudi v La Plati, kjer smo šli v zoološki vrt in Museo de Ciencias naturales. Tam smo se naučili veliko novega, ker sta nam sproti razlagala gg. Vivod in Debeljak.
Po vsakem koncu leta smo imeli skupni izlet in razen tega ob raznih prilikah skupne čaj an ke.
Vsi, ki smo skupno obiskovali ta tečaj, smo soglasni, da so te ure, ki smo jih preživeli tukaj vse kaj več, kot samo šolske ure. Če je kdo v prvem letniku hodil, ker so ga doma prisilili, ga danes že ni treba več siliti, hodi sam od sebe in še prav rad. Tukaj ne dobimo samo šolske vzgoje, ampak tudi družbo istega jezika, starosti in mišljenja.
Pograjc Zofija
Pismo Vrhenškega Tineta
Waukegan, 111. — Tu pa tam se stari in novi naseljenci srečujemo in drug drugemu kaj povemo. Vreme se je čudno obnašalo letošnjo pomlad. V zadnji polovici maja smo imeli deževne dni. Noči mrzle in parkrat je o-smodila naše vrtove slana. Bolj severno od nas je slana mnogim občutno osmodila paradižnike
rekoč:
“Veš Tine, od zdaj za naprej se bom vsakikrat odkril, kadar Dom šel mimo mojih češenj na vrtu. Če so prav ta kisle sorte — češnje so pa le! Poglej tamle na tisto škatljo, funt češenj stane 79 c. Primojdunaj! Pa še davek zraven, pa te dobra pest češenj stane skoro dolar! Kam bomo pa prišli, če bo šlo takole vse navzgor?”
To je pa res, draginja je vsak dan večja, mu pritrdim.
On pa: “Veš Tine, Nixon bi se moral malo oglasiti proti temu. Pa se le nekam kislo drži, kakor da ga kaj pod pasom ščiplje.” Kaj bi pomagalo, če bi se ogla sili? vprašam jaz nazaj.
“Kaj bi pomagalo?” me s trdim pogledom odvre nazaj. Nekaj bi že, saj je vendar predsednik. Ali ni poudarjal, ko je kandidiral, da je treba sprememb?”
Ko bi bila kje sama, v trgovini je polno ljudi okrog naju, in to ni bilo mogoče, bi mu malo pojasnil, da predsedniška sarža je eno, kaj more predsednik pa res doseči in izpeljati, je pa nekaj drugega. Pomežiknil sem mu, da tam, kjer sva, je preveč ušes okrog, da je bolje, da bova kje drugje to prerešetavala in u-gotovila, kaj bi predsednik res lahko napravil in kaj ne, če bi bila to njegova odločna, trdna volja in pa če bi ne bilo zaprek proti takim načrtom.
Frank me je malo postrani pogledal s horjulsko resnobo in najbrže si je mislil, da to, prav to je tista krivda, da smo državljani preveč tiho o takih zadevah, govoriti bi morali glasno, da bi nas čul Washington in svet, pa bi bilo precej drugače. Morda bi bilo res bolje, da bi bili včasih malo bolj glasni, ko nam delajo sitnosti in težave razni pojavi v gospodarstvu in na drugih poljih.
Privozila sva vsak s svojim vozičkom do blagajne. Tam je nam seštela blagajničarka, kaj vse sva nabrala in kupila, ter povedala, kaj ji naj odštejeva, da bo blago najino. Storila sva ta ko. Na Frankovem obrazu sem bral, da se je v notranjosti nekako “dušal”, ker mu je vsota, ki jo je odštel, precej osušila žep.
Potem sva se razšla vsak na svoj dom.
Takih slučajev je menda po naši Ameriki vse polno. Amerika je demokratična in svobodna in lahko govorimo o politiki in drugem, kar po mnogih drugih deželah po svetu ne smejo. Zanimivo pri vsem tem je to, kako se politikarji obnašajo pred volitvami in kako po volitvah. Iz-gleda, da njih spomini so kratki
Kar obljubujejo, izgleda, da po volitvah čez noč pozabijo.
Politikarji so čudni, zato je tu di politika vedno čudna. Zato je danes tako, jutri drugače . .. Ali bo kdaj bolje? Yes, kadar bodo ljudje boljši!
* NASPROTJA? V ČEM NA SPROTJA? — V skoro vsaki zadevi so neka nasprotja. Posebno pa še v političnih zadevah. Takih zadev imamo posebno v naših ZDA za vsakim vogalom.
Na prvi pogled smo še nekako srečni. Ne vsak — večina pa. Tako med tistimi, ki so zaposleni, ali ki živijo od privatnih investicij v preteklosti. Dokler ne trka na vrata pomanjkanje, ni hudo.
imajo investicije v vodilnih podjetjih, družbah, ki sprejemajo i* *1 izdelujejo obrambna naročila. 31 članov lastuje delnice v devetih korporacijah, katerim so poverjena naročila za protizračne raketne izstrelke. 90 članov j6 prijavilo interese v bankah, posojilnicah in takih družbah. 72 članov je prijavilo dohodke od prakticiranja odvetništva, to poleg njihovih plač, ki so zdaj $42,500 na leto. 45 članov je prijavilo, da imajo interese v oljnih in gasolinskih družbah itd., itd.
