ŽELEZAR TEDNIK — GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZPSŽ ŽELEZARNE JESENICE JESENICE, DNE 12. SEPTEMBRA 1974 ŠTEVILKA: 36. LETO: XVI železar Izhaja od 1. decembra 1951 kot mesečna revija, od 15. aprila 1959 kot štirinajstdnevnik in od 1. januarja 1962 kot tednik. Glavni in odgovorni urednik Joža Varl — Naslov: Uredništvo Železarja, S2 — železarna Jesenice. Številki internih telefonov: urednik 483, administracija 484. Tisk: ČP Gorenjski tisk, Kranj. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/1-72 DEL OSEBNEGA DOHODKA NA HRANILNE KNJIŽICE V gospodarsko razvitih deželah se že dolga leta osebni dohodki (plače) ne izplačujejo gotovinsko (v kuvertah) — pač pa na tekoči račun, hranilne knjižice, ček in podobno. Tudi v Jugoslaviji (pred­ vsem Slovenija) postopoma prehajamo na ta sistem — po zaslugi poslovnih bank. V praksi se največ uporablja hranilne knjižice oziroma prenos osebnega dohodka na hranilno knjižico, del pa dobi delavec še vedno v izplačilni kuverti (npr.: Štore, Ravne itd.), ali pa se celotna plača prenese na hranilno knjižico (npr.: delavci G P Sava, Kovinoservis itd.). Prednosti novega sistema so v: splošno družbenem interesu, v interesu podjetja in osebnem interesu. Splošno družbeni: Hitrejše ob­ račanje denarja v gospodarstvu zmanjšuje tudi inflacijo (manj pre­ tirane emisije — tiskanje denarja), zmanjšuje tudi porast cen in pada­ nje življenjske ravni. Interesi podjetja:, Denar, ki ostane v bankah kot hranilna vloga, lahko banka daje podjetju (Železar­ ni) v obliki kratkoročnega ali dolgo­ ročnega kredita. Skrajša in poeno­ stavi se izplačevanje osebnega do­ hodka (manj gotovine, večji bankov­ ci). Ce podjetju ne uspe zagotoviti denar za izplačilo osebnega dohodka — mu v lastnem interesu (plasiranje Prva dva dni krvodajal­ ske akcije v jeseniški obči­ ni, sta nam potrdila veliko humanost in solidarnost s sočlovekom, ki jo tudi v tej konkretni akciji izpričuje jeseniški železar. V dveh dneh se je odzvalo vabilu občinskega odbora Rdeče­ ga križa 438 prostovoljnih krvodajalcev, od tega 64 odstotkov železarjev. Seve­ da, se bo ta številka v na- slednjh dneh še pomembno dvignila, saj predstavlja do sedaj dosežena, le tretjino lanskoletnih krvodajalcev Železarne. Če bo tudi v pre­ ostalih dneh tak odziv že­ lezarjev, potem bo lansko­ letna številka presežena in z optimizmom pričakujemo, da se bomo približali števil­ ki 1000, kar bi pomenilo, da je vsak šesti železar prosto­ voljni krvodajalec. Krvodajalska akcija v Delavskem domu je še danes, jutri in v soboto, odloči se tudi ti dragi sode­ lavec, tisti pa ki ste že da­ rovali svojo kri, pridobite vsaj še enega novega krvo­ dajalca. Nihče ne ve, kdaj bo sam potreboval to, mnogokrat nenadomestljivo zdravilo za ohranitev življenja. sredstev) pomaga banka s premostit­ venim kreditom. Osebne koristi: Delavcem je za­ gotovljeno, da prejemajo osebni do­ hodek na določen datum, dvigajo ga pa lahko postopoma, ali v celoti, v vseh enotah poslovnih bank v Jugo­ slaviji in na vseh poštah v Sloveniji. Banka bo organizirala vpisno oziro­ ma izplačilno mesto tudi neposredno v Železarni. Nedvignjeni del osebne­ ga dohodka na hranilni knjižici obrestuje banka po 7,5 odstotkov od dneva izplačilnega dne (ne od dneva vpisa v hranilno knjižico). Ce imamo denar na knjižici ga dvigamo posto­ poma po potrebi. Manj ga trosimo za nekoristne stvari — več nam ga ostaja za res nujne, večje potrebe. V podjetju Iskra (Kranj), kjer imajo uveden sistem hranilnih knjižic že dve leti, je ostala poprečno ena me­ sečna plača nedvignjena (okoli 2.800 dinarjev) na vsakega zaposlenega. Tudi v železarni Jesenice bomo, sicer malo pozno, postopoma prešli na sistem hranilnih knjižic. Za zače­ tek se bo uvedel v vseh sektorjih skupnih služb z obračunskim mese­ cem septembrom (izplačilo 15. ok­ tobra). Predlog je, da bi čisti-mesečni osebni dohodek (po znižanju za osebne dohodke) do višine 1.500 din izplačevali v gotovini (v kuverti), ostalo nad to vsoto pa prenesli na hranilno knjižico potom nalogov. Z mesecem uvedbe hranilne knjižice se v organizaciji Skupne službe ukinja­ jo predujmi. Podrobnosti v zvezi s poslovanjem naloga za vpis v hranil­ no knjižico bomo objavili kasneje. Začetno delo pri prehodu na hra­ nilne knjižice je kontrola in podpis pristopnic. Vsi delavci in uslužbenci Skupnih služb bodo pre­ jeli v izplačilni kuverti 15. septem- (Nadaljevanje na 2. strani) OSEBNI DOHODKI V AVGUSTU Osebni dohodek za mesec avgust se giblje v pričakovanih mejah, čeprav je razumljivo nekoliko nižji od doslej doseženega najvišjega v mesecu juliju. Za avgust je ob 191.4 urah doseženo povprečno 2.960 di­ narjev na zaposlenega ali okroglo pet odstotkov manj od meseca juli­ ja, kjer je bilo v sistemu dela 5 + 2, odrejenih osem ur dela več kot v avgustu. Če razliko razčlenimo vsaj v gro­ bem, je le-ta pogojena z naslednjimi vzroki: manjše število plačanih ur 2,20 % slabši skupni učinek 1.25 % manjši delež prazničnih pribitkov 1.07 % ostalo 0.48 % Edini vzrok, ki je subjektiven je torej učinek, ki pa je v avgustu, za­ radi velike dopustniške odsotnosti, razumljivo nekoliko nižji. Samo po­ datek, da je bilo na dopustu stalno 16 odstotkov zaposlenih, dovolj zgo- (Nadaljevanje na 2. strani) AG10MERIRANI PRAŠEK ZA VARJENJE - NOV, ZELO PERSPEKTIVEN PROIZVOD ŽELEZARNE Pri avtomatskem varjenju pod zaščitnim praškom, se vse bolj uveljavljajo aglomerirani praški. Trenutno jih jugoslovanska industrija uvaža. Ker se naša podjetja opremljajo predvsem z Lincol- novimi aparati za avtomatsko varjenje pod praški, se uvozi tudi največ Lincolnovega praška 780. V skladu z antiinflacijskim pro­ gramom, smo si na raziskovalnem oddelku zadali nalogo, da v čim krajšem času osvojimo izdelavo aglomeriranih praškov. V tesnem sodelovanju z elektrod­ nim oddelkom smo že izdelali polindu- strijsko napravo za aglomeriranje (slika 1). Na prikazani napravi smo tudi že izdelali aglomerirani prašek, ki je po varilno tehničnih lastnostih enako­ vreden Liiicolnovemu prašku 780. Po kemični sestavi se varilna praška skoraj ne razlikujeta, pa tudi zrnatost je pri obeh praških zelo podobna (slika 2 — naš prašek je označen z »A«, Lincolnov pa z »B«. Op.: Pri Lincolnovem prašku je nekoliko več prahu, ki je nastal med transportom). Pri varjenju z omenjenima praš­ koma dobimo lep in gladek var. Varilna žlindra v obeh primerih lepo odstopa od vara in je skoraj brez por. Izgled vara in varilne žlindre je prikazan na slikah 3 (naš varilni prašek) in 4 (Lincolnov prašek »780«). Prvi rezultati razvoja aglomerira­ nih praškov so zelo obetajoči ter so garancija za uspešno izpolnjevanje antiinflacijskega programa, saj bo­ mo že v naslednjih mesecih ponudili porabnikom dodajnih materialov enakovredne domače aglomerirane praške. (Slike na 2. strani) Kejžar, Lagoja, Sikošek (Tovariš Tito s soprogo Jovanko ob prvomajskem obisku Mojstrane) > Danes z vso gorečnostjo in spoštova­ njem pozdravljamo na železarskih Je­ senicah nam vsem ljubljenega predsedni­ ka republike Josipa Broza-Tita. Pozdrav­ ljamo največjega sina jugoslovanskih narodov, neuklonljivega borca za mir, iniciatorja gibanja neuvrščenih in inspi- ratorja samoupravnega socializma v Ju­ goslaviji. Pozdravljamo neutrudljivega delavca na področju mednarodnega sodelovanja, krepitve bratstva in enot­ nosti naših narodov in narodnosti ter izgradnje samoupravne socialistične družbe. Pozdravljen nam vsem dragi in ljubljeni tovariš Tito! VELIKA PRIDOBITEV SODELAVCEV V ELEKTROIEKLARNI Večletna želja sodelavcev elektro jeklarne, ki je pogojena z usmeritvijo in prizadevanjem vseh dejavnikov v Železarni, s postopnim izboljševanjem delovnih pogojev, se je uresničila. Že prvi pogled v obrat elektro jeklarne, nas prepriča o tem — dobili so vlagalni stroj z boksi oziroma silosi za ferolegure in druge dodatke. V kratkih besedah to pomeni: zmanjševanje fizičnega dela pri pečeh na minimum, bolj varno delo, prihranek na ferolegurah in ostalih dodatkih ter možnosti povečanja produktivnosti dela. S to pridobitvijo se ferolegure in ostali dodatki nakladajo iz boksov v vlagalni stroj s tekočim trakom in istočasnim tehtanjem, boksi pa se napolnjujejo s pomočjo žerjava. Za ŠE ENKRAT »KAJ SE DOGAJA V KOVAČNICI« Pod naslovom »Kaj se dogaja v kovačnici« je bil v 35. številki našega glasila objavljen dopis, ki med drugim govori o nepravilnem postopku pri dodeljevanju stimulacijskega dodatka. Postopek pri do­ deljevanju stimulacijskega dodatka v kovačnici je bil res nepravilen, ker odstotek tistih, ki ga prejemajo, presega 20 odstotkov. Zato bi pri­ čakoval očitek le s strani ostalih oddelkov strojnih delavnic, ne pa iz kovačnice. Sicer pa preseganje pri majhnem staležu ne vpliva na ostale oddelke in lahko rečemo, da je upravičeno, ker so tudi delovni uspehi v kovačnici najvišji. Vsi pravilniki in samoupravni spo­ razumi s'o bili objavljeni v 2ELE- ZARJU. zato opozarjam avtorja, da je pri branju lahko ugotovil, da v pravilniku o priznavanju in izplače­ vanju stimulacijskega dodatka, sa­ moupravna delovna skupina sploh ni omejena. Primer, ko nekomu zaradi napredovanja preneha pravi­ ca do stimulacijskega dodatka, zelo razločno opredeljuje drugi člen pra­ vilnika, ki se glasi: »Stimulacijski-dodaiek je prizna­ nje za osebno delo in se priznava po­ samezniku za določen čas in v dolo­ čenem mesečnem znesku ter se pravica d_p izplačevanja ne more pre­ našati na drugo osebo.« Zaradi nezasedenosti normativa, je možnost napredovanja za mlajše sodelavce večja, ' kot za starejše. Zato je tudi več tistih, ki prejemajo stimulacijski dodatek med starejši­ mi, kot med mlajšimi. Očitek, da je avtorjev sodelavec dobil stimulacijski dodatek pred iz­ tekom dveletne dobe od zadnjega (Nadaljevanje s 6. strani) primerjavo navajamo, da so sodelav­ ci v elektro jeklarni doslej brez teh naprav morali za izdelavo ene šarže prokron jekla ročno vložiti v elek­ trično peč od 15 do 20 t ferokroma, niklja in ostalih dodatkov. Ali, da so za vlaganje keteregakoli dodatka v peč, doslej rabili deset do petnajst minut, ker so npr. apno ali druge dodatke, morali pripeljati v zaboju, jih stresti na tla in zakladati ročno, medtem, ko s pridobitvijo obeh naprav, sedaj za to potrebujejo le nekaj minut. Razen tega to omogoča večjo ekonomičnost oziroma prihra­ nek na ferolegurah in drugih dodatkih. Pri prejšnjem načinu zakladanja se je precej dodatkov zanemarilo in zaradi načina dela oziroma ležanja preminulo, sedaj pa se boksi tekoče polnijo s potrebnimi dodatki in bolj natančno, tehtano vlagajo v peč. Seveda to pomeni pri­ hranek na ferolegurah in ostalih do- dajnih materialih, poleg večje ureje­ nosti, reda in čistoče okoli peči ter razbremenjenosti 50-tonskega žer­ java. Vlagalni stroj z boksi v elektro jeklarni je pridobitev, ki poleg prihranka pogojuje tudi večjo pro­ duktivnost — skrajšani vlagalni časi, pa tudi večjo kvaliteto — zaradi večje natančnosti pri vlaga­ nju ferolegur in drugih dodatkov. Se prav posebno pa moramo poudariti . zmanjšanje fizičnega dela na mini- (Nadaljevanje na 2. strani) V kakršen koli vrstni red postavimo naslovne, še na moč prisotne negativne pojave, lahko ugotovimo, da je eden ali drug, v večjem ali manjšem obsegu prisoten v vseh družbenih dejavnostih in na vseh nivojih. Za te pojave, je med drugim dejal sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc ob proslavi na Visu, v naši samo­ upravni socialistični družbi ni in ne more biti prostora. »Takšno vedenje,« je nadaljeval, »je ne samo napad na svobodo osebnosti in neposredno ogrožanje z delom pridobljenih gmotnih in družbenih dobrin občanov in vse skupnosti, marveč pogosto povzroči tudi nena­ domestljive izgube — človeška življenja.« Neprijetno in boleče je znova oživljati velike tragedije, ki jih je povzročila človekova nedisciplina, neodgovornost in malomarnost. Koliko otrok letno zaradi prometnih nesreč ostane brez staršev in obratno, koliko invalidnih oseb, koliko popolnih družin je v enem samem trenutku prenehalo obstajati. Kljub stalnim opozorilom vozni­ kom motornih vozil, vzgojnim in preventivnim ukrepom, strožjim predpisom in kaznim, še vedno v večini primerov botrujejo nesrečam alkohol, preutrujenost, izsiljevanje prednosti, nepopolnost vozila in podobno. Ali ni to vse posledica nediscipline, neodgovornosti in malomarnosti. Iste negativne vedenjske motnje se pojavljajo tudi pri pešcih. Še več, nanje v mnogih primerih navajajo že starši svoje otroke. Ali še niste videli, kako nekaj metrov stran od označenega mesta za prehod pešcev, mati za roko vodi čez cesto predšolskega otroka. Ali kako mirno prehajajo ob zaprtem semaforju za pešce na Jesenicah, čez cesto nekatere mamice z dojenčki v vozičku. Ali ni to malomarnost in neodgovornost do sebe in drugih. Zakaj si na primer ob morski obali, kjer stoji napis »pazi morski pes«, ki letno poprečno v Jugoslaviji povzroči smrt enemu in pol človeku, ne upamo v morski vodi niti nog namočiti. Na cesti pa kljub množici opozoril in dese­ tinam mrtvih, ki jih povzročijo avtomobilisti s svojimi jeklenimi »zverinami«, preziramo vse to. Niti nimamo strahu pred njimi — zani­ mivo, do morskega psa pa — niti nimamo osnovne cestno prometne discipline. Človek se nenehno sprašuje zakaj? Smrt pa zaradi vseh omenjenih negativnih pojavov terja velik krvni davek tudi na železnici in drugod. Spomnimo se samo zadnje železniške tragedije v Zagrebu ali nedavne železniške nesreče na progi Jesenice—Bohinjska Bistrica in mnogih drugih. Poleg velikega nenadomestljivega krvnega davka, je tu še ogromna materialna škoda, ki prizadene vso našo družbo. Vse to pa je posledica človeko­ vega neodgovornega, nediscipliniranega in malomarnega ponašanja. V BOJU PROTI NEODGOVORNOSTI, NEDISCIPLINI, MALOMARNOSTI IN STIHIJSKEMU VEDENJU Toda preselimo se v naše temeljne organizacije združenega dela, v skupne službe, v našo železarno. Spominjam se, ko smo v času krize, nekaj let nazaj, v Železarni in črni metalurgiji nasploh, ravno železarji nemalokrat poudarjali in zahtevali večjo odgovornost in disciplino, od najnepomembnejšega delovnega mesta v Železarni, do >bčinske skupščine, republike in federacije. Tako kot so se razmere v Železarni izboljševale, tako smo tudi vedno manj poudarjali te zahteve, ki smo jih pri sebi takrat zelo zaostrili, da smo se izkopali iz nič kaj zavidljive situacije. Kaj pa bi danes lahko rekli o teh alternativnih dejavnikih za dose­ ganje boljših poslovnih uspehov, večje produktivnosti, boljše kvalitete, večje varnosti pri delu, večje socialne sigurnosti in podobno. Le-to, da za mnoge člane kolektiva ta opozorila in zahteve niso potrebne, za ostale pa jih večkrat zelo formalno ponavljamo, brez večjega učinka pa tudi brez kakršnihkoli sankcij, čeprav posamezniki zaradi neodgovornega in nediscipliniranega ponašanja, ne le da zmanjšujejo poslovne rezultate, temveč tudi ogrožajo splošno družbeno lastnino in življenja sodelavcev. Poskušajmo omeniti le nekaj primerov, ki so posledica neodgo­ vornega, nediscipliniranega in malomarnega ravnanja posameznikov, ki se skoraj permanentno pojavljajo. Reklamacije na kvaliteto in zamešnjave, zgrešene šarže, razsipništvo s surovinami in drugim re- promaterialom, s pisarniškim materialom, prehitra obraba in okvara proizvodnih naprav, zamujanja rokov do kupcev, zamujanje s poro­ čili, večji stroški pri raznih popravilih, rekonstrukcijah, neizkorišče­ ne strojne naprave in delovni čas in drugo. Sem bi lahko uvrstili tudi malomarne in neodgovorne medsebojne odnose in še in še. Samo za odstotek, dva, izboljšati take odnose in ravnanja, pa bi se ob letu lahko ponašali s še boljšimi poslovnimi rezultati. Pri tem pa, poudarjam, ne gre za večjo fizično obremenjenost, temveč izključno za izboljšanje discipline in odgovornosti. Taka ravnanja pa zasledimo v večjem ali manjšem obsegu tudi pri delu samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v Žele­ zarni in izven. Sprejete obveznosti posamezniki cesto ne uresničujejo, sklepi mnogokrat ostajajo na papirju, predajamo se stihijskemu obnašanju in podobno. Ne da bi zmanjševali velike dosežke delovnega kolektiva v Že­ lezarni, predvsem zadnja leta, ki so prav gotovo pogojeni s pozitiv­ nimi lastnostmi velikega dela delavcev — disciplino, odgovornostjo in doslednostjo, ki bi jih z drugimi besedami lahko označili s pripad­ nostjo kolektivu, pa ne smemo mimo pojavov, ki so posledica nasprot­ nega ravnanja. Odločno in permanentno se moramo na vseh nivojih v Železarni, kot izven, v vseh družbenih dejavnostih, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah potruditi za večanje in krepitev delovne in družbene discipline, odgovornosti vsakega posameznika in vseh organov za njihovo delo in ravnanje. Veliko­ krat pri takih negativnih pojavih, najsibo v Železarni ali izven, vidimo malomarnost in neodgovornost posameznih delavcev spodaj, ne vidimo pa tistih, ki dovoljujejo tako malomarnost in neodgovor­ nost od delovodij ali predsednikov navzgor do samoupravnih or­ ganov. V boj moramo za celovito odgovornost vseh in slehernega posameznika na vseh nivojih. Nemalokrat slišiš med pošteno in dobro mislečimi ljudmi: »Ko bi bilo le nekoliko več discipline in odgovornosti ter manj razmetavanja, kakšen čudovit standard bi lahko imeli, neprimerljiv v svetu.« Take misli niso brez osnove, zato bi morali ta boj sprejeti z večjo organizi­ ranostjo pa tudi večjo disciplino in odgovornostjo. »... Odgovornost, disciplina in red, so imperativ razvoja vsake družbe, zlasti pa še samo­ upravne socialistične družbe, katere razvoj takšni pojavi lahko konec koncev otežkočijo. Dosledna krepitev in zaostritev odgovorno­ sti na vseh ravneh bo samo prispevala k utrditvi samoupravnih odno­ sov in sistema v celoti«, je v poglavju, ko je obravnaval ta vprašanja, poudaril sekretar Stane Dolanc. DEL OSEDNEGA DOHODKA NA HRANILNE KNJIŽICE (Nadaljevanje s 1. strani) bra »Pristopnico« s sledečimi podat­ ki: (primer) Odprt dne Ljubljanska banka P. E. Jesenice 51530-610 Pristopnica, štev.'hranilne knjižice 000000357 Vlagatelj Priimek in ime: Rojstno leto: Naslov: Podpis vlagatelja Podpis uslužbenca Slovenske Železarne Železarna Jesenice 01 80271 Pojasnilo obrazca: »Pristopnica« z vsemi obstoječimi potrebnimi po­ datki bo izpisana prek COP (centra za obdelavo podatkov). Odprt dne — začetni datum vla­ ganja na hranilno knjižico (15. oktobra 1974). Z gradbišča nove hladne valjarne Gradbena dela za hladno valjarno napredujejo po predvidenem programu. Površinski izkopi so v zaključni fazi, pričeli pa so tudi že urejati nasipe in platoje v okolici hladne valjarne. Dela za hale hladne va­ ljarne prehajajo iz gradbe­ ne faze v montažo jeklene konstrukcije, kjer pa dela kasnijo. Železarna je za tri četrtine hal material v celoti dobavila, izdelava konstrukcije pa tej dobavi ne sledi zadovoljivo. Na gradbišču je trenutno 14 stebrov in trije glavni no­ silci. Montažna skupina Metalne Maribor stebre že razporeja ob temeljih in bo v tem tednu pričela z mon­ tažo. Dela pri gradnji stavbe za garderobe hladne valjarne potekajo po planu in pod­ jetje Projekt iz Kranja že postavlja zidove temeljev. V zadnjih dneh smo pre­ jeli vso potrebno dokumen­ tacijo od dobaviteljev opre­ me za sendzimir in dresirno ogrodje, tako, da naši pro­ jektanti lahko pričnejo z nemotenim delom. Del nuj­ no potrebne dokumentacije je kasnil skoraj za tri mese­ ce, največ zaradi težav pri carinjenju pošte. V prihodnjih dneh bo skupina za izgradnjo hlad­ ne valjarne intenzivno de­ lala glede sklenitve pogodb za strojno in elektro mon­ tažo naprav hladne valjar­ ne ter glede izbire dobavi­ teljev dela domače opreme. VELIKA PRIDOBITEV,.. (Nadaljevanje s 1. strani) x rnum, bolj varno in zdravo delo, to je manj bolovanj, kar na drugi strani pomeni večjo privlačnost za delo v elektro jeklarni, manjšo fluk- tuacijo oziroma stalnost zaposlenih, kar bo poleg drugega imelo tudi pozitiven vpliv na delo oziroma produktivnost in kvaliteto. Sode­ lavci v elektro jeklarni so s to pridobitvijo zelo zadovoljni, saj so željo in zahtevo po teh dveh napravah izražali že nekaj let. Tako je v tem obratu ostalo še težje fizično delo pri čiščenju in vlečenju žlindre. Z modernizacijo tega, kar je v programu, bo težko fizično delo v elektro jeklarni v glavnem odprav­ ljeno. Vlagalni stroj je dobavila zahod- nonemška firma Dangoco Dienen- thal, bokse pa so izdelali v trbo­ veljskih Strojnih tovarnah v koope­ raciji z avstrijsko firmo. OSEBNI DOHODKI V AVGDSTD (Nadaljevanje s 1. strani) vorno kaže, da se morajo posledice takšne odsotnosti nekje poznati. Če pogledamo nekaj primerjalnih podatkov, se gibanje osebnih dohod­ kov odraža v sledečem: 1. 