fnfcuitaa plačana v gotovini.
LJUBLJANA. 4. aprila 1929.
Posamezna številka 2 dinarja.
Štev. 7.	Leto 4.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredalitvo in npravnlitvo: Unbllana, Karla Marksa trs 2 (pre) Turjaški trg), kamor nai se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije
Vabilo na III. redni kongres
Vsem oblastnim odborom, podružnicam, sekcijam in članom!
Centralna uprava U. S. Ž. J. sklicuje na podlagi § 16. saveznih' pravil svoj
III. REDNI KONGRES
ki se vrši od 14.—15. aprila 1929 v Zagrebu v prostorih Radničke Komore, Havlikova ul., v bližini glavnega kolodvora.
DNEVNI RED KONGRESA:
1.	Otvoritev kongresa, pozdravi, poročilo poslovne komisije in volitev komisij.
2.	Debata k letnim poročilom, absolutorij, volitev novega odbora.
3.	Položaj delavstva in socijalno-politične naloge saveza.
4.	Zakon o državnem prometnem osobju — pravilniki sporednih prinadležnosti.
5.	Delavski pravilnik in osemurni delavnik.
6.	Savez in kulturne ter gospodarske organizacije.
7.	Finančna vprašanja in sprememba pravilnika.
V slučaju, da dnevni red kongresa ne bo izčrpan, se nadaljuje še v torek, dne 16. aprila 1929.
Glasom Š 16. saveznih pravil morajo vse podružnice in sekcije izvoliti delecate za kongres, in sicer za prvih 100 članov 1 delegata, za vsakih nadaljnjih člano\ .zopet po enega delegata. Delegate je javiti centrali najkasneje do 1. Iv. 10..9. da mn izstavimo, za kongres poverilnice. Število delegatov se določi na podlagi doposlane razpredelnice. Stroške za delegate nosi centrala.
Kongresu prisostvujejo:
1.	z glasovalno pravico:
a)	delegati članov, in sicer izvoljeni po podružnicah, m to na prvih 100 članov po eden in za vsakih nadaljnjih 200 članov zopet po eden;
b)	člani upravnega in izvršnega odbora ter
c)	člani nadzorstva, predsedniki in tajniki oblastnih odborov.
2.	s posvetovalno pravico:
a)	odposlanci ujedinjenega radničkega sindikalnega saveza:
b)	odposlanci sorodnih strok, organizacij, ki so v sklopu USS-a.
Centralna uprava »U. S. Ž. J.«.
Da ste zdravo ... I
U prošlosti našeg Saveza retko je bilo dana, koje smo očekivali sa toliko čeznje i uz koji bi bile vezane tolike nade, kao sa ovogodišnjim našim Kongresom, koji se sastaje 14. i 15. aprila u Zagrebu. To je i razumljivo. Svi dosadanii naši Kongresi su bili održavani pod sasma drugim prilikama, sa sasma drugim zadatcima: najviše naših Kongresa do sada imalo je u glavnom agitacio-ni i manifestacioni karakter, imali su zadatak osnivanja ili proširenja željezničarskog nezavisnog pokreta, dočim ovogodišnji biti će posvećen
od početka do kraja lih životu i položaju željezničkih radnika i službenika.
Naš ovogodišnji Kongres značiti će jednu prekretnicu u našoj historiji: sa njime prelazimo na
pozitivan i stvaralački rad kao solidna i učvršćena cjelina,
imajući pred očima lih moralno i materijalno stanje sveg željezničkog osoblja i posvećujući se sva popravci toga stanja. Naročite agitacione parole, naročite teorijske i manifesta-cione rasprave nama više nisu potrebne. Najbolja agitacija prije i poslije Kongresa jeste naš praktični rad na polju promicanja int esa svih željezničara ka boljim sluzoov-nhn odnosima i boljem životu.
Značaj ovogodišnjeg našeg Kongresa je i u tome, što se on sastaje
pod Izuzetno teškim prilikama za željezničare. U vremenu meteža, nejasnosti i neodredjenosti. Jedina jasna točka u tim prilikama za nas jeste, što smo svi prožeti vjerom, da nas ka boljemu samo vlastita snaga i nesalomiv duh dovesti može. Sakupljajući naše snage i jačajući redove našeg Saveza, te uz najpožrt-vovniji rad na praktičnom polju oko svih za željezničare bitnih i životnih pitanja, mi ćemo, u to čvrsto vjerujemo, konačno se probiti i stvoriti za vse željezničare takve službovne i životne odnose, koji će i njih, konačno privesti u red zbrinutih i svoje egzistencije sigurnih.
I ta pitanja, da im se poboljša život i obezbjedi egzistencija, središte su svih sadanjih težnja i želja sviju željezničkih službenika i radnika. Stavljajući sva ta pitanja kao jedini dnevni red predstojećeg Kongresa, učinilo se je u glavnom ono, što se je u sadanjim; teškim prilikama moglo i moralo učiniti: svratiti na njih pažnju svima željezničarima, svima mjerodavnima i svoj javnosti. Preko ovog našeg Kongresa imati će priliku: željezničari da kažu što žele, a svi ostali, da te želje čuju, saslušaju i uvaže. A uvažiti ih treba koliko radi željezničara, da bi se još predanije posvetili svojem zvanju, toliko radi same saobraćajne ustanove, koja će svoje uspjehe početi zujeti tek od tada.
od kada će željezničari prestati da kukaju nad svojim mizernim platama, nad dugim radnim vremenom, nezbrinjenošću u bolesti, nesreći, starosti i iznemoglosti, nad lošim postupanjem, kaznama i uvredama svake vrste, te kada će se i njih posmatrati kao jednog zajedničkog i ravnog čimbenika, a ne roba koji ima samo da sluša i izvršuje.
maksimalnog uvaženja preko ov°g Kongresa istaknutih želja, ovjs-1,0 ie i maksimalno poboljšanje sviju nedostataka i mana, od kojih današnji saobraćaj trpi.
lako prilike, u kojima živium i radimo, priječe rad i obeskuražuju.
ipak, po svima dosadanjim znacima, J naš ovogodišnji Kongres biti će jedan j od onih, koji je bio najbolje posje- i ćen. Ne samo po broju delegata, već i po broju članova, koje će delegati zastupati. Članstvo i funkcioneri 1 pregli su, da i pod najtežim okolno- | stlraa doprinesu maksimum, da im ta | velepomembna manifestacija snage i . ideja. Kongres, čira bolje uspije. U : njih je čvrst osjećaj, da im je to životni interes: temelje organizacije
— Saveza — još iaće cementirati, a svoje želje dovesti do najglasnijeg
izražaja.
Zadivljeni nad požrtvovnošću, sa kojom članstvo vrši pripreme za Kongres, ini odlučno vjerujemo, da ni plodovi Kongresa neće izostati. Hrabri borci, koji će se na njen: sastati, garancija su za njegov uspjeh. Stoga drugovi, da ste zdravo i srećan Vam rad!
samospozuanja in s tem proletarske kulture, govori tako.
Res je, da so z zahtevo »več plače«, »osemurnik« itd., strokovne organizacije dale po napornih borbah predpogoje za kulturni razvoj delavskega razreda. Vsak korak napredka na socijalnopolitičnem polju, ki ga izvojujejo od kapitalistov strokovne organizacije, pomeni neposredno del izobrazbe in dvig duševnosti delavskega razreda.
Ali strokovne organizacije se morajo tudi intenzivno in direktno truditi, da dvignejo proletarsko miselnost svojih članov in da jo vnesejo tudi med indiferentne mase. Med svojim članstvom! morajo na široko propagirati tudi kooperativno, to je zadružno misel. Kajti gospodarska osamosvojitev delavskega razreda je tudi odločilne važnosti za zboljšanje delavskega življenskega položaja. Zakaj s svojo majhno mezdo vzdr-žavati gospodarske ustanove kapitalistov, ko ima delavstvo lahko svoje kooperative, zadruge, v katerih upravlja samo in si z dobičkom zbolj-šuje svoje ustanove? Le poglejmo za vzgled na Dunaj. Stavbne zadruge, konzumne zadruge so bile ustanovljene s pomočjo strokovnih organizacij. Razstave pohištva in hišno-ge-spodarskega orodja in potrebščin, narejene v delavskih zadrugah, so ustvarjale strokovne organizacije.
Posebna naloga strokovnih organizacij pa je v duševni izobrazbi svojih članov. Predavanja, kurzi, brošure, letaki, revije, so moč, ki članu odkriva pogled navzgor, v solnčne sfere, ki so dosegljive in ki tudi indiferentni masi kaže, kje stoji m kam ima stopiti, da še bolj ne zaide. Delavec mora čitati. S tem se mu daje materijal za premišljevanje, za izmenjavo misli in razgovore v družini, v obratih, med odmori. Strokovno organizirani delavec dobi redno svoj strokovni časopis. Strokovne organizacije skupaj pa nai tam, kjer ga še ni, ustvarijo za vse proletarski družinski list. V tem, proletarskem družinskem listu morajo biti poleg povesti proletarske tendence in poleg slik iz delavskega življenja tudi razprave o narodnem gospodarstvu, o socijalnemi pravu, o znanstveni organizaciji dela, o socijalnem zava-'r o vanju itdL
Da bi vsaka organizacija vršila v svojem delokrogu vse to kulturno delo, je zvezano z velikimi težkoča-mi. Zato imajo strokovne organizacije, združene v strokovni svet (ÜRSS, Strokovna komisija), ustanoviti tam, kjer še ni, posebno kulturno centralo, ki vrši kulturno izobrazbo delavca. In skrbeti je, da je vsak član strokovnih organizacij tudi član te kulturne centrale, ali pa, da so strokovne organizacije same z vsem svojim članstvom včlanjene. Za Slovenijo je ta kulturna centrala »Svoboda«. Taka kulturna^centrala je nekako »rdeče semenišče«, ki ima poleg drugega vzgajati strokovne funk-cijonarje, vršiti predavanja, izdajati kulturno revijo in poljudno-znanstve-ne brošure ter delavcu praktično pokazati, da znanost ni »nevtralna«, kakor trdi buržuazija, in najmanj tista znanost, katera je nujno potrebna delavcu, da spozna, da je tudi on človek. In to je: narodno gospodarstvo, nauk o obratovanju, zgodovina, socijalna politika, delavsko pravo in
drugo.	0	.
Ker je »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije« mogočna četa v vrstah strokovnih organizacij, st stavlja nalogo, d!a bo še bolj kot do-sedaj vršil kulturno izobrazbo svojega članstva in po njem; vseh želez-ničarjev-proletarcev. Posebno hoče:
Kulturne naloge „Ujedinienega Saveza železniiarjev Jugoslavije“.
Dolgo časa so strokovne organi- ! zaci, j e smatrale, da je njih naloga J samo borba za zboljšanje mezd in ugodnih delovnih pogojev. V strokovne organizacije je gnala delavec želja samo po materijclnem zboljšanju svojega lastnega položaja in tudi agitacija se je vršila vedno v tem smislu, tako so stale strokovne organizacije tu kot orodje za dosego samo materijelnili dobrin.
Vendar so sc ti časi. zlasti po vojni, spremenili. Danes so strokovne organizacije že vplivna moč v človeški družbi v vsakem oziru in kapitalizem jih mora, če hoče ali noče, priznavati. V vseh razrednih strokovnih organizacijah nastaja novo gibanje, novo stremljenje, in sicer po kulturi, po obogatitvi duše-mosti delavca in to duševnosti proletarske ideologije. Solidarnost delavskega razreda se odraža vidno v tein, da ime proletarec ni več nekaj ponižujočega, nego nekaj samozavestnega in zgodovinsko pomembnega. Vsak organizirani diclavec je ponosen na ime proletarec. In ta samozavest l prohuja v delavcu duševnost, hotenje po delavski izobrazbi.
Slišijo se sicer trditve, da je duševna izobrazba nemogoča brez ma-terijelnih predpogojev. Lačni, utrujeni, izmozgam' ljudje nimajo smisla
za izobrazbo, za umetnost, za knjige, za lastne ustvarjanje in doživetje, in ravno zato je naloga strokovnih organizacij, da svoje člane vzpodbujajo k samoizobrazbi. Kajti, doseči materijelne dobrine, je brez izobrazbe, brez kulturnega razvoja in dviga delavca, trajno nemogoče. Izobrazba, katero daje delavcu kapitalizem, mu prinaša malo ali nič koristi. Prepojena ie s kapitalistično ideologijo, ki delavca le tlači k tlom, ne pa, da bi ga dvigala. Zato je v samozataje-vanju izmučenega delavca, da si pridobi svojo, resnično miselnost, pravo izobrazbo, slonečo na proletarski, to je na človečanski ideologiji. In tu je zopet naloga strokovnih organizacij. da to vrše. Zakaj, če se delavec ne zaveda samega sebe, da je človek, enakovreden, če ne pokaže svoje duševne moči nikjer, ali je mogoč uspešni boj strokovnih organizacij za osemurnik? Za zboljšanje delovnih pogojev? Za zboljšanje mezd? Za starostno zavarovanje?