Kaj to pove? Da so večinoma vse velike korporacije nekako zastopane v kongresu. Ali so tudi delavci zastopani v taki meri in pa vsa ostala javnost? Ali s« je za čuditi, če razne preiskave glede previsokih cen za obrambne predmete in drugo kar lep0 utihnejo, druga za drugo?
Ali širša javnost to vidi? In če vidi, kaj se ji zdi?
To bi rad vedel še celo jaz, Vrhenšk Tine
Vesfi iz Slovenije
Novi mejni prehodi
med Slovenijo in Avstrijo
Dne 5. julija sta podpisala n3 Dunaju predstavnika Jugoslavije in Avstrije dogovor o tem, d° odpre na jugoslovansko-avstrijski meji 15 novih prehodov. Za turistično obmejni promet so med drugim odprli 7., t. m. tudi Pavličevo sedlo. Prehodi so ob sobotah, nedeljah Ib praznikih, od 6. zj. do 6. zV Obe stranki sta se ob tej priložnosti tudi podrobnejše dogovorili o mejnem prehodu pri špiljit Predstavniki Slovenije so predložili načrt za napravo 5 km dolgega predora skozi Karavanke ki naj bi vezal Slovenijo, odfl Jugoslavijo s tursko in južfl0 avtomobilsko cesto v Avstriji.
in drugo. Hiteli so s sadikami,| Drugače je seveda tam, kjer je da bi prišli čimpreje do vrtnih)pomanjkanje. S tem pa ni reče-zelenjav, ki so zadnje čase kaj .no, da je vse prav v našem go-drage po trgovinah. Pa jim je spodarskem življenju, to je, da hladno vreme nagajalo. Nekate- bi dobrot bili vsi enako deležn,i ri napovedujejo, da bo temu to po zaslugah, ali pa po čustvih čudnemu pomladnemu vremenu socialne zavednosti. V marsika-sledila najbrže huda vročina v terem slučaju je treba priznati,
poletnih dnevih. Well kar bo, pa bo.
Pred kratkim sva se na Plazzi v živilski trgovini srečala s so-1
vse preveč
da nekateri žanjejo — drugi premalo.
W. Kelley omenja v četrtletnem kongresnem poročilu o
nasedem Frankom, s Park Avenue.'ših poslancih (kongresnikih) v On je porival pred seboj vozi- Washingtonu, da izmed 432 konček, na katerem je imel nekaj grešnikov je 272 vložilo prijave, jestvin. Jaz pa sem mu sledil tu- ki podajo nekaj informacij o di z vozičkom. Ogledovala sva njihovih finančnih stanjih. , 61 razne predmete. Ko prideva do kongresnikov je navedlo, da
Dr. Metod Turnšek počašČU1
Nedavno je bila v Regensburgu slovesna proslava 1100-letni' ce smrti sv. Cirila. Od jugoslovanske strani so se udeležili tegs praznovanja Slovenec, korošh' župnik dr. Metod Turnšek, banj aluški škof Hrvat dr. Pichlet Srb prof. dr. Dimitrijevič $ Bolgar prof. dr. Živanov. Svečanost je bila v stolnici, odnosn11 v škofijskem dvorcu. Sloveli dr. Metod Turnšek je prejel da1' pred proslavo v starodavni N' gensburški mestni palači v zna' menje posebnega priznanja ^ svoje znano delo o sv. bratih Cirilu in Metodiju “Zwei Štern6 an unserem Himmel” kot častn6 darilo grb mesta Regensburg3 in še posebno darilo za Slomškovo založbo v Celovcu, pri katef’ je izšlo omenjeno njegovo del0’
Boehmova mama umrli v Novem mestu
Dne 28. junija 1.1. je umrla v ljubljanski bolnišnici ga. SiN3 Boehm, roj. Pucelj. Za rajnko jc opravil 30. junija v kapiteljsk1 cerkvi v Novem mestu mašo za-dušnico njen svak jezuit p. dr' Edmund Boehm; pogrebne obfe' de na novem novomeškem pokopališču pa je vodil ljubljansk' pomožni škof dr. S. Lenič ob a' sistenci prošta in velikega sto' vila druge duhovščine. Rajnk3 je zapustila dva sina, od kateri11 je Karel nastavljenec v celovškj Mohorjevi knjigarni. — M0* rajnke Anton je bil znan tek' tilni inženir.
Dvakrat nesrečne
WASHINGTON, D.C. — uradnih statističnih podatkih Y' v ZDA trikrat toliko vdov ko* vdovcev. Glavni vzrok temu F v daljšem življenju žensk, delt1" pa seveda tudi v manjši umrli'' vosti deklic kot dečkov v prvik mesecih rojstva.
Izgledi vdov roko so torej ugodni, pa naj tudi rek. da “je vdova klet”.
ia ponovno V°' sorazmerno revel j a stai1 za deset de';
lMu«d Kram Tkvmiflf 1 for tho J«c«ate9| in Wl«c—la I!
Tedenska prllefa za Slorence v Wisconsiaa
cinaDkA
fi THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
1
Address
■sales tteas
OBZOB PUBLISHING COMPANY Marica R. 8tast, Publisher 3601 W. Ohio Are Milwaukee 15, Wis.