1973 IV. k v. 73 . I. poli. 74 julij avgust L—VIII. 74 Štev. ur na os. Din/h Din/os Popr. f učinka Indeks OD I. 73 — 100 Indeks živ. str. 1.73= 100 191.0 12.51 2.389 22.60 100 100 191.9 12.99 2.493 23.95 104.35 107.2 189.3 14.55 2.754 25.95 115.28 117.6 195.7 15.91 3.114 26.76 130.34 126.0 191.4 15.46 J2.960 25.51 123.86 128.2 190.4 14.84 2.826 ' 26.00 118.29 120.1 Čeprav je gibanje življenjskih stroškov za julij in avgust izračuna­ no teoretično, na podlagi dosedanje­ ga gibanja, pa so podatki za I. pol­ letje že uradni, tj. vzeti iz statistič­ nega biltena. Primerjava med indek­ som osebnih dohodkov, in gibanjem življenjskih stroškov pa kaže, da smo zaenkrat še v nekem realnem razmerju, čeprav tako za našo žele­ zarno, kot za vso črno metalurgijo ne moremo trditi, da realni osebni dohodki naraščajo. Če se ob zaključku ustavimo še pri rezultatih, na osnovi katerih se ra­ čunajo učinki, ki v precejšnji meri vplivajo na osebne dohodke, potem s tistimi rezultati, ki so računani na nivoju podjetja, ne moremo biti preveč zadovoljni. Realizacija, upo­ števajoč rebalans celotnega plana, je komaj na planirani višini, skupne proizvodnje pa celo nižja. V nadalj­ njih mesecih se stanje običajno iz­ boljša in tako računamo, da bo tudi letos. Le dobri rezultati so lahko jamstvo in osnova za delež osebnega dohodka, ki ne bi smel pasti. SM , Pristopnica gre preko Ljubljanske banke — poslovne enote Jesenice, ki ima šifro 51530-610. Številko hranilne knjižice določi banka na podlagi seznama in vpisa v hranilne knjižice. Priimek in ime, rojstno leto in naslov' — je treba prekontrolirati in eventuelne ne­ pravilnosti popraviti (npr.: spre­ memba priimka pri poročenih sode­ lavkah, napačna rojstna letnica — predvsem pa napačno (staro) biva­ lišče). Navedeni podatki se morajo ujemati z osebno izkaznico, ki mora biti popravljena na matičnem uradu občine takoj, ko je spremem­ ba nastala. Opozarjamo, da prizadeti vlaga­ telj ne bo mogel dvigniti denarja, če se podatki v hranilni knjižici ne bo­ do ujemali z osebno izkaznico. V interesu posameznika je, da to takoj uredi. Sledi lastnoročni podpis vlaga­ telja. Podpis uslužbenca (se podpiše uslužbenec banke). Zaradi lažjega poslovanja sta spodaj navedeni: dvomestna številka, ki pomeni šifro obrata, kjer je delavec zaposlen in delavska številka vlagatelja v Žele­ zarni. Poleg obrazca »Pristopnica«, ki bo v kuverti, bo vsak vlagatelj lahko dobil od osebe, ki razdeljuje denar še obrazec »Stalno pooblastilo«. Ta obrazec izpolni vlagatelj v primeru, da pooblašča za dvig gotovine še ne­ koga (ženo, očeta, brata). Obrazec ima prostor za dva pooblaščenca, ki se morata podpisati lastnoročno, spodaj pa se podpiše še vlagatelj. Oba obrazca »Pristopnica« in »Stalno pooblastilo« morata biti v smislu navodila vrnjena obratnemu uslužbencu, ki izdaja denar do 20. septembra. Vlaganje na hranilno knjižico je obvezno za vse delavce in usluž­ bence Skupnih služb, zato morajo vrniti lastnoročno podpisano »pri­ stopnico«, da ne bodo imeli morebit­ nih težav pri dvigu gotovine. Janez Krušic AG10HERIRAHI PRAŠEK IA VARJENJE -... Slika L: Polindustrijska naprava za aglomeriranje Slika 2.: Primerjava zrnatosti našega in Lincolnovega varilnega praška Slika 3.: Izgled vara in varilne žlindre (naš varilni prašek) Slika 4.: Izgled vara in varilne žlindre (Lincolnovprašek »780«) IZVRŠEVANE PROGRAMA SKUPNE IN BLAGOVNE PROIZVODNJE TER ODPREME V AVGUSTU OBVESTILA KOLEKTIVU — OBVESTILA Del. enota Skupn a proizvodnja Gotova proizvodnj a Odprema Del. enota Program Izvršitev % Program IzvrSitev i Odprema Plavž SM jeklarna El jeklarna Livarne Samotama 13.300 26.300 14.300 135 1.400 13.332.3 24.447.9 14.317.8 142.6 1.433.0 100.2 93.0 100.1 105.6 102.4 50 250 54.8 420.5 109.6 168.2 54.8 420.5 TOZD TALIL.: 55.435 • 53.673.6 96.8 300 475.3 158.4 475.3 Bluming Stekel Term. obdel. Skupaj: Valj. žice Valj. prof. Valj. deb. pl. 36.600 7.700 2.600 46.900 10.000 2.600 7.860 35.630.6 7.112.4 2.881.3 45.624.3 10.261.6 2.648.7 8.079.0 97.4 92.4 110.8 97.3 102.6 101.9 102.8 1.500 3.500 2.600 7.600 3.360 50 7.800 1.148.0 2.464.6 2.881.3 6.493.9 3.953.7 45.5 7.974.0 76.5 70.4 110.8 85.4 117.7 91.0 102.2 1.023.3 2.245.4 2.912.2 6.180.9 3.775.5 51.6 7.778.6 TOZD VALJ.: Hlad. valj. Žicama Profilarna Podbojarna Jeklovlek Elektrodni: — elektrode — prašek Zebljarna: — zebljarna — bod. žica — sekanec TOZD PREDEL.: SKUPAJ: Tuja predelava ŽELEZARNA: 67.360 2.400 5.200 1.235 1.610 1.250 1.200 50 1.070 965 95 10 12.765 135.560 200 135.760 66.613.6 2.473.2 5.108.8 1.790.2 1.1 1.707.2 1.148.8 1.099.3 49.5 1.001.5 890.9 99.0 11.6 13.230.8 133.518.0 133.518.0 98.9 103.1 98.2 145.0 106.0 91.9 91.6 99.0 93.6 92.3 104.2 116.0 103.6 98.5 98.3 18.810 2.390 3.350 1.230 1.610 1.245 1.195 50 1.065 965 95 5 10.890 30.000 200 30.200 18.467.1 2.468.4 3.455.6 1.783.5 1.1 1.647.4 1.145.3 1.096.3 49.0 992.8 888.8 99.0 5.0 11.494.1 30.436.5 30.436.5 98.2 103.3 103.2 145.0 102.3 92.0 91.7 98.0 93.2 92.1 104.2 100.0 105.5 101.5 100.7 17.786.8 2.405.6 3.378.4 1.694.8 1.1 1.569.9 1.182.0 1.155.5 66.5 891.6 790.8 100.8 11.123.4 29.385.5 29.385.5 TOZD TALILNICE Zaradi izredno vročih dni, smo v jeklamah v avgustu težko obratova­ li. V drugih obratih talilnic ni bilo vetjih težav. Kljub temu smo z izje­ mo martinarne, izpolnili mesečne proizvodne programe. Plavž Plan 13.300 ton je bil presežen za 32 ton oziroma izvršen s 100,2 od­ stotka. Delo je potekalo dobro, še posebno ob koncu meseca in prve dni septembra, ko dosegajo na plav­ žu doslej najboljše uspehe. Poraba koksa je bila enaka julijski in je 678 kg/t. Na peči 2 uporabljamo samo sinter v vložku. Martina rna Obrat je za 1.852 ton zaostal za planom ali sedem odstotkov zaradi izrednih težav. Velika odsotnost, ne­ kaj več dopustov in več bolovanj, so zahtevali od prisotnih posad veliko več naporov. Bili smo brez potrebnih zalog starega železa, saj tovor z lad­ je na Reki nismo uspeli dobiti prej kot šele 21. avgusta. Popravila dna so nam vzela dvakrat več časa kot običajno, tako zaradi slabega mag- nezita kot tudi zaradi vročine pri delu. Okvare vlagalnih strojev so bile na dnevnem redu in so nam vze­ le 68 ur časa. Elektrojeklarna Plan je bil izvršen 100 odstotno, vendar smo naredili manj kot bi sicer morali za dosego pol milijona ton jekla. Odsotnost delavcev, vroči­ na in slab vložek so vzroki za nekaj nižjo količino kot bi bila možna. Livarna Plan je bil presežen za 5,6 odstot­ ka. IJspeli smo izdelati ponvico za žlindro za železarno Smederevo in jo odpremili dva dni pred rokom. Samota rna Tudi v samotami je bil plan pre­ sežen za 2,4 odstotka. Kljub okva­ ram na vakuum stiskalnici in odsot­ nosti delavcev pri oblikovanju silika opeke, smo plan presegli. Ko zasledujemo naš cilj, doseči pol milijona ton jekla, lahko že ob koncu avgusta ugotavljamo zelo dobre uspehe na plavžu, saj dosega­ mo 475 ton grodlja dnevno, v marti- nami pa dnevno 940 ton jekla. Zal v elektro jeklami še nismo dosegli več kot običajne količine. Stanko Cop TOZD VALJARNE Valjarna bluming: Valjarna je v avgustu obratovala nekoliko boljše kot v juliju, vendar še vedno ne dobro. Preveč je bilo za­ stojev in njihova specifikacija v pri­ merjavi z julijem je razvidna iz spodnje tabele: Zastoji v odstotkih iulii avgust Valjavski 2.2 1,7 Tehnološki 2.9 2,2 Pomanjkanje temperat. 6,8 10^5 3. hala 1,2 0,5 Sosednje proge 3,5 2,2 Mehanski 6,6 M Elektro _ 2,9 5,1 Energija 0.6 0,1 Preventiva 4,2 2,0 Ostali — 0,1 Skupaj 30,9 29,8 Previsoki so predvsem zastoji za­ radi pomanjkanja temperature in elektro okvar. Visoki zastojivsled po­ manjkanja temperature so pogojeni z nepredvideno okvaro na globinski peči št. 3, ki je bila v popravilu štiri dni in s premajhno količino vročih blokov iz obeh jeklarn. V primerjavi z mesecem julijem, smo dobili v av­ gustu iz obeh jeklarn 1.817 ton manj ingotov in bram. Z visokimi tempe­ raturnimi zastoji so delno pokriti tudi nekateri drugi zastoji in so zato nižji. To so bili predvsem tehnološki in vzdrževalni. V tem mesecu smo imeli tudi večjo okvaro na gene­ ratorju pogonskega motorja blu- minga. Zato valjarna bluming ni obratovala 25 ur, kar pomeni 3,3 od­ stotke mesečnega obratovalnega časa, oziroma 1.200 ton proizvodnje. Valjarna Stekel Ker valjarna bluming ni dosegla planirane količine, je tudi skupna in blagovna proizvodnja stekel ogrodja pod planom. Največ gre to na račun proizvodnje TVT za direktno pro­ dajo, medtem ko je adjustaža te valjarne na Javomiku planirano količino presegla. Valjarna 2400 Ta valjarna je planirano skupno in blagovno proizvodnjo v avgustu presegla. Delno gre to na račun med­ fazne proizvodnje, ki je zaradi po­ manjkanja delavcev in zahtevnega kvalitetnega asortimenta v juliju, ostala na zalogi. Valjarna žice V valjarni žice smo planirano skupno in blagovno proizvodnjo pre­ segli. Proizvodni rezultat pa bi bil lahko boljši, če bi bilo manj zasto­ jev. Ti so skupaj znašali 35,9 od­ stotkov in je to za 2,4 odstotka manj kot v juliju. Se vedno preveč je bilo predvsem vzdrževalnih zastojev. Valjarna profilov Obrat je v avgustu obratoval dobro in je planirano skupno pro­ izvodnjo presegel. Blagovna proiz­ vodnja je nepomembna, saj je bila planirana količina samo 50 ton. Avgust Karba TOZD HLADNA PREDELAVA Hladna valjarna Kljub pomanjkanju vložka je hladna valjarna dosegla proizvodnjo predvideno s planom. Proizvodnja dinamo hladno valjanih trakov pa je v avgustu dosegla rekordno višino 647.6 ton. Žičarna Zičama zaradi odsotnosti zaposle­ nih in pomanjkanja vložka, proiz­ vodnje po planu ni dosegla. Na zmanjšanje storilnosti pa je bistve­ no vplivala tudi kvaliteta TV žice, predvsem Čol45 in Čo361. Patenti­ rane vlečene žice smo izdelali 1094 ton. VAC žice pa 166 ton. Profilarna Proizvodnja v profilarni je ob ugodnem proizvodnem programu dosegla količino, ki je predvidena z družbenim načrtom- Proizvodnja na napravah je potekala,- zaradi dobre preskrbe z vložkom in primernih na­ ročil po posameznih pozicijah, izred­ no ugodno. Zastoji zaradi menjav orodja so več kot 50 odstotkov manjši od povprečnih v lanskem letu. . Jeklovlek Dosežena proizvodnja je tudi v tem mesecu presegla planirano koli­ čino. Dobra preskrba z vložkom in primerna naročila ob dobrem delu, omogočajo doseganje proizvodnje. Elektrodni obrat Proizvodnja v tem obratu ne dose­ ga planirane količine po družbenem, niti operativnem planu. Izredno ve­ lika odsotnost in okvare na obeh li­ nijah, so povzročile manjšo proiz­ vodnjo. Odsotnost je znašala 32 od­ stotkov in zato so naprave obrato­ vale po deset odstotkov manj kot prejšnji mesec. Zebljarna Proizvodnja žebljarne, tako kot v elektrodnem, ne dosega planiranih količin. Na proizvodnjo bistveno vpliva nadnormalna odsotnost in slaba preskrba z vlečeno žico. TOZD Hladna predelava je kot celota presegla proizvodnjo predvi­ deno s programom odnosno planom. Zaradi preseganja obvez v treh obra­ tih in praktično doseganja plana v žicami, oba ostala obrata nista to­ liko znižala uspehe TOZD v celoti, da bi proizvodnja ne dosegla plan­ ske. Franc Vičar VELIKA IN MALA POPRAVILA V MESECU AVGUSTU V mesecu avgustu je bilo z opera­ tivnim planom večjih in manjših po­ pravil programirano trinajst več­ dnevnih popravil, iz julija v avgust pa je bilo podaljšano delo na šestih večdnevnih popravilih, skupno torej devetnajst večdnevnih popravil. Dela smo v avgustu dokončali na enajstih večdnevnih popravilih, na sedmih pa bomo dela dokončali v septembru. Na petih popravilih so biia dela programirana tako, da bodo dokončana v septembru, na dveh pa so se dela zavlekla v mesec september zaradi prekoračitve ro­ kov. Prekoračen rok popravila je na ravnalnem stroju UBR, zaradi nedo­ spelih rezervnih delov in na stroju Calov, na katerem popravila izvaja Bregana in je bil rok že večkrat po­ daljšan. V avgustu smo popravila dokon­ čali v predvidenem času ali z manj­ šim skrajšanjem na šestih napravah. Podaljšanje pa smo, poleg na že omenjenih napravah, imeli še na: žerjavu 8 Mp v strojnih delavnicah, mlinu za koks in na vlagalnem stro­ ju št. 1. Ta popravila so bila podalj­ šana predvsem zaradi večjega obse­ ga del, kot je bilo predvideno. V avgustu je bilo dokončano tudi popravilo brusilnega stroja Lidko- ping, ki ga je izvajalo podjetje Bre­ gana. Trajalo je več mesecev in je bil rok večkrat podaljšan. Enodnevnih popravil pa je bilo v avgustu predvidenih 47, izvedenih, pa je bilo samo 31. Odloženih je bilo 16 enodnevnih popravil. Na sam potek popravil je v avgustu vplivala še vedno velika od­ sotnost sodelavcev, zaradi koriste­ nja letnih dopustov. Stane Torkar DEŽURNI ZA VZDRŽEVANJE V ŽELEZARNI DATUM: PONEDELJEK TOREK — 17.9. SREDA — 18. 9. ČETRTEK — 19. 9. PETEK — 20. 9. SOBOTA — 21. 9. NEDELJA — 22. 9. DNEVNI: 16.9. KAVCIC EDO ZUPAN MIRKO REKAR VINKO JELOVCAN JOŽE KOVAČ JANEZ LOGAR IGOR ZIDAR JOŽE NOČNI: ROTAR VINKO PRAPROTNIK NIKO KAVClC IVAN SITAR ANTON ROZMAN JANEZ SEKLOCA PETER MLAKAR FLORIJAN Telefon dežurnega za vzdrževanje v Železarni je vezni telefon je: Na redne delovne dni dela dnevni dežurni nočni pa Na proste sobote, nedelje in praznike dela: dnevni dežurni nočni pa Predaja poslov se izvede v sobi tajništva vzdrževanja št. 5 zgTadbi TOZD-VET. 358 410 od 14.00 do 18.00 ure od 18.00 do 6.00 ure od 6.00 do 18.00 ure od 18.00 do 6.00 ure upravni SLUŽBA OBRATNE AMBULANTE od 16.—21. septembra Dopoldan: dr. Branimir Ceh in dr. Stanka Semrov Novak Popoldan: dr. Drago Jeremič V soboto, 21. septembra samo dopoldan dr. Branimir Ceh. ZOBNA AMBULANTA Popoldan: terapevt Viktor Stražišar Zobna ambulanta od 16. do 21. septembra je dopoldan zaprta. PERSONALNE VESTI ZA AVGUST Sprejetih je bilo 105 delavcev. 68 pa jih je zapustilo podjetje. STAROSTNO UPOKOJENI: Janez Cop — 1917, strojne delavnice, 36 let, Anton Jereb — 1924, mar- tinarna, 22 in pol let, Jože Otrin — 1913, hladna valjarna, 37 let, Ciril Praček - 1913, FRS, 42 let v ZJ. INVALIDSKO UPOKOJENI: Franc Zurbi — 1913, PIV — energija, 34 in pol let v ZJ. Upokojenim sodelavcem želimo, da bi dolgo uživali težko zaslu­ ženi pokoj. V JLA so odšli: Rasim Ključanin — 1955, strojno vzdrževanje, Nesib Trako — 1955, mar- tinama, Braco Vukalič — 1954, valjarna debele pločevine. IZKLJUČENI: Mara Abramovič — 1950, transport, Zdravko Amidžič — 1954, žicama, Šefket Bahtirovič — 1951, elektro jeklarna, Dušan Banovič — 1951, elektro jeklarna, Milorad Bilbija — 1952, plavž, Srebren Cvetkovski — 1952, elektro jeklarna, Sadik Čatak — 1952, transport, Petko Drakulj — 1953, martinarna. Mustafa Fočakovič — 1953, strojne delavnice, Zuhdija Gerzič — 1953, elektro jeklarna, Simona Grelja — 1955, DE družbena prehrana, Esed Halilovič — 1955, elektro jeklarna, Zeljko Hočevar — 1953, strojne delavnice, Stanislav Hribar — 1950, valjarna žice, Janez Jalen — 1949, hladna valjarna, Selim Krehnič — 1954, martinarna, Boris Leban — 1944, vzdrževanje elektro na­ prav, Smilja Marjanovič — 1954, martinarna. Tihomir Milošev — 1954, trans­ port, Ruse Mitkov — 1957, transport, Nikola Nikolov — 1955, martinarna, Vidoje Petkovič — 1949, martinarna, Anton Petrovič — 1941, hladna valjar­ na, Rešad Popaja — 1947, martinarna, Nada Popovič — 1943, elektrodni, Branko Rajnar — 1958, RO, Ibro Salihbašič — 1956, valjarna profilov, Ludvik Sivec — 1945, elektro jeklarna, Boris Skušek — 1956, livarna, Suljo Spahič — 1953, martinarna, Aziz Sečkanovič — 1952, valjarna debele pločevine, Jože Šuštar — 1951, vzdrževanje elektro naprav, Slavko Tomaševič — 1953, stroj­ ne delavnice, Ante Tomič — 1957, jeklovlek, Peter Tomič — 1950, transport, Jordan Trajčev — 1952, elektro jeklarna, Kiro Trpeski — 1953, elektro jeklarna, Andrej Zibrek — 1956, valjarna Bela. VODSTVOM TOZD, SEKTORJEV V SKUPNIH SLUŽBAH IN DOPISNIKOM ŽELEZARJA Vse pogosteje se dogaja, da nam vodstva posameznih TOZD ali sektorjev v Skupnih službah šele en dan pred zaključkom redakcije našega glasila, ali celo na sam dan zaključka, napovedo ali dostavijo v objavo daljše tekste, ki so običajno namenjeni javni razpravi. Ker uredništvo že takoj naslednja dva dneva po izidu številke, angažira oziroma zaprosi več ali manj prostovoljne dopisnike za sestavke oziroma informacije o posameznih aktualnih dogodkih ali problemih, je v opisani situaciji velikokrat v nerodnem položaju, ali odložiti naročeno informacijo, kar po večkrat ponovljeni situaciji lahko pomeni izgubiti dobrega in vestnega sodelavca, ali objaviti v zadnjem trenutku najavljeno ali dostavljeno večje gradivo. Iz teh razlogov prosimo, da nam vodstva TOZD, sektorjev v Skupnih službah ali posamezni referati, vsaj pet dni pred izidom naslednje številke napovedo daljše tekste, medtem ko naj bi samo -gradivo dostavili vsaj v ponedeljek dopoldan. To je potrebno tudi zategadelj, ker moramo tiskarni sporočiti eventualno večji obseg Zelezarja. Vse redne in občasne dopisnike in dostavljalce drugih gradiv za objavo (ob­ vestila, razpise, vabila za seje in podobno) pa prosimo, da nam dostavljajo tekste v ponedeljkih do 13. ure in le najnujnejše in najaktualnejše v torkih do 11. ure. Pripominjamo, da za posamezni poprečni obseg Zelezarja — 12 strani, moramo na uredništvu poprečno 100 tipkanih strani jezikovno korigirati, mnogokrat tudi vsebinsko preoblikovati, včasih iskati tudi dodatne informa­ cije in podobno ter vse skupaj ponovno prepisati. Da ne omenjamo včasih zelo površnih rokopisov, ki zahtevajo še več časa, za katere pa smo avtorjem prav tako hvaležni in vsakega prispevka veseli. To so razlogi, da s to prošnjo stopamo pred vas. Naša želja in prošnja je pogojena tudi z zahtevami tiskarne in njene tehnologije, ki zahteva, da prvo tretjino .dostavimo v ponedeljek z avtobusom ob 12.45, drugo tretjino v torek ob 8.45 in zadnjo isti dan ob 12.45. Ta dan moramo z avtobusom ob 15.45 dostaviti še naslove in podnaslove ter besedila k posameznim slikam. Šele po vsem tem se lahko izdela ogledalna slika, ki mimogrede povedano zahteva tri do štiri ure dela. Vsako najmanjše odstopanje nam lahko v naj­ boljšem primeru pomeni dodatne stroške, v skrajnem primeru pa izpad Zelezarja. v Iz vseh teh razlogov se vam zahvaljujemo za vaš razumen sprejem našega poziva oziroma prošnje. Uredništvo ZELEZAR SAMOUPRAVNI ORGANI V PRETEKLEM TEDNU TOZD Valjarne 12. SEJA DELAVSKEGA SVETA Predsednik DŠ TOZD Valjarne Mavro Lenardič je 5. septembra sklical 12. redno sejo delavskega sveta z dnevnim redom: potrditev predloga samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov; potrditev predloga samoupravnega sporazuma za podeli­ tev nagrade Novator leta; potrditev antiinflacijskega programa Železarne v II. polletju 1974 in potrditev sredstev amortizacijskih zamenjav za leto 1974. Na podlagi obravnave je delavski svet sprejel naslednje sklepe: DS na podlagi obravnave na sestankih samoupravnih skupin (od 35 se je sestalo 32 SDS) sprejme ugotovitveni sklep, da ije predlog samoupravnega sporazuma o šti­ pendiranju učencev in študentov potrjen. DS sprejme na podlagi razprave na sestankih samoupravnih delov­ nih skupin (32) ugotovitveni sklep, da je predlog samoupravnega spora­ zuma za podelitev nagrade Novator leta sprejet. Za delegata, oziroma za podpisnika tega sporazuma je bil določen Ludvik Pagon iz odpreme adjustaže stekel na Javorniku. DS je na podlagi obširne obrav­ nave na sestankih samoupravnih delovnih skupin (32) sprejel in v celoti potrdil antiinflacijski program Železarne za II. polletje 1974. DS TOZD Valjarne potrdi predlo­ ge AZ za leto 1974 in sicer: Bluming in stekel valjarna: elek­ tromotorji v skupni višini din 2,500.000,00; vezalna naprava svit- kov na Bronx škarjah — din 365.000,00; Valjarna 2400: ventilator za zgorevalni zrak krožne Ignis peči 67.260,00 din; Skupaj za TOZD Valjarne 2 mili­ jona 932.260,00 dinarjev. DS TOZD Valjarne določi Albina Dremlja iz adjustaže stekel na Javorniku za delegata samoupravne interesne vodne skupnosti pri skup­ ščini občine Jesenice. Na podlagi sklepa 5 z 11. seje DS TOZD Valjarne, je predsednik OO sindikata TOZD Valjarne Miha Hostnik posredoval podatke iz pred­ računa za gradnjo skupnega počit­ niškega doma Slovenskih železarn v Baski na otoku Krku. Delavski svet je sprejel sklep, da je pripravljen sofinancirati izgradnjo skupnega po­ čitniškega doma. DS TOZD Valjarne soglaša s predlaganimi merili za izbiro kandi­ datov na vodilna in vodstvena me­ sta, ki jih je predlagal komite občin­ ske konference ZKS Jesenice. Delavski svet potrdi in sprejme 12 sklepov 5. konference OO ZK TOZD Valjarne z dne 29. 7. 1974 in sicer: 1. Konferenca zaključuje, da je za vodjo SDS primeren delovodja, v kolikor pa ne ustreza, tudi ne more biti uspešen delovodja. 2. Na vprašanje SDS, le-te oziro­ ma člani kolektiva, morajo dobiti tudi odgovor. 3. Konferenca ocenjuje, da seda­ nji TOZD še ne delajo v celoti v smislu novih ustavnih določil. Po pregledu sklepov 13. seje, je odbor ugotovil, da so vsi realizirani, oziroma so zaradi daljšega trajanja reševanja še v teku, razen sklepa št. 5, kjer se odbor zavezuje, da bo mesečno preverjal izpolnitev antiin­ flacijskega programa TOZD Valjar­ ne. Odbor bo o izpolnjevanju tega programa obveščen na prihodnji seji. V zvezi s sklepom št. 1 je tov. Mli­ naric iz OŠDC posredoval proble­ matiko ogrevanja pokritih slabov v valjarni 2400 in poudaril, da 20 od­ stotkov podaljšano ogrevanje kvali­ tet Nionicral in HPA 10 ne vpliva na povečanje zastojev zaradi ča­ kanja na temperaturo. Direktor TOZD Valjarne Avgust Karba, je odboru poročal o proiz­ vodnji, izplenu in stroških v obratih TOZD Valjarne za mesec julij 1974. Skupna proizvodnja je bila dosežena z 92,7 odstotki, blagovna proizvod­ nja pa z 89,2 odstotka. V valjarni bluming, v juliju niso proizvedli planirane količine zaradi izredno visokih zastojev, ki so znašali 30,9 odstotka. V primerjavi s prvim polletjem, so poleg valjavskih narasli predvsem tisti zastoji, na katere ima vpliv-vzdrževanje to je mehanski in preventiva — redni remonti. Valjarna 2400 ni dosegla plana pri gotovi proizvodnji zaradi daljšega proizvodnega postopka in bolj zahtevnih prevzemov pri kvali­ tetah Nionicral 45 in HPA 10 in vsled večje odsotnosti delavcev zaradi dopustov in bolovanja. Valjarna žice ni dosegla planirane proizvodnje zaradi prevelikih zasto­ jev, ki so znašali 38,3 odstotke. Janez Rozman, vodja PD, je pred­ lagal operativni program za mesec september 1974. Skupne proizvodnje je po družbenem planu planirane 63.500 ton, programirane pa 64.440 ton in blagovne proizvodnje je planirano 17.275 ton, programirane 4. Sedanji TOZD mora najprej do­ biti vse pristojnosti, ki se morajo tu­ di realizirati. Odbor za sprejemanje uresničevanja ustavnih določil, naj zahteva od vodstva podjetja, da službe pripravijo dol. 1. 1975 vse in­ strumente za samostojno delovanje TOZD. 5. Po uvedbi novih instrumentov in na osnovi doseženih rezultatov v TOZD, naj se v Železarni prične raz-, prava o možnosti za formiranje no­ vih TOZD. 6. Sedanje službe naj se organizi­ rajo kot servisi TOZD. 7. Pri solidarnostnih akcijah naj gre celotno gradivo v razpravo SDS, ne pa, da se to določi z okrožnico. pa 18.020 ton. Obratovodja valjarne bluming-štekel je predlagal, da bi pri planu za mesec september odo­ bril (upošteval) znižanje operativ­ nega programa pri ozkem predtraku za 500 t in povišanje operativnega programa pri slabih v valjarni 2400 za 500 t. S tem bi bil operativni program za razrezane kolobarje za hladno valjamo 1.500 ton. Po obravnavi je odbor za gospo­ darstvo sprejel naslednje sklepe: Odbor ob analizi dosežene proiz­ vodnje za mesec julij, izplena in stroškov ugotavlja, da v juliju ni bil dosežen količinski plan. Vzrok za nedoseganje plana so preveliki mehanski in elektro zastoji, ki so nad normativom v valjarni bluming za 7,9 odstotkov in v valjarni žice za 3,5 odstotka. Planske naloge in obveze so na začetku leta sprejele vse temeljne organizacije združenega dela, v mesecu juliju je bil sprejet še antiinflacijski program. Vse to nam narekuje, ^ da se držimo sprejetih obvez. Odbor meni, da so kapacitete za doseganje planskih nalog dane s tem, da se vsak oddejek drži sprejetega normativa. V zvezi z obvezo do izpolnjevanja planskih nalog se odbor za gospodar­ stvo pri DS TOZD Valjarne obrača na odbor za gospodarstvo pri DS TOZD VET, da jih pri njihovem prizadevaaju podpre s tem, da bi strojno in elektro vzdrževanje sku­ šalo zmanjšati zastoje v okviru sprejetega normativa. To bi omogo­ čilo v TOZD Valjarne, da bi sprejete planske naloge izpolnili. Odbor je potrdil predlog ope­ rativnega programa za mesec sep­ tember 1974 z upoštevanjem, da se zniža za 500 ton pri ozkem predtraku in se za teh 500'ton poviša operativni program pri slabih za valjamo 2400. HZ 8. V zvezi s planskimi nalogami mora vsak obrat dosledno realizirati antiinflacijski program. 9. Vsi oddelki OOZK TOZD naj na sestankih razpravljajo o polletnem poslovanju TOZD, V obratih valjar­ ne bluming-štekel in valjarna 2400, naj še posebej razpravljajo o proble­ matiki neizvrševanja količinskih planskih nalog. 10. Vodstva TOZD, obratov in od­ delkov, naj s pomočjo družbenopoli­ tičnih organizacij, sprejmejo ukre­ pe za izboljšanje delovne discipline. 11. Izdela naj se analiza vseh za­ stojev po obratih v okviru TOZD, DS TOZD pa naj o tem razpravlja in zavzame določene zaključke. 12. Izdela naj se analiza vseh za­ pisnikov sestankov SDS v TOZD in naj se predloži DS TOZD v razpra­ vo. Delavski svet predlaga odboru za dohodek in nagrajevanje, da pregle­ da možnosti plačevanja nadur administrativnim delavcem v slu­ čaju nadomestovanja obolelega so­ delavca in izplačilo stimulacijskega dodatka nižjemu in srednjemu administrativnemu kadru v TOZD Valjarne, kot se je to odobrilo za delavce v obratih. HZ TOZD Vzdrževanje, energija in transport 14. SEJA ODBORA ZA GOSPODARSTVO Predsednik Franc Ravnihar je 28. avgusta sklical 14. sejo odbora za gospodarstvo pri DS TOZD Valjarne s sledečim dnevnim redom: pregled sklepov 13. seje, proizvodnja, asortiment, izplen in stroški v juliju 1974 in operativni program za mesec september 1974. 