Odgovor na ta vprašanja je viden pri neorganiziranih, še bolj pa pri onih, ki so organizirani v od buržu-azije postavljenih buffer-organizaci-jah. »Gospod bo izvojeval nase zahteve skupno z nami, delavci,« je molčeče opravičevanje takega delavca. Komur manjka samozavesti in
1.	pozvati vse svoje člane, da bodo elani delavskih kooperativnih-za-družnih ustanov, katere bodo upravljali in vodili;
2.	pozvati vse svoje člane, da postanejo člani delavske kulturne centrale, kakor je na pr. v Sloveniji
-Svoboda«,, s čemur bodo pole,«; kulturnega udejstvovanja deležni delavskega kulturnega družinskega mesečnika »Svoboda«;
3. izobraževati hoče svoje člane, kakor je delala doslej, v razredni zavesti in za razredno solidarnost.
Projekat rezolucije
po točci dnevnog reda »Položaj radnika i socijalno - politički zadatci«.
(Referent drug Stjepan Pongračić.)
III. redovni Kongres Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije,
održan dne 14. i 15. aprila 1929. u Zagrebu, posle opširne rasprave po pitanju položaja željezničkog pomoćnog osoblja u vezi sa zadatcima Saveza na polju socijalno - političkog zakonodavstva
k on s t a t u j e:
1.	Odredbe Zakona o zaštiti radnika u svom: općenitom i pojedinačnom dijelu, za svo pomoćno osoblje željezničkih ustanova, ne važe i nastojanja mjerodavnih kretala su se u pravcu, da se njihlova važnost na željezničare ne primijeni.
2.	Zakon o osiguranju radnika sproveden je samo djelomično, pa i to pogrješno i nepotpuno, a stvaranjem' zasebnih jedinica osiguranja i izlućenjem njihovim iz zajednice sa općim radničkim osiguranjem učinilo se je osiguranje željezničara za slučaj bolesti pasivnim i nemogućim, da odgovori zadatcima i svrsi, uslijed čega je zdravstveno stanje željezničara strahovito palo.
3.	Osiguranje u nezgodama provodi se po službenimi jedinicama na površan način, bez ikakvog upliva osiguranika na isto, uslijed čega je nepotpuno i nezadovoljavajuće.
4.	Zakon o Inspekcijama Rada u državno - saobraćajnim poduzećima uopće se ne sprovodi, niti je poduzeto išta, da se za ta poduzeća Inspekcija Rada oživotvori. Pomanjkanje pak svake kontrole rada u saobraćajnim poduzećima ima za posljedicu, da su za svo pomoćno pa i imenovano osoblje prilike i uslovi rada mcđju najtežima.
* .
' Konstatujući prednje, Kongres, u cilju popravke položaja svem željezničkom osoblju, a time i popravke prilika u željezničkom saobraćaju —
ističe kao neodložnu potrebu:
1.	Da se na svo željezničko osoblje primijene odredbe Zakona o zaštiti radnika i to tako, da će isti svim zakonskim odredbama i pravilnicima, sa kojima se ma za koju kategoriju željezničara utvrdjuju radni odnosi,
služiti kao osnov, a naročito, da se sprovedu odredbe: o 8 satnom radnom danu, higijenskim uslovima rada, o pravu organizovanja i intervencija, o radničkim i namještenič-kim povjerenicima, te omogući članstvo i predstavništvo za sve željezničare u Radničkim Komorama.
2.	Da se na željezničko osoblje primijene sve odredbe Zakona o osiguranju radnika, a njihovo izdvojeno osiguranje, da se povrati u sklop općeg radničkog osiguranja. Time u vezi, da se čim prije za ustanove osiguranja sprovedu slobodni izbori, kako bi osiguranici došli do onog uticaja u njima, koji im je zakonom zagarantovan.
3.	Da se osiguranje za slučaj nesreće sprovede na istoj bazi, kao što ga, smislu odredbi Zakona o osiguranju radnika, sprovodi Središnji Ured z. o. ir., t. j., da i to osiguranje sprovode poslodavac i osiguranici zajedno.
4.	Da se čim prije oživotvori osiguranje za starost, iznemoglost i smrt svega pomoćnog 1 radničkog osoblja, koje osiguranje ima počimati sa danom stupanja na posao.
5.	Da se u sporazumu sa Centralnom Berzcm Rada utvrdi članstvo za svo 'željezničko osoblje u nadležnim Berzama Rada, a time u vezi i reguliše osiguranje za slučaj besposlice i besposlenosti.
6.	Da se u smislu Zakona o Inspekcijama Rada pristupi oživotvorenju Inspekcija Rada i za saobraćajne ustanove, a sam Zakon, da se u tim ustanovama u cjelosti primijeni.
7.	Da se kod svakog regulisanja položaja željezničkom pomoćnom i radničkom osoblju ima u vidu, da je rad njihov vrlo odgovoran i fizički težak, te da je u interesu pravilnog otpravljanja toga rada, da se to re-gulisanje izvrši sporazumno sa interesentima i na najboljim osnovima, a naročito: da se obezbijedi potpuna stalnost na radu, redovni godišnji plaćeni odmori, besplatna vožnja i besplatan podvoz željeznicom, automatska napredovanja u plati, disciplinska sudovanja, primanje besplatnih odijela i t. d.
Osemurni delavnik.
III. redni kongres USŽJ, obdržan v Zagrebu dne 14. in 15. aprila 1929 po razpravi o delovnem času in poročilih delegatov, ugotavlja:
1. Da večina železniških direkcij sestavlja službene turnuse za postajno, premikalno, kretniško in progovno osobje v izmeri 24/24, odnosno 16/16 brez prostih dni in tako uvaja 12 urni delavnik. V posameznih jedi-nicahi je zlasti pri sekcijah vpeljan 24/12, da celo 48/12 urni turnus. Enako presegajo turnusi za vlakosprem-no in strojno osobje 30% službe ter dosežejo ponekod 40 do 50% službe, nevp oštevajoč zamude.
2. Tudi za delavce se uvaja čez-urno delo, katero se ne plača po predpisih, v gotovih mesecih pa se pošilja delavstvo na brezplačni dopust.
Kongres zahteva, da se v vsem območju ministrstva saobraćaja izvaja striktno 8 urni delavnik ter da se v vseh železniških direkcijah sestavljajo turnusi, ki bodo odgovarjali 8 urnemu delovnemu času ter da se prestane z odračunavanjem takozvanih »pavz«, vsako čezurno delo pa plača s 50, odnosno 100%.
lišu prema zakonu o zaštiti radnika i odrede plate za osamsatni radni dan na osnovi minimuma egzistencije sa
automatičnim unapredjenjem prema godinama službe. Rad u nedel j u i državne blagdane plati se kao prekovremeni rad sa 100% te se osoblju zagarantuje pravo do sviju sporednih prinadležnosti, službenog odela i voznih pogodnosti u istoj izmjeri kao regulisanomi osoblju.
3, Da se zagarantuje pravo do penzije nakon 10 godina, a pravo do
pune 100% penzije nakon 25 godina teške, odnosno 30 godina lažje službe.
4.	Da se novim pravilnikom zagarantuje osoblju sva prava odrejena zakonom o zaštiti radnika te potpuno izvede osiguranje radnika za slučaj bolezni i nezgode.
5.	Da se novi pravilnik uvede u život tek nakon ankete radničkih sindikalnih organizacija.
Predlog za reorganizacijo strokovnih sekcij.
Pri centrali naj se osnujejo kot posvetovalni organi za vsa strokovna vprašanja posameznih kategorij strokovne sekcije. Predsednik sekcij mora biti na sedežu centrale ter je glasom saveznih pravil član centralnega odbora. Za enkrat se osnujejo sledeče sekcije, ki sicer že obstojajo, a so lokalizirane na Ljubljano ter vsled tega re-šavajo le vprašanja lokalnega značaja:
Sekte rja vlak ospremn ega ospbja,
Sekcija kretniško-premikalnega osob-ja, Sekcija progo vzdrževalnega osobja. Sekcija kurilniškcga osobja,
Sekcija delavniškega osobja,
Sekcija postajno-sklaidiščnega osobja. Predsedniki zadnjih štirih sekcij tvorijo delavski odbor, ki ima na podlagi referatov posameznih sekcij definitivno sklepati o
vseh principijelnih in za celo območje veljavnih delavslkih vprašanjih.
Predsedniki vseh sekcij tvorijo medsek-cijskd odbor, ki ima odločati o vseh splošno železničarskih vprašanjih in predložiti svoje zaključke centralnemu odboru.
Odbor vsake sekcije sestoji iz 5 članov (iz območja vsake direkcije po eden), more pa se v slučaju potrebe tudi razširiti. Sestaja se po potrebi, redno pa enkrat četrtletno ter ima razpravljati o vseh strokovnih vprašanjih, ki spadajo v delokrog dotične sekcije. Vsi sklepi, predlogi in resolucije se objavljajo v »Ujedinjenem Železničarju«. Vsaka sekcija ima v vsaki številki slovenskega lU. Ž. na razpolago za svoje razprave ,po eno kolono, v hrvaškem U. Ž. pa po pol kolone.
Vozne ugodnosti, sporedne prinadležnosti, pravilnik o bolniškem zavarovanju in starostno zavarovanje delavcev.
111. redhi Kongres USŽJ v Zagrebu dne 14. in 15. aprila 1929 odobrava v celoti zaključke železničarske konference v Brodu, ki se je vršila dne 1. decembra 1928 ter nalaga novoizvoljeni centralni upravi Saveza, da ukrene vse korake, da
pride čimprej do izmenjave pravilnikov o voznih ugodnostih, postranskih prejemkih, bolniškem zavarovanju in da se ti, spremene v smislu sklepov brodske konference, kateri naj služijo za podlago tudi pri snovanju penzijskega zavoda za delavce.
Predlogi za kongres.
A. Sprememba pravilnika.
Karenčna doba za pridobitev pravice na podporo naj se podaljša na
dve leti.
Za izvolitev za odbornika v podružnici naj sc zahteva najmanj enoletno članstvo, za odbornika v oblastnih odborih in centralnem odboru pa triletno članstvo v Savezu.
B. Predlogi podružnic.
Na kongresu naj se obravnava sistem dosedanjih draginjskih doklad ter naj se sklene zahtevati, da se
tretji razred draginjskih doklad sploh ukine.
Pri pravilniku o službeni obleki
naj se zopet postavi zahteva, da se
podeljuj obleka vsem (neoziraje se na kategorijo) v naturi in delavstvu pa deiovna obleka.
Ukrene naj se vse korake, da se zopet izplača 20% doklada tudi delavcem, ki vrše službo eksekutivnih nastavljencev.
Zahteva naj se izplačilo diferenc delavcem.
Postavi naj se zahteva, da naj imajo tudi delavci in penzijonisti pravico do voznih ugodnosti v inozemstvu.
Zahteva naj se ukinitev odtegovanja za poplavo in za nabavljačko zadrugo.
Zahteva naj se uvedba nedeljenega delovnega časa v kurilnicah.
Program vlade.
Projekt rezolucije, po tažei dnevnog reda radnički pravilnik.
U jednom opširnom komunikeju vlatja je objavila program svojeg rada, koji namjerava izvršiti u pojedinim ministarstvima. Za nas željezničare je važno, što vlada smatra aktuelnimi u radu Ministarstva Saobraćaja. O torne program veli slijedeće:
»U ministarstvu saobraćaja nastavit će se radom na racijonalizaciji sviju grana saobraćajne službe, vršeći prema potrebama i organizaciju samih ustanova, Racijonalizacija će biti naročito upućena u pravcu boljeg i pravilnog iskorišćivanja materijala i saobraćajnih sredstava, s kojima danas raspolaže.
Izvršit će se revizija tarifa u pogledu klasifikacije robe i vozarinskih
stavova., a taj će se radi izvršiti na osnovu prikupljenih podataka, upro-stit će se manipulacija s aktima i pojačati kontrola eksekutivne službe. Ubrzati izrada pravilnika za sve grane željezničke službe.
Gradjenje novih željeznica nastavit će se prema finansijskim mogućnostima. S dugoročnim ugovorima osigurat će se dobra obalska služba na našem: moru. RacijonaHzacijom rada nastojat će riječna plovidba, da obnovi iz svojih sredstava svoj plovni park.«
Dakle: racijonalizacija, reorganizacija, revizija tarifa, pojačanje kontrole u egzekutivnoj službi g gradnja novih pruga. O izmjeni i popravci zakona o saobraćajnom osoblju, donošenju Pravilnika za pomoćno osoblje i svestrano poboljšanje položaja željezničarima, o svemu tome program nije ništa konkretnoga rekao. Medjutim, po našem gledanju stvari, ako se misli sprovesti stvarnu i korisnu racijonalizacUu i reorganizaciju, onda su i ova pitanja aktuelna i valja ih staviti u programu na prvo mjesto.
111. redovni Kongres Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije posle rasprave po pitanju raznih projekata radničkog pravilnika te položaja radničkog osoblja konstatuje:
1. Svi dosadašnji načrti radničkog pravilnika još uvijek negarantuju radnicima osnovnih prava, koja su zakonom o zaštiti radnika priznana svim radnicima.
? Nacrti negarantuju osoblju ni onih prava, koje je radničko- osoblje na željeznicama uživalo po pnjasnim propisima i to pravo na sticanie stal-
(Refyrent drug Zima.)
položaj radnika u pogledu sticanja pune penzije i u pogledu olata.