Tel. Mitchell 5-4*7*
trnrixairix*xwnnrk"

M ilwauski zapiski


rastla
Bila
MILWAUKEE, Wis. — Zelo globlje korenine, tako je težko sem se pripravil k pisanju. I tudi njihova dobrodelnost Se kar ni dalo. Menda me je po-'je to družina, ki se m ozirala na bodlo poletje.	Napenjam	mozga-	to, kaj bodo	drugi rekli, ampak
ne, da bi kaj napisal, pa ne pride	na to, kaj je	prav. Kd se je po-
nobena prava misel. Tako se po- kojnica morala zadnje dni zateci čutim kot izsušena goba. Ker u- v bolnico, je to sprejela kot boz-redniki le radi vidijo, da kaj do- jo voljo. Še do zadnjega je imela bijo za svojo tiskarsko mašino,'skrb za družino, dasi so otroci sem se odločil, da napišem kar-'vsi odrasli in imajo svoje druzi-koli	> " '■» * line. Za čas svoje bolezni ni mo-
UMRLA	JE GA.	MARY	gla nikamor	ven. Bila je nave-
KOTZE. _____ V svojem	88. letu	zana na stol.	Vendar je bila nje-
starosti je odšla po plačilo k svo-'na tožba, ko bi le mogla se
krat v cerkev k sv. masi ^
en Ko ni
Kako
jemu Stvarniku. Prav mirno je zaspala. Bila je več let pod mogla zdravniško oskrbo, a bila je toli- k njej vsak prvi petek, ko pri moči, da ji ni bilo treba težko je čakala tega dne in ved-stalno ležati v postelji. Bila je no je pripovedovala domačim, dobra krščanska žena in zaved- upam, da Father ne bo pozabil, na Slovenka. Vsa Starejša in tu- Župnik je njeno življenje takole di mlajša slovenska srehja jo je povezal.
dobro poznala. Njena darežlji-, Ko je stopila pred svojega dovest ni poznala meje. Vendar je brega Sodnika, ji je nekako tale malo ljudi vedelo, kolibo do- kole,rekel: Dobra in zvesta slu-brega je storila. Svojo družino žabnica, pojdi v veselje svojega je vzgajala po strogo krščanskih Gospoda.
načelih.. Vedno je gledala na to,1 Sv. mašo za pokojno je opravil da je bil obisk svete maše kakor njen nečak Fr. Ralph Sterbentz. tudi prejem zakramentov reden.'sv. maša je bila koncelebrirana. Vodila je svojo družino s krep-| Pomagali so pri sv. maši župnik ko, a ljubeznivo roko. Malo dru- in kaplani fare sv. Janeza. Po-žin je povezanih tako med seboj,'kopana je pri Sv. Križu. Leži kakor je ta družina. Rojena v poleg svojega moža. Pokojna za-Beli krajini, kjer je bil kruh pušča otroke Georgea, Williama, vedno bolj skromno rezan, se je Ruperta, Mary, Em, Josephino kot mlado dekle odločila za A- in Margaret. Njen zgled nam bo meriko. Naselila se je v Calume-J ostal kot svetel spomin. Naj ji tu. Tam je spoznala tudi svojega sveti večna luč! bodočega moža Georga Kotzeja	•
starejšega. On je bil znan mizar-1 SMRT POMOŽNEGA ŠKOFA.
stati med ljudmi, ki jih je poznal. Škofovsko službo je o-pravljal 23 let. Zadnje leto in pol je premišljeval o pokoju. Skrbelo ga je, kaj bo v bodočnosti. Do zadnjega je bil župnik na fari Kristusa Kralja. Bog mu je oskrbel mesto pri sebi. Ne bo mu treba več skrbeti za bodočnost. Vedno se tako zgodi, da človek obrača, Bog pa obrne. Pogrešali ga bomo. Bog mu bodi dober plačnik!
ŽEGNANJE. — Kapelica v Triglavskem parku je posvečena sv. Cirilu in Metodu. Po stari navadi se njun praznik obhaja dne 5. julija. Ker je 5. julij navadno delovni dan, se je slovensko društvo Triglav odločilo, da bo
cerkev, je Jezus prišel prazn0valo njun dan na 4. juli-
bila podobna možnarjem. Seveda zadržek je tudi državna postava, ki pravi, da se takih stvari ne sme uporabljati. Nihče pa se ne more ustavljati človeški iznajdljivosti. Kdo ve? Bodočnost bo pokazala.
*
POROKA. — Kmalu bi pozabil. Ko je toliko tega, pa človek kar prezre. Prišli so tisti časi, ko otroci naših novih naseljencev doraščajo in postajajo sposobni, da nastopajo svojo življenjsko pot. Tokrat sta si obljubila zakonsko zvestobo pred oltarjem v cerkvi sv. Janeza Anton Rifelj, sin Janeza in Zofije Rifelj, oba zelo poznana v slovenski srenji, in Carol de Dobay. Njen oče in mati sta madžarskega pokolenja. Mladoporočencema želimo vse dobro na njuni novi življenjski poti. Tako bodo začeli odhajati drug za drugim in si začeli u-stanavljati svoje družine. Le kako čas beži. Saj bi rekel, da se staramo, pa bo morda kdo užaljen. Raje ne rečem nič, mislim si pa.
pa končuje tisočem biafranskih otrok in starcev življenje.
