Posamezna številka 10 vinarjev.
ŠIBV.2I2.
f LisMM v peiek, 17. stolnimi no.
Leto XL1II.
Velja po poŠti: s
Za oelo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2*20 aa Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 2V— za en meseo „ . . „ 2*— I opravi prejeman roeseiSno „ 1*70 s Sobotna izdaja: =
za celo leto......„ V—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo. „ 12*—
Inserati:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popnst.
Pernifla oznanila, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna petltvrsta po 2 J vin
Poslano: ■■ enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzomšl nedelje in praznike, ob 5. nrl pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
03r Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 8/UL Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ae sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št B. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-liero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Pohvalo naših kranjskih .Janezov".
Brigadir generalmajor Stohr, pri čegar brigadi se je junija boril tudi naš 17. pešpolk, je dobil za svoje velike uspehe Leopoldov red. Ko mu je podpolkovnik v imenu našega polka čestital, se je zahvalil s sledečim pismom:
Ljubi prijatelj!
Tebi in Tvojemu vrlemu polku najsrčnejša zahvala za razveseljive čestitke o priliki najvišjega odlikovanja. Če se spominjam dni pri Markovi in Lysa gori in naše ofenzive proti Nižniov/u, tedaj šele prav spoznam, koliko zaslug ima zelo odlična hrabrost in vstrajnost lepega polka viteza pl. Milde št, 17, njegovi odlični
častniki in njegovi vrli možje pri tem odli kovanju. Red nosim v zavesti, da ga kot najvišji po činu kažem javnosti kot odlikovanje celega polka.
Prosim Te, ljubi prijatelj, izreči gospodom in celemu vrlemu in lepemu polku v mojem imenu še enkrat prisrčno zahvalo za požrtvovalno hrabrost, katero je polk pri vsaki priliki v najvišji meri pokazal pod mojim poveljstvom.
Stohr, gm.
Sv. VlSarje ponorele.
Župni urad Rateče na Gorenjskem je brzojavil danes preč. knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljani:
Belapeč, 17. septembra. Včeraj popoldne ob treh je pogorelo svetišče na Sv. Višarjah.
Vojska z Nalilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. septembra. Uradno se raz-glaša:
Položaj je neipremenjen. Italijanski poizkusi, da bi obšli naše postojanke ua Monte Piano na vzhodu, so bili preprečeni.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo laškega generalnega štaba.
Dunaj. (Kor, ur.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Cadorna poroča:
14. septembra. Naše poizvedovalne oddelke so napadli v njih postojankah močni sovražnikovi oddelki blizu Cimega v Judikariji pri Jessernici in v dolini Va-noi (Cismovu) in so jih vrgle nazaj. V zgornji dolini Cordevole je zbral sovražnik veliko baterij, s katerimi je pričel obstreljevati naše postojanke od Col Toronta do Col di Lano. Natančnejša poročila o našem prodiranju v bovški kotlini 11. in 12. t, m. postavljajo šele hrabrost naših čet v pravo luč. Z najtrdovratnejšimi junaškimi napori se je posrečilo, da so se iztrgale nekatere trdne postojanke na vrhovih, ki obdajajo kotlino, v katere se je bil sovražnik močno zakopal in je bil pripravljen, da uporablja vsako, tudi najneusmiljenejše sredstvo, kakor dušljive bombe in goreče tekočine, v svoji obrambi. Na Kraški visoki planoti je obmetaval sovražnik ponoči na 12. t. m. naše postojanke z velikim številom bomb. Hiter nastop naše artiljerije je preprečil daljnje obstreljevanje, ki ni bilo zvezano z nobenim napadalnim poizkusom in je ostalo zato popolnoma brezuspešno.
XXX
Poročila laškega generalnega štaba obsegajo zadnje dni večkrat neresnične podatke. Laško dnevno poročilo 12. t. m, n. pr. javlja: V bovški kotlini so zvečer 10. septembra sovražne čete v varstvu teme poizkušale presenetljiv napad na naše postojanke vzhodno od doline Slate-nik. Naši so pripustili, da se je sovražnik približal na kratko daljavo, vrgle so se nato z bajonetom nanj in so ga po ljutem ročnem metežu zapodile, da je moral bežati. Opisani dogodek je popolnoma neresničen. Dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer je neka lastna častniška patrulja napadla neko laško poljsko stražo, ki je bila postavljena vzhodno od vasi Čczsoča, 2\U km južnovzhodno od Bovca. Ustreljeni so bili štirje Italijani, ostalih šest je bilo ujetih. Naša patrulja se je nato umaknila z ujetniki brez vsake izgube nazaj.
V laškem dnevnem poročilu 13. t. m. navedeni »znatni uspeli«, ki naj bi jih bili Lahi dosegli v bovški kotlini, jc popolnoma izmišljen. Kjerkoli, je sovražnik napadel, jc bil po naših junaških četah z najtežjimi izgubami vržen.
Nadvojvoda prestolonaslednik na južno-jrnb.od!H bojni črti, Dunaj, 16. septembra. Nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc Jožef odpotuje jutri po Najvišjem povelju na daljše bivanje k južnozahodni bojni črti,
Kako je sedaj ob Soči.
Zagrebške »Novine« priobčujejo:
V Podgori pri Gorici, 12. sept.
Dopoldne nekolikokrat zarjove top. Popoldne čuješ isto, a oglaša se tudi ponoči. Italijanom daje znamenje, da je buden, da ne spi. Ponoči čuješ tudi strel iz puške. Vojak na straži strelja. Strelja, da si prebudi živce, da prežene spanec. Italijan, ki stoji na nasprotni strani na straži, nemudoma odgovori. Morda je bil že zadremal, ko mu čez glavo prižvižga krogla in nehote mu prst izproži petelina in strel se razleze v noč. Človeku se ne zdi, da je vojna, četudi si stojimo nasproti zakopani komaj 100 do 150 m narazen. V Gorici pa vsekakor poteka življenje kakor v mirnem času. Kakšen dan prileti kaka granata ali šrapnel, kakor bi hotel reči: »Vedi, da še nisi v miru, marveč v vojni!«
Nekega dne je obiskal vojake na Podgori pred Gorico višji zborni poveljnik z bivšim zunanjim ministrom grofom Berch-toldom in še nekaterimi odličnimi osebnostmi. Pregledal je okope. Bil je izne-naden, naravnost zadivljen, kakšne okope so naši vojaki v kratkem napravili. Delali so noč in dan. Niso držali križem rok, ker so okušali, kaj se to pravi težka granata! Padale so izpočetka po njih kakor toča. Bili so brez varstva. Samo modro nebo se je razprostiralo nad njimi. Razprostrli so se na redko — na deset korakov. Kogar zgrabi, zgrabi. Jarki, ki so jih imeli, jih niso mogli obvarovati; nudili so zavetje komaj pred puško in malimi topovi. Kadar je udarila težka granata, je bilo po deset naenkrat mrtvih. Zato: vun! Lezi na trebuh, naperi puško in tako čakaj sovražnika. Bili so to težki in pretežki časi. Toda v trpljenju se spoznajo junaki, kakor zlato v ognju. Kljubovali so vsemu italijanskemu besu. Preje so vrgli na nas kak dan na desettisoče šrapnelov in granat. Sedaj naj jih stoindeset tisoč — ne bojimo se jih! Nekoč mi je rekel neki vojak: »Ali so neumni ti Italijani! Z denarjem, ki so ga potrošili za granate in šrapnele, ki so jih zmetali na Podgoro, bi bili mogli ccl ta hrib z zlatom prekriti, da bi se svetil od-daleč, kakor nekoč kip Palade Atene. Vsak potnik bi s prstom kazal na Podgoro, češ: Glej, to so leta 1915. napravili dobri Italijani. Avstrija jim je storila toliko dobrega, pa so iz hvaležnosti pozlatili Podgoro pri Gorici. Izbrali so si pa ta kraj čarobne Soče, ki je s svojo lepoto očarala vsa srca. »Tvoj tek je živ in je legak, ko hod deklet s planine . ,.« poje o njej Gregorčič. Pa tudi je divna. Ne mogla bi ti srca tako ogreti nobena krasotica s svojim petjem, plesom in smehom, kakor Soča s svojim šumom, vijuganjem in milino! Popravki se imenuje okolica Podgore »vrt Evrope«. Da, pozlatili naj bi bili Podgoro Italijani. Pa da! Nehvaležnost jc plačilo sveta. Kakor Judež Krista, je Italija izdala svojega zaveznika — in se ljuto prevarila!«
Ko bo po vojni prišel potnik na Kalva-rijo (Podgoro), se bo čudil. Po sledeh bo videl, da je bil tu nekoč gost gozd. Videl bo, kako so granate zlomile in razklale debla in kako so se vojaki s tem okoristili. Z njimi so si utrdili svoje katakombe, toda tako, da kljubujejo vsem granatam, Naj
le udarjajo in si razbijajo svoj nos — onemu, ki je pod nasipom, ne morejo škodo, vati. Pa tista pota v zemlji! Niti jazbec bi se tako ne zakopal in pajk bi ne razpletel in prepletel tako lepo svoje mreže.
