53. Številka. Ljubljana, v sredo 4. marca 1896. XXIX. leto.
SLOVENSKI MIL
Ishaja vsak dan ■▼eJS^r, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske deflele za vse leto 16 gld., za pol letu 8 gld., za Četrt Ma 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr.  /i pošiljanje na dum računa se po 10 kr.
na mesce, po 30 kr. za četrt leU. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina zaafia. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr., če ho trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole (rankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari.
Poraz Italijanov v Afriki.
Želja po kolonijah v tujih delih sveta je kar nalezljiva postala. Ker je Anglija s svojimi kolonijami obogatela, nadejajo se druge drŽave, da jim kolonijalna politika prinese kar zaklade zlata in srebra. Narodi, ki so se v Kvropi borili in krvaveli sa svobodo, so se napravili z vojno preko morja, da podjarmijo tuje narode. Izneverili so se vsem svojim prejSnjim nazorom, hoteč se proslaviti s kolonijalno politiko.
Sreče, katera povsod cvete Angliji, druge države nimajo. Francozi ne morejo reči, da jim je dosedaj pridobitev Tonkinga kaj koristila, dasi v tej tropični nezdravi deželi počiva na stotine najboljših francoskih sinov, ki so pali v boju ali pa so jih pobrale razne bolezni.
Najslabše je pa s kolonijalno politiko zadela Italija. Tonking je vsaj rodovitna dežela, od katere imajo Francozi pričakovati dobička v bodočnosti, pokrajina, katero so pa Italijani zaseli v Afriki, je pa povse nerodovitna in nima nobene posebne trgovinske važnosti. Mesto Masava samo pri morji je nezdrav in silno vroč kraj, brez vsake posebne bodočnosti. Braniti se pa ne da brez ne rodovitnih pokrajin za njim. Italijane je vodila v Afriko želja, proslaviti se a kolonijalno politiko, pokazati se, da se v tem oziru morejo meriti z drugimi državami. Zapeljala jih je nekoliko Anglija, ki je potrebovala koga, da jej brani meje gorenjega Egipta.
Da so italijanski državniki stvar dobro poudarili, bi gotovo že porazi Angležev v teh krajih jih bili morali od tega odvračati. Vojeviti Sudanci bo Angleže, oziroma Egipčane kar pognali od svojih mej. Če AngbŽi, oziroma Kgipčani ne morejo nič opraviti, ko vender razmere dobro poznajo, kaj hoče šele Italija, ko je vender morala računati na to, da se jej bode kedaj biti s krščanskimi Abesinci in mohamedanskimi Sudanci vkup«.
Italija  je   pa  račnnala   na   svoje diploma-tične zvijača   V Kvropi jo s svojo diplomacijo do segla lepe vspehe in mislila je, da se jej bedo dali tudi Abesinci za nos voditi.    Vedela pa ni,  da se
Slovensko gledališče.
(Otelio, tragedija v petih dejanjih, spisal Wil!inm S h a k e spe a ro.)
V VBeh Shakespeareovih dramah j« nekaj, kar jih povzdiguje nad stoletja in kar bo vedno pretresalo Človečka srca, dokler bodo čutila človeško.
, Otelio" je jedna najznamenitejših in najdo-vršenejših Shakespeareovih dram. Snov tej igri je našel Shakespeare v Cintijevi zbirki laskih novel. Dotična novela, spisana po resnični dogodbi, je jako preprostA in le genijalen pesnik je mogel iz nje narediti tragedijo.
Nemška kritika sedi navadno, da je „Otelio" tragedija, v kateri se prikazujejo posledice slepe ljubosumnosti. Shakespeare je bil prednhovit, da bi »e bil omejil na to; njegov „Otelio" ni samo tragedija lahkovernosti in ljubosumnosti, nego v prvi ▼rsti slika človeške zlobnosti in nje posledic.
Ce motrimo „Otella" s tega stališča, spoznamo, da je glavna osoba v celi igri prav za prav Jago, kot predstavitelj zlobnosti. Jago ni neumni hudič atarih legend, niti cinični Mefisto Goethejev, niti k*k giganti čen Cezar Borgia, Jago je človek, zloben človek; laž in hipokrizija sta maska, katero nosi
polcivilizovani Abesinci ne drže nobenih pisanih pogodb, ako mislijo, da tujcu lahko pokažejo pot iz dežele.
Podpirala je Soanskega kralja Menelika, da je postal pri nekih notranjih zmešnjavah kralj vse Abesinije. Posrečilo se jej je tako odriniti, sorodnike prejšnjega vladarja. Menelik je za pomoč se skazal hvaležnega, kajti podpisal je neko pogodbo, s katero je priznal italijanski protektorat V Italiji so zaradi tega nereda bili veseli, a abesinski kralj je pa kmalu pozabil, kaj je podpisal. Ce tudi je prepustil vodstvo vse vnanje politike Italiji, vender je sam občeval z drugimi drŽavami in naposled je pogodbo popolnoma porušil.
Italija je mislila, da že njena vojna čast zahteva, da pokori tega afriškega vladarja, ki brez nje dovoljenja pošilja deputacije celo v Peterburg. Tako se je zamotala v nevarno vojno, ki je sprva, ko Atesinci niso imeli zbranih vseh čet, še obetala nekaj vsptha, a sedaj pa ima zaznamovati same poraze.
Koliko se Abesinci brigajo za Italijane, kaže tudi to, da mislijo poslati posebno deputacijo v Moskvo h kronanju ruskega carja, ne da bi kaj Italijo vprašali za sv. t V Rima so zaradi tega močno razdraženi. Prete, da Italija ne pošlje svojega zastopnika h kronanju, ako tja dojde abe-sinska deputacija. Za to sa pa v Rusiji in v Abe-siniji dosti ne zmenijo. Abesinci so prej, nego so Italijani pričakovali, dali na to italijansko predrznost primeren odgovor.
Italija je sedaj v največji zadregi. Ako ne zmaga Abesincev, je tuli ob ves ugled v Kvropi, kar jej bode ne le politično, temveč tudi gospodarski škodovalo. Će pa nadaljuje vojno, se pa utegne tinancijelno popolnoma uničiti. 2s tako je do vrata v dolgovih, sedaj jej pa vojna požira milijone in milijone, doma pa ljudje tako rekoč umirajo od glada. Nezadovoljnih Ijndij je doma v Italiji dovolj. Naj le prihajajo poročila o porazih iz Afrike, pa bode kmalu začelo vreti tudi na Siciliji in dragih pokrajinah. Narod, ki doma strada, je močno nevoljen na vladno politiko, ki za brez-vspešna kolonijalna podjetja trosi milijone.   Gospo-
neprestano, hlini se vsemu svetu in vara ves svet, zloben je, ker ga veseli, ko vidi bolest drngib, gonilna sila njegovega bitja je srd, da so drugi boljši od njega; Jago sovraži vse, kar je lepo, krepostno, plemenito in veliko.