Obenem je hotel dati svojemu je bil dejansko le soizdelek pri
arodukciji aureomycena in zato neopravičen do patentiranja. S patenti ranjem sta omenjeni družbi v sodelovanju s še nekaterimi drugimi dogovorno vzdrževale visoko monopolno ceno tega zdravila.
ja. Po posebnem škofovem dovoljenju ima društvo pravico imeti tisti dan sv. mašo pri svoji kapelici. Sv. mašo je opravil župnik fare sv. Janeza p. Klav dij Okorn. Bilo je to prvikrat, da je bila sv. maša na ta dan pri kapelici. Vso pripravo je motilo slabo vreme. Po malem je rosilo celo jutro. Tik pred sv. mašo je pa dež prenehal. Če bi bilo lepo vreme, bi verjetno imeli dosti obiska. Napovedovali so se celo iz Waukegana in Chicaga. Tako Rdeči križ išče nove možnosti za se je zbrala le milwauška skupi- pošiljanje hrane in zdravil v ob-
Mednarodni Rdeči križ išče načine pomoči Biafri
LAGOS, Nig. — Mednarodni
ski mojster. Ko je v Calumetu Začelo primanjkovati dela, se je družina preselila v Milwaukee ^ od leta 1923 vedno živela tu. Oba sta bila dobra člana fare sv. ■Janeza. Ni je bilo prireditve, da ne bi bila zraven ali pa kako drugače pomagala. Kakor se je Podjetje razširjalo in dobivalo
Isti dan, ko smo pokopali go-
na, v kolikor je bilo v danih razmerah možno. Sv. maša v čast sv. Cirilu in Metodu je bila slovenska. V kratkem nagovoru, ki ga je imel župnik, je poudaril važnost slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Nista samo prinesla vero, ampak sta to vero oznanjala v domačem jeziku, jeziku, ki so ga ljudje razumeli. Bila sta tako predhodnika da-
tmmmmttmtmrnmfflninnnnnm***
Kakšne so Vaše ofi!
AKO RABITE OČALA— obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo
GLOBE OPTICAL 00.
Telefon Mitchell 5-7174
1801 So. llth Street Milwaukee, Wis. 53204
spo Mary Kotze, to je 5. julija, našnjega razvoja v cerkvi: pri-je bil tudi pogreb milwauskega pomožnega škofa Romana A. At-kielskega. Umrl je v starosti 70 iet. Zadela ga je kap. Padel je skupaj v župnišču. Odpeljali so ga takoj v bolnico, kjer so samo ugotovili, da je mrtev. Bil je to [duhovnik in škof po božjem srcu. Nikoli se ni silil v ospredje.
Odlikovala ga je duhovniška gorečnost in ponižnost. Vsakdo je imel dostop do njega. Bil je tako človeški. Duhovniki, ki so pri njem iskali nasveta, lahko povedo, kako je razumel položaj in kako je pomagal, da so našli pravi odgovovor na svoje probleme. Bil je rojen v Milwaukee-ju. Posvetil ga je v duhovnika in pozneje v škofa kardinal Samuel Stri teh, ki je bil v tistih letih nadškof v Milwaukee. Pokojni škof je služil trem škofom.
Nikoli se ni potegoval za kakšno samostojno škofijo. Hotel je o-
bližati Boga ljudem v jeziku, ki je ljudem razumljiv. Pri sv. maši je društvo prižgalo dve votivni sveči, od katerih so potem zvečer prižgali kres, ki je bil združen z žegnanjem in praznovanjem praznika, kakor je bila to stara navada.
Tu naj omenim še to posebnost, da imamo dva mala zvonova, ki se jih fantje poslužujejo, da potrkavajo. Neverjetno, kaj zmore znanje in dobra volja. Imamo nekaj prav dobrih potr-covalcev. Upam, da bodo staknili še kje kak zvonec in bodo tako trije za potrkavanje in kdor zna, napravi lahko celo muziko. To cerkveno slovesnost vedno povzdigne. Če bi imeli še mož-narje, bi bilo pa za žegnanje prav vse. Čudim se, da g. Strm sek, ki je izvedenec v teh stvareh, še ni našel kako reč, ki bi
koljeno Biafro, ki se že dve leti trdovratno upira vsem poskusom nigerijske zvezne vlade pokoriti jo z oboroženo silo. V tem času trdijo, da je pomrlo od lakote v Biafri preko milijon ljudi, na deset tisoče pa jih je padlo v bojih.
Mednarodni Rdeči križ in razne mednarodne verske dobrodelne ustanove so od raznih strani vozile z letali hrano in zdravila v stiskano Biafro vse do letošnjega junija, ko so nigerijska letala enotod teh letal, ki so nosila v Biafro pomoč v hrani in zdravilih, napadla in sestrelila. Od tedaj se Mednarodni Rdeči križ in drugi trudijo, da bi našli kako novo, varnejšo pot.