10. SEJA ODBORA ZA DOHODEK IN NAGRAJEVANJE V soboto, 7. septembra je bila 10. seja odbora za dohodek in nagra­ jevanje pri DS TOZD VET. Poleg pregleda izvrševanja sklepov zadnje seje, so obravnavali in sklepali o stimulacijskih dodatkih. Pri pregledu sklepov so ugotovili, da je odbor enemu članu našega ko­ lektiva odobril stimulacijski doda­ tek, kar ni bilo v skladu s 6. členom pravilnika o dodeljevanju stimula­ cijskega dodatka. Sklep so razvelja­ vili, predlagatelju pa naročili, da predlog obnovi, ko bo imenovani iz­ polnjeval pogoje iz navedenega čle­ na tega pravilnika. Z glasovanjem so rešili tudi pritožbo delavca, ki mu niso bile izplačane vse opravljene nadure pri remontu valjarne žice. V nadaljevanju seje so sklenili, da se štirim članom ukine dodeljevanje stimulacijskega dodatka, 23 članom podaljša, 16 članom na novo dodeli, dvem članom poviša, enemu članu pa stimulacijskega dodatka niso odobrili, ker ne izpolnjuje pogojev-iz 6. člena pravilnika o dodeljevanju stimulacijskih dodatkov. Na seji so reševali tudi vprašanja, ki jih je postavil obratovodja elektro vzdrževanja, o dodeljevanju teren­ skega dodatka, z zahtevo po razlagi in sicer: — ali se za montažna dela v naših hidroelektrarnah, ki trajajo dnevno 12 ali več ur,.lahko sodelavcem do­ deljuje terenski dodatek in v kakšni višini za tako oddaljenost, — ker se bodo popravila po hidro­ elektrarnah izvajala tudi v bodoče za razne stroke v TOZD VET, pred­ laga, da se izda širše tolmačenje. Odbor je zadolžil direktorja TOZD VET, da preskrbi ustrezno tolmačenje. , Obravnavali so tudi predlog za odobritev nagrade pri opravljanju dežurstva v oddelku hidravlika, v obratu strojno vzdrževanje, ter ga v celoti potrdili. NZ 4. SEJA DELEGACIJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Drugega septenjbra je vodja delegacije zbora združenega dela občinske skupščine TOZD VET, sklical 4. sejo, na kateri so bili delegati informirani o sklepih zadnje seje zborov skupščine občine Jesenice, izvedli so popravke o dostavljenem materialu za prihodnjo sejo ter določili delegate, ki bodo proučili gradivo za sejo, ki ga bodo razložili na prihodnji seji delegacije. Zadolžitve so naslednje: JOŽE KOŠIR: predlog odloka o potrditvi zaključnega računa prora­ čuna'občine Jesenice za leto 1973; predlog odloka o potrditvi zaključ­ nega računa bivšega družbeno in­ vesticijskega sklada za leto 1973; PERO PAPIČ: predlog odloka o prepovedi prodaje in točenja alko­ holnih pijač v določenem času na območju občine Jesenice; ŠTEFAN GRAH: delovni osnutek odloka o pogrebnem obredu v občini Jesenice; delovni osnutek odloka o pokopališkem redu za pokopališča na območju občine Jesenice; JOŽE RAVNIK: predlog odloka o določanju prispevka od spremembe namembnosti kmetijskega ali gozd­ nega zemljišča; predlog odloka o zavarovanju plemenilne postaje če­ bel — matic pod Zelenico- MARTA ZUPANČIČ: predlog odloka o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občinske skupščine Jesenice; predlog družbe-, nega dogovora o oblikovanju štipen­ dijske politike v SRS; ZLATKO NOVAK: predlog o ime­ novanju iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti socialnega skrbstva. Na osnovi predloga predsednika DS TOZD VET so delegati smatrali za potrebno, da se samoupravne organe o tem materialu informira preko glasila Železar. Razpravljali so tudi o pripravah projektov za ureditev Zgornjega Plavža. Zaradi pripomb na povišanje cene toplovodnega ogrevanja v družbenih stanovanjih na območju Jesenic, so delegati zadolžili direktorja TOZD VET, da pripravi vsem delegatom ustrezno-pismeno pojasnilo. NZ SESTANKI SAMOUPRAVNIH DELOVNIH SKUPIN V zadnjih dneh avgusta in"prvih dneh septembra so samo­ upravne delovne skupine v Železarni še vedno razpravljale o protiinflacijskem programu ter o samoupravnem sporazumu štipendiranja učencev in dijakov. V razpravi je bil tudi predlog za podelitev nagrade novator leta. TOZD Talilnice MARTINARNA — staro železo — 29. in 30. avgusta sta se sestali SDS Benedičič in Beznik. K poročilu o opravljenem delu v prvem polletju SDS Benedičič ni imela pripomb. Izboljšati bo treba delovno disciplino, glede na naloge, ki jih bo treba opraviti pri izpolnjevanju protiinflacijskega programa. SDS Beznik je bila seznanjena tudi z doseženimi rezultati v mesecu juliju. Pripombe so imeli zaradi pomanjkanja vložka in delavcev. Ugotavljali so tudi neustrezno sodelovanje med tehtalci in posadami pri pečeh. Zato je bil daljši vlagalni čas. Velika je bila tudi odsotnost zaradi dopustov, premalo pa so bili pozorni tudi pri sestavi vložka. Opozorili so tudi na koriščenje koledarskega časa in delovno disciplino. MARTINARNA — 2. avgusta se je sestala SDS na obra- tovodstvu in pri ponvičarskih zidarjih. SDS z doseženimi rezul­ tati v prvem polletju ni bila zadovoljna Odpraviti bo treba razne pomanjkljivosti pri oskrbi s surovinami ter zaradi po­ manjkanja delavcev. Izboljšati bo treba tudi delovno disciplino in koriščenje delovnega časa. 30. avgusta se je sestala SDS Hrovat na drugi izmeni v starem železu. Seznanjeni so bili z doseženimi rezultati v prvem polletju, protiinflacijskem programu. Kritično so spregovorili o disciplini, več pozornosti bo treba posvetiti pravilnemu nakla­ danju voz. Zaradi pomanjkanja delavcev so ostali še bolj obremenjeni. TOZD Valjarne i BLUMING STEKEL — SDS Knific je na sestanku 19. avgusta med drugim obširneje razpravljala o tehnološki disci­ plini. Precej zastojev imajo zaradi umivanja ob koncu izmene, ker nimajo rezervnega valjavca. V prihodnje naj-^ji usposobili tudi valjavce na steklu za delo na blumingu. Upoštevali naj bi tiste delavce, ki bi radi napredovali in bi bil tako večji učinek, ker je bolj zainteresiran kot pa vodilni valjavec. Več pozornosti bo treba posvetiti valjanju. SDS Rabič je imela sestanek 28. avgusta. Valjavci so bili seznanjeni z doseženimi rezultati v juliju. Precej kritično je bilo glede zastojev, ki pa bi jih ob prizadevanju vseh zaposlenih in z boljšim delom lahko obdržali v dovoljenih mejah. Strinjali so se s predlogom za podelitev nagrade novator leta. Želijo, da bi bilo predlogov več, da bi tako pripomogli k lažjemu in varnemu delu. 3. septembra je imela sestanek SDS Jordan. Samokritično so pregledali dosežene rezultate. Z disciplino niso zadovoljni, več pozornosti pa bo treba posvetiti izplenu. Treba bo zmanj­ šati mehanske ter elektro in valjavske zastoje. Glede uvedbe nagrade novator leta menijo, da bi morali iskati najboljše pred­ loge s poudarkom na strokovnost nOvatorja, ker so tudi med delavci dobri novatorji. SDS Bohinc je imela sestanek 3. avgusta. S proizvodnimi rezultati so bili zadovoljni, glede na visoke zastoje. Prav tako so bili zadovoljni z izplenom. V prihodnje se bo treba še bolj priza­ devati za zmanjšanje valjavskih zastojev. Zmanjšati bo treba tudi ostale zastoje, saj so bili v prejšnjem mesecu visoki. VODSTVO TOZD VALJARNE — Na sestanku 29. avgu­ sta je bilo prisotnih 14 članov. Strinjali so se s predlogom^ proti­ inflacijskega programa, s samoupravnim sporazumom o štipen­ diranju ter s predlogom za podelitev nagrade novator leta. ADJUSTAŽA BLUMING — 23. avgusta je imela sestanek SDS Lazar. O protiinflacijskem programu so ponovno razprav­ ljali v prisotnosti vodje oddelka. Razpravljali so še o voznem redu avtobusov, ki ga je pripravilo obratovodstvo valjarne Bela. Člani SDS so bili opozorjeni na dosledno uporabo zaščitnih sredstev. 29. avgusta je imela sestanek SDS Podlipnik. SDS št ni prejela odgovor na vprašanje glede asfaltiranja ceste na južni strani hale. Seznanjeni so bili z odgovorom obrata družbene prehrane glede malic. Še vedno nimajo odgovora vzdrževalcev zaradi popravil strojnih naprav in prosijo za odgovor na postav­ ljeno vprašanje. SDS Bagudič je imela sestanek 29. avgusta. Razen o že omenjenih predlogih in samoupravnem sporazumu o štipendi­ ranju so razpravljali o predlogu voznega reda, ki so ga v celoti sprejeli. Opozarjajo na uporabo zaščitnih sredstev zaradi varne­ ga dela. SDS Erjavec je imela sestanek 21. avgusta in 29. avgusta. Na sestanku 21. avgusta so bili seznanjeni s stroški obrata. Pre­ seženi so stroški na katere pa nimajo direktnega vpliva. Ponov­ no so razpravljali o tehnološki in delovni disciplini ter se zavze­ mali za ostrejše ukrepe glede zamudnikov in tistih delavcev, ki predčasno zapuščajo delovna mesta. Na sestanku 29. avgusta pa so se strinjali z ugotovitvijo, da bo v drugem polletju skladno s protiinflacijskim programom treba izboljšati izplen zastojev predvsem na brusilnih strojih. Zavzemali so se za varčevanje s flemarskimi pištolami ter za redno oskrbo s polizdelki, ki jih večkrat primanjkuje. VALJARNA 2400 V dneh od 23. do 30. avgusta so se v valjarni 2400 sestale vse samoupravne delovne skupine. 23. 8. je imela sestanek SDS Knafelj v adjustaži. SDS ugotavlja, da je v obratu najbolj kritično pomanjkanje vložka. Tudi izplen bo v obratu problematičen. V kolikor predhodni obrat rešuje problematiko izplena, potem bi morali dobiti v valjarni 2400 ustrezna naročila za odrezke. Strinjali so se s predlagano nagrado novator leta in se zavzeli za enotno štipen­ dijsko politiko. Razpravljali so o napakah pri valjanju ter v adjustaži, seznanjeni pa so bili tudi s sprejetimi sklepi samo­ upravnih organov. SDS Kofler v adjustaži je bila seznanjena z napakami pri adjustiranju in valjanju v juliju. Podprli so predlog protiinfla­ cijskega programa TČZD Valjam in z glasovanjem potrdili predlagani samoupravni sporazum o štipendiranju. 29. avgusta je imela sestanek SDS na obratovodstvu ter razpravljala o že omenjenih sporazumih in protiinflacijskem programu. Istega dne je imela sestanek tudi SDS Plemelj — Resman, prav tako pa tudi SDS Mirtič pri odpravi izdelkov. 30. avgusta sta se sestali SDS Anton Smolej in Janko Smo- lej na progi in se strinjali s predlaganima sporazumoma ter protiinflacijskim programom. TOZD Hladna predelava ELEKTRODNI OBRAT — 6. septembra je imela sestanek SDS Terseglav v oplaščevalnici. V avgustu zaradi odsotnosti z dela — planiranega dopusta obveznosti niso bile izpolnjene. Zaradi neizpolnjevanja planskih nalog v letnih mesecih, obra­ tovodstvo predlaga delo ob prostih sobotah. Delavcem zaposle­ nim v njihovem obratu priporočajo, naj se v čimvečjem številu udeležijo krvodajalske akcije. Istega dne je imela sestanek tudi SDS Kosmač pri proiz­ vodnji polizdelka. Zaradi zadostnih količin VP žice je bil plan presežen. K predlogu samoupravnega sporazuma o štipendira­ nju niso imeli pripomb, seznanjeni pa so bili tudi, da bo v prihodnjih dneh na Jesenicah izvedena krvodajalska akcija. NUDI O SEBI, SVOJIH PROBLEMIH, HALOGAH IH PERSPEKTIVAH JESENIŠKA MLADINA PRED KONGRESOM ZM SLOVENIJE Minuli teden smo vas seznanili z akcijskim programom konference mladih iz krajevnih skupnosti, danes pa nekaj besed o programu konfe­ rence mladih delavcev, ki so ga člani predsedstva sprejeli na zadnji seji. V programu so si zastavili več po­ membnih nalog, ki jih bodo skušali uresničiti do kongresa. V prvi vrsti si bodo prizadevali, da se javna raz­ prava o kongresnih dokumentih organizira v vseh aktivih mladih de­ lavcev v posameznih temeljnih orga­ nizacijah združenega dela. Pri ob­ ravnavi kongresnih dokumentov bodo vso pomoč^ nudili člani pred­ sedstva. Akcijski program zajema tudi ustanavljanje novih aktivov, predvsem v tistih TOZD, kjer mladi delavci kažejo zanimanje za organi­ zirano delo in kjer obstojajo možno­ sti za normalno delovanje aktiva. Poleg navedenih nalog pa bodo člani predsedstva obiskali več aktivov v delovnih organizacijah in se z mladi­ mi delavci pogovorili o delu aktiva in nadaljnjih nalogah. Konferenca mladih v izobraževa­ nju, ki je med šolskimi počitnicami imela predah, bo v teh dneh ponovno začela z delom. Najprej se bodo v vseh aktivih na osnovnih in srednjih šolah zvrstile letne konfe­ rence, kjer bodo člani izvolili nova vodstva in sprejeli delovne programe za novo šolsko leto. Člani te konfe­ rence bodo javno razpravo organi­ zirali v tem mesecu in sicer je vod­ stvo že poslalo vsem osnovnim in srednjim šolam osnutke statutov in resolucije. Javno razpravo o kongresnih do­ kumentih bo organiziral tudi klub jeseniških študentov. Delo 9. kongresa ZM Slovenije bo potekalo najprej na plenarnem zase­ danju, zatem pa v štirih komisijah in sicer: v komisiji za družbenoeko­ nomske odnose, komisiji za vzgojo, izobraževanje in kulturo, komisiji za razvoj in organiziranost ter komisiji za specializirane organizacije. J.R. IZ KONGRESNEGA GRADIVA SOCIALNA POLITIKA ZSMS se zavzema, da postane socialna politika aktivna politika spreminjanja družbe. Socialna poli­ tika mora zato v naših samouprav­ nih odnosih postati neposredni inte­ res vseh družbenih dejavnikov, pri čemer je potrebno še posebej izha­ jati iz solidarnosti in skrbi za sočlo­ veka, kajti socialne razlike med ljudmi se morajo čim hitreje izena­ čiti. Nosilec socialne politike mora resnično postati delavski razred. ZSMS si bo prizadevala za ustvar­ janje resnične^ uravnovešenosti eko­ nomskega in socialnega razvoja. Hitrejše reševanje stanovanjske problematike in zaposlovanje bo , dalo mladim dfužinam ugodnejše razmere za vzgojo otrok, za nastaja­ nje celovite osebnosti mladega člo­ veka, ki bo kos zablodam v družbeno negativna oziroma sociaLno neprila­ gojena dejanja. Ob tem pa se po­ javlja tudi težnja po graditvi več objektov, ki bodo mladini omogočali smotrno izkoriščanje prostega časa. Ravno tako se zavzemamo za okrep­ ljeno akcijo pri preprečevanju alko­ holizma in narkomanije, podpiramo namen in idejo kluba zdravljenih alkoholikov in narkomanov, zavze-- mamo pa se tudi za pocenitev in po­ večanje proizvodnje brezalkoholnih pijač. Zavzemamo se za načrtni pri­ stop vseh družbenopolitičnih organi­ zacij in ostalih družbenih dejavni­ kov k rešitvi vprašanja prostega časa. Nujna je takojšnja akcija v smeri hitrejšega reševanja spolne vzgoje v šolah, dijaških domovih, univer­ zah, izdelati je potrebno tudi celovit in enoten program šol za življenje v delovnih organizacijah in na vasi. Problem načrtovanja družine je osnovni problem mladih ljudi, tesno povezan s stanovanjsko problema­ tiko, nižjimi dohodki, problemi otro­ škega varstva in družbene prehrane. Zato se zavzemamo za vzpostavlja­ nje omrežja posvetovalnic ' za na­ črtovanje družine in svetovalnic za mladino. ZSMS se zavzema, da postane so­ cialna politika resnično aktivna po­ litika zavestnega spreminjanja druž­ be k socializmu oziroma komunizmu kot končni družbeni opredelitvi. Organizacija mladih pa bo skušala s svojo dejavnostjo prispevati k hitrejšemu izboljšanju materialnih, družbenih in kulturnih pogojev za življenje vseh delovnih ljudi, po­ sebno pa še mladine. S. Pripravljenost je vedno boljša kakor golo pričakovanje...26 =Tito Pri zidarskih strojih v žičarni Hrana je pogoj, da se preživimo POLJSKI ALI DIVJI ZAJEC (LEPUS EUROPAEUS) Živi pravzaprav povsod, kjer lahko najde hrano. Pozimi rad za­ ide v sadovnjak, kjer gloda lubje in vršičke vej. Od čutil ima najbolj razvit sluh, voh pa bolj slabo. Oči ima na straneh glave, zato lahko oceni le oddaljenost tistih predmetov, ki so naravnost pred njim, medtem ko ostale le zazna. Vidi pa skoraj okrog in okrog sebe in hitro opazi vsakršno premikanje. Hrani se na večer in ponoči z mla­ dim žitom, deteljo, zeljem in s povrtninami. Zanke iz žice, najlonske ali močnejše konopljeve vrvi mu poleg na omenjenih krajih, nastavljamo še po jasah in livadah. GORSKI ZAJEC. (LEPUS TIMIDUS) Podoben je poljskemu zajcu, živi pa visoko v gorah. Značilno zanj je, da na zimo menja barvo. Dlaka se mu pobeli, letno barvo pa obdrže le konci uhljev. Lovimo ga kot poljskega zajca. VEVERICA (SCIURUS VULGARIS) Živi v jelovih, mešanih in iglastih gozdovih. Bivališče si naredi v drevesnih duplih in v opuščenih ptičjih gnezdih. Hrani se podnevi z različnimi gozdnimi sadeži. Ker pa ščiplje tudi mlade vršičke iglav­ cev, jo štejemo za gozdnega škodljivca. Najlažje je dobimo tam, kjer je dosti orehov. Lovimo jo v zanko, obešeno na dolgi palici, ki jo od daleč previdno nataknemo ži­ vali prek glave in nato hitro zategnemo. HRČEK (CRICETUS CRICETUS) Živi predvsem na žitorodnih poljih, kjer se hrani z žitom in dru­ gim poljskim rastlinjem. Štejemo ga za hudega poljskega škodljivca. Lovimo ga tako, da na odprtino njegovega rova nastavimo zanko iz žice, rov pa zalijemo z vodo. POLH (GLIS GLIS) Polh prebiva po duplih v kostanjevih in hrastovih gozdovih po sadovnjakih in leskovih gajih. Hrano si išče ponoči, uživa razne gozdne sadeže. Ima zelo okusno meso in ga zato v mirnem času lovimo v poseb­ ne polšje pasti. Kadar teh nimamo, mu nastavljamo različne impro­ vizirane pasti ali pa ga lovimo kar z roko. Pri tem moramo biti pre­ vidni, kajti drobni polh precej močno ugrizne. Pasti mu nastavljamo na podstrešja gozdnih hiš in mlinov ter v drevesna dupla. LISICA (VULPES VULPES) Živi v gozdovih in na polju. Lisičino si naredi v skalnih duplih ali pa si jo izkoplje v mehko prst, pesek in sprijet prod. Pogosto se naseli tudi v opuščenih jazbinah, odkoder včasih celo izrine jazbeca. Lisičina ima vedno več izhodov. Lisica lovi predvsem ponoči, podne­ vi pa le kadar ima mladiče in pozimi. Glede hrane ni izbirčna in je vse od mesa do gozdnih sadežev, v sili celo mrhovino. Lovimo jo v pasti, ki jih nastavljamo ob rekah, jezerih in ob lisičinah. JAZBEC (MELES MELES) Prebiva v gozdovih blizu polj in močvirij. Jazbino si izkoplje v zemljo in si naredi več izhodov, da se lahko izmakne zasledovalcem, na primer psom. Hrano si išče ponoči. Prek poletja je živali, jeseni pa jih zamenja z izključno rastlinsko hrano. Pri tem se zelo zredi in tehta do 20 kg. Pasti mu nastavljamo predvsem ob jazbinah in na koruznih njivah. mala šola samoupravljanja — mala šola samoupravljanja — mala šola samoupravljanja — mala šola samoupravljanja Ob petdesetletnici delavskih spopadov s fašistično Orjuno Zapiski iz obdobja Neodvisne delavske partije Jugoslavije na Jesenicah Spomini prve generacije jeseniških komunistov 18 Ne bom navajal vseh požigov in fašističnih divjanj v Trstu, na Primorskem in v Istri v letih 1920—1922, ki so jih poznali tudi jeseniški delavci ne samo po vesteh, ki so prihajale z onstran meje, marveč tudi iz živega pričevanja Janeza Mlakarja, ki ga je pot zanesla v Trst po »Delo« za jeseniško organizacijo ilegalne KPJ. Jeseniškim komunistom je namreč manjkalo komunističnega informativnega in izobraževalnega gradiva, Janez Mlakar pa je od svojega svaka nekega dne po pošti in brez vsake cenzure dobil dve številki »Dela« na svoj naslov v Šenčurju in ju potem prinesel na Jesenice, kjer sta romali od rok do rok. To pa je povzročilo željo po tem sloven­ skem komunističnem tržaškem časopisu in začeli so razmišljati, kako bi prišli do njega. Ker jim ga pokrajinsko vodstvo KPJ v Ljubljani ni moglo priskrbeti, se je Janez Mlakar samoiniciativ­ no odločil, da odpotuje v Trst. Da bi ta pot ne postala sumljiva, ni pri prošnji za izstavo potnega lista navedel, da namerava v Trst, marveč v Milan, kjer je bUa prav v tem času mednarodna gospodarska razstava, ki pa je Janez ni nikoli videl, marveč je odpotoval naravnost v Trst: »Bila,je velika noč, ko sem se znašel v Trstu pri sestri Angeli, poročeni z Jožetom Sepinom,« mi je pred dvajsetimi leti pripovedoval Janez Mlakar o svojem prvem srečanju s fašistič­ nim divjanjem. »Ze takoj po prihodu sem bil priča pouličnih spopadov med fašisti in tržaškimi delavci. Slovenski narodni dom v Trstu je bil že zdavnaj požgan, tiskarna italijanskega komunističnega časopisa »II Lavoratore«, ki je tiskala tudi slo­ vensko glasilo KPI »Delo«, je bila bolj podobna utrjenim ruše­ vinam kakor stavbi, ki sem jo poznal iz svojih predvojnih in medvojnih obiskov v Trstu. Ko sem povedal Jožetu svojo željo, da bi se rad sestal z urednikom »Dela« Pertotom, je Jože samo zmignil z rameni in dejal, da to ni tako enostavna stvar, ker bi se moral poprej pobrigati za dovoljenje, oziroma za pooblastil- nico od našega pokrajinskega vodstva KPJ v Ljubljani. Ko pa je spoznal, da je to skoro nemogoče, ker bi se moral vrniti v Ljubljano in tako napraviti dvakratno pot, se je spomnil na i sodruga Ivana Regenta, s katerim se je Jože Sepin osebno poznal. In res sva pri sodrugu Regentu uspela. Dobil sem dovo­ lilnico z Regentovim podpisom, za spremstvo pa so mi dali štiri krepke sodruge, prave atlete, od katerih so bili trije Italijani, eden pa Slovenec. Z njimi sem se napotil v tiskarno »II Lavora- tora« in videl, da je bila zabarikadirana, tako da se mi je zdela kot prava trdnjava. Okna v prvem in drugem nadstropju so bila zabetonirana, dvorišče vso noč razsvetljeno z reflektorji, tako da se prostorom ni mogel nihče neopazen približati. Ko smo se naposled .prebili' mimo vseh ovir in ko so me potisnili skozi dobesedno oklopna vrata, sem se šele znašel pred urednikom »Dela«, mu pokazal dovolilnico z Regentovim podpisom in mu povedal željo svojih jeseniških sodrugov. Povedal sem mu, da sem dvoje številk dela brez težav dobil po pošti na naslov svoje družine v Šenčurju pri Kranju in da bi jugoslovanskim oblastem ta naslov tudi v bodoče ne bil sumljiv. In res smo tako dobili na Gorenjsko tridesetkrat po trideset številk tega slo­ venskega tržaškega časopisa.« To je bil čas, ko se je divjanje italijanskih fašistov vse do prihoda Mussolinija na oblast (in seveda tudi potem, le na drugačen način) nadaljevalo, v kraljevini SHS pa se je pojavila Orjuna, po svojih ciljih in metodah boja proti razredno zaved­ nemu delavstvu tako zelo podobna črnini nasilnikom v Italiji, tako da so razredno zavedni delavci orjunaše začeli že v samem začetku imenovati s pravim imenom, z jugofašisti in prav tako že v samem začetku zaslutili, da delavstvu prav s te strani, ki jo je podpiral novopečeni .narodni' kapital, grozi največja nevar­ nost in da se je treba pripraviti na obračun proti tem, z noži in revolverji oboroženim tolpam z lastno obrambo in udarno orga­ nizacijo s proletarskimi akcijskimi četami (PAČ). Proletarske akcijske čete so bile prva oborožena formacija KPJ v Sloveniji, formirana v obrambo delavstva proti jugofašistični Orjuni. Organizacijo teh čet je pokrajinsko vodstvo KPJ za Slovenijo zaupalo Franu Vulču-Vladu, primorskemu Slovencu, ki ga je po prvi svetovni vojni usoda prinesla na Jesenice. Franjo Vulč se je rodil 18. aprila 1891 in postal že s sedmimi leti sirota brez staršev. Naslednjih sedem let je preživel pri svojem stricu Ivančerju v Čezsoči pri Bovcu, s štirinajstimi leti pa je šel za trgovskega vajenca k Zorniku v Gorico. Kot trgovsk pomočnik je nato delal v Ajdovščini pri Stekarju, nato pa ' Trstu v veletrgovini Greinitz. Bil je zaveden Slovenec, veselji do telovadbe ga je pripeljalo med .Sokole', s tem pa med narod njake. Komaj je Vulč odslužil vojaški rok v goriškem planinsken polku, se je začela prva svetovna vojna in ga vrgla na rusk< fronto kot četovodjo, ki pa je že po nekaj dneh s svojo četi pokazal avstrijskemu cesarju hrbet in prebegnil k Rusom. Ko narodnjak se je že leta 1916, čim so se začeli snovati slovansk prostovoljski oddelki iz vrst ujetnikov slovanskih narodov, javi prostovoljno jugoslovanskemu prostovoljskemu korpusu ' Odesi, ki se je zbiral tam pod generalom Petrom Zivkovičem nato pa je kot prostovoljec odšel na fronto na Dobrudži. Po porazu romunske vojske (ta se je pridružila antanti, a s nemškim enotam ni mogla ustavljati, tako da je ta fronta sam še poslabšala antantni položaj na vzhodnem bojišču), ko se j. moral jugoslovanski korpus umakniti z Dobrudže pred prodira jočimi Nemci, je prišel tudi prostovoljec Franjo Vulč po dolg poti,* ki jo je morala ta vojska napraviti, v srbsko vojsko ni solunski fronti, obenem pa je doživljal ves čas do zmage antanfr in po zmagi dvome, ali bo nova država res uresničila za Sloven ce tista pričakovanja, zaradi katerih se je bil odločil med vojni za takojšen prebeg k Rusom in nato za prostovoljstvo v jugo slovanskem korpusu, nad katerim so se nekateri prostovoljci ž pne dni razočarali, drugi, ki so jih iz vrst slovenskih, hrvaškil in srbskih avstrijskih ujetnikov hoteli nasilno vključiti v ti korpus, pa so raje ostali v Rusiji in se pridružili boljševikom Vulč se svojega narodnjakarskega prepričanja kljjb dvo mom, ki so ga vedno bolj razjedali, ni mogel tako naglo otresti Tudi na Jesenicah ne, kamor ga je takoj po vojni prinesl usoda in napravila iz njega telovadnega učitelja pri jesenišken »Sokolu« in kjer so v delavskem kraju med ljudmi, ki so bil v veliki večini za revolucijp — postajali njegovi dvomi še večj in .rušili' njegove nekdanje ideale, ki pa so — o tem ga y naposled prepričal kovinarski delavec Alojz Kusold — bili ures ničljivi le v tistfdružbi, za katero se je boril najbolj zaveden ii revolucionarno neuklonljiv del delavskega razreda — komu nisti. Tako se je (toda tedaj je bil že zaposlen v Ljubljani pi tvrdki Basin — Vidmar) Vulč vključil v vrste KPJ in začel - vsem žarom in požrtvovalnostjo delovati za njene cilje — z. osvoboditev delavskega razreda. Deloval je predvsem med de lavsko mladino kot vaditelj delavskih telovadnih enot, katerih se je zbiral močan in klen rod najbolj zavedne delavsk mladine. ŠE ENKRAT »KAJ SE DOGAJA V KOVAČNICI« (Nadaljevanje s 1. strani) napredovanja, je napisan zaradi avtorjeve osebne prizadetosti. Ome­ njeni sodelavec in avtor sta oba na­ predovala dne 31. 