Nekateri kritiki niso pojmili Jagovega značaja; pravijo, da ni imel povoda sovražiti Otella, celo pa ne sovražiti Dezdemone, le ko bi Dezdemcno ljubil, bi bila njegova zlobnost umljiva. A prav to navidezno pomankanje nagibov je najbolj karakteristično za Jagov značaj. Jago skuša v svojih monologih sam sebi razložiti uzroke svoji grozni mržnji, svoji zlobnosti; zdaj dolži Otella, da mu je ženo zapeljal, zdaj sumniči Kassia, da je to storil, domišlja si celo, da mu je Dezdemona draga, vse da dobi kak izgovor. Shakespeareovi junaki govore v svojih monologih vedno odkritosrčno, celo Rihard III, le Jago ne, le Jago skuša prevariti Bamega sebe in se dela, kakor da veruje neverjetnim in ničevim nagibom, on, ostroumni mož, ki zre vsem drugim na dno duš. Ko bi bil Jago sploh sposoben, iz gotovega nagiba sovražiti ali ljubiti, ne bil bi več to, kar je, ne bil bi več poosebljena zlobnost. Počasi, a sigurno zastruplja Olellu dušo; na lahkovernem in plemenitem Otellu se vidi, kako strup čedalje groznejo nanj upliva, vidi ae tudi, kako s tem rase drznost Jagova
durske razmere niso skoro v nobeni deželi tako nengodnp, kakor v Italiji. Na tisoče in tise če Italijanov mora po tujem si služiti svoj kruh, ker ga zanje nima domovina, na tisoče in tisoče ljudi j pa doma strada. Ti gladujoči ljudje seveda nimajo nobenega pojma več, kaj zahteva narodna čast in ni jih težko pridobiti za kako vstajo, ker zgubiti nimajo več ničesa, temveč I« pridobiti.
Italija pa ni nerodovitna, temveč le gospodarski zanemarjena dežela. Imela ni državnikov, ki bi bili skrbeli zares za srečo naroda, temveč so hoteli povekševati le vnanji sijaj in veljavo Italije. Koliko bi se bilo dalo v gospodarskem oziru storiti z milijoni, ki so se ž« potratili v Afriki. Posušila bi se bila nezdrava močvirja in tudi druge sedaj puste pokrajine spremenile se v najlepše polje, ljudje, ki se sfdaj klatijo po tujem, bi srečno lahko živeli v domovini. Toda za kaj tacega nimajo pojma Crispi in tovariši. Hrepeneč po politični in vojni slavi bodo državo pripeljali do popolne pogube. Izključeno ni, da bodo še možje, ki so zjedinili Italijo, učakali njen razpad.
Državni zbor.
Na iMniaji   Bi marca Začetkom   današnje   seje   je   zborn'ca rešila predlogo glede uredbo plač profesorjev na državnih babiških šolah, potem pa se je začela   razprava o prorac'unu finančnega ministerstva.
Pesi. Sehnal je govoril o velikanskih prebitkih, kateri se gomilijo v državni blagajni, dočim so finance posamičnih dežel čedalje slabše, ter je (i- dl. u-. 1 resolucijo, naj se vsakoletni prebitki raz-dele mej dežele v razmerju po njih davčni dajatvi in njih prebivalstvu. Govornik se je potem bavil z sladkorno industrijo.
Posl Lorber je zahteval, naj se dovolijo 8ubsistenčne doklade adjunktom na državnih učnih zavodih.
Posl. Kaiser je govoril o davčni reformi in zahteval, naj bo vlada pri podajanjih z Ogersko energična.
Posl. grof Dzieduszyoki je v imeni poljskega kluba zahteval, da se davčna reforma dožene
in njegovo demonsko veselje. Jago bi sam ne vtdel povedati, kaj je duh njegov napolnilo s takim strupom. Kača je strupena od narave, vijolica duhti od nara\e, Jago j« zloben od narave — in prav takega človeka in njega upliv na svoj krog je hotel pesnik naslikati.
In da se spozna, kako brezmejna in nedogledna je zlobnost Jagova, postavil ga je pesnik mej plemenite in krepostne ljudi. Otelo je poštena duša, odkritosrčen, dober in zaupen. Sveta ne pozna, ker se je vedno vojskoval, misli pa, da so vsi ljudje pošteni in dobri, zlasti če se delajo iskrene in moške kakor Jago. Na svojo slavo in na svojo velikost ne misli nikdar. Rodu je Arabec, pripada torej prezirali«'in u plemenu, ni pa zamorec, tako ga zovejo le njegovi sovražniki. V primeri z Dezdemono je Že star in hladen, vsled tega se vidi, kakor da je bila Dezdemona blazna ko ga je vzela, ona, krasna hči razkošne Venecije, resna in krepostna devojka.
Po svoji naravi ni Otelio čisto nič ljubosumen; ljubosumni možje govore in ravnajo vse drugače. Ko ga hoče Jago naščuvati SOp r Dezdemono, ga svari, naj ne postane Ijubosui: tn, in Otelio mu pove, da ga veseli, kadar vidi, kako se laskajo ljudje njegovi ženi. Obrekovanje šele obadi v njem Ijubobuui-nost, in tudi obrekovanje bi ga ne piealepilo, da IQ
Se v tekoči eesiji, se izrekel zoper reformo davka na opojne pijače, če se jeden del dohodkov ne prepasti dotičnim kronovinam in konečno govoril o pogodbi z Ogersko.
Posl. Formanek je tožil, da se prezirajo deželne finance in da se davki prestrogo iztirjavajo, izrekel se je pa za  povišanje davka na opojne
pijače.
Finančni minister dr. Bilinski je trdil, da ima v blagajnici le malo prebitkov in da torej za nove izdatke treba novih davkov. Davčna reforma pride v primernem času na vrsto. Vlada ve, da je treba kaj Htoriti za kmetijstvo in je zato privolila, da se zniža zemljiški davek za 1 ' , milijon goldinarjev, če se bode zvišal davek na žganje in na pivo, bodo velik del dohodkov dobile posamične kronovine. Pri pogajanjih z Ogersko bodo vlado vodili oziri na pravičnoat in na jednotnost monarhije.
Govorila sta še posl. Svoboda in dr. Selil e-einger, potem pa se je razprava odložila. Prihodnja seja bo v četrtek.
V B\jul>IJmia, 4 marca. Volilna reforma in štajerski konservativci.
štajerski konservativci sj zahtevali v odseku za volilno reformo, naj sb kraji I)unowitz, Fohnsdorf in Zelltvveg izločijo iz skup ne kmetskih občin in uvrite v mestno skupino. V teh krajih je velika industrija in torej spadajo bolj v mestno skupino. Klerikalci bi se jih pi i: kmetskih skupin radi iz-DSbili, ker potem pridobe jeden volilni okraj, v drugem bi pa bili image bolj gotovi. Liberalci se pa na vso moč upirajo temu predlogu, da si sa to nimajo nobenih stvarnih razlogov. Jim je le za jeden mandat, ki bi ga izgubili. Naši slovenski poslanci naj pa klerikalce podpirajo v tej stvari, če bodo poslednji podpirali nas, da se tudi na Dolenjem Štajerskem vsi trgi uvrsti v mestno skupino.
Italija in Francija si že dolgo nista najbolji prijateljici. Ta razpor jO pa to še poostrilo, ker Italijani dolže Francoze, da preskrbujejo Abe-since z orožjem. Francozi temu ugovarjajo. Italijanska vladi je naročila italijanskemu poveljuiku na ElndeČem morju, naj da preiskati vse francoske trgovske ladije, Sklicuje se pri tem na neke določba pogodbe o zatiranju trgovine z rob:ivi. Francoska vlada pa ne misli, kar tako pustiti, da bi Italijani stiktli po francoskih ladijah. Priznava, da Be smejo trgovinske ladije preiskovati, a pogodbo t.tka tolmači, da francoske trgovske ladije smejo preiskovati samo franooske vojne ladije. Seveda tako preiskovanja ne obeta mnogo uspeha.