Zborni poveljnik je pohvalil vojake. Vsakemu je dal roko in mu rekel prijazno besedo. Pohvalil je hrabrost polka. Ob odhodu je rekel: »Dokler so ti tukaj, morem mirno spati.« Vojaki pa: »Dokler je le eden od nas živ, Lah s puško nc bo prišel semkaj! Brez puške more, kakor smo jih že doslej precej ujeli.«
Lahi nad Trstom.
Dne 14. t, m. se jc nad Trstom prikazal laški aeroplan. Plaval je tako visoko, da ga je bilo s prostim očesom komaj opaziti. Naslednjega dne so prišli pa kar trije taki ptiči, ki so krožili čisto nizko. Naše baterije so se kmalu oglasile in Lahi so jo — kakor po navadi — odkurili. Drugih nezgod ni bilo.
19 letal nad Trierjem.
Pariz. Uradno poročilo, izdano dne 14. t. m. zvečer, izvaja: V povračilo obstreljevanja Luneville in Compiegne po sovražnih letalcih je krožilo dne 13. septembra zjutraj 19 letal nad Trierjem. V mesto je bilo vrženih 100 granat. Kolodvor in državna banka sta bila gotovo zadeta; 58 granat se je vrglo na kolodvor Dommary-Barroncourt. Druga letala so metala bombe na kolodvora Donaueschin-gen ob Donavi in Marbach, kjer se je javilo, da se premikajo čete.
Italija v strahu pred nemškim napadom.
Lugano, 16. septembra. »Corriere della Sera« prinaša članek, ki se peča z možnostjo nemškega vpada v Italio. Člankar izjavlja, da je končni uspeh štirisporazuma gotov, vendar pa pripominja, da bo preteklo še obilo časa, predno bo mogel štiri-sporazum popolnoma premagati osrednji velesili. Če Nemčija prej napade, je za Italijo prepozno. Forti pri sedanji artiljeriji ne zadostujejo. Treba je sezidati strelske jarke; jark pri jarku in opremljen z močno
artiljerijo. Vsi, ki morejo nositi lopato in kramp, morajo na delo.
Neugoden položaj Italije.
Rim. (K. u.) Po avdijenci pri kralja
je odpotoval prejšnji veleposlanik v Carigradu marchese Garcki h Giolittiju v Bardoncechio. »Gazetta del Popolo« in »Popolo dltalia« izvajata, da je potovanje v zvezi s stremljenji tistih političnih krogov, ki sodijo, da se nahaja Italija v neugodnem položaju in ki iščejo iz njega izhoda.
Izpremembe v laškem častniškem zboru.
Rim. (K. u.) 18 generalnih majorjev in 7 generalnih poročnikov so odstavili, 7 polkovnikov so imenovali za generalne majorje in so veliko častnikov nižjih činov povišali.
Protest sv. očeta proti Italiji.
Haag. Nizozemski katoliški krogi trde, da je sv. oče protestiral pri italijanski vladi, ker je nadzorovala pisma Vatikana z nuncijem v Monakovu.
Italija namerava blokirati turško obrežje.
Bcriin, Lokalanzeiger« poroča iz Rima: Ministrski svet je sklenil, da bo prvo dejanje Italije proti Turčiji tvorila proglasitev blokade nad turškim obrežjem. Pripravljeno laško brodovje je žc dobilo povelje, naj odrine. Blokado so pričeli že izvajati.
Italijani o Balkanu.
»Corriere clclla sera« javlja iz Sofije, da je celo opoziciji vojna proti Srbiji ljubša, nego mirna rešitev. Tudi na Rumunijo se nc da več računati, kakor na Bolgarijo ne. Vsega je kriva počasnost in nesposobnost ententinih diplomatov. Balkance bi morali potegniti za seboj, predno so se začeli Rusi umikati, danes bi znalo pomagati samo še naglo zavzetje Dardanel.
Laško-turška vojska le v — aktih.
Rim, 15. septembra. (K. u.) Cenzura je dovolila listu »Popolo d' Itf.lia«, da je objavila: Turško - laška vojska obsega še vedno le zveženj aktov.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. septembra. Uradno se raz-glaša:
Vsi poizkusi Rusov, da bi omajali našo vzhodnogališko bojno črto, so ostali brezuspešni. Včeraj je izvedel sovražnik z veliko uporabo steliva svoj glavni napad na našo bojno črto ob srednji Strypi. Bil je povsod vržen; pri tem so sodelovale naše čete z napadi na krila iz obmostja pri Bu-čaču in iz prostora južno od Zalocsa. Pri zavzetju z naskokom 20 km južno od Zalocsa ležeče vasi Cebrov je bilo ujetih 11 častnikov in 1900 mož in so bile zaplenjene 3 strojne puške. Tudi v Volhiniji so odbile naše bojne sile številno napadov. Pri Novem Aleksinjecu so bili Rusi pregnani v ljutem ročnem metežu iz strelskih jarkov pešpolka št. 85. Pri Novem Počsjevu se je sovražniku predvčerajšnjim posrečilo, da je prodrl na posameznih točkah na zahodni breg Ikve. Včeraj je bil pognan povsod na vzhodni breg nazaj z velikimi izgubami vsled ognja naše artiljerije na njegova krila. Poleg pešpolka št. 32 in pa lovskega bataljona št. 29 gre glavna zasluga na tem uspehu linškeinu črnovojni-škemu polku št. 2.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. septembra. Veliki glavni stan:
Vojna skupina gcneralfeld-
maršala pl. Hindenburga.
Na levem bregu Dvine so prodirale naše čete med uspešnimi boji v smeri na Jakobovo dalje. Pri Licwenhofu so bili vrženi Rusi na vzhodni breg. Severno in severnovzhodno od Vilne uapreduje naš napad. Prodiranju severnovzhodno od Grodna se sovražnik še jako trdovratuo ustavlja.
Armadne čete gensralield*
maršala princa Leopolda Bavarskega. Položaj jc neszpremenjen.
Vojna skupina generalield-maršala pl. Mackensena. Na poipota Janovo—Pinsk so poizkušali Rusi iznova ustaviti naše zasledovanje. Sovražne postojanke so bile prodrle. Ujetih je bilo 6 častnikov in 746 mož, zaplenjene 3 strojne puške. Ozemlje med Pripjetom in Jasjoldo in mesto Pinsk je v posesti Nemcev.
Jugovzhodno bojišče. Kakor prejšnje dni so se izjalovili ruski napadi pred nemškimi vrstami.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 14. septembra. Poročilo velikega generalnega štaba sinoči: Pri Rigi, Fricdrichstadtu in Jakobovu nobene znatne izpremembe. Znatno ojačen artiljerijski boj med Lindcina do 20 vrst severozahodno od Fricclrichstadta. Trdovratni boji zahodno od Jakobova trajajo dalje, Zahodno in jugozahodno od Dvinska jc pričel sovražnik precejšnjo ofenzivo. Pri Abeli in Tugrany in dalje južno se odigravajo skrajno ljuti boji. Pri postaji Nowo-Swien-ziani je sovražnik odrezal železnico. Pod pritiskom sovražnika, ki je med krajema Nowo-Swienziani in Vilna prešel k odločilni ofenzivi, sc naše čete umikajo. Pri kolodvoru Podbrodsc kakor tudi zahodno od Vilne in dalje vzhodno, kakor tudi do Oranyja ni nobene izpremembe. Na fronti Orany—Mosti trdovraten boj proti znatno ojačenemu sovražniku pri Skidlu in dalje vzhodno. Sovražnik dalje razvija svoj napad zahodno od Skidla. V bojih, ki so jih sprejele naše zadnje čete, jc mogla naša artiljerija razviti mogočen ogenj. Iz črte
DUMA ODGODENA.