10. 1972. in sicer prvi za eno plačilno skupino, dragi pa za dve plačilni skupini. Ker je prvi po delovnih uspehih najboljši, saj presega normo kar za 32 odstot­ kov, je bil predlagan odboru za do­ hodek in nagrajevanje pri delavskem svetu TOZD—VET za dodelitev Sti­ mulacijskega dodatka. Odbor je predlog odobril, kljub podatku o zadnjem napredovanju. Avtor dalje omenja napredovanje svojega drugega sodelavca, ki je na­ predoval na mesto delovodje kovač- nice. Pravi, da bi moral imeti odbit­ ke od tarifne postavke zaradi neiz­ polnjevanja razpisnih pogojev. Na razpis za zasedbo prostega delovne­ ga mesta delovodje kovačev, se je prijavil en sam kandidat, ki res ni iz­ polnjeval vseh razpisnih pogojev. Odbor za kadre in medsebojna raz­ merja pri delavskem svetu TOZD- VET, ga je postavil na delovno mesto brez odbitkov zato, ker je prejšnjega delovodjo že dalj časa na­ domeščal v njegovi odsotnosti. V nadaljevanju avtor članka ome­ nja, da pri nadomeščanju delavec z nižjo plačilno skupino nima pisane večkrat višje skupine. To je res samo takrat, če opravlja pretežno le svoje delo. Že dalj časa zahtevajo kovači pri­ znanje beneficirane delovne dobe. Zato smo poklicali tov. Zdravka Po­ gačnika, ki je članom samoupravne delovne skupine lepo razložil krite­ rije in postopek za priznanje te dobe. Kovači so zahtevali, naj bi zdrav­ stvena služba napravila posebne me­ ritve v delavnici in sicer v različnih letnih časih. Rezultati teh meritev naj bi podprli njihovo vlogo. Ker atmosfera ni vedno kritična, so me­ nili, da bi meritve izvedli takrat, ko bi rezultati lahko ugodno vplivali na uspešno rešitev. Čeprav tak sklep delno že meji na zavajanje ustrez­ ne službe, je bilo domenjeno, da bodo sami javili čas, primeren za meritve. Do danes tega še niso storili. Skrb kovačev za pravilno skladi­ ščenje koksa in oglja je pohvalna. Ker izdelava ustreznih bunkerjev zaradi prostorskih omejitev ni bila mogoča, je bil predlog za zasedbo lope poleg kovačnice najbolj prime­ ren. Razgovori z vodstvom transpor­ ta, ki je lastnik te lope, so v teku in bo zadeva kmalu urejena. O tem sta NOVICE IZ SINDIKALNIH ORGANIZACIJ bila obveščena delovodja kovačnice in vodja kovačnice ter kalilnice, ki sta s tem seznanila tudi ostale člane samoupravne delovne skupine. Če avtor slučajno ni bil na tekočem, bi se lahko pozanimal na sestanku sa­ moupravne delovne skupine, ki jih je bilo v osmih mesecih tega leta kar šest. Na teh sestankih smo spreje­ mali razne samoupravne akte, zara­ di česar je bilo združenih več skupin, vendar je bila kljub pomanjkanju časa tudi tam priložnost za razprav­ ljanje o nekaterih perečih proble­ mih. Sicer pa ima vsak član samo­ upravne delovne skupine pravico, da v imenu petih sodelavcev zahteva sestanek skupine. Zdi se mi, da avtor te pravice ni izkoristil. Povedati moram še, da je vstop v obratovodsko pisarno prost za vsa­ kega člana kolektiva in tudi za avtorja, ki ima sploh navado, da to in druge instance obide. Ce bi izkoriščal svojo pravico, na katero se tako rad sklicuje, bi ne bilo potrebno pisati članka s senzacio­ nalnim naslovom. Le tako bo Žele­ zar lahko ostal realen informator kolektiva železarne Jesenice. Obratovodja strojnih delavnic Jaka Soklič PRED 8. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE * V torek, 10, septembra, je bila v veliki dvorani skupščine SRS v Ljubljani plenarna seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Plenumu je bilo posredovano'poroči­ lo republiškega sveta Zveze sindi­ katov Slovenije za 8. kongres in predlog statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindi­ katov ter osnutek sklepov 8. kongre­ sa slovenskih sindikatov. 19. SEJA IZVRŠNEGA ODBORA 19. seja izvršnega odbora je bila v petek, 6. septembra. Poleg članov izvršnega odbora so bili na seji pri­ sotni tudi predsedniki konferenc sin­ dikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Izvršni odbor je bil seznanjen s poročilom o trošenju so­ cialne pomoči v temeljnih organiza­ cijah združenega dela. Razen tega so bila sprejeta tudi dopolnjena pravila o dodeljevanju pomoči članom sin­ dikata. Iz poročila je razvidno, da je bila v osmih mesecih letošnjega leta iz blagajn sindikata TOZD izplača­ na naslednja vsota denarja socialne pomoči: TOZD Talilnice 3.600, TOZD Va- ljarne 5.300, TOZD Hladna predela­ va 1.600, TOZD VET 3.300, Skupne službe 600 dinarjev. Poleg tega so iz blagajne izvršnega odbora sindikata Železarne izplačali 13.107 dinarjev pomoči. Dodati je treba še 22.000 dinarjev iz solidarnostnega sklada pri izvršnem odboru sindikata. V zvezi s tem je izvršni odbor sindikata ugotovil, da so komisije v temeljnih organizacijah združenega dela premalo aktivne ih bi morale zbirati ljudi, ki pridejo v poštev za dodeljevanje socialne pomoči. Spre­ menjena pravila o dodeljevanju so­ cialne pomoči je izvršni odbor po­ trdil in bodo objavljena v eni prihodnjih številk. Izvršni odbor sindikata Železarne prav tako obvešča kolektiv, da bo na razpolago ozimnica (krompir, jabol­ ka, čebula) v vseh trgovskih poslo­ valnicah na Jesenicah od 10. septembra do 20. oktobra 1974. V tem času bodo člani našega kolekti­ va lahko dobili krompir po ceni 1,60 — 1,70 dinarjev, jabolka od 4,20 — 4,60 dinarjev in čebulo od 3 — 4 SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA NA DELU Lanskega septembra je bil v Železarni izvoljen odbor samouprav­ ne delavske kontrole, ki so ga volili vsi člani kolektiva. V odboru je deset članov, predsednik odbora pa je Franci Fon, strojnik kompre­ sorjev v kisikarni Sava. Leto dni je toliko časa, da je samoupravna delavska kontrola lahko že pokazala svojo vrednost in mesto, ki ga zaseda. Zato smo o delu odbora povprašali njegovega predsednika. Kako je sestavljen odbor sa­ moupravne delavske kontrole? Vse temeljne organizacije združe­ nega dela in organizacija Skupne službe imajo v odboru po dva člana. V vsaki TOZD pa delujejo še komi­ sije za samoupravno delavsko kon­ trolo, ki imajo od šest do enajst čla­ nov — odvisno od števila obratov v posamezni TOZD. Mandatna doba članov našega od­ bora je dve leti,, nihče pa ne more biti izvoljen dvakrat zapored. Odbor sestavljajo sami neposredni proizva­ jalci, po službeni dolžnosti pa je strokovni sodelavec v odboru direk­ tor podjetja. Kako ste povezani s komisija­ mi za samoupravno delavsko kontrolo v posameznih TOZD? Zaenkrat slabo. Komisije so se konstituirale šele v juniju. Delo ko- Nov boks v elektro jeklarni za ferolegure in ostale dodatke misij in odbora bo popolnoma loče­ no — komisije bodo samostojne. Se­ veda pa bo koristno, če bo prišlo do povezave. Mišljeno je, naj bi odbor obravnaval predvsem probleme ce­ lotnega podjetja, komisije pa po po­ sameznih TOZD. Zakaj je prišlo do uvedbe samoupravne delavske kontrole po vsej Jugoslaviji? Vzrokov je več. Med njimi tudi, da je marsikje preveč samovolje vodil­ nih delavcev in" da se ne izpolnjujejo vsi sklepi samoupravnih organov. Ugotovili smo tudi, da se kljub te­ mu, da imamo zelo široko samo­ upravljanje, posebno v Sloveniji, po­ javljajo problemi, za katere nekateri delavci niti ne vedo, nadalje kakšne samoupravne organe imamo in Jkje naj zahtevajo svoje pravice, za kate­ re so morebiti prikrajšani. Prosim, če naštejete nekaj konkretnih primerov, ki ste jih obravnavali! Pregledali smo poročila o službe­ nih potovanjih, trošenje sredstev za reprezentanco, porabo sredstev skupne porabe, stanovanjsko proble­ matiko, trošenje sredstev za reklam­ ne namene, problem vzdrževanja v podjetju . . . Pojavile so se kritike na račun vzdrževanja. Sočasno s tem smo ob­ ravnavali tudi odnos zaposlenih do osnovnih sredstev. Vzdrževalcem ne bi bilo treba toliko delati, če bi za­ posleni odgovornejše ravnali s strpji. Pri prvem poročilu o službenih po­ tovanjih se je zgodilo, da je bilo več primerov, ki so bili označeni, da še ni obračunov — pa čeprav je od poto­ vanj minilo že nekaj mesecev. Pri naslednjem poročilu je bilo že vse v redu. Pripombe smo imeli tudi glede na­ čina reševanja stanovanjske proble­ matike — zaradi prioritetne liste. Zaradi tega, ker imamo strokovnja- ke, ki se na tej listi pojavijo večkrat. Po tistem, ko mu je bilo enkrat že dodeljeno stanovanje, se morda že čez nekaj mesecev spet pojavi na tej listi, kot prosilec za večje stanova­ nje. Ko mu podjetje stanovanje že enkrat dodeli in če zahteva novega, naj gre v vrsto rednih prosilcev. V Železarni so tudi pričele krožiti govorice, da sta dva člana kolektiva dobila stanovanje *po nepravilnem postopku. Odbor se je o tem informi­ ral. Do tega je prišlo zaradi nekate­ rih, ne dovolj preverjenih stvari. O tem bomo sicer še govorili na svoji prihodnji seji, vendar ne moremo storiti drugega, kot priporočiti, naj se to ne zgodi več. Še en primer. V HC Gorje je prišlo do pretepa. Delavec, ki je začel pre­ tep je nadzorni službi, ki je tja prišla še istega dne, celo grozil, da bo ustavil obratovanje. Obratovodja je predlagal za napadalca izključitev iz podjetja, ko pa je zasedala disciplin­ ska komisija TOZD VET, je oba kaznovala enako — z javnim opomi­ nom. Naš odbor se je strinjal s pri­ tožbo napadenega delavca in naj bi to obravnaval DS VET. DS je dinarje za kilogram. V zvezi s tem izvršni odbor opozarja sodelavce, da si oskrbijo ozimnico v navedenem času, ker bodo pozneje kupovali omenjene živilske artikle po dnevnih višjih cenah. Izvršni odbor je na tej prvi seji sprejel sklep, da bo članom kolektiva, ki prejemajo 200 dinarjev otroškega dodatka odobril dodatek za nabavo ozimnice po 200 dinarjev za vsakega otroka. Stroški bodo po­ sredovani v razpravo vsem odborom osnovnih organizacij v obratih, ki naj preverijo, če so le-ti upravičeni do take pomoči. IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA O RAZDELJEVANJU ETA PAKETOV Na nedavni seji izvršnega odbora sindikata Železarne so razpravljali tudi o letošnji ozimnici. Člani izvršnega odbora ugotavljajo, da je v Železarni veliko zanimanje in zato sodelavce obveščajo, da bodo ETA paketi na razpolago po 15. oktobru. Cena velikemu paketu ETA (24 litr­ skih kozarcev) je 209 dinarjev. Cena malemu paketu ETA (12 kozarcev) pa 109 dinarjev. DOPISUJTE V ŽELEZARJA sklenil, da se postopek obnovi in raz­ veljavil sklep disciplinske komisije. Oba ne moreta biti kaznovana ena­ ko. Naš odbor pa lahko le daje pred­ loge, sprejema zaključke, ne more pa o takih stvareh sklepati. S kom se povezujete pri svojem delu? Pri vsakem problemu moramo stopiti v stik z vodstvom podjetja, sindikatom, organizacijo ZK ter po potrebi z raznimi službami, ki nam zmeraj pomagajo. Kakšno jnesto zavzema samo­ upravna delavska kontrola v naši Železarni? Lahko rečem, da je precej močna, čeprav je marsikje še močnejša. Sa­ moupravna delavska kontrola je pri nas mišljena res le kot kontrola, ne pa kot policaj. Delavci pa se zaenkrat še premalo zavedajo, da ta samoupravna delav­ ska kontrola sploh obstoja. Ko se bodo tega popolnoma zavedli, bo delo odbora in komisij še obširnejše, še težje. Odbora in komisij se tiče kratkomalo vse, kar se dogaja v ko­ lektivu. Samoupravna delavska kon­ trola pa je potrebna. Po enem letu lahko rečemo, da samoupravna de­ lavska kontrola res dela in živi z nami. ZOF Vlagalni stroj je velika pridobitev sodelavcev v elektro jeklarni TEHNIČNI FELJTON — TEHNIČNI FELJTON — TEHNIČNI FELJTON — TEHNIČNI FELJTON — TEHNIČNI LITIJEV AKUMULATOR ZA ELEKTRIČNI AVTOMOBIL Avtomobili na bencinski pogon bodo postali v bližnji pri­ hodnosti vedno bolj neprijetni. To na eni strani narekuje velike potrebe po dragi nafti, katere zaloge bodo pri sedanjem trendu naraščanja porabe, v pričetku prihodnjega stoletja, v glavnem porabljene. Na drugi strani pa zaradi zastrupljanja ozračja z izpušnimi plini. To postaja posebno v velikih mestih zaradi gostega prometa vedno bolj problematično. Jasno je, da bi se tudi v bodoče težko odpovedali avtomo­ bilu kot prevoznemu sredstvu. Zato strokovnjaki zelo inten­ zivno razmišljajo o tem, kako nadomestiti bencin z drugim, bolj primernim pogonskim sredstvom. Ta naj bi ne bil vezan na nafto ter ne bi zastrupljal ozračja z izpušnimi plini. Poleg vodika, na katerega precej resno računajo, pride v poštev tudi električna energija. Ideja ni nova, vendar pa zelo privlačna. Električna energija ustreza zgoraj navedenim zahtevam. Elektrarne — jedrske, hidro in kalorične, kurjene s premogom ali zemeljskim plinom — ne potrebujejo nafte. Tudi izpušnih plinov ni. Razen tega poznamo že danes vozila na električni pogon s pomočjo akumu­ latorjev. To so predvsem viličarji in različna vozila za prevoz tovora na železniških postajah, letališčih in podobno. Vendar imajo ta vozila svojo slabo stran v akumulatorjih, ki jim omogočajo pogon. Danes uporabljani svinčeni akumu­ latorji imajo majhno zmogljivost in istočasno veliko težo. Ce želimo povečati njihovo akumulacijsko zmogljivost, po­ meni to veliko povečanje lastne teže vozila. To pa igra pri avtomobilu veliko vlogo. Pri uporabi manjšega števila celic je treba akumulator zelo pogosto polniti. S tem pa je akcijski radij avtomobila zelo zmanjšan in pade tudi njegova praktična upo­ rabnost. Ta problem, povezan z uporabo električne energije za pogon avtomobila, skušajo rešiti v ZDA z uvedbo akumulatorja nove vrste. Ta akumulator ima celice izdelane iz litija in žvepla. Kot elektrolit uporablja solno raztopino litijevega in kalijevega klorida. Njegova posebnost je visoka specifična energija, majhna teža in velika zmogljivost. Za specifično energijo je značilen podatek 150 Wh/kg v primerjavi s svinčenim akumu­ latorjem 10—30 Wh/kg. Napolnjen s 35 kWh, lahko poganja avtomobil, težek 1250 kg, 160 km daleč, z največjo hitrostjo 95—110 km/h. Jasno je, da takšen pogon ne bi bil primeren za velike avto­ mobile in tovornjake. Predvsem, bi ga lahko uporabljali za krajše vožnje po mestih in njihovi okolici. Akumulatorje bi polnili v garažah ponoči. Njihova življenjska doba je 3—5 let. V ZDA predvidevajo, da bodo pričeli uporabljati avto­ mobile s pogonom na litijeve akumulatorje okoli leta 1985. Do leta 2000 računajo, da bo njihovo število naraslo na 18 mili­ jonov. Hitrost in pospeški pri vožnji bodo takšni kot pri današ­ njih manjših avtomobilih. Za polnjenje akumulatorjev bodo leta 2000 uporabili v ZDA samo odstotek električne energije, proizvedene v tem letu. Elektro energetska prednost teh avto­ mobilov bo tudi, da bodo polnili akumulatorje ponoči, ko ni konic in je na razpolago cenejša električna energija. Zanimiva je tudi primerjava izkoristka uporabljene ener­ gije pri avtomobilih na električni bencinski pogon. Ob upošte­ vanju skupnega izkoristka od elektrarne oziroma naprave za proizvodnjo bencina iz premoga, akumulatorja in pogonskih motorjev, dobimo pri električnem avtomobilu številko 19,5 od­ stotka in pri bencinskem 9 odstotkov. Razlika med enim in drugim izkoristkom je 116 odstotkov v korist električnega pogona. Važno je tudi izkoriščanje toplote, ki nastane med polnje­ njem in praznenjem litijevega akumulatorja. Avtomobil jo potrebuje za držanje temperature akumulatorja na 400 stopinj Celzija in ogrevanje notranjosti vozila pozimi. Temperatura akumulatorja naraste med polnjenjem in praznenjem za 50 do 78 stopinj Celzija. To omogoča akumuliranje za normalno obratovanje potrebne toplote v akumulatorju. Zato ni potrebno njegovo električno ogrevanje v času ko avtomobil ne vozi. Izra­ čunali so, da lahko avtomobil z napolnjenim akumulatorjem čaka brez vožnje največ 12,5 dni. Litijev akumulator bo možno uporabiti tudi še na drug način. Služil bo za akumulacijo viška električne energije iz elektrarn, ki jo potem lahko uporabimo v času konic. Njegova zmogljivost je tako velika, da za to ne potrebuje veliko prosto­ ra. Razen tega ne povzroča ropota, ne onesnaži okolice, ne potrebuje skladišča goriva in takšno napravo je mogoče posta­ viti kjerkoli v mestih. Iz vsega tega lahko vidimo, da so litijevi akumulatorji zelo zanimivi. Kdaj jih bo možno praktično uporabiti za pogon avto­ mobilov ali za akirmulacijo električne energije, bo pokazala bodočnost. SAMOUPRAVNIM DELOVNIM SKUPINAM IN OSTALIM SAMOUPRAVNIM ORGANOM Letošnje leto je še posebej značilno po široki samoupravni dejavnosti na področju ustanavljanja interesnih skupnosti. . Na področju materialne proizvodnje, smo vsi slovenski delavci osnovali že SIS za železniški in luški promet ter SIS za elektrogospodarstvo Slovenije. S tem smo pričeli uresničevati tista poglavja nove ustave, ki določajo in obvezujejo sporazumevanje za delovanje in raz­ voj vseh takih dejavnosti, za katere tržna zakonitost ni edini kriterij za usklajevanje njihovega delovanja. V mesecu sep­ tembru bo potekala javna razprava na zborih delovnih ljudi po TOZD in OZD Železarne, na kateri bosta obravnavana osnutka dveh novih sporazumov, in sicer: SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE IN­ TERESNE SKUPNOSTI ZA NAFTO IN PLIN V SR SLOVENIJI IN SPORAZUM O USTANOVITVI OBMOČJA VODNE SKUPNOSTI GORENJSKE. To je dvoje energetskih področij, ki se kot kri skozi ožilje pretaka skozi tehnološki proces proizvodnje jekla. Delavci Železarne hočemo združevati delo na tem področju in soodločati o delovanju obeh teh gospodarskih dejavnosti tako, da bo zagotovljeno normalno izpolnjevanje delovnih ciljev železarjev. Spodaj objavljamo izvlečke iz obeh osnutkov sporazu­ ma z namenom, da seznanimo celoten kolektiv železarne Jesenice: — o naših obvezah po sporazumu — o koristih, ki nam jih sporazum daje in — o meri in možnosti našega odločanja pri kreiranju delovanja in razvoja. Delovna grupa je oba osnutka proučila in ima bistveno pripombo le na ključ, po katerem ima Železarna v SIS za nafto in plin le enega delegata, čeprav je trikrat večji porabnik naftnih derivatov kot naslednji za njo, tj. železarna Ravne, v Sloveniji. In še drugo pripombo, ki se nanaša na delež odgovornosti v SIS. Menimo, da moramo odgovornost določati vsakokrat po posebnem sporazumu (npr.: odg. za realizacijo investicijskega programa v tekočem letu), ostali delež odgovornosti pa je lahko le subsidiaren za vrednost lastnega deleža. Delovna grupa smatra, da predložena osnutka v svoji osnovi zagotavljata železarni Jesenice veliko mero sigurnosti pri pokrivanju naših potreb po naftnih derivatih in vodah, zato predlaga vsem delavcem, da sklenejo predložena sporazuma. Za delovno grupo Miroslav Noč SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA NAFTO IN PLIN V SR SLOVENIJI V VESTNIKU GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENI­ JE št. 15 od 20. avgusta 1974, je bil objavljen osnutek samo­ upravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin v SR Sloveniji. Namen samoupravne interesne skupnosti, ki združuje tako proizvajalce kot distributerje na področju SR Slovenije je enotno in načrtno gospodarjenje s surovo nafto, naftnimi derivati, zemeljskim plinom in drugimi energetskimi plini. Naftno in plinsko gospo­ darstvo predstavlja v slovenskem gospodarstvu posebno pa še v naši železarni važno energetsko bazo, zato podpiramo ustano­ vitev in podpis samoupravnega sporazuma, ki mora zagotoviti enotno in načrtno gospodarjenje z omenjenimi energetskimi mediji ter skladen razvoj na področju proizvodnje, predelave in razdeljevanja naftnih derivatov irr zemeljskega plina. Upravni odbor poslovnega združenja energetike SR Slove­ nije je v soglasju z izvršnim svetom SR Slovenije in gospodar­ sko zbornico zadolžil biro poslovnega združenja energetike, da skupno z vsemi interesnimi skupinami pripravi osnutek spora­ zuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin, ki naj bi z delom pričela že v novembru tega leta. Javna razprava na osnutek tega sporazuma mora biti zaključena 16. 9. 1974. V nadaljevanju navajamo glavna določila omenjenega osnutka v skrčeni obliki. I. UVODNA.DOLOČILA Na podlagi 53. in 66. člena ustave SR Slovenije ter zakena o organizacijah združenega dela se delovni ljudje in občani kot porabniki, predelovalci, proizvajalci in distributerji združujejo v samoupravno interesno skupnost za nafto in plin v SR Slove­ niji (skupnost). ČLANI SKUPNOSTI SO: a) temeljne in druge organizacije združenega dela, ki pora­ bijo letno več kot 80 Tcal vseh naftnih in plinskih goriv; b) ostale temeljne in druge organizacije združenega dela združene v okviru gospodarske zbornice Slovenije; c) delovne skupnosti družbenih služb in občani v krajevnih skupnostih; d) temeljne in druge organizacije združenega dela, ki opravljajo proizvodnjo, nabavo, predelavo, transport in razde­ ljevanje surove nafte, naftnih derivatov, zemeljskega plina in drugih energetskih plinov; e) OBOROŽENE SILE SFRJ. Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima po ustavi, zakonu in po tem spora­ zumu. Za obveznosti, ki izvirajo iz poslovne skupnosti SOLI­ DARNO odgovarjajo člani skupnosti do višine vloženih sredstev in skupno najetih kreditov po kriterijih, ki jih na podlagi PO­ SEBNIH samoupravnih sporazumov za vsako sprejeto obvez­ nost določi skupščina skupnosti. II. NALOGE SKUPNOSTI: Sprejemanje skupne prognoze porabe energetskih medijev. Obravnavajo in ocenjujejo možnost proizvodnje, nabave, pre­ delave, transporta, razdelitve in prodaje surove nafte, njenih derivatov in zemeljskega plina ter sprejemajo letne, srednje­ ročne in dolgoročne bilance porabe in proizvodnje ter nabave surove nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina. -—-"Določajo postopek in način programiranja razvoja in planiranja graditve energetskih objektov za proizvodnjo, prede­ lavo, transport in razdeljevanje energ. medijev. — Združujejo sredstva za finansiranje izvajanja progra­ mov razvoja, določajo namen njihove uporabe in dinamiko nji­ hovih vlaganj y_energ. objekte. — Dajejo soglasje k invest. programom za graditev temelj­ nih naftnih in plinskih energ. zmogljivosti. — Sodelujejo ž družbenimi organi pri določanju politike cen. • > • — Opredeljujejo pogoje in način poslovanja naftnega in plinskega gospodarstva in sicer določa pogoje za upravljanje energ. objektov zgrajenih z združenimi sredstvi. Določa temelj­ na izhodišča in kriterije za sklepanje medsebojnih pogodb o sovlaganju in kreditiranju energ. objektov ter o pogojih za dobavo naftnih derivatov in zemelj. phna članom te skupnosti. — Sprejema programe raziskav. — Skupnost skrbi za povezovanje in vključevanje ugotov­ ljenih SKUPNIH interesov v poslovanje in razvoj celotne energetike v skladu z družbenimi interesi na območju SRS in SFRJ. Skupnost oblikuje stališče za medrepubliško dogovarja­ nje pri katerih tudi sodeluje. — Skupni interesi so zlasti: — Zagotovitev surove nafte in zemeljskega plina iz doma­ čih in tujih virov. Optimalno koriščenje energ. naprav. Zane­ sljiva, zadostna in kvalitetna preskrba z naftnimi derivati, zemeljskim in drugimi energ. plini v okviru energ. bilance. Vpliv na cene energ. medijev na podlagi skupnih vlaganj v energ. sistem. — Družbeni interes na območju SRS pri poslovanju in razvoju naftnega in plinskega gospodarstva se odraža v uresni­ čevanju letnih in večletnih planov razvoja, zato bo skupnost skrbela zlasti za vključevanje svojih programov razvoja v planu razvoja SRS in SFRJ. Skrbela bo za zagotovitev ustrezne kvalitete energ. medijev v skladu z realnimi potrebami porabnikov ter usklajevala poslo­ vanje in nadaljni razvoj naftnega in plinskega gospodarstva z načeli in smernicami energ. politike v državi. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI: — Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, ki jo sestavljajo delegati članov skupnosti. — Skupščino skupnosti sestavljata dva. ENAKOPRAVNA zbora in to: a) Zbor delegatov porabnikov, ki jih izvolijo porabniki proizvodov in storitev naftnega in plinskega gospodarstva za dobo 4 let. b) Zbor delegatov dobaviteljev naftnih derivatov in ze­ meljskega plina, ki ga izvolijo delavci temeljnih organizacij združenega dela za proizvodnjo, nabavo, predelavo, transport, razdeljevanje in 'prodajo surove nafte, naftnih derivatov in zemeljskega plina. — V~zboru delegatov porabnikov so veliki porabniki (med njimi tudi železarna Jesenice) zastopani s po enim delegatom, drugi porabniki združeni v združenjih pri Gospodarski zbornici Slovenije s po enim delegatom iz vsakega združenja, občani in delavci družbenih služb pa s po dvema delegatoma z območja vsake interesne skupnosti za nafto in plin (Celje, Kranj, Ljub­ ljana, Maribor, Nova Gorica). Skupno 51 delegatov. — V zboru delegatov dobaviteljev, so člani skupnosti — dobavitelji zastopani po vrstah dejavnosti naftnega in plinske­ ga gospodarstva. Do sedaj je predvidenih skupaj 19 članov. — Poleg nalog navedenih v toč. II. skupščina odloča še o naslednjih zadevah: sprejema statut skupščine in druge akte; voli predsednika skupščine ter člane izvršnega odbora in predsednika izvršnega odbora; sprejema jamstva za materialne obveznosti članov; sprejema finančni načrt in zaključni račun za poslovanje skupnosti; odloča o sprejemu novih članov v skupnost. — Skupščina skupnosti sprejema odločitev tako, da o pred­ logu glasujejo posebej delegati v zboru porabnikov in posebej v zboru dobaviteljev. Predlog je sprejet, če je za njega glasovala večina delegatov (več kot polovica) kar pa ne velja za zadeve, ki obravnavajo združevanje sredstev. Za sprejetje sklepov, ki zadevajo združevanje sredstev je potrebno soglasje vseh članov. — Oba zbora kljub različnemu številu delegatov sta ENA­ KOPRAVNA. — Če zbora predloga (razen predlogov, ki so vezani na so­ glasje vseh članov ali ki posegajo v interes družbe) o katerem ločeno glasujeta ne sprejmeta v enakem besedilu ali da predlog v enem od obeh zborov ni sprejet, začneta zbora usklajevalni postopek in če še pri usklajevanju ne dosežeta soglasja se zadeva predloži arbitraži, ki ima 6 članov. — Predsednika arbitraže imenuje Gospodarska zbornica SRS. — Odobritev arbitraže je dokončna. — Če pri zadevah, pri katerih morajo biti zastopani družbeni interesi ne pride do soglasja, predloži skupščina skup­ nosti zadevo v odločanje skupščini SRS. — Določene izvršilne funkcije skupščina skupnosti poveri IZVRŠILNEMU ODBORU, katerega člane imenuje iz vrst delegatov obeh zborov. — Izvršni odbor skupščine, ki ima 9 -članov iz svoje srede izvoli 5 članov, ki opravljajo izvršilne funkcije s področja raz­ voja in gradenj in 4 člane, ki opravljajo izvršilne funkcije s področja tekočega poslovanja. Izvršni odbor vodi predsednik. — Izvršni odbor ima 4-letno mandatno dobo. — Za redno delo in pripravljanje gradiva za obravnavanje zadev o katerih odloča skupščina skupnosti oziroma jih ureja izvršni odbor ima skupnost STROKOVNO SLUŽBO, ki jo opravlja biro Poslovnega združenja energetike SRS. III. PROGRAMIRANJE IN FINANSIRANJE RAZVOJA NAFTNEGA IN PLINSKEGA GOSPODARSTVA: — Člani skupnosti — dobavitelji pripravljajo v sodelova­ nju s člani-porabniki in na podlagi analiz pretekle porabe in tendenc nadaljnje rasti porabe energijskih medijev letne, srednje in dolgoročne načrte programov razvoja. — Usklajevanje programov izvaja strokovna služba skup­ nosti, ki mora upoštevati energetsko situacijo v republiki, državi in v svetu ter resolucijo o družbeno ekonomskem razvoju SRS. Upoštevati mora tudi mnenja raznih znanstvenih insti­ tucij. — Sredstva za finansiranje raziskav, za izdelavo investicij tehnične dokumentacije in za uresničevanje planov graditve energetskih objektov se zagotavljajo na podlagi odločitve skup­ ščine skupnosti iz naslednjih virov: a) Z združevanjem in vlaganjem sredstev članov skupnosti b) S kreditiranjem sredstev članov skupnosti. c) S krediti drugih OZD, poslovnih bank in tujih poslovnih bank. d) Z vlaganjem sredstev tujih oseb. V. FINANSIRANJE STROŠKOV SKUPNOSTI: — Delo in poslovanje skupnosti in strokovne službe skup­ nosti finansirajo člani skupnosti. Finančna udeležba se pri porabnikih določi na podlagi v preteklem letu porabljene energije iz naftnih derivatov in zemeljskega plina, pri dobavi­ teljih pa je osnova za finansiranje stroškov skupnosti celotni dohodek iz njihove osnovne dejavnosti v preteklem letu. — Od celotnih stroškov poslovanja skupnosti odpade ena polovica na dobavitelje in ena polovica na uporabnike. — O predračunu in obračunu stroškov odloča skupščina skupnosti. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI GORENJSKE ZA DEL VODNEGA OBMOČJA SAVE Na podlagi nove ustave ter zakona o vodah se za organizi­ rano trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitvah v zvezi z vodo, delovni ljudje in občani ne­ posredno in po organizacijah združenega dela, krajevnih skup­ nosti in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, združijo z delavci gospodarskih organizacij združenega dela, ki opravljajo vodnogospodarske storitve, v samoupravne interesne skupnosti za vode. SPLOŠNE DOLOČBE V območni vodni skupnosti vodijo in usmerjajo delovni ljudje in občani vodnogospodarske zadeve na svojem območju, zagotavljajo in združujejo za urejanje vodnega režima potrebna sredstva in določajo namen njihove uporabe. Člani območne vodne skupnosti so: — temeljne in druge organizacije združenega dela in skup­ nosti, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost — krajevne skupnosti — temeljne in druge vodnogospodarske organizacije zdru­ ženega dela. Območna vodna skupnost Gorenjske se ustanovi za del vodnega območja Save. Sedež območne vodne skupnosti Gorenjske je v Kranju. VODNOGOSPODARSKA PROGRAMSKA IZHODIŠČA IN NALOGE SKUPNOSTI Usmerja vodno gospodarstvo na osnovi dolgoročnih, srednjeročnih in letnih načrtov razvoja vodnega gospodarstva in zagotavlja njihovo izdelavo. — zagotavlja izdelavo in izvajanje določil vodnogospodar­ skih osnov za svoje vodno območje — zagotavlja izdelavo in sprejema predlog načrta za obrambo pred škodljivim delovanjem voda — zagotavlja in združuje finančna sredstva, potrebna za opravljanje nalog območne skupnosti, zveze vodnih skupnosti Slovenije — izdaja vodnogospodarske smernice v skladu zakona o vodah in mnenja za izdajo vodnogospodarskih soglasij in vodnogospodarskih dovoljenj — opravlja posle upravljavca vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi — opravlja nadzor nad funkcionalnostjo in stanjem vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in priobalnih zemljišč, kijih upravljajo njeni člani — ustanavlja organizacije združenega dela, ki so potrebne za opravljanje nalog vodne skupnosti — sodeluje pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA FINANCIRANJE VODNOGOSPODARSKIH DEL Plačniki vodnega prispevka so vse temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnost in občani, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost in kmetje. *p- Merila za odmero vodnega prispevka se določijo po načelih medsebojne solidarnosti članov skupnosti tako, da je višina nji­ hovega prispevka sorazmerna glede na: — višino dohodka, ki predstavlja osnovo za obdavčitev po zakonu — koristi, ki jo imajo od uporabljene in izkoriščene vode — stopnjo onesnaženja voda. Predlog samoupravnega sporazuma o financiranju gospo­ darskih del se sprejme v skupščini vodne skupnosti na osnovi globalnega osnutka letnega finančnega načrta območne vodne skupnosti. Veljavnost sporazuma o financiranju vodnogospodarskih del ugotovi in razglasi izvršni odbor s svojim sklepom, SAMOUPRAVNI ORGANI SKUPNOST IN ORGANIZACIJA Skupščina območne vodne skupnosti je najvišji samo­ upravni organ te skupnosti. Skupščina šteje 75 delegatov. Razdelitev: Delavci združeni v TOZD 38 Samostojni obrtniki 1 Kmetijski proizvajalci 1 Krajevne skupnosti " 20 Delavci vodnogospodarskih organizacij v_ 15 Število delegatov na jeseniškem območju je 11 ter odpade na gospodarsko dejavnost 8 (Železarna 6, ostala dejavnost 2) na i krajevno skupnost 3. delegati. Skupščino vodne skupnosti sestavljata dva zbora delegatov: —- zbor uporabnikov voda in vodnogospodarskih storitev — zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij. Zbor uporabnikov voda in vodnogospodarskih storitev šteje 60 delegatov. Zbor delavcev vodnogospodarskih organizacij šteje 15 delegatov. Izvršilni odbor je organ skupščine vodne skupnosti in šteje 7 članov. Izvršilni odbor izvoli skupščina vodne skupnosti izmed vodnogospodarskih strokovnjakov in drugih za vodno gospodar­ stvo zavzetih družbeno-političnih delavcev, ki praviloma niso delegati v skupščini vodne skupnosti. Izvršilni odbor skupščine: 1. pripravlja predloge in material za delo skupščine, 2. pripravlja predloge programov razvoja, letni finančni načrt rn zaključni račun, 3. izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine vodne skupnosti • Jt 4. usmerja delo vodnogospodarske strokovne službe 5. izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe vodne skupnosti ter druge splošne akte, ki jih spreje­ ma skupščina vodne skupnosti 6. vsklajuje delo samoupravnih organov skupščine 7. obravnava predlog proračuna strokovnih služb 8. opravlja druge naloge iz pristojnosti vodne skupnosti Za popolnejše uresničevanje samoupravnih pravic članov skupnosti se v okviru območne vodne skupnosti lahko formirajo temeljne skupnosti in interesne enote. Temeljne skupnosti se formirajo za del območja skupnosti, praviloma za vodozbirno območje enega ali več pritokov. Temeljno skupnost formira skupščina območne skupnosti s ^ svojim sklepom na predlog večine članov prizadetega območja temeljne skupnosti. INTERESNE ENOTE Interesne enote se v skladu s statutom skupnosti ustanovi­ jo za posamezno področje vodnogospodarske dejavnosti. Interesne enote formirajo zainteresirani člani skupnosti s predhodnim pristankom skupščine območne vodne skupnosti, v Spomini na našo revolucionarno preteklost Ivan Jan Tudi največja tajnost ni zagotovila uspešnega desanta 3 Ce je bilo tako, naša brigada v Drvarju ni imela več kaj iskati. Neposredne nevarnosti ni bilo več — in tretja brigada je odšla iz Drvarja, tja, kjer je bila potrebnej- ša . . .ir Tako je Drvar, kjer se je prve dni v maju odvijal tudi II. kongres proti­ fašistične mladine Jugoslavije in kjer je bilo toliko drugih prireditev, ostal brez prave vojaške zaščite. Medtem so brigade šeste liške divi­ zije opravljale nove naloge in odbijale sovražnikove poskuse okoli Srba in Lapca. Vse je torej kazalo, da so Nemci res opustili misel za zračni desant, v resnici pa so se na njegovo izvedbo pripravljali vse bolj mrzlično. Ni težko uganiti, da je bila vest o tem »opuščanju desanta« tudi ena izmed nemških dezinformacij. Tako je prišel 24. maj in Drvar se je pripravljal na praznovanje. Zvečer je bila filmska predstava, na vseh straneh je odmevala pesem, bilo je vse veselo. Tudi Tito se je ta večer s svojimi najožjimi sodelavci v džipu pripeljal iz 6 km oddaljenih Basta- sov v Drvar. Z gosti je dolgo ostal v hiši vrhovnega štaba ter sprejemal voščila. Ker je bilo že pozno, se to' noč ni vrnil v Bastase, temveč je ostal v pečini. Nemci pa so se medtem še vedno in v največji tajnosti pripravljali, da bodo zjutraj 25. maja napadli Drvar iz zraka, iz okoliških garnizij pa bodo proti njemu usmerili močne oklepne in pehotne enote. Priprav­ ljene desantne skupine, ki naj bi se spustile na Drvar v dveh valovih, so počakale, da so se najprej dvignili bombarderji. ki naj bi v Drvarju pripravili padalcem teren. Medtem so padalci na letališčih Lučko, Cerklje in Zrenjanin, kamor so jih prepeljali iz Kraljeva, tik pred začetkom napada končno zvedeli kakšna je njihova naloga. Poveljni­ ki so jim. prepričani v uspeh, bahato naroČili: »Z nenadnim napadom na parti­ zansko osje gnezdo Drvar uničiti vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, njenega koman­ danta Tita pa živega ujeti in le v skrajni sili ubitil« Potem je vsak padalec dobil tudi Titovo fotografijo, da bi ga zaneslji­ vo prepozna/i med ujetniki. Sledilo je vkrcavanje v transportne junkerse in v jadralna letala, ki so jih ponesla proti Drvarju. Ura je bila šest in pet minut. S pomožnega letališča pri Bihaču so se 25. maja navsezgodaj dvignila nemška letala in se usmerila nad Drvar. Zaradi vsega prej povedanega partizanski opazovalci niso bili več oprezni. In ko so zgodaj zjutraj na Drvar začele padati bombe, je bilo speče mesto do konca presenečeno. Nemci so izbrali ugoden čas — dosegli so preseneče­ nje, kot le redkokdaj! Ko so bili padalci še daleč stran, so nemške štuke, meseršmiti, dornieri, štorklje in še druga letala, preletavala Drvar in nanj sejala smrt. Drvar se je spremenil v pekel, v pogorišče in morišče. V nekaj minutah je bilo nad mestom toliko prahu in dima. da se ljudje na nekaj metrov niso več prepoznali. Nemci so za napad na nezaščiteni Drvar pripravili sto letal, ki so ga razbijali celo uro. Vrhovni štab in Tito'so bili takoj pokonci, zaščitni bataljon je pohitel 7ia položaje in 2—3 protiletalski topovi so se takoj začeli tolči s številnimi letali. A presenečenj še ni bilo konec. Nad mestom je letalo še nekaj nemških štuk, ko se je prikazalo 40 transportnih letal, ki pa so za seboj vlekla jadralna letala. Ko so ta letala med kroženjem iskala pri­ meren kraj za spuščanje, so v nizkem letu po štiri in štiri priletela še nova letala transporterji — junkersi. Zdaj so se iz vseh začeli vsipati padalci. V zraku se je poja­ vilo sto in sto belih gob. Ko so pristale, se je vnel srdit boj med napadajočimi padalci, ki jih je večina videla prvič in kijih je bilo z vsakim valom več, ter maloštevilni­ mi branilci Drvarja. V Drvarju je bilo tedaj le okoli 300 oboroženih borcev, vendar Je boj divjal za vsako hišo. za vsako ulico, za vsak gr Na obeh straneh so padali na gOL.u, nad mestom pa so 'zakrožila nova letala in iskala primerne kraje za pristanek. Tako so napadalci pri­ stajali s padali in z jadralnimi le­ tali. Desant naj bi bil izvršen čim hitreje, čim bolj koncentrično, da bi padalci čimprej dosegli Titov sedež. Toda — tudi tako^majhni enoti kot sta bili zaščitni bataljon in oficirska šola, ki sta prvi začeli braniti Drvar, sta Nemcem, kot je znano, kljub presenečenju preprečili doseči Tita in'vrhovni štab. Kako je začetke tega nevarnega napada doživljal vrhovni komandant Tito, zvemo iz njegovih spominov, ko med drugim pra vi: »To jutro sem se prebudil prvi, ker sem hotel za svoj rojstni dan pri­ praviti majhno slovesnost. Hotel sem iti tudi h krojaču zaradi nove uniforme. Stopim pred votlino in vidim, kako letita proti Grahova dva »Focke-Wulfa«. Nikdar poprej niso prihajali tako zgodaj, zdaj pa sta letala sem in tja. Takoj pomi­ slim, da se danes nekaj pripravlja, da bo nekaj posebnega. ZSkličem straži spodaj, naj zbudi Marka in Miladina in naj takoj prideta gor. . . Prišla sta. Kar zaslišim zvok letal, ki so preletela hrib in začela letati na to in ono stran. Skraja nas ni bilo strah, pomislili pa smo, da lahko streljajo tudi s topovi. Zato smo se zatekli globlje v votlino. Tam pa je nekakšna strmina, ne­ kakšna voda v podzemnem jezeru, ki je segala do naših vrat. Zunaj so že začeli bombardirati in zračni pritisk se je močno prenašal v vot­ lino .. . Zračni napad na Drvar sem že pričakoval in sem naročil, naj pri jezeru napravijo rove. Računal sem. da se spuste iz zraka padalci in lahko pride do boja, pa tudi naši so sporočili, da se v Srbiji pripravljajo Nemci na napad . ..« Štab šeste liške divizije je bil tedaj v Kamenici, 6 km od Drvarja, njena najbližja brigada, in sicer Tretja liška, pa je bila celo 20 km stran v vaseh Trubar-Resanovci. Divizijski komandant Džoko Jo- vanič o tem jutri pripoveduje: »Sonce je obsijalo in pozlatilo za­ snežene vrhove gora . . .25. maj, Titov rojstni dan. Začelo se je z bombardiranjem. Bombarderji so doletavali od Biha- ča. Cele eskadrile ... Sodeloval sem v mnogih bojih in pogosto sem bil na udaru topništva in letalstva. Toda tako silovitega bombardiranja še nisem doživel. Bombarderji so svoje tovore očitno odmetavali v neko določeno cono .. Toda, nihče med tem silovitim grmenjem ni pomislil, da je to šele uvod v pravo bitko, čiščenje pred desantom . . . Umaknili smo se v gozd ... Potem se je ozračje še bolj zatreslo od letalskih motorjev. Ogromna trupla junkersov so za seboj vlekla jadral­ na letala . .. Začel se je desant. V prvem trenutku me je obšlo, da je vse izgubljeno. Zasačiti so nas ne­ pripravljene. Zdelo se mi je, da so padalci prekrili vse nebo nad Dr­ varjem, ki je gorel, izpod neba pa je z SS-ovci prihajala smrt. Kaj sem mogel storiti tedaj? Naših borcev tu ni bilo in nikomur nisem imel poveljevati, tovariši v štabu pa so čakali na mojo odlo­ čitev. Streznil sem se in hitro poslal kurirja v Tretjo liško brigado, ki je bila še najbližja. Kurirju ni bilo treba dosti pojasnjevati, da mora premagati čas, da mora Tretja brigada najhitreje kreniti proti Drvarju, kije bil 20 km stran.« Medtem pa so se Nemci korak-za korakom bližali pečini, ki so jo branili vsi, tudi Tito. Vedno več je bilo mrtvih, prav tako tudi v mestu, kjer so divjali drugi nemški oddelki. Ob desetih so se prvi SS-ovci že čisto približali pečini. Nevarnost je vse večja, spopada pa ni in ni konec. Slabotne obrambne moči usihajo. A zgodilo se je nekaj neverjetnega, a resničnega, o čemer general Džoko Jovanič pravi: »Borci tretje liške brigade so premagali 20 km v dobrih dveh urah in se v teku spu­ stili v boj zadnje trenutke, nato so prihajale še ostale enote moje divi­ zije. Eno uro za tem, ko so se prve enote Šeste divizije pognale v boj, je vrhovni komandant s tovariši sple­ zal iz Drvarske pečine, mi pa smo se tolkli naprej, kajti Nemci so divjali znotraj Drvarja, pobijali vse kar je bilo živega in hkrati z močnimi oklopnimi silami pritiskali iz Bihača in drugih strani. Žrtev je bilo veliko, u ko gre za vse, tega ni moč šteti in se ob tem zaustavljati. V srditih uličnih bojih prsa proti prsom so padli številni borci. (se nadaljuje) IZIDOR TROJ AR AFRIKA OKOLI KILIMANDŽARA Njegova osnovna škrilasto siva barva se ravna po okolju v katerem živi in po blatu in prahu, kjer se valja. Po telesu nima dlak, razen na konici repa in na koncu uhljev, nima tudi nobenih z.iojnic. Na nosorogu sta najbolj značilna oba nosna rogova. Zdi se, kakor da so iz skupaj spečenih dlak in v resnici se lahko takle nosni rog raz- cefra. Če se nosni okras nosorogu odtrga, kar se večkrat zgodi, na tistem mestu samo malo krvavi. Rog potem spet zraste. Sprednji rog je zmeraj daljši od zadnjega. V Amboseliju je živel nosorog z nenavadno vodoravnima, naprej in navzgor zapognjenima rogovoma. Dolžina enega roga je dosegla 138 centimetrov. Masajci pravijo, da velja pri njih za preizkus poguma spečemu nosorogu porezati uhlje. Nosorogi so presenetljivo kratko­ vidni. Z razdalje dvajsetih metrov ne morejo dodobra ločiti človeka od drevesnega debla, kar v njihovem vedenju veliko pojasnjuje. Njihov sluh je bistveno boljši: vrečkasto oblikovani uhlji se brž usmerijo proti nenavadnim šumom. Najbolje vohajo po sledeh drugih nosorogov, gredo z vohom. Imajo desetkrat bolj občutljiv nos kot človek. Pri teku razvijajo hitrost 50 kilometrov na uro. Navadno hodijo počasi, celo kadar se spotoma ne pasejo. Strašno radi se valjajo, stopajo v nizko vodo in se pasejo tam v ločju. Nosoroga vidiš v istem letnem času,.v istem okolju in dosti­ krat skoraj natančno v istem dnevnem času ter pri istem opravilu. Enkrat dnevno gre nosorog po trdno uhojeni in široki stezi na vodo. Njihova strast do blatnih kopeli jih lahko včasih tako zapelje, do obtiče in se ne morejo več rešiti, pa jih v takšnem stanju začno zreti hijene. Nosorogi radi obirajo veje, ki jih grabijo s koničasto zgornjo ustnico, kot s prstom ali z roko. Pri paši na travnati ravnici v resnici iz zemlje pulijo čisto majhne in mlade drobčkane grmičke. Poderejo tudi drevo, da pridejo do vršičkov mladik. Svoje blato in blato gnujev tudi jedo, bržkone tako zapolnjujejo pomanjkanje mineralov, ali kakšne­ ga drugega hraniva. Nosorogi z rogovi razkopljejo slano zemljo, prav tako razmetavajo kupe lastne­ ga blata. Po neki pravljici brska nosorog s svojim rogom po lastnem blatu, da bi poiskal šivanko, ki jo je pomoto­ ma pogoltnil. Ko so bile živali ustvarjene, je namreč, nosorog dobil šivanko, da bi si trdno zašil kožo po telesu. Po drugi legendi spet raztre­ sajo nosorogi svoje blato na ukaz slonov, ki razen svojih ne marajo nobenih večjih kupov blata naokrog. Pogosto obdelujejo samci grmovje najprej z rogovi, potlej z nogami in nazadnje obrizgajo s sečjo. Znano je, da samci brizgajo- seč v močnem curku nazaj do tri metre daleč. Kravje čaplje so nosorogom ves dan za petami in sede na njihovih hrbtih. Pobirajo mrčes, ki se nabira na velikih živalih. Klopov z nosorogov ne morejo obrati, to store krastače. Našli so 26 različnih vrst klopov, ki pa ne živijo samo na nosorogih. Na nosorogih živi črv • filarij. katerega uničujejo bele čaplje, ki tako kljujejo po nosorogu, da napravijo velike odprte rane. Razen tega živijo v želodcu ličinke želod­ čnega obada. Z ustno odprtino se prilepijo na želodčno steno in se hranijo s sokom tkiva in s krvjo. Ko so zreli, gredo z blatom iz telesa in se zabubijo v zemljo. Debeloglave muhe, ki se razvijejo iz tega, so dva do tri centimetre dolge, se z ničemer ne hranijo, živijo pa vedno v bližini nosorogov ter lepijo svoja jajčeca na glavo in okrog rogov. V nosorogu gostujejo tudi trakulje in sesajoči črvi. Vsi ti nosorogovi zajedavci so za ljudi in domače živali nenevarni. Pleme Vakamba v Keniji lovijo nosoroge z zastrupljenimi puščica­ mi. Strup pripravljajo tako, da prekuhajo veje drevesa Acokanthera schimperi. Svež strup je zelo močan, če je pa na zraku kmalu izgubi svojo moč. Zato ima lovski tat tik do iz­ strelitve puščico prekrito s kožo. Nosorog, ki ga zadene sveža puščica v katerikoli del telesa kmalu pogine. Masajci jih ne love in jih puščajo pri miru. Vodič, ki smo ga najeli v 01 Tukai loži, nas je potem vodil še dalje. Iskali smo slone in jih tudi našli. Odrasel slonji samec potrebuje od 90 do 130 litrov vode na dan. Samice tehtajo tri do štiri tone. Pri petton- skem slonu samo koža tehta eno tono in ima 35 kvadratnih metrov površine. (Nadaljevanje) — Sem samo jaz? je Strgarka pogledala Grdenko, češ ona naj začne, ki ve .toliko povedati o njeni pijanosti, o sebi pa, ki se ga do mrtvega nažre ... Grdenka je vrnila pogled tistim kremežljavim očem, ki so vedele vse. Strgarka jo je res že pobirala pijano. Postavljala jo je na noge kakor mokro cunjo, pa ni šlo. — Pa daj? Grdenka! ji je rekla zdaj še Stihija. Ta, ta smrdljiva prežgankarica! — Kaj pa je zdaj to? se je Tazjezila Božička. Kogar se prosi, ni vredno, da ga svet nosi! Daj sem! — Tako, ja! se je smejal Strgarkin život. — Nujte, Božička! je Debevka polivala po drobtinah. Za to je, da se ga spije! Tole moramo