Radikalno francosko ministarstvo ne misli kar z lepa nared.ti prostora političnim nasprotnikom. BottrgSO s si resno pripravlja tla za bodoče volitve. Veš prefektov in [odpr-1 ktov je te dni vladi odstavila in jih samenila s svojimi somišljeniki. Go-voti se pa, da pri tem ne ostane, temveč hoče ministarstvo korenito potrebiti po uradih. Povsod se bodo nastavili vladni somišljeniki. Na ta n. čin Be nadeja vlada, d i dobi tako večino v zbornici, da bode tudi lahko senat, strahovali.   Samo  to je
ne spominja svojega zaničevanega plemena, svoje starosti in Hrubancijevih besed: „Varala je mene, varala bo tudi tebe".
Kakor se kaže Otelio v teh prizorih zares tragično naivnega, tako naivna je tudi I)jzdemona v svoji nedolžnosti. Iz začetka se jej zdi nemogoče, da bi bi Otelio resnično ljubosumen ; I. mhp pravi, da je solnce O ellove domovine osušilo ljubosumnost v njegovi krvi. Ta misel jo vzrok, da ravna tako neprevidno in sili Otella, naj Kassiu odpusti. Dezde-mona je jeden najnežnejših in najkrasnejših žeuskih značajev, kar jih je Shakespeare naslikal, kakor je O.ello jeden naj plemenite jš h mož in prav to ju je »družilo; atrakcija kontrastov je privezala Dezdemono na Otella, najpleroenitejša žena si jo izbrala najple-menitejšega moža, po svojih značajih sta ustvarjena, da bi bila srečna, človeška zlobnoat pa razburi južno Otellovo kri, da v slepi strasti vse potepta.
Kompozicija „Otella" je v mnogih ozirih podobna kompoziciji „MicbetaV Samo v teh dveh Shakespeareovih tragedij th ni epizod. Dajanja se čedalje bolj zapleta, tragični crescendo je izveden tako, kakor je to zamogel storiti samo Shakespeare; strast se stopnjuje vidno, v razmerji kakor se reali »uje dijabolični načrt Jagov. Moč in velikost te tragedija se spozna najbolje, če so primerja s Schiller-jevo dramo „Kovarstvo in Ijubesen", ki je v nekih
dvomljivo, če se bode sedanja vlada tako dolgo držala, da bi po uradih tako pomedla s svojimi nasprotniki. Sedaj so njeni nasprotniki prisiljeni napeti vse sile, da jo vržejo, ker drugače se imajo bati, da so za dolgo odigrali vsako politično ulogo.
Turški sultan je v velikem strahu, da bi ga kdo ne napal. Ko se je te dni peljal v mošejo, da poljubi prorokov plašč, so se bile storile nenavadne varnostne naredbe. Prejšnji večer so bili nad 1000 ljudij zaprli, katere so pa drugi dan po dovršeni ceremoniji zopet izpustili. Sultan se ni vozil po istih ulicah, kakor navadno temveč po velikih ovinkih. 15.000 vojakov je bilo postavljenih po ulicah. Sultan se je vozil nenavadno naglo. Njegov voz je bil z železom močno okovan. Tudi se ni vozil v prvem vozu, kakor navadno, temveč v drugem. V bodoče se pa bode ta vožnja celo opustila. Sultan je že prosil Šejk-ul-Islama, da prenese prorokov plašč v mošejo pri njegovi palači, da se mu ne bode treba voziti po mestu.
Španija in Zjedinjene države. Po Spanjskih mestih bile so velike demonstracije proti Zjedinjenim državam. V Madridu so demonstranti ameriškemu veh poslanstvu pobili več oken. Vojaki morali so •stražiti njegovo palačo. Poslati misli vlada nove vojne sile na Kubo. Pojde tudi več vojnih ladij, da bodo branili otok, ko bi se kaj Zjedinjena države hotele umeševati. Španija bode napela skrajne sile, da hitro zaduši vst.ijo, kajti sedaj vidi, da je drugače Kuba zanjo zgubljena, ker Američani bodo vedno bolje podpirali vstaše. Zgubi Kube bi pa sledil tiuančni polom na Španjskein. Ze sedaj znašajo stroški blizu -100 milijonov frankov.
Dopisi.
■ / NlsLol*fclok<s 2. marca. Oj ti ubogi oziroma hudobni „Narod", kakšne hude ure si napravil tukijšnjemu bralnemu društvu, ki se oficijelno imenuje „Slovensko bralno društvo". To .slovensko" društvo ni naročeno na „Narod", za to pa na „\Veltblatt" ! Ker se je pa vender večini društve-nikov zdelo to presmešno, sklenilo se je pri občnem zboru tega društva, ki se je vršil 9. februvarja t 1., z 22 proti 7 glasovom, da se mora „Narod" takoj naročiti I Ali zdaj so gospodje, ki v bralnem društvu zvonec nosijo, v za Ire^o prišli! Ridi bi „Narod" naročili, pa si ga niso upali; bali so se zamere pri gospodih, katerim sami, ko so „m^j seboj", največ zabavljajo! Vodstvo našega bralnega društva si iz te zadrege ni mo:»lo drugače pomagati, kakor da je sklicalo nov občni zbor ni 23. pr. m., ker se pa tega zbora ni dovolj udov udeležilo in vsled tega ni bil sklepčen, izvanredni občni zbor na včeraj 1. t. m. Pri tem zboru se je tukajšnji župnik g. Ivan Tomažu"- predsednikom volil in skl-nilo, d* se „Narod" ne naroči. S tem so metadorji bralnega društva svojih skrbij rešeni, v društvu, ki se imu-DDJe „slovensko", se bode kakor doslej bral nemški židovski list, slovenski list pa ne I Vprašali boste, zakaj se ni sklep prvega občnega zbora izvršil? Tega ne vem, to pa vem, da bodo onim dvaindvajsetim, ki so pri prvem občnem zboru za „Narod" glasovali, njih nasprotniki ,kitle" brezplačno na pravili J zagotovil mi je to namreč neki tukajšnji hadomuinas, ki mi je trdil, da ?e to iz zanesljivega vira Toraj „Narod" za zdaj še ne boš v tukajšnjem bralnem društvu; pa potolaži se, „f.iliral" ne bodeš radi tega, zraven „VVeltblat.ta" pa tako nerad ležiš!
ozirih imitacija „Otella"; to primerjanje pokaže, zakaj je „Otelio" jedna najznamenitejših tragedij vseh časov in vseh narodov, dasi je prav za prav monograti|a ker se v njej predstavlja le izreden slučaj, ne tak, kakeršen se lahko pripeti vsak dan.
Sinoči se je Shakespeare prvič igral na našem odru, igral dostojno velikega pesnika, veliko bolje, nego smo pričakovali, in zato ostane ta dan pomemben v zgodovini našega gledališča. Storil se je zopet korak naprej, pokazalo se je, da je naša drama sposobna predstavljati tudi najtežje klasične komade tako dobro, da smo ž njimi lahko popolnoma sadovoljni.