Nigerija je izjavila, da je pripravljena dovoliti letalom Rdečega križa in mednarodnih dobrodelnih ustanov polet v obkoljeno Biafro podnevi, toda le, če letijo tja z letališč v Nigeriji potem, ko so jih vladni zastopniki pregledali in ugotovili, da ne “nosijo orožja”. Biafra je to odklonilo, ona noče nobene pomoči, ki bi prihajala preko Nigerije in bi bila pod nadzorom nigerijske zvezne vlade.
Tako so vsi dosedanji poskusi obtičali in v Biafri postaja sti-
Vremenske napovedi bodo zanesljivejše — leta 1973!
WASHINGTON, D.C. — Dr. Charney ni samo profesor za vreme na znanem MIT zavodu v Bostonu, ampak tudi predsednik odbora Narodne akademije znanosti za vreme. Kot tak pozna vse težave današnjih vremenskih napovedi in teh napovedi tudi nič ne hvali. V svoji izjavi časnikarjem je rekel, da se trenutno da vreme napovedati zanesljivo praviloma le za dva dni, za pet dni so pa napovedi že dvomljive. Je pa pri vsem tem optimist.	''
Pojasnil je časnikarjem, da ima njegov zavod že načrt, kako bo organiziral vremenske opazovalnice po vsem svetu — danes obstojajo opazovalnice komaj na petini zemeljske površine — in jih opremil z najmodernejšimi informacijskimi i n s t r umenti. Vse dnevno nabrane podatke bodo dobili v roke novi elektronski računalniki, ki bodo vse nabrano gradivo sproti spreminjali v zanesljive vremenske napovedi. Nova organizacija vremenskega opazovanja se bo razvila pod okriljem Združenih na-dov. V vremensko opazovanje bodo seveda vključeni še novi vremenski sateliti.
Zanimiva je profesorjeva pripomba, da svet troši že danes bilijon dolarjev za napovedovanje vremena, da pa bodo stroški ) hudo narastli v prihodnjih letih. Amerika troši za vremensko napovedovanje polovico gornjega zneska.
poročilu obliko protesta proti nameram gospodarsko močnih držav, da bodo še bolj omejile podpiranje revnih narodov, kot to delajo sedaj.
■-----o------
Dubček ostal optimist
PRAGA, ČSR. — Bivši generalni tajnik Komunistične stranke ČSR, sedaj predsednik češkoslovaškega parlamenta A. Dubček je dal daljšo izjavo dopisniku mesečnika Look, ki v njej poudarja, da njegove ideje še niso mrtve in da jih bo skušal o-živiti v zveznem parlamentu. Prav posebno je poudaril, da je znani češki “akcijski program”, ki je bil lansko poletje ideološki povod za vdor sovjetskih in satelitskih čet, še zmeraj v veljavi Nič ni omenil, da so sedanji oblastniki v Pragi program urad no pokapali.
Dubčkov korak ne bo osta. brez posledic zanj in njegove redke prijatelje. Človek bi nam' reč težko pričakoval, da bo sedanji Husakov režim molče pre šel izjavo, ki v tujini poudarja to, čemur nasprotuje sedanji češkoslovaški komunizem.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes 1
MALI OGLASI
V najem
Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-cota, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop.
(x)
V najem
Oddam 5 sob, spodaj, vse na novo dekorirano, nov furnez, garaža, na 6729 Bayliss Ave. Kličite 881-0676.
-(136)
Hiša naprodaj
Ranch hiša, 3 spalnice, klet, v kuhinji vgrajeno, preproge, 2Vž garaži, ograjeno dvorišče, nič doklade, nizki davki, več posebnosti. Kličite 943-3452.
-(136)
Revščina bo rodila nasilje
Wallace še misli na politiko
WASHINGTON, D.C. — Ako-ravno se bivši guverner v Ala bami in predsedniški kandidat v 1. 1968 G. C. Wallace le redko pokaže v javnosti, misli na politiko pa še opusti. Še zmeraj ima v Montgomery ju, Ala, svojo politično pisarno, kjer zaposluje 20 delovnih moči. Kdaj bo zopet v politiki, ne pove. Njegovi prijatelji pa mislijo, da se bo že prihodnje leto udeležil guvernerskih volitev v Alabami.
Deloma je odkril svoje karte, ko je izjavil na televiziji, da bo morda zopet kandidiral za predsednika, ako ne bo Nixon vodil boljše politike. Nixonu že sedaj očita toliko napak, da jih bo ta komaj mogel popraviti do leta 1973. Prave guvernerjeve misli bomo zvedeli najbrže šele prihodnje leto, ko se bo pokazalo, ali misli kandidirati za guvernerja ali ne.
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja ranch hišo, 3 spalnice, IVz kopalnice, klet, garaža, več posebnosti. Kličite 946-6772.
-(137)
Zemlja naprodaj
Več akrov zemlje je naprodaj v Auburn Township po $550.00 en aker. Obiščite Anton Zadnika 2 milje severno in pol milje vzhodno od Auburn Corners na Stafford Rd.	(137)
Če nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Laurich Realty IV 1-1313 in bo prišel na Vaš dom, da se pogovori z Vami Vašem problemu zastonj.
iwtfxj
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Gospodarski in socijalni svet ZN je ta teden začel svoje poletno zasedanje. Kot običajno, je na prvi seji dal svoje poročilo o položaju sam glavni tajnik ZN Tant. Poročilo se ni toliko pečalo s sedanjim gospodarskim stanjem po svetu kot s socijal-nim. Tant je posebno podčrtaval nevarnost, da bo revščina kmalu rodila nove vrste nasilja, česar se narodi vse premalo zavedajo. Se rajše bavijo z vojaškimi vprašanji kot s socijalni-mi.