še, ženske, preden gremo! — Pa bomo! se je zganila Strgarka. Božička pa ga je vlekla iz kozarca kot cunjo. Prijemala ga je s tistimi belimi čeljustmi, bog moj, ko da je v jaslih in ne v kozarcu. — Naa! je požvečila in "porinila kozarec od sebe. AK je to smrtni greh ali kaj, da se ga tako otepate? — Eh! je prehitela Stihija Strgarko. Saj res, teta, ko da bi bil greh! Debevka ji ga je nalila, in da ne bi rekel, da ji je za vsako kapljo, je zlila še čez, da so vse zavpile in stisnile kolena. Stihija pa se je branila vpitja in smeha in kazala z rokami, da je že mimo čas, ko je vlačila na svet otroke. — Kaj boš tisto! Blblbl! je zajezikala Strgarka in podila z roko njen pogled. — Rajna Zagarica se je pri sedemdesetih zgonila. Vprašaj sestro. Pri osemdesetih pa je imela še vse svoje stvari. — Pri osemdesetih? — Pri osemdesetih! je pribila z brado. Ko jo je Mrkučev za god in je pri šestdesetih in še nekaj čez rodila, se je nosila kot nobena od nas pri tridesetih. — Marija pomagaj! se je Debevke polotil čuden smeh. Pa saj je Mrkučev France še fant! — Fant je, ja! je zanergala Božička. Takrat pa je bil še pobec in je rad pohajal in pil. Zagarca pa ne bi bila Zagarjeva, če ne bi od jutra do večera oprezovala iz hrama za dedci. Tisti, ki so jo poznali, pohoto staro, so se tudi s senco ogibali hrama. Mrkučev pa, i, najbrž je tudi poznal ta ritnik, se je zalezal k njej. Baba pa, je pogledala k Strgarki, ki je pritrjevala, saj si jo poznala tudi ti! Vse so pogledale k Strgarki pa spet k Božički in si popravljale lase. PAVLE ZIDAR 12 SVETI PAVEL — No, baba, hočem reči, se je Božička počasi odtrgala od Strgarke, napoji najprvo sebe, potlej pa še pobca. In tako jima je ratal tisti hojladrijo. Še so gledale Božičko, prisluhnile so pa že Strgarki. Strgarka je odpila pol kozarca in raztegovala usta, ko da si jih je zaparila. Potem pa so ji obvisela pod nosom, vsa kriva in izpita. — Tako je bilo! je rekla z glasom, stisnjenim od pijače. Govore pa še druge reči. Zaradi nje bi jih še povedala, pa zaradi Žana ne morem. Kaj pa je pobec kriv? Baba je, sem že tisočkrat rekla! — Ampak tožila je in dobila je! je hotela Grdenka zbezati iz Strgarke. — Tožila! Dobila! ji je narasel život. Česa pa packa ne dobi? Mene bi bilo sram pokazati se iz hiše, kaj šele po sodišču tožariti otroka, ki bi ji bil lahko vnuk. Dohitela sem jo takrat, ko je šla iz mesta. Ni prav, teta, kar počnete, sem ji rekla. Ona pa: Moram, moram! Kdo bo pa Franciju ate? Jaz? Mama in ate? Saj nočem drugega. A noče priznati. I, saj ga je sram, teta, ji rečem. Sram? Popred ga pa ni bilo! A? Šele v tretje je iztožila očetovstvo. In nemarna, kot je bila, se je spomnila še zadnje packarije. Nobena ženska, naj bo še taka, je ne bi prala pred sodnikom. Vse je kazalo, da fanta ne bo ugnala, tudi sodniku je že pošlo in je menda, da bi naredil križ čez vso reč, vprašal le še, da bi bilo bolj spodobno, če ima še kaj. Če se česa spomni? Ona pa, da ima še. * Kaj, vpraša sodnik. Pa pravi: Hlače mi je raztrgal. — Sveta nebesa! To je rekla? — To, to! jih je pogledala Strgarka po vrsti. Sodnik pa nad fanta, če je res. Fant pa, da je. — Marija .. .! so zavpile. — Ja, jaz sama nisem verjela! Drugi so pripovedovali, da piše tako na sodniji. Grem teden po tistem v mesto, pa stopim na sodni- jo, da se prepričam. Gledam po tabli, kje piše. Čisto na vrhu je bingljal listek. Berem. Berem imena, obrazložitev, sodbo.. . Slabo mi je prihajalo. MATI OTROKA, je dvignila Strgarka glas, JE UGOTOVILA ŠTIRINAJST DNI PO OBČEVANJU Z NEUGOTOVLJENIM OČETOM, DA JE IMELA STRGANO ELASTIKO PRI HLAČKAH IN LE- TE TUDI STRGANE. TOŽENI JE DEJANJE PRIZNAL IN SE GA ... Razjarjen nosorog lahko prevrne tudi avto HA 13. SEJI IS GOVORILI O RAZVITOSTI MALOPRODAJNE MREŽE NA PLAVŽU IN ZAZIDALNEM PREDLOGU V LOGU Na 13. seji izvršnega sveta skup­ ščine občine Jesenice, ki je bila v petek, 6. septembra, so najprej raz­ pravljali o razvitosti maloprodajne trgovske mreže na Plavžu. Ugotovili so, da je ta slabše razvita od potreb. Ugotovitev potrjujejo naslednje šte­ vilke: zahodno od hotela Pošta bo že v prihodnjem letu okoli 7.000 prebi­ valcev, glede na zazidalne načrte pa že v bližnji prihodnosti okoli 8.200 prebivalcev. Na istem področju ima­ mo danes šest prodajaln živilske stroke (vključno mesarija) in tri prodajalne konfekcije ter nekaj manjših prodajaln tobačnih in drob­ nih galanterijskih izdelkov, večino­ ma v kioskih. Po izračunih pride na eno proda­ jalno na Plavžu 538 ljudi, medtem ko je občinsko povprečje 229 ljudi. Ali še drugače povedano. Po medna­ rodnih normah je potrebno zagoto­ viti od 0,30 do 0,45 kvadratnega metra prodajnih površin na prebi­ valca; v Sloveniji je to trenutno 0,23 kvadratnega metra na prebivalca, na Plavžu pa samo 0,14 kvadratnega metra. - Tako bi glede na vse to potrebova­ li na Plavžu še okoli 1.400 kvadrat­ nih metrov prodajnih površin. Do­ govorili so se, da bodo pripravili raz­ govor s predstavniki krajevne skup­ nosti Plavž in da bodo tudi v na­ daljnjih zazidalnih načrtih predvi­ deli še možnosti za nove prodajalne živilske stroke, sadja, delikatesnih predmetov, mesa, pa tudi nekaterih drugih, kot so morebitna papirnica, parfumerija, pošta in prostori za ne­ katere obrtne dejavnosti. Na seji izvršnega sveta so se me­ nili tudi o zazidalnem predlogu za sekundarno centralno cono v Logu (Kranjska gora). Gre za 1,75 hekta­ rov zemljišča, ki je že po urbanistič­ nih načrtih predvideno za preskrbo stalnih prebivalcev Loga in preskrbo stalnih ter prehodnih turistov. Po načrtih naj bi na tem področju podjetje Petrol zgradilo novo ben­ cinsko črpalko (namesto črpalke v Kranjski gori), isto podjetje pa je zelo zainteresirano tudi za motel B kategorije s približno 100 ležišči, z restavracijo, barom in prostori za rekreacijo. Ob črpalki predvidevajo ŠE VEČ POZORNOSTI KRAJEVNI SAMOUPRAVI V dneh od 1. do 7. septembra so se na Javorniku vrstile prireditve v po­ častitev krajevnega praznika. Vsako leto se občani na območju krajevne skupnosti Javornik — Koroška Bela 4. septembra spominjajo petih talcev, ki so jih okupatorji ustrelili na pokopališču na Koroški Beli. Krajevna skupnost in družbenopoli­ tične organizacije so v spomin na talce in borce NOV, ki so darovali svoja življenja za svobodo, pripravi­ le program prireditev. O šahovskem brzoturnirju ter o turnirju balinar- jev smo poročali že v zadnji številki, zato naj omenimo le še koncert pi­ halnega orkestra jeseniških železar- jev v dvorani delavskega doma Albi­ na in Julke Pibernik in slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Slavnostne seje so se poleg dru­ štvenih vodstev udeležili tudi pred­ stavniki skupščine občine Jesenice in družbenopolitičnih organizacij ter železarne Jesenice. O pomenu kra­ jevnega praznika in o dogodkih med drugo svetovno vojno na območju krajevne skupnosti je govoril inž. Ciril Urbar, v drugem delu pa je še posebej poudaril dosežene rezultate pri izpolnjevanju določil sprejete ustave in drugih samoupravnih aktih. Družbenopolitične organiza­ cije bodo morale že v prihodnjih dneh opraviti veliko dela, med javno razpravo o osnutku bodočega sta­ tuta krajevne skupnosti. Predvsem je važno to, da bo krajevna samo­ uprava na območju krajevne skup­ nosti organizirana tako, da bo v samoupravnih interesnih skupnostih zajetih čimveč občanov. Tako bo krajevna samouprava zaživela kot predvideva že omenjeni statut kra­ jevne skupnosti, . statut občinske skupščine ter ustava SRS in SFRJ. Ob dobro organizirani krajevni sa­ moupravi ne bo težko reševati šte­ vilnih problemov s katerimi se ukvarja svet krajevne skupnosti ter posamezna društva in organizacije na terenu. V soboto je gasilsko dru­ štvo Koroška Bela izvedlo še mokro vajo. Za soboto je bil predviden še kon­ cert Trboveljskega okteta, ki pa so ga zaradi bolezni v ansamblu prelo­ žili na poznejši čas. Kljub temu, da vsakoletno praz­ novanje krajevnega praznika na Ja­ vorniku sovpade še v počitniško se­ zono so bile prireditve dobro obiska­ ne. tudi pralnico avtomobilov in manjšo avtomehanično delavnico, ob cesti, ki jo bo treba razširiti, naj bi uredili avtobusno postajo, na omenjenem prostoru pa naj bi trgovsko podjetje Zarja gradilo samopostrežno trgovi­ no živilske stroke. Dogovorili so se, da se bodo o predlogu pogovorili še s predstavniki krajevne skupnosti, sicer pa so se v celoti strinjali z načrti, s čimer bi turistično uredili še en del neposred­ ne bližine Kranjske gore, kar je končno predvideno tudi v načrtih, imenovanih Gornji Jadran. Soglašali so tudi s tem, da bi celotno gradnjo zaključili do konca leta 1975. - Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL Radov­ ljica, so razpravljali o organizacij­ skih in političnih pripravah za novo konstituiranje krajevnih organizacij SZDL in bodoče občinske konferen­ ce. V zvezi s tem so se dogovorili, da bodo vsem vodstvom krajevnih organizacij poslali v javno razpravo osnutke pravil nove organiziranosti, ki bo usklajena z ustavnimi določili o delegatskem sistemu. Razen petih krajevnih konferenc, ki so jih že imeli v petih največjih krajih občine, bodo v prihodnje v vseh 20 krajevnih skupnostih kon­ stituirali nove krajevne konference. Sestavljene bodo iz delegatov vseh družbenopolitičnih organizacij, dru­ štev," interesnih skupnosti in TOZD na območju KS. Na Bledu bo tako kot doslej krajevna konferenca imela podružnico SZDL na Mlinem in na Rečici. V Zasipu, Kamni gorici in morda še v kateri manjši KS, bodo konferenco predstavljali vsi člani SZDL. Podrobnosti o načinu in strukturi nove organiziranosti bodo najprej obravnavali z vodstvi SZDL, nato pa še na posebnem seminarju, ki ga bo izvršni odbor občinske kon­ ference SZDL pripravil za vse nosil­ ce nalog pri konstituiranju SZDL. V pripravah, ki so že v teku, bodo že takoj začeli tudi z evidentiranjem delegatov, ki bo zaključeno predvi­ doma 15. oktobra. Takoj po oprav­ ljenih kadrovskih nalogah — izvo­ litvi delegatov, bodo pričeli s kon­ stituiranjem konferenc in njenih organov, ki mora biti zaključeno do 31. decembra 1974. Hkrati z reorga­ nizacijo krajevnih in občinske orga­ nizacije, se bo SZDL morala v jesen­ skem obdobju angažirati tudi v pri­ pravah in realizaciji izvajanja ustavnih določil v krajevnih skup­ nostih, ki se morajo prav tako do konca leta konstituirati po delegat­ skem sistemu. Zdaj se v krajevnih odborih SZDL največ ukvarjajo s sestavljanjem osnutkov novih statu­ tov KS. Deset statutov je že v javni razpravi, ostale pa bodo poslali te dni. Računajo, da bodo že do sredine oktobra v vseh krajih lahko zaklju­ čili z javnimi razpravami in eviden­ tiranjem delegatov za zbor delega­ tov KS, ki bo najvišji organ KS. . Izvršni odbor je sklenil, da mora koordinacijski odbor za spremljanje in uresničevanje ustave, že do 15. Na petkovi seji so se tudi dogovo­ rili, da bodo ponovno predložilr skupščini občine odlok o zazidalnem načrtu za gradnjo samskega doma podjetja Kovinar na Plavžu. Med­ tem so imeli nekaj razgovorov tudi s predstavniki KS Plavž. Prihodnja seja izvršnega sveta je sklicana za petek, 13. septembra, ki pa ji bodo prisostvovali tudi pred­ stavniki Železarne. Na dnevnem redu bo razprava o gospodarjenju in investicijah v Železarni ter o cenah železarskih izdelkov. T. L. septembra pripraviti oceno izvaja­ nja ustavnih določil, ki jo bodo.pri- pravile podkomisije za TOZD, KS in samoupravne interesne skupnosti. Zaradi pomembnosti te naloge je sklenjeno, da politično usmerjevalno vlogo izvajanja ustave za TOZD prevzamejo sindikati, KS in interes­ ne skupnosti pa SZDL. Na seji so se tudi dogovorili, da bodo vzporedno z omenjenimi akci­ jami in nalogami že takoj v vseh organizacijah SZDL začeli tudi s po­ litičnimi pripravami za razpis no­ vega refererduma o nadaljevanju samoprispevka, ki ga bodo zbirali za dogradnjo šol, izgradnjo vzgojno varstvenih in drugih objektov dru­ žbenega standarda, o čemer bodo odločali občani v razpravah na zborih občanov in krajevnih kon­ ferenc SZDL. Med prioritetne naloge SZDL in vseh družbenopolitičnih organizacij je v tem trenutku izvršni odbor po­ stavil tudi solidarnostno akcijo za pomoč potresnemu področju na Kozjanskem. Člani odbora so dose­ danji potek akcije ugodno ocenili. V radovljiški občini, ki bi po dogovoru morala zbrati 120,700.000 din, od tega v gospodarstvu 77,792.400, v ne­ gospodarstvu 10,407.000, iz prispev­ ka solidarnostnega sklada stano­ vanjske skupnosti 30,000.000 ter iz prispevka občinske skupščine dva milijona 500.000 dinarjev so do konca avgusta zbrali nad 85 % vseh sredstev. V prvih dneh septembra pa se je steklo precej več denarja, vendar končni podatki še niso zbrani. Na seji so sprejeli sklep, da v akcijo za pomoč Kozjanskemu vklju­ čijo tudi zasebne obrtnike in njihove zaposlene, kmete in upokojence. Vi­ šina njihovih prispevkov naj bi bila v skladu z njihovimi dohodki. Ob tem so se člani IO izrekli tudi za predlog, da bi morali svoj delež pri­ spevati tudi zdomci, zlasti še, ker bo za kritje vseh stroškov pri sanaciji škode od potresa, potrebno pripravi­ ti v skladu z ugotovitvijo republiške­ ga koordinacijskega odbora, še eno akcijo »13. julij«. Vse te obsežne in zahtevne naloge bodo analizirali in ocenili na naslednji seji občinske konference SZDL, ki bo predvidoma v začetku oktobra. JR SKUPNA SEJA IS OBČINSKE SKUPŠČINE IN ODBORA ZA GOSPODARSTVO PRI DSŽ Za jutri v petek, 13. septembra, je sklicana skupna seja izvršnega sveta občinske skupščine Jesenice in odbora za gospodarstvo pri delavskemu svetu Železarne. Na seji bodo obravnavali polletni oziroma osemmesečni poslovni rezultat Železarne in izvajanje protiinflacijskega programa, nadalje investicije v Železarni in sicer potek izgradnje nove hladne valjarne, dela na novem obratu podbo- jarne in program rekonstrukcije valjarne žice, v zadnjem delu seje pa še mehanizem za oblikovanje cen železarskih proizvodov. Razen za zadnjo točko dnevnega reda, so člani obeh organov že z vabili prejeli kratke pismene infor­ macije, ki so bile že v celoti ali po posameznih področjih, objavljene tudi v Zelezarjn. Kot zanimivost, ki izhaja iz polletnega poslovnega po­ ročila povzemamo le zadnji del, ki govori o doseženem dohodku in bruto akumulaciji ter prispevku posameznega člana kolektiva. V absolutnem znesku, smo v enem letu v Železarni povečali dohodek za 85 milijonov dinarjev, bruto akumu­ lacijo pa za 72 milijonov dinarjev. Vsak zaposlen je tako v zadnjem letu ustvaril 13.796 dinarjev več dohodka in 11.686 dinarjev dodatne bruto akumulacije. Vsak član kolektiva Železarne je v letošnjem prvem polletju ustvaril povprečno na mesec: 5 ton blagovne proizvodnje 7 ton jekla 33.896 dinarjev celotnega dohodka 7.322 dinarjev dohodka in 4.506 dinarjev bruto akumulacije. Seveda so to navidezno zadovolji­ vi rezultati, pri čemer pa ne smemo prezreti dejstva, da imamo manjši zaostanek pri planskih obveznostih, ki smo jih sprejeli in to, da je pove­ čana finančna realizacija predvsem pogojena z novimi prodajnimi cena­ mi izdelkov črne metalurgije. To pomeni, da bo potrebno še več tako individualnih kot kolektivnih priza­ devanj, da rezultate šejzboljšujemo in da dosledno uresničimo antiinfla- cijski program. Več o skupni seji in eventualno sprejetih ocenah in zaključkih, bomo bralce obvestili v naši prihod­ nji številki. ZAHTEVNE NALOGE SZDL V JESENSKEM OBDOBJU V RADOVLJIŠKI OBČINI NOVICE IZ RADOVLJIŠKE OBČINE V ponedeljek 9. septembra je bila osma seja občinskega komiteja ZK, na kateri so bili navzoči tudi predsedniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in predsedniki vseh komisij občinske konference ZK. Razpravljali in ocenjevali so vsebinsko spremljanje ter izvajanje ustave in stališč ter sklepov 7. kongresa in 10. kongresa ZKJ. Na dnevnem redu je bila tudi obravnava poročila o družbenopolitičnih in samoupravnih razmerah v tovarni Plamen Kropa ter o drugih tekočih zadevah. V skladu s programom dela občinske koordinacijske komisije za spremljanje ter usmerjanje izvajanja ustave, pri komiteju občinske konference ZK, se je v sredo 11. septembra najprej sestala delovna skupina za izvajanje ustave v komunalni in krajevni samoupravi, ki jo vodi Franc Jere, v četrtek 12. septembra pa delovna skupina za konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, ki jo vodi Ferdo Bem. Prihodnji teden se sestane tudi delovna skupine za konstituiranje TOZD, ki jo vodi Franc Podjed. Na vseh sestankih teče razprava o nalogah pri izvajanju ustavnih določil na vseh treh področjih, hkrati pa sprejemajo delovne programe in določajo nosilce konkretnih nalog in zadolžitev. Na 9. seji izvršnega sveta občinske skupščine, bila je 9. septembra, so obravnavali predlog odloka o povračilih stroškov delegatom in članom drugih organov občinske skupščine in IS, ki predvideva 20 din za udeležbo na seji, namesto 10 din. Obravnavali so tudi predlog odloka o delovnem področju in organizaciji skupščinske službe in predlog odloka o organizaciji upravnih organov občinske skupščine. Na seji so imenovali devetčlanski iniciativni odbor za ustanovitev komunalne interesne skupnosti ter sprejeli predlog programa geodetskih del v občini za obdobje 1976—1980. Na osnovi sklepov 4. seje konference ZSS, ki narekujejo spremembo organiziranosti v občinskih sindikatih in v osnovnih organizacijah sindikatov z več kot 400 člani, bodo na skupnem posvetu predsednikov vseh osnovnih organizacij sindikata tekstilne industrije v občini, v petek 13. 9. v sejni dvorani tovarne Almira, obravnavali predlog reorganizacije v osnovnih organizacijah Almire, Sukna Zapuže in Vezenine Bled. O poteku te akcije bo poročal predsednik konference sindikata tekstilne industrije Janez Mencin­ ger. Predstavniki občinskega sindikalnega sveta, kulturne skupnosti, ZKPO in ZMS so prejšnji teden analizirali izvajanje programa kulturne akcije v delovnih organizacijah za prvo polletje 1974. Ugotovili so, da je program gledaliških in drugih predstav v celoti realiziran in celo presežen. Od predvide­ nih 25 gostovanj v sedmih krajih občine za 1974. leto, je bilo do 30. junija že opravljeno 11 za delovne kolektive in 4 predstave za mladino. V poprečju na predstavo je bilo 392^ obiskovalcev, kar je več kot zadovoljivo, hkrati pa dokazuje utemeljenost povečanega števila predstav v odnosu na lansko leto. V jesenskem obdobju bodo razen gledaliških gostovanj organizirali v štirih delovnih organizacijah likovne razstave, komorne koncerte in literarne prireditve, za novo leto pa še nekaj lutkovnih predstav za otroke. Na 3. seji občinskega sindikalnega sveta je bila osrednja točka dnevnega, reda ocena gospodarskih gibanj v občini za prvo polletje 1974. Kljub ugotovit­ vi, da je zlasti v industriji, v odnosu na lansko leto, dosežen bistven napredek, pa to ne velja za gostinsko turistična podjetja, ki izkazujejo letos visoke izgube. Svet bo zategadelj posvetil posebno pozornost 15 delovnim organi­ zacijam iz področja gostinstva. Zadolžil je delegate občinske konference sindikatov gostinstva in turizma, da ta problem proučijo še v toku septembra v vseh osnovnih sindikalnih organizacijah teh podjetij. Podoben sklep za takojšnjo analizo poslovanja je bil sprejet za opekarno Dvorska vas, ki tudi letos izkazuje izgube. Na seji so tudi sklenili sklicati posvet s trgovskimi podjetji in izvršnim svetom občinske skupščine zaradi dogovora o nabavi in cenah ozimnice za delavce. Po sklepu 8. seje izvršnega sveta občinske skupščine bo v četrtek 12. 9. ob 9. uri dopoldne izredna seja občinskega sveta. Obravnavali bodo problemati­ ko sanacije Blejskega jezera s posebnim ozirom na polemične članke, ki so bili objavljeni v več zaporednih številkah sobotne priloge Dela. Na sejo so vabljeni predsedniki vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki KS Bled, republiških strokovnih institucij ter zavodov, ki so pristojni in odgovorni za oblikovanje strokovnih stališč in sklepov o tej pomembni problematiki. Na torkovi seji predsednikov in podpredsednikov občinskih sindikalnih konferenc so se dogovorili za sklic 2. seje vseh osmih konferenc, ki bodo v drugi polovici septembra in v začetku oktobra. Na dnevnem redu teh sej bodo razprave o poslovnikih notranje organizacije in načrtih delovanja konferenc ter izvolitev delegatov za 7. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in 8. kongres Zveze sindikatov Slovenije, hkrati bodo tudi volitve novega sekretarja aktiva mladih delavcev. Razen rednih oddelkov večernih šol, ki pričnejo s poukom naslednji teden, je delavska univerza Radovljica razpisala vpis tudi na jezikovne in strokovne tečaje za odrasle. Oktobra bodo odprli tečaje prve in druge stopnje nemškega, italijanskega in angleškega jezika, začetne in nadaljevalne tečaje za strojepisje ter tečaje krojenja in šivanja. S prijavami za vse tečaje bodo zaključili 16. septembra. V soboto 7. septembra zvečer so v dvorani radovljiške graščine svečano odprli razstavo Mlini na Gorenjskem, ki jo je ob finančni podpori kulturne skupnosti Radovljica pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Delavska univerza in ZKPO sta ob tej priložnosti pripravila koncert komornega moškega zbora DPD Svoboda Podnart, uvodne besede o razstavi pa je povedala prof. M. Zontarjeva, kustos Gorenjskega muzeja. Razstava bo na ogled do 16. septembra. Kot vse kaže je z zadnjim deževjem in ohladitvijo, letošnje poletne turistične sezone nepreklicno konec. Kampi v Šobcu, v Zaki, v Bohinju in v Radovljici so se domala popolnoma spraznili. Vanje se zatekajo le enodnevni gostje, ki se vračajo z morja. Tudi hoteli se nepričakovano hitro praznijOj čeprav zlasti na Bledu, računajo na dobro zasedbo vsaj do konca septembra. Odslej bodo skušali z raznimi, prireditvami, simpoziji in drugimi zborovanji podaljšati jesensko sezono, kar pa bo verjetno manj kot so si turistični delavci obetali v začetku leta. Na pobudo Turist-progresa iz Radovljice in v sodelovanju s krajevnimi dejavniki v Boh. Bistrici, bodo ustanovili konzorcij za izgradnjo smučišča na Kobli. Zemeljska dela in čiščenje smučarskih prog so s prostovoljnim delom že opravili člani domačega smučarskega kluba. Do začetka zime pa bodo montirali sedežnico od Bistrice do Raven, od Raven naprej! v 200 m višje pobočje, pa še vlečnico. v V petek, 6. septembra je slavila na svojem domu v Begunjah 103. rojstni dan najstarejša- Slovenka Helena Pretnar, po domače Kovačkova mama. Ob tej priložnosti so jo obiskali predsednik občinske skupščine Polde Pernuš, načelnik oddelka za družbene službe Jože Rebec in bivši predsednik skupščine Stane Kajdiž, ki so ji voščili ob visokem jubileju in ji izročili darila. Slavljen- ka se kljub visoki starosti počuti še vedno zdrava in čila. MLADI SO SE POKLONILI PADLEMU HEROJU IN SOBORCU Petsto mladih iz radovljiške in jeseniške občine, se je poleg pred­ stavnikov nekaterih družbenopolitičnih organizacij iz obeh občin, v soboto, 7. septembra, poklonilo spominu narodnega heroja Joža Gregorčiča-Gorenjca in njegovih padlih soborcev. Spominske sveča­ nosti se je udeležila tudi Gregorčičeva sestra, edina še živeča iz te velike družine in trije Gregorčičevi soborci, ki so preživeli tragedijo na Lipniški planini, kjer je padel s svojimi soborci Gregorčič, eden izmed organizatorjev oboroženega upora proti okupatorju na Gorenj­ skem, komandant prve grupe odredov. »Odločitev mladih generacij, da se vsako leto ob raznih priložnostih zberejo in prisluhnejo pričevanju zgodovine o hrabrem boju jugoslo­ vanskega ljudstva za nacionalno in socialno osvoboditev, je velika in svetla. Le-ta pomeni priznanje mladih našim očetom in dedom, pomeni spoštovanje njihovih nese­ bičnih žrtev in hkrati toplo zahvalo za naše brezskrbno življenje v samoupravni socialistični domovini, ki se je rodila iz njihove krvi,« je v uvodu svojega govora dejal pred­ stavnik mladih iz radovljiške občine Drago Rozman, ob grobnici z 71 bor­ ci v Radovljici, med katerimi počiva tudi heroj Gregorčič. Potem, ko je orisal veličino narodnoosvobodilne borbe in poudaril leto 1942 kot najstrahotnejše na Gorenjskem, saj so poleg številnih partizanskih borcev in talcev, padli tudi trije organizatorji in voditelji upora — heroji: Stane Žagar, Lojze Kebe in Jože Gregorčič-Gorenjc, je govornik zaključil: »V tem novem svetu, v svobodi in neodvisni Jugoslaviji živimo mi po njihovi zaslugi. Kaj vam dolgujemo mrtvi tovariši? Prizadevanje, da bomo in da ostanemo vredni teh velikih pridobitev, da bomo dostojni člani naše socialistične družbe, da bomo vztrajni graditelji našega samoupravnega sistema.