Utis, kateri je naredil „Otelio", je bil, sodeč po burnem ploskanju, velikanBk. Predstavljalci so sam« sebe prekosili, zlasti gdč. T e r š e v a , gosp. Ine-mann in g. Verovšek. Nič se ni forsiralo in nič pretiravalo, vsak predstavljalec se je podredil celoti. Gdč. Terševa je bils idealna Dezdemona. Ona ima živahno, izrazovito mimiko in polne, plemenite geste, moč, izražati vse nuance svojih čustev ter zadeti poslušalce v erce, in pravo umetniško razumevanje za svojo ulogo. Gospod I ne mann se je novic pokazal kot samostojno stvarjajoč umetnik; njegov Jugo je tak, kakeršnega si je po naši sodbi mislil pesnik, človek, ne peklensko bitje, Jago, ne M t ihto; nikdar ni prestopil meje, katere je do*
Čudno pa je pri nas zdaj; pa ne za to, ker s« pristaši narodno-napredne stranke in tako zvan« „katoliške" stranke ne marajo, ampak to, ker se pristaši katoliške stranke mej sa boj sovražijo in preganjajo. Očived temu je borba mej našim župnikom in kapelani. O tej borbi morda drngič več poročim.
S &t*jjers)kega9 1. marca. (Poslanec Koblar in pa „Sildstei r i sch e Post"). Poli. tično taktiko kake stranke karakterizuje in osvetljuje včasi kaka malenkost, ki je sama na sebi morda brez pomena. Kaj pravite na pr. k temu, da „SUdsteiriscbe Post." niti z besedico noče omeniti izvolitve g. Koblarja državnim poslancem? Ali ni ta malenkost prekarakteristična za stranko, katero pri nas hoče zastopati ta nemški listič? To smešno zamolčanje kaže, da je pri nas vse polno političnega, hinavstva. Gosp. Koblar pač mahničevski kliki ni po volji, ker ga je dvignila na ščit narodno napredna stranka in ker ni hotel vstopiti v Hoh»nwartov klub! Gosp. posl. Vošnjak lastnik »Sulateiriacha Pošte", kar trepeče pred Mahničevci in da se jim ne zameri, ignoruje v svojem listu svojega slovenskega kolego, poslanca Koblarja! Takšna je tista slavna naša štajerska sloga! Kukavš-iua! Žalostno pa je, da pri „SuJsteir. Post" sodelujejo tudi nekateri rodoljubi kot glavni sotrudniki, katerih je škoda, da se dajo zlorabiti! Takšne eo naše po-litične razmere '
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. marca. — („Slov Narod" pred sodiščem.) S pravim katoliškim veseljem je „Slovenec" v soboto poročal, da je bil naš odgovorni urednik obsojen na 10 gld. globe zaradi zanemarjen j a dolžne časnikarske paznosti. Povod je dala tožba dr. Šuštersiča iti ker skuša „Slovenec" stvar izkoristiti zoper nas, jo moramo pojasniti, da spoznajo čitatelji, kakovi mojstri v katoliškem zavijanju so šenklavški kaplani iu njih pristaši. Due 23. novembra I. I. je priobčil naš lil tri notice glede klerikaluega kandidata dr. Šušter-šiča in če smo s tistimi noticami kaj pripomogli, da je dr. Sušteršič v Kranju in v Loki tako žalostno „pogorel*, ii.iii to še danes od srca veseli. Dr. Sušteršič je bil v „Slovencu" bombastično napovedal tožbo in vložil je res pri sodišči prošnjo, naj se začne preiskava. Ker se naš odgovorni urednik ni čutil poklicanega, več govoriti, kakor pa je dolžan, rekel je preiskovalnemu sodniku, da sploh nič ne odgovori, dokler ne dobi obtožnice. Mesto da bi bil dr. Sušteršič vložil obtožnico, je prosil, naj sodišče vpraša našega odgovornega urednika, je li in-kriminovane članke bral ali ne. Naš odgovorni urednik je na to odgovoril, da ne ve, kako so ti članki v list prišli. S tem je le povedal, da ne ve, kdo jih je pisal. Dr. Sušteršič pa se je oklenil tega stavka, kakor se ukiene bilke potapljajoč se človek. Govoril je bil osebno z dr. Vošnjakom in ga vprašal, bode-li on res prisegel, da mu je dr. Žitnik to povedal, kar se je bralo v našem listu o dr. Šuštar-šiču, in ko je izvedel, da je dr. Vošnjak pripravljen priseči, ga je minila „korajžau. Rekel si je: „Slov. Narod" bo oproščen, ker je bil opravičen domnevati, da je pisal reBnico; kot advokat ne smem nikomur pisati, da je kaka stvar pravomočua postala in ga siliti na plačilo, nego moram prej prepričati se, da
ločila umetnost njegovi ulogi in stopnjeval svojo zlobnost preudarjeno, tako da ho je spoznala v vsi svoji grozoti šele, ko je nastal tragični konflikt. Gospod Verovšek nas je presenetil. Da je nadarjen in marljiv, smo vedeli, ali da bi zamogel sam iz sebe ustvariti veliko tragično ulogo, in jo ustvariti tako, kakor je ustvaril Otella, tega bi ne bili nikdar verjeli! Gospod Verovšek je pokazal sinoči, da se zna uglobiti v dramatičen značaj, da ima moč in temperament za tragične uloge, da pa pozna tudi pravo mero in ee zna ogniti največji nevarnosti tragiških junakov, dramatičnim ekscesom. Njegov <) ello ni bil dovršen, taka trditev bi bila smešna, a bil je tako dober, da je nanj g. Verovšek lahko ponosen. Tako velikega in tako zaslužnega uspeha, kakor sinoči, ni doslej gosp. Verovšek kot igralec še nikdar dosegel.
Krivico bi delali predstavljalcem manjših ulog, ako bi ne priznali, da je vsak iz njih pošteno p"' pomogel k celotnemu uspehu. Sosebna pohvala gre g. Danilu, ki ni nič pretiraval in igral vseskoz naravno ter gospe Danilovi, katera se je v zadnjem dejanju povzpela visoko nad navadno rutino in igrala pretresajoče, z uprav elementarno silo ter naredila najmočnejši ulis. Prav dobri pa so bili tudi gg. Lovšin, L a v o s 1 a v ,  Orehekin dragi.
Gledališče je bilo prav dobro obiskano.
je ies pravomoćna; če tožim, se sam sebe pokop-Ijem. Tako je ogibal dr. Šušteršič, zbal ee je, da nastopimo dokaz resnice, in da bi do tega ne prišlo, 8e je zadovoljil s tožbo radi zanemarjenja dolžne paznosti po znanem paragrafu. To zadoščenje je jako skromno, toliko bolj, ker je navada, da, če se komu kaj očita, dotičnik nasprotnika prisili, da mu dokaže resnico, ali pa dokaže sam neresnico očitanj. Gospod dr. Ivan Šušteršič ni storil ni jednega ni drugega.