Med tem se dvigajo znaki tako hude revščine, da mora roditi nasilja. Tant je verjetno mislil na revščino v Afriki in A-
ska zopet hujša, pomanjkanje ziji, pa tudi Latinski Ameriki.
h.......	------------
----------------------- -1-- ' ■ 1 1 11,11 r 1 .
m:	. ~ Y ':
Reddy Kilowatt will clean your oven for pennies!
Hate that messy, back-breaking, oven-cleaning job? You're not alone. It's No. 1 on the hate parade of most women. So why not let electricity *lo it?
Strike a blow for freedom from oven-cleaning chores! Buy an electric range.
Wisconsin electric power company
Zvezna vlada toži tovarne zdravil zaradi patenta
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je vložila tožbo proti dvem vodilnim družbam za izdelavo zdravil, zlasti antibioti kov. Zahteva odškodnino 25 milijonov dolarjev za previsoke cene, ki so jih te družbe zahtevale za antibiotik tetracycline, enega najbolj uporabljanih.
Zvezna vlada trdi v obtožnici da sta Chas. Pfizer & Co., Inc. ter American Cyanamid Co. napačnimi izjavami dosegli patent na omenjeni antibiotik, 1
Ženske dobijo dele
Cleaning woman
For factory offices.
361-6264
(137)
Delo za žensko Iščemo pomivalko posode od 9. zj. do 3. pop.
SORN’S RESTAURANT «	6036 St. Clair Ave.
(136)
Iščemo snažilke
Iščemo snažilke za čiščenje poslopja uradov v centru mesta Od 6. zvečer do polnoči. Kličite 241-5896.
(135)
Sobo išče
Zaposlen moški išče sobo v privatni družini v bližini Grove -wood ali E. 185 St. Kličite 943-3670.	(136)
Lastnik prodaja
Cisto enodružinsko 5-sobno hišo, znotraj vsa prebarvana, novi plinski furnez in vodni grelec, blizu šole sv. Vida. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204.
(138)
Stanovanje v najem
5 lepih velikih sob se odda odraslim na 870 E. 75 St. zgoraj. Vprašajte spodaj ali kličite: 391-8875.	—(15,17,18 jul)
Naprodaj
Hiša za dve družini 4-4, v jako dobrem stanju, čista, zmerna cena na 15611 School Ave. Kličite 541-7011.
(11,14,17,22,24 jul)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZD ELO V A J.-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 154*5 Waterloo RA	IV l-*tn
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dvodružinsko hišo 4-4, 2 kopalnici, 2 garaži, v dobrem stanju, na Norwood Rd. Kličite 431-8652.
(17,18,22 jul)
FEMALE HELP
Dishwasher wanted from 9 a.m. to 3 p.m.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
(136)
Moški dobi?o d«5f>
VROČINA SE NI PRITISNILA — Slika kaže na kavarno Via umetnem drsališču v Rockefeller Centru v New Yorku. Ker sončniki še niso razpeti, nemara sonce ni p/en oče ali pa je oblačen dan.
OSKRBNIK
Kličite ali oglasite se pri
COLLIN WOOD SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. 681-9675
(138) J
Hiša naprodaj
4 sobe spodaj, 4 zgoraj, se lahko rabi za 2-družinsko, klel, 2 in pol garaže, na E. 162 St. pri Holmes Ave. Kličite: 541-6958.
—(137)
33 acre farm
Geneva area, 770 foot frontage, 16 acres of high sugar Concord grapes, 17 year old home, full basement, barn, outbuildings, tractor, sprayer & implements. Harvest the grapes and get approximately a 20% dividend on your investment this year. Widow must sacrifice at $29,900.
We also have a 24 acre farm 13 Vz acre farm, & 34 aefe farm and 28 acres. Call 946-3686 for information.
Leet & Associates Realtor MLS Service
(137)

= F. S. FINŽGAR:
| POD SVOBODNIM 1 SONCEM
ČETRTO POGLAVJE
Ko je Azbad odšel iz Hilbudi-jevega šotora, je bilo že vse vojaštvo na delu. Stotniki in častniki so nadzorovali posamezne gruče, Hilbudij je sam ogledal vse težko in lahko oborožene pešce, konjiči je veleval sam in premotril opremo; marsikateremu vojščaku je preskusil sulico in meč, je li dosti nabrušen.
Vsi so mislili, da odidejo opolnoči čez Donavo. Konji so bili nakrmljeni in osedlani, vojaki so z vsem orožjem sloneli na slami in rahlo dremali.
Toda Hilbudij ni hotel na slepo udariti v deželo Slovenov. Razposlal je hajhitrejše jezdece čez Donavo, da pozvedo, kje bi bil Svarun in njegove črede. Kajti za te mil je šlo.