3. Nacrti ne priznaju radnicima voznih pogodnosti, sporednih prinadležnosti, službenog odijela u istoj izmjeri kao regulisartom osoblju.
Konstatujući prednje Kongres po pitanju radničkog pravilnika zaključi slijedeće:
1.	Da se radničkim pravilnikom zagarantuje osoblju sticanje stalnosti pravo na odsutstvo i primanje u penzioni fond nakon jedne godine
službe.	,	.,,
2.	Da se uvede sistem radničkih
Progon druga Kmeta.
LTT; nrlimnr nrimanje u provizioni :	i. Da se uveue smiču
LnU ’ Dinvrmmmo pa pogoršavaju I povjerenika te se radni uslovi regu-
fond, istovremeno pa
Naš drug Kmet, tajnik oblasnog odbora u Zagrebu, nikako da bude poštedien od neprestanih progona, koje mu uprilićuje zagrebačka policija. Unutar zadnjih 5 mjeseci izvršena mu je već po peti puta Kućna premetačina i traženi su neki spisi i knjige, a u zadnjih 2 mjeseca vec po drugi puta biva hapšen i vucaren po zatvorima. Zašto? To ni sam drug Kmet, a vjerojatno ni tko drugi, znade. Sve što se je u povodu progona druga Kmeta moglo saznati, jest, da je denunciran kao opasni »komunista«.
Svi mi, koji druga Kmeta poznamo, znademo vrlo dobro, da je to sušta laž i objedla, jer drug Kmet nije komunista nikada bio, a niti je to sada. Šta više, on je uvijek izbjegavao, d'a bilde deklarisan i kao socijalista, jer je smatrao, da se u današnjim prilikama za dobro radnika da daleko više postići harnim radom samo na sindikalnome polju i to sasma realnom i legalnom. Od god. 1923.. od kada je drug Kmet u našem kavezu aktivan, njegovo nastojanje uvijek bilo je, da rad Saveza bude čim otvoreniji i čim: stvarniji. Od ma
kakovog twntarstva iii komunizma drug Kmet je uvijek bio najdalje. Pa kad ga se i pored ovakojr obnošenja u javnome životu ipak proganja kao opasnog »komunistu«, onda to može biti samo plod zaista niske i podle denuncijacije.
Povodom zadnjeg hapšenja druga Kmeta, koje je izvršeno u pone-
đeljak 25. marta d. g., učinjena je pismena i usmena intervencija nadležnim vlastima, sa zamolbom, da se sa progonima nad njime prestane. Za očekivati je, da će ta predstavka biti uvažena i da će drug Kmet konačno doći do svojega mira.
Ustezanje ilanarine službenim putem.
Obzirom iia mnoge zloupotrebe, koje se je činilo sa organizovanjem željezničara u načionalne-žute organizacije, te zloupotreba, koje se je činilo prisilnim plaćanjem članarine putem službenog ustezanja, bili smo prisiljeni, da poduzmemo sve mjere, kojima se je te zloupotrebe moglo odstraniti. Najprije smo apelovali na vodstva žutih organizacija, u nadi, da će biti toliko uvidjavna i da će svojevoljno odustati od prisilnoga ustezanja članarine, ali nismo uspjeli. Pa kad se to nije htjelo uvažiti niti ma šta s te strane učiniti, bio nam je đalnji put, da se sa zahtjevom, da se sa nasilnim ustezanjem prestane, obratimo izravno onima, koji su ta ustezanja vršili — Direkciji. Taj zahtjev učinjen je Direkciji u Zagrebu opširnom predstavkom (ine 11. novembra 1928.
Na tu predstavku primio je Sekretarijat u Zagrebu slijedeće riješenje:
»Na .Vašu predstavku od 11. nov. pr. g. u predmetu »nepravilnog« odbijanja članarine putem platnog spiska službenika za
»Udruženje nacionalnih željezničara« obavještavate se, da je ovo vršeno na osnovu odobrenja Gen. Direkcije F. 0. br. 5.348-25, a po pismenom pristanku Službenika samih u smislu či. 1U4 Zakona o. d. s. o.
Medjutim predmet nije više aktuelan, obzirom na okolnost, da je ovakovo naplaćivanje brzojavnim naredjenjem Generalne Direkcije danom 1. I. 1929. obustavljeno.«
Puštajući po strani svaku polemiku sa ovim riješenjem obzirom na argumentaciju zašto su odbijanja vršena, za nas je bitno to, da se u buduće nikakva službena odbijanja za nacionalnu organizaciju ne smiju činiti. Ako bi ma gdje bio slučaj, da se osoblju nasilno usteže od plata za nacionalno udruženje, bud službeno ili ma u kojoj drugoj formi, valja nam to odmah javiti, da poduzmemo korake, da se sa nasiljem odmah prestane. Nikome, tko ne želi biti član nacionalne organizacije, ne smije se za tu organizaciju oduzimati članarinu. Tko bi to učinio, valja ga najstrožije progoniti.
Glavna skupščina bolniškega fonda v Beogradu.
Zvezarji so se pokazali v pravi luči napram železničarjem.
Predlagali in povišali so prispevek v boln, fond za nastavljence na 2%. Odklonili so naše predloge za izplačilo hranarine vse dni v mesecu, izplačilo hranarine za čas ambulantnega zdravljenja, odklonili so zahtevo, da naj fond plača stroške in prevoz zdravnika. Odklonili so naš predlog, kjer smo predlagali povišanje hranarine delavstvu, dalje da naj plača fond vse stroške za zdravljenje v toplicah, kopališčih in bolnicah.
G. Deržič je nastopil proti povišanju honorarja zdravnikom, kar smo zahtevali mi, da bi zdravniki lahko boljše in bolj intenzivno zdravili bolne železničarje.
Železničarji) Edini odgovor na ta udarec, ki so Vam ga zabili zvezarji v obraz, je, da jim za vedno obrnete hrbet in vstopite v edino res železničarsko organizacijo »Ujedinjeni sa-ves železničarjev.«
Glavna skupščina bolniškega fonda, ki se je vršila dne 24. in 25. marca t. 1. v Beogradu, je s svojim deliom zopet preočitno potrdila, da smo imeli vedno korenito prav, ko smo zahtevali čim večjo samoupravo posameznih oblastnih uprav. Očitno je bilo, da bi gospodje, ki vedrijo in oblačijo nad usodo bolniškega fonda, radi videli, da bi bila koza cela in volk sit.
Vtis, ki ga je ta skupščina mogla na praviti na vsakega objektivnega opa zovalca, je takšen: Sešli so se gospodji iz vseh vetrov na veliko govorniške vajo, ki naj zakrije bistvo same skup ščine tako, »dass man von laute; Bäumen den Wald nicht sieht.«
Skupščine se niso udeležili nit izvoljeni niti imenovani delegat oblastne uprave za beograjsko di rekcijo.
Gospodje so si ob priliki volitev v upravni in nadzorni odbor preče junaško skočili v lase. Vzroki teh ho matij nam niso bili znani. Stvar s« kuha bolj v nacijonalnem železničar skobrodarskem močniku.
Koj ob početku skupščine je s. Ba hun ugotovil, da se drži' mesto, kjer s< bo vršila skupščina, že četrto leto de poslednjega trenutka v tajnosti.
Domneva, da se, to ne godi bre: namena, temveč s prozorno tenden co, onemogočiti širokim vrstam že lezničarjev in delavcev, ki bi se mo rebiti hoteli udeležiti skupščine, ude ležbo na skupščini.
Predsednik ni na to domnevo ni česar jasnega odgovoril.
Pri poročilu centralne uprave humanitarnih fondov se je vnela pre^ cejšnja debata. S. Bahun je koj ol Početku povdaril, da to poročilo n sploh nobeno poročilo, marveč abs© utPp pomanjkljivo in prav neprimer 110 igračkanje — kajti v iporočilu b !n°r'di videti pred seboj jasne račune 1 glede na premoženje fonda i gled< na “Phodke ter končno glede izdat
kov, t. j. vsebovati bi moralo absolutno točno in zanesljivo bilanco. Vsega tega ni! Tako ne more iti dalje! Temu je treba napraviti konec! Jasni računi in javni računi so prvi pogoj vsakega dela — posebno v inštitucijah, ki so naša last! Isto so naglašali tudi drugi delegati. Izgovor glavnega upravnika, češ da ni mogoče centralni upravi sestaviti obračuna, dokler končnoveljavno ne obračunajo vse oblastne uprave, je malo manj nego ničev, kajti jasno je, da bi centralna uprava morala po tolikih letih najti pota in sredstva, da; bi v tem pogledu napravila red.
Nadalje je s. Bahun povdarjal, da ni uprava nič storila z,a zidanje sanatorija za tuberkulozne. Komisij je bilo mnogo, mnogo, rezultatov manj nego nič — ker so se morale plačevati samo dnevnice. Naposled je neka anketa sklenila, da bi bilo primemo zidati sanatorij poleg Šuplje stene pod Avalo. S. Bahun meni, da prav živahno dvomi nad dejstvom, da bi baš zrak pod Avalo mogel biti tako strašno koristen za telo in dušo tuberkuloznih železničarjev. Sodeč po razpoloženju ovac, ki so se tam pasle, mora domnevati, da je za ovce zrak zelo primeren. Slovenci odnosno člani oblastne uprave Ljubljane želimo sanatorij v naših, od vsega sveta priznanih zdraviliščih. Saj je n. pr. ha Golniku v sanatoriju najmanj 70n/0 Srbijancev. Kar je za Srbijance dobro in izvrstno, ne bo za nas slabo. Sicer pa smo za to, da dobi vsaka oblastna uprava svoj lasten sanatorij. Če bi državna prometna ustanova izvršila svoje denarne obveznosti, bi se to lahko zgodilo, V centralni upravi ne vidimo bogve kako vzgled-ne uprave, kar naj potrdi do skrajnosti neracijonalno in neekonomično ravnanje te uprave glede doma v Dubrovniku, ki je stal milijon — ne do-naša pa nič in člani ga tudi ne morejo uporabljati.
Tudi glede prakse s potninami za delegate odn. skupščinarje se ne moremo strinjati. Skupščina je sklenila, naj se izplačajo vsem skupščinarjem za 1. 1927 in 1928 dnevnice (nagrade), kar se ni zgodilo, tako da je n. pr. naš bivši delegat in skupščinar Krajnik prejel za 4-dnevno bivanje v Beogradu in 1 V/--dnevno bivanje v Ljubljani 93 dinarjev. Gospodje, ki ume-jo 5 dni in pol v Beogradu in v Ljubljani živeti s 93 dinarji — sigurno niso sklepali o tem, ali naj se vsem skupščinarjem in delegatom izplačajo »nagrade« (pravilno: dnevnice!).
Pač oa so promptno izvršili drugi sklep skupščine, naj se osoblju centralne uprave in oblastnih uprav izplača 72.000 Din. Mi sicer nimamo nič proti temu, da se delo honorira, toda najprej se morajo plačati stroški najrevnejših. Zahtevamo z vsem po-
Cankarjeva družba Je postala mogočen spomenik našega proletarskega umetnika Ivana Cankarja. Članarina Je na leto 20 dinarjev. Sodružica in sodrug, ali sta že člana Cankarjeve družbe! 4 krasne knjige dobi član vsako Jesen za svojo članarino. Zato, kdor še ni, ne odlašaj, pristopi! Pokaži, koliko se zavedaš samega sebe!
Prvomajski spis bo letos obsegal 60 strani. Imel bo mnogo krasnih slik iz delavskega življenja in lepe članke, pesmi in povesti. To bo knjiga, ka-korine ie nismo imeii dosedaj. Izvod bo stal 5 Din. Izide že 15. aprila 1.1. Podružnice vseh organizacij, sporočite takoj, koliko se Vam ga naj pošlje, da ga ne bomo premalo tiskali.
vdarkom, da se krivica, storjena baš delegatom in skupščinarjem Ljubljanske uprave (kajti druge uprave so kljub vsemu le tako zvane »nagrade« izplačale!) popravi, t. j., da se jim poravnajo potnine za 1. 1927 in 1928. Ta predlog, ki smo ga pozneje še enkrat formulirali, je skupščina soglasno sprejela. Upamo, da bo to vprašanje spravljeno s sveta.
Zahtevali smo dvakrat, naj se skliče izredna skupščina, da bi se izdelal nov pravilnik bolniškega fonda; obakrat je bila naša zahteva odbita, enkrat od ministra z motivacijo, »da nema posla za skupštinu« in drugič vsled tega, ker so se postavili proti sklicanju gospodje iz nacionalne organizacije (zvezarji), ki so govorili, da skupščine ni treba sklicati, »ker je novi pravilnik već gotov,«
Od prvega poziva sta pretekli dve leti, od drugega eno leto, a »gotovog pravilnika še ni« in ga naši sodrugi ne bodo priznali, ako bo izdelan proti obstoječim in še veljavnim zakonom. Saj § 34 naredbe odloča, da glavna skupščina sklepa in spreminja pravilnik.