— (Občinski svet) bo imel v četrtek, 5. marca ob 6. uri zvečer v mestni dvorani sojo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. II. Užitninskega ravnateljstva poročilo a) o pravilniku za mestni užitninski zakup; b) o navodilu za osobje, službujoče pri mestnem u/.iininskem zakupu na milnicah. III. Finančnega odseka poročilo, a) o proračunu mestne klavnice in mestnega loterijskega posojila za 18(.)G leto; b) o prošnji upravitelja tukajšnje c. kr. meterolo-gične postaje za nagrado; c) o prispevku mestne občine za postavljenje Valvazorjevega spomenika pred muzejem Rudolfioumom; č) o prošnji kluba slovenskih bieiklistov zaradi prepustitve stavbenega prostora v svrho zgradbe dirkališča; d) o uporabi posojila 300.000 gld. za regulacijske svrhe; e) o prošnji „Asylvereina" dunajske universitete za prispevek. IV. Občinskega svetovalca Ivana Hribarja samostalni predlog o naložitvi razpoloživega kapitala amortizačno zaklade pri mestnem loterijskem posojilu. Tajna seja.
— (Osobne vesti.) Gosp. Ivan Beutler pl. Heldenstern, c. in kr. ritraojster in poveljnik žreb-čarske postaje na Selu pod Ljubljano ter ud samostalnoga knnjerejskega oddelka kranjske kmetijske družbe, je premeščen na žrebčarsko postajo v Ha-činu pri Olomucu. Na njegovo mesto pride c in kr. ritmojster g. Valentin Malecki iz Radavca.
— (Mestna razsvetljava in ljubljanska plinova družba.) Znane so in popolnoma upravičene tožbe glede plinove razsvetljave, a plinova družba se briga pač za točno poravnanje računov, za izpolnjevanje dolžnosti, ki jih ima do mestne občine in pt semnikov. za to se briga prav malo. — Sinoči na pr. sta bila sv. Jakoba in Stari trg ter Florijanske ulice stoprav ob 1 i na 8. uro razsvetljeni. Naj bi se magistrat tej nezaslišani brezozir-nosti odločno uprl I
— (Podiranje hiš v Ljubljani) Pretekle dni pričeli so podirati svoje hiše: Marija Lohkar na Križevniškern trgu št. 5, g. Majer, lekarnar na sv. Petra cesti št. 2 in nekateri drugi na Starem Trgu in drugod. — Ker je magistrat poskrbel za to, da dobodo gospodarji na svoje dotične prošnje takoj uručene skice stavbinskih črt za njih hiše, imajo hišni posestniki zdaj prilike dovolj pričeti s podiranjem poškodovanih poslopij v tem ugodnem času in poskrbeti za priprave glede* novih zgra Ib ter prezidav.
— (Poprava ljubljanskih župnih carkva in njih zvonikov) prične bo vršiti začetkom aprila letos.   Vlada je razdelila peterim ljubljanskim žup nim cerkvam 108.000 gld. državne podpore.
— (Sokolov odbor) je „Glasbeni Matici" brezplačno prepustil svojo telovadnico za skušnje za dunajska koncerta; za predhodna dva koncerta, ki se imata vršiti dne D, in 15. t. m. pa je določil popolnoma m znatno odškodnino ter tako pokazal, da mu je vse pri srci in da nesebično podpira vse, kar prispeva k časti slovenskega imena.
— (Ovire javnemu prometu Iz občinstva nam prilmja naslednja pritožba: Po nekaterih ulicah ljubljanskih je trotoar tako ozek, da se človek ko ni a j premika in ogiba ljudem. Zadnji čas pa so priš e na teh ozkih mestih v navado razne izložbe, ki ee stavijo pred prodajalnice, in zavzemajo kar polovico prostora nad trotoarjem, tako da je pasaža skoro nemogoča.
— (Nesnažnost v našem mestu) kliče zad nje dni po odpomoči, kajti blata in pluudre imamo dovelj za kakšno — razstavo!   Mestni  cestarji in nadzornikov substitut — kje ste?!
— (Drevored ob Tržaški cesti) Na tistem delu nove Tržaške ceste, kjer se drevje do zdaj ni nasadilo, se nasadi tekom letošnje pomladi ob desni in lovi strani primerno Število dreves.
— (Mestni vodovod v Klečah) dobi to pomlad tretji parni hotel oziroma stroj z vso potrebno opravo. Stroški za to napravo Še niso znani.
— (Polio jake vesti.) Včeraj bili so na tukajšnjem južnem kolodvoru zopet aretovani trije "fantje in sicer Janez Žugelj, Matija Potachauer in
Franc Boben vsi trije iz Črnomaljskega okraja, ki eo se nameravali izseliti v Ameriko, predno so zadostili vojni dolžnosti. R iben produciral je mestni policiji potni list za Ameriko, glaseč se na ime Franc Mayer. Kako si je ta potni list pribavil, še ni jasno. Vsi trije bili so izročeni c. kr. deželnemu sodišču.
— (Izpred porotnega sodišča.) Tudi včeraj vršili sta se pri tukajšnjem porotnem sodišču dve obravnavi. Pri prvi bil je obtožen 26letni kmetski fant Janez Gaber iz Papirnice pri Škofjiloki hudodelstva ropa. Kakor smo svojedobno poročali, bil je  posestnik  Valentin  Fajdiga dne  21. januvarja letos blizu Dorfarjev oropan.   Vračajoč se domov v Dorfarje stopil je bil Fajdiga v Fojkarjevo krčmo v Stariloki ter spil nekoliko jagodovca.   Hotel je kupiti kravo od Fojkarja in položil v ta namen na mizo nekoliko petakov.  Ker se pa nista mogla dogovoriti,  spravil  je Fajdiga  deaar zopat   v svojo listnico ter okolo 7. ure zvečer odšel  počasi proti domu. Kmalu za njim je odšel iz gostilne tudi obtoženec Janez Gaber ter došel Fajdigo pri Kušter-manovi opekarni. Pozdravila sta se ter potem molče šla naprej.   Ko sta prišla za grič pri Sv. Duhu, je Gaber nenadoma, ne da bi bil kaj pobral ali kaj rekel, s kamnom udaril Fajdigo po glavi  tako, da se je ta nezavesten zgrudil na tla; ko se je zopet zavedel, šel je nizaj v Fojkarjevo krčmo ter povedal, da  ga je napadel  in mu vzel denar tisti človek, kateri je bil poprej tudi pri Fojkarju. Naznanil je stvar tudi orožnikom, ki so storilca že drugo jutro zasačili v osebi Janeza Gabra,  pri ka terem so  dobili  tudi Fajdigovo listnico in denar. Obtoženec zagovarjal se je,  da  sta se s Fajdigo skregala in da ga je zaradi tega udaril s kamnom po glavi;  ko je Fajdiga pal  in se je listnica iz žepa pokazala, vzel jo je, češ, „da bi je ne zgubil". Konečno pa je vender priznal, da ni imel prepira s Fajdigo in d t je tudi  kamen imel že pripravljen. Porotniki potrdili so vprašanja glede ropa in Gaber bil je vsled tega obiojen na šest let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici dn6 21. januvarja vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi bila sta obtožena B51etni kajžarski sin J.mez Kržič in 33letni hlapec Janez Zor man, oba  iz Zalega  v kamniškem okraju, kudodelstva uboja. V noči od IG na 17, novembra lani Btraždi so mrliča [tri i. bincu v Zalogu.   Navzoči so bili mej dmgiini obtoženca in kmetski fant France Zorman,  na  katerega  je bil Janez Zorman hud zaradi  neke govorice.    Ko sta vstopila obtoženca, pristopil je France Zir.niu ter dejal Janezu Z u mami:    „Tt si name hul, k~r se je uni nekaj  čez me zlagal."    Z rman Janez zanikal je, da bi bil jezen, in segla sta si  v roko. Po polunoči odišli so vsi trije skupaj  od Bjhiuca. Drugo jutro našla je Polona B lhinc Franceti Zir mana zunaj vasi mrtvega ob stezi. Dokazom sodne obdukcije imel je  18 ran, od katerih so  bile tri smrtne. Obtoženca sta dejanje s početka tajila, ko pa se je našla pri Janezu Z >rmanu krvava obleka, priznala sta,  da sta ona ubila Franceta Z imuna Porotniki potrdili so vprašanje g.edo uboja v zmislu § 143. kaz. zak., vsled toga  bil je obsojen J mez Kržič na 3 leta, Janez Ziraitn pa na  5 let težke ječe, poostrene pri obeh z jednim postom mesečno, ter trdim ležiščem v temni celici dne 17. novembra vsakega kazenskega leta.
