St. 57 MttžiMMai i uma Mi aM» «lil«W _ 'Urlik 6« marca 1924. Posamezna številka 20 cent« Letnik XLf A -rfiaja, IrrremS RpcdeJJ^ < dsn zjutraj. Uredništvo: uttea SY AaiSkega it 20. se poSiljafo tued- ^^ niBCU SC o« spesni**), - m tii&Ja Izdajati ^ Anton OerbedfeU^'V Mi Bdtao*. Ttak Urfu, 5 ,-.oa£a u raesoc L Za iMceematro m _____.V^, lStfflt pol teta L 3 - r Hr-Več. — Teiešoa uredniRva tu oprave L ea— i. 11-57.* Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v šircSsost! ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanica ia vabila po L 1.—, oglasi deaamib zavodov mm po L 7. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina in reklamacije m pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trste, ulica sv. Frančiška AsISkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-67. Feitee Btnnatl in Slovani Ko se je človek s svojo smrtjo odtegnil 'telesnemu očesa svojih sodo bronco v in gleda na njegovo osebnost le duševno oko, da jo moremo presajati objektivnejše — brez jeze m sovraštva — in naša sodba more biti resnoslfo m čnega nasprotstva sočloveka druge narodnosti metati v ječo in spravljati ▼ nesrećo: to dejstvo bi moralo biti natisa sodežela-nom drugega plemena v dokaz, kako lahko _________ bi moglo priti do imrneg« sožitja s tako pravičnejša v tem smislu, da z j poštenim narodom, V to ni treba ničdni/- ________ in objektivnostjo zgodovinarja gega, nego da se na italijanski strani na- aredoča poleg sence tudi luč. Dokler smo' pram nam postavijo v vseh stvareh na v borbi s sočlovekom, je naravno, da ob- j ti?to vzvišeno stališče človeške, pravičnosti, ćutimo v prvi vrsti njegove neprijetne nam j političnega m narodnega svobodoljubna, strani dn ga sodimo le po tem, kar nam je I na katero so se postavite slovenski porot-storil hudega. Ko pa se je njegova telesna j niki v polštičnem proces« proti Italijanoma osebnost odtegnila našemu očesu in ne i Bennatiju in Quarantottu: poStea m ple-\rčt več med nami m njim senca starih i menit bodi tudi napram človeka dragega r*Wolstev, vidimo tudi druge njegove j plemena! . . ki jih moremo saj spoštovati. J Še en dogodek iz političnega življenja Zgo do vina ži vi jenia ranja Fettee Seunatija ;nt. ki je simpatičen in ki nas sili k spoštovanju rao*.a, čeprav nam je bil vse svoje življenje oster političen in naroden nasprotnik. Pred vsem je bil Felice Bennati odkrit obziren nasprotnik. To je svojstvo !>rc . -a* ki na koncu koncev prihaja v prilog tudi tistemu, ki nm je nasprotnik. Veš vsaj, s kom imaš opraviti, česa moreš pričakovati od njega. Bennati je bi! absolutno vdan stvari, ki ji je služil. Mož globoke vere — tudi v najneugodnejših časih — v snago idealov, za katere se je boril z vso j celo. da so morali slovenski in hrvatski eustrašenostjo. Pa ne samo boril, ampak! poslanci v najstrašnejši burji peš bežati iz .....jih je ! Pereča do Kopra, da so se odtegnili žalje- ' njem v zbornici in zlostavljanju od strani ,zn >11 itS^UUiMjU. X C. o u 111 u ni plašil tudi žrtev za cilje, ki anjeval njegov politični evangelij. se je v letu 1878., Bosne in Hercegovine po zde'a, da bi utegnila Italija z orožjem poseči vmes, sta Bennati in njegov somišljenik odvetnik Luigi Quarantotto dala prilepiti na zidove v Kopru poziv k iredentistički akciji, k uporu. Sledil je seveda političen proces proti njima. Prva razprava je bila v Trstu. Ker pa se avstrijskim oblastvozn tržaško ozračje ni "delo ugodno za tak proces, so razpravo odložila in delegirala deželno sodnijo — v Ljubljani!! Z ozirom na s?aro aasprotstvo med Slovenci in Italijani so >1 unala z ,1- gotovostjo na — obsodba. Ali zaračuna?a so se. Prišlo je drugače. Obrambo obeh obtoženeov je prevzel tedanji odlični in neustrašni borec, pokojni dr. Valentin Zamik, ki je zastavil vse svoje znanje in vso svojo govorniško spretnost na korisi svojih varovancev. In to z uspeha a, da so slovenski porotniki izrekli /v\.oiek, ki je italijanska obtoženca rešil To je bil eden tistih tako redkih slučajev, ko jc italijanski tisk s prisrčnimi besedami priznaval slovensko pravičnost in za časa zasedbe i do skrajnosti razpa^jene množice po po-avstrijski vojski, reških ulicah. Mera strasti in podivjanosti je bila prepolna, da ne bi bila avstrijska vlada, ki sicer ni bila tenkočutna, primorana h kakemu ukrepu, ki je bil v tem, da je razpustila dežeini zbor. Tako je apara^ deželnega parlamentarizma nehal delovati na veliko škodo dežele. Tedaj je bil tudi Felice Bennati med tistimi, ki so spoznali potrebo, da se napravi konec temu skrajno škodljivemu stanju s tem, da se razmerje med veČino in manjšino v zbornici kako razčisti in uredi. V ta namen se je Bennati udeleževal tozadevnih pogajanj s Slovani. Zgodovinski resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da je hotel Bennati mirno sožitje med obema plemenoma, po katerem je stremel, oostaviti na podlage, ki jim naši poslanci nikakor niso mogli pritrditi. Po njegovem bi se morala ustanoviti in zagotoviti vse-možnost italijanske večine nad slovansko manjšino v zbornici. Vse slovansko gibanje je Bennati pripisoval le oznanim agitatorjem*. V svojem konceptu o sporazumu, kakor ga je on hotel, je šel tako daleč, da je prišel v navzkrižje celo z isto italijan- Za njim je ger imotijević, ki > sodnikov in sodišč pojmovanje, ki je in javnega delo-1 pokojnega Bennatija je, ki ga moramo vsebuje tudi kak o m-riti, ket priča, kako je I Ao'ruk, kraj ^ , „ vse svoje politične in nacijonalne borbe- Timotijević, ki , nosti vendar spoznaval potrebo kake ---1-- redbe v razmerju med italijansko večino in slovansko manjšino v deželnem zboru, oziroma slovansko večino in italijansko manjšino v deželi istrski. Včeraj smo že omenili, kako deželni zbor istrski ni mogel funkcionirati, ker je večina v zbornici s svojim brezobzirnim in krutim postopanjem napram manjšini to poslednjo tako ogorčila, da je bilo onemogočeno vsako delo. Zgodilo se je Bnpnm o HUWL proračunu Sporazum z Romunijo odobren BEOGRAD, 5l Včerajšnja seja narodne skupščine se je ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu jt bila specijalna debata o proračunu ministrstva za pravosodje. Prvi je govoril post g. Halil beg Hrasm-ca (muslimanski kluf), ki je kritiziral posebno pravosodne razmere v Bosni, kjer so sodniki, k?^nr tura drugi uradniki slabo plačani, vsled česar vlada velika nezadovoljnost, a veliko število jih je sploh zapustilo s! *žbo, tako da traja dolgo časa, da se končajo posamezne preiskave in razprave. Potreba« je reorganizacija sodišč. Dalje se je pritoževali, da sodne oblasti zaplenjajo take Manke, ki so bili v Beogradu svobodnr Helodanjeni. Glasova^ bo proti prorr iemokrat g. Kosia .irai za neodvisnost napada strankarsko savladalo v nekaterih delniških kro^h. Pcdarja, da v Vojvodini do danes niso rakoni prevedeni na se srbski jezik, vsled^ česar morajo sodniki med razpravo prevajati madžarski tekst. Dotaknil se je tudi vprašanja sekvestrov, rekoč, da je treba danes znova vzbuditi narodu vero v pravosodje. Glasoval bo proti proračunu. Posl. g. dr. Hohnjec Jjugoslov. klub) je protestiral proti red»ikciji uradnikov in zahteval za nje povišanje plač, obenem je gorvoril proti povečanju sodnih taks, izjavlja, da bo glasoval proti. Po govoru socijal ista g. dr. Sekulića, ki je istotako izjavil, da bo glasoval proti proračunu, je bila seja ob 13. uri zaključena in nadaljevanje napovedano za pol 17. uro. Ob 4, uri popoldne se je nadaljevala seja narodne skupščine. Ztmanji minister dr. Nmčič je govoril o sporazumu z Romunijo in naglašal, da je ta sporazum velike politične važnosti. Težkoče za dosego tega sporazuma so bile velike. Jugoslavija je dobila v krajih, ki ji pripadejo, veliko so-narodnjakesv, tako v S ur jami, kjer je od 759 prebivalcev 406 Srbov, v Velikem Gaju od 2702 prebivalcev 1362 Srbov. Enako razmerje je tudi v drugih krajih. Kar se tiče otoka Moldave da je odstopila enak kompleks zemljišča v Banaiu. za slovehsko pHitičuo svobedoljubje. Ta do-j sko večino m je zato demisijoniral kot godek iz političnega življenia pokojnega' njen predsednik. I I *..........voJne ostal Bennati dosleden razmerje med Italijani in Slovani. V v svojih naziranjih, kako naj bi bilo letu 1915. se je preselil v Benetke iz razumljivih razlogov. Tudi tam je razvijal svoje delovanje za veliko idejo, ki ji je bil vdan z vsem žarom svoje italijanske duše. Bil je naš neodnehljiv nasprotnik. Bil pa je tudi mož -— cel mož, kakor izklesan iz enega kosa. V njegovem programu, ki ga je zasledoval z železno vztrajnostjo in neizprosnostjo, je bilo italijansko nadvladje v naših pokrajinah. Ni poznal mkakih kompromisov. Taka je bila politična osebnost Felice Bennatija. S svojo odločnostjo, odkritostjo in požrtvovalnostjo je dajal jasne zglede, ki silijo tudi nas k spoštovanju. Prava nesreča za bodoče življenje v deželi pa bi bila, Če bi njegovi nasledniki hoteli ubirati pati njegove nespravlji-vosti napram slovanski večini v deželi. Felice Bennatija je časina stran v politični zgodovini našega naroda zadnjih desetletij. Ne more je zatemniti niti dejstvo, da so Italijani pozneje povsem pozabili na ta dogodek in dalje kričali svojo hreščečo pesem o slovenskem — austriakantstvu. Danes pa, ob smrti Felice Bennatija, se italijanski listi zopet spominjajo one razprave v Ljubljani in nam dajejo s tem pravico, da tedanji pravorek slovenskih porotnikov zabeležimo kot zgovoren protest proti re-čenemu obdolževanju in podtikanju. Radi tega dogodka nam je spomin na pokojnega Ferce Bennatija ne le blagodejen, marveč je tudi aktualne pomembnosti ravno za sedanje čase. Dejstvo, da je razprava proti Bennatiju in Quaranto*tu pokazala, •coko pravičen in plemenit zna. biti Slovenec tudi napram političnemu in narodnemu nasprotniku, kako je prepošten in presvobodoljuben, da bi hotel radi politi- humuu in nittpiici RIM, 5. «Tribuna* prinaša poluradno noto, ki irdi, da bosta vlada in fašistovska stranka otvorila brezobzir n boj proti sporednim Ksism. «To je splošno pravilo. Ali je treba napraviti izjemo spričo posebnih razmer v posameznih vol&iih okrožjih, bo odvisno cd gotovih pogojev, ki se morajo Se razjasniti- Ker pa velja ta domneva le za eno iJi k večjemu dve volilni okrožji {bržkone samo za volilno okrožje Piemont, kier kandidira on. GioKtti), je v interesu vseh, ki kandidirajo v drugih volilnih okrožjih, da si ne delafo nikakth Iluzij.