Gospodom zvezarjem to seveda ni pogodu, ker bi na glavni skupščini morali pokazati pravo barvo, da so nasprotniki delavstva. Prav energično moramo protestirati proti načinu, kako ravna centralni uprav-ni odbor s sklepi ljubljanskega upravnega odbora. Ta slednji je sklenil namestiti drugega zobozdravnika v Mariboru in enako tudi v Ljubljani. Centralni odbor je ta sklep razveljavil, dasi se denarni efekt, ki bi bil v zvezi z eventualnim nameščenjem dveh zobozdravnikov, ne bi menjal, ker se plača delo od zoba.
Vprašamo gospode, kako se to ujema z liberalnostjo in širokogrud-nostjo, s katero so se izvolili pobahati v poročilu. (0, nekaj širokega je in to je: širokoustenje!)
Nadalje vprašamo gospode, kaj ie z dolgom prometne ustanove? Kje eksistira kakšen gospodar, ki bi bil tako »širokogruden«, kadar gre za tiste bore pare, ki mu jih bogatejši dolguje?
Zakaj se ni izvršil ugovor z dr. Novakovičem, ki bi bil vendar relativno še najugodnejši? (Tukaj gre za dom v Dubrovniku!)
Grajati moramo ravnanje centralne uprave tudi zategadelj, ker je v primeri z drugimi podobnimi ustanova-irii v inozemstvu močno nazadnjaška. Kaj je n. pr. storila letos v znanem hudem mrazu proti prehlajenju svojih članov? Ali je to kakšna preventivna medicina? Koliko ceneje bi bilo kupiti prezeblim železničarjem čaja in furane, nego plačevati velike hranarine? Ali je to racijonalno in ekonomično? Posledica je bila, da so se našli »velikodušni« ljudje, ki so beračili za uboge železničarje. Gospodje se sicer trkajo na prsa, da so ponosni na to svoje dejanje . . . Različni ljudje so ponosni na marsikaj in mi jim ne moremo braniti, da bi bili ponosni makari na svoje copate, toda povedati bi bili morali, da so »fehtali« v režiji svoje organizacije . . . To bi bilo potem vsaj opravičljivo.
Gospod Deržič, ki je bil tudi navzoč kot eksčlan glavnega odbora, se je strahovito razburjal nad ugotovitvami s. Bahuna in je z znanim in njemu lastnim »temperamentom« krasnoslovil o ponosu, ki preveva njegova junaška prsa ob pomisli na čaj in kranjske klobase, ki jih je njih »borbena« organizacija »sfehtala« pri slavnoznanih »gospodarskih« krogih . . . Gospod Deržič je menda precej »liberalca« in je pozabil o vtisu, ki ga mora napraviti na vsakega človeka svetopisemska ' legenda o beračih, ki so jim psi lizali rane, o tistih beračih, ki so pobirali drobtinice z mize bogatašev . . .
Nadalje je s. Bahun vprašal, zakaj se je n. pr. zdravilo v kopališčih, zdraviliščih itd. v beograjski oblastni upravi (leta 1928) 656 bolnikov, v zagrebški 204 bolniki in 24 otrok), ki so jih poslali na morje), v subotiški 330 bolnikov — v ljubljanski pa samo 83? Kakšno razmerje je to? Hudo nam je žal, da moramo misliti, da enakopravnost nekoliko šepa . . . No, ker šepa še toliko drugega, je tudi to šepanje že iz razlogov simetrije razumljivo . . ,
Poročilo bi se dalo, pravi s. Bahun, še kritikovati, še bolj pa tisto, kar ni v poročilu, vendar menimo, da smo dovolj povedali in bomo zdaj tiho, da nam ne bi kdo mogel očitati obstrukcijskega »temperamenta« in duha . . .
Drugi delegati so se bavili z vprašanjem sanatorija in želje, da bi se zidali sanatoriji v delokrogu vsake posamezne uprave, so se jasno očitale pri vseh delegacijah, le beograjske ni bilo, da bi bila zagovarjala Šupljo steno pod Avalo . . .
Gospod centralni upravnik Dudu-kovič je bil bolan . . Odgovarjal je mesto njega g. predsednik centralnega upravnega odbora, ki pa ni na naše ugotovitve mogel nič določenega odgovoriti. Zakaj in na kakšni osnovi se ni potrdila izvolitev s, Ki-teka, nam ni nihče pojasnil, dasi smo jih vprašali? To vprašanje, kakor večino drugih vprašanj, je izvolil g. predsednik kar ignorirati. Seveda, naša srbščina tudi ni bila čisto beograjska in zato so nas malo manj razumeli.
K budžetu za leto 1929-30 smo podali načelno izjavo, da smo proti vsakršnemu budžetiranju sploh. Ra-
cijonalneje bi bilo izvršiti točne obračune in potem po načelih modernega komercijalnega gospodarstva uravnovesiti izdatke z dohodki. Potem bi tudi odpadli očitki, ki so jih izvolili naprtiti nam gospodje nacijo-nalni železničarji ob času volilne borbe za bolniški fond, da smo pri-štedili en milijon in pol v korist centrali ...
In zdaj pride najlepše. Vsi se dobro spominjamo, kako so nam bili tedaj očitali, da smo prištedili en milijon in pol za beograjske nenasitne žepe . . . Celo plakatirali so gg. na-cijonalni železničarji to svojo trditev.
Ponos g. Deržiča je bil zopet ranjen do dna njegovih peta...........
Vzplamtel je (o spomini, ko je takole »vzplamteval« v jugoslovenskem parlamentu, v preteklih časih) in
čisti VIM Vaše kuhinske predmete ix lesa!
čujte — povedal srbskim bratom, da smo nekakšni separatisti, ker smo agitirali pri volitvah proti Srbijancem . . . Ne vem, če je res, da bi bil kdo agitiral proti Srbijancem, vem le, da smo povdarjali potrebo samouprave oblastnih uprav. Da smo imeli prav, ko smo se za to borili, je ta skupščina zopet dokazala. Bog ve, če je g. Deržiču znano, kako pravimo takšnile stvari, kakor jo je izvolil izvršiti on ob priliki te debate, j Seveda, hudo težko je bilo braniti bedasto predvolilno laž . . . Hudo, hudo . . . Kaka škoda, da ne more g. Držič tako »vzplamtevati« v Sloveniji ... V Maribor naj bi šel »vzplamtevati«. Mariborčani se tako radi smejemo . . . Gospod Der-ži.č bi nam mogel privoščiti malo smeha. Pridite, pridite, se bomo smejali; bo tako zabavno!
Budžet se je, seveda, sprejel!
Drugi so sicer pravili, da ni realen, da ni to in ni ono . . ., a konec je bil vendarle tak, da so ga sprejeli. Rezultat: tri ure govorniških vaj . . .
Volitve . . .
27 glasovnic za novo pobarvani upravni in nadzorni odbor ter porotnike . . .
5 naših (glasovnic praznih, kar pomeni belih ... In verujte, bile so bele kakor sneg: čiste. Tudi simbolizem včasih kaj velja!
Predlogi:
Predlagali smo v eminentnem interesu osbbja povišanje zdravniških honorarjev. Pa tudi zato, ker menimo, da se naj pošteno delo pošteno plača, ker menimo, da je sramotno zahtevati od kogarkoli, naj dela brezplačno! Gospod Deržič je nastopil proti našemu predlogu, češ, da obremenjujemo po nepotrebnem fond (v Sloveniji bi znašalo povišanje 150.000 Din!) in da bi morala državna prometna ustanova plačati zdravnike. G. Deržič je govoril zelo revolucijo-narno. Dvomimo, da je verjel v resnost svojega predloga. Kajti zavedati se moramo, da prometna ustanova niti tistega ni izvršila, kar ji nalaga uredba. Seveda, govoriti je prijetno, ko je človek bil nekdaj poslanec, ampak pomisliti, da ta čas umirajo železničarji, ker se zdravniki več ali manj vsled pičlo odmerjenega jim časa in sramotno nizke plače ne morejo bogve kako navduševati za intenzivno delo (saj so prisiljeni misliti na druge zaslužke!), na to gospodje bolj malo mislijo.
Predlog »se odbaci«.
Predlog, naj se za vse dneve izplačuje 70-odstotna hranarina (tudi za nedelje in praznike), se kljub naši koreniti utemeljitvi odbije, češ, da je uroti uredbi! Kakor da je uredba sa-krosanktna in se ne bi dala tudi kako drugače razumeti!
Naš predlog, naj se delavcem, ki se ambulantno zdravijo, ne odteguje za čas zdravljenja mezda, odnosno naj se, če to ni mogoče pri prometnem ministrstvu doseči, izplačuje za odtegnjeno umino 70 odstotkov hranarine, so gospodje v bistvu tudi — odklonili! Ob prihod-
njih volitvah nam bodo očitali, da smo »prištedili«.
Predlog za spremembo čl. 18. pravilnika naj bi bolniški fond plačal vožnjo zdravnika za oddaljenosti čez 3 km na dom bolnika, je večina tudi odklonila. Naj konstatiram resnici na ljubo, da so za. ta predlog glasovali z nami tudi 4 gospodje. No, tudi štiri lastavice niso še prinesle popolne spomladi . . .
Predlog, naj plača bolniški fond stroške za zdravniški pregled ali zdravniško komisijo, ko zaprosi član za zdravljenje v kopališču ali sanatoriju, so tudi v večino glasov odklonili.
Predlog za zidanje depandanse na Golniku in okrevališča v Kranjski gori . . . Jok! Odbili! Pač pa smo pozneje votirali 6,000.000 Din za zgradbo sanatorija za tuberkulozne, ki se bo seveda zgradil na mestu, ki se bo centralni upravi po vsestranskem Studiranju problema (koliko let se ta problem že študira . . .) zdelo za najbolj primemo. Da bi tisto najbolj primerno mesto le ne bilo Šuplja stena . . .
Predlog, da smemo podpreti akcijo za nabavo radija in zidavo posebnega paviljona v ljubljanski bolnišnici, so gospodje v načelu odobrili. Gospod namestnik glavnega upravnika bi bil najraje tudi ta naš predlog vrgel v koš.
Naš predlog glede sprememb uredbe in pravilnika so gladko odklonili, češ, da je menjanje uredbe izključno le pravica ministrstva. Glede pravilnika pa ne kaže nič spreminjati, ker bo baje osnutek novega pravilnika prihodnje dneve že končan in poslan oblastnim upravam, odnosno v študij ...
Naš predlog, naj se premoženje likvidirane gospodarske poslovalnice da na razpolago ljubljanski upravi humanitarnih fondov, se je deloma sprejel' v nekoliko drugačni Obliki, to je, pri ministrstvu prometa naj se izposluje, da le-to zakonito uredi vprašanje omenjenega premoženja tako, da bi bil tudi bolniški fond deležen nekega dela premoženja, ki mu po statutih gospodarske poslovalnice pripada.
Tako so gospodje večino naših predlogov zavrgli. Malo se bodo mogli ponašati s tem dejstvom in kadarkoli bodo poskušali članstvu bolniške blagajne dopovedati, koliko smo prihranili, vselej jim bomo povedali, kaj smo predlagali in kdo je odklonil.
Naposled je prišel na vrsto predlog zagrebške delegacije, ki jo sestavljajo izraziti zvezarji, naj se povečajo članski prispevki nameščencev na 2 odstotka. Naša delegacija je bila proti vsakršnemu povišanju, niso ji pa dali niti besede (se je hudo mudilo k večerji!). S. Cerkvenik je mogel le pri prvem glasovanju na klic »prima se« reagirati: »absolutno ne!«. Pozneje je pred drugim glasovanjem o istem predmetu razložil predlagatelju, da smo proti tako dolgo, dokler ne bodo računi med bolniškim fondom in državno prometno ustanovo jasni in čisti, da smo proti, * 1 2
ker vemo, da denarne potežkoče, ki obstoje, bazirajo izključno le na dejstvu, da državna prometna ustanova ni poravnala vseh svojih denarnih obveznosti. Da se je to zgodilo, bi danes absolutno ne bilo denarnih težav. In naposled bi morda uvideli potrebo povišanja prispevkov, morda pravim, da so gg. sprejeli vsaj naše predloge glede izplačevanja hranarine, plačevanja zdravniškega pregleda in plačevanja vožnje zdravnikov na dom težko bolnim uslužbencem.
Gospodje so, seveda, skoraj soglasno svoj predlog sprejeli! Nameščenci pa naj vedo: Slabe varuhe svojih pravic so si izbrali! Čudno, čudno! En milijon in pol smo prihranili — pa se morajo prispevki povišati! Gospodje, ali se vam ne dozdeva, da je nekoliko nesoglasja pri vsem tem?
H koncu naj še povdarim, da smo posebno prav decidnio zahtevali pojasnila glede umrlega člana Budje Alojza, kateremu je bil ljubljanski upravni odbor dovolil povračilo stroškov za neka zdravila, centralni odbor pa izplačilo zavrnil, češ, da ni bila vložena prošnja v predpisanem roku, dasi to ni bilo res. Enako smo zahtevali pojasnila glede namestitve g. dr, Sekule? Kako ga je mogel centralni upravni odbor namestiti, ko oblastni upravni odbor ni te namestitve nikdar odobril. Povedali smo, da je n. pr. v prvem izmed teh dveh primerov govoričenje o širokogrudnosti in liberalizmu precej prazno in zelo po ceni — da pa v drugem primeru liberalizem precej prestopa meje običajne širine . . .