— (Promet na Dolenjskih železnicahl je bil v preteklem mesecu glede obojnega prometa ugoden, in ni za onim v jednakom mesecu prošlegt leta skoro nič zaostal.
— iGasilno društvo v Smarji) je imelo v nedeljo, dne 1. marca svoj občni zbor, na katerem je bil voljen načelnikom g Josip O gorele, dosedanji načelnik gosp. Ivan Babšek pa podnačel-nikom. S to volitvijo je poravnan tudi kontiikt, kateri je čitateljem znan iz lazndi „Poslanih".
— (Nenavaden slučaj.) Te dni sta imeli dve svinji sullolk-plemeua v okolici ljubljanski vsaka po 19 mladih. Jedna je last Jakoba Kastelica na Velikem Vrhu, druga pa Antona Serjaka na Gornjem Blatu, a obe sta iz jednega gnezda.
— (Tatvina) Te dni so v Postojni ulomili doslej neznani tatovi v prodajalnico gosp. Jerneja Kogeja in ukradli nekaj kave in nekaj drobiža.
— (Deželni zdravstveni svet goriški) je popolnoma lašk, kajti Slovenci nimajo v njesi niti jednega zastopnika. Bdželui odbor je imel sedaj priliko, imenovati svojega zastopnika v deželnem zdravstvevem svetu namestil umrlega dr. Mauro-vicha, ni ga pa vzel izmej poslancev-zdravnikov, nego ga šel iskat drugam. Najlepše je, da je za laškega kandidata dr. Fratnicha glasoval tudi dež.
odbornik Pajer, dasi določa § 29. navodila v notranjem poslovanju dež. odbora goriškega, da dež. odbornik ne sme glasovati, kadar gre za njegovo osebo ali osebo kakega sorodnika. Rečeni dr. Frat-nich je najbližji sorodnik Pajerjev, njega imenovanje je torej škandalozen nepotizem in popolnoma nezakonito in le radovedni smo, kaj se zdaj zgodi.
— (Slovenski umetnik v tujini.) Dvorni operni pevec v Berolinu gospod Fran Naval (Pogačnik), rodom Ljubljančan, je te dni gostoval na dvornem opernem gledališču v Goti in dosegel izredno sijajen uspeh. Vojvoda Alfred sasko-koburg-gotski je našega odličnega rojaka imenoval dvornim komornim pevcem. Čestitamo dičnemn in tudi v tujini svojemu narodu zvestemu rojaku na tem odlikovanji !
Književnost.
— .Ljubljanski Zvon" prinaša v št. 8 nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: „Iz pesmarice neznanega siromaka". 1. Božična pesem siromakova. 2 Temni nauki pojasnjeni. 3. Delavčeva hči 4 Pokaj . . .? 2 Frau Govekar: V krvi; 3 Aleksij Nikolajev: Narodna pesem; 4 Fian Gosti: Dr. Fran Celestin; f> Pavlina Pajkova : Dušne borbe; G Ivan Saveljev: H-dena; 7. Marijan Savič: „Socijalist!"; 8. Simon Rutar: Carigrad; \). Ridoslav M urnik: Materino srce; 10. A. Aškerc: Velikorusskija na-rodnyja pjesni; 11. Jos. Stritar: A. Gangl ; 12. Listek : Slovenska pesmarica; „Slovenske M itice" knjige; Knjižnica za mladino; Slovanska knjižnica; BDomače pesmi"; I).»slej neznan rokopis Jenkovih pesmi; „Zeitschrifč liir osterreichische Volkskunde* ; Klzejev spis o slovenskem protestantovskem slovstvu; Prešernovih nemških sonetov slovenski prevod ; „Ilirija oživljena" v francoskem prevodu; Slovansko gledališče; Knjig« „Matice hrvatske"; Hrvatska stenografi,a; Hrvatsko protestantovsko sv. pismo V latinici.
— „Jugoslavjanski Stenograf1 i „Glasnik"
ima v št. 1. sedmega tečaja nasledujo vsebino: Grafologija in stenografija; Hrvatska stenografija; Životopisi zaslužnih Slovanov; Steuografske novme; Jugoslavjanska stenografija; lz drugih dežel; Književnost; Ne ja budete; I«komijt zakon; Po konci glave; Dubrovniku; Uveloj ruži; Jugoslavjanska bibhogratija. Djd^na je bogata in jako čedna steno-grafska priloga in končno slede še „Stenografska učna pismau, iz katerih se zamore vsakdo naučiti slovanske stenografije.
3s3XflfiOJ avico.
Dunaj 4. marca. Proračunski odsek je d tiies razpravljal o naknadnem kreditu za železniško ministeistvo. Poslanca K a i z 1 in Bare u t h e r sta ostro grajala, da se je ustanovilo to novo ministerstvo, ne da bi bil to dovolil parlament. Minister B i 1 i n s k i in poslanca M e z n i k in Fj x h e r so zagovarjali stališče, da spada ustanovitev novih iniuisterstev mej prerogative krone.
Dunaj 4 marca. Kvotna deputacija je danes i/.vtdila bivšega ministra grofa Sehon-
borni s 18 proti 7 glasom načelnikom, posl. 11 e era njegovim namestnikom.
Dunaj  i. marca.   Rudarski odsek je
sklenil premem ti rudarski zakon v tem zmisla, da se določi maksimalni termin za izplačevanje mezd.
Vratislava 4. marca. V Katoviiih v pruski Šleziji se je primeril* v premogokopa strašna nesreča. Nastal je ogenj in nad sto premogarjev ne more iz rova. Liošilna akcija se vodi I največjo energijo ; doslej se je iz rova spravilo 21 mrtvih in mnogo ranjenih premogarjev, okoli sto jih je pa še v smrtni nevarnosti.
Run 4. marca. Poraz laške vojske pri Aduvl je še hujši, nego se je dalo soditi po prvih poročilih. Italijani so izgubili 3000 mož in 56 topov. Vlada je generala Raratierija brzojavno odstavila. Poroča se, da se je kralj Menelik dal kronati kot cesar abesinski.
Narudno-gospodarsKe stvari.