* V popolarsLih krogjh je vzbudil veliko vznemirjenje govor popolara on. Longi-aottija v Rimu. Cn. Longinotti je trdil, da popolarska stranka ni ne r razmerju sodelovanja, ne opozicije napram fašistovski vladi. Za on. LontfjnotHfja velja še vedno sklep zadnjega narodnega sveta, ki ne govor; o nikaki opoziciji. Proti tem izvajanjem je energično nastopilo glasilo popo-larske stranke cPopolo*, ki poudarja, da se nahaja popolarska stranka v opoziciji. On. Longinottiju se bodo bržkone pridružili on. Bresciani, Montmi, Giavizzi, Rosa, Piva in Merlin. V ostalem pa je vodstvo popolar&ke stranke že rešilo to vprašanje -r zatrjevanja lista «Popolo», ko se fe izključil on. Meda iz kandidatske liste. Faši^tovsld glasili «Corriere Italiano* in *lmpeJO» ter fašistom prijazni list «Epoca» fuinaiajo trpke pripombe na račun izjav pe«nika in dramaturga Roberto Bracco, ki r sni;olu zatrjevanja lista «Popolo»f ki je je po**a! listu «Mattino». Roberto Br&cco navaja razloge, ki so ga dovedli do da je sprejel kandidaturo na opozici-jonalni listi on. Amendola. Storil je to na prigovarjanje on. Amendola. ker mu je to narekovalo njegovo italijanatvo. «Ko sem sprejel kandidaturo —• je rekel Bracco — se mi je odvalil od srca velik kamen. Imel sem priliko, kakor nikdar prej, reagirati proti neiskrenosti, ki je okužila zrak, ki ga vdihavam. Koliko žalosti so vzbudile v meni dvoličnosti spoštovanja vrednih oseb, ki so se polagoma vdale minljivemu kori-stolovstvu in strahu. (Bracco namigava na on. De Nicola, De Nl&va itd.). In to so storile v prvi vrsti iz strahu. Propad iskrenosti — ali če hočete, morale — povzroči v vsakem narodu globok preobrat. Slučaji dvoličnoisti, hKnjenja, prilagoditve se množijo v neskončnost in to iz golih egoističnih koristi, ki jih kdo ima od tega, in vsled nagrmacHtve laži, transakcij, ego-izmov duša naroda peša.» Selski ravnatelj proti Gentikieri reformi RIM, 5. «Mondo» poroča, da je minister Gentile poslal kr. skrbništvu v Bologni zek> ostro pismo, v katerem obžaluje, da je neka oseba, ki je v državni službi, v listini, naslovljeni na svoje podrejence dala dokaz pomanjkanja smisla za disciplino. Omenjeni list dostavlja, da gre za okrožnico, ki jo je neki didaktični ravnatelj v neki veliki občini v zgornji Italiji poslal nadzornikom. V tej okrožnici je med drugim rečeno, da bo Gentile jeva reforma popolnoma prevrgla sedanji red Radi tega je treba še počakati z ureditvijo novega učnega programa na podlagi te reforme; kajti reformo bo treba prej revidirati. Zmaga vladne stranke pri volitvah .v Chile SANTIAGO DEL CHILE, 3. Pri držav-nozborskih volitvah so vladne stranke dobile večino v obeh zbornicah; tako so opozicijonalci izgubil« večino tudi v senatu. * Današnje meje z Romunijo so dobre v narodnem pogledu in je neopravičeno nezadovoljstvo, ki se je pojavilo v nekaterih krogih. Dr. NinČić je naglašal, da jc taka razmejitev najboljso!ucija: ki je bila v danih razmerah sploh možna. Poudarjal je, da so sedaj določene meja proti Bolgarski, Avstriji in Madžarski in z romunskim sporazumom so določene meje tudi proti Romuniji, ki je jugoslovenska prijateljica in zaveznica. Ostane še razmejitev med Italijo in Slovenijo. Upati je, da bo tudi ta meja v kratkem določena. Tako bo Jugoslavija dobila končno svoje meje. Ker je romunski sporazum povoljen za nacijonalne interese, prosi dr. Ninčič narodno skupščino, da ta sporazum sprejme. Nato povzame besedo član opozicije dr Slavko Sečerov, ki je v eno in polarnem govoru dokazoval, da ta konvencija z Romunijo predstavlja izpremembo mirovnih pogodb, s katerimi je bila meja točno določena, in je Jugoslavija odstopila Romuniji več, kakor pa od nje dobila. Konstatira, da so podatki, ki jih je navedel zunanji minister dr. Ninčić o krajih, ki sa bili dobljeni, netočni glede skupnega števila prebivalstva,* To število znaša 12 tisoč duš, to pa niso narodni elementi, ampak predstavljajo narodne manjšine. Sečerov protestira proti temu, da je ostalo v Romuniji še veliko srbskih sel. V imenu opozicije izjavlja, da bo glasoval proti. Dr, Ninčić je na kratko odgovarjal Se-čerovu in pobijal njegove navedbe. Nato je govoril Dušan Grgtč, ki je v dolgem govoru hvalil sporazum in nagfafeI, da je dr. Ninčič upošteval pri tem sporazumu bolj narod kakor zemljo. Poziva skupščino, da glasuje za sporazum o razmejitvi z Romunijo. Prešlo se je na glasovanje. Glasovalo se je dvakrat v načelu m ▼ poedmostL Po izjavi predsednika narodne skupščine je glasovalo 159 poslancev, od teh 108 za in 51 proti. . Politični položaj v Jugoslaviji Posvetovanje r opozicijonalnem bloku Stališče vlade BEOGRAD, 5. V Beogradu se pričakuje delegacija HRSS, ki bi imela danes prinesti v narodno skupščina pooblastila poslancev hrvatskega narodnega zastopstva. Vladina večina je na svojih konferencah že določila svoje držanje napram prihoda Radićevcev v Beograd. Pri teh posvetovanjih je sodeloval tudi dr. Laza Markovič, ki je poročal o svojih vtisih in podatkih iz Zagreba. To poročilo se strinja z izjavo g. dr. Čimiča, da Radičevci ne pridejo v Beograd, temveč, da bodo k večjem zahtevali verifikacijo svojih mandatov. V tem smislu je g. dr. Markovič obvestil tudi predsednika narodne skupščine. Vlada je sklenila, da se bodo mandati vzeli v pretres v svrho verifikacije šele po sorejetju proračuna. Kar pa se tiče Radića osebno, ostanejo prejšnje naredbe v veljavi, po katerih se ima Radić takoj po prihodu v državo zapreti. V vladinih krogih se bavijo z mislijo, da se ustvari taka situacija v parlamentu, ki bi onemogočila sestavo opoztetjonainega bloka. V to svrho bi namreč vlada po sprejetju proračuna po- slala narodno skupščino za nekaj mesecev na odmor, med katerim bi šK radikali med narod, da ga obvestijo o situaciji. Včeraj dopoldne je prišel v Beograd g. dr, Korošec in takoj stopil v stike z gg. Ljubo Davidovičem in dr. Spaho, Izmenjali so si misli o situaciji in se seznanili z resolucijami, ki so bile sprejete v Sarajevu in Ljubljani. Govorilo se je tudi o razpoloženju naroda. G. dr. Korošec je potrdil izjavo posl. Sušnika, da po njegovem mnenju ne obstoje nikake ovire za formiranje opozicijonalnega bloka. Razgovori o ustanovitvi opozicijonalnega bloka se bodo proračuna za kratko dobo odgedena. Med bodo držali člani HRSS. Včeraj se je v radikalnem klubu govorilo, da bo narodna skupščina po sprejetju proračuna kratko dobo odgodena. Med to to dobo pa bi verifikacijski odbor pretresal pooblastila Radičevih poslancev. Istočasno bi g. Pašič izvršil rekonstrukcijo vlade. Narodna skupščina bi se po odmoru bavila s poročilom verifikacijskega odbora. Neki član vlade je izjavil, da bo vlada nemoteno nadaljevala svoje delo. Vso pažnjo posveča sedaj proračunu. Prihod Radićevcev bi značil korali k saniranju notranjih prilik, ker bi bil spor med srbskim in hrvatskim plemenom likvidiran. Nihče nima ničesar proti prihodu poslancev HRSS v naredno skupščino, kjer jim je tudi mesto. Sicer pa radikali dosedaj ne verujejo v formiranje opozicijonalnega bloka z Radičevci Ti zahtevajo verifikacijo svojih mandatov pač le zato, da bi ustvarili tak položaj iz katerega bi bile volitve edkri izhod. V pocdeljek se je vršila od 4. do 8. ure seja ministrskega sveta, na kateri se je največ govorilo o situaciji. Ker so prišla sedaj v kombinacijo nova dejstva, je vlada proučevala resolucije radićevcev in SLS. Dospelo je tudi poročila g. dr. Čimića, ki je za vlado zelo ugodno. Izgleda, da so si ministri usvojili mišljenje g. dr. Čimića glede namena radićevcev. Govorilo se je tudi o sredstvih, s katerimi bi se pariral opo-zfcijonalni blok. Zdi se, da je sklep g. Pa-šića v tem pogledu že gotov. «Beogradske Novosti* izražajo dvom, da bi radičevci zares prišli v Beograd, češ, da stiHzacifa njih resolucije povodom sporazuma z Italijo ne kaže namena za resno sodelovanje z demokrati v parlamentu. Sicer pa list iskreno želi, da radičevci spolni jo svoje obljube in pridejo v skupščino, ker bi bilo v interesu Hrvatov in države. Plemenska mržnja, ki so jo zakrivili Hrvati in Srbi, se mora razčistiti, a prihod Radićevcev v Beograd in njih borba v skupščini je eden od potov k temu razčiščenju. Vesti o ta^Euk iočkah v |w>godbi med Italijo in Jugoslavijo neresnične BEOGRAD, 5. V današnji seji skupščine sta dva radikalna poslanca vprašaja ministra zunanjih zaaev Ninčiča za pojasnilo glede dveh tajnih točk, ki jih baje vsebuje pogodba med Italijo in Jugoslavijo, na kateri se je nanašalo poročilo, proglašeno pretekle nedelje s strani Radićeve stranke. Ninčić je odgovoril, da je tozadevna vest navadna laž in pravcato obrekovanje, ki ga je razširil Radić s protidržavnim name-nota. Končno je Ninčić odločno zanikal, da bi obsojali omenjeni tajni točki, RssaHiaiKmskg bo ttl&tm cd svete ljudskih leomisarfev MOSKVA, 5. Uradno rusko poročilo naznanja, da je svet ljudskih komisarjev odobril italijansko-rusko trgovinsko? pogodbo ter jo predložil v ratifikacijo izvršilnemu odboru Zveze. Pogodba sloni na temelju reciprocitete ter nudi ugodnosti obema državama. Doba njenega trajanja je določena na 3 leta. Novi kitajski zastopnik v Moskvi - Japonska za vzpostavitev diplomatskih cdsoša-jev z Rusijo MOSKVA, 5. Novi zastopnik Kitajske Li Dzia Tao fe prispel v Moskvo. V nekem pogovoru je izjavil, da se bodo v najkrajšem Času obnovili normalni odnos a ji med Kitajsko in sovjetsko vlado. Pogajanja se bodo začela te dni v Pekingu. Japonski zunanji minister Matzui je poizvedel o nazrranjih vlade Zveze sovjetskih republik glede možnosti za vzpostavitev normalnih diplomatskih odnošajev med Japonsko in Rusijo. «Červoaec» se sme izvažati. MOSKVA, 5. Takozvani červoaci. novi denar Rusije, se smejo izvažati v inozemstvo brez aobenih omejitev._ Naš volilni znak Vsak volilec naj si ta znak dobro vtisne v spomin, da ga bo na dan volitev takof spoznal med znaki drugih strank. Volilni znaki so natisnjeni ob levi in desni strani glasovnice eden pod drugim. Glasovnico dobi volilec od predsednika volilne komisije na dan volitev. Z njo gre v kabino za glasovanje ter odda svoj glas. Glasuje se na ta način, da se naš znak prečrta z navadnim črnim svinčnikom, ki naj ga vsak volilec vzame na dan volitev 6. aprila s seboj. Grlasom sporazuma med slovanskimi političnimi organizacijami v Iialiji gleda skupnega nastopa pri volitvah bo oddal vsak naš volilec še tri prednostne glasove, in sicer dr. ^Wilfanu, dr. Besednjaku in dr. Stangerju. i o se napravi tako, da so na treh črtah v srednjem spodnjem delu glasovnice zapišejo drugo pod drugo števi« » 1, 2, 3 aa sledeči način: 1 Vsak volilec torej najprej prečrta naš volilni znak, napiše ta tri števila, zgane (zapre) zopet glasovnico, jo zalepi z gumi-ranim robom in jo potem izroči predsedniku volilne komisije. Pred volitvami m Mksm BERLIN, 5. Pristaši ceniruma so imeli danes zborovanje, na katerem so sklenili, da bodo zahtevali razpust državnega zbora, kakor hilro bo končala razprava o točkah, vpisanih na dnevnem redu. Volitve naj se vršijo 8. aprila. V slučaju, da se šc druge stranke pri-družijo ienra sklepu, bo državni rbor razpuSče-n t soboto. ta mrnM M TIRANA, 4. Vlada, kateri je predsedoval Zoga je podala ostavko. Nova vlada je bila tako-le sestavljena: Predsedstvo in notranje zadeve= Shefket VerJazi, zunanje zadeve Ilias Variani, pravosodstvo Mufid Libchova, vojna MustaTa Aranita, javna .dela Kocio Kotta, ki prevzame začasno vodstvo naučnega ministrstva in ministrstva za finance. Nova i^ada se je predstavila danes skupščini s svojim programom, ki vsebuje gospodarske reforme in amnestije* za politične prestopke. Skupščina je odobrila program s 53 proti 26 glasovom. Poiacare bo govoril o zunaop politiki. PARIZ, 5. «Matin> poroča, da bo ministrski predsednik Potncare imel v zbornici važen govor o zunanji politiki. V prvi vrsti bo odgovoril na razne interpelacije glede francoske zunanje pelitike. Obenem bo obrazložil stališče francoske vlade v splošnih vprašanjih; Poincare bo zavzel stališče tudi glede Poru rja. Mednarodna komisija za zračno brodovje PARIZ, 4. Včeraj je pričela zasedati mednarodna konferenca za zračno bro^-dovje. Italijo zastopa gen. Piccro. Minister Letroquer je pozdravil francoske vlade. vse zastopnike v imenu Stavka osobja za odvažan|e smeti t Parizu PARIZ, 5. Danes se je začela stavka osobja za odvažanje smeti. Stavka sicer ni splošna, a vendar trpijo celi deli mesta radi nje. Ugotovili so se začetki stavke tudi med uslužbenci pri prevozu poštnih zavojev. Vendar se ta služba vrši normalno skoro v vseh okrajih. Ti dve stavki imata svoj vzrok v tem, ker so bile zahteve uslužbencev za povišanje plač zavrnjene. Francoska zbornica odobrila načrt glede kolonijalnih kreditor LONDON, 3. Dolnja zbornica Je odobrila 211 proti 97 glasovom vladi nasproten predlog, predložen ob priliki razprave o načrtu glede dodatnih kolonijalnih kreditov. Liberalci so glasovali v prilog vladL Otvoritev semnja t Ljot&u LYON, 4. Včeraj je bil uradno otvorjen mednarodni semenj. Prj otvoritvi je bil navzoč tudi poslanec Herriot. Najprej je bil otvorjen oddelek za poljedelske stroje. Težaven položaj Španske v