Seveda: Kakšnega niti približno zadovoljujočega odgovora nismo prejeli. Niti takšnega izgovora ne, kakršnega pes na repu prinese . . .
H koncu še to:
Reda gospodje ne poznajo . . .
Prvi dan je bila točno ob osmih v dvorani le petorica naših delegatov. Skupščina se je pričela eno uro in pol pozneje. Drugi dan nas je ob osmi uri bilo le osem.
Ali je to mogoče znamenje novega časa?
G. Pavel Dežman, imenovan skupščinar in od imenovanih skupšči-narjev izvoljeni delegat je predlagal, naj skupščina odpošlje udanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu Kralju in ministrskemu predsedniku ter ministru prometa.
Skupščina je pozornost g. Dežmana nagradila z aplavzom.
Pozabiti pa ne smem povedati, da je gospod Dežman še nedavno zelo radikalno, rekel bi, skoraj revoluci-jonarno govoril.
Tako je ta skupščina končala z veselo večerjo in z mnogoterimi drugimi vrstami veselja . . . Največje veselje pa je bilo, da je skupščine sploh bilo konec ...
Mi pa, ki smo videli dve skupščini, prvo v Ljubljani, drugo v Beogradu, vemo, da toliko časa, dokler ne bo samouprave oblastnih uprav bolniškega fonda, toliko časa bo naše delo obrodilo komaj deseti del sadu, ki bi ga obrodilo drugače.
5.	Troškovi lekarske komisije.
Predlažemo, da nosi u buduće bolesnički fond sve troškove za lekarski pregled ili lekarskü komisiju, ako zatraži član foo-. da za tečenje u sanatoriju ili banji. Član I fonda ima da nosi troškove za pregled le u slučaju, da se žali protiv odluke bilo koje lekarške instance i traži pregled po komisiji te komisija ugotovi, da je bila žalba neosnovana.
6.	Gradjenje sanatorija za tuberkulozne na
Golniku in okrevališta u Kranjski gori.
U svrhu uspešnog .pobijanja tuberkuloze predlažemo, da se odobri specialan kredit za gradjenje sanatorija za tuberkulozne na Golniku i jednog okrevališta u Kranjski gori. Napominjemo, da se do sada od strane bolesničkog fonda niso izvršile na teritoriji ljubljanske železničke direkcije nikakve večje investicije te je prema dosadašnjim obračunima razvidno, da duguje drž. saobr. ustanova na doprinosima u 'bolesnički fond za ljubljansku oblasnu upravu za budget-ske godine 1923 do 1928 iznos od 14 milijuna 500.000. U koliko je bio taj iznos uplaćen direktno centralnoj upravi, nam nije poznato. Na osnovi navedenog fakta predlažemo, da se odobri pored rednog proračuna još iznos od Din 6,500.000 za gradjenje prije navedenih sanatorija.
7.	Nabava radija i gradjenje jednog objekta za tuberkulozne u ljubljanskoj bolnici.
Željezničari se u velikom broju Iječe u ljubljanskoj bolnici, koja sada namerava kupiti jednu količinu radija i razširiti objekt za tuberkulozne. Za ove investicije nema dostatnog kredita te postoja nevarnost, da neće moći toga nabauiti. šla bi oviralo i Iječenje željezničara. Predlažemo, da se odobri ljubljanski oblasni upravi jedan specijalan kredit, kojega može upotrebiti kao doprinos za gornju dobavu.
8.	Doprinos državne saobraćajne ustanove.
Predlažemo, da se na glavnoj skupštini ove godine tačno ugotovi, koliko duguje drž. saobr. ustanova na doprinosima u 'bolesnički fond te da se ukrene potrebno, da se ceo iznos uplati još tekom iduće godine. Dalje predlažemo, da glavna skupština zaključi, da će posle odobrenog proračuna svaka željeznička direkcija redovno mjesečno uplatiti na tekući račun fonda isti iznos, kojega uplate članovi. Konačno neka se poda glavnoj skupštini tačan izvještaj, koliko ima 'bolesnički fond rezervnih fondova, i koliko ostalog imetka, da može glavna skupština obravnavati i o eventualnim investicijama.
9.	Izmjena naredbe i pravilnika.
Predlažemo, da glavna skupština izradi projekat naredbe i pravilnika i to po pređlozima, koji su bili za ovu glavnu skupštinu primljeni na ljubljansko.) oblasnoj skupštini i koje je ta zvaničmo predložila kao samostalan predlog glavnoj skupštini
10.	Likvidacija Gospodarske poslovalnice.
U ljubljanskoj direkciji likvidirana Gospodarska poslovalnica državnih željeznica imala je premoženja od preko 12,000.000 dinara. Prema statutu prijašneg skladišta živil pripada za slučaj likvidacije premoženje bolesničkom i penzionom fondu. Redna glavna skupština skleni, da se zatraži na bolesnički fond odpadajući dro premoženja ove poslovalnice od državnog erara, te da se taj iznos u celoti stavi na raspolože-nie oblasnoj upravi humanitarnih fondova, da ga ta upotrebi na teritoriji ljubljanske željezničke direkcije prema zaključcima oblasnog upravnog odbora. Napominjemo, da se sav taj novac prištedili željezničari ljubljanske željezničke direkcije.
Ljubljana, dne 17. marca 1929.
Na uvodnom mjestu prinašamo izvještaj sa ove skupštine, iz kojega mogu svi željezničari uvideti, kako su zastupnici žutog udruženja gj3-sali protiv sviju predloga te izdali interese željezničara. Istovremeno, ko su odbacili predloge, stavljene od naših drugova, pa su delegati žutog udruženja povisili članski doprinos za bol. fond za regulisano osoblje na 2°/„-
Pobijanje tuberkuloze
V zadnji številki smo priobčili članek, v katerem smo obvestili vse sodruge o predlogu šefa saniteta za pobijanje tuberkuloze. Vse organizacije so dobile poziv, da se izjavijo, ali se strinjajo z novim odtegljajem ali ne.
Naš Savez je poslal sledeči odgovor:
Oblastna uprava humanitarnih fondov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Podpisanemu savezu je čast z ozirom na pod štev. 11H-L H- F. od 4. marca 1929 v poslani predlog gospoda šefa saniteta m"' nistarstva saobraćaja o pobijanju tuberkuloze odgovoriti, da članstvo brez izjeme p"" klanja uvedbo kakega posebnega odtegljn-ja, ker razvidi iz obračunov bolniškega ion-da, da bi imel ta zadostne denarne rezerve na razpolago, ako bi državna prometna naprava vršila redno one dolžnosti, ki jih 'predpisuje zakon.
Državna prometna naprava )e ze doslej, brez da bi vprašala prizadeto osobje, prevalila na ramena osobia marsikatero obremenitev, tako je na pranem p0 znanih poplavah reducirala za več 'procentov dra-ginjske doklade; lansko leto je zopet uvedla poseben prispevek za nabavljačke zadruge ter je nedavno tudi v 'bolniški blagajni povišala članske prispevke. Železničarji stoje
Predloži, koje smo uputili glavnoj skupštini bolesničkog fonda.
Dne 24. i 25. marta održana je bila u Beogradu redovna glavna skupština boles. fonda, na kojoj su naši drugovi, koji su bili izabrani u ljubljanskoj oblasnoj direkciji, predložili na odobrenje slijedeće predloge:
Glavnoj skupštini humanitarnog ionda za saobraćajno osoblje
Beograd.
Putem centralne uprave humanitarnih fondova.
Potpisani skupštinari predlažemo u po § 33 naredbe o osiguranju državnog saobraćajnog osoblja odredjenom roku 3 dana prije glavne skupštine slijedeće samostalne predloge, koje. neka se. stavi na dnevni rod glavne skupštine;
1.	Honorar željezničkih lekara.
Oblastna skupština ljubljanske oblasne uprave zaključila je, da se povisi honorar željezničkim lekarima od Din 30.— na Din 4(j._ za člana in km na godinu. Pred-
lažemo taj zaključak glavnoj skupštini na odobrenje.
2.	Isplata i povišenje hranarine.
Predlažemo kao samostalan predlog glavnoj skupštini zaključak ljubljanske oblasne skupštine:
Do izmjene naredbe o osiguranju drž. saobr. osoblja neka se isplaćuje 70°/o hranarina koncem mjeseca zajedno sa ostalim prinadležnostima i to za sve dni u mjesecu, tako, da dobije svaki član fonda isplaćeno za svaki dan bolesti potpunih T0°lo njegove dnevne plate. Taj princip mora da vazi i za slučaj uvodjenja besplatnog dopusta za radnike
3.	Isplata prinadležnosti za vreme ambu-
lantnog Iječenja.
Prema zaključku ljubljanske oblasne skupštine predlažemo slijedeći predlog;
Centralna uprava humanitarnih fondova neka interveniše pri ministarstvu saobraćaja, da izda to ministarstvo svim jedimo am naredjenje, da se isplati radnicima za ono vreme, kada idu na centralnu ambulantu radi pregleda ili Iječenja (k zubnom lekaru) cela plata. Za slučaj pak, da bi ministarstvo ne izdalo tog naredjenja, glavna skupština skleni, da se za vrijeme ambulantnog Iječenja isplati za slučaj, da se radniku ukida nadnica, propisna hranarina.
4.	Izmjena pravilnika za lekarsku službu.
Čl. 18 pomenutog pravilnika neka se izmjeni u toliko, dia će i troškove za podvoz lekara na dom preko 3 km podmiriti bolesnički fond.
na stališču, da. naj državna prometna uprava vplača v bolniški fond vse zaostale zneske za pretekla leta, na kar bo bolniški fond že letošnje leto začel z gradbo sanatorijev.
Končno pripominjamo, da je potrebno, ako se hoče zmanjšati procent tuberkulozno bolnih železničarjev, ki se rekrutirajo večinoma iz najnižjih kategorij, primerno povišati prejemke zlasti delavskega osobja in nižjih kategorij nastavljencev, da se jim omogoči zadostno prehrano in primerno stanovanje, ker ravno vsled nezračnih in vlažnih stanovanj ter nezadostne prehrane so železničarji dosti manj odporni proti nalezljivim boleznim.
S spoštovanjem
Za Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije: 1. Stanko, t. č. tajnik.
Kako prav smo imeli, ko smo zavzeli to stališče, vidimo sedaf po skupščini bolniške blagajne, kjer so gospodje zvezarji zopet povišali članske prispevke za bolniško blagajno,
USŽJ ne pristane na nikake nove odtegljaje, ampak zahteva, da se ukine odtegljaj za nabavljačko zadrugo in za poplave.
Žalbe na saobraćajnog liječnika u Jasenovcu.
Drugovi iz Jasenovca i obližnjih stanica podnjeli su nam nekoliko žalbi na postupak tamošnjeg saobraćajnog liječnika, sa kojim sit sve manje zadovoljni kao članovi tako i njihove familije. U svojim žalbama tvrde, tla im je liječnik grub i nesusretljiv, da ga nema kod kuće. da odbija da primi člana bolesnim ili mu dade odgovarajući lijek i t. d. Smatrajući, da treba sve razloge sličnim žalbama učiniti čim prije kraj, uputili smo opširnu predstavku upravi bolesničkog honda ti Zagrebu, kao najmjerodavnijoj, da poduzme hitne mjere u tome pravcu. Dužnost je oblasne uprave, da hitno izvidi, da ii izhešene žalbe odgovaraju stvarnome stanju i da liječnika, sa kojim članstvo nije zadovoljno, ukori ili ukloni. To traži interes svili tamošnjih članova, a naročito onili bolesnih, kojima je nužna svestrana i najbolja pažnja.
Mi vjerujemo, da će uprava bolesničkog Fonda poduzeti sve potrebno, da u odnosima izmedju članstva i liječnika u Jasenovcu dodje čim prije do saglasnosti, a ako to ne uspije, da se pobrine za novog liječnika. koji će svojem zadatku bolje udovoljiti. "
Predlogi za občni
zbor Nabavljačke
zadruge.
(Dopis zadrugarja.)
V	»Zadrugarju« čitamo že leta iu leta o idealnem zadružnem gibanju drugod, posebno o samoproizvodnji in ogromnem kapitalu angleškili delavskih zadrug. Ne delamo pa v naši zadrugi po načelih že sve-tovnoznanih gospodarskih trdnjav delovnilt slojev. — Pisati eno. delati drugo, vodi zadrugo na stranpota. k čisto zasebnemu materijalizmu.
Kdor se kritike boji, dela na odstranitvi kontrole, nima čistih namenov. Povsod, kjer ni pravočasno bistrih oči in čuječih ušes ter zadostne autoritete, se kamen za kamenčkom podira.
Hočemo enakopravnost vseh zadrngar-jev. gospodarsko vzgojo in čim večjo samo-proizvodnjo.
V	interesu zadruge same je, da bodo na občnem zboru sprejeli sledeči predlog poleg onih. ki so bili že objavljeni v našem glasilu:
1.	Volitve delegatov in na občnem zboru naj bodo tajne in proporcionelne. Vsakemu naj se dostavi glasovnica po pošti na dom. Vršijo naj se skozi dva dni. To pa \ sled različne službe, ker ni mogoče vse železničarje na en dan spraviti na volišče. Glasovnice naj se oddajajo v zaprtih kuvertah osebno na volišču.