— Dobava železnih, jeklenih in kovinskih materij alij Ravnateljstvo kr. srbskih državnih železnic potrebuje železne pločevine za lokomotivne kotle, več tisoč kilogramov okroglega, kvadratnega in ploščnatega železa ter železno žice, več tisoč komadov zatikalnikov (Splinten) vijakov z maticami, lesenih vijakov, v«č metrov sit, več tisoč kilogramov kvadratnega, ploščnatega, peresnega in okroglega jekla in dr. Potem večjo množino bakrene žice, medne (meaingast«) pločevine, medne žice, mednih vijakov in obročev, tapetniških žebljev cinka in svinca v ploščah, svinčenih cevi in dr. Ponudbe je vložiti do 7., oziroma do 9. marca t. 1. Vse podrobnosti so razvidne iz ponudbenih razpisov, ki so vsakemu na ogled v pisarni trgovinske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Avstrijska specijalitet*. Na želodca bolrhajočim Iju*!* m priporočati je poraho pristnega ,,Moll-ovt£s Seidlitl-pranka", ki j«; preskufieno domače zdravilo in upliva na ielodec krepi Ino ter posneSilno na prebav ljenje in sicer z rastočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po po&tnetn povzetji inzpn&ilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MObb, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tnchlaubon 9. V lekarnah na deželi zahtevati jo izrecno ItlOLh-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in s podpisom. 5 (17f)6—3)
Današnji številki jr jtrldejana okroš-niču tvntke */". *V. litmedikt v LJubljani.
Umrli so t Ljubljani:
1. mare«: Frančiška Drufikovič, trgovčeva hči, I! me-aecov, Vred skotijo ftt. 19, llirirnrephalnH nentuš. — Alojzija Pavsek, krčmarjova hči, B'/i lota. Žitni trg št. 1, vnetica možganske kožce.
2. marca: Miroslav Toplikar, sprevodnikov sin, 7 mesecev, Kesljcva cesta fit. 'Jf>, pljučnica.
V hiralnici: 1. marca: Jura Hogler, delavka, 35 let, jetika.
Metcoro logično poročilo.
Marec	Čas opazovanja	Stanje haro-mt'tra v mm.	Tempa-ralura v lC	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 arah
3.	9. zvečer	780*9	-f 1*8	hI. zahod	oblačno	
4.	7. »jut raj	7-jK-r,	+ 36	p. m. jzah.	oblačno	3-4
b	2. popol.	7a7 t	4- 4'8	sr.KHVzhod	oblačno	
Srednja včerajšnja temporatura  -f-2'>°, l'0' na(l oormalom.
3DvixittJfli3cat borza
dne 4 marca 1896.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 15 kr.
Bknpni državni dolg v srebru   .... 101 „ 16 „
Avstrijska Klala renta....... 122 , 25 ,
Avstrijska kronska renta 4°/s..... 101 , 56 .
Ogurska zlata renta 4°/#....... 122 „ 10 ,
Ogerska kronska renta 4"/0..... 99 , — t
Avstro-oRerske bančne dolmce    .... 990 , — „
Kreditne delnice......... 378 „ 75 ,
London vista..........                                         . 120 , 75 ,
Nemški dri, bankovci za 100 mark    .   . B8 a 97'/, „
SO mArk........... 11 , 79 ,
20 frankov........... 9 „ 57 ,
Italijanski bankovci........ 42 „ 50 t
C. kr. cekini........... 5 t 6tJ „
Dne 8. marca 1806.
50 kr.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. I •*•>•• po 100 gld.. Dunava Mg, srečke 5°0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41'(° 0 zlati zast. listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
Rudolfove srečke po 10 gld......
Akcij*- an^lo-avstr. banke pa 200 gld. . Traiuway-druAt. velj. 170 gld. a. v.   .   . . Papirnati ruhelj.........
151 gld.
19S , 75 128   . -
197 21 24 178 189 l
50 50
28
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenoga sočutja povodom smrti našo presrčno ljubljene hčerke in sestrice
TEBB
za udeležbo pri pogrebn in za lepe darovano v. ■ 11. . /.aliviilj . ■.•m ■ h«« vsem našim sorodnikonk prijateljem in znancem najiskrenejse.
V Ljubljani, dne 3. suSca 1888* (9040) Žalujoči starifti
Andrej in Minka Druškovič.
Meblirana soba
odda se v najem.
Več s« poiz\e v |F4»*tilni mi. (3084—2)
I * r i r-. I « » i 1
belokranjski Irinjevec
pri porote (1895—8) A. Lachnur v Črnomlju.
Stekleni«a  1 liter   1  gld.  [Q kr.,   1«, litra  1  gld. 80 kr. 1'ri iiaroellu ua 25 HleUIenlr IO „ «<ent'J«».
Služba okrožnega zdravnika
za zdravstveno okrožje LiinUc »kellM s sedežem v Laškem trgu ob Savini. je razpisana v zmislu postave z dne 98. junija L802. 1.
Letini plani tioo gld. in potni pavšal 425 gld.
11 ti'Milii morajo biti slovenščine in nemščine v besedi in pisavi popolnoma zmožni ter se zavezati drla t j donaafo l« kurnico.
Prošnje naj m vlolijo <lo 1». Niifcca I. I. pri illtMiaml vii  »v, liriAioflu,  okraj LunLI.
Jožef Simončič
(IPfiO—») načelnik.
C. far, glavno ravnateljstvo avstr. dri, železnic. Izvod iz voznega reda
-v«>13ow-xxo)Sjrsfc od  L. olctoTsra. 1©©55
RmIopbo o m« njeni prihajala) In oanajalnl uul oiiimuii; so »
OOJaOd Is LJubljane <jui. kol.)
Oe 1». uri a Mtn. ff noH oaabnl Tlak t Trbli, PonUbel, Ueljak, O* !oim, DVanaauafoata, Ljnbuo, cci Selalhal t Ana«««, laohl, Gmtin. dan, Holaujrrad, Hterr, Uno, Hinl-lov.. o, PlaanJ, Marijina Tir«, Heb, Karlora   rar«.  PranooT« vara, Prago, Upako, Dima) tI» Amatatton.
M 0. Mri IO araita. arjaafatsj maaanl vUW t Ko6er]e, Noro me a to.
O* f. mri IO mit. ih*'r<i} oaabnl vlak » Tri,i«, Pontabol, Molj.- h, O* loTao, rraiiBunafeata, Iijuhim, DunhJ, ča« Salalhal ▼ Holnoffrad, Dnin) Ha Amatattan.
O* tU. aart M min. popohuln* metani vlak v Noto raeato, k...•,,-.}«.
O* II mrl HO m««a. <tnj>oi%*4**« oaabn) Tlak v Trbli, Punlabal, Beljak, OaloTao, LJnbuo, Salathal, Dunaj.
Ul 4. mri poftotmHtt* oaaTml Tlak t Trbla, HelJaK , OatoTeo, I.jiilnm, Oaa Sataihal t Hilnoprait, liond - Oaaialn, Zali na jtaani . Lnoino«), Breg eno, Ornih, Oanoro, Parla, »tn>r, ntoa, Omanden , Iaohl , Bnde-JoTloa, PlaanJ, Marijina Tara, Hab, Fran oo t o rara, KtkrloTa Tara' Prago, TJpako, DnnaJ ria Amatattan.
Oo r. ur* »O m)M «««nW maaanl Tlak t Koča vir. Noto tnaato.