Justinijan mu je bil sporočil, da vojskovodja Belizar zapored zmaguje Vandale, da je zasedel mesto Kartagino v Afriki, da
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
ST. WENCESLAUS — Immd. oc-cup. 3 story delux brick. 2-5% & 1-4. Gas hot water heat. Tile bath. Excel cond. Close to everything. 4C3-9576
(135)
ELGIN — By Owner. Near edge of town. 7 yr. old 3 bdrm ranch. New carptd. 1 car gar. under $25,000. By appt. SH 1-1572 & 695-3531.
(135)
BUSINESS OPPORTUNITY
1 Story Brk. Bldg. Newly Decorated — paneled store, plus 4 rm. apt. bsmt. 1 % c. gar. $30,900 or best offer 622-8928
1	(136)
CLEANER for sale — Wonderful oppt’y. Owner leaving for Europe. 5403 W. Diversey 237-7211
'	(136)
SNACK SHOP. Good going business. Choice loc. in N-W. Suburb. Seats 33. Priced right.
827-7671
^	’	(136)
FEMALE HELP
Excellent Opportunity for SECRETARY — TYPIST No Shorthand Required Full Benefits, Pleasant surroundings and working conditions.
PERMANENT POSITION INMONT CORP.
2211 N. Elston AR 6-2171
An Equal Opportunity Employer
(137)
MALE HELP
Immediate Opening!
GENERAL MAINTENANCE ' MAN FOR FACTORY
Good Starting Salary. Full Company Benefits. Steady Employment.
INMONT CORP.
I	2211 N. Elston
AR 6-2171
An Equal Opportunity Employer >	(137)
BUS. PROPERTY FOR SALE
i SOUTHWEST AREA Hardware Store. Inventory Approx. 50,000. Also, adja. brk. inc. bldg, and parking lot. Will sell together or separate. RE 5-5757.
zbira vandalski kralj Gelimer zadnje ostanke svoje vojske, ki jo bo vrli Belizar gotovo v kratkem porazil. Zato namerava koj po novem letu napraviti velikansko slavje v Bizancu in sprejeti vojskovodjo Belizarja v svečanem triumfu. V ta namen potrebuje denarja in živil. Hilbudij naj priskrbi — denarja ne more — pač pa zadosti drobnice in govedi, da pogoste na dan zmagoslavja vojaštvo in ljudstvo v Bizancu. Udari naj torej hitro na Slovene, jim pobere živino in jo upoti naglo po cesti v Bizanc. Podpisal se je cesar: Justinijan, zmagalec Alanov, Vandalov, vladar Afrike.
Hilbudij a pismo ni razveselilo. Res je črtil barbare Slovene, pa bil je dosti plemenit, da se mu je zdel tak roparski pohod vse preponiževalen za pravega vojaka. Dokler je pokoril Slovene roparje, dokler je imel opravka z veliko vojsko, tako dolgo se je veselil bojnega viharja. Ali'Sloveni so sedaj ukročeni. Mirno pasejo črede po svoji zemlji, čemu bi jih napadal, pastirje, on, vojak in vojskovodja.
Zato Hilbudij ni bil vesel pohoda. Pokorno je poslušal carsko povelje, v srcu pa iskreno želel, da bi mu ne bilo treba klati pastirjev, marveč da bi naletel na mogočen odpor pri Slovenih.
Razposlal je torej prednje straže čez Donavo in čakal tisto noč in še drugi dan sporočil. Vojska je čakala v taboru in gledala temne sence na poveljnikovem čelu. Zvečer so se vrnili zadnji pozvedovalci. Nobeden prejšnjih ni našel sledu. Ali ti trije, ki so jezdili mimo Iztoka, so ujeli v šumi mladega Slo-vena. Dolgo jim ni hotel odgovarjati. Pa vojaki so ga pripeli za noge in za roke med dve drevesi, zanetili ogenj pod njegovim trebuhom in mu žgali ledja z žarečimi ogorki. V silnih bolečinah je Sloven razodel, da je za goro Svarunovo gradišče, da ima Svarun zbrane velike črede in da skriva v gradišču mnogo bogastva. Sloven ni hotel izdati, da so te črede'vojščaki, vsi združeni Sloveni in Antje, ne pa črede ovac in krav. Upal je Hilbudija preslepiti, da bi v svoji drznosti ne povedel s seboj vsega tabora in bi ga Sloveni tem laže zmagali. Ko je na pol mrtvi Sloven Svaruna na videz izdal, mu je sunil Bizantinec meč v srce in ogledniki so odjahali v tabcr.
Hilbudij se je razveselil novice. Odbral je oddelek najboljših pešcev, konjiče pa je vzel le
za silo s seboj, da bi v potrebi pohitela v tabor po ostalo vojsko.
Razveselil se je, ker je zvedel za gradišče, češ bo vsaj nekaj junaškega dela. Tudi po Svaru-nu glavarju Slovenov, se mu je zahotelo.
Šest stotnikov je takoj razporedilo čete. Hilbudij je šel v šotor in si pripasal težki meč; na glavo si je del najtežji in najlepši šlem. Treba je bilo glavo zavarovati pred kamni, ki bodo padali čez okope z gradišča. Šlem je bil razdeljen na pet polj, ki so bila posrebrena in ločena z zlatimi sponami. Na prednjem polju se je svetil križ, sestavljen iz dragih kamnov. Na levi strani je bil vrezan golobček z oljkovo vejico, na desni viseča krona. Pod križem sta se bleščali zlati črki alfa in omega.
