264. številka. Trst, v sredo dne 19. novembra 1902 Tečaj XXVII „EDINOST" lsiiaia rabat na dar. razun nedelj in praznikov, ob 4 uri popoludne Naročnina znaša: ca celo leto........24 kron ca pol leta........12 , ca Četrt leta........ 6 ca en mesec........ 2 kroni Naročnino je plačevali naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine se uprava * usira. Po tobakarnah v Tirtn f»e prodajajo po- Munerne ^tevilkp po 6 ptotink (3 izven Tn»ta pa jm> 8 stotin k (4 f Telefon štr. 870. ladajateij Ln odgovorni urednik Fran Oglasi ee računajo po vrstah v petitu. Za več kratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., f»e računajo po pogodbi. Vai dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč. Uredništvo in tiakarna se nahajata v ulici Carintia stv. 1"2. Upravniitvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo Stv. 3, II. nadstr. o d n i k. Lastnik kcnsorcij lista „Edinost4*. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. KoerfierjBve osnovne poteze. v. In ako bi se Wile tudi osnovne poteze pl. dr. K« erberja raftegni'e na vse narode in vee d«žele, bile bi še vedno v skupni *vezi protiustavne, ali imele bi vendar pri-rr eri išo j odftavo ra objektivno pretresanje. Tat <5 pa so jih morali Čebi zavreči ie v »apr»j ! In da bi ee bili Čebi tudi udali, morali bi proteetovati proti njim ostali Slovani ! Ministerski predsednik je po vsem tem s stal eča u-ta\e sam p'kopal sv«>je osnovne poteze. V govoru od 11. nov. pripušča tudi psm možnost izpreirombe teb potez. Na to bo ga privedli drugi vzroki polit enega zna-; Saj a. Naj pa katera si bodi vlada svoje zasnove za pcdelje nje jez kovne jednakoprav-nosti iipreminja se tolikokrat in ie toliko-vrstno, delo je ustavno neizvr-i 1 j i ▼ o, dokler e-e ne zasnuje okvir za vse narodnosti! In ta okvir bi ne m«>gel in ne smel obsezati takih natanjčnih dolt čeb, kakor se je godilo doslej ; z druge strani pa se ne bi smel ome-jati samo na jez k in zraven se samo na kako de želo, mesto na vse narode in dežele ! Da je pl. dr. Koerber izrecno privolil v svojih potezfc h za češko kraljeBtvo, da bi namreč po U h osnov«h Nemci dosegli ločeno svoje posebno ozemlje s politiško avtonomijo, to je glavno, odločilno. Ne ako, ampak ker to Nemci češkega kraljestva že na dolgi poti preti svojemu cilju, treba isto mero \ztti za vse narode in dežele s pomešanim prebivalstvom in z istim vatlom odmeriti vsakemu narodu, kar mu gre na podstavi kompaktnih mas. To je prvo in odločilno! To spada tudi v skupni zakon, ki ga na p< dst&vi sile proti nemški sili mere sprejeti državni zbor. Ako bi Nemci onemogočili tak zakon, preprečili bi ravno s tem dosego popolnega ločenega nemškega ozemlja v čeekem kraljestvu. Bili bi pa oni še vedno na dob čku, ker so, kakor dokazano, že daleč na poti do tega svojega cilja. Končno l>o državni zbor -- pisec tega je že prepričan o t* m — težko razpravljal tak zakon, ker so Nemci že preveč razposajeni in predrzni, da bi privolili za druge narode in dežele to, za kar se oni sami vspešno po-stezso glede na češko kraljestvo. Potem mora priti do začasnega suspendiranja ustave, in vse bo zavisno od tega, ali se najdejo državniki, ki s silo državne avtoritete in moči vvedejo to, kar zabran'uje sedaj nemška negemonistička pohlepnost. Poko ni pl. Aleksander 15 a c h in jed- nako že pokojni Adolf pl. Dobrjanskij, sta že leta 1885 in 1886 bila tega trdnega prepričanja, da brez začasnega ab s o 1 u t i z m a, ki bi napravil primeren o k tr o i v nacijonalnem p"gl€du, in tak<5 izvršil nscjonhlni in jezikovni člen naš h osnovnih zakonov, ne dosežejo parlamentar nim pot« m pomirjenja narodov ! Ako je bilo pol« ženje tako že pred 16, 17 leti, koliko hujee je danes ! In koliko manje upanja imfcmr? da sedaiji parlamert izviši to, kar gre narod< m po zgodovini in uetavi ! O dr. pl. Koeiberju je bilo že upanje, da pride na pravo pot izvršenja ; in on sam se je najbrže nadejal, da t svoj mi načrti prodre med Nemci in Ćehi in potem naj -bi že tudi med drugimi narodi. Pokojni pl. Dobrjanskij je bil tudi s pogledom na Koer-berja še v zadnjih dneh svojega živijenja zasnoval pr< gram, prave avstrijske in a v s t r 0-0 grške osnovne poteze, in ga je 11! nnlašč podaril piscu tega z* »Slavieches Echo«, ki je v zadnjih svojih številkah (14. in 15. leta 1900, poleti) t ri-obČil te poteze v?aj v glavnih del.h. B i 1 je to Dobrjanskega politični testament za Avstro-Ogrsko! Dr. pl. Koerber je bil gotovo dobil dotični dve številki. Kakor se vidi, se sedanji ministerski predsednik ni spravil na skupnost, an-pak na podrobnosti ; in omejil se je na Češko in Moravsko. Ta piogram sedanje vlade se bavi z določbami, katere ne spadaio v državni zbur, ampak že v t sto delo, katero bi se izvrševalo od naroda do naroda v njih novo v s t varjenih nacijonalnih z a s t o p i h. Z druge strani je pl. dr. Koerber v svoje podrobnosti, katere pa imenuje vendar »osnovne« poteze, vplel tudi nemški kakor državni jezik ! In to je, kakor povdarjano, prvič protiustavno, drugič pokvarja in onemogoČuje j se to, kar bi ob drugi taktiki in v drugih zvezah in v novih kompetencijth priznali kakor dobro, primerno in veljavno. Dobro 11 rej trpi radi neprave taktike in 6tvarnih zvez. Tako vidimo iz vsega. Oo ( talijanski konzul) je nameščen v Zadru, da reprezentira interese z nami zvezane države, ne pa da je agent kateresibodi klike« (Čujte! — Mej klici.) Radi tega se noviue »Narodni list« plenijo v drugo! Ali je še več tega. Naši hrvatski dijaki — kakor delajo tudi novinci in vsi mladi ljudje, ako so se sešli — imajo navado, da na potovanju na parnikih na vseučilišča prepevajo patrijotične pesmi, kar je vendar hvalevredno. Ali niti te nedolžue pesmice ne ugajajo italijanski kliki v Zadru (Mej-klioi.) Dobro ! Ta poslušna, ta dobra avstrijska vlada (Veselost) je pripravljena tudi v tem služiti irredenti (Mej-klioi.) Ker naši dijaki potujejo večinoma a parniki