« Po prvem delu slovesnosti ob grobnici v Radovljici, z govorom in kratkim kulturnim programom, so se udeleženci odpravili na Jelovico, na Lipniško planino, kjer je bil ob obeležju v spomin padlemu Jožu Gregorčiču in soborcem, drugi del slovesnosti. Tu so se priključili še^ člani mladinskih aktivov iz radovlji­ ške občine, ki so imeli dvodnevno partizansko taborenje na Vodicah. Čeprav so mladi drgetali od mraza, so z zanimanjem prisluhnili bese­ dam rezervnega polkovnika JLA Janeza Lušine-Malija, ki je bil ta­ krat kurir Joža Gregorčiča in borec Selške čete ter spremljali kratek kulturni program. Lušina je nazorno in preprosto orisal dogodke, ki so se odigrali 9. septembra 1942 na Lipni­ ški planini, ki so zahtevali skoraj 30 življenj, med njimi tudi svojega komandanta Gregorčiča. Ko je omenjal takratne slabosti partizan­ skega vojskovanja, neorganizirano obveščevalno službo, pomanjkanje vojaškega znanja, ob dejstvu, da so bili v večini mladi in neizkušeni bor­ ci, je poudaril pomen splošnega ljud­ skega odpora v slučaju ogroženosti naše svobode in neodvisnosti ter pomen priprav in usposabljanja vseh generacij, še prav posebno pa mlade generacije. V imenu preži­ velih borcev se je zahvalil mladim, da izpolnjujejo svojo obvezo do padlih borcev — partizanov z željo, da to ohranijo tudi v bodoče. V kulturnem programu v obeh delih so sodelovali: mladinski pevski zbor Blaž Arnič z Jesenic in mladin­ ski zbor ter recitatorji osnovne šole A. T. Linhart iz Radovljice. Tako kot že vsa leta doslej, sta bila orga­ nizatorja slovesnosti občinska odbo­ ra ZZB NOV Jesenice in Radovljica. Čeprav je bila udeležba zadovolji­ va, smo pogrešali nekaj šol, ki so v preteklih letih bile, nekaj pa tudi takih, ki se doslej še niso odzvale vabilu organizatorjev. Možnosti za udeležbo je dovolj, za nekatere avtobusni prevoz, za druge spomin­ ski pohod ali športni dan in podobno. Večja je bila udeležba predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, pa vendar še ne zado- Kljub urejenemu okolju v stolpnicah primanjkuje prostora za najmlajše stanovalce voljiva. Letos predstavnike Loki, ki Gregorčiču smo pogrešili tudi iz vojašnice v Škofji nosi ime po heroju Ob rob lepe slovesnosti moramo napisati le, ne preveč ljubezniv sprejem mladih udeležencev v parti­ zanskem domu na Vodicah, kamor so bili po končani slovesnosti organi­ zirano namenjeni in kar so v domu vedeli. Premraženi, so si vsi želeli malo toplega zavetja v domu, ki bi ga z malo dobre volje in ljubeznivo­ sti ter pripravljenosti, kljub gneči lahko dobili. Ne vemo tudi, zakaj so nekateri prostori v domu kot tabu, nedostopni za obiskovalce, če zaradi čistoče, potem moramo povedati, da so mladi že iz šole pa tudi od doma navajeni, da si sezujejo čvelje. Seveda bi ob toplem vremenu najbrž te pripombe odpadle, vendar pa bi v domu ob tem dnevu morali računati Zemeljska dela pri urejanju uvozne in izvozne ceste v voljami Bela in jeklo- vlek • KAM PRIPELJE HRANILNIK Novembra lani se je K. S. podal na preiskovanje spalnice C. J. v Pod­ korenu. Pobrskal je na raznih mestih, kjer se mu je zdelo, da denar skrivajo tisti, ki ga sicer imajo, pa ga ne spravljajo na varnem v banki. Njegovo raziskovanje je bilo brez­ uspešno, zato se je moral zadovoljiti kar z dvema hranilnikoma, ki sta stala na polici. Imel je smolo. V predsobi ga je za­ lotila lastnica. Neznani obiskovalec jo je potegnil proti Kranjski gori, za njim pa z motornim kolesom sosed okradene. Dohitel in prijel ga je v grmovju, ko je razbijal hranilnik. Ko sta čakala pri cesti, da bi jima usta­ vil kakšen avto in ju dostavil do oddelka milice v Kranjski gori, je K. S. pobegnil čez polje in začel se je tek čez drn in strn. Dokler je šlo, je sosed jahal na svojem konjičku, po­ tem pa je moral uporabiti še noge. Ko ga je ujel, mu je vzel listnico, tat pa je spet odkorakal naprej. Šofer in sprevodnik avtobusa ter sosed, ki jima je povedal o dogodku, so ga za­ grabili na bencinski črpalki. Na glavni obravnavi je dolgopr- stnež dejanje odkrito priznal. Pojas­ njeval je, da v opitosti izgubi spo­ min. 2e pred dobrimi desetimi leti se je zaradi alkoholizma zdravil v Begunjah. Leta 1967 mu je v Železarni padel na glavo 90 kg težak tovor in od takrat dalje mu je prepo­ vedan vsak alkohol. Vendar pa brez njega lahko zdrži le nekaj mesecev. Piti je začel iz razočaranja. Star je 44 let, razvezan, oče dveh otrok. Ti­ stega dne je šel v bolnišnico na Jese­ nicah. V Radovljici je čakal na avto­ bus in ker je imel denar, je pač pil. Ni vedel, kdaj in kako se je znašel v Podkorenu. Poudaril pa je, da se za to dejanje ne sklicuje na alkohol. Po zakonu pa je kazensko odgovo­ ren tudi storilec, ki si je sam povzro­ čil začasno duševno motnjo, čeprav se je zavedal, da lahko v takem do- ševnem stanju, to je v opitosti, lahko stori kaj kaznivega. K. S. je vedel, da ne sme piti. Za to kaznivo dejanje je zagrože­ na kazen zapora najmanj treh mese­ cev ali strogi zapor do petih let. Ob- dolženi je bil že večkrat predkazno- van — zaradi ogrožanja javnega prometa, zaradi grdega ravnanja z mladoletnikom, dvakrat zaradi majhnih tatvin in dvakrat zaradi ve­ likih tatvin. V zadnjo, mesec dni pred krajo hranilnikov, je bil v Kranju obsojen na eno leto in šest mesecev zapora, pogojno za dobo petih let. Občinsko sodišče Jesenice je to pogojno obsodbo preklicalo in mu izreklo enotno kazen dveh let zapora. Našega znanca je bilo zelo sram dejanja, ki ga je bil storil. Zoper sodbo se ni pritožil in želel, da čim­ prej nastopi kazen. V zaporu bo imel možnost, da se odvadi alkohola in ob vrnitvi spet normalno zaživi. REKREACIJSKE MOŽNOSTI ZA UPOKOJENCE Komisija za rekreacijo, kulturo in oddihe pri društvu upokojencev na Jesenicah, je dala upravnemu odboru društva predlog za izgradnjo rekreacijskega igrišča za upokojen­ ce. Predlog je bil sprejet in pričela se je gradnja v sadnem vrtu nad domom upokojencev. Za izgradnjo balinišča je odstopilo potreben grad­ beni material gradbeno podjetje Gradiš na Jesenicah, ostalega, za 'ureditev balinišča, pa železarna Jesenice. Po dograditvi balinišča se je po­ kazala potreba še za izgradnjo ruskega kegljišča. Zanj je dalo po­ treben gradbeni material splošno gradbeno podjetje Sava na Jeseni­ cah, opremo pa Sportmetal Jesenice. V teh dneh je bilo dograjeno tudi rusko kegljišče, ki že služi javnemu namenu. Dograditev rekreacijskega igrišča je za jeseniške upokojence toliko večjega pomena, ker je na čistem zraku v sadnem vrtu in ima večjo ter manjšo teraso. Upokojenci tako niso vezani le na slab zrak v notranjih prostorih doma. V kolikor ne balina- jo ali kegljajo, lahko sedijo na terasi in kramljajo ali kvartajo ob čaši vina ali piva. Poleg adaptacije doma, s katero bosta pridobljeni velika dvorana in posebna soba, dokazuje tudi izgrad­ nja rekreacijskega igrišča lepo skrb za razvedrilo in zdravje jeseniških upokojencev. Rekreacijskega igrišča se lahko poslužujejo dnevno od 15. ure dalje tudi ostali ljubitelji teh športnih iger, seveda, v kolikor igrišči ne zasedajo upokojenci. DOIMSIMTK V ŽKLKZAIMA DO KONCA LETA ŠE DESET DAZSTAV Te dni je bil izoblikovan dokončni program likovnih razstav v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta na Jesenicah in razstav jeseniških slikarjev izven Jesenic. Na Jesenicah so bodo v mali dvorani Delavskega doma zvrstile še naslednje likovne razstave: kolektivne likov­ nikov RELIKA iz Trbovelj, KLIK-a iz Krškega in DOLIKA z Jesenic, poleg skupne razstave dveh zdravnikov, članov DOLIKA, Galaa in Bemove ter slikarja Andreja Košiča iz Gorice (Italija) in grafika Nejča Slaparja iz Kranja. Izven Jesenic pa se bodo Dolikovci predstavili s kolektivno razstavo v Trbovljah, Krškem in Varaždinu, predvidena pa je tudi samostojna. razstava Dolikovca Franca Dolinska na Bledu. —<- DOLIK, ki deluje pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice, kot organizator in izvajalec vseh naštetih razstav, bo s tem znatno presegel svoje prostovoljno prevzete letne obveznosti. Le-te namreč zavezujejo Dolikovce od organizacije razstav, do prevozov ekspo­ natov in aranžiranja oziroma postavljanja razstav, poleg lastnega ustvarjanja, ki ga narekujejo njihove kolektivne razstave in lastne izpovedne potrebe. Vse razstave bodo tako kot že nekaj let doslej, odpirali s krajšimi kulturnimi programi. Dolikovci ob svoji izredno pomembni kulturni dejavnosti, ki v vseh pogledih presega meje ljubiteljstva, pričakujejo tudi večji odziv ljubiteljev likovne umetnosti na Jesenicah in v okolici. Predvsem pa ob vedno večjem poudarku na kulturno vzgojo, računajo na večjo odzivnost naših šol, ki bodo morale z organiziranimi kolektivnimi ogledi učencev, izkoristiti možnosti, ki jo daje tako pestra razstavna dejavnost na Jesenicah. To zahtevajo njihovi učni programi in vzgojni smotri, ki jih bodo morali učitelji, ne glede na odnos posameznikov do likovne umetnosti, uresničevati. Ob razstavah, ki so na različnih kvalitetnih nivojih, bodo lahko najbolj tvorno in nazorno uresničevali svoje naloge na področju kulture in estetske vzgoje. OBČINSKA KNJIŽNICA OBOGATENA Z VOJNO LITERATURO Prejšnji teden je knjižnica prevze­ la od občinskega odbora Združenja rezervnih vojaških starešin večjo po­ šiljko knjig. Gre za sodelovanje, ki je bilo dogovorjeno že pred meseci in se zdaj uresničuje. Odbor ZRVS nam­ reč prejema od beograjske založbe Vojnoizdavački zavod vojaško li­ teraturo. Ugotovili so, da bodo te knjige še najbolj služile javnemu na­ menu, če jih prepustijo knjižnici, kjer bodo na voljo vsem občanom pod pogoji, ki sicer veljajo za obisko­ valce knjižnice. V pošiljki, ki šteje čez 70 knjig, je najbolj močno zastopana zgodovin­ ska in memoarska literatura iz od- dobja NOB. To so predvsem mono­ grafije o poteku narodnoosvobodil­ nega boja v posameznih pokrajinah, (kot npr. Istočna Bosna u NOB-u, Lika u NOB-u), zborniki spominov udeležencev NOB iz določenega ob­ močja, — še več pa je del, ki obrav­ navajo vojno pot kakšne večje enote, odreda, brigade ali divizije. Znano je, da so odredi delovali pred­ vsem v prvem letu ljudske vstaje in je bil njihov pomen vezan predvsem na neko območje, medtem ko so poz­ neje ustanovljene brigade — vsaj nekatere med njimi — prekrižarile na svojih zmagovitih pohodih triče- trt Jugoslavije. Knjižnica je imela že doslej precej obsežno zbirko podobnih knjig, ven­ dar v glavnem takih, ki obravnavajo NOB v Sloveniji in enote, v katerih so se borili pretežno slovenski borci. Zdaj bo ta zbirka dopolnjena z deli, ki obravnavajo širši jugoslovanski prostor. V pošiljki je tudi precej strokov­ nih knjig iz področja vojnih ved. Ne­ katere med temi bodo zanimive le za ožji krog bralcev, tako na primer knjige o strategiji in taktiki vojsko­ vanja, o uporabi elektronike pri upravljanju, pri sprejemanju taktič­ nih odločitev ali pri šolanju kad­ rov . .., nekaj pa je tudi takih, ki obravnavajo bolj popularne teme: tehniko kozmičnih poletov, lasersko tehniko in podobno. Ob koncu še tole. Kolektiv občin- _ ske knjižnice Jesenice zelo pozitivno ocenjuje pobudo odbora ZRVS in si želi podobnega sodelovanja tudi z drugimi delovnimi organizacijami in forumi. Zaželeni bi bili zlasti predlo­ gi za nakup literature, ki jo bodo po­ samezne skupine občanov v prihod­ njem obdobju predvidoma potrebo­ vale. Knjižnica bo take predloge z veseljem upoštevala. Problem niso toliko finančna sredstva, denar za nakup novih knjig je v glavnem za­ gotovljen. Povedati pa je treba, da je knjižnica v čedalje večji zagati s pro­ storom: tudi če bi kupili nove police, jih ne bi imeli kam postaviti. To pa je problem, ki ga bo v prihodnjem obdobju brezpogojno treba rešiti. ČLANOM ANSAMBLA NARODNIH PLESOV Vse člane ansambla narod­ nih plesov in pesmi, pri DPD Svoboda Tone Čufar Jesenice obveščamo, da bo ansambel pričel z rednimi vajami v torek 17. septembra ob 19. uri v ve­ liki dvorani delavskega doma. Ob tej priliki bo tudi delovni razgovor o programu dela in eventualnih nastopih — kom­ biniranih, v jesensko-zimski sezoni. Vabimo tudi novince. Obvešča in vabi odbor ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE OB 30-LETNICI USTANOVITVE JESENI ŠKO-BOHINJSKEGA ODREDA V PREDJAMI Odbor borcev jeseniško-bohinjskega odreda z Jesenic in kra­ jevne organizacije ZB NOV Bukovje, organizirata v nedeljo, 29. septembra 1974 ob 10. uri v Predjami pri -Postojni odkritje spo­ minske plošče v počastitev 30-letnice ustanovitve tega odreda. Prevoz z avtobusi bo organiziran z Jesenic, Radovljice in Bohinja. Borci jeseniško-bohinjskega odreda vplačajo ob" prijavi 10 dinarjev, kot prispevek za prevoz, ostali udeleženci pa plačajo 50 dinarjev. Prijave zbirata občinski odbor ZZB NOV Jesenice in Radov­ ljica do vključno ponedeljka, 23. septembra 1974. BorcLiz ostalih krajev naj se poslužijo rednih prometnih zvez in osebnih vozil. io ZELEZAR Za progo na Jesenicah je v zadnjem desetletju zraslo veliko in urejeno naselje TEKMOVANJE HARMONIKARJEV NA POKLJUKI Pod pokroviteljstvom delovnega kolektiva Viator — TOZD Bled in odbora Prešernove brigade, bo v nedeljo 15. septembra pri gostišču Ob tabornem ognju, s pričetkom ob 10. uri, že sedmo tekmovanje harmonikarjev. Letošnji naslov tekmovanja je Pozdrav s planin. Tekmovalci bodo nastopili vsak z eno narodno pesmijo in dvema partizanskima melodijama. Letos bodo poleg starejših harmonikarjev z diatonično harmoniko, nastopili tudi mlajši, izven konkurence pa tudi izvajalci na klavirski harmoniki. Po tekmovanju bo do večera ples. Preživite tudi vi lepo jesensko nedeljo na Pokljuki. Kaj bomo gledali p kinu PLANINSKO SLAVJE POD TRIGLAVOM OB 200-LETNICI VALENTINA STANIČA Po vsakoletnem dnevu planincev v Mežici, bo v nedeljo, dne 15. septembra pod očakom Triglavom pri Staničevem planinskem domu (2.332 m) veliko planinsko slavje, v počastitev spomina na dvestoletni­ co rojstva našega velikega planinca svetovnega imena, pionirja ple­ zalnega športa, vodništva in zimskega alpinizma — Valentina Stani­ ča. Rodil se je pred dvestotimi leti, 12. februarja 1774, v vasi Bodrežu v Soški dolini nad Kanalom. Za časa svojega šolanja v Salzbur- gu od leta 1792 do 1802 je mladi Va­ lentin zaslovel kot alpinist svetov­ nega imena. V teh letih je postal pionir planinstva in alpinizma v vzhodnih Alpah, povzpel se je med prvimi na najvišji vrh Watzmana, leta 1900, pa ga opazimo med prvimi pristopniki na Veliki Klek, Gross- glockner, leta 1808, pa zasledimo njegovo ime tudi med prvimi pri­ stopniki na Triglav. Valentina Staniča smatrajo pla- ninskoalpinistični zgodovinarji za zgodnjega predhodnika modernega alpinizma, zato moramo biti tudi mi Slovenci in še posebej planinci in al­ pinisti nanj ponosni. V letih po prvi svetovni vojni je nekdanja nemška Dežmanova koča nad Kotom in Peklom pod Triglavom (ena izmed prvih planinskih postojank pod Tri­ glavom in njegovi soseščini, odprta 31. julija 1887) upravičeno dobila ime po Valentinu Staniču. Pozneje so skromno Staničevo kočo marljivi gorniki z Javornika in Koroške Bele popolnoma obnovili in modernizirali ter jo povečali. Pre­ imenovali so jo v Staničev planinski dom, ki je trenutno ena izmed naj­ lepših slovenskih planinskih posto­ jank v Triglavu in njegovi soseščini. Če že ni največja in najlepša pa je prav gotovo najbolj resnično planin­ sko gostoljubna. V počastitev 200 letnice rojstva Valentina Staniča, bo v nedeljo, dne 15. septembra ob 12. uri pod Trigla­ vom veliko slovensko planinsko slavje. Na Staničevem planinskem domu bodo gorniki vzidali spomin­ sko ploščo izdelano po osnutkih in načrtih inž. arhitekta Vlasta Kopa- . ča in delo akademskega kiparja Sta­ neta Keršiča, Belača. Odkritje bo združeno s kulturnim programom Ln slavnostnim govorom. SREČANJE PLANINCEV NA BLEŠČEČI PLANINI Pred leti se je pri Planinskem društvu Jesenice porodila mi­ sel, da moramo dobiti stik tudi s planinci .Slovenci', izven naših meja. Ni treba posebej poudariti, da se ravno v planinah budi čut do narave in s tem tudi ljubezen do svoje domovine. Če že ne mo­ remo biti združeni vsi Slovenci v eni državi, potem moramo z oni­ mi izven naših meja sodelovati in jim pomagati pri ohranjevanju materinega jezika in slovenskih običajev. Ze v letu 1972 smo povabili na skupni izlet na Golico člane planinskih društev iz Trsta, Gorice in Celovca. Ravno na tem iz­ letu smo videli, da krepko bije srce vsem planincem onkraj meje za našo lepo slovensko zemljo. Ob slovenski pesmi in z radostjo v srcih smo čutili in izražali potrebo po ponovnem srečanju. Dogo­ vorili smo se in v letu 1973 sta bila organizatorja srečanja planin­ ski društvi Trst in Gorica. Nihče od udeležencev ne bo pozabil prijetnega srečanja na Ojstrniku. Ob pesmi in šali smo se spet do­ govorili za novo srečanje, dne 22. septembra, na Bleščeči planini in to v organizaciji planinskega društva Celovec. Planinsko društvo Jesenice vabi vsa planinska društva naše občine in ostale, da organizirajo čimbolj množično udeležbo, da bo srečanje res bogato. S seboj bomo povabili tudi pihalni orke­ ster Jeseniških železarjev, nekaj pevcev in recitatorjev, da bomo tam izvedli tudi kratek kulturni program. Vabimo vse planince, da se v čim večjem številu udeleže iz- - leta. S svojo udeležbo bomo pokazali, da smo pripravljeni sodelo­ vati z vsemi, ki pravično mislijo. Slovencem onkraj Karavank pa bomo povedali, da v svoji borbi za pravice, ki jim gredo po sed­ mem členu avstrijske državne pogodbe, niso osamljeni in da vedno lahko računajo z nami. jtošarka DOGODKI V LITIJI, TEŽAK UDAREC JESENIŠKI KOŠARKI Ljubitelji športa na Jesenicah, so bili hudo presenečeni, ko so v dnev­ nem časopisju prebrali, da so košar­ karji Jesenic pet sekund pred kon­ cem prvenstvene tekme 1. B košar­ karske lige z ekipo Litije v Litiji, za­ pustili igrišče pri rezultatu 69:68 za domačo ekipo. Že isti večer je na Jesenice prispel telegram iz Ljubljane, v katerem tekmovalna komisija KZS sporoča, da je moška ekipa Jesenic izključena iz nadaljnjega tekmovanja. Da bodo jeseniški ljubitelji športa lahko spoznali realno sliko dogodkov v Li­ tiji, je najbolje, da dogodke še enkrat pregledamo. Le-te pa navaja tudi uradni ugovor KK Jesenice na tako odločitev, ki so ga sprejeli na izrednem sestanku UO košarkarske­ ga kluba. Pritožba je sestavljena iz šestih točk, navedel pa bom v strnje­ ni obliki le dejstva, ki so važna, da bodo bralci spoznali resnično stanje! UO košarkarskega kluba Jesenice, sicer obsoja nešportno obnašanje igralcev moške ekipe ob koncu tekme v Litiji, vendar pa je po zasli­ šanju igralcev in trenerja prišel do naslednjih zaključkov: Moško ekipo sestavljajo večinoma mladi igralci, ki so že na začetku svoje tekmovalne poti spoznali, da se velikokrat športna borba sprevrže v zakulisna spletkarjenja. Košarka je šport, ki je morda najbolj izpo­ stavljen raznim zakulisnim odločit­ vam, ki jih povzročajo zapisnikarji, časomerilci in sodniki. Že pred tekmo v Litiji je bila moška ekipa Jesenic kar štirikrat premagana z eno samo točko razlike. V vseh štirih tekmah so naši ekipi odvzeli zmago ravno zapisnikarji in časomerilci. Na vse tako izgubljene tekme so vložili pritožbe z dokazi o nepravilnostih na košarkarskih igriščih, toda TK je ugodno rešila le eno! Pa se vrnimo k dogodkom v Litiji. Ekipa Jesenic je bila pri rezultatu 68:69 v p'osesti žoge. Ko je bilo do konca tekme še deset sekund, se je VujaČič odločil za met, katerega pa so mu domači igralci preprečili s tem, da so ga grobo zrušili. Do žoge pa se je dokopal Vauhnik, ki so ga ravno tako grobo zaustavili, igralec Litije Pesek, pa je kasneje celo pri­ znal, da se je Vauhniku obesil za vrat. Sodnika pa sta takrat dosodila prekršek v korist domače ekipe (odvzela sta žogo Jeseničanom)! Tu je prikipela mera na klopi Jesenic do vrhunca. Trener Božič je skočil s klopi in zahteval pojasnilo, zakaj sta sodnika odvzela žogo. To pa je sodnik Habjan izkoristil in dosodil tehnično napako trenerju. Pri tem je prišlo do gneče okrog zapisnikarske mize, igralci Jesenic so obkolili sod­ nika in zahtevali od njega pojasnila, medtem pa je na igrišče vdrlo okrog 100 domačih gledalcev. V splošni zmedi so pričeli padati udarci po igralcih Jesenic, ki so se branili, udarce pa je sprejemal tudi sodnik Habjan, ki je že prej udaril z nogo igralca Jesenic, ker ga je le-ta v gneči nekoliko odrinil. Kdo je udaril sodnika, pa .se v splošni zmedi ni dalo ugotoviti! Ko so se duhovi pomirili, je kape- tan Jesenic Vauhnik, vprašal glav­ nega sodnika Kučero, kako se bo tekma nadaljevala. Le-ta je izjavil, da se izvajata samo še dva prosta meta, Jter je tekma oziroma čas tekme že pretekel. Takrat so se igralci Jesenic, razočarani zaradi pristranskega sojenja in vedenja do­ mačih gledalcev, odločili, da proti pravilom fer-pleja, ne pozdravijo na­ sprotnika, temveč so se prepričani, da je tekma končana, umaknili v slačilnico. Šele dvajset minut po končani tekmi, je sodnik Kučera, pokazal kapetanu Jesenic uro, s katere je bilo razvidno, da je do konca tekme manjkalo še pet sekund. Ker je sod­ nik Habjan izjavil, da ga je udaril igralec Jesenic Dušan Pirih, je glavni sodnik Kučera opravil zasli­ šanje (delegata na tekmi ni bilo). Za­ slišanje je pokazalo, da je bil Pirih nepravilno izključen, ker se sodnika ni niti dotaknil! To je bilo zapisano tudi v zapisniku. Po pregledu vseh dejstev je na podlagi izjav igralcev Litije ter član­ ka v Dnevniku, upravni odbor košarkarskega kluba ugotovil, da je ostra kazen izključitve iz tekmova­ nja neosnovana. Iz tega razloga se je na sklep TK KZS tudi pritožil na sekretariat KZS. Ob tem pa velja Valentin Stanič JESENIŠKI ALPINISTI PRETEKLE DNI V dneh od 31. avgusta do 7. sep­ tembra je v zahodnih Julijskih Alpah potekal jesenski plezalno alpinistični tabor, ki ga je vodil Uroš Zupančič. Prvega dela, ki je bil v Zabniški krnici, so se udeležili tudi štirje člani jeseniškega alpinističnega odseka. V steni Divje koze so preplezali seve­ rozahodni raz (Comici — Fabiani), v Devicah pa kamin y. En dan pa so namenili oglednim turam, ki so bile potrebne tudi zaradi spoznavanja sestopov. Teden dni prej pa sta se pohoda planincev Združenega podjetja Iskra na Matterhorn, Breithorn in Alla- linhorn, udeležila tudi Uroš Zupan­ čič in Marjana Svetina. S temi vzpo­ ni sta se tako letos povzpela najvišje od vseh članov jeseniškega alpini­ stičnega odseka. To nedeljo pa je bila preplezana tudi zajeda Site glave. Plezalna sezona se počasi bliža koncu. Jesen prinaša negotovo in hladno vreme. Alpinisti bodo ta čas izkoristili za kondicijske in ogledne ture. Za zaključek pa se bodo nekateri člani udeležili tudi izleta v Wilder Keiser, ki bo v dneh od 4. do 6. oktobra. Zdravko Hanžek poudariti tudi to, da so košarkarji Jesenic reagirali izredno nešportno, ker niso ob koncu tekme pozdravili svojega nasprotnika. UO košarkar­ skega kluba Jesenice je zato kazno­ val trenerja Božiča in kapetana Vauhnika s strogim ukorom! Iz tega lahko ugotovimo, da košarkarji niso zapustili igrišča iz protesta, temveč zato, ker so resnič­ no mislili, da je tekma končana. Da so tako reagirali na sodnikove odlo­ čitve, je pogojeno z dogajanji v prejšnjih tekmah in očitnim spozna­ njem, da tudi v Litiji ne smejo zma­ gati. Košarkarji sedaj čakajo, da bo sekretariat KZS ugotovil resnico, pa tudi to, da bo preklical sklep tekmo­ valne komisije. Ljubitelji športa na Jesenicah pa istočasno upravičeno pričakujejo od svojih športnikov, da se bodo športno borili izključno na športnih terenih. Branko Jeršin KK Jesenice JESENICE : OLIMPIJA V četrtek, 12. septembra ob 19.30 bo na Jesenicah tekma za jugoslovanski po­ kal med Jesenicami in edi­ nim slovenskim predstav­ nikom v I. zvezni ligi Olim- pijo. Pravila določajo, da mora v tekmovanju za po­ kal vsako moštvo nastopiti v najmočnejši postavi in bomo tako videli tudi nekaj reprezentantov. Vstopnine ne bol KINO RADIO 14. in 15. septembra ameriški ar­ gentinski CS barvni film MARIA STUART, režija Charles Carrott, v glavni vlogi Vanessa Redgrave 16. in 17. septembra ameriški barvni film NEVARNO DEKLE ob 19. uri, režija Martin Scorsese, v glavni vlogi Barbara Hershev 18. septembra jugoslovanski barv­ ni film LET MRTVE PTICE, režija Živojin Pavlovič, v glavni vlogi Arnold Tovornik 19. septembra ZAPRTO 20. septembra kanadski CS barvni film PROSTITUTKA ALI SVET­ NICA ob 19. uri, režija Gilles Carle, v glavni vlogi Micheline Lanctot - 21. septembra ameriški barvni film BOMBA IZ KANSAS CITYA, reži­ ja Jerrold Fredman, v glavni vlogi Raquel Welch KINO PLAVŽ 14. in 15. septembra ameriški barvni film NEVARNO DEKLE ob 18. in 20. uri 16. in 17. septembra ameriški ar­ gentinski CS barvni film MARIA STUART 18. septembra ZAPRTO 19. septembra jugoslovanski barv­ ni film PASTIRCI 20. septembra jugoslovanski barv­ ni film LET MRTVE PTICE 21. septembra ameriški CS barvni film VROČI DIAMANTI KINO KRANJSKA GORA 14. septembra ameriški CS barvni film ŠERIF NA DIVJEM ZAPADU 15. septembra jugoslovanski barv­ ni film PASTIRCI 18. septembra ameriški barvni film NEVARNO DEKLE 19. septembra jugoslovanski barv­ ni film LET MRTVE PTICE 21. septembra ameriški argentin­ ski CS barvni film MARIA STU­ ART SODELAVCEM TOZD VET TOZD VET organizira v okviru kolektivnega izobraževanja stro­ kovno ekskurzijo na ogled jesenskega Zagrebškega velesejma v sredo, dne 18. 