Maroku LONDON, 5. «Titnes» poroča iz Madrid da, da je bilo včeraj objavljeno uradno pon ročilo, ki ne taji, da je položaj španskih čet v Maroku resen. Poročilo se sklicuje na dostojanstvo in patrfjotizem vsega pre* bivalstva Španije ter ga poziva, da naj. v miru čaka na izid operacij, pričetih jugo-« zapadno od Melille. Odstranitev turškega kalila LONDON, 5. «Times» poroča »z Čari« grada: Sklep velike narodne skupščine v Angori je bil sporočen kalifu v noči od pondeljka na torek, ob 2. uri zjutraj. Pri tem so bili prisotni zastopnik zunanjega ministrstva v Angori, načelnik carigrajske policije in oddelek agentov. Kalifu je bila zaukazano, da naj vzame prostor na s v o-* jem prestolu, da se mu bo prebral ukaz o odstranitvi Nato je dobil povelje, d« mora zapustiti mesto v teku ene ure s ih nom in s svojima dvema ženama. Kalif jm bil nato v spremstvu straže odveden vj čataldžo, odkoder je odpotoval s posebnim vlakom proti grški mejL Mehikmnsld rstafl poraženi MEHIKO, 5. Po vesteh, ki so prispele % glavni stan zveznih Čet, so načelniki Hbe« ralcev zapustili zapadno Mehiko. Edefl izmed teh je izjavil, da ne mora pnnsifl vstaja, nikakih uspehov. Vojni minister javlja, da je vsak upor udušea r defeH izvirkov petroleja na severu in v pokrajini Vera Cruz. u. JEDKOST« V Trste, one 6. maica 1024. LaMsO r 10(08 zrečno otelo L0NI>t)N, 5. V času, ko so se laburisti pripravljali, da stopijo na vlado, je marsikdo mislil, da bodo z udejstitvijo svojega programa, ki je bil včasih mrnj socijalističen, povzročili pravo revolucijo v političnem in socialnem življenju. Toda kdor je tako mislil, se i« raral. Na eni strani bi bila radikalna izvršitev laburističnega programa v polnem na-eprotju z dosedanjo taktiko in delovanjem la-buristov, ki so potrpežljivi evolucijonisti; na drugi stvari pa razpolaga laburistična stranka s prenizkim številom poslancev, da bi mogla svobodno vladati. Navezana je vedno na pomoč liberalcev, katerim se ima zahvaliti, da je sploh prišla na vlado. Kakor hitro bi torej laburisti hoteli izvesti kako reformo, ki bi bila proti programu libcralcev, bi jim liberalci odpovedali pomoč. Razočarani so pač tudi oni, ki so mislili, da bo laburist Mac Donald nastopil v odškodninskem vprašanju proti «imperijalistični:> Franciji. Zadnja izmenjava pisem med Mac Donal-dom in Poincarejem dovolj jasno priča, da je ■Mac Donald zelo previden v izvajanju svojega programa. Vprašanje zračne obrambe Anglije, ki je pri-Slo v zadnjem času spet na tapet, nam daje ponoven dokaz, da so se laburisti morali odreči spričo sedanjih razmer marsikaterim naukom socijalizma. Vlada je dala generalu Ashmore Jialog, da izdela načrt za zračno obrambo Anglije. Gen. Ashmore jc med vojno organiziral zračna obrambo proti Nemcem z obrambnimi topovi, i cda obrambni topovi pač ne zadostujejo; ireba bo tudi pomnožiti število letal. Sinoči se je tudi gornja zbornica bavila s tem vprašanjem. Sprejela jc predlog, v katerem je rečeno, s »premije vanj cm opernega orkestra pod vodstvom dirigenta opere Os-trčila. Svečanost tega vzvišenega trenutka je napravila na navzočno nepopisen vtis: mnogi se niso mogli ubraniti solz, a kako jc ta proslava uplivala na vse, se lahko razvidi iz tega, da se teh solz ni mogel ubraniti niti predsednik republike. Ako je jutranja svečanost imela vzvišeni značaj klanjanja pred duhom velikega sina je večerna predstava opere «Brambori v Čc-chach», prvega velikega dela Smetane, izzvala ogromno navdušenje in zanos za tega mojstra v slovanski umetnosti. Opera je bila od ravnatelja Ostrčila dovršeno naštudirana. Ova-cij ni bilo ne konca ne kraja. Tej predstavi ,so ravnotako prisostvovali poslanik v Pragi Nešič, šef oddelka za umetnost Odaviči, komponist Milojevič; v loži so se nahajali s predsednikom republike vsi še živeči Člani družine Smetane. Gledališče je bilo seveda zjutraj in zvečer nabito polno, računa se pa, da je našla v njem prostora komaj četrtina ljudi? ki so se gnetli okoli blagajnice. Istočasno se je proslavila stoletnica rojstva Smetane po vsej Cehoslovaški in to v taki meri, da je ta slava prodrla do najbolj zapuščenih, do najmanjših vasi. Tako se je torej otvorila ta velika narodna in umetniška manifestacija, a svečanosti se bodo nadaljevale do meseca junija, ko se bo v Pragi vršil veliki mednarodni festival za moderno glasbo, kateri se bo otvoril s Smetanovim Praškim karnevalom«. Vse Smetanove sinfonične, komorne in vokalne skladbe se bodo izvedle v marcu na petih velikih koncertih. Narodni Div&Jio bo uprizoril v drugi polovici aprila vseh 8 Smetanovih oper. Vrhunec bodo dosegle svečanosti na 11. maja, dan smrti Sme-iane, ko bo položen temeljni kamen za Smetanov spomenik, a na hiži pri Narodnem Divadlu, v kateri je imel Smetana svojo glasbeno šolo, bo tedaj odkrita spominska plošča. Na deželi na Češkem pa bodo slavnosti trajale ?.e delj, vse tja do jeseni: Prva češka pevska društva bodo vsepovsod prirejala koncerte, programi teh koncertov bodo vsebovali Smetanova dela. Bediich Smetana ee je rodil 2. marca 1824 v jugovzhodni Češki, v Leitomišlu. Študiral je gimnazijo v Nemškem Brodu in v Plznu, a se je kmalu posvetil na željo svojih roditeljev izključno glasbi. Že kot otrok je bil odličen virtuoz na klavir. Udejstvoval se je tudi v politiki in javnem življenju svoje domovine sploh ter stal tu vedno v vrstah naprednih čeških elementov, v katerih duhu je tudi pisal svoja glasbena dela. Nekoliko časa je živel v Goe-teborgi. na Švedskem, kjer se je poglobil v Liszta in njegov novoromantični krog v Wei-maru, kar jc postalo za smer Smetanove muzike velikanskega pomena. Tam je tudi spisal svoje prve sinfonije. Hrepenenje po domovini ga je privedlo zopet v Prago, kjer je pristopil k organizaciji novega glasbenega življenja ter sc predvsem postavil na čelo nove češke opere. Bil je eden prvih ustanoviteljev »Narodnega Divadlas, ki je fcilo otvorjeno z uprizoritvijo njegove opere «Libuša», nalašč za to priliko napisane. Tedaj je bil slavni glasbenik na višku svojega ustvarjanja, za tem je nastopilo zanj 10 letno fizično trpljenje- Leta 1874. je oglušel, moral je zapustiti mesto dirigenta v operi ter se je preselil v Jablanice, kjer je — popolnoma gluh — napisal dobro polovico svojih največjih del Njegovo oglušenje pa je bilo le začetek hujšega trpljenja: začelo se mu je mešati in leta 1884. je znorel Dočakal Je svojo 60 letnico, ki je bila v vsej Češki proslavljena t. velikim navdušenjem, a on ni več znal zanjo. Katastrofa je prišla nadenj v dobi, ko je pisal partituro za svojo nedovršeno opero «Viola». Umrl je v začetku maja istega leta v praški umobolnici. Rnsko-romunaka pogajanja zopet odložena. DUNAJ, 5. «Tagblatt» poroča, da je bila otvoritev rusko-romtmske konference, ki se je imela vršiti 10. t. m., odložena na 24. t. m., ker je bil na mesto Manulickija določen Krestinski -za načelnika ruske delegacije, Parnik «Baindaa» resen, GIBRALTAR, 4. Parnik «Bainsizza», ki je .svoječasno nasedel v bližini Gibraltarja, je bil rešen. / Prvi nsskok na versailleske p@gec§&© Spor med Anglijo ia Francijo je stalen. j volilcev. Toda ta gospod je pozabil, da je Zdi se, da tudi nastop laburistične vlade' zunanji minister najmogočnejše države na ne more spraviti s poti navzkrižja med interesi latinske celinske države in med interesi velikobritanskega imperija. Nasprotno, gotovi znaki bi prej kazali, da se utegne ta^spor še poostriti. Ali se more zgoditi Še kaj hujšega, kakor je bila izjava laburističnega ministra Hendersona, da je treba versailisko pogodbo revidirati. K temu se še povrnemo, sedaj pa si najprej oglejmo, v koliko* je Evropa zainteresirana na tem, da versaillska pogodba ostane ne narušena in aH so Angleži tudi tak« navezani nanjo kakor ostale države. Versaillska pogodba je deloma sad po- svetu. Vsaka njegova beseda, ki se tiče svetovne zunanje politike, mora biti do pi-čice premišljena in pretehtana. Ni Čuda, da je Henderson vzbudil splošno pozornost s svojimi besedami. Najprej se je oglasila opozicija v angleškem parlamentu, ki je zahtevala pojasnila od vlade. MacDoaald je prišel v zagato. Njegov tovariš je kot načelnik zunanjega ministrstva «zamahnil:-' predaleč in skoraj kompromitira! vso vlado. Zadeva bi bila takoj rešena, če bi MacDonald odpustil svojega ministra zunanjih del, toda tega ni hotel. Z raznimi zavitimi izvajanji je skušal po- polne vojaške zmage zaveznikov nad tolažiti opozicijo. LIoyd Georgc je nastopil Nemci, deloma pa ji je vtisnjen pečat j v obrambo pogodbe, ki jo je sam pomagal sestavljati. Tudi konservativci so se uprli naztranju laburističnega ministra, ki vodi angleško zunanjo politiko. MacDonald je rekel, da oce besede ne veljajo za vlado. S tem je za sedaj izmazal sebe in tovariša iz zadrege. Ta navidezno neznatni incident je vele-značilen. Versailleska pogodba ima mnogo kompromisne politike pod vplivom ideal nega Wilsona. Wilson ni mogel prodreti s svojimi načeli, ker je premalo poznal du-ševnost evropskih narodov in pa ker ni polagal one važnosti na tradicije narodov in držav, zakaj je bil pač sin novega sveta, ki je promatral preteklost in sedanjost Evrope po amerikanskem vzorcu. Versaillska pogodi \ je morala rešiti v; nasprotnikov, ki bi jo radi uničili. Revizijo principu troje stvarL Prvič dati zadošče- te pogodbe si zlasti žele premaganci, med nje Franciji, drugič acadovoljiti Angleže in * XT---5 ——^ -- — tretjič rešiti vprašanje neodvisnosti malih narodov. Wilson je hotel z ustanovitvijo Društva narodov prisiliti evropske države in narode k praktičnemu izvajanju njegovih idej, toda ni uspel. Dasiravno je usta- njimi Nemci. Proti pogodbi je že takoj spočetka komunistična internacionala zavzela opozicijonalno stališče. In tudi sovjetska vlada je ni priznala. Ves čas angleško-francoskega spora smo zamogli opazovati, kako sla navijanje Društva narodov vzelo skoraj'oba nasprotnika izrabiti točke eno leto časa, ni prineslo onih sadov, ki jih je Wilson pričakoval. Še to razočaranje je moral doseči idealni ameriški državnik, da je baš njegova domovina zavrgla njegovo trudapolno dekx Da je mogel takrat Wilson toliko časa omenjenem ustanavljanju Društva narodov, je bilo mogoče, ker je imela Amerika Državna glasovnica skušala versail- leske pogodbe vsak za svcije stališče. Vendar pa je gotovo, da so se Francozi krčevito oprijemali vseh določb pogodbe, medtem kot so Angleži skušali dati raznim določbam pogodbe bolj prožen pomen. In v teku tega spora smo slišali, kako so se tudi znameniti angleški politiki in ekonomi potegovali za revizijo versaiile vsled svoje velike vojaške in denarne sile ske pogodbe. Versailleska pogodba je torej velik ugled v Evropi. In končno je bilo našla svoje nasprotnike tudi v javnosti treba napram ljudstvu vsaj markirati ne- i največje zmagovalne države, kak svetovni pacilizem ravna vsled ves i Kljub MacDonaldovim zatrjevanjem, da zapad ogrožujočega boljševizma iz vzhoda, j je stališče vlade drugačno od onih «zasefc-Tako so zavezniki potrpežljivo prenašali nih* izjav ministra Hendersona, je sma-Wilsonove «utopije« in končno dosegli trati ta dogodek kot pričetek boja proti skoraj vse, kar so hoteli Versaillska po-! versailleski in drugim iz nje izvirajočim godba je torej dobila izraz evropske du- pogodbam. In ta sunek se je izvršU v ča-ševnosti, zmagovalci se niso nikakor mogli su, ko prestaja francoska vlada hudo kri-vživeti v možnost, da so premaganci ske-: zo. Leva in desna opozicija se zaganjata v sani in se bodo «poboljšaJi» in nasprotno Pmncareja, medtem ko angleška denarna ---------- -s— »-it: —ti^i —<—sila potiska francoski frank navzdol. Razni približevalni poskusi angleškega ministrskega predsednika morajo vzbuditi _______________v Francozih nezaupnost. V času, ko se okrnjena/tvori še vedno veliko nevarnost; vrši tako važna korespondenca med Mac-za polagoma izumirajoči francoski narod, j Donaldcm in Poincarejem, mora takšen Toda versaillska pogodba nudi Franciji j neprevidni nastop, kot je bila omenjena - . - « .