V Ljubljani:
Političen list za slovenski narod.
f» pofitl prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec X gld. 40 kr V administraciji prejemati, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G jld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 yld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedieija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Oznanila iinserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Krščanstvo in liberalizem.
Na Dunaju, 21. novembra.
S prepovedjo glasnega prekrižavanja v šoli napadel je liberalni okrajui šolski svet dunajski na nečuven način krščanstvo. Računal pa pri tem početju ni z najmerodajnejšim faktorjem, — s krščanskim ljudstvom.
Takega odpora do sedaj še niso doživeli liberalci, dasi so že premnogokrat predrzno izzivali krščanstvo. Sedaj pa vršil se je tu sbod za shodom, kjer je ljudstvo jasno kazalo, da se zaveda. Voditelji krščanskega gibanja pa so na teh shodih krepko obsojali postopanje liberalcev. Poslušalo jih je na tisoče ljudstva (samo na shodu, prirejenem od „katoliškega šolskega društva v veliki dvorani glasbenega društva, bilo ga je nad pettisoč), ki je glasno zahtevalo — versko šolo! Navdušenih klicev: „Živela konfesijonalna šola!" „Mi hočemo versko šolo !" ni bilo konca.
To pa niso bili morebiti samo ljudje nižjih stanov, temveč večinoma zastopniki inteligence. Ali nas niso svoje dni hoteli prepričati, da zahtevajo versko šolo samo hartberški kmetje?! Seveda, liberalcem zdi se prepoved glasnega prekrižavanja povsem nedolžna. Saj hočejo vendar korenito iztrebiti krščanstvo iz šol. Toda tako daleč, upamo, ne bode prišlo pri nas, kajti že se vzbuja krščanska zavest. Danes ni več v veljavi zloglasni ta ukaz okrajnega šolskega sveta dunajskega, odpihal ga je vihar opravičenega, šumečega, kakor povodenj, ljudskega srda.
Liberalci sami dobro poznajo opasni svoj položaj. Sklicali so včeraj shod v veliko dvorano mestne hiše, da bi se organizovali je — velika blamaža. Niti vse Nižje Avstrije zbobnati delal ves liberalni
bilo čutiti shoda v okoliei mestne hiše, samo kakih šest fijakarjev samovalo je pred njo. Notri pa sta tarnala Suess in Plener, kako gine liberalna ideja! Liberalni listi pa bodo sevlda pisarili o sijajnem vspehu!
Tako mlatijo gospodje prazno slamo, za trpeče ljudstvo pa se ne brigajo. Koliko so obetali liberalni listi ljudem, ko se je ustanavljal „Veliki Dunaj". Marsikdo je prišel iz provincije sem, misleč, dobiti pri velikih zgradbah dela. Toda motil se je. V ubožnih okrajih na periferiji mesta je cela armada delavcev brez dela, 40.000 jih je baje! Vesela se jedino socijalni demokratje, kateri upajo dobiti iz datnega prirastka svoji stranki. Tudi hišniki dunajski nimajo preveč uzroka, čutiti se zadovoljne, saj so vendar n. pr. leta 1890, ko so se združila predmestja z desetimi 6tarimi okraji, bila posestva teh starih okrajev zadolžena za ogromno svoto 299 mil. 141.228 gld.
Tak je materijelni položaj tukaj. Od liberalnih načel pa ne pričakuje tu nihče pomoči, pač pa od i krščanskih, katerih se oklepajo Dunajčani vedno trdneje.	M.
Edinost, ki vse razjedinjuje.
(Dopis z Goriškega.)
Narod, ki hoče imeti trajen obstanek, mora se okleniti cerkve katoliške. Razlogi te trditve so 1. Ker je cerkvi obljubljen trajen obstanek; 2. ker le po nauku cerkve in zakramentih more človek postati moralen. Moralnost, t. j. razumno brzdanje slabih nagnjen, a vzbujanje dobrih, pa je neizogibni pogoj gmotnemu blagostanju, telesne čilosti, duševni razsvitljenosti, ponosnemu odločuemu odporu nasproti krivičnosti; pogoj je pa tudi pravicoljub-nosti nasproti gmotno in fizično slabejim.
Tako smo pisali mi v „Slovencu" 28. oktobra t. 1. Tržaška „Edinost" je že enkrat omenjeno trditev grajala. A v 92. svoji številki jo skuša razveljaviti v uvodnem članku. V tem članku je toliko protikatoiiških trditev, da treba vsaj na nekatere odgovoriti že danes.
1. „Edinost" piša: „Ne veri, ne cerkvi ni podeljena moč ali naložena naloga, da bi vzbujala od smrti raznarodovane ali celo uničene narode. Vera in cerkev ima druge naloge, in zato se je narodom
kot takim posebe boriti za svojo narodnost......
Edor bi trdil, da je obstanek katerega naroda zavisen od vere ali cerkve, bi imenu vere in cerkve ue koristil, pač pa škodoval, kar se ne slaga ne zgodovinskimi dejstvi, ne z notranjo nalogo cerkve."
Iz te dogme „Edinosti" hočemo le na jeden njen protiverski namen opozoriti. Oua hoče vero popolnoma ločiti od narodnosti. Ona trdi, da imaju narodi kot taki popolnoma svojo pot, neodvisno od vere. Narod kot narod ne potrebuje vere. „Edinost" uči, kakor bi naravni red bil za se, a nadnaravni sam za-se.
To pa je napačno, kajti posamezni med narodi, kakor taktično bivajo, nimajo naravnega končnega smotra, ampak po božji milosti le nadnaravni. In nadnaravnost končnega namena tirja, da bode i vse zemeljsko delovanje in nehauje nadnaravno. Naravni red se da teoretično od nadnaravnega ločiti, a ne — praktično. Drznost onih, ki državo, družino, narode kot take, šolo smatrajo kot čisto naravnega reda, ki skušajo jo odtrgati od cerkve, vere, in jih voditi le z naravnimi postavami, ]e Pij IX. 19. junija 1862 obsodil. „Edinost", kaj delaš? Ni liberalcev?!
Letriili XX.
LISTEK
Lovrencij Lavtižar — mučenik dolžnosti].
(Konee.)
Lavrencij Lavtižar se je narodil 11. grudna 1. 1820 v Srednjem Vrhu, v majhni vasi na Gorenjskem. Roditelja sta mu bila revna, pa jako pridna in strogo katoliška kočarja. Že v rani mladosti sejala sta v mehko srce ljubemu sinčku seme čiste nebeške kreposti. Navduševala sta ga v duhu pobožnosti in ponižnosti za vse lepo in blago. Med slikovitimi prizori orjaških julijskih gora, v čistem planinskem zraku, razvijal se je um in neupogljiv značaj dobremu Lavrenciju za poznejšo moško dobo. Do neba štrleči vrhovi nad njim in bajni gaji krog njega spominjali so ga božje mogočnosti in lepote, do katere se je dvigal njegov duh dan na dan z velikim hrepenenjem. Kmalu so izpoznali redke duševne dečkove zmožnosti in roditelja sta ga poslala po nasvetu in s pomočjo prijateljev v mestne šole. Kaj bi pač moglo bolj osrečiti ukaželjnega dečka! Dasi se je moral boriti z revščino in z raznimi nevšečnostmi, učil se je vendar pridno in porabil vsako priliko v izobraženje duha, kateri je od dne do dnč tre-boval večjega obzorja. Lavrencij bil je v šoli vedno med prvimi in velik ljubljenec součencev. Njegovi sodrugi sc niso divili toliko njegovemu bistremu
umu, kakor njegovi ponižnosti, krotkosti, postrež-Ijivosti in prijaznosti. S čudovito lahkoCo osvojil si je vednosti in jezikov. Onih predmetov pa, kateri so mu obetali najbolj pomagati v bodočem stanu, poprijel se je z neumorno pridnostjo. Namen bil mu je vedno pred očmi: Posvetiti življenje božji službi, delovati izklju-čljivo le za božjo slavo in za zveličanje neumrljivih duš.
Po dokončanih klasičnih in modroslovskih ukih vstopil je v ljubljansko semenišče leta 1842, da bi se pripravil za sveti duhovski stan. Posvetili so ga v mašnika v tretjem letu bogoslovja 3. velikega srpana 1. 1845. Po posvečenju je nadaljeval svoje učenje do poletja 1. 1846. Istega leta so ga poslali za pomožnega duhovnika v Trebeljno. V Trebeljnem deloval je v vinogradu Gospodovem do 1. 1851. Ljubljanski vladika poslal ga je od tam na Dobrovo. Lavrencij Lavtižar bil je sedaj v pravem pomenu besede v svojem življu. Pridobil si je ugled, spoštovanje in ljubezen pri ljudstvu s svojo veliko vstrajnosljo na leči in v spovednici. Bil je ponižen, pohleven ljubezniv, posebno pa se je vedno odlikoval s čisto pobožno-stjo, katera mu je bila, rekel bi druga narava. Imenovali so ga navadno »sveti duhovnik«, ali kratko »svetnik«. Pod tem imenom poznali so ga daleč naokrog izven njegove župnije. Od tam pisal je dragemu prijatelju pismo, v katerem se razvidi njegova izvenredna bogaboječnost, ponižnost in
neskončno koprnenje po večji popolnosti. Navedem le nekaj misli omenjenega pisma:
»Cas hiti brez prestanka. Dve leti vtonili ste že v večnost, odkar sem dospel na Dobrovo. Oj, v koliko rečeh bode treba že samo od teh dveh let odgovor dati! Ko bi Bog ne bil brezmejno usmiljen, pač bi ne mogel upati, da pridem v nebesa k svetnikom, katerih življenje se je na svetu svetilo v najlepših čednostih in dobrih delih. Sramujem in žalostim se, kadar premišljujem te častitljive vzglede in svojo veliko pomanjkljivost. Sedaj me uči lastna izkušnja, kako trdo in težko je človeku, ki se ne trudi od mladih let s pomočjo božje milosti za pravo krščansko življenje, služiti še-le v poznejših letih Bogu z večjo popolnostjo. Ni le zgubljen čas, ki ga nisi porabil v božjo čast, temveč oslabč tudi dušne moči. — Morebiti me vprašaš: »Kaj misliš biti svetnik?« To kaže duhovno prevzetnost. Vem, da se ne smem predrzniti biti takih misli, da bi postal jednak kakemu svetniku, toda želeti vendar moram, da bi tako živel, kakor nas uči sv. evangelij, ker potem
bodemo sojeni.«--Lavrencij Lavtižar, poln
sv. gorečnosti za zveličanje duš, sklenil je enkrat posvetiti življenje Indijanom. Sklenil je delovati zanaprej med najrevnejšimi revnih, med divjaki, da bi jih pridobil za nebesa. Do tega koraka ga ni izvabila posvetna slava, niti želja po nenavadnih dogodljajih, temveč srčna ljubezen do Boga in do svojega bližnjega. Poslovil se je od roditeljev,
2.	.Edinost" pravi: .Ko bi bila narodnost za-visna od obstanka vere in t e r k v e, bili bi vsaj znatni d«ti ©rte» i* Rimljanov »tonili.....