ogrsko-hrvatske družbe, se je te dni namestnik njegovega Veličanstva v Dalmaciji obrnil do guvernerja na lteki (Živahni mej-klici), da bi isti dal zapovedati kapitanom rečene družbe, naj ne dovoljujejo, da bi se na njihovih parnikih o potovanju po Dalmaciji pevale patrijotične hrvatske pesmi. (Mej-klici). Sicer da bi se moralo takim parnikom prepovedati pristajati ob kopno v Dalmaciji ! (Mej-klici. — Nemir.) Gospoda moja ! Ali ni kaj tacega višek policijske bedastoče (Prav dobro !) in malenkostne strahopetnosti (Poslanec dr. KUić : In velike neumnosti !) da, velike neumnosti avstrijske vlade? ! Kje v civiliziranem svetu bi ee moglo dogoditi kaj tacega, da Be v hrvatski deželi prepoveduje pevauje hrvatskih pesmi?! (Mej-klic : Čisto nedolžnih pesmi !) Da, da, čisto nedolžnih ! S takim postopanjem si novi namestnik v Dalmaciji ne otvarja poti do tistih slavnih, hrvatskemu narodu koristnih, od nas s tolikim hrepenenjem pričakovanih dejanj, katere nam je njegova ekscelenca gospod ministerski predsednik obetal. Taka dejanja niso v slavo nobenemu namestniku in nobeni vladi. (Prav res. — To je sramota!) In vse to, gospoda moja, se dogaja v Avstriji, mej tem ko se v Italiji javno in v navzočnosti vladnih organov luča najnesra-mneje žalitve proti hrvatskemu narodu, proti habsburški monarhiji in cel6 tudi proti vzvišeni osebi našega monarha ! (Cujte !) In to se dogaja v Avstriji, mej tem ko se v Italiji pesnik Gabriele d' Anunzio javno v novinah opravičuje, ker ni mogel biti navzoč na inauguraciji istrske zastave v septembru t. 1. v Rimu ter obljubuje, da zloži odo ter pravi (čita): >E la stampa deli a mia ode sani ven-duta a benetizio della »Lega Nazionale« ir- redentista«. To se pravi : la izdanje moje ode naj se prodaja v prilog irredentistiški »Lega na-zionale«. (Čujte! Čujte! — Mej-klici.) In vse to se dogaja v Avstriji, mej tem ko v Italiji isti Gabriele d* Anunzio. (Posla- P O D L I 8 T E F. n Konec enega polka. Po Jan^onu poslovenil Leopold Modie ml. Bila ee je bitka, jednaka drugim. Po vefurnem streljanju s tepovi od te in one etrani, to te Buri takrat umaknili s prvega stališča ter ee zopet ustavili dve milji daleč zadej za prejšnjim. Angleži ho ee podali za njimi kakor lovski psi in topovi so zopet počeli grometi. Za tem je neki pešpolk z bodali naskočil sovražnike-Bure, in sovražniki Buri fo zopet mtnjali mesto. Večer se ježe bližal n ker je general rad zgodaj zahajal sj at, dal je torej tudi to pozicijo Burov naskočiti ; in Buri, ki f»e niso nadejali tako naglega napada, so ee zopet umaknili, in to liitreje, nego po navadi. Oni polk, ki je naskočil, je f ufrtii v Davi eio m< ž mrtvih in ravno toliko ranjen h, ali spanje generala je bilo zavarovano ! Zopet pa so bili dragonci odposlani na pregled, da ostanejo v zvezi s sovražnikom. Dragonci in še neki polk fo imeli danes čast, da 60 dopolnili zmago. Konjiki so se namreč hitro zvrstili ter s popuščenimi vajeti drvili naprej že v onem času, ko ee je delal večer. V polnem diru so dospeli do prve bureke pozicije ter jahali nekoliko časa ob Djej; za tem je sledil zopet mojstersko izvršen ovinek in kretnja, da so pešci zijali z odprtimi ustmi. Na to so se zopet pognali naprej ; gro-meča, ropotajoča masa konjikov je drvela mejtem, ko so se sablje svetile v zahajajočem eolneu, kakor ognjeni plameni. Bili so prispeli do predzadnje bureke pozicije. Na inah je nastalo neko motenje v tem diru. Nekaj kakor razbeljen dtž, je padlo ljudem v obraz in kakor toča se je veulo na dragonce Bvinca in krogel, ki eo med njimi in nad njimi raz pokovale z groznim pokom. Enacega, kar so tu Čuli, videli in čutili, si niso nikdar predstavljali. Dragonce je metalo iz sedel, ki so ee lovili po kaki opori z rokami po zraku ter padali na tla ; preplašeni konji so tolkli ^ s kopiti na vse strani ter se postavljali na zadnje noge ; drugi zopet, katerim so granate razparale trebuh, so se z nogami zamotali v lastna Čreva ; kosti so pokale, udje konj in dragoncev so biii zmečkani, živo-gorko meso pa teptano v blato ; zemlja se je potresla in nebo ob jednem potemnelo in nočni plašč je ogrnil vse v svojo odejo. Sredina konj ce je bila razbita. Kropenje umirajočih in stok in upitje ranjenih, molitve in kletvine, hri pavi hura-klici in škripanje zobmi, spajalo se 'je v neko »vse«, česar srce ni moglo prenašati. Sredina polka je bila samo krvava masa, i iz katere so se vzdigovale ranjene postave, ter lazile nad mrliči, tresoče se v zadnjih dihljejih. Ostali tlel polka pa se je, divji od boja, podil naprej. Ta večer je samo dragonski polk veljal novih 150 žrtev, ne vštevši ?gube druzih polkov. A za to so vplenili dva nerabna topa in prazen voz brez koles, kar je bilo dovolj odškodnine. Dobljena je bila nova slavna bitka. Tako se je čitalo po angležkih časnikih in nikdo se ni pritoževal, da padle žrtve niso bile brez koristi. Od tega časa naprej se ni moglo trditi, da Be dragonski polk nahaja še kje drugje, nego samo v listinah. Možtva ni bilo več ni polovice od onega, kar ga je bilo pred bitko živih konj ni bilo niti za jedno eekadrono. Največ j »h je ležalo v bolnišnicah, a ostanek so pomešali k nekemu drugemu polku, ki je bil mesto njih sedaj postavljen na čelo armade, da opravlja službo pregleda z onimi vred. (Pride še.) nec dr. Bartoli: On je pesnik!) Jaz s=m že rekel, H« je pesa:k, ali to ga ne opravičuje — piše novi družbi »Innominata«. ki se je v eeptem^' u ustanovila v Trstu in h kateri spadajo italijanski dijaki tako:menovane * Ve-nezia Giulia« »cita^: »La vostra vittoria finale e certa, e. me č certo obe il C.»!o*seo d; Pola da tatte ie sue boc«* ie di pietra ri-pete di continuo il nome di Roma al marec, kar pomeniš: Vaša končna zmaga ie gotova, kakor je gotovo, da kolo*ej v I* ulj u iz vseh evojih kamenitih ust neprestano ponavlja ime Rima ob morju...c (Mej-klici. — Poslanec dr. Scbei<-b»-r: T«> je jako intesantno !) Culi boste šc vefc interenantnega ! (Zvršetek pride.) o- t Politični pregiea. V Trstu. 