«.4 m M0 m m * , # • T T _____ ___! fttim premaganci niso bili voljni odreči se reva nsnim upanjem. Francija je dosegla mnogo, vendar ne seh svojih teženj. Nemčija, tudi tako toliko ugodnih prilik ovirati vstajenje nemškega imperializma, da se more čutiti Francija za dolgo dobo varna pred nemško nevarnostjo. In ne^smemo se čuditi, da * Tf . _ „ _ • • _ -------* ----* mmma JIAV^A /1 rihiif 1 izjava Hendersona, ovirati vsak sporazum. Že takoj ob nastopu sedanje laburistične vlade je zavladalo pri premagancih in razočaranih imperijalistih veliko upanje J Garnirani rob a) Znak 1 Znak 2 Znak 3 Znak 4 Voti di preferenza si Francija z vsemi silami prizadeva dobiti i da se prične v kratkem ofenziva proti mi-tako nadviadje v Evropi, da bi zamogla rovnim pogodbam. Nekatera dejanja tucK v slučaju, da se ententa razi de, sama prevzeti obrambo svojega življenja pred Nemci. Angleži so brez dvoma odnesK najlepši plen. Njihov gospodarski konkurent je obležal strt na tleh, polastili so se nemških kolonij in nemške mornarice, a polom ruskega carizma, jih je odvezal obveznosti napram Rusiji. Zares idealen položaj za Angleže, tako ugodno so se razvile stvari, da bi kaj takšnega ne bil pričakoval niti največji optimist. Italija je končno udejstvila svoje nacionalne? težnje, vojna pa jt ni prinesla niti od daleč onih materialnih uspehov kakor Franciji in AngKjL V koliko je ta zakrivila italijanska diplomacija sama. jeTlrugo vprašanje. Iz versaillske pogodbe so potem vzklile še one manjše, kakor sanžerman-ska, trianooska itd. to so one pogodbe, ki so rešile v glavnem narodnostna vprašanja v Srednji Evropi. Vse mirovne pogodbe, pričenši z ver-saiflesko so danes trdna podlaga sedanjega političnega položaja Evrope. O tem ne more biti nikakega dvoma. Tega ne morejo zanikati niti oni, ki bi si največ želeli revizije teh pogodb. Kljub pomankljivostim teh pogodb, je vendar po njih ustvarjena stabilnost povojne Evrope najboljša garancija za mir- S tem ni rečeno, da se ne bi dale te pogodbe izpopolniti ali v nebistvenih točkah popraviti, vendar pa je beseda «revizija» prehuda, da ne bi razburila vso evropsko javnost. Laburistični minister Henderson, ki vodi posle an^eške zunanje politike, je imel zelo nesrečen {U*5: ko je pred svojimj volilci izrekel naslednje besede: «Čim prej bo vlada ustvarila vprašanje revizije ver-sailleske pogodbe v tek, tem bolje bo za vse prizadete Henderson je izrekel te usodne besede kot pristaš delavske stranke svojim vo-lilcem. Bil je pač na strankarskem agi-tačnem shodu in kot govornik in agitator svoje stranke je imel pač pravico govoriti po svojem prepričanju in po volji svojih 6 znak 6 znak 7 znak 8 znak rovnim r_0______________. danjih vladnih mož na Angleškem so bila v stanu podžigati ona varljiva in škodljiva upanja. In če se ravno v zadnjem času toliko govori o nevarnosti makedonskega vprašanja, ' je treba iskati temu vzroke v Londonu. Ni izključeno, da ne bi makedonske čete podpirane po bolgarski vladi započele ono akcijo, od katere si obetajo sovražniki Jugoslavije toliko dobička zase. Vpliv Anglije na balkanske dogodke se utegne pokazati baš sedaj za vlade delavske stranke. Nezadovoljni nemirneži hočejo izkoristiti dozdevno priliko in s pomočjo mogočnega angleškega laburizma zainteresirati evropsko javnost za svoje težnje. Če je celo versailleska pogodba na tako trhlih nogah, da se jo upa naskočiti sam zunanji minister AngKje, katera pogodba naj bo potem še stalna? Tako sklepajo premaganci in iz tega zaključka utegnejo nastati dejanja resno ogrožujoca evropski mir. V koliko so upravičena ta pričakovanja, je kajpak druga stvar. Gotovo pa je, da so te varljive nade v škodo vseh prizadetih. Zopet je treba pomisliti, da je beseda «revizija» zelo relativen pojm. Angleži povdarjajo le ekonomske pomanjkljivosti versailleske pogodbe in bržkone ostane pri tem. Pripravljeni pa moramo biti na to, da bodo Francozi krčevito branili tudi najmanj važno točko versailleske mirovne pogodbe, ker se dobro zavedajo nevarnosti narušenja pogodbe. Kako se bo razvozlal zamotani spor med Anglijo in Francijo, je težko prerokovati. Tudi se zdi, da hoče MacDonald na prijateljski način priti do sporazuma. Pa karkoli bodi, eno je gotovo, to namreč, da bodo Francozi energično odbili vsak poj-skus narušiti versaillesko pogodbo. Za to ceno so pripravljeni žrtvovati še ono rahlo formalno zvezo med članicami velike en-tente, ki še obstoja. Z drugimi besedami: predno bi Francozi v tem vprašanju popustili, pride do očitnega preloma. v smislu Čl. 6. islega odloka taki nc-vinci še niso bili oproščeni od navadne dobo vojaške službe. V tem slučaju morajo obiskovati teč?j do dneva svoje odslovitve. Tisti pa, ki želijo dopolniti tečaj in delat? izpit za narednika, lahko ostanejo v ta' namen še nadalje v armadi, Cas, ki ga na ta način odslužijo v armadi črez dobo svoje predpisane službe, se jim bo računa! kci vojaške vaje, h katerim vsled tega ne bedo klicanj. Čin rezervnega častnika pa bodo morali taki vojaki doseči le v slučaju mobilizacije, in to brez ozira na to, ali so prostovoljno ostali v službi do dosege čina narednika ali ne. Ravnotako bodo morali doseči čin rezervnega, podporočnika v slučaju mobilizacije tudi vsi tisti mladeniči, ki zadobijo gori omenjena izpričevala še le potem ko so bili vpoklicani pod orožje k redni vojaški službi. (Čl. 3-4.) Rezervni častniki se v mirnem času ne morejo odreči svojemu činu, dokler ne dovršijo 39. leta svoje starosti. Pred to starostjo se vedno lahko vpokličejo v aktivno službo, tudi če so se svojemu čiru odpo^ vedali. (Čl. 5.) Načelniki šolskih zavodov kakor iud* vojaški obvezancl, bedisi da se nahajajo v aktivni službi ali v rezervi, morajo naznaniti učna izpričevala, iz katerih nastaja dolžnost obiskovanja tečaja za rezervne častnike, najkasneje 30 dni po dnevu, ko so jih dosegli. Tudi naborni ofcvezanci morajo naznaniti taka učna izpričevala, Ln sicer najkasneje do dneva, ko se predstavijo k naboru. Kdor bi iz nemarnosti opu-. stil to naznanitev, se bo kaznoval, ako je vojak, z vojaškim zaporom do treh mesecev, ako ni vojak, pa z globo od 100 do 1000 Kr, Kdor naznanitev opusti vedoma in z namenom, da sebe ali drage odtegne obiskovanju tečaja za rezervne častnike, dalje kdor kakorkoli pomaga obvezancu se prikrivati, se kaznuje, ako je vojak, z vojaškim zaporom do Šest mesecev, ako ni vojak pa z globo od 200 do 2000 lir in to poleg kazni, ki ga lahk« zadenejo v smislu drugih vojaških in občih kazenskih zakonih. Od hipa svojega vpoklica pod orožje in v dobi svoje službe bodo vojaki sojeni radi takih prestopkov od vojaških sodišč, pri čemer veljajo določbe člena 337. in naslednjih členov kazenskega zakonika za kr. armado. Kdor zakrivi tak prestopek, izgubi poleg tega vsako pravico do olajšanja vojaške službe, ki bi je sicer morda bili deležni na podlagi zakonskih določb o naborih. {Čl. 6-7.) Trajanje tečajev za rezervne častnike določi vojni minister. Služba, ki jo bodo prizadeli vršili kot gojenci tečajev in kot rezervni častniki po prvem imenovanju, ne bo smela znašati več nego navadna doba vojaške službe. Vojni minister pa lahko skrajša to službo tudi preko mere, ki jo določa čl. 6 črka c) kr, odloka od 7. januarja S923, št. 3. (Čl. 8.) Vojaki, ki so bili sprejet? v tečaj za rezervne častnike, a so bili pri izpitih za podporočnika končno zavrnjeni, se zadržijo ped orožjem celo dobo navadne službe in izgubijo sploh vsako pravico do skrajšanja vojaške službe, o kateri govori čl. 6. kr. odloka od 7. januarja 1923., Št. 3. Pri natečajih za službe po javnih in državnih uradili bodo imeli rezervni častniki prvenstvo pred drugimi, ki niso rezervni častniki. To njihovo prvenstvo pa m bo veljalo glede tistih, ki niso mc^li obiskovati tečaja za rezervne častnike, ker so biii nesposobni za vojaško službo. Ravno tako nc bo veljaJo prvenstvo tudi napram vojakom vojne mornarice, kateri niso inogli doseči čina rezervnega častnika iz razlogov, ki so bili neodvisni od njihove lastne volje. (Čl. 9-10.) Vojni minister je pooblaščen, da odredi, s katerim letnikom se začnejo izvajati določbe o obveznem obiskovanju tečajev za rezervne častnike. Mladeniči, ki odgovarjajo vsem pogojem, omenjenim v čl. 1., in ki pripadajo k starejšim letnikom nego bo letnik, s katerim se začnejo izvajati določbe o obveznem obiskovanju tečajev za rezervne častnike, in ki niso postali častniki, so dolžni doseči čin rezervnega čast-« nika v slučaju mobilizacije. Vojaki, ki se nahajajo v aktivni službi ali v rezervi in so zadobili izpričevala, omenjena v čl. 1,, preden je stopil pričujoči odlok v veljavo, morajo naznaniti omenjena izpričevala najkasneje 60 dni po dnevu, ko je bil pričujoči odlok objavljen v uradnem listu ♦ Gazzetta Ufficialc*. (Torej 60 dni po 29. februarja 1924.) Vojaške obvezance te ka-» tegorije, ki ne naznanijo svojih izpričeval, zadenejo kazni, ki r,o bile zgoraj opisane. (ČL 12-13.) Obvezno obiskovanje tefojev zo rezervne častnike Vlada je objavila v uradnem Kstu «Gaz-zetta Ufficiale« od 29. februarja t. I. kr. odlok od 31. decembra 1923, »t 3224., s katerim se določa način izpopolnjevanja zbora rezervnih častnikov v italijanski armadi. Določbe tega odloka so velike važnosti tudi za naše »rednješolce in našo inteligenco sploh ter zato prinašamo v naslednjem najslavnejše predpise o vojaških dolžnostih m pravicah našega dijaškega naraščaja. Zanimiva stran novega odloka je v tem, da predpisuje obveznost obiskovanja tečaja za dosego Čina rezervnega častnika, d. 1. določa namreč sledeče: »Vojaški novinci, ki imaio maturo z liceja ali tehnične- ga zavoda ali kako izpričevalo enake ali višje vrednosti ter potrebne moralne kakovosti, so dolžni obiskovati tečaje za rezervne častnike (corsi allievi ufficiali di complemento) in morajo, ako se priznajo za sposobne, tudi nositi čin rezervnega častnika.* Mladeniči, ki imajo predpisano telesno in moralno usposobljenost ter predpisana šolska izpričevala, ki pa niso še bili vzeti k vojakom, a so že dovršili 17. leto svoje starosti in se ne mislijo okoristiti s pravico do skrajšanja dobe vojaške službe, ki jo morda imajo, se lahko sprejmejo v tečaj za rezervne častnike, preden se njihovi letniki pokličejo pod orožje. (Čl. Z) Tečaje za rezervne častnike morajo obiskovati tudi tisti novinci, ki so bili v smislu a 2. kr. odloka od 7. januarja 1923, št. 3. vpoklicani pod orožje le za dobo treh me- ______ secev. Ta obveznost velja pa le tedaj, ako biti overovljene od skrutinatorjev. Volilni katekizem (Najvažnejše določbe, ki jih mora poznati vsak volilcc). (Nadaljevanje) 19. V zdi zevanje reda na volišču. Predsednik je odgovoren za red in zakonitosti med volilnimi operacijami. V to «v/ho razpolaga z varnostnimi organi in vojaStvoin. Pod varnostnimi organi je razumeti karabinirje. Oborožen« sila ne sme brez predsednikovega peziva na volišče- Le v slučaju velikega nereda, upora ali v svrho aretacije smejo varnostni organS na voliiče tudi brez predsednikovega poziva. Predcednik sme po lastnem nagibu in mora, ako to zalite vajo trije skrutinatorji, odločiti« da varnostni organi vstopijo in ostanejo na vo-t lišču tudi pred začetkom volilnih operacij. Predsednik tmc tudi odrediti, da se s pomočjo varaostnih organov zagotovi prost dohod na volišče ter onemogočijo ljudski navali tudi ▼ bližnjih uticah. Sploh siubi predsednik, da te .vrše volilne operacije v najJepSem redu in po vseh zakonitih predpisih. (ČL 63). 