2.	Zadruga naj takoj preuredi in pri-
pravi prostore za prekajevalnice za proizvodnjo mesnih izdelkov. Zadrugam bodo s tem v zimskem času dobivali mesne izdelke po zmerno znižanih cenah.	1
3.	Vpelje naj se razprodaja usnja na drobno. Po možnosti pa naj se čimprej uvede lastno čevljarnico.
4.	Manufakturni oddelek je potrebno postaviti na popolnoma drugo stališče. Nabaviti je vzorce pri tovarnah, ki izdelujejo dobro in trpežno blago. Vsako nakupovanje od prekupčevalcev mora biti izključeno.
5.	Bodoči odbor dobi nalog občnega zbora, da razmišlja o skorajšnji ustanovitvi lastne pekarne ter proizvodnjo potrebščin, katere zadmgarji vsakodnevno rabijo, na-primer čistila za čevlje itd.
6.	Izvoljenim funkcijonarjem naj se zniža v bodoče za 30% honorarje in nagrade.
Občni zbor Nabavljačke zadruge se vrši v nedeljo, dne 21. aprila, in je dolžnost vseh zadrugarjev, da se ga osebno udeležijo.
Strokovni vestnik.
Vsem kronskim upokojencem bivše južne železnice.
Končnoveljavno je sedaj rešeno vprašanje prevedbe južnoželezniškib kronskih upokojencev na dinarsko Pokojnino.	j
Vse se prevede naknadno s 1. avgustom 1927 ter so dobili, odnosno dobe te dni nakazano diferenco za 6 mesecev.
S 1. majem dobe poleg redne nove pokojnine zopet razliko za dva meseca. Razliko za eno leto pa jim bo uprava za enkrat ostala dolžna dokler ne dobi odobrenega potrebnega kredita. Toraj razliko še za 12 mesecev bodo dobili kasneje.
Da ne bo pri odmeri novih pokojnin nastalo kaj pomot, morajo vsi juž-no-železniškl kronski upokojenci predložiti čimpreje direkciji originalni dekret o odmeri pokojnine.
Okrožnica direkcije se glasi:
Razpis štev. 46-1-29.
Vsem kronskim upokojencem bivše južne železnice.
Po zakonu z dne 4. februarja 1929 se prevedejo vsi kronski upokojenci bivše južne železnice na dinarsko pokojnino z veljavnost jo od 1. avgusta 1927.
V smislu tozadevne izvršilne naredbe v aktu Min. Saobr. br. 5288-29 z dne 12. marca 1929 se izplača tekom prihodnjih dni iz razpoložljivega kredita za enkrat razlika za 6 mesecev, medtem ko se od 1. aprila 1929 nadalje že nakaznic pristoječa dinarska pokojnina.
Iz preostalega kredita za budž. leto 1928-29 se bode nakazala skupno s pokojninskimi prejemki za mesec maj 1929 še razlika za nadaljna 2 meseca. S tem bo izčrpana razlika za dobo od 1. avgusta 1927 do 31. marca 1928, to je za 8 mesecev.
Razlika za dobo od 1. aprila 1928 do 31. marca 1929 se bode nakazala takoj, ko nam Ministarstvo Saobraćaja otvori za to potreben kredit.
Za direktorja: Dr. Fatur, s. r.
Oddaja upravnih stanovanj v podnajem.
Vsem službenim edinicam.
Iz raznih prijav, deloma policijskih, o nepriglašanju stanovalcev, smo posneli, cla oddajajo najemniki upravnih stanovanj posamezne sobe celo takim osebam v podnajem, ki v določilih hišnega reda glede dopustnega podnajema kot take niso označene.
Ta svojevoljna oddaja upravnih stanovanj v podnajem je dobila že tak obseg, da se posamezna stanovanja ceio anonsirajo, kjer se v posameznih stanovanjih izvršujejo razni obrati.
Vsled tega naročamo progovnim sekcijam, da dopošljejo seznam vseli onih uslužbencev, ki imajo v upravnih stanovanjih podnajemnike, s čim se ti podnajemniki pečajo, so-li policijsko priglašeni in ako jim je podnajem s strani direkcije dovoljen ali ne. Služkinje morajo biti kot pri uslužbencih zaposlene policijsko priglašene. Izjave oziroma izgovori uslužbencev, da stanuje ta ali ona ženska oseba pri njih in da jim pomaga pri gospodinjstvu, ni opravičljiva. Ker smo odločeni napravili v tem pogledu red. naj predlože sekcije obenem z zahtevanim seznamom tudi predlog glede izmenjave takili dosedaj v podnajem oddajanih stanovanj, ki so nekaterim oči-vidno prevelika, s stanovanji onili uslužbencev, ki so z mnogobrojno družino stisnjeni v tesnih stanovanjih, oziroma so sploh brez stanovanja.
Pom. direktorja:
Inž. M. Klodič s. r.
Vraćanje prinadležnosti po službenicima kod poništenja Ukaza ili rešenja.
Glavna Kontrola donela je u svojoj sed-nici od 12. februara 1929. god. sledeče re-
šenije:
Po pitanju naplate primljenih prinadležnosti od državnih službenika u slučajevima gde su Ukazi odnosno rešenja o njihovom postavljenju odnosno unapređenju poništeni
odlučeno je:
Da državni službenici nisu dužni da po poništenim Ukazima i rešenjima o njihovom postavljenju vraćaju državnoj kasi primljene prinadležnosti, poišto su za vreme dok je odluka o njihovom postavljenju bila u važnosti, vršili Službu. Ovo isto važi i za primljene prinadležnosti po odlukama o unapređenju.
Ova odluka dostavlja se toj Kontroli radi znanja i upravljanja s tim, da se ima ( obustaviti svaki rad o naplati ovakvih prinadležnosti od dotičnih službenika po već izdanim naređenjima Glavne Kontrole.
Postupak pri postavljanju podoficira u službu.
Gospodin Pomoćnik Generalnog Direktora u aktu G. D. Br. 50857/28 od 15. februara 1929. godine izvoleo je u vezi či. 73 a) Zakona o Ustrojstvu Vojske i Mornarice i čl. 8. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju — dati sledeče objašnjenje:
1.	Podoficiri sa preko 15 odnosno 17 godina vojne službe imaju se postavljati u pripravnu grupu III. kategorije činovnika.
2.	Ako imaju preko 15 godina dobre podoficirske službe, priznaje im se treći stepen osnovne plate; a ako pak imaju 17 i više godina, onda će im se priznati četvrti stepen osnovne plate.
3.	Od podoficira, koji žele stupiti u že-lezničku službu, ima ’ se tražiti uverenje o svršenoj podoficirskoj školi, kako to propisuje čl. 8. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju. Podoficiri, koji nisu svršili podoficirsku školu (prema čl. 8. stav zadnji Zakona o državnom saobraćajnom osoblju u vezi sa čl. 73. Zakona o Ustrojstvu Vojske i Mornarice) ne mogu se postavljati u III. kategoriju činovnika u resoru Ministarstva Saobraća jai
Zakon o sticanju prava na ličnu penziju državnih' službenika građanskog reda i službenika državnih saobraćajnih ustanova,, kao i o otpusnini takvih službenika i kontraktualnih činovnika i dnevničara.
Član 1.
Činovnici i ostali državni službenici građanskog reda kao i službenici državnih saobraćajnih ustanova zadebljaju pravo na dičnu penziju kad navrše deset godina efektivno provedenih u aktivnoj državnoj službi ili službi državnih saobraćajnih ustanova. U to vreme ne računa se vreme koje je službenik proveo na radu u službi Države ili državnih saobraćajnih ustanova kao kon-traktualni činovnik ili dnevničar. Za takvih efektivno u aktivnoj državnoj službi ili službi državnih saobraćajnih ustanova provede-inih deset godina, službeniku pripada, na ime lične penzije, 50'Vo od penzijskog osnova. Za ostalo vreme koje se činovnicima i ostalim državnim službenicima građanskog reda priznaje za penziju pripada im za svaku dalju godinu po 2°/o tako, da za 35 godina, koje im se priznaju za penziju, dobijaju potpun penzijski osnov kao penziju. Službenicima državnih saobraćajnih ustanova, pome-nutim u čl. 125. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju pripada za svaku dalju godinu 2.50°/o tako, da za 30 godina dobijaju potpun penzijski osnov za penziju, a onima pomenutim u čl. 126. istog Zakona pripada, za svaku dalju godinu koju provedu u službi pomenutoj u čl. 26. istog Zakona, 3.333°/o tako, da za 25 godina provedenih u toj službi dobijaju potpun penzijski osnov kao penziju.
Započeta druga polovina godine računa se kao potpuna godina.
Član 2.
U slučaju otpuštanja iz državne službe odnosno iz službe državnih saobraćajnih ustanova, oni državni službenici građanskog reda i službenici državnih saobraćajnih ustanova, koji imaju najmanje jednu efektivnu godinu provedenu u neprekidnoj aktivnof državnoj službi ili službi drž. saobraćajnih ustanova dobijaju, na ime otpusnine, svoje jednomesečne celokupne prinadležnosti (redovne i dodatke na skupoću), a oni koji imaju više od toga, ali još nisu zadobili pravo na ličnu penziju, dobijaju, na ime otpusnine, za svake dalje dve u neprekidnoj aktivnoj državnoj službi ili službi državnih saobraćajnih ustanova efektivno provedene godine po jedne celokupne mesečne prinadležnosti s tim, da se, započeti peti dvogodišnji period ima smatrati kao da je završen. Celokupna suma otpusnine ni u kom slučaju ne može biti veća od šestomesečnih celokupnih prinadležnosti.
U slučajev ima predviđenim u prethodnom stavu, u vreme državne službe, odnosno službe državnih saobraćajnih ustanova, računa se i vreme koje je službenik, neposredno pre nego što je stupio u državnu službu državnih saobraćajnih ustanova, proveo na radu u službi Države ili državnih saobraćajnih ustanova kao kontraktualni činovnik ili dnevničar.
Član 3.
Kontraktualni činovnici i dnevnićari koji su na radu u službi Države ili državnih saobraćajnih ustanova proveli neprekidno najmanje jednu efektivnu godinu, dobijaju, na ime otpusnine, svoje jednomesečne prinadležnosti; oni koji su tako proveli najmanje pet godina dobijaju, na ime otpusnine, svoje dvomesečne, a oni koji su proveli više od pet godina, svoje tromesečne celokupne prinadležnosti, ,u koliko, u pogledu kontraktualnih činovnika, nije ugovorom što drugo ugovoreno. U ovo vreme računa se i vreme provedeno neposredno pre toga u državnoj službi ili službi državnih saobraćajnih ustanova.
Državni penzioneri i penzioneri državnih saobraćajnih ustanova koji se otpuste sa rada u službi Države ili državnih saobraćajnih ustanova, kao kontraktualni činovnici ili dnevnićari, nemaju prava na otpusninu.
Član 4.
Otpusnina se plaća u mesečnim sumama, 'ravnim jednomesečnim prinadležnosti-ma, počevši od onoga meseca koji prvi dolazi iposle meseca u kom je otpuštanje izvršeno, redom svakog meseca, dok se ne isplati.
U slučaju da koje takvo lice umre, pre nego što je plaćanje otpusnine dovršeno, isplata će se vršiti licima kojima po zakonu pripada pravo na porodičnu penziju.
Član 5.
Na otpusninu nemaju pravo oni službenici koji se otpuštaju po kazni.
Član 6,
Ovaj Zakon stupa u život Ikad se obna-raduju u »Službenim Novinama«. Istoga dana, odredba čl. 1. dobija obaveznu snagu, od koga dana prestaju da važe, kako odredba čl. 336. Finansijskog Zakona za budgetsku godinu 1928/29., tako i odredbe Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima građanskog reda i Zakona o državnom saobraćajnom osoblju koje su toj odredbi protivne.
Odredbe člana 2„ 3., 4. i 5. imaju obaveznu snagu od dana 6. januara 1929, god.
Vdove, zahtevajte izplačilo posmrtnine.
Ugotovili smo, zlasti zadnje čase vedno več slučajev, da vdove po umrlih južnože-leizniških provizijonistih ne zahtevajo izplačila .posmrtnine iz provizijskega fonda.
Zato opozarjamo danes ponovno vse, da v slučaju smrti provizijonista zaprosijo ha direkcijo za izplačilo trimesečne provizije kot posmrtnino na § 35 določb provizijskega statuta za delavce bivše južne železnice.
Dotični paragraf se glasi:
§ 35. Vdovi po članu, ki je umrl v pro-vizijskem staležu in s katerim je živela do njegove smrti v skupnem gospodinjstvu, ah če je .poravnala pogrebne stroške, pritiče ne glede na druge statutarne zahteve posmrtnina v višini trikratne mesečne provizije, ki jo je daroval dotični član.
Ako ni vdove, oziroma ista v smislu prejšnjega odstavka ni upravičena do posmrtnine, pritiče ista v isti izmeri zakonskim potomcem, ki so živeli z dotičnim članom v skupnem gospodinjstvu ali .poravnali pogrebne stroške.
Ako ni vdove in ne potomcev, se zamo-rejo izplačati taktični stroški do višine posmrtnine tudi drugim osebam, ki uradno dokažejo, da so članu pred smrtjo stregle oziroma klrille pogrebne stroške.