Petrogrud, 16. septembra. (Kor. ur.) Carjev ukaz odreja odgoditev dume. Sklicana bo zopet najkasneje novembra meseca.
K NOTRANJEMU POLITIČNEMU POLOŽAJU NA RUSKEM.
Kodanj, 16. septembra. (Kor. ur.) Glasom vesti v »Berlingske Tidende« iz Petrograda pričakujejo ondi z največjo napetostjo razvoja političnega položaja, ki se jc med tem, kakor se zdi, odločil z odgo-clitvijo dume. Širijo se najbolj nasprotujoče sc govorice. Ncpotrpežljivo je pričakovala duma uspeha Goremikinovega pogovora s carjem, o čemer je šlo za to, če naj se ustanovi novo ministrstvo ali pa naj se od-
pusti duma. Po Goremikinovi vrnitvi se je sešel k posvetu ministrski svet, o čegar sklepih se strogo molči. Z največjo napetostjo se pričakuje prihodnje seje dume, v kateri se bo zvedelo, če namerava vlada vladati brez dume.
PRIPOJITEV SPITZBERGOV RUSIJI.
Haag, 16. septembra. V ruskih časopisih se v zadnjem času uprizarja velika reklama za pripojitev otočja Spitzbergen. »Novoje Vremja« piše, da bi bila pripojitev tega otočja z ozirom na pomanjkanje premoga, ker se tam nahajajo ogromne plasti premoga, ki bi zelo koristile industriji in vojni upravi, važna. List poziva rusko vlado, naj stori potrebne korake, da si osi-gura izkoriščanje tamošnjih premogokopov<
Boji aa zahodu.
I
Rusko bojišče.
Wolkowysk — Kartus — Kaja — Bereze sovražnik previdno prodira po cesti proti vzhodu. Njegovi poizkusi, da bi prešel k silnejši ofenzivi, so povsod zadeli na odpor in niso nič vplivali na reden, gotov potek umikanja naših čet. Med Kobrinom in Pinskom v splošnem nobenih izprememb. Vzhodno od Drohičina mali boji. Jugovzhodno od Sarnyja naše čete še dalje zadržujejo sovražnika, ki skuša posebno ob rekah Styr in Goryn in dalje vzhodno, tedaj pri Kolku, prodirati. Pri Deražnu trdovratni boji. Zahodno od Rovna, na črti Dubno — Kremeniec Avstrijci brezuspešno napadajo. V Galiciji, pri Tarnopolu, so naše čete med orkanu podobnim artilerijskim ognjem sovražnika že nekoliko prodrle, ujele sovražnike in zaplenile tudi strojne puške. Nemce, ki so se umikali proti severu, smo vrgli nazaj. Ob spodnjem Seretu pri Zaleščikih je sovražnik s tem, da je prešel k ofenzivi, skušal .ustaviti naše prodiranje proti zahodu, bil pa je po trdovratnem boju vnovič poražen in vržen. Nemci in Avstrijci skušajo pri svojih podjetjih povsod obdržati značaj ofenzivnih operacij, kar jim prinaša izgube, ki niso v pravem razmerju z uspehi.
RUSKA PROTIOFENZIVA V GALICIJI USTAVLJENA.
Budimpešta, 16. septembra. »A Nap« poroča: V vzhodni Galiciji ruski napadi nič več ne napredujejo kljub novim ojačon-jem. Zdi se, da se nam je posrečilo ustaviti rusko ofenzivo. Rusi so sedaj poskušali v Volhiniji potisniti nazaj naše čete, vendar so bili dosedaj na vseh točkah vrženi nazaj.
ODMOR V PRODIRANJU.
London. (K. u.) Vojaški sotrudnih lista »Morningpost« izvaja: Sovražnik prodira na ruski bojni črti nekaj dni zopet ljutejše. Jasno je sedaj, da odmora v nemških operacijah ni povzročilo slabo vreme in ne izboljšan položaj ruske armade. Nemci so namreč porabili čas, da iznova razdele svoje vojne sile, izdelali so nove načrte in so pričeli nove operacije.
IZ LODZA.
Dunaj. Poveljnik v Lodzu je razglasil: V mestu se dele trajno poljski letaki, ki pozivajo na revolucijo, poroča se tudi, da namerava radikalna poljska stranka prirejati izprevode in druge revolucijske korake. Če tudi je kaj takega glede na silo nemške vlade brezuspešno, se le mogoče nahajajo zapeljivci in zapeljanci, ki upajo na uspeh svojih stremljenj. Posvare se, da bi se v danem slučaju nastopilo proti vsem, ki bi kalili mir in red, nastopilo z vso silo in z najostrejšo strogostjo.
ANGLEŽI DVOMIJO NAD CARJEVO ZMAGO.
London. (K. u.) Vojaški sotrudnik -Ti-/nesa« izvaja: Začudeno vprašujejo, zakaj da se je izpremenilo rusko poveljstvo. Novi poveljnik bo seveda skušal prekositi svojega prednika. Izbira večkrat druge poti, veliko težav položaja ne pozna in izpostavi sebe in čete lahko razočaranju. Zdi se, da bodo ruske armade pod carjem prej zlomljene kakor upognjene, a to je lahko le začasen vtis. Napad na severu je najnevarnejši in če ga ne ustavijo, ostanejo ruski uspehi pri Tarnopolu brez posledic.
QUO VADIŠ?
PetrojJrrd. (Kor. ur.) »Rjcč izvaja v č!;. u z nadpisom Quo vadiš?: Odprti sta dve poti; brezdelnost ali združitev vseh sil. Nemir se širi v celi državi. Kmetje bi radi pomagali, a ne vedo kako. Vodstva pričakujejo od vlade. Če se kaj ne stori, je Rusija izročena strahu in grozi.
FRANCOSKI GENERALNOŠTABNI ČASTNIKI V RUSKEM GLAVNEM STANU.
Genf. Lyonska »La Depeche« poroča: V ponedeljek je došlo 11 častnikov francoskega generalnega štaba v ruski glavni stan.
KIJEV SE IZPRAZNUJE.
Kodanj. (K. u.) »National Tidende^ poroča iz Petrograda: Vkljub strašno pretiranim poročilom o zmagah v Galiciji, so le že pričeli Rusi izpraznjevati Kijev. Prebivalstvo v južni Ruski je zelo razbujeno, ker so pričeli na povelje rUske vlade izpraznjevati staro glavno mesto. Kijev že izpraz-njujejo. Profesorji in dijaki visoke šole so se preselili v Saratov. Radi pomanjkanja papirja izhajajo kijevski časopisi v zmanjšani obliki.
PETROGRAD šE VEDNO PRAZNIJO.
Kodanj, 16. septembra. »Berlingske Tidende« poroča iz Petrograda: Izpraznje-vanje mesta se nadaljuje. Pravtako odvažajo dragocenosti in kovinske izdelke. Celo bakreno streho na stolnici so odstranili.
POZIVI ČRNOVOJNIKOV V RUSIJI.
Stockholm. Rusija namerava pozvati pod orožje zadnjih pet črnovojniških letnikov 1912 do 1916.
ZAKAJ PRIMANJKUJE RUSOM STRE-LJIVA.
London. (K. u.) V neki objavi, naslovljeni »Velika vojska«, se izvaja; Udarec, ki je oslabil Rusijo, je bila eksplozija v tvornici za municijo v Ohti pri Petrogradu. Sicer je že dolgo časa znano, da je bila v tvornici eksplozija, a opozarjamo le, da je ta tvornica preskrbovala s strelji-vom polovico armade in je bila eclina velika tvornica te vrste v Rusiji. Ta udarec je zadel Rusijo v zelo kritičnem času. Petrograd sc je ob eksploziji pretresel, kakor ob kakem potresu. Na tisoče delavcev je izgubilo življenje, cela tvornica je bila uničena. Putilove tvornice izdelujejo sicer ravno tako dobre oblegovalne topove kakor nemške tvornice, a nobenih krogel, ki jih morajo zato uvažati čez Arhangelsk. Anglija in Francija morata Rusiji prepustiti vse streljivo, ki je moreta pogrešati.