9.1974. Odhod avtobusa s parkirnega prostora pred železarno ob 6. uri. Vsak udeleženec koristi svoj dopust ali prosti dan. Ostale stroške nosi organizator. Prijave sprejema tajnica vzdrževanja Božena Černe, tel. 358, naj­ kasneje do 14. septembra. ČLANOM DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Društvo inženirjev in tehnikov Jesenice, organizira v soboto, 21. septembra, strokovni ogled Zagrebškega velesejma. Prijave sprejema Vito Gričar, plavž, int. telefon 344, do 18. septembra. V nedeljo, 8. septembra, je bil v Ljubljani na igriščih Litostroja med­ narodni turnir v balinanju, na ka­ terem je sodelovalo 12 ekip iz Slo­ venije, Hrvaške in Italije, jeseniška ekipa v postavi: Krivec, Dornik, Uran (Kozamernik) in Berce, se je uvrstila na peto mesto. V soboto, 7. septembra, je bilo na Jesenicah klubsko prvenstvo v zbi- janju, ki je bilo obenem tudi izbirno tekmovanje za prvenstvo Gorenjske. Zmagal je Dornik pred Bazotom, tretji pa je bil Kozamernik. Ti trije tekmovalci bodo to soboto v Kranju zastopali Jesenice na prvenstvu Go­ renjske. Ck. ZAHVALA Ob prerani izgubi dAgega moža in očeta STANISLAVA PENIČA se prisrčno zahvaljujemo vsem so­ rodnikom in sosedom: Malči Odar, družinam Bebek, Kustec in Žagar, ki so nam v najtežjih urah nudili po­ moč. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Grošlju za trud med pokojnikovo boleznijo na domu. Iskrena zahvala prometni sekciji po­ staje Jesenice in GEŽ za denarno pomoč in vence. Zahvaljujemo se tov. Račiču za poslovilni govor, pev­ skemu zboru in osnovni šoli Kranj­ ska gora ter vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. ŽALUJOČI: žena Malči, sin Stanko, hčerka Marija z otroki, sestra Rezika z dru­ žino in ostali. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega moža, oče­ ta, starega očeta in tasta JURIJA FENZA se iskreno zahvaljujemo vsem sose­ dom za pomoč v težkih dneh in ve­ nec, zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka jeseniške bolnice, darovalcem cvetja in ven­ cev, varnostni službi Železarne, KS Podmežaklja, ZB NOV terena Pod- mežaklja, filatelističnemu društvu Jesenice, ELIM Jesenice in Skup­ nosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Kranj. Posebno zahvalo smo dolžni go­ vornikom Jožetu Rozmanu, Jožetu Terčiču in Janezu Megliču. Iskrena hvala vsem, ki so nam v dneh težke izgube stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli so- žalje in pokojnika spremili na zadnji poti. Vsakemu posebej in vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Fani, sin Andrej z družino, sin Miki in Jana, hči Mojca in Gvido, hči Cvetka in ostalo sorod­ stvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta JOŽA JEKLERJA se iskreno zahvaljujeva vsem sorod­ nikom in znancem, ki so nama ob težki bolezni dragega pokojnika stali ob strani in pomagali ter ob najhuj­ ših dneh nudili tudi moralno oporo. Hvala dr. Sajevcu, dr. Novaku in dr. Manfredovi, še posebej' pa iskrene­ mu prijatelju Cirilu Mencingerju, ki je kljub lastnim težavam priskočil na pomoč. Hvala vsem, ki ste daro­ vali cvetje in vence in ki ste se na njegovi poslednji poti poslovili od njega. ŽALUJOČA žena Jerca in sin Jože ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sta­ re mame in prababice LUCIJE CIMPRIČ se iskreno zahvaljujemo zdravniške­ mu ter strežnemu osebju kirurškega oddelka jeseniške bolnice za zdrav­ ljenje in nego v času njene bolezni. Še posebej smo dolžni zahvalo zdravnikom: dr. Ažmanu, dr. Čibok- liju in dr. Pažurju za prizadevanje, da bi jo ohranili pri življenju. Zah­ valjujemo se tudi šoferju in medicin­ ski sestri za spremstvo ob priliki pre­ voza. Zahvalo izrekamo tudi vsem, ki so ji na kakršen koli način pomagali v času njene težke bolezni in vsem, ki sojo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: hčerka, sinovi ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre MICI PINTAR se iskreno zahvaljujemo sosedom in znancem za pomoč v dneh težke iz­ gube. Zahvaljujemo se darovalcem cvetja in vencev. Prav tako se za­ hvaljujemo društvu upokojencev Kranjska gora za spremstvo pri po­ grebu posebno pa tov. Tomanu za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu. ŽALUJOČI: sestri in brat v imenu vsega sorodstva NAJDENA BUNDA Ob nedavnem pohodu že­ lezarjev na Triglav je bila najdena v Krmi bunda. Na­ slov lahko dobite na ured­ ništvu Zelezarja. DEŽURNE TRGOVINE V NEDELJAH V ČASU POLETNE SEZONE 1974 V nedeljo, 15. septembra, sta dežurni trgovini — samopostrežna Zarja, Kasta 4, Plavž — samopostrežna Rožca na Javorniku RAZPIS Center srednjih šol na Jese­ nicah razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje delovno me­ sto: — profesor slovenskega je­ zika za določen čas s polovično delovno obveznostjo. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 11 BALINANJE Hokej na ledu V PETEK PRIČETEK HOKEJSKE SEZONE Končno smo dočakali, da se bo na Jesenicah začela letošnja hokejska sezona. To bo v petek zvečer, ob 18.30, z začetkom tekme med ATSE iz Gradca in moštvom Jesenic. Re­ zultat tekme bodo šteli za tekmo­ vanje v pokalu Karavank, hkrati pa bo veljal tudi za mednarodni turnir, na katerem bo nastopil tudi sovjet­ ski prvoligaš Dinamoiz Rige. Sovjetski hokejisti so v torek dopotovali na Jesenice, kjer se bodo pripravljali deset dni, pred začetkom prvenstva Sovjetske zveze. Kot je znano so bili naši hokejisti lansko leto v Rigi na pripravah, sedaj pa se bodo oddolžili lanskoletnim gostite­ ljem za izredno pozornost, ki so jo bili deležni. Bivanje tako odličnega moštva na Jesenicah, kot je Dina- mo, bodo naši izkoristili za skupne priprave. Poleg uradne tekme na turnirju, ki bo v petek, soboto in nedeljo v dvorani Podmežakljo, bodo domači­ ni odigrali z Dinamom še nekaj tre­ ning tekem, pred odhodom sovjet­ skih hokejistov pa se bosta obe moštvi pomerili še enkrat pred jese­ niškim občinstvom. To bo vsekakor odlična priložnost, da se bodo Nogomet Člansko društvo jeseniških nogo­ metašev je v soboto doživelo še en poraz. Na igrišču Podmežakljo so iz­ gubili z ekipo Preddvora z rezulta­ tom 0:1, polčas 0:1. Naši nogometaši so razočarali maloštevilne ljubitelje nogometa, ki so se v soboto zbrali na njihovem igrišču. Zapravili so nam­ reč precej ugodnih priložnosti in so za poraz sami krivi, ker so preveč podcenjevali novinca v ligi. Mladinsko moštvo NK Jesenice se je v nedeljo popoldan pomerilo prav tako na igrišču Podmežakljo z mla­ dinci Lesc. Zmagali so Jeseničani z rezultatom 4:2, polčas 2:2. Zmaga domačinov je povsem zaslužena, lahko pa bi bUa še izdatnejša. Gole za moštvo Jesenic so dosegli: Mlačnik 2, Jeršin in Zoran Kramar po enega. D. ZAMUJENA PRILOŽNOST Rokometaši Jesenic, so v soboto, 7. septembra, na igrišču za osnovno šolo na Jesenicah, pred 20 gledalci, v III. kolu LCRL igrali z ekipo Radeč neodločeno 19:19. Za RK Jesenice so nastopili: Špo- rar, Rebolj 1, Pogačnik 3, Prešeren 7, Šubic 2, Geršak, Dizdarevič, Pav­ lic 2. Izključitve: Jesenice 4 in Radeče 0 minut. Sedemmetrovke: Jesenice 3 (2 zadetka), Radeče 6 (6 zadetkov). V povprečni tekmi je domače moštvo zapravilo izredno priložnost za osvojitev dveh točk. Toda tudi z osvojitvijo ene točke smo lahko zadovoljni. Prvo je povedlo domače moštvo, gostje pa so izenačili in povedli s 3:2, domači ponovno izenačijo na * 3:3, gostje pa so spet povedli in vodstvo zadržali ves prvi polčas, tako da se je polčas končal z rezul­ tatom 11:8 v korist Radeč. Za prvi polčas lahko rečemo, da so gostje imeli nekaj sreče, saj so- domači igralci usmerili proti vratom veliko žog, ki pa so postale plen vra­ tarja Radeč, ali pa so zadele vrat- nico. Gostje pa so izkoristili, vse možnosti za dosego zadetka, pred­ vsem zaradi nepazljivosti Jeseniča­ nov v obrambi. V drugem polčasu so domači prevzeli pobudo in s hitrej­ šimi napadi zmanjšali rezultat in iz­ enačili na 12:12 ter 13:13. Gostje so večkratni prvaki Jugoslavije čim bo­ lje pripravili za letošnjo sezono. Na mednarodnem turnirju se bosta v petek pomerili moštvi ATSE in Jesenice. V soboto bosta igrala Dinamo in ATSE, v nedeljo zvečer pa bo prva poslastica za jeseniške ljubitelje hokeja, ko se bosta pomerili ekipi Dinama in Jesenic. Vse tekme bodo ob 18.30. HD Jesenice bo tudi letos dalo v prodajo permanentne vstopnice za vse tekme v letošnji sezoni, ki jih bodo odigrala jeseniška moštva Podmežakljo. Pro­ dajati jih bo začelo že sredi tega tedna, veljale pa bodo tudi za tekme omenjenega mednarodnega turnirja. Cena permanentne vstopnice je 350 dinarjev. To sicer ni malo, toda glede na letošnjo bogato sezono, se bo rednejšim obiskovalcem hokej­ skih prireditev Podmežakljo večkrat obrestovala. Kot primer naj omeni­ mo, da bo na Jesenicah do konca septembra šest prvovrstnih hokej­ skih srečanj, med temi bo pet med­ narodnih in ena domača, ko bo na Jesenicah gostovala Olimpija, v okviru tekmovanja za pokal Kara­ vank. Za ilustracijo pa še to, da je bilo v lanski sezoni na Jesenicah več kot 80 hokejskih tekem. Pred otvoritvijo letošnje hokejske sezone na Jesenicah, ki bo v petek zvečer, so se naši hokejisti našli v zelo težkem položaju. Večina članov UO HD Jesenice, je namreč po končani prejšnji sezoni odstopila, tako da je trenutno jeseniški hokej brez vodstva. V teh, zares težkih tre­ nutkih, so se pojavili, tako pri ljubi­ teljih hokeja na Jesenicah, kot tudi v samih vrstah jeseniških hokejistov prvi znaki negotovosti, nezainteresi- ranosti ter celo nakazovanja propa­ da jeseniškega hokeja, kajti preveč zgodbic je krožilo po Jesenicah, ki so to potrjevale. Zato so se dogovorili, da bo treba v kratkem sklicati izred­ ni občni zbor na katerem bodo izvo­ lili nov upravni odbor. To bo pred­ vidoma že v naslednjem tednu. Naloga novega UO ne bo lahka, saj bo treba precej stvari in navad spremeniti, če želimo imeti na Jese­ nicah še naprej hokejiste, ki bodo med najboljšimi v Jugoslaviji in ki naj bi dostojno zastopali jugoslo­ vanski hokej tudi na mednarodnem prizorišču. D. spet povečali razliko za dva zadetka (15:13), domači pa so izenačili in prvič v drugem polčasu prešli v vod­ stvo s 16:15 in 17:15. Razliko dveh zadetkov so obdržali vse do rezul­ tata 19:17, ko so dovolili gostom ize­ načiti in to predvsem zaradi brez­ glave igre, saj so v zadnjih minutah zapravili nič koliko žog in nekajkrat brezbrižno streljali proti vratom, namesto, da bi zadrževali žogo in tako branili rezultat. V ekipi lahko pohvalimo Pogač­ nika, Prešerna, Šubica in Dizdarevi- ča, v prvem polčasu pa so igrali dobro še vratar Šporar, Pavlic in Geršak. Sodnika Jeruc iz Dupelj in Bašar iz Kranja sta tekmo vodila dobro. Po treh tekmah so Jeseničani osvojili prvo točko in so tako na desetem mestu v LCRL, pred njimi sta s točko še ekipi Dobove in Kam­ nika, ki imata boljšo razliko v za­ detkih. Točko imajo tudi Radeče, ki so zaradi slabše razlike v golih za Jesenicami, zadnje, dvanajsto • je moštvo Dupelj, vodi pa moštvo Brežic. Jeseniški rokometaši, bi se kot novinci v LCRL morali boriti za čim tesnejše poraze, sleherna priborjena točka pa jim bo v zelo izenačenem spodnjem delu lestvice utrjevala obstoj v ligi, kar je za njihov debut v LCRL že uspeh. V soboto, 14. septembra bodo jese­ niški Tokometaši gostovali v Kr­ škem, -tok PORAZ B EKIPE Druga ekipa Jesenic je v soboto, 7. septembra, igrala v Tržiču z isto­ imensko B ekipo in visoko izgubila z rezultatom 33:15. V Tržiču so igrali: Boldežar, Klju- čanin, Gašperšič, Koreič, Radinovič, Sefaj, Koprive, Peternelj,' Leskovšek in Zgonc. Proti močni in veliko starejši ekipi ' ' Tržiča, mladi jeseniški igralci niso mogli veliko storiti. Ves čas tekme so bili v vodstvu Tržičani, gostje pa so igrali preveč brezglavo, veliko so za­ pravljali žoge in grešili v podajah. Domači igralci so izkoristili neiz­ kušenost Jeseničanov, bili so višji in jim ni bilo težko streljati preko ne­ zanesljive jeseniške obrambe. Ome­ nimo lahko tudi to, da prva ekipa Tržiča nastopa v slovenski roko­ metni ligi, zato je tudi razumljivo boljša kvaliteta druge ekipe! Kot opravičilo lahko omenimo le to, da so Jeseničani odigrali šele dve tekmi v tej sezoni (prvo so dobili) in da se pozna neizkušenost in mladost ekipe, kar pa se lahko z re­ dnimi treningi in rednimi tekmami bistveno izboljša. B ekipa Jesenic bo nastopila v so­ boto, 14. septembra, na igrišču za osnovno šolo na Jesenicah, proti drogi ekipi Alplesa iz Železnikov. Tekma bo ob 16.30. —tok Nepregledna kolona ielezarjev in predelovalcev na grebenu Triglava POHOD ŽELEZARJEV IN PREDELOVALCEV NA TRIGLAV Pohod slovenskih železarjev na Triglav je postal že tradicionalen, saj se v organizaciji sindikata Žele­ zarne — referata za športno rekre­ acijo, izvaja že peto leto. Do odločitve za pohod je prišlo že pred leti iz več razlogov: — Rekre­ acijska dejavnost se vse bolj uve­ ljavlja sirom naše domovine po pod­ jetjih. V tem so daleč pred nami npr.: Vzhodni Nemci, kjer se ^Športno udejstvuje ogromno delov­ nih ljudi. Iz množice pa ni težko dobiti kvalitetnih športnikov za vse panoge športa. No, tudi v našem podjetju v rekreacijski dejavnosti nismo med zadnjimi, saj se dobro za­ vedamo, da šport povečuje delovno sposobnost. In planinstvo se upravi­ čeno šteje k najbolj zdravim športom. — Zelezarji, ki niso vsi člani pla­ ninskih društev, se ravno ob takih pobudah odločijo, da se skupaj s svojci, sodelavci in prijatelji pod strokovnim vodstvom, vsaj enkrat p^vzpnejo na naš najvišji in najpo­ pularnejši vrh Triglav. — Če smo vsi slovenski zelezarji in predelovalci v sestavljeni orga­ nizaciji združenega dela Slovenske železarne, je prav, da se srečamo tudi na športnem področju, spozna­ mo in pogovarjamo, saj po delovni liniji nimamo toliko možnosti. — Zadnja leta so vse bolj popu­ larni množični pohodi v gore, tako v tujini kot doma, ki jih organizirajo planinska društva, potovalne agen­ cije, podjetja in ustanove. Na primer, zimski pohod na Stol (v spomin na partizansko bitko — fe­ bruarja 1942), znani pohod »sto žensk na Triglav«, v Rusiji množični vzpon na Pik Ljenin z mednarodno udeležbo itd. Videti je, da so taki pohodi, razen spominskih, že tudi — moda! In še malo iz zgodovine pohodov. Prvi pohod smo izvedli leta 1970 (19. in 20. septembra) z udeležbo 360 že­ lezarjev, od tega 80 iz Štor, 80 z Ra­ ven in 200 z Jesenic. Šli smo v raz­ ličnih smereh iz Vrat po Tominško- vi, čez Prag in s Pokljuke. Vse pla­ ninske postojanke Kredarica, Stani- čeva irr Planika, so bile polno zasedene. Na vrhu Triglava sta že- lezarjem spregovorila predsednik Planinske zveze Slovenije Miha Potočnik in generalni direktor ZPSŽ Gregor Klahčnik. Pevci pa so zapeli nekaj pesmi, od katerih je ostala Aljaževa Oj Triglav moj dom, vsem v nepozabnem spominu. Drugi pohod je bil leta 1971 (10. in 11. julija) s 420 udeleženci iz vseh treh železarn. Tudi ta pohod je bil zelo uspešen. Vsi udeleženci so jestopili v dolino Krme. Tokrat so vodniki železarjev s Kredarice reše­ vali ponoči ponesrečenega alpinista v severni steni Triglava. Tretji pohod, planiran za jesen leta 1972, je zaradi slabih vremen­ skih razmer odpadel.' Četrti pohod je bil v dneh 14. in 15. julija 1973, zaradi negotovega vremena le z 200 udeleženci (50 iz Štor, 70 z Raven in 80 z Jesenic). Zaradi dežja in neviht smo se morali vrnitj v Krmo iz planinskih posto­ jank Planike, Kredarice in Stani- čeve, ne da bi osvojili vrh Triglava. Takrat so za senzacijo (heri cirkus) poskrbeli fantje iz Bohinja, ki jih je Tof podžgal, da so šli plezat po lestvi na vrh Triglava. Vsi pohodi so se zaključili s po- 'vratkom v Krmo na Zasipski plani­ ni, kjer je bilo prijateljsko srečanje, piknik, nastop godbe ali pevcev. Letošnji pohod železarjev na Tri­ glav, v dneh 31. avgusta in 1. sep­ tembra, pa je presegel po obsežnosti in številu udeležencev, vse doseda­ nje. Po temeljitih pripravah in pro­ pagandi je bilo na pohodu po vseh poteh triglavskega pogorja v soboto 460 železarjev in njihovih svojcev in to: 48 iz Štor (iz Trente prek Doliča), 85 z Raven (Rudno polje— Kredarica), 208 z Jesenic (z vodiči), ki so pristopili iz Vrat čez Prag na Staničevo, druga polovica pa iz Trente na Dolič, 39 iz Plamena Kropa, s Pokljuke na Kredarico, 40 iz Tovila Ljubljana (s Pokljuke na Planiko) in 40 iz Žične Celje (s Kota na Staničevo). Jeseničane, pripravljene za lažjo smer Pokljuka—Planika, smo mo­ rali preusmeriti, zaradi zasedene Planike, z udeleženci Ljubljanske banke, na težjo a lepšo pot čez Prag iz Vrat. Že pristop v obsežno kraljestvo Triglava s katerekoli strani, je bil za vse enkratno doživetje. Če gledaš mogočno 1200 m visoko severno ste­ no Triglava iz Vrat — kloneš pred toliko veličino. Če se zazreš v raz- orano zahodno triglavsko ostenje iz siromašne trentarske " strani, se spomniš čudovite pravljice o zlato- rogu in gorskih vilah. Z bohinjske strani (po poti s Pokljuke) pa se ti predstavi »triglav«, gospodar vseh Julijcev v vsej svoji lepoti. Udele­ ženci so si v zatrepu doline Vrat ogledali kar dva spomenika (padlim gornikom — partizanom in • spo­ menik vsem žrtvam gora), v Trenti pa na razglednem parobku spomenik dr. Juliju Kugvju, ki je s trentar­ skimi vodniki obiskoval in poveliče­ val naše prelepe Julijske Alpe. Vse štiri triglavske postojanke so bile ta večer seveda prenapolnjene, poleg železarjev še z delavci Ljub­ ljanske banke in drugimi obiskoval­ ci, saj je prenočilo v vseh skoraj tisoč ljudi. Kako skromni smo lahko — če je nujno! Vse priznanje gor- janskim in javorniškim planincem, za Kredarico pa predvsem Stanetu Kersniku, da so postojanke res tako obnovljene in udobne. Koliko truda, znoja in časa so vložili ti idealisti! ' Na večer smo vodniki vzpostavili zvezo potom radio oddajnikov z vse­ mi postojankami. Z Doliča, ki leži v kotlu, smo" morali zlesti zaradi boljše zveze na koto (2416 m) v pobočju Kanjavca. Zakonca Stojan sta se spet, kot že večkrat, žrtvovala za tehnična opra­ vila (delitev značk, bonov in preno­ čišč). Ponoči je vsa gorska krajina izginila v megli. Močno je deževalo. Nedeljsko jutro. Megle okoli gora, ki jih je nosil zapadnik. S Pavletom sva z dnem že prtila v pobočje Ka­ njavca na »zvezo«. Vreme negotovo, nesreča plezalca v steni Triglava — v reševalno akcijo morajo skoraj vsi vodniki s Staničeve. Ponovna zveza čez eno uro! • Medtem so najbolj neučakani že odhajali proti vrhu. Odhod vseh skupin! Vreme se je začelo vidno boljšati. Sreča! V pečevju same vršne kupole Triglava smo vodniki manj gotove in začetnike navezali na vrvi. Vsem je šlo zelo dobro. Malo dobre volje, malo truda — dosegli smo vrh. »Prvopristopniki« so bili po tradiciji tepeni. Nepopisno zado­ voljstvo vseh, občutek, ki se ga ne da povedati — to moraš doživeti. Skozi megle je že prodiralo sonce. Vse zbrane železarje in predelovalce je na »najvišji ravni« naše domovine pozdravil s klenimi besedami gene­ ralni direktor Slovenskih železarn Gregor Klančnik, žebljar Mikula pa nam je zatrobil začetne akorde pesmi Oj Triglav, moj dom. Od vseh strani so prihajale in odhajale na vrh vedno nove trume planincev. Pravo mravljišče! Raču­ namo, da je bilo ta dan na vrhu vsega skupaj okrog 800 obiskovalcev. Ubogi Triglav! Sestopili smo prek Malega Tri­ glava na Planiko ali Kredarico, po najdaljši, a najlažji poti v Krmo Spet v presledkih skupina za skupi­ no, že precej utrujene, razredčene na manjše grupe, so vodniki bodrili in pomagali najbolj onemoglim. Morda je sestop spominjal na Napoleonov povratek iz Rusije. Toda ko so se udeleženci na Zasipski planini, kjer je bil piknik, krepko podprli s pijačo in jedačo, je izginila vsa utrujenost. Ansambel Veseli planšarji s pevko Branko Strgar, je z dpmačimi »vižami« poskrbel, da se je na ple- - sišču pred Kovinarsko kočo drenjalo in vrtelo vse — staro in mlado. Raz­ položenje in zadovoljstvo na višku! Letošnja bilanca pohoda na Tri­ glav je zelo dobra! Mnogi so bili na vrhu prvikrat, vsi pa so bili z uspelim pohodom zelo zadovoljni, saj so doživeli in videli toliko lepega, kar lahko nudijo le gore. Morda bodo hitro pozabili na tisto malo truda, vračali se bodo k njim spet znova . .. Še nekaj misli za zaključek! Vse priznanje zaslužijo vsi vodniki pohoda, ki so odhiteli v nedeljo zgodaj zjutraj v steno Triglava in rešili težko ponesrečenega plezalca iz »Ladje«. Piknik v Krmi je minil brez njih, saj so se šele sredi noči utrujeni vrnili domov. Toda rešili so človeka. Pohod železarjev in predelovalcev na Triglav naj ostane tradicionalen, a treba bo v bodoče misliti na ome­ jeno število udeležencev ali časovno delitev. Kapacitete postojank so premajhne, pri taki množici ude­ ležencev na vrhu tudi ne more biti zagotovljena varnost, saj je tudi šte­ vilo vodnikov premajhno. Od udeležencev se bo morala prek vodnikov zahtevati večja disciplina na pohodu. Saj tudi vodniki ne morejo delati čudežev, če se ljudje ne držijo njihovih navodil. • Med pohodom je pitje alkohola strup, saj zmanjšuje fizično sposob­ nost, lahko pa povzroči hujše po­ sledice. Letos je imelo šest gornikov dosti opravka, da so spravili pija­ nega železarja z vrha Triglava! Morda bi v organizaciji komisije za športno rekreacijo pri sindikatu železarne Jesenice organizirali še več manjših pohodov na druge naše gore, ki po lepoti prav nič ne zaosta­ jajo za Triglavom, če ga celo ne prekašajo, npr.: Škrlatico, Prisojnik. Mojstrovko, Jalovec in druge. Saj je zanimanja za planinske izlete in po­ hode pri železarjih dovolj, treba jih je le organizirati in izvesti. Janez Krušic