20. Obnašanje volHca na volišču. Dokler tra« ja volitev, se volilci na volišču ne smejo pet čati z drugim poslom kot z volitvijo poslancev. l£2lt4Žperaci}e voL urad* (komisije) na predvečer volitev. Po sestavi volilnega urada iz-» žreba predsednik zaporedno Številko stotiv glasovnic, ki odtfovariaio stotinam volilcev vpisanih v vol. sekciji. Te glasovnice morajd določenih V Trstu, dna 6. marca 1924. »EDINOST* BI. tod predsednika. IS'a io odpre predsednik zavoje glasovnic in razdeli med skrulinatorje toliko glasovnic, kolikor je vpisanih volilcev. Skrutinator napiše zaporedno številko na •repek (dodatek, ital, appendice) vsake glasovnice in se podpiše na njeno zadnjo stran. Tudi vsak zastopnik liste se lahko podpiše ped skrutinatorjev podpis. Skrutinator, ki se med tem delom odstrani iz volišča, ne sme več podpisovati glasovnic in mora biti nadomeščen s podpredsednikom. V zapisniku mora stati, koliko glasovnic je podpisal vsak skrutinator. Podpisane glasovnice polaga predsednik v prvo žaro, ostanek glasovnic pa shrani ter je osebno odgovoren zanje, (Čl. 65), 22, Nadaljevanje teh operacij v nedeljo zjutraj- Na dan volitev ob 7. uri zjutraj izžreba predsednik najprej 5 številk, katere tvorijo v istem vrstnem redu, kakor so bile izžrebane, volilni žig (pečat). Nato izvleče iz žare glasovnice, pritisne ži.i» na označeno mesto vsake glasoviiice ter jih zopet spravi v žaro. To delo mora biti končano do 9. ure zjutraj, nakar se začne giasovarjc. (čl. 66), 23. Kako sc vrši glasovanje. Volilec pristopi k vol- mizi in predloži vol, uradu volilno spričevalo (certificato d'iscrizionc). Član vol. urada ali zastopnik liste" ugotovi njegovo identiteto in potrdi to s svojim podpisom v nalašč iz to določeni rubriki v volilni listi, Ako ne more noben član urada ugotovili identitete voiilčcve, more to zanj sloriti drug volilec, ki je pa žc volil. Predsednik opozori tega \ olika, da zapade kazni, ako priča po krivem. Volilec pa sc tudi lahko identificira s kakršnokoli uradno legitimacijo s sliko. M- i\aio izvleče predsednik iz prve žare že zganjeno glasovnico, prečita glasno številko na repku, katero napiše član urada v vol. listo, o čemer se volilec lahko prepriča, ter izroči glasovnico s kratkim poukom volilcu. Ta se poda ž njo v vol. kabino, ki je postavljena ob zidu in v katero se ne vidi od nobene strani, ter pcicgae črto saiso črez tisti vol. znak liste, za katero hoče voliti, s črnim (ne tintnimi) svinčnikom, katerega dobi v kabini, Ako tega svinčnika ne najde tam, oziroma je svinčnik zlomljen, ter nima sam črnega svinčnika, naj zahteva od predsednika drugi svinčnik. Volilcc naj že pregleda, aH je glasovnica nepokvarjena, sli ima podpis enega člana urada in žig (pečat). Končno izpolni še na spodnjem delu glasovnice one tri vrste, ki so določene za prednostne (preferenčne) glasove. Te vrste sc izpolnijo tako, da napiše volilec v vsako vrsto ime in priimek (.zadostuje tudi sam priimek!) po enega kandidata svoje liste- Namesto imena napiše tudi lahko zaporedno številko imena kandidata, toda kakor imena, sme napisati v vsako vreto le po eno Številko, Niso dopustni več ket trije prednostni glasovi. Tudi ni dopustno izpolniti eno vrsto s številko, a drugo z imenom. Ali vsa imena ali pa vse številke« Vsako drugo znamenje je prepovedano. Sploh mora volilec zelo paziti« da ne napravi na kakršenkoli način glasovnico neveljavno; opozarjamo« volilce tudi na to, da ima čiste roke, da ne pustijo prsti na glasovnici kak odtis, ki bi se mogel tolmačiti kot nedopustno znamenje. Ko je volilec glasovnico pravilno izpolnil, >o zgane zopet skupaj, osline gumirani rob ter glasovnico zalepi. Nato zapusti kabino ter odda zalepljeno glasovnico predsedniku. Ta ugotovi, ali je v resnici zaprta, pregleda dalje, ali so žig (pečat), podpis in številka pravi, odtrga nato * repek s in vrže glasovnico y drugo Žaro. (čl. 69). mi nustop pri boIM in italijansko lavno mnenle Milanski fašistom prijazni list «11 Seco-lo-> je priobčil pretekli torek daljši dopis svojega posebnega poročevalca iz Trsta pod naslovom «Da Trieste al Quarnaro:>. (Od Trsta do Kvarnera.) Tržaški poročevalec milanskega lista, g. Gianetto Bon-giovanni se v svojem dopisu obširno bavi z volilnim gibanjem v naši deželi ter govori tudi o našem nastopu pri letošnjih volitvah. Glede razdelitve osmih poslanskih mest med manjšinske stranke pravi g. Bongiovanni, da bo odvisna v —vi vrsti cd tega, kako bodo šli v volilno borbo slovanski volilci naše dežele, kakor tudi od tega, aI3 bo borba fašistov obrnjena, bolj proti nam ali pa proti «prevratnim ^ (soci-jciističnim in komunističnim) listam, «Na-glaša pa se — nadaljuje dopisnik milanskega lista — da bodo pobijale slovansko listo pod silo razmer stranke, ki so proii vladi. Te stranke bodo skušale izvojevati cm več poslanskih mest in tako izpodriniti Slovane. Kar ss tiče vlade, pa se misli, đz* ne bo izrecno pobijala slovanske tiste* In to predvsem vsled tega, ker je iako-imenovana slovanska nevarnost le nekako Sedaj smo na predvečeru državnih volitev! Nudi se jim prava in najprimernejša prilika, da pokažejo svojo blago voljo. Kakor smo že omenili, gre glas, da je tudi sam vodja današnje vladajcsče stranke za to, da se kandidatske liste jiarodnih manjšin ne smatrajo kot strogo opozicijonalne in protidržavne. Aii se to potrdi, ali bo dosledno temu sledila tudi sprememba v ravnanju z našim prebivalstvom — to je, seveda, drugo vprašanje; pokažejo pa to že najbližji dnevi. Vsekako pa pričakujemo, da se že pred volitvami razprši tisto ozračje, ki je do dandanes okuženo z mržnjo in omalovaževanjem vsega, kar je naše. Merodajni činitelji naj že sedaj začnejo krotiti zagrizene elemente, ki v svojem opijanjenem nacijonalizmu zlostavljajo naše ljudstvo in delajo s tem očitno proti ugledu svojega lastnega naroda in proti koristim svoje države. Ali prenehajo že enkrat izzivalni napadi na naše ljudi? Ali se bo še nadalje blatilo naše jugoslovensko ime?! Želimo,, da bi že enkrat zginili izrazi: «propa-ganda», »agitacijam, «protidržavni čini», «propagandista jugoslavo» — naj bi že enkrat nehali z lažnjivimi inkriminacijami proti našemu narodu, ki vendar ne zahte- V • v j - m » m strašilo, w drsgjč zato, ker Slovani izja- va ^drugega, nego da ga pustijo živeti viH pred dnevi prelepa, da nima njihova na nacm' dcsto'en kulturnega človeka! lisSa opozic:;:o*ia!ne£a značaja ne proti državj ne proti vlada, temveč da se fccčejo le poslužiti pravice, ki jim jo daje zakon, da pridejo do lastnega zastopstva, ki naj brani interese njihove narodne manjšine.* mi glas preti vshm Od zadnjih državnih volitev so minila skoro tri leta. Toda tisti dnevi volilne borbe so globoko in neizbrisno zapisani v dušah našega naroda. Nezaslišana nasilja, ki so se — od strani neodgovornih in od- Do dneva volitev imamo le še mesec dni Tega dne pojde vse naše ljudstvo na volišče, da izvrši svojo najvišjo državljansko dolžnost, da odda svoj glas pravim svojim predstavnikom in da s tem pred vsem svetom manifestira svoj narodni ob- j stanek. Pričakujemo slednjič od tistih, ki vedrijo in oblačijo, da omogočijo našemu narodu, da si svobodno izvoli svoje res-j nične in zakonite zastopnike, ker bo to najboljše jamstvo, da se uresniči nedavno sklenjeni sporazum na korist obeh sosednih držav in narodovi A ti naše trpeče ljudstvo, ki si nepre- govornib poedincev. od strani vseh mož- _ „ ,__. - . - . «, lih strank, blokov i skupin _-~šHa *ad »ft'SJ^* l^^TT'^ nai:im golorokim jugoslovenskim življem, bodo težko našla primera v zgodovini. Nešteti udarci, ki so padali na naše nezaščiteno pleme, so mu kratili najprimi-tivnejše pravice človeka. Vendar je izšlo iz svoje junaške borbe še bolj čvrsto in ieklenot ter je rešilo svojo narodno časi. Vse smo izgubili, vse so nam odvzeli, ali ijubavi naše do te drage zemlje, ki nas je odgojila, niso mogli iztrgati iz naših src. Zdi se pa, da smo najhujše preživeli. Vse kaže, da smo pri koncu svoje trnjeve poti. Z italijansko-jugoslovcnskim sporazumom kakor da se tudi za nas začenja nova doba borbe za ohranitev svojih pravic. Prestali smo najhujše naskoke in napade, pa moremo po omenjenem sporazumu smelo g-edati v bodoče dni, ker so s tem sporazumom naš obstanek pripoznali ravno tisti, ki so ga nam doslej odrekali na vsa usla in ob vsaki priliki. Zato morajo naši novi gospodarji popolnoma revidirati svoje stališče napram naši manjšini! Tudi v interesu njih samih je, da spremenijo svoje razmerje v postopanju z nami. PODLISTEK dne 6. aprila na volišče vedrega čela, ponosne m povzdignjene glave! Saj smo mi; veja tistega naroda, s katerim je naša dr-j zava v prijateljstvu! Zato ne more imetij nikdo naših sodržavljanov druge narodnosti poguma za kako očitanje, ker glasujemo za svojo listo! Ta lepi in s srčno krvjo pisani poziv je priobčila današnja «Istarska Riječ*. K&llKo strank se udeleži volitev ? Osrednji volilni urad v Rimu je izvršil glavni del svoje naloge že v torek. Kakor določa člen 54. novega volilnega reda, obstoji naloga osrednjega volilnega urada med drugim tudi v tem, da pregleda vse kandidatske liste, ki so bile vložene po posameznih volilnih okrožjih, ter jih, ako odgovarjajo predpisom volilnega reda, potrdi in pripusti na glasovanje, oziroma zavrne in razveljavi tiste Hste, ki ne odgovarjajo tem predpisom. Nadalje določi osrednji volilni urad z žrebanjem tekočo številko vsake skupine kandidatskih Kst. Ta del svoje naloge, ki je brez dvoma najbolj zamotan in kočljiv, je osrednji volilni odbor, kakor rečeno, že reši- Potrjenih je bilo 23 skupin kandidatskih list. Zavrnjeni sta bili dve listi Giolittijevih liberalcev, ker njih zastopniki niso pravočasno vložili predpisane izjave o združitvi. Med potrjenimi listami sta tudi naša kandidatska lista v Julijski Krajini in nemška lista v Gornjem Poadižju, kateri sta bili vloženi pod našim skupnim znakom lipova vejica - planika, ki ga objavljamo na prvi strani današnje številke- Po izžrebanih zaporednih številih so skupine kandidatskih list oziroma volilni znaki tako-le razvrščeni: 1. Gora Etna z rekom: « Domovina, delo, svoboda®. 2. Državna zastava s savojskim grbom (bivši posl. Pezzullo). • 3. Vzhajajoče solnce z rekom: Svoboda in socijalizem P. S. U. (Unitarci). 4. Rimski orel z liktorskim snopom (fa-šistovska manjšinska lista). 5. Ščit s križem in rekom «Libertas» (Popolari). 6. Žepna ura (neodvisni). 7. Balflja med črkama D. S. (demokratični socijalei}. 8. Peterožarna zveada na črnem (Amen-dola). 9. Tehtnica (neodvisni, bivši posl, Gra-ziano). 10. Lopata v bršlja novem vencu (republikanci). 11. Peterožarna zvezda s sijajem (bivši min. preds. Bonomi). 12. lipova vejica in planika (Slovani in NemcD. 13. Konj (neodvisni, Gtuffrida, Catru-felli in D*Ambrosio). 14. Orel s peterožarno zvezdo na sebi (fašistovski disidenti, Sala, Forni). 15. Trije klasi med dvema grozdoma z rekom «£>a no£» (kmetijci). 16. Angel j na ladji s puščico v roki (grb mesta Barija, neodvisni). 17. Zastava s štirimi zamorci (sardinski grb, Par ti tet Sardo d'Azione). 18. Državna zastava s savojskim grbom (Gioiitti). 19. Srp in kladivo ovenčana s klasjem in s solnčnimi žarki (komunisti in socijalisti pristaši ID. inlernacijonale). 30. David s pračo (bivSi posl, Fiam-miago). 21. Liktorski snop (fašistovska narodna lista). 22. Italijanska zastava s kr. krono v sredini (bivši posl. Corradini). 