Slovani so tfidi v paganstvu živeli čisto (?) moralne.
O Slovanih niti ne velja trditev, kakor da bi bila treba šelekrščanske vere ali cerkvi, da bi iivelinarodi moralno." A vkljnb tema, da so Šlveli še bolj moralno, neg» * dobah tvojega paganstva, so ven-dar t dobah kttoftfilkih poginjaii."
„Edinost" torej trdi dalje, da obstanek naroda ni odvisen niti od vere, niti od cerkve, uiti od moralnosti krščanske!! Vera, cerkev, moralnost krščanska ne more nič pomagati aarodu kot takema, da bi ohranil svoj jezik, svoje posebnosti!! Da to je odmev onega javnega mnenja, katero je zadnja tridesetletja zavladalo posebno mej odraslo učečo se mladino, da ne more n i k d o biti dober Slovenec, ako ni verski odpadnik, sovražnik papežev, škofov, duhovni k'o v, ako ni nemoralen ali ne vsaj indiferenten v versko-moralnih stvareh, ako ne obišče vseh narodnih plesov, vseh zaljubljenih predstav po čitalnicah, ako ne pride na vsak naroden banket. Dijak, ki se pridno uči v samotni izbi, si brusi razum za življenje, hodi k sveti maši, spovedi; kmet, ki ostaja pri družini, ki gleda, da se ne zadolži, ki poučuje otroke doma, ki pridno dela, ki veruje, kar mu duhovnik v cerkvi propove-duje. . ., ti so nazadnjaki, mračnjaki, brezdomo-vinci, „zgubljeni za narod", kajti ti so odvisni od vere in cerkve !!
Ni li liberalcev? O veliki moralnosti starih Slovanov se tukaj pričkal ne bom. Vendar trditev, da Slovani niso potrebovali krščanske vere, da bi moralni postali, na oni način moralni in v o n i s t o p i n j i, k a k o r j e p o t r e b n o , da se nadnaravno izveličajo, — je herezija. Izvira iz prepričanja, da je Jezus Kristus za Slovane brez potrebe prišel na svet. To prepričanje, ta nazor je — blasfemija!
„Edinost", kaj delaš? Ni liberalcev? Ni li bil potreben katol. shod?
3.	„Edinost" trdi: „Narodi imajo svoja posebna svojstva in teh svojstev vera kot taka ne more . . . braniti ... Z verskimi resnicami kot takimi, ker veljajo za vse narode, cerkev ne more braniti specijalnih nevarnostij, ki žugajo raznim narodom v raznih dobah, kakor se kažejo dandanes Slovanom in še posebno Slovencem."
Tukaj očita katoliški veri, da je le mračna teorija, ki ne sega v praktično življenje, ki nima določujočega vpliva na krajevne in časovne razmere, ki ne more vladati posameznikov. Vera je čisto in-ternacijonalna, zračna fantazija!
Čudno! Razvpiti Ratkovsky pa je ravno nasprotnega prepričanja. On trdi, da ravno katoliška moralka najbolj zaprečuje raznarodovanje Slovanov. In res. Katoliška
moralka pravi: Pusti vsakemu svoje! Sklep: Pustite tudi Slovanom njih jeiik, ker je njihova redna lastnina. Ne brani torej vera narodnosti ? Vera pttti: Kar je tvoje, je tvoje; do njega imaš božjo glavico. Braniti je smeš in tudi moraš, tem bolj, ako ti je koristno. Torej pravieo imaš, dolžnost imaš, «e opreti onim, ki ti hočejo «krasti materni tvoj jekik.
P« ne le negativno, ampak i pozitivno nam katoliška vera fthpoVeduje, narodnost ohranjati. Ker so teologi „Edinosti" najbrž« pozabili, naj preber6, kaj je v katoliški moralki Miillerjevi, II. Tam je pisano, da katoličan mora Ijobiti vse ljudi na svetu, a tiste bolj, ki so nam bližji, n. pr. očeta, sestre, sorodnike, prijatelje. Njim moramo v prvi vrsti najbolj želeti, dejanjski pomagati. A na na str. 297. uči, da mora vsak katoličan ljubiti svojo domovino, prijatelje domovine. Ta ljubezen, pravi, nam je ukazana od naravne in božje postave. Po katoliški veri, kdor ne ljubi starišev, sorodnikov, domovine, sorojakov — greši!
Torej katoliška cerkev ni čisto internacijonalna. S svojimi večnimi, vse obsegajočimi resnicami zagotavlja tudi posebnosti narodom, bolj ko vsaka druga moč na zemlji. Ako pa so krščanski narodi prišli ob svoje narodnostne posebnosti, ni vera kriva. Kriv je bil dotičen narod sam, bodi da svojih svetinj ni tako odločno branil, kakor mu je vera katoliška dovoljevala in ukazovala, ali pa je vero zapustivši moralno propadal, telesno in duševno oslabel in iz lastne krivice — zamrl.
Zakaj Francozi in Madjiri izumirajo? Odgovori, „Edinost"!! Zopet pri dragih narodih ni bil narod sam kriv svojega propada. Bil je veren in moralen. A prišel je močnejši tujec, kateri je, n e briga je se za vero, ki pravi: ne kradi, ne ropaj, stri nedolžno ljudstvo in mu je vzel — narodne posebnosti. Zakaj ginevamo mi Slovenci, Hrvatje, Poljaki, Čehi? Ker se je iz postavodajalstva izbacnila krščanska vera, ki pravi: daj vsakemu svoje, ne zatiraj slabšega. Tudi slabejemu, kar mu gre. Kdo so največji sovražniki narodnih naših posebnostij? Oni Nemci, oni Italijani, oni Madjari, ki se ne brigajo več za vero katoliško. Oni, kateri so res dobri katoličani, branijo naše individualnosti. V državnem zboru se je večkrat pokazalo.
O razmerju mej katoliško cerkvijo „s svojim n e-! primernim" liturgičnim jezikom in — narodnostnimi posebnosti Slovanov o priliki drugje! Spis se nam je raztegnil.
Sklenemo. „Edinost" se je v Članku „Obstanek cerkve in narodnosti" pokazala taka, za kakeršno so jo trezno misleči že davno imeli: liberalno. V tem članku se je pokazala še več. V isti številki piše indignirana, da se ji bo očitalo paganstvo, ako bode odločno branila pravice, posebnosti slovenske. Ne zaradi tega! Pač pa „Edinosti" maramo očitati,
ako misli narodnost na o n i način braniti, kakor ja v imenovanem članku začela. Ako hočete narod •vaj braniti in prav je, (ni ga tudi In bomo ga — a radi tega kriviee Bogu a« delajte!
Liga -f-1.
"»"*	i In H	i li I I IIIIII Él 11
Politični pre^ied.
V Ljubljani, 23. novembra. Motmitj« dežele.
Civilni zakon v Avstriji. Jedva se je na Ogerskem v liberalnih krogih dobro razvilo gibanje za civilni lakon, že neki dunajski list dela reklamo za civilni zakon v Avstriji. 2idovskoliberalni list seveda naravnost take premembe ne priporoča, temveč le priobčuje pogovor z nekim ogerskim parlamentarcem, kateri misli, da se bode moral v kratkem vpeljati civilni zakon tudi v Avstriji, ko se vpelje na Ogerskem. Dotični poslanec misli, da se bode več mladih ljudij, ki se v Avstriji zaradi kacih zadržkov poročiti ne morejo, izselilo na Ogersko. Ker pa Avstrija ne bode mogla lahko mimo gledati tega preseljevanja, ne bode jej preostajalo dru-zega, kakor vpeljati civilni zakon. Tako dunajski list, ki velja celó za oficijoznega. Mi ne verjamemo, da bi tako hitro prišlo do civilnega zakona pri nas, ko se Še na Ogerskem utegne vsa stvar precej na dolgo vleči, ali vendar je karakteristično za sedanie razmere, da se po oficijoznih listih take stvari razpravljajo.
Mladočehi. Sfastny v svojem listu očita Mladočehom, da mnogo dobrih stvari spridijo s tem, da vsako stvar vlačijo v politiko. Vsako vprašanje se pretresa le s političnega stališča in pri tem le stvar sama trpi. Naj gre za vprašanje o svobodnem razkosanju kmetskih zemljišč, za vre-jenje dednega prava, za volitev v deželni kulturni svčt, povsod odločuje le politika. Ne gleda se na interes stvari sami. Tako postopanje je tem čud-nejše, ker v mnogih stvareh mej Mlado- in Staro-čehi nobene prave razlike ni. Kako sedaj piše Stastny, kateri je nedavno še bil teh mislij, da se za zboljšanje češkega kmetijstva poprej dosti storiti ne more, da se izvede češko državno pravo. Tedaj je tudi on v vsa vprašanja vlačil politiko. Sedaj pa napada Mladočehe tudi le zaradi tega, da bi sebi kje pripravil kako poslansko mesto. Pa če tudi Stastnega vodijo taki sebični oziri, priznati se mu pa mora, da ima v marsičem prav.
Slezija. Pri dopolnilni volitvi za državni zbor t tešenski mestni skupini voljen je s 1270 glasovi liberalec dr. Klucky. Nemški nacijonalec Ivan Rosner je djbil 458, slovanski kandidat Miebejda pa 241 glasov. — Na učiteljišču v Tešnu se baje s prihodnjim šolskim letom začno otvarjati poljske pa-ralelke. To bi bilo veselo znamenje. Ko bi dobili v šleziji slovanskih učiteljev, bi tudi za slovanščino v ljudskih šolah prišli boljši časi. Sedaj so pa v Šleziji ravno take ali pa še slabše razmere kakor na Koroškem. Vse ljudske šole za slovansko prebivalstvo so po imenu dvojezične, v resnici pa nemške. Slovanščina se le toliko rabi z začetka, da se ložje ponemčuje. Pravilne češčine ali poljščine tako noben učitelj zmožen ni.
Dolenja Avstrija. Pri dopolnilni volitvi za deželni zbor v devetem dunajskem okraju je voljen liberalni kandidat Dehm s 1855 glasovi. Protisemit
(Dalje v prilogi.)
sorodnikov, prijateljev in od drage domovine in upajoč v modro božjo previdnost, napotil se je v ! daljno Ameriko. Pisma, v katerih popisuje svoja opazovanja na potovanju so jako poduCljiva in zanimljiva. Po jedni strani vsprejema njegov duh s pomočjo obsežne vdanosti vše, kar zanimlje učenjaka, po drugi strani pa premotruje vse, kar se nanaša na vero. Vse to slika z živimi bojami in venča svoja opazovanja z opombami, iz katerih odseva njegova lepa dtiša. Vsa že priobčena pisma veže zlata nit Lavrencijeve pobožnosti in svetosti. — V Antverpnu se je vkrcal 31. velikega travna in stopil na suho 14. malega srpana v Novem Jorku. DospevSi v novi svet, učil se je nekaj tednov angleščine, predno so mu odkazali misijo. Da bi se priučil indijanščini, poslali so ga v La Kroii k duhovniku in rojaku Mraku, tedanjemu misijonarju med Indijani. Mrak je bil kasneje drugi vla-dika v Marquettu. Naš Lavrencij je bil misijonarju Mraku jako dobro doSel. Deloval je izdatno pri kanadskih Francozih, a zraven vsega tega učil se je pridno indijanščine. Sezhanil se je h kratu temeljito z zgodovino onih krajev, posebno vrlo se je pa poučil o misijah očetov jezuitov med Indijani. V kratkem imel je v svoji oblasti jezik Cipve-In-dfjanov, vsaj toliko, da jih je podtičeval za silo v sveti veri. Z duSo in telfesom poprijel se je težavnega dela in z božjo pomočjo spreobrnil je mnogokako po temi nevere tavajočo ovčico. Ka-
darkoli se mu je posrečilo dovesti divjaka k pravi veri, bil je neizrekljivo vesel in srečšn, kar jasno pričajo njegova pisma. Goreči blagovestnik je ljubil bedne Indijane, in Indijani so ljubili svojega pastirja. Da bi pa Se plodovitejSe deloval in da bi si vtrdil stalno delovanje med ljubljenimi ozad-nimi otroci, nagovarjal je očete frančiškane, da bi prevzeli v skrb misijo v La Croixu. Pobogali so se. Mladi misijonar je prepustil očetom frančiškanom mesto ter radovoljno prevzel mnogo te-žavnejšo misijo 24 milj od La Croixa. Od tukaj je še vedno obiskoval Indijane v La Croixu, dokler si niso očetje frančiškani pridobili zadostnega znanja Cipve-indijanščine.
Ko je čul, da je njegov rojak misijonar £irc v ozemju širne Minešote jedini katoliški duhovnik med mnogimi Čipve-lndijani, med kateribii je bore malo katoličanov, ponudil se mu je Lavrencij v pomoč, želeč delovati med divjaki. Kdo si more misliti, s kakim veseljem je vsprejel oče Pire tako delavnega pomočnika! Vneti Pire nastanil je Lav-tižarja pri Indijanih ob Rudečem Jezeru. VeČina Indijanov bila je paganska. Od Rudečega Jezerh piše zvestemu prijatelju: > Tukaj vidim žalostno stanje ubogih divjakov. Do sedaj bil sem med omikanimi kristijanskimi Indijani, kateri s e razlikujejo prav mnogo v svojih šegah od belokožcev, a ti bedni Indijani vidijo se mi povsem brez pomoči. Naravno so leni, Se bolj pokvarjeni pa so s
strupenim žganjem, katerega jim prodajajo brezvestni ljudje. Sedanje njih stanje je skrajno žalostno, a to Se ni najhujše; hujSe se jim godi v kolikor se tiče njih neumrljivih duš. Ko opazujem ta revna bitja, prošinja me gorečnost in nenasit-ljiva želja delovati za nje, kolikor je v moji moči. Dan na dan prosim Boga za razsvetljenje pri tem sklepu.t — Lepa slika izpreobrnenja celega rodu dvigala se je pred njegovimi očmi in polnila mu dušo z radostjo. Sijajni vspehi venčajo že prve njegove poizkušnje. Pa žali! božja previdnost poklicala ga je od dela s prerano smrtjo v najlepših letih. Strašen udarec za dobrega Pirca in za uboge Indijane, ki so ostali brez dušnega pastirja! Kaj je Čutil oče Pire in koliko je mislil o svojem ne-utrudljivem pomočniku, izražal je v ganljivem pismu, iz katerega navedem le nekaj vrstic: »Dragi mi prijatelj! V najbolj otožnem stanu in s preža-ljenim srcem Vam moram naznaniti nesrečno do-godbo, da našega ljubljenca, pobožnega Lavrencija Lavtižarja ni več med živimi. Šel je v boljše življenje, ker ga sVet ni bil vreden. Zanesljivo se sveti med svetniki v nebesih. V Krivem Drevesu je storil v treh letih veliko dobrega in tam si je pridobil najlepše hvale vredno spričevalo velike pobožnosti in mnogih zaslug v čednostih. Bilo je pa tamkaj premajhno delo za njegovo apostoljsko gorečnost, s katero je koprnel po duSah Indijanov, ker tttmkaj ni bilo več divjih nevernikov za iz-
Priloga 368. štev. „Slovenca" dné 23. novembra 1893.
Rauscher je dobil 1258 glasov. Pred dvema letoma je bil liberalec Borscbke voljen s 2.008 glasovi. Nasprotni kandidat je pa bil dobil 1549 glasov. Vidi se torej, da je sedaj bilo manjše zanimanje za volitev.
Ogersko. Od vladne stranke je nova vlada sevida bila navdušeno vsprejeta, opozicijske stranke so jo pa z nekako nezaupnostjo vsprejele. Vod|i ne-zavisne stranke Eotvos ne ugaja, da vlada naglaša, da se hoče držati pogodbe iz 1867. leta. Ta pogodba ni nikak temeljni zakon in jo lahko parlament premeni. Ravno tako ni govornik za podržav-ljenje uprave. Tudi to mu ni prav, da se nova vlada ni izrekla o premembi vojaškega kazenskega postopnika. Zadovoljen je pa, da vlada obeta čistost volitev, in želi samostojno gospodarsko politiko. — Grof Apponyi se pa naravnost nad tem ne izpod-tika, da vlada priznava nagodbo iz 1867. leta, ali želi, da bi vlada bolje varovala pravice Ogrov, ki 1 izvirajo iz tega zakona, nego jih je prejšaja viada. j Tako je želeti samostojni ogerski dyor. Najprej naj se sklene zakon o čistosti volitev, potem naj se še j le začne reforma uprave. S cerkveno-političnim pro- I gramom je on zadovoljen, samo to mu ne ugaja, ! da se govori, da si krona pridržuje pravico pritrditve predlogam o civilnem zakonu. To se glasi nekako tako, kakor bi nova vlada ne bila še prav gotova te pritrditve. Ugron se izpodtika nad tem, da se je reskript o odpustu grofa Siapary ja priobčil brez kontrasignature, to je protiustavno. Zakon o priznanju židovske vere za jednakopravno zdi se mu neumesten. Govornik je za to, da se prizna popolna svoboda in jednakopravnost vseh ver na Uger-skem. Vlada hoče držati katoliško vero v verigah. Ko bi imeli katoliško avtonomijo, ne bilo bi se bati kulturnega boja. Govorniku ni prav, da se narodno vprašanje in prvenstvo madjarskega naroda v vladni izjavi ne omenja. Govorniku se zdi, da je Wekerle šel z velikimi upi na Dunaj, pa ničesar dosegel ni. Toliko o civilnem zakonu ni umestno govoriti, ker vlada sama ve, da iz tega nč ne bode. — Tako 80 se izrekli o vladni izjavi vodje treh opozicijskih strank. Kakor vidimo, nobeden govornikov se ni postavil prav na katoliško stališče, vsem je le več ležeče na vsemogočnosti madjarske države in prvenstvu madjarskega naroda. To je karakteristično za ogerske razmere. Kje so ostali tisti možje, ki so ob volitvah obetali, da bodo branili stališče katoliške cerkve? Sedaj v zbornici ni mož, od katerh bi mogli pričakovati, da bodo z vso odločnostjo branili pravice in načela katoliške cerkve. Morda prihodnje volitve spravijo v zbornico kaj takih mfiž, vsaj civilni zakon še tako hitro ne pride na vrsto.	j
"Vnanje države.	j
Avstrija in Srbija. Srbski poslanik na j Dunaju je že izročil dunajski vladi noto, v kateri prosi srbska vlada, da se podaljša sedanja trgovska pogodba, ker nove pogodbe pravočasno skupščina j rešiti ne more. Tej prošnji se bode ugodilo, kakor | smemo sklepati iz izjav grofa Kalnoky-ja v dele- , gacijah.
Francija. Sedaj, ko je vsprejet tiskovni zakon, bode pa že panamsko vprašanje začelo vzbujati večjo pozornost. „Cocarde", ki je obdolžila Floqueta, 1 da je dobil od družbe 800.000 frankov, seda) trdi, da je tudi vojni minister Freycinet dobil od družbe 200.000 frankov, da si je ustanovil list, ki je zagovarjal njegovo politiko. Potem se govori, da je
preobračanje. Torej se je meni ponudil za po- , močnika. Z dovoljenjem njegovega prečast. vladike privolil sem prav rad v to ponudbo; vsprejel sem ga prav prisrčno, kakor poseben dar božji. S tem je storil božji služabnik še večji dar zatajevanja ' samega sebe. Zapustil je za vselej dobre indijanske ( občine otavanskih kristijanov, da bi hodil po naj- . težavnejših potih iskat izgubljenih ovčio, divjakov po severnih indijanskih pokrajinah. Njegova smrt potopila me je v najglobokejše žalovanje, in prelil sem mnogo solza. Hladila je mojo britkost le jedna misel, da njegova blaga duša med izvoljeno trumo oznanjevalcev svete vere pied božjim prestolom silno prosi za nas slabe misijonarje in za izpre- t obrnjenje divjakov.	|
Iz teh kratkih podatkov njegovega življenja lahko posnamemo, da je bil najboljši božji slu- , žabnik, goreč misijonar, rekel bi — svetnik. In ker je daroval življenje za svoje ovčice, imenujemo ga lahko mučenika. Zbrali smo se danes tukaj, da ga počastimo in položimo njegove razpadle kosti k zadnjemu počitku. On ne potrebuje naše molitve, njegova duša je v pokoju, radujo se med aposteljni. | On naj prosi pred božjim stolom za napredek svoje dežele; za mir in rast svete Cerkve; za novo du-lutsko vladikovino in za delavce v vinogradu Gospodovem. Njegov vzgled pa navdušuj vse v po-božnosti, posebno nas misijonarje s pravo vnemo in gorečnostjo za vzveličanje duš.
izdajatelj „Tempsa" seuator Hebrard dobil od družbe poldrugi milijona frankov, da je zagovarjal družbo Kompromitirana sta tudi seuator Rane in poslanec Maret. Apelacijsko sodišče je te dni začela preiskavo proti družbenemu upravnemu odboru Povabljeni so k sodišču Ferdinand in Karol Lesseps, Fontane, baron Cottu, inžener Eiffel in baron Reinach. Poslednji je bil vedno znan kot bogat baukir. Ko je dobil povabilo, ga je zadel mrtvoud, tako, da pred sodišče ne pride. Poslednji čas je baje uuičil več papirjev, ki bi bili utegnili škodovati, če ne njemu, pa njegovim prijateljem. Ko je to storil, je pa opazil, da mu je ukradena kopirna knjiga. To ga je jako razburilo in prouzročilo njegovo smrt. Mnogi pa nočejo verjeti, da je umrl naravne smrti in trdijo, da se je sam umoril. — „Cocarde" pa sumniči, da je Reinach umorjen, ker je čast 192 parlamentarcev od tega odvisna, da Reinach molči. Ce tudi „Cocarde" stvar pretirava, ali priznati pa vsakdo mora, da se bode v Franciji zopet pralo precej umazano perilo.
Nemčija. Shod socijalnih demokratov se je zaključil, ko je izvolil novo strankino predsedništvo. Voljena sta predsednikoma Bebel in Singer, tajnikoma Auer in Fiseber, blagajnikom pa Garitsch. Prihodnji shod bode v Kolonji. V zadnji seji je shod sklenil, da socijalni poslanci v zbornici ne-majo sklepati kompromisov v parlamentih z nobeno stranko.
Južna Amerika. V chilski republiki prišli so na sled veliki zaroti. Zarotniki nameravali so po-žgati hiše mnogim bogatejšim meščanom v Sant Jagu, oropati denarnico in vjeti pomorske častnike ter proglasiti vstajo. Sedem pešpolkov so zarotniki že imeli na svoji strani. Mej zarotniki so največ pristaši pokojnega Balmacede. Vodje vstaje so zaprli.
Soeijalne stvari.
Pijavke. Zadnje Dol. Novice imajo to-le poslano: „V našem okraju se nahajajo ljudje, ki jako hitro bogatijo; kupujejo namreč zadolžena posestva in te zopet razprodavajo. Kakor prinese ptičar svoje lima-nice, tako pripeljejo ti „gospodje" trgovci na dan razprodaje seboj pijače, sodček žganja i. t. d. ali pa v krčmi gostijo napravijo. Ko so naši ubogi kmetovalci nekoliko dobre volje in „ugreti" za pametno besedo — hajdi se pa licitanda prične. Drugi dan se kmetovalci „shlade" in spoznavajo, da so „prav dobro" plačali — „gospodje" razprodajalci pa, da so jako fino barantali — za par tisočakov dobička".
—	Okraj ni imenovan, it dejali bi, da je takih okrajev obilo pri nas in drugod, koder je liberalizem — osvobodil kmeta. Kupci in špekulantje, ki boté obogateti na lahek način v kratkem času so in bodo vedno zagovarjali prosto razkosavanje zemljišč, češ da se mnogo več skupi, če se posestvo na drobno razproda. Toda jeli 8 tem vrednost posestva raste? Ravno narobe; manjša se in vender se plačuje bolje. Kedo pa plačuje, kedo kupuje take male krpice? Bogatini gotovo ne, marveč le reveži, ki vse svoje trdo prislužene novčiče vtikajo v male koščeke posestva, da si ondukaj postavijo hišo in z družino vred trpó — revščino. Razkosavanje zemljišč je jako dober sluga kapitalizmu in dela — berače! Kedor ne veruje, glej — Savojsko !
0 suženjstvu smo že že pisali na tem mestu. j Danes dodajemo lep primer iz zadnjih „Del. Novin": ' V Pragi je mnogo Židov, ki si na jako neusmiljen način dobivajo bogastvo. V časopisu, posebuo v „Ceski politiki", ki je, mimogredé rečeno, list jako dvomljive vrednosti, oglasijo v inseratu, da sprejemajo deklice za šivanje srajc, jopic itd. Brzo se oglasi do 100 ali še več deklet, ki morajo najpreje vplačati 5—10 gld. jamstva in potem dobé blaga za 12 srajc, za katere dobó — celih — 60—80 kr. A morajo imeti svoj stroj, svojo prejo, svoje olje, igle, vosek in drugo orodje. Drugi dan morajo prinesti srajce že gotove, sicer izgubé službo. Delati morajo take usmiljenja vredne rodbine 20 ur na na dan, da dogotovi, kar jim je naročenega. In dekleta so še mlada in slaba, navadno 15—18 let stara. Ko vsa utrujena drugi dan prinese svoje delo in si vse stroške odšteje, ostane jej kakih 40 kr.
—	Zidje, katerih nekatere imenovani list po imenu našteva: Grünfeld, Bjehal, Kon, Fajgel, Rosenberg itd. pa prodajajo „tovarniško perilo" in s tem na nepošten način sužeč mlada dekleta delajo konkurenco poštenim kupcem s perilom.
Nove vrste kruh. V Petrogradu so dné 12. t. m. poskusili v jedilnici za ljudstvo na živinskem trgu novi, tako zvani albuminov kruh; spekel ga je Astafiev po navodilu M A. Ignatjeva. Ta kruh se pripravlja iz navadne moke, namešane z volovsko krvijo. Kri se jemlje še topla, naravnost iz klavnice,
in sicer 3 dele moke, lVj.pa krvi. Ravno na ta način se izdeluje tudi zakuha za juho. Zdravstveni urad je ta kruh odobril in poskus se bo v kratkem ponovil. Prvi se je dobro obnesel; hvalili so kruh vsi, ki so ga poskusili, češ, da je slastneji, nego navadni. Cena mu je ista, a rediven je dvakrat bolj, nego navadui kruh. Volovska kri ni več nenavadna hrana; slabotni ljudje jo pij6 samo in trdi, da jim jako krepi telesne moči. Nova iznajdba bo omogočila tudi drugim, ki nimajo prilike h klavnicam, ali pa se jim gabi krvava pijača, da se osvežijo s krvijo.
Petrolej. „Nov. Vremja" piše v predzadnji številki, da so glavni petrolejni možje Nobel, Rot-šild in dve armenski tvrdki v Baku sklenili mej seboj, da bo ker a sin (očiščen petrolej) po Rusiji prodajal samo Nobel; izvoz pa bo ves v rokah Rotšildovih. Tako je tedaj sklenjen nov monopol stvari, ki je postala vsaki kmečki koči potrebna in sicer sklenjen od — Židov I
Slovstvo.
1.	„Centralna posojilnica slovenska" Spisal Ivan Lapa j ne v Krškem. Samozaložba. Tisk „Narodne Tiskarne". — V tej mali brošurici (20 stranij) nam podaje g. pisatelj v gotovi obliki nasvet, naj se slovenski posojilnice združijo v centralno slovensko posojilnico, ki naj potem kolikor možno podpira ustanovitev novih posojilnic in starim naj pomaga s posojili. Ta nasvet že dolgo stavlja gosp. pisatelj po javnih listih, na občnem zboru „Zveze", in sicer večkrat, a dosedaj se mu ni posročilo, dobiti večine posojilnic z&nj. S to brošurico gre že dalje. Po kratkem uvodu priobčuje namreč točno izdelana pravila „centralne posojilnice slovenske" „slovenskim posojilnicam v blagohotno uvaževanje in p r e -tresovanje". Krepka rast zdravih, poštenih posojilnic mora biti vsakemu rodoljubu na srcu, in čim širši, čim nesebičnejši je vzajemnost mej njimi, tem ložje lahko delujejo. Bog daj zato tudi imenovanemu nasvetu — mnogo blagoslova 1
2.	„Ilustrovani narodni koledar" za navadno leto 1893. — V. leto. Vredil in izdal Dragotin Hribar v Celju. Cena 1 gld. — Razven navadne koledarske tvarine donaša koledar nastopne stvari: „M i h a e 1 V o š n j a k , o č e s 1 o v e n s k i h p o-sojilnic"; „Car Vahtilng", balada, iz ruskega preložil A.Aškerc; „Igra s srečo", novela Pavline Pajkove; „Iz popotnih spominov", spisal Ahasverus; „Selitev Slovanov proti jugu", kot seminarno radnjo spisal S. Rutar.
Udanostne izjave.
Z u p a n s t v o n a L o k v i c i pri Metliki je poslalo to-le izjavo: Ponižno podpisani zastop občine lokviške v metliški fari je v svoji seji dni 12. novembra sklenil nastopno izjavo: Zavedajoč se dolžnostij, katere nam naklada 4. božja zapoved gledi pokorščine do duhovne gosposke, izražamo Vaši prevzvišenosti, milostljivi gospod knezoškof, tem potom svojo pokorščino, neomahljivo udanost in očetovsko spoštovanje. Odločno pa obsojamo vse laži in obrekovanja, s katerimi — kakor slišimo in beremo — naši nasprotniki Vašo prevzvišeno osebo napadajo. Ob jednem tudi izjavimo, da so načela, katera so se izrazila na I. slov. katol. shodu, tudi naša načela.
Županstvo na Lokvici pri Metliki dne 12. novembra 1892. — Janez Dragovan, župan, Jakob Snedic, Marko Cernugel, Mart Škof, Marko Gornik, občinski svetovalci. Jožef Dragovan, Martin Gornik, Mart. Rus, Janez Šukle, Anton Šuklje, M. Hrašovec, Janez Težak, občinski odborniki.
Odbor občine Črnuče pri Ljubljani je odposlal sledečo izjavo: Predobro se spominjamo prelepega dneva Vašega prihoda na Črnuče o priliki posvečevanja naše nove župnijske cerkve dni 4. sept. 1887. I. — Spoznali smo vzlasti tedaj Vašo liubomilo naklonjenost in ljubezen, poznamo tudi Vaše plemenito srce in Vaše blage namene, vsikdar delovati v čast božjo in v srečo Vam izročenih. Zato pa izjavljamo, da žaljenje Vaše osebe od strani slovenskih nam sobratov tudi nas žali in boli; slovesno pa izrekamo, da ne beseda, ne pero, pride Daj od katere strani koli, nam ne bodeta nikdar iztrgala iz naših src spoštovanja, udanosti in ljubezni do Vas.
Črnuške občine odbor dné 13. nov. 1892.; — Janez Vilfan, župan, Mat. Cibašek, Tomaž Keeelj, občinska svetovalca. Jožef Snoj, Jožef Justin, Peter Dobravec, Pr. Rotar, Janez Kobilies, Lovro Bergant, Lovro Drešar, Janez Podboršek, občinski odborniki.
Občina Ambrus na Dolenjskem je poslala to-le izjavo: Z užaljenim srcem beremo, kako dan na dan napadajo liberalni slovenski časniki Vašo nam nad vse drago osebo. Vzlasti po I. slov. katol. shodu so postali ti napadi skrajno netaktni in brezobzirni. — Vemo, da se zna Vaša prevzvišenost tolažiti z besedami našega Gospoda, ki je dejal: „Ako so mene sovražili, bodo sovražili tudi Vas" — vendar Vašemu preblagemu srcu ugodi prepričanje, da niste osamljeni v trpljenju, marveč da z Vami trpi verno Vaše ljudstvo. — Naj Vas grobokopi časne in večne sreče slovenskega ljudstva napadajo, kakor jim drago — vedó naj, da smo Vaši in da Vaši ostanemo. Z Vami hočemo trpeti, z Vami pa tudi zmagati, kajti resnica, katero Vi tako navdušeno in prepričevalno zagovarjate, zmagati mora!
Odbor občine Ambrus dnó 14. novembra 1892. Franc Škufca, župan, Peter Sadar, Jožef Mahič, F. Gregorič, Jernej Muhič, občinski svetovalci. Prane Kovač, Anton Perko, Jožef Lavrič, Janez Kenig, J. Zupančič, Anton Mustar, Jožef Jernejčič, Janez Hočevar, Anton Perko, občinski odborniki.
Županstvo sv. Križa pri Kostanjevici je poslalo tole izjavo: Podpisani občinski odbor v Križevem pri Kostanjevici odločno prote-stuje v imenu občine zoper neosnovane napade liberalnih slovenskih časnikov na Vašo prevzvišenost. Svojemu uzornemu višjemu pastirju izrekamo otroško svojo udanost in prosimo Boga, da nam Vas dobrega očeta mili Bog ohrani še mnogo let! Izjavljamo ob enem, da se z načeli I. slov. katol. shoda popolnoma strinjamo ter da odobravamo njegov program. — Kerin, župan, Anton Stritar, Janez Bartel, Anton Prah, Anton PeniČ, občinski svetovalci. Franc Dornik, Martin Gramec, J. Marolt, J. Štefanič, Kozma Parlič, Jožef Zugič, Marka Uuetič, Martin Kumljanec, Janez Kuhar, Martin Unetič, J. Gramec.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. novembra.
(Udanostne izjave.) Udanostne izjave so nadalje poslale občine Kapljavas, Moste, Klanec, Nasoviče, Križ, Suhodole in Mlake pri Komendi. — Slava zavednim občinam in njih vrlim občinskim predstojnikom.
(Za pogorelce v Škrlovici) pri sv. Gregorju je poslal preč. vpok. župnik Vincenc M a y r iz Zaloga 5 gld. — Bog plati!
(Deželno gledališče v Ljnbljatti.) Pri današnji slovenski predstavi je na dnevnem redu prvikrat: Svatba pri svetilnicah, opereta v jednem dejanju; pred opereto pa se predstavlja veseloigra : Išča se odgojnik, preložena po francoskem izvirniku.
(Novo drnštvo.) Na tukajšnjih c. kr. obrtnih strokovnih šolah so učenci večinoma jako ubožnih starišev, ki nikakor ne morejo ob svojih troških vzdržavati s.na ali hčerke na zavodu. Skoraj vsak je več ali manj navezan na javno dobrosrčnost. Vsled teh razmer se je pod predsedstvom ljubljanskega gosp. župana konstituiral provizorični odbor, ki je sklenil ustanoviti „Društvo za podporo ubožnih učencev in učenk na c. kr. obrtnih strokovnih šolah v Ljubljani." Deželua vlada je že potrdila pravila novemu društvu in v kratkem se ima vršiti prvi občni zbor. Gled6 na dobrodelni namen podpornega društva že danes opozarjamo svoje čitatelje nanj, posebno pa one iz obrtnih krogov, želeč, da bi mu v obilnem številu pristopali. Dan in kraj občnega zbora bodemo svoječasno naznanili v našem listu.
(S somnja.) Na Vodnikovim trgu v Ljubljani so imeli ob somnju od nekdaj tudi klobučarji svoje mesto. Sedaj se je vrinil mej nje neki tujec, ki je odprl tam 15krajcarski bazar. Slučajno ni bilo daues soseda njegovega na somenj in „štanta" sosedovega že ni več, dasi je plačan za celi teden. Kdor ima skrbeti za to, naj skrbi in varuje domačine pred — tujci!
(Zanimiva pravda) vršila se je dne 9. in 17. novembra t. 1. pri c* kr. okrajnem sodišču na Vrhniki. Občina si je prilaščala že dl,e časa gotovih pravic do neke parcele kapelauskega gozda v Raz-
kovcu, vkujiženo na kapelanijo, bodisi v obliki „nadzorstva", bodisi v obliki „posestva", bodisi v obliki „lastnine". Nedavna pa je občina po dogo-vorn občinskega sv£ta delavcem, ki so po ukazu gg. kapelanov v imenovani parceli sekali, sekanje prepovedala in delavce spodila. Kapelana sta vložila tožbo radi motenja zadnje dejanske posesti. Občino je zastopal notar g. A. Komotar, kapelanijo g. P. Bohinjec, obravnavo pa je vodil c. kr. okr. sodnik g. A. Elsner. Obravnava je trajala dva dni in zaslišalo se je 16 prič, Po razsodbi dne 18. novembra spoznalo je c. kr. okrajno sodišče za pravo, da je bila kapelanija res motena po občini v zadnji dejanski poBesti in da je občina dolžna stroške povrniti.
(S Koroškega), z dn4 22. novembra: Ni je 1 večje, nesramnejše laži od one, katero naši zli nasprotniki že delj časa trobijo v svet: da je nemštvo na Koroškem v nevarnosti! Ta debela laž bere se malone v vsaki številki liberalnih listov, to laž patetično oznanjujejo liberalni poslanci svojim volilcem, ta laž bila je i glavni „schlager", s katerim so ma-tadorji zadnjega kor. „parteitaga" fanatizirali skup-ščinarje! Pač: „jagnje kali volku vodo!" — Drug „schlager" nasprotnih kr.čačev je: „Vlada boža Slovence". No, v „dokaz" temu bodi le omenjeno, da je visoko stoječ gospod, kojega diči posebno debelo „prijateljstvo" do Slovencev porabil zopet svoje službeno potovanje v to, da je rogovilil zoper družbo sv. C:rila in Metoda in delal propagando za „jedino zveličavno" nemščino! — Ce slovenski kmet ne zna nemški, je to kaznjiva pregreha, iu dotičnemu se v luknji ,,ponuja" prilika, da postane ,,mehek" in se uči — nemščine! Da se uniči in prepreči slovensko gibanje, ki je našim ,,diis majorum gentium" prebodeč trn v p6ti, se ovajajo delavni slovenski rodoljubi, katerim se inače ne more do živega, na višjih mestih, natolcuje in lil že se, ter se jim s temi (res ,,nemškimi") sredstvi skuša zamašiti usta! Ta suha, le ob kratkem označena ,,fakta" naj pričajo, kako hudo se godi na Koroškem — nemštvu!!!
(Iz Komende) se nam poroča: Za našo župnijsko cerkev smo naročili note cerkvene stole pri mizarji Stupici na Viru. Oskrbel se bode tudi novi tlak za cerkev. — Pred kakimi 14 dnevi je bila pri nas komisija zaradi nove bolnišnice. Ogledalo se je stavbeno zemljišče; o drugem se vrše pismeni dogovori.
(Občinska volitev.) Z Ribnice na Pohorju ae nam piše: „Mi vstajamo in vas je strah", lahko bi rekli s pesnikom naši kmetje dn^ 10. novembra, ko se je vdrugič vršila volitev odbora za občino R b-nica - Hudikot. Prvič je bila volitev dnč 28 jan. t. I. in zmaga je bila naša, ali večina je bila neznatna. Radi nekega nepravilnega pooblastila nasprotne stranke vložili so naši ugovor na c. kr. glavarstvo, katero je pa celo reč izročilo c. kr. namestništvu. Odtod smo odloka čakali pol leta, še le v poznej jeseni se nam je povedala rešitev njegova, namreč: nova volitev. Gosp6da so računili, da si je med tem časom opomogla nasprotna stranka, ali zgodilo jse je baš narobe. Ko se je ta ogledala v prenarejenem ogledalu volilnega zapisnika, zlezlo ji je srce samega strahu v pete, da je na dan borbe jo potegnila, kakor ščurki pred lučjo. Vsaj pa je nje bilo premalo povsod, da ni bilo računiti na vspešen boj, kamo li na zmago. Gospdda so se uračunili po pregovoru : Kdor seje veter, žanje vihar. Mislili so, da se je naš kmet naveličal volilnega boja in vednih potov, ali njemu se je tudi zasvetilo v možganih, da je bolje si utrgati za pol dneva časa, da dovrši svojo državljansko dolžnost ia pravico, nego biti dolga tri leta zopet poslušen sluga robatim gospodom 1 nasprotne stranke. Prejšnja večina naša bila je ' komaj zadostna, sedaj je — popolna. Iu kar je še j več vredno, Zmaga ta bode trajna, ako našim možem le količkaj ostane one možatosti, s katero so 6e ' zdaj tako lepo odlikovali. Nasprotniki se seveda ! srdijo nad takšno „nehvaležnostjo" naših kmetov, ali mi jim lahko povemo na ušesa, kdo je najbolj kriv njihove „nesreče". Nihče drugi, nego sedanji župan, katerega blizu štiriletno županovanje bilo je nam •— cela večnost. Ce rečemo, da od vseh last-' nostij, katere mora človek dandanes imeti, se ga je najmanj prijela ulj^dnost, posebno proti nižjim ali še morda enakim od njega, — pa smo v kratkem ! označili razmerje med njim in občani. To je bil največ vzrok nezadovoljnosti z njegovim gospodarstvom, to je prignalo kmete k volitvi, da si izvolijo drugi odbor in po njem župana, iu ravno to je pokopalo nemškutarijo v Ribnici. Sredstvo je bilo res
slabo, ali služilo je proti svoji volji k dobremu namenu. To si, gospoda, dobro zapomnite, pa nikar ne dolžite več kmetov, da so „nehvaležni". Poraz ta je vaše delo, ali bolje, delo vašega župana.
(Cerkev sovražnica prosvete.) Angleški list ( »Tablet, prinaša vest iz afriškega otoka Madagaskarja o delavnosti jezuitov od 1. 1861. Takrat , ni bilo na otoku ne ednega katoličana, danes jih 1 je že 130.000 in imajo 300 cerkva s prelepo stol-. nico v glavnem mestu Tanariva. Ustanovili so zanje 414 šol, v katerih se uči 18000 otr6k; v ; to se ne računajo obrtnijske šole in višja učilišča. ( Eden jezuitov je prepotoval peš celi otok ter napravil prve zanesljive zemljevide otoka, drugi se peča s prirodoznanstvom in proučuje rastlinstvo in živalstvo na otoku; tretji popisuje zgodovino j otoka, velikega kakor avstrijsko cesarstvo; Usta-' novili so tudi tiskarno, kjer se tiska veliko dobrih , knjig. Za revno ljudstvo so napravili štiri lekarne, j kjer dobivajo zastonj zdravila; dve bolnišnici, kjer skrbijo za revne bolnike, ki trpijo od nalezljive ! bolezni »lebbra« in preživč brezštevilno množico j revežev. Posebno skrbijo za vjetnike, s katerimi se prekruto ravna; obiskujejo jih, tolažijo jih, no-I sijo jim jed in obleko in jih odkupujejo. Listu j »Tabletu poroča vse našteto samovidec Kenelm ( Vaughan. Tako »pusti cerkev narode : spati smrtno spanje«, da ga še-le liberalne , ideje k življenju prebude!!
(Donesek k zgodovini svobodne korupcije ) Na . Fraucoskem se sedaj pričenja vrlo zanimiva pravda, ; ki bo svetu zopet jasno dokazala, kako kruto špeku-| lacija ljudi z denarjem nravno razdivjava in rnate-i rijelno uničuje. Na prihodnjo soboto so povabljeni j pred apelacijsko sodišče Ferdinand Lesseps (87 let 1 star), njegov sin Karol Lesseps, upravni svetniki Marij Fontan in baron Kotti, znani inžener A|fel iu baron Rajnab; toži jih prvi pravdmk države Keznč d Boriper (Quesnay de Beaurepaire), da so ! goljufali pri panamskem podjetju. Zanimiva je denarna stran tega podjetja. Osemkrat so se izdale ! delnice zdnje iu nabralo se je 1400 milijonov frankov ; delnice so bile po 500 frankov; padle so še do 12 frankov in sedaj so komaj malo nad 20. Ogromno svoto 1400 milijonov pa je z velikanske večine zložilo revno ljudstvo, tako da je tudi ono pri tem največ prizadeto. Iiguba je tedaj grozovita, | in to pri podjetju, za katero je že ob času, ko se je slabo stanje vedelo, dovolila zbornica, da se sme izdati dva milijona srečk, za katere se je z vsemi silami agitovalo in na vse mogoče načine navduševalo. In vendar znašajo troški samo blizu 800 milijonov frankov. — Vprašanje, ki se nehote vsakemu vriva, se glasi: Kje je ostali denar, kako se je uporabil? Dognala bo to preiskava, a že danes lahko rečemo, da se bo umazano perilo, ki se pere pri vseh umazanih špekulacijah, tudi tu pralo. Osebe, ki smo jih gori imenovali, niso jedine mej prizadetimi. Le Provostde Loue(Launay) je v trancoski zbornici 21. novembra očitno izrekel, da so krivci iskati mej vlado, v „haute banque", v časopisju in v zbornici. Našteval je tudi nekaj podrobnostij, kako se je delalo z denarjem; n. pr. podjetniki so si izposodili pri dveh bankah 30 milijonov frankov na dva meseca in obresti so plačali 85°/0; časopisi so se kar v velikem številu pokupovali, da bi varali občinstvo in donašali najbombastičneje pisana vabila, naj se udeležb podjetja; v nekem kraju so kupili v ta namen celo „semaine religieuse". Deiahe (Delahaye) je tudi naštel nekaj zanimivih podatkov 1 Tri milijone frankov so razdelili mej 150 poslancev, da so jih podkupili. Začetkom se je za podkupljenje odločilo 5 milijonov, in vse poslanoe, ki bi se dali kupiti, so imeli lepo proračuujene, za koliko bi se prodal. Oeua je bila odvisna od dolgov, katere jo dotičnik imel, in od vpliva njegovega; neki že umrli minister je dobil 400.000 frankov; neki listič, ki ni vreden 20 frankov, se je kupil za 200.000 frankov; ueki drugi list jih je dobil 500.000. — Za Panama srečke se je izvolil posebni odsek v zbornici; članov je bilo 11, 5 za, 5 proti, jeden neodločen, ki je pa zahteval 200.000 frankov za svoj glas. — Zbornica je sklenila, da se izvoli posebni odsek, ki bi preiskoval panamsko zadevo, v kolikor je v zveii z zbornico. Včeraj so volili vprvič, a se niso mogli zjediniti. Voljenih je bilo najprej 23 republikancev in 3 konservativci. Nato je pa desnica izjavila, da se noče več udeležiti volitve, ker so voljeni le trije ujeni pristaši. Ti trije in še šest levičarjev je izvolitev odklouilo. Za v drugo
*
Volijo d»nes. — Kako se skonča ta pravda, ne »¿eno ie scdij: to pa vč®jo, da ae velja samo sa Francosko v naših časih toina rssniCa, da Vodi pamet iu v«st in politično in zasebno prepričanje, da vodi politiko in vlade samo p r e -tnetenejši in b r e Z v * s taejši z denarjem.
(Disputaeije.) Obilo j<$ mikih ločin na Roškem, vsekakor je vladujoči cerkvi to v kvar. Na razne načine so že skušali privesti ločenec k jedinosti, škoda, da je največkrat se skušalo s lilo. Sedaj so začeli drugače. T Astrahanu je po naloga tamoinjpga škofa Pavla nastopil pred 9. meseci znameniti pri-ptidigar In vneti pravoslavni duhovnik Evtropij Ko-Čergin in javno pričel disputaeije z — „razkol-ti i k i'-. Ruski listi z veseljem poročajo, da se je v 8 mesecih 95 ljudij iz raznih ločin zjedinilo z grško« rusko «erktijo. • Smisla za jedinstvo cerkve imajo tedaj še. Bog obudi le še gorečih mož, ki naj tudi iritzkolno rusko cerkev samo privedo k jedinstvu — katoliškemu,
(človekove dolžnosti.) „Naša Sloga" prevaja iz spisov znamenitega laškega pisatelja in rodoljuba Šiivija Pellico, ki je bil mnogo let zaprt na Spiel-bergu v Bonu, njegovo delo „dolŽdosti človekove". Iz poglavja „prava ljubezen do domovine" nava-jamo sfojlm bralcem to-le: „Grditi vero, dobre običaje in dostojno ljubiti domovino, sta si dva povsem protivua načeta. Ako kdo sramoti altarje, skruni svetost zakona, krepost, čast in poštenje in pri tem kriči dotnovina, domovina, ne zaupaj mu, ker on je hinavski oboževatelj njen, da, on je naj-gorji državljan." Da — ne zaupaj mu!
(0. Doria), iz dominikauskega reda, jeden naj-izvrstnejih in najpriljubljenejših laških pridigarjev je te dtii 47 let star v Benetkah umrl. Hvalili so njegov bister ufn in lep, lahni slog, kakor tudi njegovih govorov času primerno vsebino. Pečal se je mnogo tudi s socijalnim vprašanjem.
(Hrvat — kralj.) J *rko D o m i n i s (prav za prav Gospodnetič; meje prevedeno na laški jezik, kakor st* je to nebrojnukrat dogodilo pod beneško vlado), rojen na Rabu v Dalmaciji, je ob času, ko so bile Benetke še pod Avstrijo, ubegnil in vstopil v avstrijsko vojno. L. 1866. je bil pri Visu v bitki in potem je odšel v Ameriko, zašel na Seddvičske otoke in se tam oženil. Na otoku je navstal upor, vrgli so vladarja in k vladi je dospela rodbina tasta Dommisovega, ki si je tam premenil v ime „sir Herman". — Dve leti potem umrje kralj in naš Hrvat zasede prestol. Pred letom dnij je umrl in sedaj vlada v imenu mladoletnega sina j pokojnikova vdova. Pred nekaj meseci se je ustavila vojna ladija „Jasana" v luki dotičnega otoka in kraljica je ob tej priliki poprosila poveljnika la-diji, naj poizve, je-li je v Dalmaciji kaj sorodnikov njenega moža. Poizvedovalo se je in sedaj se mnogo Hrvatov Dalmatincev veseli, da je potomee njihovega rodu — na kraljevem prestolu.
(O knjigarni Hartmanevi [Kngli in Dentsch] v Zagreba.) Obzor prinaša v ponedeljkovi številki vrlo zanimiv članek „Njemačka propaganda v Zagrebu". Imenovana kojigarda namreč izdaja že nekaj let sem po tri nemške koledarje, katere so časopisi jednostavno priporočali kar na kratko tako, kot jim jih je naznanila knjigarna sama, imenujoč jih „trije nemški koledarji v hrvatskem duhu". In v teh koledarjih se na najgrji način smeši vse, kar je slovanskega. Eomenskj je Nemeč; Rusija grozi Evropi s časi Atile in Džingiskana; nobene pohvalne besede nima za Slovenstvo; v pogubo spravljajo Avstrijstvo — Čehi, Poljaki, Slovenci in Hrvatje, tako trdi koledar „Agramer Bote". Mi javljamo to v ta namen, da se izprevidi, kako v srcu Hrvatstva rujejo sovražniki, ki se pa sicer kažejo za prijatelje. Tolmačimo si najbolje, odkod to, če pristavimo, da je tvrdka do-tične knjigarne — židovska.
(Obleka.) Neki Amerikanec je preračuni!, da mej 1500 milijoni ljudij na svetu jih samo 300 milijonov nosi evropejsko obleko, 50 milijonov nosi samo kratke pantalone in 230 milijonov jih je povsem brez obleke.
(Papelev poslanec nadškof Fr. Satolli) po na- 1 g 'loga sv. očeta Leona XIII. sedaj obiskuje se vero- ^ amerikfenske škofije, da se osebtfo prepriča o stanju Katoličanov. V St. Pavlu, Min. ho mu priredili dostojen sprejem. Gojenci cemenišča «v. Tomaža v Merrlam Park so visokega cerkvenega dostojanstvenika pozdravili v 13 jezikih. Izmed siovanukih je-iikov so bili češki, poljski in alovenski. Slovenski nagovor je imel čast. gosp. A. Vilman. Sa-
tolli se je zahvalil v latinščini. Izražal je svojo popolno zadovoljnost z vodstvom semenišča in z napredkom semenišnikov. Opominjal je mladeniče, naj se trdno oklenejo edinozvelčan-kih naukov sv. katoliške Vere in njenega vidnega vladarja slavnovla-dujočega papeža Leona XItI.
(Kolera.) Po „Denju" posnemamo tu uradni j izkaz o koleri z zadnjega tedna, t. j od 12. do j 19. novembra. Po mestih je zbolelo 320 oseb, umrlo pa 204 (največ jih ie zbolelo 170, umrlo 71; v Petroaradu zbolelo 58, umrlo 19). Na deželi jih je pa zbolelo 8569 in umrlo 1693 (največ v po-doljski guberuiji 259 oseb; v kersonski 109, v ki-
jevslci 169).
~ ' • • ■ • ■■ ■
Telegrami.
Dunaj, 28. novembra. V zbornici poslancev je odgovoril ministerski predsednik na interpelacijo Pacakovo. Konstatoval je Je, kje so se sklenili protesti avtonomnih korpo-racij proti ministerski naredbi o osnovi okrajnega sodišča v Teplicah. Ustavljanje sklepov še ne omejuje svobodnega izražanja mnenja. Postopanje okrajnega glavarstva je bilo korektno.
Budimpešta, 22. novembra. Poslednjih 24 ur je šest oseb zbolelo za kolero in jedna umrla.
BukareSt, 22. novembra. Zbornici sta sklicani na 22. dan novembra.
Sofija, 22. novembra. Uradni list je priobčil sankcijoniran zakon o posojilu.
Rim, 23. novembra. Parlament se|je otvoril. Prestolni govor pravi, da so v Genovi izkazana počastenja dokaz naših najboljših odnošajev k vsem vlastim, Vlada si bode v zvezi s svojimi zavezniki prizadevala obvarovati Evropo pred vsemi razpori.
Pariz, 22. novembra. Zbornica je pri prvi volitvi v panamsko enketo volila 23 republikancev in 3 konservativce. Konservativci so izjavili, da se daljše volitve ne udeleže, ker so voljeni le trije njih člani. Druga volitev bode jutri.
Fortonovo, 22. novembra. Francoske čete so brez boja zasele Abomey. Kralj Be-hanzin je pobegnil.
Umrli m«»:
19.	novembra. Viktor Vodnik, čevljarjev sin, 6 dni star, delavske hiše ob Dunajski cesti, trismus. — Marija Škof, mesarjeva hči, 2 meseca, Krakovske ulice 6, hudi kašelj. — Martin Rome, delavec, 64 let, je utonil v Gradasici.
20.	novembra. Marija Fink, policijskega agenta vdova, 48 let, Plorjanske ulice 15, tuberculosis.
V bolnišnici:
18.	novembra. Tomaž Spacapan, delavec-, 43 let, carui-noma cardiae.
19.	novembra Jakob Martinazzi, delavec, 44 let, tetanus
Tu J t? i.
20. novembra.
Pri Maliiu : Rosenberg , Krivenek , Kirehhof, Miiller, Glockner, Schagl, trgovci; Aschwalder; Daneman, potovalec, z Dunaja. — Suchy, višji nadzornik, iz Gradca. — Fischer, trgovec, iz Prage. — Blažon s hčerjo iz Begunj. — Blaisel ii Benetek. — Kastel, potovalec , z Reke. — Vitez Friinz pl. Vestenegg, okrajni glavar, iz Novega mesta. — pl. Thoman Montalmar, okrajni glavar, s soprogo, iz Kočevja. — Fruh-wirth, zasebnica, iz Zagreba.
Pri Slonu: Barnig, Krum, tovarnarja; Bernhard, Hock, Reiner, trgovci, z Dunaja. — Arming, uradnik, in Angeli, iz Trsta. — Petrio iz Logatca. — Fertin, kurat, iz Begunj. — Krumpester, kapelan, iz Prečine. — Cbristl iz Žatca.
Pri Juittem kolodvoru: Cegnar, jnrist, iz Žabnice. - Nettl iz Hohenelbe. — Spinar, uradnik, i» Hotederiice.
Pri avstrijskem earu : Maurhard iz 8teyra. — Frein-thaler, trgovec, z Ogerskega.
Pri bavarskem dvoru: Golob iz Toplic. Pri Virantu: Drobnič, posestnik, iz Sodražice. — Mrhar, posestnik, iz Dolenje Vasi.
Vremensko np»ro4fJ«».
š—:--~ ;—
¿ C». Stanj*	s t,
¡TI ----Vrenj« jj:* ï
ODaxoTsnu upi«««»	ow
~ 7- u ijit.r 746 5 Ö~8 si. vzh. oblaonô-~
22 î. u. pop. 746 7 18	si. svzh. „ 0 00
9 u.iveé. 746 6 0 8	„ n
Srednja ttmperatar» M«, za 1-9' nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 22. novembra.
glin	m^
Pient-v • ■ •	6 —I Speh povojen, kifr. .	— I 64)1
- • • •	5 —	Surovo mikalo. ~	—! 75i
Ječmen. . . .	3 96	Jajoe, jedno n .	— 38!
Oves..........2 52 Mleko, liter . . . .	—I 10!
Ajda..........5 77	Goveie meno. ker. .	—s «4|
Proso, , ...	4 78	Telečje „ „ .	— | 52!
Koruia, „ ...	4 50	Svinjsko „ „ .	—! 50,
Krompir. „ ...	3 03	Koitrunovo „ „ .	— 36
Leča.....11 — Pisane«.....— 35:
Grah, „ . .	10 - Golob .....— 15
Mol. . . .	9 -	Seno, 100 ktrr. . .	2 23
Maslo. k*r. .	— 90	Slama. „ „ . .	1 87
M»*.	66	Drv» trda, 4 kub. mtr.	7 2J|
Speb «vh> .	_ 50	. mehka.	4 80
_____I
Ivan Kregar,
LJUBLJANA,
-i3 pasa rs>-
in
izdelovatelj cekvenega erodja
Poljan ska cesta St. 8,
poleg „Alojzije-visča",
opozarja in toplo priporoča prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novourejeno
pasa*3SR© delalaioe,
v kateri izdeluje v najraznovrstnejsih oblikah in slogih cerkveno orodje, kot: moitrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, listence Itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodja popravlja in prenavlja, posrebrujo in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago polhe dobro spravljeno in poštnipe	~
Lekarna Trnkoczy-jeva, Dunaj, V.
■J?
9
0
1
o 'O M
t

<3>
rJT mr *» V» «»x	v
grenki konjak,
okusno in najboljše sredstvo za želodec.
I steklenica 50 kr, 12 steklenic S gld.
prodaja
tbald pl. Trnkoczy,
lekarnar v Ljubljani. Prodajalci na drobno dobe rabat.
O' o
H <<
ti. ®
<1 J»
b
Lekarna Trnkoczy-jeva v Gradcu.
IV» prodaj je za nizko ceno jedna že rabljena, a dobro ohranjena
in štiri manjše viseče svetiliiice.
Velika svetilnioa primerna je za gOBtiini-čarje ali večjo dvorano, manjše za obrtnike.
Več izve se v upravništvu „Slovenca". 482 7

Umetne zobe in zobovja
sta vi ja na način, ki rie provzroiM ni-kakib bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(12) 87 zobozdravnik
pri Hradeckcga mosta I. uadstr.
J. BENDIK v Št. Valentinu pri Steyru
jedini izdelovalec novo izumljene c. kr. privilegovane
W svetle tinkture za usnje,
s katero se naredi svetlo (zlika brez krtače) usnje na konjskih komatih, vozovih, usnje za čevlje in galanterijsko usnje, priporoča ta svoj izdelek, kateri se rabi ne le pri c. in kr. vojaštvu in velikih transportn h podjetjih na Dunaju, temveč tudi v hlevih cesarskih visokostij že več let.
Nadalje priporoča ravno isti za nepremocljive čevlje svojo slavnoznano 377 10—9
itepremočno mast za usiije,
ki daje usnju posebno mehkobo in se rabi celó pri najvišjem dvoru.
Cene: Svetla tinktura za usnje kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica štev. 1 — 80 kr., št. 2 — 40 kr., št. 3 — 20 kr.
Nepremočnn mast za usnje kilo 80 kr.. '/» kilo 40 kr., >/« kilo 20 kr., l/s 10 kr.
Prodajalci na drobno in vojaki dobe rabat.
Da se izogneš prevaram glej na ime „J. Beudik v Št. Valentinu", ki je na vsakem kosu.
V Ljubljani je prodajeta Scliussiiig & Weber, v Celju Tanner in Stleger, v Mariboru Ilolasek inMartlnz.
j za «olu	ni.s.n zbor M' spremlja »nje orgelj j
■¿I'¿iI Igu. Hladuik, op. IS. ! Proda a Katol. Bukvarna v L ubliam iu J. Kraje v Novem Motu. Cena 40 kr. 552 5—1
Velika 5Dkrajcarska loterija.
Glavni dobitek
75.000
Predzadnji teden!
goldiiiarjev
4t>7 U
Srečke á. AO kjp. priporoča:
J. C. M A VER v Ljubljani.

Jemljem si čast svojim p. u. naročnikom naznanjati, da sem svojo delavnico, katero sem imel skozi 14 let v hiši g. Treo-ta (državne železo ce cesta št. 10) premestil od 1. t. m. v
Igriške ulice štev. 8.
Za dosedanje meni v tako veliki meri dano zaupanje in naročila iskreno se zahvaljujoč, prosim mi to tudi v bodoče ohraniti in me v moji novi delavnici, katera je veliko večja od preišnje. z muogimi naročili osrečiti, ter zagotavljam točno, ceno in natančno izvršitev vseh v mojo stroko spadajočih ključarničarskih del. Izdelujem tudi vsake vrste ograje po lastnem, ali m. danem načrtu. - Z odličnim spoštovanjem	JAKOB MARTINČIČ,
546 1	ključarnlčar.
g
o		
a! m		.2.
S		
1 «« >		s 3*
O		>
? m	cfl	
.s ^	O	C rt a
	'C	m H
g m		CÖ
D		>OD
		
«Mi		
11 »lili...-.-.
gfjg ílji
Otročji vozički
jako fini, močni in lupi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče, modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'—, 7-—, 6'—, 9'—, 10"— in višje po vsaki ceni do 20 gld.
Anton Obreza,
tppccirur,
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Najcenejši kraj /.a nakupovanje otročjih vozičkov. "TB«	537 50—2
Št. 9928.
Razglas.
Dne 2. januvarija 1893. 1. ob 10. uri dopoldne vršilo se bode v deželnem dvorcu
V. izžrebanje 4°!0 obveznic kranjskega deželnega posojila.
v Ljubljani, dné 10. novembra 1892
Vizitnice
priporoča 1.
Tisti mož,
star, visoke postave, ki je v ponedeljek v Ljubljani staro srebro menjal, naj se kakor hitro mogoče oglasi zopet tam.	551 3-2
stane pri meni eden modro« na peresih (Federmatratz>-). Ti modroci so solidno iz najboliše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim c\illiom pre-obl čeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo.	Pri
naročilih z dežele naznani naj s>) vselej natančna mera postelje v notranji luči. "•G — Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroc na peresih, je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-nico itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
ANTON OIUIEKA, tapecirar v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4.
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žlmnio, garnitur, div&nov, atolov, preprog, zagrlnj&l in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.
gy Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba, nizke cene.	536 50 -2
Dunajska t> o
r z a.
Dné 23. novembra.
Papirna renta 5%, 1(5% davka
Srebrna renta 5%, 16% davka
Papirna renta 6%. davka prosta . . Akcije av8tro-ogerske banke, 600 gld.
Napoleondor (20 fr.) Cesarski cekini . . Nemških mark 100 .
. 97 gld.	___	kr
. 97 .	60	
. 115 „	15	
. 100 .	40	
■ 985 „	—	
• 317 „	25	
• U9 „	80	
9 „	53	
• 5 „	68	
58 .	80	
Dn6 22. novembra.
Ogerska zlata renta 4 f,.......113
Ogerska papirna renta 5%......100
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	140
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....188
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96
Zastavna pisma „ „ „ „ 4»/, *	100
Kreditne srečke. 100 gld.......191
St. Genois srečke. 40 irld.......63
gld. 30	kr.
„	40	„
n	50	„
„	25	„
n	n
n	20	„
„	40	„
n	75	„
„	75	„
	—	gld.	—	kr
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	17	«t	—	V»
	23	»	25	r%
	64	n	50	
Windischgraezove srečke, 20 gld.....	—	„	—	
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151	0	75	
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2785	a	—	1»
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	95	n	50	n
	1	n	18	p
	—	n	—	n
List „Mercur".
Zanesljiva informacija o stalno obre.st.mb in dividendnih papiriih, važuih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločiluih pojavih na dunajski borzi.
Sveti pismeni in ustni brezplačno.
??
Menjarnična delniška družba
MERCUR
Wollzeile št. 10 Dunaj, Nlariahilferstrasse 74 B.
U
Ttmm k L1114
cele 4'/« gld., polovične 2':, gld. in 50 kr. kolek.
Glavni dobitek 150.000 gld. avstr. velj.
Žrebanje dne 1. decembra. "^B

Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janeiii.
Tis* .katoliške I i.i»rn»' v Liuhlmni