PROSTOVOLJNI VSTOP JAPONSKIH ČASTNIKOV V RUSKO ARMADO.
Kolin. »Kolnische Zeitung« poroča iz Petrograda: Japonska vlada je dovolila, da smejo japonski častniki prostovoljno v rusko armado.
RUSKA VLADA IN DUMA.
Stockholm. Petrograjski poveljnik je prepovedal ljudski shod, ki ga je sklicala levica dume. Opozicionalne poslance neprestano pozivajo pod orožje,
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča: Blok dume je poslal komisijo v glavni stan, da pouči carja o trajnih spletkah vlade,
Kodani. (K. u.) »Berlinske Tidende« poroča iz Petrograda; Goremikin se je vrnil iz carjevega glavnega stana, a položaj se še ni izboljšal.
Kodanj. »National Tidende« poroča iz Petrograda: Gibanje za izpremembo vlade se vedno bolj širi. Skoraj vsa velika mesta in veliko tehničnih in industrijskih družb je pritrdilo sklepom mestnih zastopov v Petrogradu in Moskvi.
GOREMYKIN OSTANE?
Kristijanija, 16. septembra. »Alten-posicn« poroča iz Petrograda: Ministrski predsednik Goremvkin se ie vrnil iz glavnega stana, kjer je poročal carju o notranjem položaju Rusije, Z dobro poučene stani se poroča, da bo Goremykin auj-bržc ostal na krmilu vlade.
Nemško uradno poročilo,
Berlin, 16. septembra 1915. Uradno se razglaša:
Nobenih bistvenih dogodkov.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 15. septembra. Včeraj popoldne:
Približno enako delovanje artiljerije na fronti v Artoisu. Južno od Somme medsebojno obstreljevanje, posebno ljuto okoli Le Ceffiera, Tskoloya in Beauvraigncsa. Daljše artiljerijske akcije so bile ob kanalu Aisne—Marne, pri Lipigneulu in Go-datu v Champagni in na zapadnem robu Argonov. Naše baterije so spravile nemške strojne puške v gozdu Mortmare v molk in namerile svoj ogenj na važne najspred-nejše nemške točke. Na ostali fronti mirna noč. Naša letala so obstreljevala kolodvor in tir blizu Morchingena in taborišča pri Chatelu en Argone in Langemarcku severno od Yperna.
Zvečer: Trajno živahen topovski ogenj okoli Arrasa, okoli Roye in Nouvrona in na fronti v Champagni, posebno pri Aube-rive Souain in Perthesu; ravnotako živahen ogenj v gozdu Apremont in severno od Flireya, v Lotringiji pa okoli Ember-mcnila.
Najvišje vojno vodstvo.
Angleška ojačenja na zehedu.
Genf. Švicarski listi poročajo: V seznamih izgub na flandernski bojni črti so navedena imena vsaj 26 angleških divizij. Nova Kitchenerjeva armada je zastopana zli. divizijami, ki so pa označene kot polki in šteje vsak 16 bataljonov. Nekaj novih divizij se vojskuje razdeljeno v Franciji, na Dardanelah in ob Perzijskem zalivu,
Ypern obstreljevali 42 cm topovi.
Rotterdam. »Times« poročajo iz angleškega glavnega stana: V nedeljo je padlo zopet 300 granat v mesto Ypern, v ponedeljek je bilo obstreljevanje slabejše. Dognalo se je, da je eno kroglo izstrelil 42 cm možnar,
21 zračnih bojev v enem tednu.
London. (K. u.) »Reuter« objavlja: Maršal French poroča: Na obeh straneh je živahno delovala artiljerija, pred vsem južnovzhodno od Armeutieres in pri Yper-nu. Tri sovražna letala so bila prisiljena, da so se morala izkrcati, dvoje je bilo zadetih po naših topovih. Tekom tedna je bilo nad nemškimi četami 21 zračnih bojev; enajstkrat so bili v njih Nemci na slabšem.
Bombe padale blizu angleške banke.
Bazelj. (Kor. ur.) »Baseler Anzeiger« poroča: Ob zadnjem napadu Zeppelinove-ga zrakoplova na London je bila poškodovana šentgallenska tkaninska tvrdka. Poškodovanih je bilo tudi več trgovin bazelj-skih agentov. Bombe so padle ob zadnje n obisku Zeppelinovih zrakoplovov v najob-ljudenejšem delu Londona in sicer v bližini Angleške banke.
Francija namerava prekršiti nevtralnost Švice.
Monakovo. »Munchener Zeitung« poroča: Za nadaljnje prodiranje v Alzaciji se
fripravljajo Francozi že več mesecev, rancosko in belgijsko ljudstvo ne umeva več, zakaj da se mora vojskovati in krvaveti za angleške koristi. Za zopetno osvojitev Alzacije in Lorene upa francoska vlada še izplamtiti ljudstvo. To nalogo so poverili zdaj generalu Joffre. Ni še jasno, če namerava to izvesti brez ali s kršitvijo nevtralnosti Švice. Pripravlja se za oba slučaja, a v drugem slučaju bi pripadla Italiji bistvena vloga.
Sv. oče odklonil razgovor z belgijskim kraljem.
Rim. (Kor. ur.) »Information« poroča; Vatikan je odklonil po belgijskem nunciju nasvetovan razgovor sv. očeta z belgijskim kraljem glede na strogo nevtralnost Vad-kana.
Brambna dolžnost v angleški zbornici.
London, 15. septembra. (Kor. ur.) V seji angleške poslaniške zbornice je več poslancev vprašalo in pozivalo vlado, naj uvede brambno dolžnost, Hodge je za delavsko stranko izjavil, da upa, da se brambna dolžnost ne uvede, Asquith jc obža-
loval, ker se je pojavil javen spor glede na brambno dolžnost.
Tretje angleško vojno posojilo.
Curih, 16. septembra. (Kor, ur,) Gla» som poročila »N. Ziir. Ztg.« je angleški
zakladni kancelar Mac Kenna že začel dogovore z voditelji velikih bank radi tretjega angleškega vojnega posojila.
Nesreča v belfortskih letalskih lopah.
Basel, 16. septembra. (Kor. ur.) Glasom »National Zeitung« poročajo belfort-ski listi, da se je v lopah za letala v torek zvečer pripetila osodepolna nesreča. Pristavljajo, da sedanje razmere ne dopuščajo, da bi se podale podrobnosti.
živilo m Balkra.
NEMŠKA VOJNA POJDE NA BALKAN.
Berlinska Deutsche Tageszeitung« javlja po dunajski >Neue Freie Presse«S Turški vojni minister Enver paša je vojvoda Janeza Albrehta Meklenburškega predstavil četam z besedami; »Navzočnost meklenburškega vojvoda naznanja prihod velike nemške armade «
SRBJ SE ZBIRAJO OB BOLGARSKI MEJI.
Uradni »Echo de Bulgaire« javlja b Soluna: Po poročilu lista »Anguira« je srbski generalni štab zbral pri Sultantepe dva polka pehote in topništva. Vse straže ob srbsko-bolgarski meji so znatno ojačene.
POLOŽAJ V SRBIJI.
Sofija. Iz Niša sc poroča: Glasilo srb* skih socijalnih demokratov »Budučnost«' izvaja: Nastop sporazuma na Balkanu povzroči, kakor sc zdi, tisto katastrofo, ki smo jo bili že napovedovali. Nahajamo se pred morilnim bojem balkanskih narodov. Tako so nas velikodušno blagoslovile prijateljske velevlasti. Ob tem položaju kličemo obupani: Proklet tisti, ki je povzročil sedanji nevarni položaj na Balkanu.
Sofija. Veliko pozornost povzročajo nekateri listi, ki pišejo z dovoljenjem srbske cenzure izredno ostro proti sporazumu. »Novosti« v Nišu izvajajo: Odkar je sporazum nastopil v znani zadevi pri balkanskih vladah, je sporazum trdil, da je Rusijo in Anglijo potegnila Srbija v evropsko vojsko. To trditi je, milo rečeno, naivno, ker po naši sodbi je nasprotno res. Po naši sodbi nam je napovedala Avstrija vojsko, ker nas je sosednja monarhija smatrala za sprednjo stražo Rusije, ki je pravzaprav vzrok, da je Srbija danes zapletena v to strašno vojsko. Če bi bilo pa tudi res, kar trdijo Rusi in Angleži, vprašamo le svoje mogočne zaveznike, kaj da so nameravali doseči, ker so se pričeli vojskovati radi Srbije. So li nameravali to malo državo z odstopom ozemlja tretjim le še bolj oslabiti? V tem slučaju bi si bili lahko prihranili velike vojne stroške, ker bi bila Avstrija lahko sama to opravila. Kadar mine sedanji vojskni čas, bodo Srbi, kakor upamo, iz bridkih izkušenj posneli prav nauk in uravnali po njem svoje posnemanje.
SRBSKI »POGOJI«.
Kodanj, 14. septembra. »Exchange Te-legraph« izve iz baje merodajnega vira v Nišu, da je Srbija sedaj pripravljena odstopiti Bolgariji Makedonijo, čeprav ta po zgodovini in narodnosti spada k Srbiji, Toda Srbija mora vztrajati pri dveh pogojih: Bolgarija mora takoj aktivno nastopiti na srbski strani; Makedonijo dobi Bolgarija šele, ko bo Srbija s pomočjo svojih zaveznikov dobila Bosno, Dalmacijo, Hrvatsko in Slavonijo,
IGRA NA BALKANU ZA ENTENTO IZGUBLJENA.
Oficiozno glasilo rumunske vlade «In-dependance Roumaine« piše: Zavezniki so izgubili diplomatičen del svoje akcije na Balkanu.
ESAD PAŠA — GOSPODAR ALBANIJE.
Haag. »Havas« poroča iz Aten: Esad paša prodira proti Miriditom dalje. Odpor je le slab. Miriditi so že siti vojske in so se že pričeli pogajati o miru. Poročilo sodi, da postane Esad paša gospodar Albanije.
Bol za Coripd.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 16. septembra. (Kor. ur.) Glavni stan poroča: Na dardanelski fronti ni nobene izpremembe. Pri Anaforte smo z našim ognjem preprečili utrjevalna dela sovražnika pred našim desnim krilom. Naša artiljerija je pognala v beg sovražno torpedovko, ki se je skušala približati Salzik-Burnu. Naše obrežne baterije so uspešno obstreljevale važne sovražne postojanke pri Seddil Bahru. V noči od 9. na 10. septembra je neka naša patrulja z dinamitom razstrelila brezžično postajo ob prekopu vzhodno od Adšignela. Na ostalih frontah nobene izpremembe,
BOJ ZA DARDANELE.
Carigrad. Iz Aten se poroča: Med angleškimi četami na Gallipoliju se je pojavilo več slučajev nepokorščine in celo upori. Angleško višje poveljstvo je zato odposlalo več oddelkov v Egipt.
PREMAGANJE DARDANEL.
Petrograd. »Rječ« poroča: Padec Dardanel je tudi življenjskega pomena za Italijo, ki se tudi nahaja v veliki krizi, ker ni mogoče uvažati v Italijo živil iz Rusije v Italijo.
PODMORSKI ČOLN V ČRNEM MORJU.
Petrograd, 16. septembra. (K. u.) Na višini Odese, 10 milj od obrežja, jc bil poškodovan v Nikolajev namenjen angleški parnik »Patagonia«. Slutijo, da ga je tor-pediral nemški podmorski čoln. Tudi ruski vladni parnik »Maria« je bil napaden od podmorskega čolna, pa je ušel nevarnosti.
Ameriko.
NAŠ AMERIŠKI POSLANIK ODPOKLICAN.
Dunaj, 16. septembra. V tukajšnjih političnih krogih se čuje, da je naša vlada že ugodila prošnji vašingtonske vlade, da se odpokliče poslanik dr. Dumba, ker je njegovo stališče vsled znane zadeve ne-vzdržljivo. Dr. Dumba se bo v kratkem podal na Dunaj, da o slučaju osebno poroča, (»Grazer Tagblatt«.)
AMERIKA NA NOTO GLEDE NA »ARABIC« šE NE ODGOVORI.
Berlin (K. ur.) »Wolf« poroča iz New-Yorka: Ameriška vlada še ne namerava odgovoriti na noto glede na »Arabic« in želi, naj se zadeva poravna v zaupnih posvetovanjih državnega tajnika Lansinga z nemškim veleposlanikom grofom Berns-torffom,
AMERIŠKA VLADA SMATRA ANGLEš-KO-FRANCOSKO POSOJILO ZA ZASEBNO TRGOVSKO TRANSAKCIJO.
Washington, 16. septembra. (Kor. ur.) Državni tajni k Lansing je izjavil na stavljeno mu vprašanje, da nameravano posojilo za zaveznike ni nikaka kršitev mednarodnega prava. Neki prejšnji prošnji za posojilo je vlada ugovarjala, ker se je imelo posojilo javno razpisati v podpisavanje in ker bi se bile s tem odtegnile Združenim državam zelo velike denarne vsote. Sedanje posojilo je pa kreditno posojilo za iz-plačanje terjatev ameriških državljanov. Vlada je smatrala ravno tako kakor trgovino s kontrebandnim blagom kot zasebno trgovsko transakcijo, Nad takimi pa nevtralne države nikoli niso izvajale kontrole,
AMERIKA PROTI MILIJARDNEMU POSOJILU ENTENTE.
Berolin, 16, septembra. (Kor, ur.) New Yorški dopisnik Woiffovega urada poroča dne 15. t. m.: Vojna proti angleško-fran-coskemu milijardnemu posojilu se je, kakor se danes zdi, polastila cele dežele. Člani angleško-francoske komisije so dobili grozilna pisma, ki so bila izročena policiji.
Razna poročila.
f KARDINAL LORENZETTL Lugano, 16. septembra. (Kor. ur.) Kardinal Lorenzetti je v San Miniatru pri Florenci umrl.
ARMADNI POVELJNIK FCM. PUHALO ODLIKOVAN.
Dunaj. Nemški cesar je podelil armadnemu poveljniku fcm. Pavlu Puhalo železni križ I. razreda.
OBISKI UJETNIŠKIH TABOROV. Dunaj. Avstrijska in ruska vlada sta se dogovorili, da bodo obiskale ruske sestre »Rdečega križa« avstrijske, avstrijske pa ruske ujetniške tabore,
NOVA VSTAJA NA PORTUGALSKEM.
Lijon. (K. u.) »Le Nouveliste« poroča iz Madrida: Iz Portugala se poroča o novem vstaškem gibanju. Nemiri se ne pojavljajo zgolj v Lizboni, marveč tudi v več drugih portugalskih mestih.
PERZIJA IN RUSIJA. Carigrad. (Kor. ur.) V Carigrad 15. t. m. došli teheranski listi poročajo: Ko je nastopilo vlado ministrstvo Mustapfi-ul-
Mematik, je Rusija na predlog svojega teheranskega poslanika sklenila, da odpošlje v Teheran iz Kazvina svoje čete. Čete so že došle na pol poti med Kazvinom in Teheranom, ko je ruski poslanik ukazal, da so se vrnile v Kazvin, ker je nastalo v Teheranu strašno razburjenje.
INDIJSKA ZAROTA.
London. (Kor. ur.) Listi poročajo iz Kal-kute: V razpravi radi zarote v Lahori je bilo obsojenih na smrt 24 obtožencev, 27 jih je bilo izgnanih in 6 so jih obsodili v zapor.
Dnevne novice.
-f- Nadvojvoda maršal Friderik je daroval v vojski oslepelim vojakom 10.000 kron.
+ Leonova družba. V ponedeljek dne 20. septembra bo seja L. D. v Katoliški tiskarni, I., ob 5. uri popoldne. Posebna vabila se ne bodo pošiljala.
+ Novo prebiranje črnovojnikov. C. kr. korespondenčni urad poroča: Tisti črnovojniki, ki še ne služijo v skupni armadi, vojni mornarici, deželni brambi aH pri orožništvu, v črni vojski temeljem osebne črnovojniške dolžnosti z orožjem, ki so bili rojeni v letih 1873 do štetega leta 1877 in taki, ki so bili rojeni v letih 1891, 1895 in 1896, se pritegnejo črnovojniški službi, če bodo pri zopet odrejenem prebiranju teh letnikov, spoznani, da so za orožje sposobni. Vpoklicani so tudi tisti, ki so bili pri prejšnjem prebiranju spoznani kot sposobni za orožje, a ki so bili pri prezenta-ciji ali pozneje kot nesposobni odpuščeni na dopust. Vsi, ki so dolžni priti k prebiranju, se morajo najkasneje do 24. septembra zglasiti v občinskem uradu svojega bivališča. Prebiranje se izvede od 11. oktobra do 6. novembra 1911. Vpoklicani bodo pozneje, naibrže sredi novembra 1915.
-+- Odlikovanja, Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik inf. bat. št. IV./87. Ernest baron Kutschera in pred sovražnikom padli stotnik inf. bat. št. III./74. Franc Dekleva. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnik inf. bat. št. IV./87. Božidar baron Bolschwing, nadporočnika inf. bat. št. IV./87. Emil Holub in Marij Petkovič in stotnik 7. sap. bat. Rudolf Gorišek, pri etap, poveljstvu št. 12. Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik inf. bat. št. IV./87. Valter Scheichenbauer. Najvišje pohvalno priznanje sta dobila štabni zdravnik 7. pp. dr. Edvard Huber in poročnik 2. pion. bat. Srečko Vodep, Srebrni zaslužni križec s krono na traku hra-brostne svetinje sta dobila ognjičarja Anton Ogris in Andrej Zirnig, oba pri 9. polj. top. p. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje so dobili: četovodja 7. lov. bat. Franc Schneider, patruljni vodja 7. lov. bat. Anton Lammel in rez. četovodja 10. gor, top, p. Vinko Žgur. Zlato hrabrostno svetinjo so dobili: infanterista 7. pp. Lackner Rudolf in Rumpold Oton in nadlovec 8. polj. lov. bat. Lenič Jernej. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja Klein Ivan, desetnik Frič Josip in pionir Waste Henrik, vsi trije pri 3. pion. bat.; saperji Bobič Anton, Bobič Jakob, Svoboda Ivan, Trušnovec Ciril, Urh Franc in Vertnik, vsi pri 3. sap. bat.
—	Padli častniki 17, pešpolka, V zadnjih bojih so padli sledeči častniki 17. pešpolka: Nadporočnik Avguštin Trojanšek, zadet v prsa; praporščak Valentin Skušek; Rihard Lehrl, nadporočnik; praporščak Jos. Kovač; praporščak Janez Sterbenz; kadet Alojzij Fikr; kadet Leonhard Jak-litsch, Pavel Rupnik, starešina »Zarje«, in Valentin Skušek sta bila vneta člana naših katoliških dijaških organizacij. Zlasti Pavel Rupnik je bil več let eden najboljših naših dijaških organizatorjev,
—	Ministrska naredba glede uvoza žita stročnic in močnih proizvodov iz carinskega inozemstva z dne 16, sept, 1915, je izšla v »Wiener Zeitung«.
lj Duhovne vaje za čč. gg. duhovnike pri oo. jezuitih v Ljubljani. — Naznanja se čč. gg., da bodo ta mesec duhovne vaje samo še prihodnji teden, začetek 20. septembra zvečer. Nekaj gospodov še lahko pride, ker se jc do sedaj šele pet gospodov oglasilo. — Zadnji teden tega meseca ne bo duhovnih vaj, ker se ni še noben vč, g. oglasil in ker pride v teden prvi petek meseca oktobra, — Meseca oktobra se bodo duhovne vaje vršile dvakrat, začetek 4, in 11. oktobra zvečer. — Ali bodo pozneje še kdaj letos duh. vaje, je odvisno od vremena in čč. gg. Ako bi se več gospodov pravočasno oglasilo, se še lahko napravijo.
—	Poizvedovanje po vojnih ujetnikih. Še vedno se dogaja, da se številni domači obračajo z vprašanji za vojnimi ujetniki naravnost na dunajsko centralo Rdečega križa, dasi je bila javnost svoječasno obveščena, naj se obrača z vprašanji za vojaki, pristojnimi na Kranjsko, edino le na »Poizvedovalni urad o vojnih ujetnikih« ▼ Ljubljani, II. drž. gimnazija, soba štev. 53, kakor se morajo vprašanja za Štajersko pošiljati v Gradec, za Primorsko v Trst itd. Vprašanja, ki sc pošiljajo na Dunaj, po-
šlje dunajska centrala itak v Ljubljano in tako se z vprašanjem na Dunaju samo izgublja čas. Na vprašanja, vposlana v Ljubljano, se bo odgovarjalo, ko dobi urad svoje informacije o pogrešanih.
—	Občinski zastop v Postojni razpa-ščen. Deželna vlada je v sporazumu z deželnim odborom razpustila občinski zastop v Postojni in za gerenta imenovala c. kr. vladnega tajnika dr. Lukana. Pri-sedniki se imenujejo pozneje.
—	Umrl je na Dunaju Karol knez Windischgratz, brat kneza Otona Win-dischgratz. Pokopan bo v petek v Planinskem gradu (Haasberg) pri Planini na Notranjskem.
—	Vojnopoštni promet. Glasom odloka c. kr, trgovinskega ministrstva z dne 11, septembra 1915, št, 28.589-P ex 1915, so začenši z dnem 13. septembra 1915 do daljnjih odredb zopet dovoljeni zasebni zavoji na vojnopoštne urade št. 10, 14, 16, 34, 45, 46, 48, 53, 55, 61, 65, 69, 73, 76, 78, 81, 85, 88, 91, 93, 95, 98, 106, 109, 113, 119, 157, 207, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 223, 224, 251, 254, 301, 302, 303, 304, 305, 306, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 317, 319, 320, 321, 322, 323, 324, 325, 326, 327, 328, 329, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610 611, 612, 613, 614, 615, 620, 630 pod pogoji, ki so bih razglašeni z objavo v dnevnikih in z razobešenjem pri poštnih uradih meseca aprila 1915. Zavitki se smejo predajati pri poštnih uradih edino v ponedeljek, torek in sredo vsakega tedna. Posebno se poudarja, da poštna uprava ne prevzame nikakšne odgovornosti glede pravočasne odpreme vojnopošt-nih zavitkov kakor tudi, da bo odpošilja-nje na vojne pošte mogoče samo od slučaja do slučaja, kakor bodo dopuščale operativne okoliščine, tedaj na vsak način šele po daljšem ležanju.
—	Cene pri prodaji slame. V sporazumu s c. in kr. 5. armadnim etapnim poveljstvom določa deželna vlada do preklica, da se pri prodajanju slame v deželi Kranjski naslednje najvišje cene za meterski stot ne smejo prekoračiti, in sicer: za prešano slamo 7 K, za rahlo samo 6 K.
—Umrl je dne 15. septembra 1915 na svojem posestvu pri Sv. Barbari pri Vur-bergu po vsem Slovenskem dobro znani dobrotnik slov. mladine, član ravnateljstva Posojilnice v Mariboru in bivši zdravnik gospod Feliks F e r k. — Pogreb se vrši dne 17. septembra 1915 ob 3. uri popoldne pri Sv. Barbari pri Vurbergu.
Ljiipske novice.
lj Umrl je v Ljubljani č. g. Frančišek P. K a d u n c , župnik v pokoju. N. v m. p.!
lj Nesreča na Pogačarjevem trgu. Danes zjutraj okoli 9. ure sta po Pogačarjevem trgu pridirjala dva v prazen vojaški voz vprežena konja brez voznika. Dirjala sta po cesti med prodajalci sadja na vso sapo ob času, ko je bilo tam največ, lahko rečemo, vse polno žensk, ki so kupovale živila. Nastalo je hipoma neznansko vpitje žensk, ki so tekle ter se umikale na stran plašni živini. K sreči se ni tam pripetilo nič hudega, kakor da so se ljudje le močno prestrašili. Vse je prestrašeno zrlo za konjema in pričakovalo najhujšega. Ko pa plaha živina pridirja do vogala hiše »Meščanske imovine«, zadeneta z vozom v plinov kandelaber s tako močjo, da sta se od voza odtrgala in dirjala dalje. Slučaj je pa zahteval tudi žrtev, V tem ko so se drugi ljudje — v posebni nevarnosti je bil nek mornarski častnik — še pravočasno umaknili, je voz z ojem zadel nekega nadporočnika in ga podrl s tako močjo, da je na glavi nevarno poškodovan padel in na mestu nezavesten obležal. Močno ranjenemu častniku so ljudje z mimoidočimi častniki priskočili takoj na pomoč, mu dali nekaj okrepčila in ga polagoma spravili k zavesti, potem pa je bil z rešilnim vozom odpeljan s kraja nesreče.
lj Z ozirom na razne vesti o koleri v Ljubljani se uradno poroča, da med civilnim prebivalstvom ni kolere. Kolere je le nekaj slučajev med vojaki, došlimi z bojišča, ki so pa strogo separiranil
lj Pogreša se Rudolf S p i 11 e r 27. domobr. pp., 4. stot,, sin vpok. poštnega poduradnika Fran Spillerja, ki je nekaj dni pred Božičem odšel na rusko bojišče in se od tedaj ni oglasil.
Primorske novice.
Trst miren. Iz Trsta nam pišejo: Tu se je prebivalstvo že čisto privadilo grmenju topov, ki prihaja od izliva Soče sem. Ob vetrnem vremenu se ponoči razločno čuje jo tudi streli pušk.
Časopisje ▼ Trstu porodi skoro vsak trenutek kak nov dnevnik. Odkar je izginil iz Trsta znani Pardo, ki se je v Carigradu pred leti poturčil in si nadel ime: Mehmed Hidajet Effendi Pardo, so porodi dnevnikov nekoliko izostali. On je v teku par mescev porodil štiri liste: »Uragano«, »II grido del Popolo«, »II Sole« in »Corriere di Tricste«, a je tudi vse enega za drugim verno pokopal in odšel v Dalma-
cijo. Za njim »o izginili »U Giornale di Tricste«, »Matino« in te dni so pokopali dnevnik »Nuovo Giornale di Trieste«. Od laških dnevnikov sta pni moči »Lavoratore« in »Cittadino di Trieste«. Sedaj se je prikazala tudi socijaldemokratična »Zarja« kot dnevnik. Izšla pa je le 1, številka, potem pa nič več.
Ulica Silrio Pellico ▼ Trstu se bo po odredbi cesarskega komisarja odslej imenovala S. Primo.
— Iz italijanskega ojetništva se jc oglasil Janko Leban, trgovec v Ročinju v soški dolini. Piše, da se nahajajo on in vsi drugi Ročinjci po raznih vaseh občine Št. Lenart. (Naslov: J, Leban, internato, Tri« bil, posta St. Leonardo degli Slavi presso Cividale.) — Trbelj (Tribil) leži ob avstrij-sko-italijanski meji in je ena izmed mnogih vasi, ki tvorijo veliko št. lenartsko občino.
Razsvetljava v Trstu- V Trstu se je od 13. t. m. dalje zopet vpostavila cestna razsvetljava v toliko, da so razsvetljeni ulični prehodi.
Furlanskih beguncev v Gradcu in oko* lici je okoli 4000. Jako dobro skrbi zanje pomožni odbor, ki ima svoj sedež na magistratu; predsednik odbora je furlanski poslanec Piccinini in vitez Blasig iz Ron-kov. Tudi v šolskem oziru je dobro poskrbljeno; doslej so imeli letni tečaj, ki se pa sedaj izpremeni v redno šolo. Tudi več furlanskih duhovnikov je med begunci v Gradcu.
Med interniranci iz Brd v Aleksandriji v Italiji se nahaja tudi Josip Figar, posestnik iz Brd.
Samoumor v Trstu. V vodnjak je skočila in utonila v Trstu Marija vdova Ger-manisova, ki je imela svojčas gostilno. Ljudje so jo nazivali »Piparico«,
Pogrešane družine s Primorskega.
Anton Kristofoli, črnovojnik železni« ške straže v Matuljah (Istra), doma iz Bi-Ijane h. št. 5, vas Senožeče, poizveduje, kaj se je zgodilo z njegovo družino ob izbruhu vojne z Italijo. — Anton Leban, k. u. k. Trainersatzdepot Nr. 16 v Virovitici (Slavonija), povprašuje po svoji družini, ki 5» stanovala pred izbruhom vojne z Italijo v Stanoviščih h. št. 46, župnija Sedlo. — Urciih Anton, Eggcnberg pri Gradcu, Re-servespital Abt. 12, Zimmcr Nr. 21, Land-vvehrkaserne, išče svojo ženo Marijo in petero otrok, ki se nahajajo baje kot begunci na Kranjskem. — Velišček Jožef, Arbeits-detachement des Lir. 27, Artilleriekaserne, Marburg a. D., išče svojo družino, to je dva otroka, ki sta bila izročena v varstvo Erzetiču Ferdinand iz Brezovke h. št. 10, županstvo Kožbana, glavarstvo Gradišče, — Gorjup Jožef, k. u. k. Sprengdetache-ment-Abteilung Nr. 84, Opčina pri Trstu, išče svojo ženo in štiri otroke, ki so stanovali pred izbruhom vojne z Italijo v Moši št. 165 pri Gorici. — Helena Smolej, Kranjska gora na Gorenjskem, išče družino Amalija Visintin, stanujočo v Gradiški-Bruma v Furlaniji. — Josip Mikulin, k. u. k. Iftr. Reg. 97, 3. Ersatzkomp., Križevci pri Ljutomeru na Štajerskem, išče svojo soprogo Marijo, ki je baje zbežala iz svojega doma v Pancanu pri Tržiču št. 88, in ima pri sebi četvero otrok.
b Mm mm.
Ljubljana, 14. septembra 1915.
C. kr. finančno ravnateljstvo v Ljub« ljani nam poroča: »Na podlagi zakona o vojnih dajatvah z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št. 236, so se odvzele mnogoštevilnim strankam, ki so se doslej pečale s kuho žganja, njihove bakrene žgalne priprave v vojne namene. Da se omogoči tem strankam navzlic omenjeni odredbi žga-njekuha, določa od finančnega ministra sporazumno z ministrom za notranje zadeve in z ministrom za deželno hrambo izdana naredba z dne 3. avgusta 1915, drž. zak. št. 227, da so zavezani podjetniki narejnini podvrženih žganjarn in posestniki žgalnih priprav, ki služijo za davka prosto kuho žganja za domačo porabo, dovoliti takim strankam porabo njihovih žgalnih priprav proti primerni odškodnini. Ta dolžnost obstoji izključno le napram onim strankam, ki so morale oddati svoje lastne žgalne priprave v vojne namene. Da opravijo te stranke po možnosti nameravane kuhe žganja na tujih žgalnih pripravah, je izdalo c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani na vsa c. kr. prigledna okrajna vodstva finančne straže, na vse c. kr. oddelke (ekspoziture) finančne straže in na vse c. kr. davčne urade na Kranjskem primerna navodila in jim naročilo, naj prizadete stranke prilično pouče, kako jim je v ta namen postopati. Priporoča se torej prizadetim strankam, da se zglase pri imenovanih uradih, kjer dobe potrebna pojasnila. V obče se opozarja, da bodo morale stranke, ki se jim je odvzela lastna žgalna priprava in se hočejo poslužiti v svrho kuhe žganja, tuje žgalne priprave, to vnaprej priglasiti pri pristojnih oddelkih (ekspoziturah) finančne straže z naznanili, za katere dobe tiskovine brezplačno pri dotičnih oddelkih
(ekspoziturah) finančne straže. Te tiskovine naj izpolnijo stranke v zadevnih kolonah in naj jih čim prej pošljejo pristojnim oddelkom finančne straže, ali pa naj se zglase osebno pri oddelkih finančne straže in podajo ustno potrebne podatke, da bodo izpolnili tiskovine finančni stražniki. Kdor namerava kuhati žganje v času od 1. novembra do 31, decembra 1915, naj poda naznanilo do 5. oktobra 1915. Kdor namerava kuhati v času od 1. januarja do 28. februarja 1916, naj poda naznanilo do 25. novembra 1915. Kdor hoče kuhati v času od 1. marca do 30. aprila 1916, naj poda naznanilo do 25. januarja 1916. Kdor hoče končati kuhati v času od 1. maja do 30. junij 1916, naj poda naznanilo do 25. marca 1916. Na podlagi naznanil bo c. kr. finančno ravnateljstvo določilo za porabo tujih žgalnih priprav opravičene osebe, jim nakazalo žgalne priprave, na katerih jim bo kuhati, ugotovilo vrsto in delavne dobe, v katerih jim bo žgalne priprae porabljati, ter določilo po lastnem preudarku odškodnine, ki jim jih bo plačati posestnikom žgalnih oriprav, na čegar žgalnih pripravah bodo kuhale. Ta odločitev odškodnine pa ne bo kratila morebitnih medsebojnih tozadevnih dogovorov. Odškodnino je plačati pred porabo žgalne priprave, ker se sme sicer poraba odkloniti. Naglasa se pri tem, da imajo pri sicer enakih okolnostih kuhe žganja proti plačitvi na-rejnine prednost pred davščine prostimi in kuhe žganja iz snovi lastnega izdelka prednost pred onimi iz snovi tujega izdelka. O odločbi c. kr. finančnega ravnateljstva bo dobila obvestilo vsaka prizadeta stranka, torej oseba, na čegar žgalni pripravi se bo kuhalo in oseba, ki bo žgal-no pripravo vporabljala. V lastnem interesu posestnikov žgalnih priprav je, da tudi sami naznanijo od njih samih nameravane žgnjekuhe na analogen način, kakor posestniki rekviriranih žgalnih priprav, poslužujoč se predpisanih tiskovin. Pri tem naj se vse nameravane žganjekuhe naznanijo z enim naznanilom. V rubriki 17. naznanila naj se v tem slučaju pripomni: »kuha na lastni žgalni pripravi«. Sploh je želeti, da se stranke, ki so se jim žgalne priprave odvzele in one, katerim so žgalne priprave ostale, po občinah glede porabe ostalih žgalnih priprav in posebno glede časa, kdaj naj katera kuha, po možnosti med seboj zedinijo in odločijo z razne žgalne dobe, da s tem porazdelitev olajšajo. V tem oziru imajo organi c. kr. finančne straže ukaz, da stranke opozore na težkoče, ki temelje na izrednih razmerah in ki onemogočajo popolno upoštevanje izraženih želja glede dodelitve gotovih žgalnih priprav in določitve gotovih dob. Upoštevajoč te razmere naj se stranke glede porabljanja v posameznih občinah ostalih žgalnih priprav potom medsebojnih dogovorov zedinijo in tako po možnosti odredbe c. kr. finančnega ravnateljstva v svojem lastnem interesu olajšajo. Če se prideljena tuja žgalna priprava da prenesti, je posestnik te žgalne priprave dolžan prenos dovoliti, ni pa dolžan prepustiti, da se porablia žgalna priprava na njemu lastnem zemljišču. Glede prijave kuhanj žganja veljajo splešne določbe. Prestopke proti odredbam, ki jih bo finančna oblast izdala na podlagi citirane ministrske naredbe 7. dne 3. vgusia 1915, bodo kaznovale poiitične okrajne oblasti I. instance z denarnimi globami do 500 K ali pa z zaporom do enega meseca.«
Ivino
99
1
NTliAL"
v deželnem orlednlišču
Samo »s:
Velik kineraatografični roman v treh delih. Ljubljenec občinstva HUGON FLINK v dvojni vlogi!
PoIed lena: izftorne veseloigre!
JŽELODCNA TINKTURA
]lekarnarja PICCOLtja
v Ljubljani tiodativiKptivi^ AaSln Vti^c-m Ver oi^t
RAZPOŠILJA
1 steklenica 20 Dinarjev.
Naročila po povzetji.
is

,SANATO_
l ZA-ttoTRANJE-nH,
/LtXJBLtJANA-KDME^sKEaAiJLrcA-4\ f sE^ZDR^^pramraj-DR-FRDERGANC1
V 3i- V.rr- vamasV:
m
1853
S LI
SHK&, VrJ-ir '
ali tudi že izučena deklica, zdrava, krepka, z dobrimi spričevali, so pod ugodnimi pogoji sprejme v modno trgovino v Ljubljani. — Pismene ponudbe naj se poSljejo pod „piihodnost 1915" na upravo lista.
Sprejme se
ucenec
ali
iz dobre hiše, s primerno šolsko izobrazbo, v večjo trgovino na deželi. Ponudbe pod: Učenec — 1775 na upravo „Slov.u
vseh vrst in vsako množino
Kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, §
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
I z zasebnih razlogov se takoj in zelo poceni proda	1826
mala vila
z 11 orali gozda, travnikov in njiv pri Vetrinju v bližini Celovca in
poses
obstoječe iz dveh kmetij, skupno ali vsaka kmetija posebej, obsegajoč 62 oralov, krasen 70 leten gozd, zemlja prvovrstna, arondirana.
Naslov pove iz uljudnosti uredništvo „Mira" v Celovcu.
50 let star, 150 kron mesečno in nekaj denarja v hranilnici
želi poročiti
poštno uradnico, koja se sme v službi poročiti, itesna pisma na upravništvo Slovenca pod štev. 1832.
Trgovski sotrudnik
mešane stroke, vajen tudi lesne trgovine, vojaščine prost,
S^T želi mesta "IBffi
v kaki večji mešani trgovini. Ponudbe pod »Sotrudnik« 1834 na upravo tega lista.
ifiasospoiMM
reg. zadr. z o. z. v likvidaciji.
Vabilo
na
OBČNI ZBOR
ki se bo vršil
v soboto, dne 25. septembra 1915, ob 8. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cestL
Dnevni red:
1.	Naznanilo likvidacijskega odbora.
2.	Nadomestna volitev 2 članov v likvidacijski odbor, oz. reasumiranje sklepa prvega obč. zbora v likvidaciji o številu likvidatorjev.
3.	Slučajni predlogi.
LJnblJana 17. septembra 1915.
Likvidacijski odbor.
Ouejo uolno
kupujem ps najvišji ceni vse vrste in 1861	vsako množino
Vinko Črnllec, Naklo p. Kranju.
Sprejme se pošten
1837

krepak, s primerno šolsko izobrazbo, koji ima vesolje do trgovine s kolon, blagom.
Alfonz OBLAK, Novomesto.
Kupim v vsaki množini mikano in nemikano #	A«
Amalija Slatner
daje pouk na glasovfr. Doma od 2 — 3 ure popoldne. Jurčičev trg štev. 2, I. nadstropje (levo).
Kupi se dobro ohranjen
1801
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N.Adamič vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š . 31. 145,
pult in steSaže
za manjšo trgovino ter Magajna ,jlla-3iOffaai" še v dobrem stanju. — Več se poizve v trgovini Žlbert, Prešernova ul. 38-
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je po volji Vsemogočnega naš iskrenoljubljeni brat in stric, velečastiti gospod
župnik v pokoju
včeraj ob i,2 12. uri ponoči po dolgi in zelo mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 69. letu starosti, zatisnil svoje trudne oči.
Truplo preblagega pokojnika se v soboto 18. t. m. ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti, Kopališka ulica št. 7 poioži k večnemu počitku na pokopališče pri sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo bral« v trnovski fnrni cerkvi sv. Taneza K st. v Ljubljani. Svetila mu večna luč !
V Ljubljani, dne 17. ^pptombra 1915.
1858
Žalujoči ostali.

m

^mm

Posojilnica v Mariboru objavlja tužno vest, da je njen so-ustanuvnik in dolgoletni član ravnateljstva, posestnik in znan velik dobrotnik slov. mladine, preblagorodni gospod
mag. chir. FELIKS FERK
dne 15. kimavca 1915 pri Sv. Barbari pri Vurbergu po dolgi mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v petek dne 17. kimavca 1915 ob 3. uri popoldne od pokojnikovega posestva pri Sv. Barbari pri Vurbergu na ondotno pokopališče.
Maša zadušnica za pokojnikov dušni blagor bodo se v soboto dne 18. kimavca 1915 ob polu 9. uri dopoldne brala v župni cerkvi pri Sv. Barbari in v slovenski cerkvi v Mariboru.
1863
Ravnateljstvo posojilnice v Mariboru.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.