23. Srp, kladivo in knpga (socijalisti maksimalisti). Zopet sluiai na katerega opozarjamo višje cerkveno obla-stvo. Iz Kerkavcev (okraj koprski) nam poročajo: V soboto dne t. marca je nastopil pri nas dušno pastirstvo vč. g. Anton Malabotich. Čeprav je on sam Hrvatskega rodu in četudi njegova mati govori pravilno hrvatski, ni smatral naš novi in mladi gospod za potrebno, da bi svoje mesto in službo nastopil v cerkvi s par slovenskimi besedami, ki bi jih bil lahko napisal in prečital. K temu žalostnemu dejstvu moramo namreč pripomniti, da ta gospod ne zna niti besedice slovenski, kar je pokazal v razgovoru z nekaterimi župljani. Boljše bi bil stori!, da je molčal, ne pa, da nam je dal prvi pozdrav v jeziku ki ni jezik njegovih ž-uplja-nov. Nismo pričakovali kaj takega, niti nismo hvaležni našemu županu, ki ga j« sprejel, ne da bi ga poučil o jeziku, ki ga govori ljudstvo. Nikdar še se ni slišala v naši cerkvi druga beseda razen slovenske. To aaj si zapomnita naš novi dušni pastir in naš župan! Nadejamo se, da se gospod do prve postne nedelje premisli in da pride do zavesti da se nahaja med kulturnim slovesiskim ljudstvom ter da mora biti duhovnik in se politik! Na višje cerkveno oblastvo pa stavljamo vprašanje, ki ga mora zanimati pred vsem: kako naj duhovnik, ki ne pozna niti besede jezika ljudstva, z uspehom oznanja božjo besedo, kako naj blaži čustva, plemeniti duše in vzgaja srca, kako naj spoveduje — na kratko: kako naj vrši svojo pastirsko službo v tisti smeri ki {o zahtevata interes vere in cerkve in skrb za izveličanje duš?! Duhovnik, ki ne zna jezika ljudstva, ki ma ne more govoriti in ga poučevati, je stvar, ki jo ne more razumeti verno in cerkvi vdano ljudstvo! Komu na korist? —- vprašuje neka latinska rečenica. Odgovor naj dajo tisti, ki jim je poverjena v prvi vrsti skrb za interese vere in cerkve in za proč vit verskega življenja. Izjava. Podpisani sem v članku «Župnik Žvaček v slovo», objavljenem v «£dinosti» dne 14. decembra 1923. trdil, da škofijski ordinarijat v Trstu ni smatral za umestno, da bi v zadevi mojega izgona interveniral, ter da sem naše! pri kr. orožnikih v Cerovi ju več razumevanja nego na škofijskem ordinarijatu v Trstu. Obžalujem to trditev, ter priznavam, da škofijski ordinarijat ni mogel v danih okoliščinah v prilog mojega izgona ničesar storiti. Lipnćk n/B (Moravska), 22. febr. 1924.. Ludvik 2y£&efc, župnik. Vatikanski cerkveni zbor. Papež Pij XI. je sklenil sklicati v prihodnjem letu 1925. vesoljni cerkvi zbor v Rimu, ki naj bi bil nadaljevanje vatikanskega cerkvenega zbora 1370, in 1871, Kakor poroča sedaj neki dobro informirani italijanski katoliški lisi, je papež določil, da se cerkveni zbor otvori še le leta 1926-, zlasti radi tega, ker bo leto 1925. sveto leto in niso priprave še v toliko dozorele, da bi bilo možno sklicati cerkveni zbor za prihodnje leto. Čajanka Žen. udruženja pri Sv, Ivanu. Pust je vzel slovo. Plesalo se je in rajalo precej dolgo, zato se je treba sedaj poprijeti resnega dela, ki bo vzgojno in moralno dobro vplivalo na našo mladino. Prvi tak resni večer priredi 2. udr. pri Sv. Ivanu v nedeljo 9- t. m. s prav izbranim sporedom. Slišali bomo solospeve gdč. Kraljeve in igranje gosli prof. Pahorja; oba bo spremljal na klavirju prof. Mirk. Naš ljubljenec g. Sila nastopi z g. Širokom s prizorom iz «Hlapca Jerneja». Nadalje bo še recitacija in zbor sveto-ivanskega pevskega društva, ki nam bo zapel par lepih pesmi. Upamo, da bo ta večer lep in da bo zadovoljil vse udeležence. Zato vabimo že danes naše slovensko ženstvo, da se v velikim številu. . - . . _ udeleži te čajanke, kakor tudi. vse drufioJ **»?« da bl objavilo nasiednje pojasnilo; cenj. občinstvo. ' V rcccncm sestavku, ki razpravlja o Ker je čisti dohodek namenjen počitniški akciji za naše revne otroke, prosi tudi odbor naše zavedno ženstvo, da daruje kaj primernega za to čajanko: peciva, sladkorja, likerjev itd., da bo poleg moralnega tudi gmotni uspeh najboljši. Nato jc g. tajnik v kratkih, a jedrnatih bssedaS orisal pomen tega dne. Avber. (Tatvine), V zadnjih treh lednih sta bili v naši vasi izvršeni dve veliki tatvini. Pred kakimi tremi ledni so tatovi po noči" vlomili v klet tukajšnjega posestniLa in go-i stilničarja Maksa Ukmar ter odnesli kakih 30 kg masti, več finih butilik in drugih stvarr. Škode je bilo okolu 5C0 lir. V noči od 29. februarja na 1. marca so pa tatovi tudi po noči vlomili v prodajalno Mihaela Klavora, ki so nahaja na trgu pred župno cekvijo. Odnesli so za 1000 lir tobaka, ki ga je Klavora dan prej pripeljal iz Trsta, potem raznega blaga: kave, sladkorja, riža, testenine, sveč, celo šolski sešitki so tatovom pršli prav, za kakih 1000 lir. Seveda o tatovih ni no duha ne sluha, a ljudstvo je mnenja, da jc obe tatvini izvršila znana tatinska tolpa, ki vznemirja Štjaiko občino in sosedne vasi že par let- Glavar teh rokovnjačev je umrl meseca januarja v neki duplini za Štjakom. Imel je baje prestreljen trebuh. Obstrelil ga je nekdo na nekem nočnem pohodu. Zdi se, da je dobila tolpa drugega glavarja- Varnostna oblast je že poskušala, da bi prišla rokovnjačem do Živega, toda ni uspela. Štjaške hoste dajejo tatovom varno zavetje. Iz Postojne. Z ozirom na sestavek v Kdino-sti» z dne 24. februarja pod naslovom »Postojnska podzemeljska jamas, prosamo uredni- —»^ t-i Paul Bcurget: JE (La Geole) Poslovenil F. P# (79) Ko jc njen mož pritisnil svojo roko na njeno, ko se je potem s poljubom naslonil na njeno zapestje med rokavom ia rokavico, je spre letela njo groza zoprnosti po vsem njenem telesu. Takoj je začela govoriti z veliko gosto-besednostjo o tem, kam ima iti in katere prodajalne bo obiskala. Pred krožkom na voglu ulice Royale sta se ločila. On jo je pogledal s pogledom, kakršnega ni že davno videla v njegovih očeh. Ko je bila sama m je stopala proti «Madeleine», je mislila sama pri sebi: — *To mu je svetovala mati. Misli, da me zopet pridobi. Sedaj razumem ... Pravo ljubezen imate poleg sebe... Povrnite se k svojim dolžnostim ,.. To je hotela reči...» In s prezirljivim nasmehom je zaključila: «Ako ima lake misli, potem bom ila tem pre^ proč. To bo vsef» Ko je izgovorila na pol na glas sama pri sebi te uporne besede, je njena kočija ravno vozila okoli trga. Skozi šipo kočije je videla, kako se je odprl pred njo bulevar Malesherbes, ki slr ,e JJretaP1ial v daljavi v ulico Fortuny. «Moj Jprij, moj ubogi ,urij>^ jc ponav^ala sama pri sebi in obhajala jo je skušnjava, da bi skočila iz kočie, v kateri se je čutila kakor v kakem drdrajočim zaporu, da bi stekla po bulevaru tje doli k svojemu ljubavniku, da se vrže kakor maloprej v njegov objem in da mu zakliče: «Vzemi me s seboj! Vzemi me s seboj.'...® Ne. Ukazal je. In ona je ubogala. Slučaj je nanesel deset minut pozneje, ko sta morala njena konja radi gneče stopati v hodnem koraku, da jo je zopet nekdo pozdravil. In to pot ai bil nihče drugi nego Casal. V njenih očeh je zažarclo sovraštvo, ki ga je Saintenoisov ovaduh dobro opazil. — «Njen mož ji je povedal,» je mislil on sam pri sebi. »Krožek bo plačan. Slišali borao* da je ona izgubila svoje dijamante in bisere in gospa bo tako dobra z gospodom, da ji podari ta poslednji še lepši nakit in jo potolaži.« Kakor sc je videlo, je to sklepanje le na pol | odgovarjalo resnici. Casal je dobro zadel, da i bo hotela ljubavnica, čim bo opozorjena, takoj | plačati dolg svojega ljubavnika. Toda tega j poslednjega je slabo sodil, ko je mislil, da bo • ponudbo sprejel. Ta nespametnež je ▼ naletu svoje zablode lahko zakrivil kako nečaštno dejanje, toda takega dejanja ai bil sposoben. Casal tega ni vedel. Izkušnja starih pariških «kažipotov» ima na sebi take pristranosti. Videli so, da prenaša «vet toliko podlosti, ki so skrite pod svetlo zunanjostjo, da je njihovo mnenje o človeškem življenju vsled tega omejeno. Reči da je pesimizem takih ljudi naiven, bi se zdelo skoraj protislovno, ia vendar so to naivneži iz razočaranja. Ne vedo namreč, da so zelo zamotani tudi tisti položaji, ki se zdijo najcijajncjii, ia ravno tako tudi* značaji, naj se dajo sa videz le tako rasločno prišteti tej ali oni vrsti. V Casalovih očeh je bil Jurij Sain-tenois lahkoŽivec, kakršnih je poznal že veliko fttevilo, lahkoživec, ki je «mnogo pojedel, » kakor se pravi v bulevarakem žargonu, človek, ki se vzdržuje od danes do jutri, ki Eada iz ene slabosti v drugo, tako da ostanejo ončno od njegove-časti le sunaaji nastopi ter se obnaša nazadnje kakor pravi ieškai Društvene vesti ^Šentjakobska Čitalnica^ priredi v nedeljo, dne 9. t, m. v dvorani DKO pri Sv. Jakobu običajno mladinsko zabavo. Začetek ob 19. uri, — Plesne vaje se vršijo, kakor navadno, vsak četrtek (začetek ob 20. uri) in vsako nedeljo (začetek ob 10 uri). Vodi jih znani plesni učitelj g. Pertot. Slov. akad. fer. društvo «Balkaa». Danes redni sestanek ob 21. Odborova seja ob 18, «— Predsednik. Planinsko društvo vabi vse ljubitelje prirode, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil danes ob 20. uri, Via Torre bian-ca št- 39. — Komur je na srcu prospeh našega planinstva naj ne zamudi tega važnega zborovanja. — »Pripravljalni odbor*. Is tržaškega Poskusen samomor mladega lašista. Včeraj zjutraj se je v Barkovfjah pripetil žalosten dogodek. Mlad čelnik fašist o vsi. e milice si je na tragičen način skušal vzeti življenje. Okoli 9. ure se ie mudil v Bar ko vijah z nekaterimi prijatelji 20-letni študent naviike Marijan Začek, četnik fašistovske milice, stanujoč v Kocolu in Mocte št. £62. Mladenič je bil videti dobre volje in se je veselo razgovar-jal s prijatelji. Navidezno veselje pa je prikrivalo žalosten naklep, ki ga jc Zajček sklenil v svojem srcu. Tekom r«.zgovarjanja je mladenič nenadoma potegnil iz žepa revolver, nameril cev na glavo t*r vzkliknil: »Evo kako umre fašist®. Pri teh besedah je počil strel in mladenič se je zgrudil na tla; iz rane na desni strani čela se mu jc ulil curek krvi. Navzočni so sprva obstali osupli spričo nepričakovanega dogodka. Nato so dvignili mladeniča ter ga prenesli v bližnjo trgovino z manufakturami, kamor je kmalu potem dospel zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično obveščen o dogodku. Ta je pri ranjencu dognal, da je rana smrtno nevarna; krogla je predrla lobanjo in obtičala v možganih. Ranjenca so za silo obvezali, nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek- Zdravniki imajo malo upanja, da mu rešijo življenje. Pri mladeniču so našli neka pisma, katerih vsebina pa ni še znana. Radi tega ni mogoče še z gotovostjo dognati, kaj je mladeniča prignalo do obujmega koraka. Zdi set da je imel več vzrokov za to. Njegova mati je že delj časa bolna. On je tudi bolehal na neki pljučni bolezni. Vrhu tega bi imel v kratkem odriniti v TripoKtanijo, ker je bil dodeljen fašistovskim četam, ki so namenjene tja. Pada po stopnicah. Včeraj popoldne jc bila z avtomobilom rešilne postaje prepeljana v mestno bolnišnico 54-lctna zasebnica Regina Orkler, stanujoča v Škorkiji št. 797. 2ena je doma padla po stopnicah ter. si zlomila desno nogo. Iz tatinskega dnevnika. Ivanu Parovelu, sta-nujočemu na korzu V- E. III, št. 2, je zmanjkalo 300 lir vredno -kolo, ki ga je pustil za hip pred neko kavarno v ulici XXX. Ottobre, — Tudi Angelu Cesareto, stanujočemu v ulici Tor S. Lorenzo so neznani likovci ukradli par sto lir vredno kolo, ki ga je imel spravljeno v kleti. — Neznani zlikovci so vlomili v stanovanje Ivana Peruzzi, stanujoče ga v ulici Cattedrale št. 11 ter ukradli iz nekega predala znesek 300 lir. — Ker je osumljena, da ie ukradla svoji gospodinji po imenu Nardini, stanujoči v ulici Regina Elena št. 53, dežni plašč, vreden 500 lir, je bila aretirana služkinja,, Emilija Skerl, stara 30 let- Odvedli so jo v zapor. Padel s kolesi ja. Krčmar Hektor Odorico, star 42 let, stanujoč v ulici Campo Marzio it. 10, se je včeraj predpoldne vozil s koles-Ijem pri Sv. Andreju. V bližini državnega kolodvora pa se jc nenadoma snelo kolo, koleselj se je hipoma močno nagnil in mož je zletel na cesto. Pri padcu se je Odorico pobil po levi rami Podal se je v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik dognal, da ima zlomljeno levo ključnico. Potem ko je dobil potrebno pomoč je bil na njegovo Željo prepeljan na dom. Neprostovoljna kopel. 