19. novembra 1902. Državni zbor. Zbornica posiancev. — V včerajšnji seji so dovršili razpravo o nujnih predlogih socijalistov in antisemitov, ti-eocih ^e cž;e volitve v dunajskem volilnem okreju Kavoriten. Prvi ie govoril socijalist posi. 8 c h u h-m e i e r. Govornik je trdil, da v Avstriji reveži nimajo pravic, da se v slučaju, ko so redari udrii v delavski dom na Dunaju, hoče iste zakrivati in da |*;licija ima o socijalizmu h; danes iste nazore, kakor so bili pred 15 iet: splošni, ko se je namreč socija-lizem zamenjaval z anarhizmom. Pobijal je trditev vladnega zastopnika, da so delavci izzval- pol eijo in je izjavil, da ne pričakuje ničesar o i pre stcave, ker v Avstriji da vlada načel -, da trebi policijo protežirati v vsakem f-lučaj'!. >:»(ialje je trdil, da je magistratne protokole • t reis^avi spisal sam Gessmann v pariam^atijmem poslopju, kjer je tudi zasliševal priče. Radi te Schuhmeierjeve trditve je nastal prepir med sorijalisti in antisemiti ter so 6e po stiruu običaju prav pošteno opsovali. Po Sf*habmeierju je govoril antisemit poslane dr. P a t t a i, ki je obdolževal socijaliste ca.-iUiev na volitvah. Govoril je tudi o nemorainem nastopanju socijalist čnih žena o priliki vol. te v. Nadalje je omenjal, da so socija 1 i--'; prej 'zoo prišli se svojim predlogom, naj se uvede preiskava glede nemirov po volitvah v okraju Favonten, ker da ima vso stvar že sodišče v rokah; aii ne da bi se postopal o proti redarjem, temveč proti socijalistom, ki da so zagrešili javno nasilstvo s tem, da so metali ft >i::ee in čdše na redarje. Potem je govoril še antisemit, poslanec G e s e m a n n, ki je očital Pernerstorferju, da je imel že vse politične barve. Naprej da je bil Sci.oiererjev poircpmk, p-tem da je prestopil v nemško nacionalni tabor, v imenu katere stranke ^e tudi kandidiral, a propadel, slednjič pa da je postal socijalist. Ko se je prijavil za besedo socijalist Peruerciori'er, zapustili s 3 antisemit je dvorano ter želeli '»stalim dobro zabavo. Ko je Peraersu rter :«;»cstrofiral dr. Luegerja, da bi v-aj i n moral o-tati, odgovoril je ta, da mu ie iako žal, da ne mure ostati, ker da je zelo lačen ;n da mora iti. Po-iauec Pernerstorferje na to pobijal Ges=manove obdolžitve na njega in opravičeval svoj prestop k socijalistični strank . Pripovedoval je potem, kako so ga leta 18*1*. hoteli ubiti, ko je govoril o degeneriran u miaiega naraščaja visokega plemstva. Izjavil je, da bi se prav nič ne čudil, ako bi ga tudi sedaj antisemitje skušali dejansko napasti, aii on dj se ne straši nevarnosti in da bo nadaljeval boj proti antisemitom. Po nekaterih popravkih vršilo se je glasovanje o Gessmanuovem in Pernerstcrferje-vem prediogti. Slednji ie bil odbit. Gessmanov predlog, kateri zihteva varstvo volilne svobode, je zbora ca vsprejela. O položaju Pr sla je in prešla, pa hitro eno za drugim. Misel namreč na nemško p jI;-ko-češko koalicijo. Ni šlo, ker ni moglo iti. m sel »e n: mogla oživotvoriti, ker ni imela pogojev za življenje. D»ra, ki sta se sovražila, naj se združita v skupnost, ne da bi se pognala, da si torej ostaneta sovražnika — taka ie misel absurdna. Med pogoji, ki jih stavljajo na tej in oni strani za pobotanje, zija propad. Cehi stavijo pogoj : češki notranji j*zk: Nemci pravijo: mi ne dovolimo pod nobeno ceno, da bi se ravno to vprašanje izluščilo iz vsega kompleksa češko-nemškega spora. Niso torej dani pogoji za pobotanje, ker Nemci ne dovole za nobeno ceno ravno tega. kar označajo Čehi kakor nj h neizogil>ni pognj. Nemci pa tudi nis > svobodni v odloče-vanju. Dne 17. t. m. je bil na Dunaju shod Vsenemcev in Scl.fnerer je že zagromel drugim nemškim strankam, kako se jim je vesti. Zahtevati morajo nemški dižavni jezik z isto energijo kakor morajo odklanjati češki notranji jezik. Prvi mora priti, d>druzega na sme priti. In nemške skupine seg>tovo ne bodo hotele piegrešati proti volji diktatorja Scho-nererja. Češko poljsko nemška koalicija je torej pokopana že pred rojstvom in — živela koalicija ! — Včerajšnja »Rechswchr« beleži namreč, da se vrše prizadevanja za osnutje koaicije med liberalnim in konservativnim veleposestvom. katoliš«. mi Nemci, Poljaki, slovanskim centru mom in nekaterimi drugimi »malimi skupinami«. To vest beležimo po dolžnosti kronist >v, da ima znak neverjetnosti na čelu. V prvo bi hoteli mi poznati jugoslovanskega p »slanca, ki bi se hotel kompromitirati v taki kombinaciji. Kompromitirati pred Čehi se stališča vzajemnosti, in kompromitirati pred vso javnostjo s tem, da bi se eksponiral za vlado, ko prihaja s predlogami, ki naletajo na od ločen odpor prt vseh samosvestnih strankah ! Jugoslovanski p jslanec bi se komprom tiral s tem tembulj, ker zastopa prek in prek siromašen narod, ki že komaj zmaguje bremena. Sicer pa, kakor rečeno, mi smo uverjeni, da je ta go/orica brez vsake resne podlage, ker se nam zdi neverjetno, da bi bile navedene skupine pripravljene za tako kombinacijo, in ker bi tudi taka koalicija nič ne koristila, ker bi bila že* številno prešibka za protitežje že proti sam: čišii opoziciji ! Ce pa je g. Koerber opustil misel na češko-poljsko nemško koalicijo, pa menda ni opustil misli na epravae konference med Čehi in Nemci. Vztrajen je res v svojih nadah tudi ob najneug Hinejih pojavih. Te dni je bil v avdijenoi pred cesarjem si je izpj slovel vladarjevo pritrjenje za sklinfaranc3. Si daj pa se ne ve, ali pojile panameut z i. časa rečenih konferenc na počitnice, ali pu bomo imeli interesantan pr zor, da se bodo C ^hi in Nemci ob enem v parlamentu pobijali, pri konferenčni mizi pa iskali poti do miru ! Razmere na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju. Z Dunaja s;no prejeli včeraj : V našem »k. u. k. Milita r Thierarznei-Institut (u) und thierarztlicheu H jctnchulec (tako je namreč naslov šoli) se dogajajo ne-verojetne stvari ž& leta in leta. Takšne m š-maš šole ne najdete nikjer na vsem svetu! Z naredbo c. k. ministerstva za nauk od dne 27. marca 1897. je postal ta vojui zavod visoka šola. Sprememba ee je zgodila samo v tem, da se od takrat zahteva od civilistov matura srednje šole, da je učni red nekoliko spreobrnjen ter da zdaj moramo štiri leta poslušati predavanja. Po dovršeni dobi štirih iet dobiva slušatelj absolutorij in s tem pravico, da pol« žt tri stroge izpite. Do zdaj nismo — kaj ne ?! — povedali nič novega ' Sij morajo enake študije imeti tudi po drugih visokih šolah! Ali zato vam povem sedaj nekaj posebnega. Na tej šoli imamo namreč za kolege t. z v. »kuršmide«. To so kolegi sui generis. V vojski izbirajo po nekoliko ko vačev, katere poš'ljajo v poluletni, t. zv. Ilufoeschlag-Curs : na to se isti uče dve leti za kuišmide, ki potem, dospevši do te časti, odhajajo za eno leto v prakso k regimentu, a po tem dovršenem letu postajajo — naši kolegi. Ali niso to aka lem i Ki sui generis?! S takšno uaobrazbo doseza kuršmid ono isto v 7 letih, 7a kar ee moramo mi mučiti 12 let! On je istetako promoviran na čast živino-zdravnika kakor mi. Razlika je samo v tem, da mi moramo imet: maturo, dočim je njim 2 in pol leti označenega pouka dovoljno za vsprejem ; in da moramo mi sami skrbeti zase, oziroma naši starisi, vseh 12 let, dočiru so oni preskrbljeni na državne stroške. Takov kuršmid dobiva od države knjige, obleke, hrano, stan, z eno besedo : vse, kar mu je treba in še po en goldinar na dtnI Za isli denar, ki ga država troli na enega kuršmida, mogla bi si odgojiti dva civilna živi noziravnika, katera bi gotovo bolj odgovarjala zahtevam svojega poklica, nego pa kuršmidi. Naša država sicer strašno štedi povsodi, posebno če gre za ustanovo kake slovenske šole (kakor na pr. v Trstu), ali tukaj nima nje razsipnost nobenih mej ! Vidite, take ljudi imamo mi za kolege! In ti ljudje nam ka- !sneje odjemljejo v praksi kruh in ugled. Ti ljudje so tudi edini pravi slušatelji na tem zavodu! Nas civiliste smatrajo le kakor goste, i Pa še se najdejo ljudje, ki s? čudijo, da je t vsako lelo manj slušateljev pri nas! Da je j temu v resnici tako, kakor sem omenil po 1 pred, priea naj sledeča dogodbiea, ki se je i pripetila v petek zvečer ! Ze dolgo časa razmišljamo, kako bi si .pomogli iz tega abnormalnega, edino v Av-strji možnega stanja, kako bi povzdignili čast j živinozdravništva do one stopinje, ki mu gre ' po njegovi naobrazlr, in kako bi dosegli, da bi se nam predavalo kakor v zavodu, ki goji znanost kakor znanost ter da bi isti spadal pod ministerstvo za nauk, a ne, kakor zdaj, pod kuratelo vojaškega befela ?! V to ime, da se namreč dogovorimo, kaj nam je storiti, smo sklicali na dan 14. nov. zbore vanje vseh slušateljev veterine. Ali notri sredi debate se j je prikazal ma^nifi'Mis rektor in nam pokazal i vrata k. u. k. Mi! t;i--Thierarznei-Instituta ! : Mi pa smo mu pokazali statute, po katerih uam je svobodna zbirati se v seje v zavodu, na katerih se moremo posvetovati o naših stvareh. Ali zastonj je govoriti z uradnikom c. in kr. vojnega ministarstva ! Po tolikem dokazovanju nam je rekel milostno, da nam v bodoče dovoli zborovati, Če mu popreje na" pravimo skico o vsem onem, o čemer mislimo razpravljati, kar on predloži vojnemu ministerstvu, katero odloči, smeru>-li zborovati aii ne ? ! Ali ni ta absurdum ? — Do zdaj nam se je zmeraj govorilo in tako stoji tudi v naš h štatutih, da mi civilisti spadamo pod ministerstvo za nauk; sedaj pa nam je rektor praktično povedal, kam spadamo in koliko oblasti ima v naši šoli ministerstvo za nauk ! ! Naši štatuti imajo za nas po priliki takšno vrednost kak.jr za Slovence državni zakoni, ki govore o enakopravnosti ! Dobivši omenjeni odgovor o 1 rektorja smo odšli strašno ogorčeni, ker bi nas biii sicer, da smo le malce reagirali, z bajoneti iz tirali ven, kar se je že zgodilo pri nas pred par leti. Na to smo šli v neko privatno gostilno kjer smo enoglasno odločili štrajkati za naša pravice ter smo odločili zaprositi poslance, da spravijo vso stvar v parlament, kajti to, kar se dogaja tu pri nas, je res tako škandalozno, da mora enkrat ta stvar priti v svet ter ie okrajni čas, da se enkrat temu konec napravi ! Zaklučujemo z vsklikom: Tovariši, aka-fdemiki, zakbnjamo Vas, bodite z nami! Po-j magajte nam ! Tu gre za akademiško ča^t ! Kuršmid, kateremu je naro ina šola vsa pre Ina-< brazba, je akademik kakor sce Vi ! Je promoviran kakor ste Vi! Samo mu manjka — risum teneat:s coilegae — titel d.ra ! Kaj ne: difficile est non scribera sa'iram ? ! Lansko leto, ko je šlo za sloveneko univerzo, bila je vsa slovanska veterina toliko na demonstracijah, kjer se je -hrabro borila v dvorani univerze z nemškimi burši, kolikor izven oje s policaji ! Prosimo tudi naše bodoče kolegf, gospode živinozdravnike, da nam priskoče v pomoč ! Z enako vročo prošnjo se obračamo do gospode poslancev, proseči jih, naj nam pomagajo izposlovati, da se bo v bodoče zua-nost gojila svobodno, a ne pod kuratelo vojnega ministerstva! A da se to zgodi, je neobhodno potrebno, da se naša šola pripoji univerzi, kjer jej je e:lino pravo mesto ! Prosimo naj topleje tudi gospoda novinarje, da bi nam šli na roko ! Dandanes je novinarstvo sila, brez katere je težlco kaj doseči. V par dnevih napravimo obširno spomenic v kateri razložimo širšemu svetu, kaka krivica se nam g^di, kaj žalimo in za čem težimo ! Zopet kriza v Srbiji. K;re^»pon- denčni bnd poroča iz Belegagrada, dne 18. i t. m. : V današ.iji seji skupščine se je prečita la izjava viade, ki napoveduje, da bo toliko v notranji, kolikor v znanji politiki sledila politiki prejšnjega Vu č-vega kabineta in da predloži tekom zasedanja več finančnih in gospodarskih reform. Poleg tega obljublja vlada uvesti v državne finance veliko varčnos*, reorganizirati finančno upravo, reformirati davčni zistem in uvesti glavni kataster. Na to vladno izjavo j« zboru ca i s 53 glasovi proti 44 glasovni« zaupnico viadi. Vsled tega glasovanja, oziroma vsled dejstva, da je bila večina njej v prilog tako neznatna, je Velimirovicevo mi- nisterstvo izročilo kralju svojo ostavko, katere pa kralj ni v s p r e j e I. Kralj je potem pozval na dvor zborničnega predsednika in podpredsednika. Tržaške vesti. Kompetentna sodba o okrajni bolniški blagajni. Gosp. dr. Mihael Depan-gher nam je doposlal okrožnico, v kateri pripoveduje, da mora, kakor bivši zdravnik okrajne bolniške blagajne, v interesu členov te blagajne razkriti svetu : »Da je okrajna bolniška blagajna v Trstu zakrivila nečlovaške in nezakonite čine nasproti svojim členom, r.škodovaje jih celo v njih gmotnih interesih, s tem, da jim »ni< izročila dolžnih, določenih, bolniških podpor pod pretvezami, ki se morajo kvalificirati kakor kršenja najelementarnejših principov poštenosti in pravice, razven, ako bi jih iz uajveče obzirnosti ali opurtunitete hoteli kazati kakor naturalno deco več ali manje avtentične ignorance. Alea iacta esr. Trst, 18. novembra 1902. Dr. Michele Depangher, zdravnik.« S to Depangherjevo izjavo se borno j seveda še bavili. Na adreso državne uprave. Pred 3 j leti je bil Jarnej Pintar iz Litije kaznovan j od tukajšnjega magistrata s o gold. globe, ker se ni priglasil za vojaški nabor. Povrni vsi se z nabora v Litiji je hotel plačati to globo. Sel je bil na magistrat. Ker pa ni — hotel (in tudi ne dobro znal) laški t^r je govoril slovenski, zavrnili so ga bili, Čsš. da s slovenskim jezikom naj gre v Ljubljano, ker tu da ne umejejo sč&vo, in so ga dali slednjič po mestnih policajih iztirati iz sobe. Tako je prišlo, da ni plačal globe. Kakih 14 dni potem je bil zopet dobil poziv, seveda laški, a je istega potom odvetnika vrnil magistratu, sklicujč se, da njegov materini jezik je slovenski. Zatem je napravil utok proti odmerjenju rečene globe, a minola so cela tri leta, da ni bilo nikacega odziva na ta utok. Minole sobote pa so mu prinesli neki poziv, naj pride na magistrat. Ni bilo pa povedano, radi česa. Ker pa je bil tudi ta poziv laški, ga Pintar zopet ni hotel vspre-jeti. Se istega dne je prišel k njemu drug magistratni sluga, ki je privel sebi j tolmača, j Ta ga jo začel prositi lepo in Pintar se je na tako uljudne besede udal in je vsprejel poziv. Včeraj o poludne je šel na magistrat v oddelek za vojaške stvari. pozdravil je z »dober dan«. Urada k je začel govoriti žnjim iaški, Pintar pa je odgovor;!, da ne uineje tega jezika. Uradnik se je zasmejal, zažugal z roko in odš^l — klicat policaja, Stražar je prišel in je služil za tolmača. Na njegova slovenska vprašanja je Pintar dajal potrebna pojasnila. Stražar mu je raztolma-čil, da ga mora radi one globe o gld. od treh iet nazaj odvesti v zapor. Pintar je protestiral, da ni dobil nobenega obvrfstila na njegov utok. Povdarjal je, da on ne more kar tako pustiti službe in gospodarja ter je prosil od h ga za 24 ur. — Stražar je na to Piutarju raztolmačil pripombo uradnika : »Niti 24 minut ne!« In proti ncicemu drugemu tovarišu je uradnik pripomnil, da ! to je en »meric«, ki niti aprejtina^ti uoče italijanskih spisov. Slednjič je Pintar se s volj itni protesti, da ga prijamljejo kakor kakega razbojnika, vendar toliko dosegel, da so ga spremili na njegov dom, kjer je magi-stratnemu slugi izročil onih o gld. v poravnavo globe. Tako se postopa na magistratu z našimi i ljudmi. A to ne le v poslih občinske avtonomije, ampak tudi v poslih, katere magistrat vrši v imenu vlade. Nsš človek je žaljen in zasramovan tudi tedni, ko vrši najuujo vseh državljanskih dolžnosti, ko plačuje davek v krvi ! ! Ali državna, i a specijalno še vojaška uprava re^ ne čut! n kake dolžnosti ali moralne obveze, da bi storila enkrat konec takim nečastnim, za državljane ene cele lojalne narodnosti žaljivim in za pov-speševanje državne misli ne ravno koristnim razmeram ? ! Ali so poklicani činitelji v sponah nesrečnega vladnega zistema res že tako oglupeli in otopeli, da jim je že vse eno, kar-koli se godi v naših pokrajinah ? ! Naše železnice. Tržačani smo res srečni v kolikor se tiče naših železnišk h zvez z zunanjim svetom ! Te dni, odkar piha tu neznosna burja praznuje nova istrska železnica in praznuje tudi nova električna železnica na Opčine ' Mi »ion «e nadejali, da nam bosti ti novi žeieznici v prilog iziasti v eiuSaju slabega vremena, da lxnno laglje odhajali vsaj v bližnje okolice našega mesta ! Sedaj pa vidimo, da eo šle vse te naše nade — po burji ! Fnak pravnost ! Kakor smo včeraj >prhvalili« predeedništvo tukajšnjega ces. k. deželnega sodišča in vodstvo c. k. post in breojavov za njiju sam<»iaške »AvvUe«, tako moramo danes grajati c. kr. državno pravd-ništvo v Trstu la njega »Avviso«, objavljen v sinoćnjem uradnem I stu. Državno pravd-ništvo razpisuje mesto državnopravdniškega funkcijonarja za Voloski okraj. Tudi ta sodni okraj je blizu izključno hrvat3ki ; zastopnik državnega pravdništva tamkaj ima torej |K>sla skoro izključno s hrvatskimi strankami — mora biti torej vešč hrvatskemu jeziku. Da se pa tudi driavnr« pravdništvo pri-Iruži ostalim c. kr. uradom in tako pomore — varovati veljavne zakone, je tudi ono razpisalo rečeno službo na slovanskih tleh samo v — laškem jeziku ! Živela slavna uradna enakopravmtst! i Matiec Slovenske« začasni poverjenik za R'»jan in Barkovlje, Alojzi j Gusti n, opozarja one, ki se niso še prijavili za letošnje knjige aii ki se hočejo upisati na novo, naj store to še v teku tega tedna v njegovem stanovanju, ulica S. Catarina 6, III. 15rzopo>ta. Dae 9. t. m. je gospod J. M. poslal iz Gumerna na Koroškem omot svinjine na Tr?t. Tržaška pest* je vsprejeia pošilja te v (kakor razvidno s poštnega pečata) dne 10. t. m. — zjutraj. Včeraj dne 18. t. m. je tukajšnja stranka prejela poštno obvestilo o tej pošiljatvi ! K<« se je stranka predstavila — v nadi, da dobi nekaj svežega — da vsprf jme p< šdjatev, so jej na pošti pokazali omi t gnile smrdljive vsebine ! Stranka je, seve la, pustila g«»spoiom ua posti, naj se oni veseie s pokvarjeno pošil at-vijo; zthtevaia pa bo, da jej oni, ki je kriv na tej zamudi, plača primerno odškodnino ! Pozor! Dospela je k nam v Tr»t poznana dramatična družba jx»d ravnateljstvom prdjut v,deli te dni v ulici Benve-nuto. Burja je vrgla iz tretjega nadstropja tičnieo z dvema tičema. Naš j»oročevalec je bil toliko srečen, da mu ni t* tičja »hiša« padla na glavo, Kajti bil je ravno pod omenjenim oknom, ko se je dogxlda ta — nesreča. Ali š^lo na stran. Ob dnevih velike borje ne bi »meh držati pred okni in sploh na hišuih pročeljih vsakovrstnih predmetov, kateri, ako vrženi na ulici, lahko provzroče vsakovrstnih ndzgod. pr~:a4l#din. V čeirtek, dne JO nov. ob 10. un predpoiudis* s« bodo vis«es premičnin : ulica delle Ombrelli l, h sna oprava : ulica della Fontana 2, hišaa opra v*a : ulica S. Giinto S, omara : Skedenj 168, konj in 1 voz : ul. S. Martiri 4, hišna oprava : ulica S. Marco 14, hišna oprava. * re-ST^oP/S* Vč^rnj : toploi v 7 uri zjntrei 0® 'J oh <\r popo'- * C. — Tlakom«** ob 7. uri zjutraj 7(>3.;~> — o • 1.16 prerip in o'' 11 31 pop.; *"»V» 6.14 pr*drK>luda# -o o;» 6.1 popVmdn*- Društvene vesti4 Dramatično društvo v Trstu uprizori v nedeljo, dne 23. uovembra 1002. v gledališču >Armonia« prvikrat F. S. Finžgarjev narodni igrokaz h petjem v 4 dejanjih >Divji lovccc. Pev3ke uloge bo izvajalo »Slovansko pevsto društvo« pod vodstvom g»>*p. Srečka Bartela, godbene pa oikester domačega pešp. št. 97. Blagajna se odpre ob 7. uri. Začetek ob 7l/s uri zvečer, ('ene: U sto pni na v pritličje 1 K (50 nč ), vstopnina na galerijo 40 ! st. (20 uč.), sedeži od 1 — VII vrste 1 K 20 sr. (60 st), od VII[—XI vrste 60 st. (30 nč.), l že v pritličju 6 K (3 gid.), v I. redu 6 K (3 gld.), v II. redu 3 K (1 gld. 50 nč.), v III. redu 2 K (1 gi.). Lože in sedeži se dobivajo v kavarni Commercio in na večer predstave na vratih. /en»ki podružnici družbe sv. Cirila in Me t od fja izročil* je slavno »Dramatično društvo« 127 kron, kakor p lovico čistega dohodka na predstavi igre »Mlinar in njegova hči« tlne 1. t. m. I-tej podružnici je daroval gosp >d Jaka Štrukelj 5 kron, g. K. S. 2 K, oba z OpSin. Srčna hvala vsem. Kakor nove udinje letnica s> pristopile sledeče: g.a Alojzija Maiaian, g.a Marija Ražeuj, g.a Vilginija Samokec, g.a Viktorija Valentič, vse s Opčiu ; g.a Milica V. s Pro-j s.-ka in g.a Katarina Vatovec. Naj bi ša mn. ge siedile tem vrlim rodoliubkaui ! Bisgaj ništvo. Telovadno dru>tvo »Tržaški Sokol« naznanja bratarn telovadcem, da v eetrtik dae i 20. t. m. ne bo telovadbe. Vesti \z ostaie Primorske. X Cainpitelli na Diiuaju. V litfrh čitamo, da je deželni glavar istrski, dr. Cam pitelli, odpotoval na Dunaj, da pri ministrih izposlnje aamolašte nap:se na postajah nove istrske ozkotirne železnice. Nadejamo da bodo jugoslovan-ki poslanci znali paralizirati ; napore starega Campitellija in da obvarujejo , istrsKe Slovane pred novo krivico. Ali ganiti se morajo hitro, kajti gospod Matevž Campitelli bo gotovo narodnostne ra.mere po onih krajih, koder teče železnica, slikal ministrom blizu z istim — resn:co-;ljubjern, kakor je storil to te dni »ladipen-dente«. Ta list je vse te kraje jednostavno pr glasil za izključno italijanske, in g. Matevž težko da bj štor 1 i tirugače. Pr iti p >-skusom za t'alz;ti«iranje narodnostnih odntši-jev v deželi naj uaši poslanci postavijo — resn'co ! X Proračun mesta Gorice za prihod nje leto izkazuje stroškov K 660.7*3, dohoi-kov v p.'kritje pa K 659 130. X Iz Nabrržine. V sobot-» b«ui zbor godbenega društva. V obš rnih prostorih gosp. Tance-ta zbralo se je nad sto ljudi j, da po pravilih, ! potrjenih od vlade, izvolijo odbor. Na pr«dl'g gosp. Gustava Tance-ta bil je jedu. glasao izvoljen predsednikom gosp. F r i š k o v i č. odborniki pa gg. Ig. T a u c e, •Josip M a r e š in Gust. Tance. Po vol tvi je spregovoril predsednik, vspodbujaje mlado društvo k vstrajnemo delovanju za izobrazbo na glasbenem polju, i i ob eucm je apeliral do navzoč h zi zlatno : podporo. V prvi vr?ti je denar ono sredstvo, , katero omogoča obstanek ia razvitek vsacega j društva. I j*, tako, ako bo imelo dovolj podpore od strani občinstva, m glo se bo trod-beno društvo povspeti do tistega cilja, katerega si je stavilo. — Govornik je nazdravil novemu odboru ter zaključil s krepkim ž.vio-klicem ! Tako je minul zopet večer, ki m >re postati p< memben za življenje v naši Na-brežini. Vesti iz Kranjske. * V Ameriko se je odpeljalo predmi-nolo noč iz L;ubljaue 91 oseb. * Nesreča na lovu. Zapriseženi lovec Ivan Kužaik je v gojtdu pri Preski je videl, da se za nekim gr nom nekaj giblje. Mi9le, da je iis ca (!), je ustrelil in zadel — nekega starega berača v glavo. Berač pa morda vendar še ozdravi. * Dvajsetletnico svojega obstanka bo slavilo bralno društvo v Gorenjem Logatcu dne 22. t. m. Točke koncerta bodo proizvajali društveni možki zbor, »Ljubljanska društvena e:->dba« in ženski zbor, sestoječi iz več dam v š h krogov. * Smrt beračeva. Iz Lessovca pišejo >Slovencu<: Dne 14. t. m. proti večeru je pr š 1 neznan b^rač, okolo 70 let star, k Fr-Levsteku v Brezje ter prosil za prenočišče. Prenočil je — pa za vselej. Drugo jutro našli so gi mrtvega. ! Vesti iz Štajerske. — 0 volitvi v mestni skupini celjski navaja »l>omovina« razne nepravilnosti, ki so tudi pripomogle Nemcem dozmage. Prva je bila ta, da je bil predsednik volilne komisije v Celju sila stra*»teo. Druga, da so smele ženske vol tt s pooblastiti, dočim je pred volit-vjo sama »Deutsche \Vacht» pisala, da morajo pr.ti o3ebno volit. Tretja, da so ženske emele voliti kalar so hotele in kadar so se zgla* le, mesto da bi bile volile, kakor predpisuje volilni red: po vrsti, kakor so bile vpisane v imenik volilcev. Četrta, da so volili tudi inozemci', osebe, ki nimajo volilne ; pravice v tej polovici monarhije. Tako so volili inozemci — uslužbenci predsednika volilne komisije Rakuscha samega. Peta, da predsednik komisije ni opozoril slovenskih volilcev, ki so slučajno zgubili legitimacijo, da lahko dobe na mestnem uradu duplikat, marveč je na pr. celo nekega -SO letnega starčka pustil jednostavno čakati, da si so ga poznali vsi členi komisije in ni bilo nobenega dvoma glede njegove identitete. Šesta, da je komisija po vsej sili hotela, rla smejo voliti tudi volilci, ki so bili vpisani ka^or taki ža v drugem mestu dežele, dasi je okraja* glavar*tvo iz navedenega razloga črtalo dotičnike iz imenika in o | tein tu-li pravočasno obvest lo mastni urad. Ker pa je okrajni glavar sistiral dotični sklep kakor neveljaven, d »t'čoiki niso volili. Pa.3 pa se je dogajalo, da je komisija izpraševala slovenske volilt-e, da li niso že vol li v kmeČk h občinidi ? Itd. itd. itd. ! D lic s in fundo : I Neki ceruškutarski volilec je bil poklican v i drugič. Ko pa se je nekdo oglasil, da opozori na to, so tega poslednjega zavrnili na kratko, da to ne gre, da bi se tu komu očitala sleparija iu da naj bi dotični nemšku-tarski volilec tožil onega, ki ga je obdolžil... Če tem volilnim ane-tain pridodamo še podstavo, ki jo je dala nemškutarjem slavna državna birokracija prek in prek, potem pač ne bomo več Sudili nemškutarskim zmagam v mestndi skupinah na Spodnjem Šta-jarskem ! — Prvo redno občno zborovanje akademične podružnice družba sv. Cirila in 3Ictodija v frradcu za leto 1902/3 se bo vriilo v nedeljof dne 23. novembra ob 11. uri in pol predpoludne v prostor.h akad. tehu. društva »Triglav«. _ Razne vesti. Poneverjanje v posojilnici Sv. Vaclava V Pragi. Pr >vizoričoa revizija knjig posoj 1-niče Sv. Vaclava je dovršena in je sedaj izkazan primanjkljaj 7,786.530.24 kron. O l ta svote pa tr»d>a odšteti fiagirane ul »ge, katerih višina še ni znana. Jedina pot za likvidacijo je ta, da bi se uložoi'ii zadovoljili z S0°/0 - 85°/0 svojih ulog. Pričakuje 9e, da l»o to vsprejeto, ker bi si-.•er uložniki dobili komaj 15 in k večjemu 20 odstotkov od svojdi ulog in še to v majhnih letnih obrokih. Cela vas je zgorela! Predvčerajšnjim je zgorela vsa vas Mata:ih pri Sehlundernsu na Tirolskem. Ogenj se je neverjetno hitro širil, da je v kratkem gorelo vseh 24 lesenih hiš. Tudi krav in drobnine je mnogo zgorelo. Matsch je bilo siromašno aeio s 700 prebivalci, ki so vsled požara v najhnji bedi notri sredi zime. Kar pa tlela ta slučaj posebno tragičnim, je u s r o k požaru. Neka po-sestnica je iz maščevanja zažgala svojo lastno kišo, a ogeni ee je širil dalje. Spomenik carju Aleksandru II. Te dni je dosjiel iz Rima na R-ko po k parju Arnoldu Zochiu umetno izdelani veliki spomenik Aleksandra II., določeni za glavno mesto Bolgarske. Ker pa spomenik ni b'l dobro povit, pa tadi radi njega nenavadno velikih dimenzij, ga doslej nis > mogli poslati naprej, kajti vsi vagoni so se izkazali pre- majhne. Železniška uprava gleda, kako bi odposlala ppomenik hrt z nevarnosti za to monumentalno dtlo. Kventuvelno bi morali i zgraditi primerno vel k voz. Tako se je prijavilo tudi bolgarski vladi. &r2Gj3¥2!£ poroCiJrt Državni zbor. DUNAJ 19. (B.) Zborniea jKislancev.—-Vlada je predložila načrt zakona, tičočega se dovoljevanja podpor iz državnih sredstev do zneska 3 900 000 kron za olajšanje bede. Po prečkanju došlih spipov jc odgovoril min. preds. na tozadevno interpelacijo posl. Dierzerja i in tov,, da nadomeščenje obstoječega carinskega j tarifa z novim avtonomnim tarifom ni navezano na noben termin, ampak, da mora biti rešen pred pogajanji za sklep novih pogodeb z inozemstvom. Na interpelacijo Sohonererja in tovarišev, da-li so nemški posl. že pritrdili n vedenj u češkega urad. jezika, je izjavil minist. preds., da na to ne more odgovoriti, kar nima pravice poročati kaj o dispozicijah kake stranke in to celo za bodočnost. To da treba prepustiti stranki sami. Na druge vprašanje, da li ie ob uvedenju češkega uradnega jezika sploh možno uvedenje nemškega državnega jezika, je izjavil ministerski pre la-sdnik, da vlad*got »v.> pojasni Bvoje stališče, čim stvar pride v zbornici v stvarno razpravo. V tem r.renotku da ni nobenega povoda, da bi v novič izzivali teoretične razprave o predmetu. V svojem odgovoru na interpela-' cijo radi dogodkov o deželnozborskih volitvah na Dunaju, je pripomnil ministerski predsednik, da je vlada, v kolikor jej je dopuščala nje ingerenca, vse storila, da pripomore zakonu do popolne veljave. Tudi o prihodnjih vobtvah ukrene vse potrebno, da zagotovi svoboeo volitve in prepreči zlorab*. Centralna komisija za vzdrževanje zgodovinskih spomenikov. DUNAJ 19. (B) Minister za bogočastje in nauk je imenoval ravnatelja mestnega dekliškega liceja v Trstu, dr«. Bernarda Bs-nu33ija, konservatorjem centralne komisje za raziskavanje in vzdrževanje uraetn- s n h in zgodovinskih spomenikov. Kraljica Jelena porodila. RIM 19. (B.) Kraljica Jelena je povila hČerkoj katera dobi ime Mafalda. Kraljica iu princesa se počutiti dobro. Kriza v Srbiji. BELGRAD 19. (B.) Geceral Cincar Markovid je dobil nalog za sestavo novega ministarstva. Potres. DUNAJ 19. (B.) »Neue Fr. Presse« je dobila iz Soiuna porodilo, da s> tam včeraj po noči občutdi ponovno jako močne stre-sljaje, spremljevane od hudega viharja, kar je spravilo prebivalstvo v velik strah. D > HPlai na še ni ni kake škode. Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadrnp j Borici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej $nton Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primarne dežele. Solidnost zajamčena, iajti les se osuM v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčno cene. Album pohištev brezplačen. Msasils? Le?i Siizi Pttm 1» q&jveSj» tovarna pobJItra T«eb vrst. -TRST g*- TOVARNA: ZALOOK; Via Teea, i Piazza Rosarfa At 2 vogal I (Šolsko poslopja) Via UaiUasea | la Via Ribar«a it. 21 Telefon tt. 670. -HGM- Velik lxb«< upscarlj, trctl m *Uk< Is-vrfajc uročbe tudi po posebnih načrtih. Gen« bron konknreno*. iLomoTiii čim liSTon IK muo Fredmet! postavio sa na parobrod ali železnico franko. u. Dr. Ant. Zahorsky j i 3 I I I priporoča svojo pomoč na ]M»rodih. abortih in vseh ženskih bolaznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, l>eli tok, neredna leg-a maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih l>olezni. Ordlnuje uli<-a Carintia str. 8. od 9-11 in od 2-4. Najugodnejše cene. Ol* lr. Stanič odprl je svojo pisarno v Trstu, Via Carraflori 1. v G alat t i-je vi liiši. oddaljeni nekaj korakov {proti morju) od rudeeega mosta (Ponte rosso). Šir Obuvala! Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra ^Piazza Rosario pod ljud. §olo Bo srat a zaiosra raznovrstnih obuva! za gospode, gospe in otroke. Postne naročbe se izvrže takoj. Pošiljat ve so poštnine proste. Prevzema vsako delo na delalo in drobno ter s? izvrSuje t največjo topnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naroObe se toplo priporoča Josip Stantlč čevlj. mojster. Z&lag&telj uradnikov in uslužbencev konsum-nega skladisća c. kr. glavnega carinskega urada in c- kr. generalnih skladišč: nadalje stražnikov c. kr. javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c. kr. piiv. avstr. Lloyda. Kaz prodaja ! Po nečuveno nizki ccni se dobi za samo 2 gl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : 1 ura od niklja. Anker remont, (na željo tudi |>oer*br.) z 1» jk> ia/r. rljanini pokrovom točno, urejena s ktnini jamstve ni in škatJuco. 1 k»a*i a g- Idin ali nkl-*?*ta < kropna verižica s prive-on1. 1'arižki nietem. 1 g< bi n igla. za kravate z im'lir. bri'janti. 1 ptr gumbov za manšete, znamka »Garantie«. 1 gvtnitura (o komadov) gumbov za srajce in oviatnike. 1 | ar uhanov iz pristnega srebra, uradno pancir. 1 troldin prstan s krasnim kainenon. 1 zapr.o ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov 7. uro Anker-Remont, vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s |H>vzetjein ali po naprej {»ostanem denarju, tvrdka BRUDER HURViZ K rakovo - St radom 17. - K rakovo Neoec vdobi v dar brezplačno krasen žepni album slo razglednicami mesta K rakovo. z i N Skladišče slavnoznanih platenin in namiznih prtov iz Fiandre v zr. iz tovarn v Countrai (Belgija) p se nahaja v ht novi prodajalnici platenin in bombaževin Peter Klansich Piazza Nucva (GadoU) 1, zraven knjigarne Chiopris. Iztijučno ZastOTJStTO S6 SMaAiSCem: za Trst, Goriško, Reko. Istro in Dalmacijo. V elit dohod nopvic vseh vrst za gospe, pspoie in ta. "X. n> rs N Na jugodn f jše cen e. Splošno taliti telio i Ljiljani registrovana zadruga z omejeno zavezo. - §0sp08ske U'*CC S na naročbo omenjenega števila v %00 kuksnih deležev M\mh prenopvM ZiMe na CoIenjsRem po K 12O.— delež prost vsih prepisnih stroskov. To domače podjetje obljubuje izborno rento in je tedaj izvrstna naložba kapitala. Dolično pristopnica, prospekte in razra druga pojasnila stavi podpjsani zavod gospodom interesentom na razpolago. Splošno kreditno društvo. ■i 6 Gustav Bonazza v Trstu. Piazza Barriera veechia, (vogj-1 Androna deli' Oimo* Velika zaloga ]u>liišt\a, ogledal, okv:--je v in tapecarij. — Popolno opremljene 3obe= -Konkurenčne cene. Naročbe se dostavijo raz ven embalazt franko na kolodvor ali brod v Trstu Zaloe Mi strme? za domačo rabo in obrtnike. j*- 5 letno jamstvo Mehanik-specijalist za popravljanje strojev mi vrst RUDOLF ROTTL TKST. — Piazza S. Caterina* str. 2. — TRST- Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente GLOBUS centralno ravnateljstvo na Dunaju I. Franz-Josefs-Ouai št. 1 a rez zdravniškega ogleda, iiplačavši v slučaju že-nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek prtiti ma t mu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe. Glavni zastop v Trstu. Gorso št. 7. Telefon 469. „Anten k Fraf krčma v ulici Geppa štv. 14 Joči vina prve vrste: Bela vipavska . . . liter po 40 kr. Črna istrska...... 40 „ Kuhinja domača, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili po zmernih cenah. Družinam se pošilja na doni od 10 litrov naprej: Ipavsko belo liter po 36 kr. črno istarsko liter po 36 kr. Priporoča se tudi krčmarjem, katerim dajem vino od 50 litrov naprej po dogovorjeni ceni. Josip F ur lati, lastnik' prodajalnica izgoiovljenih oblek = „Alla • cltta di Trieste" = tvrdke S3GJ3SS EDVARD KALASCH rasa Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo p e r i 1 a za delavski stan po iz ven redno ni/.kih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. OBU VA L A. — Dobro jutro ! Kam pa kam r — Grem kupit par čevljev ! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik : Peter Rehar. Albert Brosch TKST. - I I. S. Antoiiio :>. - TKST toftkar in izdelovalec čepic. ODLIKOV l\ NA RAZSTAVI v TRSTI iss2. Velika zaloira kožuliovine in eepic za civilni* in vojaške osebe. Izvrši.ie vt«e fMjirnve najhitrej*! in eko-Don ičao. Slin»t«_;nje k* žuhovino in zimsko oblf-ko ter jamči za vsako škodo proti mol* m in < g3ju. TISKARNA „EDINOST* sprejema naročila vsakovrstnih tiskovin. J^ffi Ulica Carintia 12. — Telefon 870. Siitae Muh gospodinje Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-]tietodijevo cikorijo. m Trgovina z železnino „MERKUR" PETER MAJDI G v Celju, Graška cesta štev. X S priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in ;ekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer oral3, brane, motike, kese, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalr.ičarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, ^rebiie^. vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalkt-, uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter ■»sega oruzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorie), »ončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. V Tomaž-^^ žlit^dra., najboljše umetno grnojilo. • Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. ^o*trežba ločn« €ene nizke. __ — = -X-