Sastanci, skupštine, dopisi.
Trbovlje.
V' nedeljo, dne 10. marca, smo imeli občni zbor naše podružnice, na katerem je poročal Izpred centrale s. Trškan o bolniški blagajni, delavskem pravilniku in delu centrale. Izvoljen je bil nov odbor, in sicer: Predsednik Povše Ivan, tajnik in blagajnik Povšnar Josip: nadzorstvo: Zimšek Frane in Culk Anton. Odborniki: Lavrenčič Ivan. Kokec Ivan, Kastelic Matevž. — Sodrugi. vsi na delo! Kolikor dela, toliko uspeha. Dolžnost je naša, da primemo vsak svoje delo v roke in ne držimo križem rok, da ne držimo svojih pravic nazaj, temveč sodelujmo zanje, da dobimo vse izgubljene, že enkrat pridobljene pravice nazaj. Dolžnost je slehernega železničarja, da se organizira v razredno-borbeno strokovno organizacijo — v Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije!
Celje.
Volitve v nabavljačko zadrugo. Dne 10.
februarja je sklical tukajšnji delegat Z. sestanek zadrugarjev, da si sestavijo kandidate za delegate in namestnike za volitve v nabavljačko zadrugo. Pri sestavi istih so si postavili člani zadruge tudi za delegata prog. delavca Franc Lipovška, na kar je pristal tudi navzoči predsednik Zveze. Po volitvah pa se je opazilo, da so bili izvođeni čisto drugi delegati ter da je Lipovšek šele kot namestnik. To pa se je zgodilo tako-le: Gospodje zvezarji so preko upoštevanja od zadrugarjev določenih kandidatov postavili svojo kandidatno listo, imena iste so si pustili napisati s strojem v tukajšnji progovni sekciji, pobrali so glasovnice od zadrugarjev ter jih z istimi nalepili. Seveda so delegati sami nastavljene! in delavec je šele kot namestnik, čeprav je tudi funkcijonar Zveze. Pa naj še kdo reče. da niso bile volitve svobodne! Najzanimivejše pa je, da je za to listo na vse pretege agitiral in si pete brusil ravno delegat Z.. ki je poprej sam sklical sestanek zadrugar-jev, na katerem so si sestavili kandidate. Ali nam mogoče lahko pove, zakaj? Delavci, ali še niste spregledali, da g. zvezarji rabijo samo vaše glasove?! — Delavec, član zadruge.
Dne 17. marca se je vršil občni zbor tukajšnje podružnice v društveni sobi v tukajšnji Delavski zbornici. Kot delegat centrale je obširno poročal s. Korošec o osnutku in protipredlogih delavskega pravilnika, o bol. fondu, penzijskem in provizijskem fondu, službeni pragmatiki, izplačilu razlik in drugih važnih vprašanjih. Iz poročila odbora je bilo posneti, da je bjla podružnica v neprestanem boju proti raznim demagogom in hujskačem, ki so si prizadevali, da bi dosegli razpust podružnice, ali njih nakana se ni uresničila in danes je obstoj podružnice zasiguran, katera tudi lepo napreduje. Pri volitvah je bil enoglasno izvoljen zopet stari odbor, ki uživa popolno zaupanje pri vseh sodrugih. Izvoljen je bil tudi delegat za kongres v Zagrebu. Pri raznoterostih se je razvila živahna debata, katere so se udeležili sodrugi z raznimi vprašanji, na katera jim je sodr. Korošec dal pojasnila. Ket si je pridobila podružnica lokal v Delavski zbornici, ni več navezana na gostilniške prostore in tako ne bo več potreba zahajati železničarjem v gostilno na seje in zborovanja. kar si šteje podružnica v velik uspeh. Pojasnjen je bil tudi načrt dela novega odbora, od Vas, sodrugov, pa je dolžnost, da ga podpirate in privedete še vse ostale sotrpine v organizacijo U. S. Ž. J., kajti le v njej je mogoča rešitev iz sedanjega mi-zernega položaja.
Novo mesto.
Tukajšnja podružnica USŽJ sklicuje redni letni občni zbor v nedeljo, dne 7. aprila 1929, ob 10. uri dopoldne v prostorih 'gost. Müller. Poleg običajnih poročil se bo poročalo tudi o glavni skupščini bolniškega fonda in doprinesel dokaz, kako so gospodje zvezarji ponovno osrečili nastavljence s teim, da so povišali prispevke v bolniško blagajno na 2n/u.
Popoldne ob 14. uri pa se bo vršil v istih prostorih javen železničarski shod. Vabimo vse železničarje, da se sigurno udeleže.
Ali bo šla kontrola dohodkov v Beograd?
Že opetovano se je tekom zadnjih dveh let pojavilo vprašanje premestitve 'kontrole dohodkov iz Maribora v Beograd. Vedno se je v ministrstvu porajala zahteva po centralizaciji vseh kontrol dohodkov, dasi ne govori za to niti en tehten razlog, proti temu pa govori vse. Pretekli mesec je vprašanje preselitve mariborske kontrole dohodkov postalo zopet aktueilno in govori se, da je že gotova stvar, da se bode uradndštvo premestilo v Beograd, kdor pa iz kakršnihkoli razlogov ne bi pristal na premestitev, bo stavljen na razpoloženje, odnosno reduciran.
Ujedinjeni savez je poslal proti nameravani premestitvi kontrole v Beograd utemeljen protest ter zahteval, da ostane kontrola
dohodkov še nadalje v Mariboru.
$11 si že Slan Cankarjeve družbe?
Šibenik.
U utorak dne 5. marta održali smo vrlo dobro posjećen željezničarski sastanak, na kojem smo se zabavili predlozima, koje je centrala podnjela po pitanju radničkog Pravilnika. Sa tim predlozima su naši članovi-radnici potpuno zadovoljni i ističu želju, da se taj Pravilnik čim prije sprovede u život, kako bi konačno i radnik saznao, koja su mu prava.
Posle primanja do znanja predloga po radničkom Pravilniku govorio je opširno o značaju organizacije drug Krnić. U svojim lijepim riječima on je naglasio, da nam je do boljeg života i većih prava moguće doći samo potem organizacije i to upravo putem takve organizacije kao što je naš Savez, koji je samo strukovna, nenacionalna i nepolitička zajednica, te stoji na legalnoj osnovici. Poslije druga Krnića govorio je o vrijednosti organizacije i drug Baramisa, preporučujući najtoplije, da se svi željezničari organizuju u Ujedinjeni Željezničarski Savez,
Nadalje javljamo, da je ovamo stigla okružnica o suzbijanju tuberkuloze. Mi se svi ovdje slažemo, da treba tuberkulozu pobijati, nu bojimo se, da je sve to samo pljusak: ,po vodi sve dotle, dok god niam većom plaćom i manje napornim radom ne bude bolji život omogućen. Ako će ovako i dalje ići kao sada, može se desiti, da će nas jednog dana polovica morati u sanatorijume.
Šaljite nam pristupnica i ostalog pribora za podružniou, jer ima najljepših izgleda, da će se u skorom vremenu svi ovdješnji željezničari naći »opet u zajedničkome kolu — u Savezu. Žuti, koji su se lani onako sjajno proslavili na Kongresu u Splitu, stoje pred likvidacijom. Još malo, pa će biti otprhnuti iz cijele Dalmacije,
Zahvala. Ovim putem srdačno se zahvaljujem g. selu stanice i podružnici Ujedinije-nog Saveza u Šibeniku, koji su se zauzeli za mene u mojoj teškoj bolesti i pripomogli, da je sabrana svota od Din 273, sa kojom mi je mnogo olakšano moje teško stanje. Ujedno najsrdačnije zahvaljujem se svima drugovima na iskazanoj dobroti i potpori. — Marija Vukičević.
Veliki Bečkerek.
U četvrtak dne 21. mairta održali smo vanredno posjećenu konferenciju željezničara povodom radničkog Pravilnika, koja se pretvorila u manifestaciju volje, da se u naj-skorije vrijeme započne sa čim življim radom na dizanju našeg pokreta u zajednici sa ostalim strukovnim željezničarskim pokretom, predstavljenim u našem Ujedinjenom Savezu. Posle opširne i stvarne diskusije o radničkom Pravilniku, u kojoj smo se složili sa predlozima naše Centrale, pristupilo se soontano izboru novog odbora podružnice, u koji su jednoglasno izabrani:
Slugić Ivan predsjednik, Bojović Dimitrije potpredsjednik, Krasnik Albin sekretar, Zupan Ivan blagajnik, te članovi uprave Ničefin Vojin, Selak Mijo i Robnik Alojs.
Obzirom na korisan i intenzivan rad našeg Saveza na polju obrane interesa svih željezničara, mi vjerujemo, da ćemo u našim nastojanjima, da redove Saveza proširimo, imati Ijepih uspjeha. Naši željezničari i radnici počinju svestrano uvidjeti, da im: naš rad može donijeti samo koristi, pa će ga i pomagati. Vrijeme je jasno pokazalo, da se glavom kroz zid ne može i da će konačno pobjediti onaj, tko stvarno, makar i polagano, radi, a ne onaj, tko samo viče, psuje i ikritikuje, a sam ništa ne stvara, A da je naš rad za željezničare korisan, to nam najbolje dokazuje porast članova iz mjeseca u mjesec.
Pozdravljamo Vas
Krasnik A,	Slugić I.
Vagoni . .
Potrebno je pojačati proizvodnju sarajevske željezničke radionice!
Predstavnici industrije opet zapomažu: nema vagona! Oni što predstavljaju industriju šumsku digli su pravu dreku: vagona nema!
I ako u tim žalbama ima nešto pretje-ranosti, ’i'na^ mnogo, ima više istine. Naše željeznice i inače nemaju dovoljno ni vagona r.’ lokomotiva: žalbe na to postale su stalne. Užasna ovogodišnja studen oštedila je virio veliki broj saobraćajnih objekata. Mnogi
j metalni dijelovi su popucali, mnogi drveni j istrulili. Ta/ko je opet stvorena kritična J saobraćajna situacija.
Ona je utoliko još teža što je zimus obu-j stavljen promet prema Sjeveru zbog Broda, j a prema Jugu zbog uspona na Ivan-iplianim. 1 Otuda su industrije glomaznih polufabrikata j nagomilale ogromne rezerve, koje sada ne i mogu da izvezu.
Poručeni — i to ne u dovoljnom broju I — novi vagoni i lokomotive još ne stižu, i i jedva da može biti nade da će s ,te strane ! doći olakšanje sadašnjeg položaja. iPojača-; nje proizvodnje sarajevske željezničke radi-I onice nameće se kao jedina radikalna mje-j ra. Pitanje je samo da li su tamošnje rad-I ničke prilike, naročito poslije naglog sni-i ženja njihovih zarada, pogodne za to. Mje-j rodovni faktori ovo treba da ispitaju bez ! ikakvih predubjeđenja i bez ikakvih pred-! rasuda. Stvar je i suviše važna za čitavu i narodnu privredu!
Vlakopratno osoblje i konačišta.
Zagreb 25, III. 1929.
Već punih 10 godina je vlakopratno ! osoblje žrtva nareda i nečistoće, koja vlada I u malone svim komačištima. Naročito zagre-j ibačko vlakopratno osoblje podnosilo je na j stanje konačišta sijaset žalbi. U Splitu, Gračacu, Sušaku, Beogradu, Brodu, Vinkovcima, Drnju i Koprivnici kasarne ne odgovaraju ni higijenskim ni ikulturnim potrebama osoblja, one znače tek najnužnije, toliko da se prespava, pa ni to ne u potpunosti. Negdje je zanemarenost i površnost u ure-djivanju kreveta tolika, da se čist čovjek ne usudi u nj lijegati, negdje nema prozora, negdje nema peći, negdje nema potrebne kuhinje, a o kupalištu i ostalim neodložnim potrebama u jednome dotjeranom konači-štu da i ne govorimo. Svi ovi nedostatci čine, da interesiramo osoblje sa svojim konači-štima nije zadovoljno i da podnosi opetovane molbe, da ih se otkloni. Tu i tamo bilo je na te molibc i odaziva, nu sve to samo za kratko vrijeme, jer su kreveti opet zanemareni, prostorije opet neuredne i nepristupačne za čista i kulturna čovjeka.
Vlakopratno osoblje, na svojem sastanku od 7. marta o. g„ uzelo je stanje kasarni
■	opet u pretres, te je riješilo, da se ponovi predstavka Direkciji u Zagrebu, da se iste temeljito poprave i u popravljenom stanju trajno održe. U predstavci je zatraženo, da se kasarna u Splitu smjesti bliže stanice i bolje uredi, da se urede konačišta na Suša-
•Vu. Beogradu, Kninu, Gračacu, Brodu, Drnju, Koprivnici i u Karlovcu. Obzirom da I su uredne kasarne od. velike važnosti za i mogućnost urednog obavljanja teške vlako-pratne službe i jep se u kasarnama najbolje ogleda briga, koju željezničke ustanove svojem osoblju posvećuju, to je za nadati se, da će ponovljenoj predstavci biti posvečena te-, meljita pažnja.
R. R. .
Nevolje pružnih stražara.
I	Novi Marof.
I 0 patnjama zagorskih pružnih stražara bilo je u našem glasilu već često pisano, ali još uvijek bez jačeg učinka na naše teško 1 stanje. Ipak, mislim, nije na odmet, da se o našim nevoljama i dalje piše. Ovoga puta , spomenuti ću nepravdu, koja nam se čini sa ikošnjom trave kraj pruge. Tu košnju su od vajkada uživali pružni stražami u svojim rejenima. Sada je, medjutim, sekcija u Varaždinu, tu košnju .drugačije raspodjelila: ista pripada kancelarijskim manipulantima, pisarima, prsaricama i podvornicima, dočim nas se sasma prikraćuje. Spomenuti pak te košnje ne trebaju za sebe, već sa istom tjeraju trgovinu. Mi smatramo, da nam se time nanosi nepravda i da nije ,u redu, da se košnja neda na uživanje nama, koji radimo neprestanu službu po 48 sati, koji čistimo prugu, obilazimo je dnevno po 12 do 20 kilometara po dva puta itd. Ako se već smatra korisnijim, da se sa travom tjera neka trgovina, ma da bi ista trebala po svim pra-
■	viliima da pripadne pružnim stražarimai, onda reka se ta trgovina tjera barem u korist željeznice, a ne u korist pojedinaca.
i Svi stražari pruga iz teritorija Sekcije u Varaždinu molimo Vas, da se za ovu pravednu našu stvar zauzmete i da nastojite, da se pitanje košnje trave riješi onamo, da istu uživaju odnosni pružni stražari u istom opsegu, kao što su je uživali za vrijeme pokojne MAV-željeznice.
Sisak.
U nedelju 24, marta održavali smo vanredno posjećenu skupštinu, koja je bila posvećena lih raspravi dnevnog reda predstojećeg Kongresa i izboru delegata za isti.
U dupko punim prostorijama Radničkog
■	Doma otvorio je skupštinu nešto iza 10 sati
drug Solanović, predsjednik podružnice. Pozdravivši sakupljene i nakom izjave, daje skupština u redu sazvana i odobrena ,po vlastima, prešao na sam dnevni red, predavši riječ drugu Pongračiću, delegatu: iz Zagreba. Drug Pongračić u svojem opširnom govoru iznjeo je općenitu važnost predstojećeg Kongresa, te svih na dnevni red stavljenih točaka. U svima točkama ima nešto važnoga za sve željezničare. Dalje je opširno govorio o potrebi izmjena Zakona
0	saobraćajnom osoblju, a naročito na tpo-trebi čim sikorijeg donošenja Pravilnika za pomoćno osoblje, kojem danas nije ništa stalno niti zagarantovano. Po svima pitanjima, koja željezničare zaokupljaju svakog dana i čine im službu i život teškima, Kongres će reći svoju i na taj način skrenuti na njih pažnju mjerodavnih. Naš je zadatak prije i poslije Kongresa, da naš Savez u svima njegovim podhvatima zdušno pomažemo, da sve dužnosti prema njemu izvršujemo, jer će samo tom općom saradmjom 'biti postignuta i nužna snaga, koja je neodložno potrebna, da se naši zahtjevi sprovedu u živiot.
U dialnjoj raspravi po predlozima za Kongres govorio je još drug Drupočić, Iza toga biran je delegat, pa je jednoglasno izabran drug Solanović.
Pod točkom razno govorilo je više govornika po pitanju; kako ojačati i opet pri-dignuti podružnicu? Svi su bili složni u tome, da treba poći medju sve željezničare
1	objasniti im teško stanje u ikojem se nalaze, koje će im se poboljšati samo preko organizacije. Sa takvim apelom zaključio je drug Solanović skupštinu iza 12 sati, koja se je u miru i redu razišla.
Zlatar Bistrica.
Za 24. p. m. sazvali smo našu godišnju skupštinu u Sutniske Toplice, koja je bila vrlo dobro posjećena, a izvještaj sa iste poslati ćemo za naredne novine.
.Molimo Vas, da poduzmete kod Direkcije korake, da nam se čim prije isplati naše nadnice, kioje smo zaradili .prigodom čišćenja pruge i stanice od snijega. Mi smo te nadnice zaradili već odavna i- vrijeme je, da nam budu isplaćene.
Nadalje treba poduzeti korake, da se skrati radno vrijeme pružnim stražarima, koji imaju i riješen ja Direkcije o postavlja-ttiu u tu službu i odredjeno im je radno1 vrijeme, ali im ga pružni nadglednici svojevoljno produljuju. I pružni stražar, kao i svaki drugi službenik, treba da ima svoje odredje-no radno vrijeme, a ne da mu se isto po miloj volji odredjuje. Bolest i dopust pojedinog stražara ne smije imati za posljedicu .produljenje radnog vremena drugima.
Pogodnosti za željezničare u javnom kupalištu »Teraphija« u Zagrebu.
Na našu inicijativu odobrilo je predsjedništvo Središnjeg Ureda za osiguranje radnika, da se članovi bolesničkog Fonda u Zagrebu, dakle svi željezničari, mogu koristiti tim .kupalištem uz najniže popusne cijene i to:
Za t.ušno kupanje, bez uporabe sapuna { i ručnika Din 2, a sa sapunom i ručnikom Din 3.
Za sunčano i zračno kupanje Din 4.
Za parno ili kadno kupanje Din 10, sa uporabom sapuna i rublja.
• Sve ove pogodnosti vrijede samo za članove. Osim toga odobrio je Središnji Ured, da će za članove toga Fonda svako liječenje vršiti uz cijenu od 20 do 30°/« nižu cd uobičajenih cijena.
Razno.
Statistika članov knjižnice Delavske zbornice v Ljubljani, in kako se dele no poklicih. Od 2129 članov je: delavce/ 934. Od teli je: raznih poklicev 175 (brivci, šoferji, j zidarji i(d.), kovinarjev 169, nekvalificiranih j delavcev 139, tipografov, litografov in knji-I rovczov 92, trg. nameščencev <S7. mizarjev 73, krojačev 65, železničarjev 54, čevljarjev I in usnjarjev 49, živilcev 31: skupaj 931. — j Javnih ir zasebnih nameščencev: 541 (uradnikov, učiteljev, profesorjev, sodnikov itd.): dijakov 595; svobodnih poklicev: 146 (advokati, zdravni'i. inženjerji. podjetniki); skupaj 2129. — Ta statistika govori glasno, da ! delavstvo še vse premalo prijema za knjige in se premalo izobražuje. Sodrugi in sodru-i žice. čitajte! Čitajte! Čitajte! — Železničarji, obiskujte knjižnico!
»Jugoslovanski železničar« od 28. februarja 1929 je hotel biti zelo kunšten ter ! je ugotovil, da imamo pri savezu še eno instanco, to je centralno upravo, ki je sedaj kar naenkrat izdala ukaz, da se mora »razrednost« črtati.
RAZLIKA yyašokoristdo30°L
nabavite blago za obleke, plaSže, perilo Itd. pri
NOVAKU ÄVÄS15
Največja izbira kamgarnov in sukna za civilne in službene obleke, za plašče damske in moške.
Nad 200 novih vzorcev za pomlad!!
Blago za perilo, rjuhe i. t. d. najboljših znamk.
Priznano najceneje noku^! oglejte sl zalogo! Prepričate se!
Novo
knjigoveznico
je otvorila te dni
Ljudsko Mono o Hormon
Knjigoveznica je moderno opremljena in je pričela te dni obratovati. Pripo ročamo se p. n. naročnikom.
Hnii družinski dom
z vrtom, novo zidan, se poceni proda v Mariboru. — Naslov pove iz prijaznosti uprava „Ujed. Železničarja“ v Ljubljani, Turjaški trg št. 2.
Še danes se vpiši v Cankarjevo družbo!
Vemo, da je potapljajočemu vsaika bilka dobrodošla in tako tudi voditelji naših / vezairjev znajo vsak naš razglas tako kunštno prebrati, da sigurno v njem najdejo to, kar sami žele. Če ne, si pa tako dobro mislijo, da sami sebe prepričajo, da je res.
Da bodete gospodje zvezarji vedeli, zakaj smo izdali objavo »Vsem članom saveza«, vam povemo:	Dobri in agilni vaši
lunkcijonarji po progi so smatrali koncem januarja za svojo dolžnost, da povsod razglase, da bo savez kot »protidržaven in političen« razpuščen in da preostane sedaj železničarjem edino zveličavna zveza.
Ker naša centrala dobro pozna taktiko gotovih vaših eksponentov (tako se je na primer enemu vašemu gos<podu pred leti sanjalo o »razstrelitvi borovniškega mostu«; razna pisma na naš savez so prišla v nepoklicane roke, naši sodrugi so bili čez noč suspendirani radi »pasivne resistence«, ki se je porodila v glavi nekaterih »veljakov«; znana je fraza o »nenastavitvi« savezarjev itd.; smo morali člane tem potom opozoriti, da naj se varujejo volkov v ovčji obleki«, da naj beže pred denuncijanti. Zato smo našim sodrugom povedali, da savez ni razpuščen (ker se je intriga gotovih ljudi v tej smeri ponesrečila) ter da morajo vse naše podružnice delovati točno po naših pravilih.
Zagotavljamo vas, da nismo in ne bomo spremenili niti enega člena naših pravil, ampak delali dosledno po naših principih kot doslej!
Boli vas seveda, ker savez ni tako, »taktičen«, kot ste vi in doslej še ni imel časti prinesti v svojem »oficijelnem glasilu«
izjav, da so vsi napadi našega lista
(beri »Jugoslovanski železničar«) neosnovani. Nikdar ne bomo šli tako daleč, da bi za milost, da smemo odpirati gotova vrata na direkciji in prosjačiti, izdajali javne preklice in ta preklic utemeljevali s tem (kot ga utemeljuje vaš predstavnik v kurilnici Ljubljana I), da smo ga morali priobčiti, da rešimo glave 4 najboljših.
Nismo ooteptali in zavrgli razrednosti, ki je še vedno osnovno načelo našega saveza, ter se bomo odslej še bolj odločno borili proti fašizmu, po katerem nekateri tako zelo hrepene.
Zakaj ,pa smo odredili za one, ki bi izrabljali svoj položaj ali funkcijo v savezu, izključitev, vam povemo javno, da se hočemo zavarovati proti vsem tipom in elementom, ki bi bili eventuelno za nagrado pripravljeni izdelati materijal proti savezu.
Poleg tega je še vedno mogoč slučaj ala Kocjan in tudi take hočemo v bodoče preprečiti. Ljudje, ki imajo gibko in šibko hrbtenico, lahko gredo k vam, savez pa rabi mož, odločnih in brez »krivljenja hrbtenic«.
In končna naša beseda:
Dvakrat je spodletela »nakana« po razpustu saveza. Ali vam je morda o teh dveh nakanah kaj »oficijelno« znanega??
Nam je, ker napisana beseda se žal ne da zbrisati. Vi kar pišite io »razredni borbi«, internacijonali, drugi in tretji, o internacijo-nalnem savezu, nesramnem političnem izigravanju, o političnem savezu, socijalistih in komunistih«, saj vemo, kam pes taco moli. Povemo pa vam v naprej, da se vaše intrige ne bodo posrečile. S tem smatramo polemiko z vami za zaključeno in na na-daljne vaše izpade ne bomo več odgovarjali.
Centralna uprava USŽJ.
Vsem podružnicam.
Ne nasedajte goljufom!
Zadnji mesec se je dogodilo, da je hodil pc podružnicah po dežeili neki gotovi Forst, ki se je izdajal za brezposelnega železničarja, ki gre sedaj v Celovec, kjer je dobil službo_ ter je prosil za podpore. Po nekod se je sklicevali na centralo, drugje zopet na posamezne uplivne funk-cijcnarje, za katerih imena je vedel ter je po nekod izvabil 'večje in manjše zneske za podporo.
Opozarjamo vse podružnice, da naj v bodoče vsakega, ki bi prosil podpor in se skliceval na centralo ali pesameznike. zavrnejo. Od vsakega zahtevajte posebno potrdilo naše centrale in kdor se s takim potrdilom, pravilno opremljenim s štaimpi-Ijami ter originalnimi podpisi ne more izkazati, ga odslovite.
U. S. Ž. J.
Zahvala. Za visoko podporo, ki sem jo ob smrti mojega moža vratarja Urbanci Ru' dolfa prejela od g. načelnika, g. uradnikov in tovarišev s pobiranjem prostovoljnih Prt' spevkov v znesku 931 Din. se vsem darovalcem najiskreneje zahvaljujem. Obenem se najtopleje zahvaljujem tudi vsem tovarišem za zadnjo čast, katero so izkazali mojemu pokojnemu možu 'pri pogrebu >n podružnici Dravograd za darovani venec. Terezija Urbanci, vdova.
Zahvala. Podpisani ae prisrčno zahvaljujem za dar g. načelnika kakor tudi vsem gg strojevodjem, kurjačem m premogarjem iz kurilnice Pragersko za znesek Din 406, ki sem ga sprejel v mojem bolnem stanju. Najlapša hvala vsern skupaj. — Tomažič Anton, pomožni kurjač, kurilnica Pragersko.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf .»den v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni
Železničar«. Predstavnika: Martin Pušnik v Ljubljani in Franz Smazek v Mariboru.