9-letni Guido Collenz, stanujoč v ulici Capitelli št. 11, se je včeraj popoldne zabaval s tem, da je skakal v kanalu z enega Čolna na drugega. Zabava je končala, ko je deček slabo umeril korak ter štrbunk-nil v vodo. Nekateri ljudje, ki so to zapazili, so malega razposajenca potegnili iz hladne kopeli. Nato je bil prepeljan z neko javno kočijo v mestno bolnišnico. Njegovo stanje ni nevarno. uprav* in lastninski pravici do postojnske jame, jc rečeno med drugim, da ima postojnska občina izrednega komisarja, ki se kot državni organ pač ne bo pritoževal proti naredbam vladnih organov. Kakor sem se osebno pa-epričal na tukajšnjem župansftvu iz spisov glede jame, predloženih raznim ministrstvom i« diugizn korporacijam, se g. komisar Ronchi ponovno tozadevno obrnil na komisijo v Trstu in v Rimu na ministrstvo, od koder je dobil zagoto-< vilo, da se bodo pravice^ ki jih ima meslo Postojna napram jami, veAio upoštevale in da ostanejo neokrnjene, kakor so b3e dbsiefS Ugotavljam to, ker nočem, da h* «e g. komi-« sarju delala krivica. Tudi s^daj n«m je obljubil, da se bo kot easiopnik občine tudi na*» dalje zavzemal za interese mesta m poverjene mu občine, Fran Kutin, bivši župan. Podpisani potrjam gornje navedbe g. Kurtina, ker sem se tudi osebcio preprič&l iz predložen nih mi spisov. Josip Kraigher. Prip. ur. Iz tega pojasnila je torej razvidno, da je g. Ronchi storil v tej Stvari svojo dolž-f nost. Obljublja tudi, da se ho nadalje potegoval za pravice postojnske občine. Tz zakona, o katerem smo govorili v našem listu dne 24. februarja pa izhaja, da se te jp«ravice niso upoštevale. V interesu postojnske občine bi toref bilo, da bi tudi vlada izpolnila svo^e obljube ter odlok o postojnski jami primemo izpreme-nila -ter ga spravila v sklad s pravicami in interesi občine. ¥@sSl z Idrija. Kakor drugod, tako občutimo tudi v Idriji vedno trje pest, ki je pričela preganjati ne samo narodno kulturne in gospodarske delavce, ampak vsakega ki ga smaira za bolj zavednega Slovenca. Kakor je žc znano« je politično oblastvo ustavilo delovanje «Na» roane čiialnice», katera ima po pogodbi najete društvene prostore še eno leto. Tukajšnji faSjo pa je zahteval izpraznitev teh prostorov, katere hoče porabiti zase, z izjavo, ako Čitalnica sama ne izprazni, bodo pa oni to opravili. To je sicer po našem skromnem mnenju motenje posestva, ali tem gospodom je pač vse eno, češ, saj se nam ničesar ne upajo. Protesti pri oblastvih bi itak nič no pomagali. Pravi gospodar tukajšnjega rudnika in vse Idrije sploh je sedanji tajnik tukajšnjega iašja. Pred nekaj leti je prišel iz Dalmacije k rudniku kakor tohnač. Zanj liso seveda vsi av-strijakanti, dasiravno tudi on ni popolnoma nič pomagal razdirati Avstrije, medlem ko se je marsikateri Idrijčan boril v prostovoljskih legijah proti Avstriji. Ca bi b*l ta gospod in še nekateri drugi njegove barve malo drugačni, bi bilo sožitje gotovo lažje kot je tako. Novo pobiranje davkov v idrijskem okraju je prevzela Banca Cooperativa Giuliana v Trstu- Za službo uradnika, ki sprejema davke, se je potegoval ntki davčni upravitelj, ki ima številno družino in je bil sredi preteklega leta z 20 službenimi leti kot Slovenec odpuščen in upokojen. Jasno je, da bi ta uradnik plačo, ki bi bila združena s to službo, krvavo rabil za prehranitev sebe in družine. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil ta upravitelj eden najzmožnejsih davčnih uradnikov, kar jih je bilo kedaj v Idriji. Ali človek obrača, tajnik fašja pa obrne. Ravnatelj prej omenjene banke ie bil s tem uradnikom že popolnoma zadovoljen in mu je ponudil omenjeno službo. Sporazumela sta se natančno radi službe kakor tudi radi plače, tako da je bil dotični uradn k in poleg njega tudi g. župan, ki je bil navzoč pri pogajanjih, jgotov, da ima službo Že v žepu. Bog vedi, kako je g. tajnik fašja zvede1 — sumimo nekoga, ki bi mu sporočil, tod? danes nismo še gotovi in tedaj ga bodemo imenovali — da je v Idriji dotični ravnatelj in sicer pri županstvu- Dejstvo jc, da je kcf priletel na župan« stvo in protestiral pri ravnatelju proti imenovanju naštuga domačega slovanskega uradnika, ki govori tri jezike, ka»- bi gotovo ne bilo v škodo uradovanju. Dovolj je, da je dotični Slovenec in se ne krivi pred odpadniki. Konec ie bil ta, da je dobil do*:čni uradnik črez nekaj dni obvestilo, da ni sprejet. Gospodu ravnatelju --Banca Cooperaiiv3 Giuliana» v Trstu pa sporočamo, naj ste žc pravi Italijan ali pa Še iz Avstrije, da ste sc orav ©«ttnožki obnašali, ker ste zlezJi pod klop prti takim neupravičenim nastopom in izpadom. Tudi Vašemu zavodu ne bo to ravnanje ravno v čast in korist. Toliko za danes. Ako ne bo miru, pridemo Še. Takrat pa bodo pela tudi imena, ki smo jih danes zamolčali. Volilci! Iz triaike pokrajine Prvi civilni zakon v Nabrežini. Dne 1 mraca t. 1. se je izvršil prvi civilni zakon v Nabrežini. V okusno opremljeni občinski dvorani so se zbrali svatje z novoporočencema gosp. Josipom Paulina ter nevesto Trctjak Olgo. Po dovršeni ceremoniji je g. župan Tomaž Boschetti izročil poleg tiskane vesti tudi zlat prstan z briljanti . ~ ' Ne zavrzite volilnih legitimadi I Brez legitimadi ne morete voliti 1 IV. ▼ Trst M, dne O. mar o« i zvezdi Pri Črtice. Pise Fr. St-i. 7. Simon Gregorčič in profesor Kragelj. Mašega ljubega prjjatelja in vedno •dobrodošlega gosta Pri zlati zvezdi, pesnika Simona Gregorčiča, sprva nisem hotel omeniti v teh Črticah, ker je njegovo življenje in delovanje itak znano; poleg tega so že drugi — med njimi pokojni Vatroslav Holz — opisali njegovo .skromno, a vendar iako idilično življenje tta Gradišču pri Prva čini. Vrhutega bo objavljen še letos spis, v katerem sem v kratkih potezah orisal pesnika v prijateljski družbi. To kratko črtico pišem z namenom, da spoznajo naši čitatelji in častilci Gregorčiča v njegovem občevanju s pref. Kragljem, da ga spoznajo po njegovem zdravem humorju. Res je bil naš pesnik večkrat duševno potrt in otožen: šibko zdravje, materijalne skrbi, preganjanje radi rijegovih pesnitev itd. so mu zarezali ostre gube v obraz. V prijateljski družbi pa je bil navadno zabaven in šaljiv. Na Vnebohod leta 1900. je povabil naš Simon pokojnega ravnatelja Štefana Križnica. prof. Ivančica, prof. Sivca in mene na prve črešnje, a na beli mizi je bilo še drugih dobrih jedi in vina njegovega pridelka. Iz njegove liišice na prijaznem solnčnem griču na Gradišču je čudovito lep razgled po vipavski dolini in proti severu se v čarobni luči vzdiguje njegov ljubljeni Km in ves njegov cplaninski raj». Ravnatelj Križnic je bil prinesel s sabo s vejo foiogra-fično pripravo, a Gregorčič sprva iii hotel pristati na to, da bi stopil pred aparat in je v Šaljivih besedah izražal in navajal svoje pomisleke proti temu < nasiiju», kakor je dejal. Naposled se je vdal, a prva slika: Gregorčič, Križnič, Ivančič, Sivec in jaz — ni u^^ela. Druga pa, z Gregorčičem samim, je bila dobra. Škoda, da sem med vojsko izgubil tudi ia dragoceni spomenik, zlasti radi tega, ker se pesnik pozneje menda sploh ni dal več slikati. O Gregorčičevem pristnem humorju pričajo tudi naslednje anekdote. Že zadnjič sem povedal, da je prof. Kraglja proti koncu življenja trla naduha. PokašJjeval pa je že dolgo prej. Zanimivo je, da ga je vsakokrat, ko se je vračal od Zvezde domu po ulici Rastello, baš poleg lekarne Pontonijeve napadel hud kašelj, tako da se jc točno vedelo, kdaj gre iz gostilne domu. Nekega večera sta šla z Gregorčičem po isti poli in točno pred omenjeno lekarno začne Kragelj po stari navadi kre-Iiati in kašljati, da je kar odmevalo po ozki ulici. Gregorčič, ki je vedel, da ni nič hudega, mu reče v šali po furlanski: «Oštro d i šklaf, se šušur che faš!» (.,. kakšen ropot delaš 1) Na to je Kragelj še bolj krehal, ker ga je poleg kašlja dusil smeh. Ko je Kragelj I. 1900. za Odiseja poslovni! in izdal še Ilijado — oba lepa v prozi — ni bilo pesniku Gregorčiču prav, da je njegov prijatelj *Drejc, najmodrejši mož iz Modre jc» spremenil Homerjevo poezijo v suho prozo, pa mu je v šaljivem predsmrtnem nadgrobnem napisu proro-koval maščevanje Apolona, bo£a in zaščitnika pesništva. Ta napis se glasi: Vedoč, da poprej se izkašlja kot On, mu grobni napis je iztuhfal Simon: Bil naš Hoanerid je polbogu enak, a tekmec Apolon je strelec krepak: njegova ga strela v srce je zadela k^i lyse de gyia (in mu je strla kosti) V naročju ga nosi zdaj sveta Lucija... Kragelj se je «ustrasil* strašnega maščevanja ter je obljubil, da prevede Homerja tudi v pesniški obliki. Gregorčič ga je zoret podražil in napisal: Le hitro, Andrej'c! Na Pegaza spravi naj se Odisej'c! Saj boljše vse bo kot Pusice Preširna in čudila bo se Slovenija širna... 26. XII. 1900. S. Gregorčič, ex-poet. Te zabavljice je poslal Gregorčič iz Gradišča svojemu prijatelju in rojaku prof. Ivančiču, ki jih je v šalo in zabavo pri Zvezdi čital Kraglju in ostali družbi. Kakor je znan t, je pokojni pesnik izročil vso svojo literarno zapuščino prof. Ivančiču, kateremu obenem izrekam iskreno zahvalo za gornje verze in podatke. Slišim, da jc obilna zapuščina Gregorčičeva danes urejena in da vsebuje še mnogo dragocenega blaga, ki ga namerava letos izdati Goriška Matica. h^c meimnissc iuvabit» (tudi to ie vredno, da se zapomni), naj se izve, kakšen je bil Gregorčič v veseli družbi. Dne 14. junija 1902 je napisal prof. 'Craglju naslednje verze, ki se blišče na njegovem spomeniku na pokopališču Sv. Lucije: Ti v zemljf predzgodo vinski v planinski zemlji domovinski počivaš zdaj. —■ Bog mir Ti, večno srečo daj... Na svidenje kedajf dividendo nego lansko leto. Delnicam p plovnih družb gre v prilog okoliščina, da je prevozna najemnina povoljnejia in da so tako genovske kakor tržaške paroplovne družbe postavile v svoje bilance razmeroma nizke postavke za svoje ladje. Držanje delnic vele-industrije pa je omahljivo in glede tečajev teh efektov je bil v zadnjem času merodajen tečaj francoskega franka. Ako pada francoski frank v New-Yorku, narašča s tem nevarnost francoske konkurence in vsled tega začnejo padati tečaji italijanskih podjetij za železo in jeklo, medtem ko ima dviganje franka ravno nasprotne posledice. Veliko povpraševanje vlada na italijanskih borzah za delnice podjetij za umetno svilo in velika delniška družba «Snia-Viscesa» je ravnokar svišala svojo delniško glavnico od 350 na 600 milijonov lir. Industrija umetne svile jc v Italiji v zadnjih letih silno napredovala. Zelo pomembno je, da izvaža Italija sedaj velike množine umetne svile, medtem ko jo je morala prej v veliki meri kupovati iz Francije tudi za svojo lastno potrebo. V lanskem letu je izvozila Italija 2.3 milijona kilogramov umetna svile, medtem ko je je uvozila le pol milijona kilogramov. V proizvodnji umetne svile — 4.6 milijonov kilogramov na leto —-stoji Italija na četrtem mestu. Prve so Ze-idnjene države, druga je Anglija, tretja Nemčija in četrta Italija. Treba ie omeniti, da prideluje Italija razen celuloze in premoga doma skoraj vse važne sirovine, ki so potrebne za vzdrževanje te industrije. Zanimivo je tudi, da uporaha umetne svile v Italiji: sami sicer počasi, toda stalno napreduje. Cene umetne svile, ki so bile 1. 