Ko je prijezdil iz tabora, so že stale čete pred mostom. Zamahnil je z roko, vrste so se premaknile, plohi na mostu so votlo zabobneli.
Hilbudij je hotel dospeti ponoči preko ravnine do soteske, da bi ga Sloveni ne zapazili in ne odgnali čred v skrite šume, kjer bi jih bilo težko zaseči. Prepovedal je med potjo trombe, velel je paziti na ščite in meče, da bi se ne zadevali drug ob drugega in ne delali hrupa. Čete so z lahno nogo bredle visoko travo, ki se je drobila in mečkala pod njihovimi koraki. Bojevniki so tiho šepetali in si pripovedovali vesele vojne dogodke. Na vseh licih veselje in brezskrbnost, kakor bi šli v goste. Zakaj verovali so v nepremagljivega Hilbudija, ki jih vodi že tri leta od zmage do zmage.
V taboru Slovenov so se zbrali takoj po prihodu Iztoka sredi noči vsi starešine s Svarunom v posvet. Zborovali so dolgo. Niso se mogli zediniti. Nekateri so svetovali, naj se vsa vojska po-skrije v gradišču, zažene vanje goved in drobnico, da bi imeli zadosti hrane, ostalo živino pa naj odženo daleč proč v skrivne gozdove in soteske, kamor Hilbudij ne pojde. Za to misel so se vnemali starešine Antov. Sloveni s Svarunom vred pa so zahtevali, naj se takoj dvignejo čete in hite po strmih potih Hilbudij u riasproti ter ga zajamejo iz zasede. Mnenja so si nasprotovala, čas je bežal.
Tedaj se dvigne starešina Ra-dogost in izpregovori:
“Možje, zvezde bežijo na zaton, Hilbudij jaha nad nas, mi pa besedujemo in čakamo bizantinskih mečev nad svoje črepinje. Svetujem vam, naj se pozove Iztok, plemeniti mladec, našega staroste Svaruna sin, s katerim so bogovi. Stopi naj sredi med nas, pa naj govori modro besedo. Svetovit mu je pokazal sovraga v nočni temi, Svetovit mu navdahne modro besedo in naše sive glave se uklonijo žarki misli mladeniča, kateremu gori jasna luč v glavi.” Začudili so se vsi, začudil sam Svarun. Da bi stopil mladec v zbor starešin — nikoli tega! Spogledovali so se, pa se nihče ni dvignil, da bi ugovarjal, nihče, da bi prigovarjal.
In Radogost začne vnovič:
“Pa se čudite! In molčite! Ali rečem vam: Bogovi hočejo besedo Iztokovo!”
“Bogovi hočejo — — —” je završalo in zamrmralo v zboru.
NA POTI V ŠOLO — Šolarček v Severnem Vietnamu se je poglobil v svoje branje, ko jezdi na bivolu proti šoli.
VELIKANSKA CEV — Velika cev na sliki bo del naprav nove peči v veliki Leninovi železarni v Nižjem Tagilsku na Uralu. Železarna bo z novo. pečjo v obratu dajala 1.5 milijona ton železa na leto.
Radogost je odšel sam po Iztoka.
Skoro plah, s ponižno priklonjeno glavo je stopil Iztok v slovesni zbor. Svarun je povzel besedo:
“Sin moj, molče te je priklical zbor veljakov in izkušenih bojevnikov iz slavnega rodu Antov in takisto Slovenov — molče, pravim, ker nas je pretresel nasvet starešine Radogosla, da ti, mladec, ki imaš sulico krvavo samo od krvi merjascev in medvedov, aa ti rečeš besedo, če ti jo vdahne Svetovit, kako naj sprejmemo Hilbudija.”
Iztok je sklenil roke in se globoko priklonil.
v ( (Dalje prihodnjič)
STARŠI!
0 Naročite svojim poročenim otrokom Ameriško Domovino, vključite jih v našo skupnost! Slovenski dnevnik, stalni obiskovalec, bo glasnik njihove narodnosti. Četudi bo morda ležal neprebran v kakem kotu njihovega doma, jih bo vseeno tiho in nevsiljivo spominjal na slovenstvo.
ima enega od najfinejših živalskih vrtov v deželi in tudi najnižjo ceno za naravni plin izmed desetih naših velemest.
Letni račun plina za povprečno družino v:
New York	$302.27
Philadelphia	274.86
Washington. D.C.	273.52	
Baltimore	254.11
St. Louis	243.05
Chicago	215.57
1 Detroit	190.55
Los Angeles	179.86
Houston	164.66
1 Cleveland	162.83
♦ THE EAST OHIO GAS COMPANY
W tAHl OfT«* C0H»0k.l©A1«0 NATWAAk.#A» »VSTIM
“Tt»* Sunshine People”
Kako
najti
svoje
prijatelje
Telefonska knjiga. Je najurnejša, najlažja pot najti zaželene telefonske številke. In skoraj vsak, ki ga poznate, je notri.
Poglejte v knjigo tudi, kako klicati, za okrožne številke (area codes), številke v sili, najcenejše ure za daljne klice. In mnogo drugega. Dobro branje, kadar ga potrebujete.
Ohio Bell