Baaan taga ob nadaljah In praanlkih ob 3. mri V*i minut popolodna oaobnl Tlak a !>raoe-HI*M
Prihod v IaJnbUavno fjuž. kol.).
CM) B. mri 5« urnim, ujmlroj oaabn) vlak a DnnaJ a «1i Amatattan, Ldp •kega Praga, g*ranoorlh »aror, KarloTlh TaroT, Haba, Marijinih TfcrOT, Planja, Bnda)«rlo, SolnogTada, Unoa, Btarra, Otnundana, Imlila, Ana. hm,   Iilnbna.  OaloTOa,  Baljaka, KV-ui.tinfnU, Trblaa
CM B. mri 19 tmim. mjuiri\f maAanl Tlak ta KootTja, Noraga maaU.
(M) II, Mri BB mtfn. đopolmđnm oaabnl vlak a Dunaja Ha Amatattan. Ldpakega Praga, Fran po Tih t aro t, Karlovih TaTOT, Haba, M uril inih ..m«, V lan J a, BndaJ**io, Bolnograda, Unoa, SUrra, Parlaa, Htna.i, Onrlha, Braganoa, Inomoaia, Zali a na Jaaam, Dand-Oaatalna, tdnhna. OaloToa, Pontabla, TrbUa
cm B. mri SB —in.   prpoimđm« maaanl Tlak ta KodeT|a, NoT«g* meata.
cm * mri Vi m\im. po^otuđtkf oaabnl Tlak a Dunaja, Idabaa. Ralathala. Hatjaka, OaloToa, rmnaanafaata, Pontahla, Trblaa
cm s. mri Bđ m*im. naW maaanl Tlak la Kooir]., Noraga MaaU.
cm 0. mri 4 maaa. rvš*r oaabnl Tlak a Dunaja p ruho AmaUttana 1» Idubnaga, Baljaka, OaloToa, Pootabla, Trblaa.
cm r.
a «» a •
cm e.
. ti-n.
Odhod la LJubljano idr v kolJ
BB urnim. aJ*a«r<U       t Kamnik. OS     9     popotmćn* . . BO     .     w*<*r . •
Prihod t LJubljano , dr* kol.).
HO Min   m.!tttr,ij        ta Kamn)ka
1.1 . lfvj«.olt4<i«»*     . ,,
(1705-53)
Za več let daje se v najem ali slučajno tudi proda
večja opekarna v Ribnici
katere kakovost zemlje je na|bol|Nii.
Kaj več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda**. (2041—1)
Stev. 8888. (2039)
Razpis službe.
Na I. mestnem slovenskem otroškem vrtcu je definitivno popolniti
metto otroške vrtarice
z letno plačo 400 gld.
Prosilkam, ki n H-kf nje-o na razpisano služ-binsko mesto, je praviluo opremljene prošnje vlagati <l<> !•">. aprilu i MIHI. I. pri podpisanem oblastvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 29. svečana 1898.
Župan : GraBselli 1. r.
II
N U
o
Mi
E
cd C3 E d JU cu
n9
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
Doktor pl. Tmk6czy-jev
protinski cvet
jc oIh|miipiffi iiiMKilo km roke In noge, i.u I« rit  ni in t <titkt'rsitt> liol. Priporoča ■• za niHNit#.iio Btlntt l J«-ii\\-.
Steklenica ">o kr., 12 steklenic 4 ffld, 5U kr.
l)ol)i\a so pri (1780 3
1 U a lil ti pl. TB'iiltot'Kj-- j 18
lekarnarju v Ljubljani.
l*Ur)ll|M Me b oltrnluo puMtn.
(T> 11
pr D
90 jI
i
II
d I
cj I
II
J
B^fl       Lekarna Trnk6czy v Gradci
-
Podpisanec izreka najtoplejšo zahvalo v imena ljubljanskih knjigoveških pomofinikov vsera kii|lKoveMklm mojstroni lu lme|ltel|em kujl|ro>vexiil«>« ker so blage volje ustregli prošnji ter znižali 11 urno dnevno delavno ddbo na 10 urno.
V Ljubljani, dne* 2. marca 1896.
Za odbor knjigoveikega društva:
(2042) IBleciž:, t. č. predsednik.
Posma in Ijrzojairna uoraviteljca
z dobrimi spričevali išče službe.
Naslov pove upravni&tvo ,Slov. Naroda".    (1956—2)
V Črnomlju je na prodaj
h.iša
(nekdaj Bajnkova) na najlepšem prostoru blizu cerkve. — Več pove A. Laokner v Črnomlja.    (1996—8>
v tovarni na deželi se ifiče
gospodičina ali vdova brez otrok
z lepo jiis:tvo, ved^a v računstvu, nemškega in slovenskega jezika zmožna. — Ponudbe vzprejema g. Feliks Urbano ▼ Izubijani (203»-1)
Iš6© s© 3ERia.pit,i
za tri sobe dobro in snažno ohranjene
hišne oprave
ki se ima oddati do konca meneen maju t. I.
Ponudbe se morejo za jedno, dve ali vso tri sobe napraviti.
Kaj več se izve v J. Blaenlkovi tiskarni v Ljubljani. (2023-1)
^postranski zaslužek
150—800        mesečno za osobe vseh  poklicnih vrst, ki se hote peCati h prodajo zakonito dovoljenih srečk. — Ponudbo na ,,Haaptstadtlsohe Weohselitnbon Gesollsohaft Adler & Comp. Budapest '. 188?*S)
laaaapjpjpjpjjjpjjjjpjj |       nn» 4 SJBJBjnBJBJBF
Stavbeno podjetje
(toncesijoDovani zidarslti mojster)
se priporoča (2022—1)
za izvrševanje vseh v to
stroko spadajoeih del.
Ivan Pittini, Kongresni trg 12.
Na najnovejši in najboljši način
♦
(1B04—81) J
: zobe in zobavja t
♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« 1 J vhiiJm in vse ittbiie opernelje, — odstranjuje t e »oiiiic lielrelne /. usnirtenjem živca ♦
j zobozdravnik A. Paichel :
J   polej» čevljarskega mostu, v Krihhrjevi hifii, 1. nadslr. f
Najboljše
papirnate i* £ vreće
za gg. trgovce
izdelujo
JOSIP PETRIČ
v LJubljani.
Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja
po  tovarniških cenah. Vzorci In ceniki
zastonj. (2007—2)
Stev. 702
('203o—1)
V Id.rI3i jo nastaviti
Razpis.
viti
provizoričen deželni živinozdravnik.
S to službo združeni so dohodki letnih 700 gld., in sicer je v pokrilje te svote zagotovljen iz deželnega zaklada znesek 300 gld., iz občinske blagajne v Idriji znesek 200 gld. in za pet let iz državnih sredstev tudi znesek 200 gld.
Dotičen živinozdravnik je dolžan, brezplačno ogledovati živino in meso v Idriji ter nadzorovati brez odškodovanja živinske semnje v Idriji, v ostalem sodniškem okraji pa proti primerni odškodnini po dogovoru z dotičninii občinami.
Prosilci za to službo pošljejo naj Bvoje prošnje z dokazili o starosti, znanji slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti
do 30. marca 1836. 1.
podpisanemu deželnemu odboru.
IDo±,elrxI odlooi Iterstinijislri
v Ljubljani, dne" 24. februvarja 1890.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".