1920. na vrhuncu, so sedaj nižje, nego so bile najnižje v L 1918. Kakor za delnice industrije umetne sviie, se zanimajo borze tudi za delnice hidro-električnih podjetij, in to kljub temu, da so dividende v primeri s predvojnim časom znatno padle. Povprečno so znašale dividende italijanskih električnih podjetij v letu 1915. še 6.26%, a v letu 1922. le še 1.89%. Toda italijanski hidroelektrični industriji se obeta velik razmah, zakaj od približno 5 milijonov kilovatov na turo se izrablja sedaj le en del. Glavnica, ki jc založena v to industrijo, znaša skoraj 3 milijarde lir. Za italijansko trgovinsko in plačilno bilanco ima hidro-električna industrija velik pomen, ker mora Italija uvažati sedaj nad 11 milijonov ton premoga iz inozemstva. Če bi ne imela sedanje hidro električne industrije, bi morala kupiti v inozemstvu še nadaljnih 6 milijonov ton, za kar bi morala plačati 13$ milijardo lir. Statistični podatki o brezposelnosti, ki so bili ravnokar objavljeni, se nanašajo na stanje, kakršno je bilo 1. decembra 1923. Kljub raznim opominom ministrov, napreduje sestavljanje statističnih podatkov zelo počasi. Po tej statistiki je število brezposelnih nekoliko nar a s tlo, in sicer na 290.161 oseb napram 267.499 osebam ob koncu predlanskega leta. Zvišanje brezposelnih v Italiji gre gotovo na račun letnega časa, ker se opaža to zvišanje predvsem v poljedelstvu, lovu, ribolovu, stav-binstvu, v gradbi cest itd. Toda tudi v industriji kemičnih izdelkov je brezposelnost znatno nara s tla, medtem ko je padla v lesni, kožni in papirni industriji. Po ureditvi reškega vprašanja čakajo Italijo v tem mestu vsekakor težke naloge, kajti jasno je, da je resko pristanišče vsled vojne in dolgoletnega zanemarjanja, ki je sledilo, jnnogo trpelo. Res je, da je Italija dala izvršiti od 6. oktobra 1921., ko je vzela upravo pristanišča v svoje roke, mnogo deL Vzpostavil* je tudi — dasi v neznatnem obsegu — zvezo med Reko in Benetkami, Trstom in Zadrom. Vendar pa bo potrebno še mnogo dela, kajti pristaniške naprave, doki in pomoli in deloma tudi skladišča so bila močno poškodovana. Ustanovitev italijanskega kreditnega zavoda za italijanska podjetja v inozemstvu, ki jo je naznanila «Gazzetta uificiale», je dala povod za razne kritične opazke. Gre za zavod, ki ima na pol državni značaj, s temeljno glavnico 100 milijonov lir. Obresti so zajamčene od države in sicer do pri delnicah i« do ZVt% pri obvezah podjetja. Znani gospodarstvenik Luigi Einatidi zahteva, naj se delokrog tega zavoda točno določi in da naj se prihranki izseljencev ne uporabljajo za to, da bi dobivali italijanski industrijalci in trgovci v inozemstvu kredite pod povoljnimi pogoji, temveč naj služijo v to svrho vloge zasebnega kapitala. V pravilih tega podjetja, ki so bila do sedaj objavljena, ni glede te točke nikake jasnosti in misli se, da bodo pravila v nekaterih točkah v tem smislu izpopolnjena. Poročilo o upravi italijanskih železnic za 1. 1922./23. se je pričakovalo z velikim zanimanjem. Poročilo naglasa, da se je primanjkljaj državnih železnic zmanjšal za 351 milijonov lir. Ta uspeh je bil dosežen s tem, da so se prejemki zvišali za 142 milijonov in znižali izdatki za 208 milijonov lir. Glede znižanja izdatkov je treba omeniti, da se je doseglo manj, nego se je pričakovalo, zakaj v prihranjeni svoti gre skoraj 200 milijonov lir na račun prihrankov v premogu. Ti prihranki pa so le prehodni, ker jih je omogočilo le padanje cen premogu v Italiji. si ka ća r.'y< ipj. ču Iz gospodarstva Italije Italiiinske borze kažejo že več mesecev mnijenje navzgor in poklicni špekulanti kor tudi borzni agenti imajo sedaj dobre sc. Italija je po velikih svetovnih vpraša-poiebno po vprašanja vojne odškodnine, 11; j prizadeta nego dru^e države. 2c od čelka italijanski politiki namreč niso ranili a dajatvami na račun vojne odškodnine r so postavljali te dajatve v italijanske pro-'uie večno le kot ©ostavke dvomljive vred- Ta mo^ra finančna politika rodi sedaj svoje sadove in petodsiolne ^onsotidarnc zadoiž-ni.-e sc boli in boij bližajo svoji imeniki v ednosti. Značilno jc, d;, se dvigajo tečaji t adi takih vredaolnic, za katere je vladalo do sedaj le pičla zanimanje in so večinoma Ježa-c ! Bog vas živi! Naj bi si tudi druga naša društva vzela za zgled, kajti «Ko-laši» nimajo ne sestanka, ne izleta, kjer bi se jie spominjali naše dece/ K^fiževAOst in umetnost Anton Foijezzaroi Svetnik. — Tiskovna zadruga v LjubHani je izdala v slovenskem prevodu zjuimeniti roman Svetnik* (U Santo) znanega italijanskega pisatelja Antona Fogaz-zara, ki razpreda v svojem delu pereča ljubezenska, verska, politična in družabna vpraša-| nja. Umetniška slava Fogazzarova ne zaostaja ! mnogo za Manzonijevo. Njegovi spisi so se že ob njihovi (prvi izdaji prevajali v razne tuje jezike. Zato ta bfl že skrafu čaa, da m tudi Slovenci seznanijo a slavnim Italijanom, ki se prišteva k najboljšim klasikom novodobnega romana. Tiskovna zadruga aaalnži posebno priznanje tudi zato, ker smotreno utira pot kukuroemu zbližanju drve h sosednih narodov, italijanskega in slovea&ega, ki sta glede medsebojnega sporna vanj a oba kriva dokaj zamud. Bonna poročila, Valuta na tržaškem trg«u ogrske krone ..........* 0.04 0*05 avstrijske krone.........0.0325 0.0330 češkoslovaške krone........67.25 67 75 dinarji .............29.- 29.30 lejl . . .............li— 12.50 marke..............——,— dolarji...................23.25 23.40 francoski franki..........95.— 95.50 švicarski franki..........407.— 406.— angleški funti papirnati......100.35 100.50 ZAHVALA Globoko gin jeni po izrednih dokazih prijaleljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube nažega nepozabnega Josipa Fnrianl-ia izrekamo svojo največjo zahvalo vsem blagim osebam, ki so na katerikoli način izkazale zadnjo Čast dragemu pokojniku. I Posebno se zahvaljujemo ugledni ivrdki Dl Bati is t a Letig, tovariše«, vsem prijateljem m znancem, ki so spremiti pokojnika na njegovi zadnji poti. TRST, 5. marca 1924. (191) Družina Perla«!. - ^ -•v.^'iU m ali I og! !as! 1 JCOREŠPONDENTINJA za slovenski in italijanski jezik, pozna nemški, z večletno pisarniško prakso, izurjena v lesni trgovini, išče primerne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod «Marl)iva> na upravništvo. 262 SLUŽKINJO, pošteno, za domača dela in za raznašanje nekoliko mleka, se išče. Plača po dogovoru. Via Commerciale 16. 278 SOBA, opremljena se odda. Via Commerciale 16. 279 TRGOVSKI POMOČNIK, meSane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 230 PRODA SE HIŠA v bližini Rakeka poleg državne ceste, s sadnim vrtom, njivo m gozdno parcelo, pripravno tudi za manjšo obrt. Cena Din. 40.000.— Pismene ponudbe na Jakoba Senčnr, Polhov Gradec, Slovenija. 275 DEKLE, mlado, za majhno družino, se išče. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 276 SLUŽKINJO, Slovenko, Bč« jugoslovenska družina. Predstaviti s« od 4-—5 v Via Milano 11, pisarna Suringer. 277 ŠOFER za osebni auto,, prvovrstna moč, per-felcten mehanik, pošten« popolnoma zanesljiv, z dobrimi spričevali« dobi alatno službo pri večjem podjetju t Trsta. Nastop takoj. Natančne pismene ponudbe pod »Dober šofer« na upravniitvo. 281 DVE ENOVPREŽNI KOČIJI prodam po nizki ceni. Ostrovška, mehanik. Opčine. BABICA« diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskr&a. Cene nizke. Govori sloven- sko. Corso Garibaldi 23/1 270 ZLAT, srebrn In papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 KRONE, 3.rebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drutfi Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzmi 46. 25 ZLATO, srebro, briljanie, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Franc esc o 15, II. 26 TRTE cepljene, prvovrstne L 80, II. vrste L 40, bilfe L 20 sto komadov. Pri večjih naročbah popust. Trtnica Forčič Ivan, Preserje p. Komen. 136 JllHn S P°P°^noma opremljeno restavracijo na prometnem kraju v Ptuju (Slovenija) se proda radi dmžinskih razmer. Ponudbe na Marijo Vouk, Ptuj, Aškerčeva uL 9. igo □ □ a □ □ □ a □ □ □ a! °i a □ D; □ i □ a i Oi □ i a! ! O UČENEC* zdrav, močan, poštenih kmetskih > starišev, ki je dovršil ljudske šole ter ima tudi kako srednjo Solo, se sprejme v trgovino x mešanim blagom. Milan Kutin, Postojna. 267 BABICA« avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Zdravnik na razpolago. Tajnost zajamčena. Nizke cene. Slavec, Via Giulia 29. 273 CUNJE plačam po 50 cent. Babič, Molino Grande 20. 252 topoM posojilna ista. Mm v Bazovici vp. zadr. z om. porožtvora ki se bo vršil dne 15. marca 1924, ob 18. uri v lastnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2L Poročilo načelu i&va. 3. Poročilo nadzorništva in odobritev letnega računa. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. 188 NAĆELNIŠTVO. NB. Ako ne bo občni zbor sklepčen pri prvem sklicanju, vršil se bo pol ure pozneje pri vsaki udeležbi v istih prostorih in z istim dnevnim redem. liieriaMMsi druaba z om. j. Trst - Via firtlifl 0 - Trst Kupuje zlato, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje. (29 PEII PO D PLUTI iz Z3?šst£ssga fcatsšuka. m fi" Trs!, I?la Coronss 9. po cenah brez konkurence VJ Obiščite veliko skladišče Via Udloe štev* 25. Mjafr* na &Mo z \mtm gotova dohoda. Zobozdravnik specialist za bolezni v ustih in m zobeh surejesa za vsa staztaista a zf&siehfiHka cpiarila v Gorici, na Travnika 23 (Nazza čella Mm 20) od 9-12 In od 3-5. (72 p!a<«]am za v 3 veverki cgšv!2ft sn zajcev* Presno srodaie Kože, vprašajte me za cene. D. WINDSPACH 12, vrsaSa IS " Sprejemajo se pošiijatve po pošti. M\i\m irti imm zavol TrsousRo-obriaa zaflriisa o Trstu reg. zadr. z neom. jamstvom Tržaško MInka io Mi RAZGLAS. Z ozirom na to, da je podpisana zadruga na svojem rednem občnem zboru dne 1. avgusta 1923 sklenila povišati svoje zadružne deleže, in sicer opravilne od 2 iir na 10 lir ter glavne od 20 lir na 100 lir, poživlja ista tem potom svoje zadružnike, da doplačajo do 31. maja 1924 svoje deleže do zgoraj določene višine, ker bo sicer po preteku tega roka imela pravico nastopati proti onim, ki ne bi doplačali svojih deležev, v smislu zadružnih pravil in zadružnega zakona. V Trstu, dne 1. marca 1924. i82 TroovšKo-sL'rffm zodmga v Trstu reg. zadr. z neom. jamstvom. re£isirovaua zadruga z omejenimi poroštvom uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, L n. Sprejema navadne hranilne vloge ua knjižice, vloge na tekoči račun lu vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila ua vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Brožse m za strsnke cđ 9 da 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. tele!. 25-S7. 8 Prve dni marca sem odprl v Gorici, vfa €arlo Fave?i3 6 (nasproti Narodne tiskarne) novo tvrdko z imenom 99 fj 5 Pečal se bom s posredovanjem prodaje vina in drugih pridelkov v inozemstvo. Freskrboval boni z zadružnim iu zasebnim obratom, kakor žganjarnnm, kletem, mlekarnam Ud., potrebne stroje in načrte, nakapoval bom grampo. popravljal bolna vina in prodajni nzoe potrebščine za vinogradništvo, kletarstvo, sadjarstvo, kekor cepilne nože, Žaglce, škarje iz svetovnozna no nemSke tovarne .Kunde", cepilni vosek, trak« za cepljenje trt, ličje, ebnlijoskope, vinometre Itd. Sprejemam prednaročila za seme sviloprejk (kavaiiriev). _ 5U5T US&J, (187) oenotehnlk ln agronom. Us3anovt]ena 19S5, DeinISBca glavnica L5t. 15.G00.00C>- popolnoma vplačana. Glavni setS&ž s Trst, VSa S* Nltol& 9 (Lastna palača). Podružnici: 3AR3. OlaJSuJe vsaEto opsracija Jugoslavijo m s viitodtatoi deželami Dale subvencije na blago, efekte in vrednosti OCrarfa akreditiv« ia nakup blaga. — tnkasi afektov in ratunev. Informacijo. — Kupale in prodaja dhiarlo Ia druga valute. Jamstvena plama In drugo operacije po iwlugodaei2!h pogojih. Sprajaaoa vlaga v Urah na hranilna knlttlca ln Jih obrestuje po 4«/. letno netto, a vloga na teko?! ra&in P« *V/» I »•»»»• vloga prati odpovedi obrestuje najbolje po dogovoru. Sprefema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru, izvršuje nakazila v israb in dinarjih za Jugoslavijo odo o a o b □ a a a o n □ ona aa □ □ a a o o □ a □ □□□□□ □□□□□□□□□□□□ i O: o, lD' H !□ I °» a- H □ r . i i°f D Ja: